Katolišk cerkven IInI9
M 9B.
V četertik 15. maliga serpana 1H52.
Tečaj f.
Ajdevski In ktrMaiiftkl kla»lkarjl (Is-verslnlkl) \ latinskih šolah*
Na F' r a n e o s k i m je vstal razpor med učenimi možmi zastran šolstva: eni hočejo, de bi se mladosti v latinskih šolah elo nobeni ajdovski klasikarji v roke ne dajali: drugi, de hi se iz ajdovskih klasikarjev vse izpustilo, kar bi keršanski mladosti v spotiklcj biti zamoglo, kakor so delali nekdaj nepozabljivi jezuiti: tretji spet hočejo, de bi eeli klasikarji, kakoršui so, mladosti prepušeni bili. Poslednje je zdaj tuai v avstrianskih šolah, kjer študenti nimajo več nabere (krestnmalij) iz klasikarjev, ampak njih eele izdelke v rokah.
Že pred več leti je francoski akademikar Ville-main grajal sedanjo navado, de se mladost latin-skiga in gerškiga jezika iz spisov samo ajdovskih pisavcov mora učiti, ko se vender tudi v keršanskih spisih starih časov ravno tako cista grešina in latinšina dobi, kakor per ajdih. Sloveči korar («aumc v Nieveru perpisuje po pravici nevero, zaničevanje do keršanstva . ktero niladenci po izstopu iz vikšili šol tako pogostama nad seboj razodevajo, tudi timu vzroku, de se morajo oni zavoljo nau-čcnja latinskiga in gerškiga jezika le z ajdovskimi klasikarji glave beliti, keršanskih spisov pa ne dobijo ne le samo nič v roke. temuč ostanejo tudi v nevednosti, de se per kristjanih pervih časov tako lepa in čista latinšina in geršina dobi, ktera se z uno ajdovskih klasikarjev vredno sme poskusiti. Kratki pogled v nektere kersanske pisavce bo to nekoliko razjasnil.
A.) I g e r* kim jeziku.
Znana je apologia (zagovornica J PI a t o n o v a; koliko pa jih pozna apologeški list do lliogeneta. ki jc v tako lepim gerškim jeziku spisan, de se nar lepšim izdelkam gerške literature sme pcršteti? Kdo de ga je spisal, se ne more izvediti: eni ga sicer
Cerpisujejo sv. Justinu niarternikii (y 161 — 169, akor sv. Polikarp, po spričevanji sv. Ilieroniria); ali slavni Mohler je dokazal, de je se sta rej i, ter v začetku druziga stoletja pod cesarjem Trojanam, torej prav blizo apostolskih časov spisan. V tim listu razloži kersanski pisavce svojimu ajdovskimu prijatlu Diogenetu prav lepo, zakaj de tudi kristjani malikov ne častijo, in zakaj de tudi judovske vere nočejo imeti. Popiše potlej sveto življenje takratnih in se puprejšnih kristjanov, in na zadnje na-steje vzroke, zakaj de se je kcršanska vera tako pozno na svetu pcrkazala.
Znan v šolali in res hvale jc vreden Kseno-f o n. zlasti kar on od Sokrata. od mlajšiga Tira i. d.
piše. Pa že kar lepoto jezika zadeva, mu sme vredno na stran postavljen biti sv. Teofil, šesti naslednik sv. Petra na škofijskim sedežu v Antiohii do 182. leta pod cesarjem Komodam. Koliko boljši pa je zapo-padek njegovih listov meni uniga ajdovskiga pisanja ! \ listu do neverniga A n t o I i k a pripoveduje, kako de se Bog ne more s telesnimi očmi viditi.
Jia tudi ne z duhovnimi očmi razujzdaniga človeka, •otlej lepo našteva, kako se Bog iz stvarjenih reči spoznava, in vse lepši pripoveduje, kakor Sokrat svojim učencam ; govori od vstajenja mesa. od stvarjenja sveta in pada pervih staršev, od svetosti nrave (moral) keršanske vere, od sv. pisma stare zaveze in od življenja kristjanov, ktero je tako cisto, uno njih ajdovskih bralo\ pa tako polno razujzdanosti.
Platonovim pogovoram (dialogam) enak je Klemen Aleksandrijski, kteriga spisi mi v tako lepim jeziku spisani, de ga tudi v besedni lepoti noben starih ajdov ne prekosi. In ta Klemen je bil kristjan. Bil je od Boga prejel nar lepši talente, ktere jc pa tudi pridno obračal. Sc keršanske vere prav za terdno zučiti, je po Jutrovim in po Laškim poslušal nar slovečniši učenike, kterih nekteri so še aposteljne same slišali. V Aleksandri i je on bil učence sv. Pantena. in ko je ta INO. leta od šole odstopil , je bil Klemen njegov naslednik. Nar svitlejši zvezde keršanske učenosti, kakor Ori-gen, Aleksander Jeruzalemski i. d., so izšli iz njegove šole. Zavoljo silniga preganjanja keršanske vere je 202. leta mogel zbežali, in je v visoki starosti umeri okoli 2X7. leta.
Zraven govorov slavniga ajda Ile m os t ena zaslužijo stati ze po ličnosti jezika, ohilnosli v mislili in govorski lepoti. homilije sv. B a s i I ij a. nadškofa v Kapadoski (Vsareji (330 379). Kako lepe so dalej. že le kar govorsko umetnijo zade\a. sv. Janeza Kriz o s t o m a ( Zlatousta) homilije čez liste sv. Pavla, šest bukev od duhovskiga stanu, 2i govorov od štatev, posebno drugi izmed njih ?
Kavno tako se smejo s llomeram meriti hc-ksamelri. ki jih je keršanski pesnik Nonnus v .V stoletji pisal. -
Sv. Janez Oaiuasčan, tudi Mansur ali Kri-sorroas imenovan, ki je 754. leta umeri, ni samo v prozi (nevezanim govoru) veliko pisal, ampak tudi veliko pesem in A d zložil, v kterih on vse druge gerške cerkvene očake prekosi. Za to jc on tudi dobil imena: ..božja in prijetno glasijoča lira. petja polna cikada. lepo pevajoč slavic." Pesmi in ode Majumniskiga škofa K oz m a iu Nicejskiga mr-tropolita Teofana slove še dandanašnji v greš k i cerkvi.
R.) T latinskim jeziku.
Kakor v gerškim, tako »e tudi v latinskim jtxiku dobi dovelj spisov keršanskih mož, kteri se /»stran svoje govorske in pisavne lepote z nar inienitnišimi ajdovskimi klasikarji smejo meriti. Nar veei slavo zasluži tukej sv. Ciprian, Kartagenski škof, obglavljen zavoljo keršanske vere 14. kini. 258. leta. Njegovi spisi, kakor H3 listov, od cerkvene edinosti, od Očenaša i. t. d. so po zapopadku in po jeziku tako lepo zdelani, de jih sv. Hiero-n i m. sv. Avguštin. Laktanci, Vincenei Lerinski ne morejo preliv »lili. - še pred sv. Ciprianaiu je Mi-nuei Feliks bukve po imenu Oktavi v prav lepi latinšini spisal, v kterih on keršansko vero zoper očitanje aidov brani. Laktanci, ki je okoli &N). lela v Trieru umeri, se sploh keršanski Ciceron imenuje: tako lepiga, gladkiga latinskiga jezika so njegovi spisi, sosebno njegovih ^ sede m bukev bozjiga podučcnja* (iiistilutioniim divinaruni libri se pleni).
Prudciici Aurcli Klemen je med kersanskimi pesniki nar večji. Bojen na španskim v Saragosi
lela. je bil zveden prav dosrcdnik. potlej elo v službi na dvoru cesarja Tcodozja. Ali že 50 let Mar, je rekel sam sebi: Kaj ti pomaga vsa čast in veselje tiga sveta za večnost? V njili ne najdeš Boga, cigar lastnina si. Torej saj na pragu življenja zapusti, o duša! svojo ne pamet iu greh. Saj v pesmih hvali svojiga Boga: — vojskovati sc hočem zoper krivo vero. braniti katoliško vero. razdevali darove malikovavcov. drobili tvoje ma-like, o It i m ! Il\alil bom v pesmih marternike, prepeval sv. aposteljne.- Krona njegovih izdelkov je t I pesem ( t>«»# »<»•«.••• i h rasti sv. marternikov Lavrcueia, Kvlalije, Vincencja i. t. d., in 12 pesem: xii<httn>in<ti. /e Sidiuii Apoliuar pcruicri Pru-deneja s lloraejem in anglez Kcnilcv ga naravnost imenuje kristjanskiga lloracja.
Jezuil Jakob Kalile (y IfiNN \ Neuburgiij je toliko in v tako lepi latinšini pesniških spisov zložil, de zasluži ime kcršauskiga II o racij a. Ali kakšin razločik je v Ivarini, ktero ta dva moža prepevata? Pesniški izdelki ajdov »kiga lloracja so polni ostudnih reči. njegovih od in zabav lic čisto serce ne more brez izjeme brati. Balde pa prepeva v llo-racijevi latinšini visokost božjo, ljubezen Jezusa Kristusa ali njegove diviske matere Marije, dalej v ojvoda Maksimiliana. cesarja Ferdinanda II., Tilli-a, Papenheima in druge viteze, kteri so v tridesetletni vojski katoliško vero hranili zoper napade protestantov.
Ali dozdaj so komaj duhovni kaj slišali od lili, iu brez števila druzih keršanskih izverstnih pisav-cov v gerškim in latinskim jeziku. Študentani so njih izdelki veei del popolnama zakriti. Le ajdov-sina se jim je, pogosto v očitno škodo sv. vere. čez vso mero povzdigovala, ker s tem slast in veselje za svetišč rado po vodi gre.	V. Sežun.
JII»ion*ke imznuiilla
v /ir kuohlc/terja tlo xrc di»niya Mora Marij ne (tru*/»e na Dunaja.
I Dalje i
Misjon a rji sv. Frančiška imajo v zgornjim Kgiptu od Siula do Naga de, ki je nekoliko nad Kench-am, selisa v Ahmin-u, Girgeh-u, Taliti, Fahrshut-u in v nekterili druzih manjših krajih, kjer so naseljene koptiške družine. Pred kakimi
200 leti so ti misjonarji začeli od katoliške eerkve ločene (razkolniške) kopte spreobračati, njih prizadevanje do dne današnjiga se je pa le bolj po malim srečno skazalo. To je perpisati nekaj terdo-vratni natdri tega stariga, od nekdaj po turškim nasilstvu popačeniga naroda, nekai pa naj berže tudi pomankanju primernih misjonskih šol, ker ti mašniki, sploh samotni po sicer prostornih staniših, komaj zamorejo tegniti, kar je treba za božjo službo in domačinstvo, in nimajo časa. se šolstva do dobriga vspclia prijeti, ter zdravo seme čednosti iu resnice v nedolžne serca mehke mladosti saditi, ga pri njegovi rasti uime varovati in mu slreči. Torej misjonarji tukej večkrat le s trudam tudi svoje male občine obranijo, ker nepridne ovčice, kolikor-krat jim njih pastir ne stori po volji, večidel per-ž u gaj o, de ga bodo popustile in k ločenim rodo-vilicam ali celo k mahometancam persloplle. In ako to v slepi strasti res spolnijo, jim verh dušne škode to tudi vselej žc v časnih rečeh škoduje, ker nimajo nikogar zmed teh dveh vereov (koptov in turkovj, kteri bi se v sili zoper kakoršno si bodi krivico za nje pognal. —
Po vodi skoz gornji Kgipt smo sc mogli bojevati zdaj s kratkimi nasprotnimi viharji, ki so se nar bolj vroče ure čez dan v vertineih vzdigovali ter od vsih strani prihajali, zdaj s tišinami, dc po cele dni ni bilo nic vetra. Le literikrat od časa v čas jc vlekel vgodin veter, kteriga smo se pa tudi vselej poslužili, dalje broditi, akoravno smo mogli marsiktero imenitnost, ki smo jo na bregu vidili, opustiti, de je nismo šli ogledat. Kej posebniga za nas in za domačine je bilo to, de je bilo obnebje ogostama z deževnimi gostimi oblaki prepreženo, tero je v teli krajih sicer vedno jasno. Dvakrat smo imeli ondi velike navihte z hudim bliskanjem in gromenjem in precej obilnim dežjem. Ob večernim mraku do pozne noči smo na ohzoru gledali večkrat pogosto pobliskovanje znad hribov, kteri so proti jutru. Havno tačas na so se na nasprotni strani jasno svitle ozvezdja kakor goreče luči lesketale in ferkljajoči utrinki so po širokim nehesu križem švigali, dokler sc ni dan zaznal.
31. kozoperska smo se perhližali, v pohlevni sapi jadreči. slovesni zemlji, na kteri je stalo mesto Tebe (Tcben), gospodovavka zgornjiga Egipta. Tukaj so izhajali prezali zakladi veličanskih po-slopniskih (arhitektonskih) del v hlišavi in lepoti ob Nilovih bregovih. Ta zemlja je dosegla verh popolnamosti v svojih umetnijah že ob času, ko so nase domačinske zahodnje dežele, zagernjene v oblačilo nevgodniga obnebja, bile se napolnjene z zgoli divjimi pušavami, in še le Kvander s svojimi serčnimi lovarši je iz Arkadije čez morje peršel, in je obdelal zemljo, ki jc imela pol tavženta let poznejši v njo položena bili podstava, iz ktere sc je vzdignila starodavna gospodovavka sveta (namreč Kim) oh Tibri. Ta čudo lepa okrajna s svojimi podertijami in spominki, ki so ž njo sklenjeni, popotniku v živo pred oči stavi, kako se časi spre-minujejo ! — Ceste, tempelrii, grobniša (mausolcjc) so ali s svojo lastno silno tezo, ali pa z goratimi kupi rudečkastu rumeno sipe oil pušavc semkaj obsuli. Oh strani in med naj goršimi spomeniki v Karnaku in Luksoru imajo umazani Arabci svoje
•) ho|.to\ je nekako sO- do 1 Jo tavtent «lu«. ki .o naseljeni p>» Kgiplu, NiiHii, Abitinii in na otoku Cipri. Najherie >o vnuki starih Kgipcanov. So sicer kristjani, pa odločeni od katoliške Cerkve «nionofl*iti». kakor p greki ali lulerani.
Vredeintvo
staniša v revni ni in uboštvu stepene is glena in blata. Na mestih, kjer je nekdaj blagodarni Nil naj rodovitnimi setnice vročiga nebniga pasa s svojo, od daljniga zbrino vodo napajal, rase zdaj na slabo obdelovanim obrežju plevel in ternje, po kterim zadovoljivi prebivavec pušave, velhljud, sebi pičle kerme iše. — Sem od hribov, iz pusavniških slanic se jasno nebo ne razlega vee od soglasniga petja pa Bogu navdihnjenih junakov, kteri so sami sebi vojsko napovedovali, breme zemeljskiga trupla mertvili, serce in duha v svetih pesmih k Bogu povzdigovali. 1'asna vclikolčpnost, keršanska pobožnost — vse to so zapuredama že od davno nena-sitljivi premagovavci in serditljivi preganjavci keršanstva pregnali iz tega kraja. Vse okrog je pušava — od ljudi vpustotena pušava. Le edino jasno nebo ostane vedno enako, ter gleda doli z višave. V jasni svitluhi je pogledalo jutranje solnce od jutra sem, in je lilo v gostih žarkih pisano svitlobo v posamezne oddelke resnotne okrajne. Nad svojimi mračnimi obsenčji so molele kviško po nezmerni planjavi razkropljene mogočne poderline znad rumeniga peska. Z izdolbljenimi stanicami napolnjene sprednje pečine Ubijcnskih gor« so, po razbitja solnč-nili žarkov, kakor opanljivo namalane na nasprotni strani odsevale. Visoke palme pa, ki so od rodu do rodu, kakor neločljive tovaršice, čudne spremembe tisočletij gledale, ko so se v tem marsikteri staroegiptovski spomeniki razleteli, one svojeglave nad vse te nasenčia (panoramo) mirno kvišku vzdi-gujejo, in s svojo žalostjo celi okrajni vtisujejo znamnje mile žalosti in slovečnostl. —
(Dalje »ledi.)
PaNtlrHki IImI
A'jih milosti Antonu Martina tavantinskiga škofa do njih duhovstra.
I.
Bazglašenje papeževiga poterjenja za moli-tevno družbo ss. Cirila in Metoda: nova vabitev k pristopu.
Ko je spričevavee sv. Peter Aleksandrij-ski zavoljo vere v ječi omagoval in kervave smerti pričakoval, se mu je perkazal Jezus v svitlim ko sneg belim oblačilu, ki je bilo pa od verha du tal razparano. Sv. pastir nad tem stermi in praša Jezusa: „(J o s p o d! kaj to pomeni? Kdo t i j e obleko s ter ga I1?*4 Kristus mu odgovori: ,,To je Arij storil, ker je s svojimi lažnjivimi nauki mojo Cerkev nekaj že razparal, nekaj jo bo še hujši razparal." — Kar jc storil napulinjeni Arij Cerkvi Božji v četertim stoletji, to je ponovil ošabni Foei v devetim, to je dokončal časti lakomni, zviti Mihael Cerulari v enajstim stoletji: raztergala sta drago svatovsko oblačilu Jezusa Kristusa — njegovo Cerkev narazen v dva velika kosa, iu sta napravila obžalovavno ločenje (razkolništvo) med zahodnjo (rimsko) in izhodnjo (greško ločeno) eer-kevjo. To nesrečno ločenje slehern iga verniga kristjana od HOO let sem v serce boli, ako pomisli, de zlasti ravno to ločenje je tudi Izlamu (turški veri in oblasti) v tri dele svetp vrata odperlo, jih na mil ione k odpadu od vere zapeljalo, nar lepši keršanske občine razderlo in zibel keršanstva v pu-šavo spremenilo.
To žalostno cerkveno razdertje pa ni nobenimu ljudstvu v Kvropi tako globokih ran usekalo, kakor Slovenam, ki so bili v 9. stoletji po apostolskih
bratih ss. Cirilu in Metodu za keršanstvo pridobljeni in s sveto rimsko katoliško Ccrkevjo sklenjeni; z nesrečnim cerkvenim ločen jem t fl. stoletja pa razderti, de se zdaj 22,349.000 katoličanov, 54,011.000 ločeneov (razkolnikov), 1.531.000 protestantov (luteranov) in kakih H00.000 . uiha-metauov šteje. V brezno cerkveniga razdertja se je pogreznila Slovenam lepa zvezda kersanske ob-delanosti (izobrazc), ktera jim je bila v 9. stoletji z vvodam občinske po keršanstvu posvečene pisavne besede v toliki svitlohi izšla: v to silno glohočino se je vderla Slovenam zarja občinskiga slovstva. Narodovo serce. njegova vera mu je bila razcepljena, z vsakim stoletjem je prepad med obema ločinama veči bil, vse zedinovanje jc bilo, malo de ne, brez vspelia, Kristus se d a n d a ii a s-n j i k a ž c oblači I o s v o j e s v e t e Cerkve, bolj ko k d c j popred, r a z t e r g a u o, zlasti m c d o-b i I n i m i k o I e n j i sicer I a k o p o h I e v ii i h. o b i I-no ob daru v a n i h Slavskih rodov, ki so si tako blizo — in vender tako delce med seboj.
Misel me jc gnala, želja me jc presunovala, dc bi se že skorej nad nami spolnila tista molitev nasiga ljubeznjiviga Odrešenika. ktero je grede k svojimu Očetu tako perserčno iu goreče molil, nas vse z vezjo Resnice iu Ljubezni zedinili. ker le samo iz tega je svetu spoznati, de smo njegovi učenci. - Iz lega namena sim lansko leto o naših občjih duhovnih vajah zeljo razodel, dc naj bi se pod obrambo Marije Malerc liozje in slovenskih apostelnov ss. Cirila in Metoda (delec od vsaciga deržavnijski^a ali politiškiga namena, iu brez vsake osebne koristi j k ze d i no vanju nczediiijenib g r e k o v sploh in posebej ločenih Slo v c-n o v (Slovanov) m o I i t e v u a družba napravila. k t e r e d r u ž n i k i b i nase vzeli, vsaki d a u 1 O č e n a š in I C e š e ii o m a r i j o m o I i t i, s p r i s t a v k a m: S s. Ciril in M e tod. za n a s Boga prosita! v god teh bratovskih Varhov (9. sušea) duhovni maševati, neduhovni pa ali v god, ali pa skoz osmino enkrat v ta namen zakramenta sv. pokore in sv. B. Telesa prejeti, in. kolikor Bog dti, udov tej bratovšini pridobiti.
Veselo in enih misel je bilo povahljcnjc sprejeto; veliko jih jc perstopilo k temu društvu, nc le samo iz moje, atnkak ludi iz sosednjih skolij, na Ogcrskim in v (ialieii je naša bratovšina sosebno veselo pohvalo našla. N*a tavžente vernih duhovnov in neduhovnov z nami žc kvisko *erce in roke vzdiguje k Očetu ene Kdinc resnice in ljubezni, dc naj bi med nami krist jani ne bilo nikakoršne ločitve (I. Kor. 1. 10). dc naj smo veliko več popolnama eniga serca in enih misel. kakor sta Oče in sin Eno, de svet veruje, de ga je ou poslal, (Jan. 17, 21 -22), in de bi bil skorej Kn Pastir in Kn hlev Kakor v nebesih tako tudi na zemlji. (Jan. 10, 16.)
Dukler velik del francozovskiga za spreober-njenje Rusov ter za zedinjenje greške in katoliške Cerkve goreče moli, je viditi. de dohrolljivi llog nar poslednjiši dobo tudi naši poskusriji s prcveselim nasledkam tolažbo iu serčnost daje. Ker skoz leto je prestopila knezinja Naraki. ki je v bližnji sorodnini z rusovskim cesarjem, *ie v Krasov-ski stolici dve celi občini s 6000 dušami s svojimi duhovni vred prestopili, • je tudi v primorskim mestu Bukari nedavno Jur Bosaric prestopil iz ločene greške v naročje katoliške Cerkve z veselim upanjem, de jih bo v kratkim veliko druzih nasle-•Jovaio njih zgledu.
Tej molitevni družbi pervoljenjc vesoljnima keršanskiga Očeta pridobiti in mu materinski bla-
J[oslov sv. Cerkve sprožiti, sim jo položil pred ko-ena sv. Očetu Piiu IX. in sim sinovsko poprosil, pobožnim deležniHam nektere odpustike podeliti, in tako društvu znamnje prave Katoliške družbe dati. % navadno očetovsko ljubeznijo so namestnik Kristusov na zemlji mojo prošnjo uslišali iu naslednje dvoje pisanje dali, ki ga vam, ljubi Hratje, v vašo radost po besedi naznanim.
(Nasledov* papeževo pismo.)
Ogled po &loveiisklm«
It Sen t-An d reja so prečastiti knez in škof gosp. Anton Martin blagovolili poslati nekoliko podob bratovšine ss. Cirila in Metoda, ki so iz urnetnijšnice avstrian-skiga l.ojda v Terstu. Na eni strani sta prav lično izde-lana sveta brata Ciril in Metod z dvema angelama , kterih eden škofovo palico, drugi pa škoiovo kapo v roki derži. Zdolej jc podpis: Preljuba sveta brata, apostola Slovanov, pobratita nas cerkvi pravovernih kristjanov! — Na drugi strani je naslednje pisanje: Braterna sv. Cirila in Metoda zediniti razkolnike s sv. katoliško cerkevjo. ktero so poterdili Pij IX. 12. veliciga travna 1852. -1. Opravila braterne. I ) Moli se vsak dan 1 očenaš in češena Marija. 2) Na rodovne sv. Cirila in Metoda (9. sušca) ali en drug dan te osmine se v namen bmterne sv. masa sluzi, ali po vredni spovedi sv. obhajdo prejme. 3) Vsakdo skerbi, de svojih sosedov, prijatlov in znaneov, kolikor Bog da. tej bratovšini udov pridobi..— II. Odpustki braterne. Popolnama odpustki po vredni spovedi in sv. obhajilu. ako se v posvečeni cerkvi v namen papeža nekoliko moli: 1 ) Na dan printopa; poslednjo uro. ako se preftveto ime Jezus, čc no ustmeno, saj v sercu izreče ; :<) na godovno sv. Cirila in Metoda, ali en drug dan le osmine: 4) odpustik 7 let in 7 štirdesetdank (po 40 dni) v 4 drugih praznikih leta (v Lavantinski škofii vsako kvaterno nedeljo); 5) odpustik 6(1 dni zu vsako dobro delo, ki se s spokorjenim sercam pobožno stori. III. Molitva braterna. O Bog, kteri si nas po sv. bratih Cirilu in Metodu k edinosti vere poklical, zedini zopet odločene brate in sestre naše k svoji sv. katoliški cerkvi, naj bode kakor v nebesih, tako tudi na zemlji le en hlev in en naj visi pastir pravovernih kristjanov. Tega te prosimo po zasluženju Jezusa Kristusa, po prošnji Marije, sv. Cirila iu Metoda, in vsih tvojih svetnikov. Amen. 1 Očenaš, 1 Cešena si Marija i. t. d. Sv. brata Ciril in Metodi! za nas Boga prosita.w — Te podobe so pa velike in za I j u «1 • predrage; torej pravijo prečastiti šknf. de so dali pri Devici Marii na Svajcar-skim ( Kinsiedelu ) bolj ličnih malih podobic* narediti, kterih pa še niso dobili. Beiž ko jih dobe, jih obljubijo nekaj vredništvu poslati, ker slišijG, de jih po mnogoterih krajih močno žele. Ker smo imena deležnikov od mnozih krajev dobivali s priporočevanjem za podobice, nam zadevni gospodje taca* zamorejo naznaniti, koliko pri eui meri bi jih želeli. Drage, mislimo, ne bodo, ker bodo majhne.
Od sr. Trojice nad Cirknico pišejo g. ondot-ni duhovni pastir, de je šesti dan t. m. ondi toča tako hudo pobila, de sedajni r«d kej taciga še ne pomni. Cdtrla sc je ob 1 >: 5 popoldne, je pol ure tolkla in je bila take debelosti, de je pet zern eno libro tehtalo, in še tretji dan po tem je je polno bilo pod kapi. Vse upame prebivat rov je bilo pod milim nebam. zlasti ker so bili ze tudi ajdo in repo o Kresu v sejali, in — vse je «.|i»! M lo je bilo. kako mi otročiči kričali, odrašeni
vpili in živina na polji rjula. Nasledik je, dc v vee vaseh ne bota ne serp ne kosa nič dobila, ter nekteri ne pešice moke ne bodo perdelali in se živino bodo mogli oddati! Ako se pomisli, kako težko so ljudje že no-vine perčakovali, je lahko aposnati, kolika je nesreča, kolika stiaka in nadloga, in de ljudem ne bo moč prebiti, ako ne bodo od visoke vlade in dobrotnih bratov Sloveneov pomoči dobili. (Ako se kako dobrotno serce ■smili in kej da, bo Danica z veselje.n naznanila in na svoj kraj odpravila. Vred j
Iz Studenca smo prejeli od gospoda M. Narobe-ta 32 imen deležnikov bratovšine ss. Cirila in Metoda. Zdaj jih že več tavžent samo po Krajnskim vsak dan moli za spreobernjenje zbeganih grekov; Bog jih hitro uslisl I
Iz Ljubljane. Letašnje binkoštne praznike je v Ljubljani 1469 keršenikov zakrament avete birme prejelo; in od 27. rožnika do 8. maliga serpana so jih pre-milostivi Ljubljanski knez in škof birmali v Radečah 551, v Boštanju 387, v Čatežu 322, v Leskovcu 708, v Šentjerneju 816, v Stopiču 236, v Semiču 808, v Cernomlju 1095, v Vinicah 981, v Podzemlji 376. v Metliki 1081, v Novim Mestu 952, vsih skupej 8313. Med njimi jih je bilo 20 iz Stajerskiga, in 473 iz Horvaškiga.
Iz Ljubljane. Gospod Jožef Hočevar, pre-tek t v Alojzjevišu in namestili učenik v Ljubljanskim gimnazij, jo izvoljeni fajmošter ua Homcu.
Razgled po kersiaiiMklni svetu.
Rim. „Volkshalleu piše, de so bile čudne prikazni na podobi Matere Božje v Riniini v Rimu od sv. Očeta natanko preiskane in po vsih okolišinah in pričah presojene. Presojevaujo je dokončano in nar vikši duhovna oblastnija jo te prikazni kakor prav iu resničin čudež spoznala. Neki izverstin protestant, ki je imel perložuost se prepričati, kako natanko in ojstro v Rimu pri tacih prigodkih delajo, je že pred nekaj leti pisal, rekoč: Samo ua sebi že se mora čudež imenovati, ako se v Rimu čudež za čudež sprejme. Tako ojstro je presojevanje.
V	Rimu so 4. vel. trav. v cerkvi sv. Roka 4 Angleži v katoliško Cerkev prestopili.
V	Liverpulu se je vsled mišjima, ki so ga imeli, 30 protestantov oglasilo v katoliško Cerkev prestopiti.
*	Protestanški duhoven, g, H. L. Rihard, mož sosebniga govorništva iu blaziga serca, se je pripravljal tri leta in se je nedavno v Oh i a vernil v katoliško Cerkev. — V Visbadnu se je pokatolčil protestanški pastor g. Christfreund in ž njim cela njegova der-žiua mesca svečana. Na belo saboto pa je bila v Vir-tembergu grafmja B e r o I d i n g e n, rojena protestanka, sprejeta v naročje katoliške cerkve.
*	V vesoljnim Kladskim vikariatu na S le ž a n-skini, ki gre pod Praško nadškofijo, se je gorečnost ljudstva in duhovstva lepo skazala. Desiravno je ondi samo 141,191 katoličanov, vender se je za srednjo-afrikanski misjon nabralo 1322 gold. sr.
*	Od turkov se učimo praznik posvečevati! —V neki cesarski delavnišnici delajo kristjanje katoličani v Carjigradu. Vodja imenovane fabrike — tork — je na veliki petek delavcain doma ostali in svojo pobožnost opravljati dovolil. Nekteri spačeuci zmed njih pa so se izgovarjali, de jim ni trebu praznovati in čejo delati. Ali vodja jih je odvergel od dela, „ker sc ni lahko na-d j a t i, d e b i ljudje Sultanu verno služili, kteri se ne m e n i j o za dol ž li o s t d o Hoga." —
Oii;o\om» \reilnik4" Luka JrriM in iiotrej '/.amejc — Zalo/nit,: .'«••/' Hla*nik a