9*1
GOSPODARSTVO
ETO XV Š l EV. 395
CENA LIR 30
POŠT. PLAČ. V GOT.
SREDA, 22. NOVEMBRA 1961
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Amerika snuje gospodarske skupnosti?
Ovajanje Japonske - Omejevanje Izvoza v zahodne države
nji V zadnjih mesecih dobiva ameriška 5jl Oanjetrgovinska politika nove obrise, zi postajajo čedalje bolj jasni. Kenne-,d< jeva uprava ni sicer še dokončno dozi tila smeri tej politiki. Kennedy bo, 0j 'kor napovedujejo, to storil v svoji Slanici na Kongres v začetku prihod--jc ega leta, vendar iz najnovejše časo-ine polemike in tudi izjav predstavna. kov ministrstva za trgovino že lahko Izključujemo, da se je tudi ameriška gji, 'nanjetrgovinska politika odločila za potvarjanje če ne prav pravih gospodarjih blokov, vsaj za organizacijo dolo-[,0 lih mednarodnih gospodarskih sku-•ijeh Že sam pristop Amerike k Orga-
n»
zi
i
jd'
trika reta to
|aše ladjedelnice so spregledali
1 velikem sovjetskem naročile)
Kmalu potem, ko je bil v Moskvi ed italijanskim odposlanstvom in edstavniki sovjetskih podjetij podla- $an načelni sporazum o sovjetskem fočilu šestih petrolejskih ladij ita-toskim ladjedelnicam, se je po Trti- H raznesel glas, da bo ustrezen delo- ‘ odpadel tudi na tržaške ladjedel-ce, ki prav tako željno pričakujejo 'točila iz tujine kakor druge ladje-fltiice v Italiji. Toda kmalu nato, je 4. oktobra, je agencija »Agenzia Mia« priobčila nekak popravek, češ je-' se v nekaterih krogih širijo glaso-da bodo izvedbo naročila dveh ali fh sovjetskih petrolejskih ladij izro 8 Združenim jadranskim ladjedelnici CRDA, v drugi krogih, in si-t okoli državnega holdinga »Fincan Il-hi«, h kateremu sicer pripadajo tu-ladjedelnice CRDA, zopet govorijo, bodo graditev vseh naročenih sorskih ladij izročili drugim Italijan-itn ladjedelnicam, ki nimajo dovolj 'la. Ladjedelnice družbe Združenih iranskih ladjedelnic — CRDA niso ko potrebne naročila, ker imajo v 'lu velike potniške ladje in tovor-ladje. »Agenzia Giulia« je izrazila Cen j e, naj bi uradno zavzeli gledišče tej zadevi, da bi se sicer ne ustva ‘C ugodna tla za polemiko na neute-j eni podlagi.
• resnici se je zdaj vsa zadeva ta-) zaključila, da so naročilo vseh še 'h petrolejskih ladij za Sovjetsko 'fzo pobrale druge ladjedelnice. V 'Ctu so namreč 10. novembra v prostih »Fincantieri« podpisali pogod ? o naročilu in graditvi šestih so-i letsklh ladij, katerih vsaka bo imela 0 ^-OOO ton nosilnosti. Za Sovjetsko 1 %.o je pogodbo podpisal predstav-!k podjetja Sudoimport. Kakor po-'ča milanski gospodarski list »II So-< je vodstvo Fincantieri poverilo feditev vseh šestih ladij ladjedelni-Ansaldo v Genovi. »II Sole« dodaja, a je pogodbo podpisal za Ansaldo *ti predsednik te družbe dr. A. Gian-'hi, medtem ko je godpisu pogodbo 'ed »Fincantieri« in družbo »Ansal ?" prisostvoval tudi inž. Crovetti, »Vni ravnatelj Združenih jadranskih ^iedelnic CRDA.
Jako se je razblinilo upanje, da bi !l sovjetskega naročila prejele tudi f$e ladjedelnice v Trstu in Tržiču, 'i vodstvu Združenih jadranskih la iedelnic v Trstu navajajo za vso za tVo razlog, da je vodstvo Fincantie-dodelilo sovjetsko naročilo genove-ladjedelnici in ne Združenim jamskim ladjedelnicam zato, ker ''ata manj dela kakor v ladjedelnici CRDA.
Kakšen je položaj V resnici glede faditve ladij in naročil v ladjedelnici Ansaldo oziroma v ladjedelnicah 8rUženih jadranskih ladjedelnic da e$, ne moremo ugotoviti, ker nismo Neli pri vodstvu CRDA v Trstu žalnih podatkov. Zaradi tega lahko INrno in primerjamo položaj ladje-člnic genoveške in tržaške družba No po podatkih, ki smo jih našli izredni številki milanskega dnevni-? »24 Ore« o pomorski dejavnosti in 1 se nanašajo na položaj v začetku 6seca julija tega leta:
J ladjedelnici Ansaldo S. A. — Ge-% sta bili v gradnji naslednji ladji: JOO-tonska potniška ladja, 16.600-‘Cska tovorna ladja »West River«; Nedelnici so bila že zagotovljena Slednja naročila: dve 35.000-tonski '»torni ladji za prevoz suhih tovorov;
45.000-tonski motorni ladji enakih k^ovosti in dve 2500-tonski ladji za »Voz banan.
y ladjedelnicah S. Marka v Trstu in č£>4 v Tržiču so bile v gradnji: '■^OO-tonska potniška turbinska lad-»Galiieo Galilei«, 27.000-tonska poteka turbinska ladja »Guglielmo Mar-?Ci«,	44.000-tonska potniška ladja,
JOO-tonska tovorna ladja in 35.000-Nska tovorna ladja. Ladjedelnici sta i že zagotovljeni naslednji dve nabili : tri 35.000-tonske tovorne ladje i lastni režiji) in 30.000-tonska pot Na ladja.
Jolikor zadeva samo graditev, to je Jažo ladjevja v gradnji, so bile la-Jdelnice Ansaldo meseca julija si-■- na slabšem kakor ladjedelnice “t>A, toda genoveškim ladjedelni^ A je bilo tedaj zagotovljenih več fih naročil (165.000 brt) kakor latinicam CRDA (135.000 brt). Za-ne bi torej izročili vsaj nekaj sorskih ladij v gradnjo našim ladje-!: nicam? Namesto tega so zdaj latinice
Ansaldo prejele kar za NOOO ton novih naročil, ki jih je tre-J dodati k prejšnjim; skupno torej ‘Najo naročila ladjedelnice v Geno-. .Jar 453.000 brt ladjevja.
L|.° vsem tem je očitno, da ima pri - 'tvj dela vedno prednost Genova. Jdi v primeru, ko bi si bile tržaške tdelnice na boljšem glede naročil, j, hiorali vsaj del sovjetskega naro-l? Prepustiti tržaškim oziroma trži-lo"h ladjedelnicam:	saj so splošne
JPodarske razmere v Trstu zaradi Nvila v pristanišču neprimerno slabih kakor v Genovi, kjer je promet
nizaciji za sodelovanje in razvoj OECD in preobrazba OEEC v smislu, da je bil omogočen pristop Amerike in Kanade, kažeta v kakšni smeri se razvija ameriška zunanjetrgovinska politika. Tudi zunanjetrgovinska politika se čedalje bolj vsklaja s čisto zunanjo politiko Združenih ameriških držav; od tod tudi ponovno omejevanje izvoza v takoimenovane vzhodne države.
UVAJANJE JAPONSKE NA ZAHOD
Značilno je, da se s pristankom in morda tudi na izrecno željo Američanov čedalje bolj uvaja v Evropo in v njene gospodarske organizacije Japonska. Pred kratkim so se zaključila med Američani in Japonci važna gospodarska pogajanja v Tokiju. Japonska je bila 21. oktobra tudi sprejeta v OECD, sicer ne kot reden član, temveč v odbor za razvoj in organizacijo pomoči.
Značilen je predlog senatorja Mans-fielda, vodje demokratske skupine v senatu. On predlaga, naj se ustanovi skupni trg za zahodno področje poloble. V ta namen naj se postavijo skupna načela sporazumno z Zahodno Evropo in Japonsko. Mansfield je obljubil predsedniku Kennedyju vso oporo ako se odloči za uvedbo nove. trgovinske zakonodaje, ki bi omogočila izvedbo načel Skupnega trga in večjo sprostitev trgovine med Ameriko in Japonsko. Podobne olajšave bi bilo treba u-vesti tudi za trgovino z Latinsko Ameriko. Vodja republikancev v senatu Dirksen ni posebno navdušen za Mans-fieldove predloge, češ da bo njihova izvedba naletela na velike težave. Vlada naj Kongresu predloži podrobno in utemeljeno dokumentacijo, ki naj jo prouči poseben odbor.
STRAH PRED EVROPSKIM SKUPNIM TRGOM NEUPRAVIČEN
Tajnik ameriškega ministrstva za trgovino Ruder je izjavil v Svetu za Daljni vzhod (Far East America Council), da je neupravičen strah ameriških in azijskih poslovnih krogov pred Evropskim skupnim trgom. Napram tej gospodarski skupnosti je potrebna prožnost. Pripraviti se je treba na aktivno sodelovanje v mednarodnem gospodarstvu. Omenil je, da so možnosti razvoja ameriških trgovinskih stikov z azijskimi državami pravzaprav neomejene in da je leta 1960 odšlo okoli 15% vsega ameriškega izvoza na Japonsko in druge azijske države. V prvem polletju leta 1961 so ti azijski predeli prevzeli kar 18% vse ameriške prodaje tujini.
PRVI SESTANEK OECD V PARIZU
Prejšnji teden se je začel v Parizu p- '• sestanek ministrskega sveta Orga-i	j je za sodelovanje in gospodarski
i. . .oj OECD, ki so mu prisostvovali zunanji ministri kakor tudi gospodarski ministri raznih panog iz 20 držav, članic OECD, med temi tudi Združenih ameriških držav in Kanade. Italijo je zastopal minister za proračun Pella, Veliko Britanijo finančni minister Sel-vyn Lloyd in trgovinski minister, Zah. Nemčijo minister Erhard, ZDA G. Bali, državni podtajnik za trgovino.
Američani in Belgijci so nastopili s skupnim predlogom .Postavili naj bi skupen načrt za razvoj proizvodnje v vseh državah članicah OECD, ki bi se do leta 1970 morala povečati za 50%, to je za 4,46% vsako leto. Večina je takoj pristala na to pobudo, pač pa so se ji uprli Angleži, češ da je potrebna previdnost in da ne bo lahko vsem državam doseči takšnega razvoja v proizvodnji. Zato bo predlog izročen v proučevanje posebnemu odboru. V tej zvezi pripominjajo izvedenci, da je OE EC že leta 1950 predlagala postopno povečanje proizvodnje za 25% do leta 1955; v resnici je bil ta raven v proizvodnji tudi dosežena.
Pella o gledišču Italije^
Ob proslavi druge obletnice ustanovitve Inštituta za organizacijo dela v podjetjih I.P.S.O.A. v Milanu je minister za državni proračun g. Pella govoril o pristopu Vel. Britanije k Evropskemu skupnemu trgu. Minister Pella je izjavil, da bi bilo za šestorico zelo koristno, ko bi se ji pridružila tako bogata in razvita država, kakor je Vel. Britanija in ko bi tudi ona pokazala vso dobro voljo, da se gospodarsko poveže z evropsko celino. Toda na poti so težave. Predvsem država na Angleškem podpira kmetijstvo z raznimi podporami, kar ne ustreza načelom rimske pogodbe o Evropskem skupnem trgu. Treba je torej organizacijo angleškega kmetijstva preurediti tako, da bi postavili skupne osnove, ki bi veljale za vse države Evropskega skupnega trga. Treba bo najti kompromis med težnjami za sprostitvijo in protekcionizmom.
Drugo delikatno vprašanje ustvarjajo odnosi med državami Britanske skupnosti. Te države so deležne posebnih carinskih olajšav v Vel. Britaniji, kar se da razlagati s finančnimi udeležbami Angležev v dominionih. Ko bi Vel. Britanija po pristopu k Evropskemu skupnemu trgu odpravila carino, bi na Angleško vdrla francoska pšenica in dansko maslo; to bi seveda zadalo hud udarec uvozu žita iz Kanade in masla iz Nove Zelandije. V kratkem bomo zvedeli, kako bi se dala ta vprašanja rešiti. Vsekakor je gotovo, da bi Anglija in države Britanske skupnosti imele koristi od razširitve njihovih trgov.
Minister Pella je nato orisal prehod od Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi OEEC k Organizaciji za sodelovanje in razvoj OECD. Zaradi okrepitve evropskega gospodarstva je bilo treba ustvariti organ za vslcla-jevanje, ker postaja vzajemna odvisnost svetovnega gospodarstva čedalje bolj očitna. Gre za Organizacijo nad vladami in ne nad državami, kakor je na primer Evropska gospodarska skupnost. OECD naj vskladi gospodarsko politiko med 20 državami in odpre pot k sodelovanju tako, da Atlantski ocean ne bo več pregraja, temveč most.
Govornik je nato prešel k vprašanju podeljevanja gospodarske pomoči nerazvitim deželam. Predlagali so, naj bi posamezne države v ta namen prispevale 1% svojega narodnega dohodka, toda treba je upoštevati ,da nekatere dežele, kakor Italija, kjer je narodni dohodek šibek, ne bi zmogle takšne obremenitve. S podeljevanjem tehnične pomoči se bodo tudi odpirali novi trgi za plasiranje blaga. Gospodarsko sodelovanje med državami OECD je za Evropskim skupnim trgom drugi korak k sodelovanju vsega človeštva, je zaključil minister Pella.
DOLAR ZOPET NA DNEVNEM REDU
Londonski Financial Times proučuje v enem izmed svojih zadnjih uvodnikov položaj dolarja glede na novo naraščanje primanjkljaja v ameriški plačilni bilanci. Ta je leta 1959 znašal 3.700 milijonov dolarjev in leta 1960 3.900 mil. dolarjev; v prvem polletju 1961 so primanjkljaj potisnili v razmerju za vse leto na 1.700 mil. dolarjev, toda nato se je ameriška plačilna bilanca zopet poslabšala ter bo na sedanji osnovi dosegla primanjkljaj 3 milijarde dolarjev. Ameriški izvozniki i-majo pomisleke pred skupno carino držav Evropskega skupnega trga, toda komisija te skupnosti je pripravljena znižati to tarifo, vendar samo pod pogojem, ako tudi Amerika bolj odpre vrata uvozu iz Evrope,. List zagovarja svobodnejšo trgovino med državami tostran in onstran Atlantskega oceana.
Tito proti gospodarskim blokom
Za skupen nastop nevezanih držav tudi na gospodarskem področju
Trije nenavadni akrobati. General De Ganile bi rad izpeljal Francijo iz sedanje velike zgodovinske zadrege in ponuja Aliircem mir, kakršnega bi lahko sprejel francoski narod, toda v hrbet mu pada tajna organizacija upornih generalov (OAS), ki jo podpirajo tudi Francozi v Aliiru; z druge strani zahteva začasna alžirska vlada (FLN — osvobodilna fronta) popolno neodvisnost in poleg same Alžirije tudi Saharo z bogatimi petrolejskimi vrelci, ki so jih Francozi komaj pričeli temeljito izkoriščati. Upor generalov OAS je general De Ganile aprila meseca odločno zatrl, toda pravijo, da pripavlja njihov vodja general Raoul Selan, bivši poveljnik francoskih čet v Aliiru, novo vstajo.
Angleški izvoz v Evropo napreduje
Razvoj zunanje trgovine med evropskimi državami in Anglijo kaže, da se je Velika Britanija v zadnjem času bolj navezala na evropski trg, zlasti na države Evropskega skupnega trga. Morda jc tudi v tem razlaga, zakaj se hočejo Angleži pridružiti tej gospodarski skupnosti.
Septembra letošnjega leta je bil angleški izvoz v dežele Evropske gospodarske skupnosti za 20% višji kakor septembra lanskega leta. Zanimivo je, da se je uvoz iz Evrope v Anglijo povečal komaj za pol odstotka. Septembra 1960 je Anglija izvozila za 41.383.000 funtov šterlingov blaga v države Evropskega skupnega trga, v letošnjem septembru pa za 48,474.000 ton. Iz držav EST je Britanija uvozila septembra 1961 za 53,338.000 funtov šterlingov blaga, če od te vsote odštejemo 10% na račun prevoznine in zavarovanja, se dejanska cena za uvoženo blago zniža na okoli 48 milijonov funtov šterlingov. Po tem računu bi bila bilanca z Evropo za Anglijo aktivna. Tudi izvoz v ostale evropske države iz Anglije se je precej povečal.
Ta razvoj je toliko bolj zanimiv, ker je celotni angleški izvoz (v vse države na svetu) v prvih devetih mesecih nazadoval, in sicer Za 3,5% v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Tudi izvoz in' ponovni izvoz iz Anglije v Italijo sta se v prvih devetih mesecih letošnjega leta povečala; letos sta dosegla 89,7 milijona funtov šterlingov (lani v istem razdobju 68,5 milijona). Če se bo ta razvoj v angleški zunanji trgovini nadaljeval, se bo angleška plačilna bilanca v tem letu zboljšala na račun trgovine z Evropo za 100 milijonov funtov šterlingov. Gotovo je, da se posvečajo angleški trgovci čedalje večjo pozornost trgovini z Evropo. Angleški izvedenci pripominjajo, da je sedanji razmah angleškega izvoza v Evropo toliko bolj značilen ker ni danes splošna konjunktura za trgovino v Evropi tako ugodna kakor pred nekaj leti.
Ob obisku E. Heatha v Jugoslaviji
Angleški minister Edward Heath, takoimenovani čuvar pečata, postaja v mednarodnem svetu vedno bolj znana osebnost, ker vodi pogajanja o pristopu Velike Britanije k Evropske-
mu skupnemu trgu in posveča zlasti pozornost razmahu trgovine med Veliko Britanijo in evropskimi državami. Minister Heath se je prejšnji teden mudil na uradnem obisku v Ju goslaviji kar štiri dni. Sprejel ga je tudi predsednik republike Josip Broz Tito, s katerim sta govorila o razvoju gospodarskih odnosov med obema državama. Heath si je ogledal tudi razne znamenitosti v Vojvodini.
JUGOSLOVANSKO ODPOSLANSTVO V LONDONU
Prejšnji mesec je obiskalo London jugoslovansko gospodarsko odposlanstvo, ki ga je vodil predsednik Zvezne. zunanjetrgovinske zbornice Dušan Dragosavac; v delegaciji je poleg njega bilo 10 predstavnikov raznih jugoslovanskih gospodarskih podjetij, in sicer za vsako stroko po eden, med temi tudi Karel Kušar, glavni ravnatelj podjetja »Slovenijales«, ki dela v veliki meri za izvoz. Jugoslovani so vrnili o-bisk londonski trgovinski zbornici. Po njenem obisku v Beogradu je bila pri zbornici ustanovljena posebna sekcija za Jugoslavijo. Namen obiska jugoslovanskega odposlanstva je bil tudi, da bi se razčistila razna vprašanja, ki se pojavljajo v trgovini med obema državama in da se tako ugladi pot za še širšo trgovinsko izmenjavo1 med Anglijo in Jugoslavijo. Londonska trgovinska zbornica je omogočila jugoslovanskim odposlancem, da so stopili v neposreden stik s predstavniki posameznih angleških gospodarskih organizacij. Jugoslavija si prizadeva, da bi izvozila na angleški trg več proizvodov lahke industrije, pa tudi izvoz drugih tradicionalnih artiklov, kakor mesnih k on serviranih izdelkov, naj bi se povečal. Jugoslovani uvažajo s trgov, ki jih obvladajo Angleži, poleg strojev tudi surovine in polsurovine. Tudi ob tej priložnosti so Angleži pokazali, da bi radi še povečali svoj izvoz v Jugoslavijo.
STO POSEBNIH VLAKOV ZA ITALIJANSKE SEZONSKE DELAVCE. V
Zah. Nemčiji dela okoli 200.000 sezonskih italijanskih delavcev. Navadno se ti vrnejo v Italijo pred božičem. Nemški listi poročajo, da bo treba za prevoz teh Italijanov postaviti okoli 100 posebnih vlakov.
Pretekli teden so v Skopju slovesno proslavili 17-lelnico osvoboditve Makedonije, a hkrati tudi dograditev novega odseka avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost« skozi Srbijo in Ma kedonijo. Tem svečanostim je prisostvoval tudi predsednik Josip Broz-Ti to, ki je imel ob tej priložnosti važen govor. V njem se ni dotaknil sa mo notranjih gospodarskih in socialnih vprašanj, temveč je posegel tudi na zunanje - politično področje, posebno na odnose med Jugoslavijo in Združenimi ameriškimi državami. Prav zaradi tega je njegov govor zbudil velik odmev v tujini.
Tito je v tem svojem govoru tudi jasno začrtal smer kmetijski politiki v Jugoslaviij; še prej je omenil neka tere značilnosti v razvoju trgovinske izmenjave s tujino. V tej poseduje preveč podjetij, ki jih je kar okoli 500, in niso v pravem stiku z indu strijo. Ta podjetja premalo proučujejo zunanje trge in njihove stvarne potrebe. Tako ni mogoče vskladi ti industrijske proizvodnje s potrebami zunanjih trgov. Prav zaradi tega je nujno potrebno sodelovanje med izvozniki in domačo industrijo. Zaradi te nepovezanosti se celo dogaja, da si jugoslovanska podjetja konkurirajo tudi na tujih trgih.
NE KMET, TEMVEČ KAKOR DELAVEC V TOVARNI
Predsednik Tito je obširno govoril o razvoju kmetijstva in o posledicah, ki jih je povzročila letos suša. Pokazalo se je, da socialistična gospodarstva laže kljubujejo takšnim vremenskim nezgodam kakor individualna kmečka posestva. Toda socialistični sektor zajema danes v jugoslovanskem kmetijstvu samo 15% celotne setvene površine; jasno je, da je treba povečati setveno površino na socialističnem sektorju. Kmet bo moral spregledati, kje je njegova prava korist in se pridružiti zadrugam, da ne bo odvisen več od milosti neba. Prepri čati se bo moral kako donosna je kolektivna obdelava. »To ne pomeni, da bomo s silo jemali nove setvene površine, marveč bomo dali potrebna sredstva za povečanje proizvodnje na socailističnem sektorju,« je dejal predsednik Tito. Starega načina obdelave zemlje s pičlimi donosi ne moremo več uporabljati, pač pa mora kmetij stvo uporabljati način industrijske proizvodnje in kmetijstvo bo treba obravnavati, kot tovarno oziroma industrijo. Sam pojem kmet je zastarel in v socialistični družbi ne sme več prevladovati; človek, ki dela v kmetijstvu je delavec kakor človek v tovarni, ko si ustvarja človeka vredno življenje. Imeti mora enake pravice kot delavec v tovarni. Bodočnost je v razvoju industrije pa tudi kmetijstva.
PROTI GOSPODARSKIM BLOKOM
Predsednik Tito, ki je že na beograjski konferenci nevezanih držav nastopil proti gospodarskim blokom in v tej zvezi omenil tudi Evropski skupni trg je v Skopju še odločnejše vstal proti »regionalnim zaokroženim blokovskim celotam, kakor so Evropski skupni trg in na vzhodu Svet za vzajemno pomoč (med Sovjetsko zvezo in njenimi zaveznicami). Tega razvoja ni mogoče samo mirno in pasivno posmatrati. Jasno je, da bodo sicer za vse države, ki so izven teh ekonomsko zaključenih krogov, nastale velike težave. Ti bloki bi pritiskali s cenami in drugimi sredstvi na posamezne države. Tako bi radi spravili tudi Jugoslavijo v isti položaj kot poikolonijo. Takšnemu položaju se je treba izogniti, toda ne s tem, da bi se sami vrnili v te razdrte kroge, temveč tako, da bi sprožili širšo ak-
Pariški tisk z zaskrbljenostjo poroča o razvoju v pridobivanju petroleja iz libijskih vrelcev in pripominja, da bo v kratkem libijski petrolej postal nevaren tekmec petroleju iz Sahare. Trenutno so petrolejska podjetja, ki pridobivajo petrolej v Sahari sicer na boljšem, ker so začela prej obratovati in izkoriščati saharske vrelce, toda vrelci v Libiji so bogatejši — njihove rezerve so mnogo večje — in poleg tega niso tako daleč od sredozemske obale kakor saharski.
Pred kratkim je. libijski kralj Idris L odprl novo petrolejsko pristanišče Marsa El Brega v zalivu Sirte. Libijskemu petroleju je bilo tako odprto izhodišče na morje in s tem v svet, v pri vrsti v Evropo, ki bo prevzela velik del proizvodnje petrolejske proizvodnje v Libiji. Libijski petrolej ne bo konkuriral samo petroleju iz Sahare, temveč tudi petroleju s Srednjega vzhoda, ki prihaja v Evropo po Sueškem prekopu. Tako se je. zdaj sovjetskemu petroleju, ki prihaja v čedalje večjih količinah v Evropo, pridružil še libijski petrolej kot tekmec petroleju s Srednjega vzhoda. Nova petrolejska prometna žila iz Libije bo nekoliko škodovala tudi prometu skozi Sueški prekop.
LIBIJSKO PETROLEJSKO PRISTANIŠČE
Pristanišče Marsa El Brega je razmeroma sodobno zgrajeno ter razpolaga s petrolejskim pomolom, ki sloni na pilotih 30 metrov iznad morskega dna. Tu bodo lahko pristajale največje petrolejske ladje. Petrolejske ladje. Petrolej bo pritekal po naftovodu iz notranjosti. Blizu pristanišča bodo zgradili tudi manjšo petrolejsko čistilnico z zmogljivostjo 400.000 ton. Prečiščeni petrolej iz te čistilnice bodo uporabljali na notranjem libijskem trgu. Čistilnica bo povezala s 171 km dolgim naftovodom s petrolejskim vrelcem Zelten v Cirenajki. Ta vrelec je odkrila leta 1959 družba Esso Standard Libya, podružnica ameriške družbe Standard New Yersey, ki je največja petrolejska družba na svetu. Po tem naftovodu bo priteklo 850.000 ton petroleja že do
Libija - nov petrolejski tekmec
Več petroleja kakor v Sahari - 20 ameriških družb na delu
petrof, vrelci
naftovodi v obratu
■ naftovodi v načrtu
k, -'airor v ueuuvi,	i- - ------j-	~	™
ii»° živahen da ga genoveško prista- I konca tega leta, prihodnje leto pa 6 i---.- ’ —i—milijonov 250.000 ton.
^ komaj obvlada.
Prihodnje leto bodo temu naftovodu dodali še drugega, in sicer do vrelcev Raguba v Cirenajki, ki jih je odkrila družba Esso Sirte, druga podružnica družbe Standard. Iz tega vrelca bodo pridobivali od leta 1963 že po 3 milijone ton nafte.
Od vrelcev Dhara in Mabrouk, ki jih je odkrila družba Oasis Oii (tudi ameriška), bo v kratkem izpeljan do pristanišča Est-Sider ob Sredozemskem morju drugi naftovod.
Oba naftovoda bosta že sedaj, ko niso še nameščene črpalke, ki bodo poganjale petrolej po njih, že po samem zakonu gravitacije dovažala iz notranjosti Libije po 12,5 milijona ton petroleja na leto.
DVAJSET AMERIŠKIH DRUŽB NA DELU
V Libiji deluje okoli 20 ameriških družb, ki iščejo petrolej ali pa že izkoriščajo libijske petrolejske vrelce. Tudi druge tuje družbe, ki so tam na delu, kakor na primer Total Libya, podružnice francoske družbe Cie Compa-gnie Francaise des Petroles, imajo precej uspeha. Ta družba je na primer odkrila vrelce ob vzhodni tunizijski meji
100 km od obale. Manj sreče je imelo vsaj doslej podjetje C.O.R.V.I., podružnica italijanske državne petrolejske u-stanove ENI, ki jo vodi inž. E. Mattei. Ta si je namreč zagotovila za vrtanje 40.000 kv. km ozemlja, vendar ni doslej še našla nobenega vrelca.
PRVI SPORI Z LIBIJSKO VLADO
Tuje družbe je privabil v Libijo poseben zakon iz leta 1955, ki omogoča tujim družbam vrtanje in izkoriščanje vrelcev pod razmeroma ugodnimi pogoji. Dober zgled je dala družba ESSO s prvimi odkritji. Doslej so tuje družbe investirale v ta namen okoli 250 milijonov novih francoskih frankov (čez 30 milijard lir).
Pariški listi pripominjajo, da se na poti naglega napredka petrolejske industrije, ki je v rokah tujega kapitala in je tudi zelo mlada, že pojavljajo prve težave. Predstavniki petrolejske industrije morajo računati s propagando, ki se v zadnjih letih širi po vsej Afriki proti tujcem. Na drugi strani so tudi bolj konkretni spori; tako na primer očita libijska vlada družbi Standard, da je ceno petroleju postavila prenizko, in sicer na 2,21 dolarja za
sod ter s tem zmanjšala dohodke države. Na drugi strani se francoski petrolejski industrijci pritožujejo, da družba Standard prav s takšnimi cenami laže konkurira petroleju iz Sahare.
Dosegljive zaloge petroleja v Libiji cenijo na 600 milijonov do 1 milijarde ton. Petrolejske rezerve v Sahari ne dosežejo te ravni; poleg tega so ležišča V Sahari globlje v zemlji. Francozi računajo, da bo petrolejska proizvodnja v Libiji v nekaj letih dosegla in prekosila proizvodnjo v Sahari, ki bo letos znašala 15,6 mil. ton, prihodnje leto pa 20,5 milijona ton.
ZEMELJSKI PLIN IZ SAHARE V ANGLIJO
Angleški minister za energijo Richard Wood je. v poslanski zbornici sporočil, da je angleška vlada sklenila sprejeti načrt, ki ga je izdelal Svet za plin s sodelovanjem nekaterih francoskih in ameriških družb. Gre namreč za to, da bi Anglija uvažala zemeljski plin iz Sahare, in sicer okoli 700.000 ton metana na leto. Od petrolejskih vrelcev v Sahari Hassi-R’-Mel do pristanišča Ar-zew (pri Alžiru) bi speljali naftovod. Tu bi postavili naprave za vtekočinje-nje plina. Iz pristanišča bi vtekočinje-ni plin prevažali na ladjah do otoka Canvey ob izlivu Temze. Tam bodo postavili posebne naprave, ki bi olajšale prevoz zemeljskega plina. Količina 700 tisoč ton predstavlja približno 10% potrošnje plina na Angleškem in ustreza energiji 1,750.000' ton premoga. Cena zemeljskega plina iz Sahare na Angleškem še ni bila določena oziroma objavljena; vsekakor bo za najmanj 25% nižja kakor cena plina, ki ga pridobivajo iz premoga na Angleškem. Da postavijo vse ustrezne naprave, ki bodo omogočale prevoz saharskega zemeljskega plina od pristanišča Arzew, kjer se konča naftovod iz Hassi-R’-Mela, do otoka Canvey ob Temzi bodo potrebovali okoli tri leta.
Angleška vlada se je odločila za ta drzni načrt, čeprav je proti temu nastopil urad za premog v imenu angleških premogovnikov.
ŽEJA PO PETROLEJU
SE BO ŠE POVEČALA
Chase Manhattan Bank v New Yor-ku predvideva, da bo svetovna poraba petroleja v prihodnjih 10 letih napredovala za 73%. K temu bosta pripomogla naraščanje števila prebivalstva in nadaljnja preusmeritev industrije na uporabo petroleja namesto druge pogonske energije. V zahodnih državah, in sicer brez ZDA, bo potrošnja leta 1970 dosegla 16,8 milijona sodov na dan, medtem ko je leta 1960 znašala 9,3 milijona sodov. V ZDA ne bo potrošnja petroleja napredovala tako naglo in se bo dvignila od 9,7 na 15,5 milijona sodov. Študija omenjene ameriške banke opozarja, da se bo morala petrolejska industrija v prihodnjih letih boriti z močno konkurenco, a na drugi strani ji grozijo z vladnimi posegi. Konkurenca bo primorala podjetja, da svoje poslovanje izpopolnijo in se zadovoljjijo z manjšimi dobički, toda zgrešena državna davčna politika utegne napraviti nepopravljivo škodo.
TUDI PREMOG IMA BODOČNOST!
Računi urada za ameriške rudnike kažejo, da ima premog še vedno bodočnost. Ti namreč predvidevajo, da se bo potrošnja premoga do leta 1975 dvignila in da bo tedaj dosegla 670 milijonov ton na leto. Po mnenju načelnika tega urada bo ameriška premogovna industrija tu pa tam naletela še na težave, toda povpraševanja po premogu se bo povečalo ,ker bo naraščala potreba po energiji v državi. Več premoga bo zahtevala električna industrija. Proizvodnja električne energije se bo leta 1975 dvignila na 1.772 milijard kilovatnih ur. Razmerje med termičnimi elektrarnami in hidroelektrarnami se bo čedalje bolj izspreminjalo v prid termoelektrarnam. Potrošnja premoga za proizvodnjo električne energije bo leta 1975 verjetno presegla celotno porabo premoga v lanskem letu, ki je znašala 670 milijonov ton.
cijo nevezanih držav, afriških, azijskih in evropskih, ki bi se pogovori le o tem, kaj bi bilo treba storiti da se ta nevarni gospodarski položaj ne poslabša v škodo držav, ki ne pripadajo nobenemu bloku.
PRITISK NA NEVEZANE DRŽAVE
Tito je omenil, da po beograjski konferenci izvajajo od zunaj na razne načine, in sicer tudi v gospodarskem pogledu, pritisk na posamezne države, ki so se udeležile te konference; razbiti hočejo enotnost nevezanih držav. Nato je prešel govornik na protijugoslovansko propagando reakcionarnih krogov v Ameriki, ki gre po beograjski konferenci tako daleč, da zahteva, da bi Amerika odrekla Jugoslaviji vsako pomoč. Pod vplivom te propagande iz kapitalističnih in reakcionarnih krogov je Amerika odrekla Jugoslaviji prodajo pšenice. Sicer lahko Jugoslavija kupi pšenico drugod, kajti ljudstvo ne sme gladovati. Predsednik je naglasil, da ne gre za darilo, temveč za prodajo na kredit. To velja tudi glede nakupa letal v Ameriki. Sicer so Jugoslovani hvaležni a meriškemu ljudstvu za veliko pomoč, ki so jo prejeli, ko jim je bila potrebna. Vsekakor ne bodo Jugoslovani nik dar odstopili od svojih načel in zdaj ne prosijo za brezplačno pomoč, tem več za kredit z obveznostjo, da ga bodo odplačali v denarju.
Nato je predsednik Tito prešel na odnose Jugoslavije nasproti Zahodni Nemčiji glede na aretacijo bivšega partizana Vračariča. V tej zvezi je o-menil, da je sreča da poleg Zahodne Nemčije vstaja tudi Vzhodna Nemč;-ja, ki ni takšna kakor Zahodna.
^enjG
Knjiga te čaka
Velemestni vrvež ne utruja potnika nič manj kakor sami opravki, zdru ženi s čakanjem na mehkih naslonja čih in z negotovostjo. Avtomobil za avtomobilom, motor za motorjem, avtobus za avtobusom, gneča pred trolejbusi, v katere strpa sprevodnik tri krat več ljudi kakor jih je predpisal graditelj vozila. Vsem se mudi, sunek na desno, sunek na levo in kdo bi se ustavljal tako naravni, preprosti in izvirni spodbudi, kakor da bi prihajala od čistih izvirkov Drine, Bosne ali Vardarja:	»Narode, narode, iivlje,
življe ...« Naprej, da bo lahko zaprl vrata. In čuje se skladen odmev potnikov, kakor v dvogovoru: »Hajd', hajd, navali...« Trolejbus oddrdra, ali so vrata zaprta ali odprta, to ni važno. Navadno so tako zabasana, da jih sprevodnik ne more zapreti, toda »narod« je tako spreten in gibčen, da se oprime vozila kakor mačka drevesa, zato ni nesreč. Ze Lamarti-ne je občudoval to ljudstvo, ki si zna pomagati tudi brez naše discipline.
Iz tega vrveža in hrupa ugledaš nenadoma v izložbi bližnje knjigarne sveže platnice »Travniške kronike« in za napisom mirno in uglajeno obličje njenega pisca I. Andrica. Pri vsej sla vi, morju čestitk, nadležnih fotografov in časnikarjev ter televizijskih snemalcev in uradnih ceremonij, ki se jih noben Nobelov nagrajenec ne more otresti, je ostal miren filozof, ki iz perspektive strašnih turških časov gleda na današnje nervozno življenje in njegove težave. To je perspektiva 500 let trpljenja in borbe, končno okronane z zarjo svobode.
Ob pogledu na knjigo se človek v še tako razburljivih trenutkih, ki jih prinaša vsakdanje življenje, umiri. Kako pomirjevalno mora vplivati na človeka šele kronika 500 let potrplje nja in premagovanja. Razburjaj se kolikor hočeš in kolikor ti živci zdržijo, knjiga ostane tam na polici nepremično, vendar ne kakor skalnate gore, ki jih ne gane tvoje trpljenje in razočaranje. Knjiga te ne pomirjuje samo s svojo vsebino, ki te navaja k presojanju življenja iz večje daljave — in že sam pogled na daljavo vpliva pomirjevalno —- temveč ona je tudi nenavaden vir moči; kajti znanje je moč, je hrbtenica samozavesti in ključ k uspehu v življenjskem boju. Znanja, katerega si v njej nabral za življenje, ti ne more nihče vzeti, kakor ne čebeli medu, ki ga je nasr-kala od rože do rože. Nihče ti tudi ne more zapreti odstopa do nje, niti še tako velika zavist tvojega bližnjega ali sicer težave v življenju.
Vse prej je kakor brezdušna, le mirno te čaka na polici. Blagor ti stim, ki jim pri današnji naglici življenja, v dobi avtomatov, filmskih in televizijskih predstav ter avtomobilskih izletov preostane še toliko časa, da lahko sežejo po njej. Škoda tudi, da je pogosto predraga.
■ — Ib —
nase
Ja sicf/pii/n
Zena, ki ima navado vsako jutro pregledati v listu, koliko ljudi je u umrlo, pravi možu: »Danes ni poseb no mnogo smrti v listu.« Trenutek potem, ko se je nekoliko zamislila, doda: »Pravzaprav mnogo ljudi je odšlo iz mesta na počitnice.«
—■—
Nespečnost zdraviš najbolje tako, da zaužiješ kozarček wiskvja vsake pol ure. Zaspal sicer ne boš, vendar ti bo prijetno, da ne zaspiš.
Res me jezi, ko čitam, da ženske tožijo, da delajo ves božji dan pravzaprav za nič. Morda je res nekaj na tem, ničesar ne prejemajo i’ povračilo; toda mar ni ljubezen in privrie nost v njihovi družini, nadalje dom. hrana in obleka, za katero skrbijo možje, zadostno povračilo?
(Iz pisma neke znamenite žene uredništvu velikega lista)
NEZASLIŠAN POKOL ITALIJAN-Sis.nl LLi Ai-CEV. Več dni je ves italijanski narod m ves kulturni svet žaloval nad tragedijo, ki je doletela 13 italijanskih letalcev, ki so bili dodeljeni četam OZN, da bi pripomogli k pomiritvi in notranji ureditvi nove države Konga. Na dveh letalih tipa C-119 so prinesti v mestece Kindu, kjer je bilo že nastanjenih 2G0 malajskih vojakov, zdravila in hrano. Ko so bili zorani v menzi dober kilometer daleč od letališča, jih je napadla drhal podivjanih kongoških vojakov ter jih od tam odpeljala pred obzidje nekdanje trdnjave in jih postrelila. Množica je nato še trupla oskrunila ter jih zmetala v bližnjo reko. Verjetno je, da je prišlo do pokola zato, ker so vojaki mislili, da gre za Belgijce, ki so v Kongu zaradi svoje kolonialne politike hudo osovraženi. Upornih vojakov, ki so bili poprej na strani osrednje kon-goške vlade v Leopoldvillu, je bilo okoli 1000.
DRUGA NESREČA ITALIJANSKIH LETALCEV V KONGU. Iz Piše je odletelo drugo italijansko vojaško letalo tudi tipa C-119 proti Kongu. Na njem je bila posadka sedmih letalcev, poleg treh potnikov, funkcionarjev OZN. Ker ni letalo priletelo na določeno mesto v Kongu, so začeli poizvedovati za njim in neki ameriški letalec je blizu jezera Tanganjika opazil razbitine letala na tleh. Na mesto so se spustili ameriški padalci in ugotovili, da so se štirje italijanski letalci ubili, trije pa so o-stali živi; rešili so se tudi trije funkcionarji OZN, in sicer en Indijec, en Irec in en državljan Združene arabske republike.
ZA OKREPITEV VLOGE NEVEZANIH DRŽAV. Po beograjski konferenci nevezanih držav se je začutila zlasti iz Amerike ostrejša sapa proti tej skupini, ki se v mednarodnem življenju čedalje bolj uveljavlja. Američani so pričakovali, da bodo v Beogradu o-strejše nastopili proti Sovjetski zvezi, zlasti proti obnovitvi jedrskih poizkusov. Med tem se je že konkretno pokazal vpliv nevezanih držav v OZN, ko je šlo za imenovanje novega glavnega tajnika, naslednika Hammarskjoelda, in za resolucijo o prekinjenju atomskih poizkusov. Predsednik Nehru je predsedniku Kennedyju v Washingtonu objasnil gledišče nevezanih držav, nakar se je na povratku ustavil v Kairu. Tu ga je že pričakoval predsednik Tito, ki je prispel z letalom. Tako je prišlo do posvetovanja Tita, Nehruja in Naserja, treh glavnih stebrov skupine nevezanih držav, o mednarodnem položaju. Uradno poročilo izraža zaskrbljenost nevezanih držav za mir in priporoča splošno razorožitev. Nekateri so mnenja, da so na tem sestanku govorili tudi o gospodarskih vprašanjih in v tej zvezi tudi o gledišču Amerike glede zunanje trgovine.
JUŽNOTIROLSKO VPRAŠANJE ZOPET PRED OZN. Resolucija, s katero je OZN priporočila italijanski in avstrijski vladi, naj se skušata sporazumeti glede južnotirolskega vprašanja, nosi datum 30. oktobra 1960. Vsi poskusi, da bi prišlo do sporazuma so bili zaman. Med tem časom se je še razvila akcija z atentati na javne naprave na Južnem Tirolskem in s sporom se zdaj po enem letu zopet bavi OZN. Iz govorov, ki sta jih imela italijanski zunanji minister Segni in avstrijski zunanji minister dr. Kreisky, lahko sklepamo, da je vsa zadeva še danes na mrtvi točki, še v ponedeljek so neznanci razstrelili dva nova opornika električne napeljave nekakih 20 km od Bočna. Dr. Kreisky je naglasil v svojem govoru pred OZN, da Avstrija ne zahteva izpremembe sedanje ita-lijansko-avstrijske meje, pač pa samo popolno avtonomijo za Južne Tirolce. Predložil je, naj se sestavi sedemčlanska mednarodna komisija, ki bi rešila spor. Minister Segni je ta predlog odklonil in naglasil, da Italija vztraja pri svojem prvotnem predlogu, naj se spor predloži mednarodnemu sodišču v Haagu. Italijani trdijo, da je spor samo pravne narave, Avstrijci pa, da je političen.
KOMUNISTIČNA STRANKA V ITALIJI PO 22. KONGRESU. Dopisnik švicarskega lista »La Tribune de Geneve« opisuje v dopisu iz Rima položaj komunistične stranke po obsodbi stalinizma na moskovskem kongresu, in sicer na podlagi izjav samih voditeljev. Razvoj je pokazal — tako misli Togliatti — da ni možno vodstvo svetovnega komunističnega gibanja iz enega središča (Moskve), temveč je potrebna avtonomija komunističnih strank v posameznih deželah. Dopisnik meni, da bo komunistična stranka zaradi krize, ki nastaja po zadnjih dogodkih v Moskvi, zgubila precej svojih članov, kakor se je zgodilo po uporu na Madžarskem. Čeprav bo morda upadlo število organiziranih članov — že letos, ko se je število organiziranih članov znižalo od 1,792.000 na 1,728.000 — stranka ne bo zaradi tega izgubila na svojem pomenu v italijanskem političnem življenju, ker se število njenih glasov zaradi tega na volitvah ne bo zmanjšalo. Italijanski volovci bodo namreč zopet glasovali zanjo v prepričanju, da glasujejo proti neupravičenemu davčnemu pritisku .proti korupciji in proti socialnim krivicam.
SOVJETSKA ZVEZA JE PONUDILA SPORAZUM ZAH. NEMČIJI. Tik pred odhodom nemškega kanclerja Adenauerja v Ameriko je. prišlo med zahod-nonemško in ameriško diplomacijo do precejšnjega trenja. Sovjetsko zunanje ministrstvo je zahodnonemškemu poslaniku Krollu v Moskvi sporočilo pogoje za sporazum z Zahodno Nemčijo. Poslaniku Krollu se ti pogoji niso zdeli nesprejemljivi; po njegovem mnenju bi lahko predstavljali podlago za nadaljnja pogajanja. Angleški in ameriški diplomati so zaslutili, da se zahodno-nemški poslanik hoče pogajati za njihovim hrbtom. Medtem ga je Hruščev povabil še v svojo vilo ob Črnem morju. Poslanika Vel. Britanije in ZDA sta bila mnenja, da sta edino onadava poklicana, da se pogajata s Sovjetsko zvezo glede rešitve berlinskega vprašanja. Zaradi teh stikov med Krollom in sovjetskim zunanjim ministrstvom se je vnela v Zah. Nemčiji ostra polemika. Nekateri listi so zahtevali odstop poslanika Krolla, vendar je dr. Adenauer sporazumno z novim zunanjim ministrom Schroederjem pustil dr. Krolla na svojem mestu.
Mednarodna trgovina
EST PROTI DRŽAVNEMU PODPIRANJU IZVOZA
Pred časom je prišlo v okviru Ev ropskega skupnega trga do večjega trenja zaradi italijanske podpore domačim izvoznikom. Italijansko finančno ministrstvo je doslej vračalo izvoznikom prometni davek, ki so ga ti plačali za blago, ki je bilo pozneje izvoženo. S 1. septembrom letošnjega leta je bila višina državnih povračil v tem okviru spremenjena, in sicer v več primerih navzgor. Predstavniki »nekaterih« članic EST so protestirali proti temu pri ministrskem svetu EST. Poseben odbor je stopil v stik z italijansko vlado ter začel vrsto pogajanj z namenom, da bi ta preklicala svoj sklep o povišanju pomoči domačim izvoznikom. Italijanska vlada je pristala na kompromisno rešitev.
UVOZ KROMPIRJA IZ POLJSKE
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je izdalo dovoljenje za uvoz »čez carinarnico« 8.000 ton krompirja za prehrano iz Poljske. Uvoz krompirja se mora zaključiti do 31. decembra; za podeljevanje ustreznih dovoljenj je pristojna carinarnica v Pon tebi.
MEDNARODNI KARTEL ZA ALUMINIJ
Ameriški proizvajalci aluminija predlagajo, naj -se ustanovi mednarodni kartel med proizvajalci aluminija. Potreben je mednarodni sporazum, da se prepreči nadaljnje naraščanje uvoza aluminija v Ameriko. Uvoz ne bi smel prekoračiti lanskega, ki je dosegel 3% domače potrebe; hkrati bi se bilo treba dogovoriti glede nastopa v zaostalih deželah.
UVOZ MASLA
DELOMA KONTINGENTIRAN
Ministrstvo za zunanjo trgovino je te dni podelilo združenju Federcon-sorzi sedem dovoljenj za uvoz masla v novembru in decembru. Glede uvoza masla je najvažnejši mesec december zaradi številnih praznikov. Feder-consorzi bo uvozila del masla iz ostalih petih članic Evropskega gospodarskega združenja, za države »tretje« ali »izven« pa veljajo naslednji kontingenti: za Češkoslovaško 300 stotov, za Poljsko 3.810 stotov, za Romunijo 3.060 stotov, za Madžarsko 600 stotov in za druge države 12.390 stotov. Sku paj znaša vseh sedem dovoljenj, 30.000 stotov masla.
POCENITEV CINKA ZARADI SOVJETSKEGA IZVOZA Londonski Financial Times je mnenja, da ima cink v zadnjem času tako nizko ceno, ker je Sovjetska zveza prodala v tujino velike količine cinka. Sovjetska zveza je v prvem polletju 1961 izvozila 16.000 ton cinka samo v Veliko Britanijo, medtem ko je lani ves izvoz cinka znašal 23.000 ton. Celotni izvoz je letos dosegel
30.000	ton. Na mednarodnem trgu na stajajo motnje, ker ne more nihče računati, kdaj bo sovjetska trgovina vrgla na trg določene količine nekega blaga in kdaj bo izvoz ustavila. Lon donski list pripominja, da je velika angleška cinkarna Swansea letos do bavila mnogo cinka, toda pozneje st je povpraševanje skrčilo zaradi zasto ja v avtomobilski industriji.
IPACK-IMA V MILANU
V času od 1. do 8 .junija 1962 bo v prostorih milanskega sejmišča II Mednarodni sejem embalaže, ki bo nosil naslov IPACK-IMA. Kot poseb ne dodatne prireditve bodo letos v istem času in na istem mestu tudi. Razstava strojev za slaščičarsko industrijo, Razstava naprav za kemijsko-farmacevtsko industrijo in Razstava za prehrambeno industrijo.
MALO KROMPIRJA V ZAH. NEMČIJI
Po uradnih podatkih so letos v Zah. Nemčiji pridelali 21,50 milijona ton krompirja, to je 3,04 mil. ton manj kakor lani. Pridelek je izpod povprečne letine v času 1955 do 1960, in sicer za 2,04 milijona ton. Skrčena je bila posajena površina .toda za slabo letino so vzroki tudi drugje.
ANTILSKI OTOKI PRIDRUŽENI EST. Nizozemska vlada se je 17 mesecev pogajala s komisijo Evropskega skupnega trga, da bi ta pristala na pridružitev holandskih Antilov k Evropskemu Skupnemu trgu. Na zadnji seji ministrskega sveta EST so ugodili predlogu nizozemske vlade. Kot pridružen član bodo Antili deležni ugodnosti znižane enotne carinske tarife za uvoz v države Evropskega skupnega trga; vendar so bile uvozu z otokov postavljene nekatere omejitve. Antili bodo izvozili v države EST 2 milijona ton prečiščenega petroleja.
IZVOZ SADJA IN ZELENJAVE
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je Italija izvozila v države članice Evropskega skupnega trga 11.750 stotov stročnic in suhe zelenjave (lani 10.359 stotov). Splošen izvoz teh vrst blaga je dosegel 30.276 (lani 34.036) stotov. Uvoz se je v celoti skrčil, v same države EST pa se je povečal. Zanimivo je, da se je izvoz v Avstrijo med lanskim in letošnjim letom skrčil od 3.977 na 582 stotov; izvoz v Veliko Britanijo in v Švico pa se je nasprotno povečal.
Nasproten je poolžaj glede na italijanski izvoz svežega sadja. Ta izvoz v ostale članice EST je upadel od lani do letos za okoli 1 milijon stotov, medtem ko je ostal neizpremenjen nasproti tretjim državam.
ZASTRUPLJENA MOKA. Pokrajinski zdravnik je preteklo soboto opozoril prebivalstvo, naj ne uživa moke tipa »00«, ki je v prodaji po mestu v vrečicah po en kilogram. Gre za proizvod tvrdke »Giacometti«. V moki so našli manjše količine arzenovega anhidri da, ki je strupen. Nekaj družin se je moralo zateči v zadnjih dneh v bolnišnico zaradi zastrupitve s hrano.
V FRANCIJI DELA 400.000 AFRIČANOV. Notranji minister Roger Frey je sporočil, da je v Franciji na delu 400 tisoč ljudi iz Severne Afrike. Po zadnjih demonstracijah je bilo v Parizu aretiranih 14.094 Alžiroev; od tega jih je bilo izpuščenih 11.594. Nekaj so jih izgnali domov v Alžirijo, okoli 2.000 jih je ostalo v ječi. V Parizu in v okolici je na delu 180.000 Alžircev, med temi 10-12.000 žensk.
POSKUS DRŽAVNEGA UDARA. Brata Hektor in Jose Arismendi Trujillo sta v Dominikanski republiki hotela izvršiti državni udar ter zopet uvesti diktaturo. Načelnik generalnega štaba Garcia Trujillo je odstopil. Predsednik Balaguer, ki hoče postopoma uvesti demokratično vladavino, je obvladal položaj in sorodniki bivšega diktatorja Trujilla, ki je bil umorjen, so pobegnili v ZDA. Amerika podpira predsednika Balaguera.
AMERIŠKI ZNANSTVENIK OSTAL V PRAGI. Američan prof. Charles Junge je s svojo ženo ostal v Pragi in se ni vrnil po enomesečnem potovanju po Evropi v Ameriko. Profesor je specialist za ribolov v severnih atlantskih vodah ter je star 46 let. Njegova žena je zdravnica.
Ta industrija gotovo ne propade
Te dni je bil občni zbor belgijske tovarne orožja »Fabrique Nationale d'Ar-mes de Guerre«, na katerem je odbor podal letno poročilo. Tovarna je zaradi stavk redno obratovala samo 11 mesecev; kljub temu je dosegla lepe dobičke. Okoli 85°/o izdelanega orožja gre v tujino. Tovarna dela že za 53 raznih držav, medtem ko so leta 1950 prihajala naročila samo iz 16 držav, število zaposlenih se je dvignilo od 9.000 na 11.000. Pred kratkim so proslavili izdelavo prvega milijona pušk »Brow-ning Automatic«. Tudi tip »Over and Under« se je obnesel. Pričeli bodo izdelovati tudi novo pištolo 0,22 za šport. Novejše tipe brzostrelk izdelujejo za Atlantski sporazum (NATO). Brzostrelko FN izdelujejo zdaj že za 31 raznih držav. Naročenih je bilo že pol milijona komadov. To orožje izdelujejo zdaj po licenci tudi v sedmih tovarnah v tujini. Orožje »Legia High Speed« so posebno radi sprejeli v državah NATO.
Poročilo pravi, da je bil dosežen sporazum med to belgijsko tovarno orožja in vladami Francije in Italije ter tovarnami BMW, FIAT in FN glede izdelovanja letalskega motorja 179. Posamezne dele bodo izdelovali v raznih državah. Belgijska tovarna je izkoristila tuje. izkušnje pri izdelovanju letalskih motorjev Rolls-Royoe, Denvent, Avon 100 in Avon 200. S sodelovanjem tovarne Rolls Royce. Hispano-Sniza in MAN bo pričela izdelovati naprave za reaktivni pogon letal za tovarne Bre-guet, Atlantic in Transall. V popravilu v tovarni je več kakor 3000 motorjev za reaktivni pogon.
V preteklem poslovnem letu je tovarna imela 145,819.980 belgijskih frankov (1 frank = 12,4 lire) dobička; 77,7 milijona naj se razdeli med delničarje kot dividenda, kar predstavlja 185 frankov na vsako delnico.
Zagreb pripravlja sejem plastičnih mas
Brez plastike bi današnji človek ne mogel več živeti
VEDNO VEČ PROTESTIRANIH MENIC
V vsem letu 1960 je bilo v Italiji protestiranih za 11 milijonov 862.000 menic in drugih vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 446 milijard lir. Največ protestiranih papirjev se je glasilo na manjše vsote kakor 20.000 lir. To se pravi, da je šlo v glavnem za menice, ki so jih podpisali odjemalci ob nakupu gospodinjskih strojev in drugih predmetov na obroke. Vsa povojna leta se število protestiranih papirjev veča povprečno za 3-4% na leto (lani se je število izjemo ma dvignilo za 7,1%). Po skupni vrednosti protestiranih papirjev je bila lani na prvem mestu Severna Italija (42,2%), nato je sledila Srednja Italija (25,8%), Južna Italija (20,6%) in otoki (11,2%), Za same menice (»cambiali ordinarie«) je bilo lani v Severni Italiji 95 protestov na 1000 oseb; število protestov je bilo znatno večje na jugu: v Srednji Italiji 176 protestov na 1000 oseb, v Južni Italiji 186 in na otokih kar 216.
VEČ GOVEJEGA MANJ KONJSKEGA MESA
V času od januarja do vključno ju lija meseca so v Italiji zaklali 664.000 glav goveje živine, medtem ko so jih v istem razdobju lanskega leta zaklali le 525.000. (Ti podatki veljajo le za občine, ki štejejo več kakor 50.000 prebivalcev). Poleg tega so letos zaklali 14.69.1 konj v občinah z več kot 50.000, 26.062 pa v občinah z manj kot
50.000	prebivalcev. Potrošnja govejega mesa narašča, medtem ko se povpraševanje po konjskem mesu manjša. Med uživalci govejega mesa se čedalje bolj širi potrošnja telečjega mesa.
(Od našega stalnega dopisnika)
Zagreb, novembra Plastične snovi so se v današnji družbi hitro udomačile in so že prodrle na vsa področja človeške dejavnosti, kjer so nadomestile klasične naravne snovi kakor les, kovine, steklo itd. Kamor koli gremo povsod najdemo predmete izdelane iz plastičnih snovi. Doma imamo poleg oblačil izdelanih iz umetnih vlaken tudi zavese, kuhinjski pribor, gramofonske plošče, magnetofonsken trake, radijski in televizijski 'sprejemnik; skratka povsod pridemo v dotiko z izdelki iz plastičnih snovi. To se dogaja tudi v šoli, v tovarni, v uradu, na potovanju in na izletu. Umetne snovi so prodrle v stavbarstvo in v kmetijstvo, v promet in v trgovino. Brez plastike si ne moremo zamisliti življenja in delovanja sodobnega človeka.
SVETOVNA PROIZVODNJA PLASTIKE SE JE PODVOJILA
Nemogoče je nanizati vsa področja, na katerih se uporabljajo plastične snovi. Zato tudi njena proizvodnja silno narašča. V zadnjih petih letih se je svetovna proizvodnja plastike podvojila; povečala se je namreč od 3,1 na 6,1 milijona ton. V tem času se je močno razvila tudi proizvodnja plastike v Jugoslaviji. Poleg velike tovarne »Jugovinil« je v Jugoslaviji še več tovrstnih tovarn, na primer zagrebška »Chromos«, ki proizvaja u-metne smole in prevleke, poliestere in polistirole, dalje tovarna »M. Blago jevič« v Lučani (Srbija), ki proizvaja umetne mase na osnovi celuloze ter tovarna »Jugoviskoza« v Ložnici, ki proizvaja celofan. To so naj večje jugoslovanske tovarne plastičnih snovi. Poleg tega izdelujejo nekatere druge tovarne še posamezne vrste plastike, tako da znaša skupna letna proizvodnja 15.000 ton. S predelavo plastičnih snovi in z izdelavo najrazličnejših predmetov iz plastike se bavi v Jugoslaviji okoli 60 predelovalnih tovarn.
UVOZ PLASTIKE V JUGOSLAVIJO
Potrošnja plastičnih snovi in izdelkov povsod napreduje; jugoslovanska proizvodnja še ne more zadovoljiti notranjega povpraševanja, zato mora Jugoslavija uvoziti vsako leto oko-
JESENICE - GORENJSKO PORURJE
Človek v senci tovarniških dimnikov
Tudi na Jesenicah se za novimi stavbami tiščijo avtomobili, motorji in mopedi. Pred samo tovarno in znotraj je stiska, tako da ne parkirajo v tolikšnem številu kot na primer pred kranjskimi tovarnami. Sicer pa vidiš avtomobile v okolici Jesenic po vaseh, po skednjih in v dvojnih kozolcih. V jeseniški občini se križata dva obmejna pasa, jugoslovansko-italijanski in jugo-slovansko-avstrijski ter so zato večje priložnosti do nadomestnih delov, ki jih vsak avtomobilist tako nujno potrebuje. Mladi rod se torej na Jesenicah vdaja motorizaciji in filmu, bere še kar, manj kot prej pa deluje v prosvetnih organizacijah. Stara tradicija amaterskega gledališkega delovanja se je zadržala v amaterskem gledališču »Tone Čufar«, ki je eno najboljših v Jugoslaviji in ki se je odlikovalo na amaterskem mednarodnem festivalu gledališč v septembru v Miinchenu. Na Jesenicah izhaja štirinajstdnevnik »že-lezar«, ki ga izdaja Železarna Jesenice in ki ga pošiljajo brezplačno vsem u-službencem, to je približno 7.000 osebam. Kakšen je »Železar«, ta nova oblika periodičnega tiska v industrijskih krajih Slovenije. Na osmih straneh najprej razpravljajo o notranjih načelnih vprašanjih delavskega samoupravljanja, poročajo o najpomembnejših sklepih delavskega sveta, nato pa o perečih občinskih problemih; zadnje tri strani pa so navadno posvečene osebnim vestem, zanimivostim in pa športu. Najbolj privlačne so osebne vesti, ki obveščajo bralce, kdo je stopil v pokoj, kdo se je poročil in kdo je umrl in tu pa tam, kateri novi delavci so nastopili službo. Človeško ogledalo vre« nja v mestu Jesenice, ki ima okoli 18 tisoč prebivalcev.
tečaja na 25 din., zdaj pa je šinil navzgor na 33 in tam okoli, torej isti pojav kot pri liri, ki je v turistični sezoni primerna, a v zimskem času previsoka, da bi zbujala želje po nakupih. Jeseničani kupujejo v Avstriji pravzaprav laže pogrešljivo blago: ženske nogavice, nekoliko boljše kvalitete, in cenejše, elastične hlače za športnike in razne športne artikle, ki jih nekaj tisoč športnikov v jeseniški občini dobi v neprimerno boljši izbiri v avstrijskih športnih trgovinah. Pa smo že skoraj opravili. Pač pa na vrh še kakšen bolj alpski klobuček, kot ga daje škofjeloška tovarna klobukov.
RAZVESELJIVA SPROSTITEV
Kaj iščejo Avstrijci pri nas, ni težko uganiti, posebno ne tistim, ki so že bili v sosednjem Trbižu. Vino, razna dobra žganja iz sadja, sveže sadje, kajpada sveže meso in klobase ter celo zelenjavo. Kako je vse relativno ne samo na svetu, ampak kar tu blizu, v krogu tako majhnih razdalj. Noben Slovenec ne bo iskal salate, cvetače, peteršilja in druge zelenjave na Jesenicah v tamkajšnjem starem podneb-
ju, brez pravega kmečkega zaledja, a za Avstrijce, pri njihovih dolgih zimah, so Jesenice vendarle hvaležen zelenjad-ni trg, ki jih privlači, še hitreje, kot na Primorskem, so se v tem severnem slovenskem obmejnem pasu navadili, da se ne držiji strogo deset kilometer-skih omejitev. Avstrijski lastniki prepustnic ne prihajajo stalno samo do Bleda, ki je čisto ob robu obmejnega pasu, ampak dostikrat do Kranja in Ljubljane, in slišati je, kako se slovenski obmejni ljudje motajo po Celovcu in Gradcu ter drugih mestih. Varnostni organi na obeh straneh, mežijo ne, le z enim, pač pa z obema očesoma. Sicer pa je videti, posebno v Ljubljani, da prepustnice z italijanske meje rastejo v vrednosti kakor neke vrste dobrih akcijskih papirjev na borzi, kot je pač konjunktura. Okoli Slovenije je pravi »boom« dobrega sosedstva, prijateljskega sožitja in zato so tudi po Ljubljani vesele družbe italijanskih in slovenskih ljudi z one strani meje, ki prihajajo s prepustnicami uživat ljubljansko nedeljo.
Tudi na bližnjem Koroškem, kjer se je dolgo zadržala slana nezaupnega
konservatizma nasproti vsemu, kar je prihajalo čez Karavanke, čeprav po sporazumni poti obmejnega prometa, pa le dohajajo avstrijske kroge na gornjem Štajerskem in okoli Dunaja, ki so nasproti Slovencem in sploh Jugoslovanom res prijateljsko razpoloženi in znajo ceniti naše napore in dosežke.
KAJ PA ŽUPANI NA MEJAH?
Jeseniški predsednik občine je s svojimi ožjimi sodelavci našel pot do svojega trbiškega kolega. Nista se samo obiskala na Jesenicah in Trbižu, z obveznimi zakuskami in govori, kakor hitro narede uradni predstavniki, ko gredo preko meje, temveč sta se lotila tudi obmejnih problemov, ki zadevajo obe občini. Ali se je že tako daleč ogrelo ozračje prijateljstva na Koroškem, da bi bilo tudi tam to samo po sebi umevno? Ne gre drugače, da asociacije pripeljejo zmerom na južno jugoslovansko-italijanski obmejni pas. Kako to, da je. pravzaprav primer jeseniškega župana ostal osamljen na vsej tej dolgi meji! Vsi prihajajo čez mejo, trgovski in industrijski krogi so najbolj pri tem prizadevanju, vsiljuje se vprašanje, čemu se ne obiskujejo obmejni župani mestnih in podeželskih občin, italijanski in slovenski župani, brez razlike.
li 7000 ton plastike. Da bi se tudi v tem pogledu osamosvojila, gradi jugoslovanska industrija novo tovarno plastičnih mas in kemikalij v Zagrebu; poleg tega pa je v načrtu razširitev nekaterih drugih obratov v državi. Nova tovarna bo proizvajala na leto okoli 10.000 ton polietilena in
4.000	ton polistirola. S tem bi krili domače potrebe in morda tudi nekaj izvažali.
Obseg proizvodnje in uporabe pla stičnih snovi zahteva naravno tudi sodobno organizacijo poslovnih zvez. Zaradi tega bo že leta 1962. prvi ju goslovanski sejem plastičnih snovi Za kraj tega sejma je bil izbran Za greb, ki je največji industrijski cen ter v Jugoslaviji in ki ima važno vlo go tudi v proizvodnji plastičnih snovi
Sejem plastike bo v okviru sporni danskega zagrebškega velesejma ((■ iz. do 22. aprila 1962). Doslej so bi £ podobne prireditve samo v zahodne tv delu Evrope, v Londonu, Parizu, O)’ 0 nnaxu, Utrechtu in Diisseldorfu. jZ] Tudi nova prireditev bo imela * svoj glavni namen predstaviti kupce izbor izdelkov, ki se že proizvaja.'(( ter spoznati potrebe in želje obisk p valcev. Vzporedno s tem bo sejems)[a prireditev razširila krog potrošnike' > saj bo prikazala nove možnosti I ! uporabo plastičnin snovi. V skladu tem bodo na sejmu razstavljene nov 1 surovine in prikazani novi proizvod ni postopki. Poleg tega si bodo d! skovalci lahko ogledali delovanje strl 0' jev in podobno.
mv
Plastične snovi so spričo svoje trdnosti in preprostega postopka, kako jih lahko, barvamo in čistimo, zamenjale klasične snovi ne samo pri izdelovanju izdelkov za vsakdanje potrebe, temveč so se pokazale za zelo koristne v okviru nekaterih panog proizvodnje. Tako na primer uporabljamo plastiko tudi pri izdelovanju pohištva, za gornje dele stolov, za oblaganje vrat pri omarah itd. Danes uporabljamo tudi čedalje več sintetičnih lepil. V gradbeništvu uporablja mo umetne smole za oblaganje podov, za izdelavo zidnih ploščic, za stensko prevleko, za nekatere dele sanitarnih naprav ter za izdelavo strešnih plo ščic. Plastiko uporabljamo tudi v e-lektroindustriji za proizvodnjo izoli-ranih kablov, radijskih in televizijskih ohišij ter telefonskih naprav. Prav tako izdelujemo iz plastike nekatere predmete za avtomobile, letala, ladje in vlake, da ne omenimo vsestranske uporabe plastičnih snovi pri izdelavanju zavojnine (embalaže). Med ostalimi predmeti, ki jih danes izdelujemo iz plastike, naj omenimo še gumbe, nakit, nalivna peresa, kemijski svinčniki, ribarske mreže itd.
L
'a.
poffiorslre V-


NAPOVEDANE LADJE »JU GOLI NIJA«
Proga Jadransko morje —
—	Indija — Pakistan: Učka 24/11, Triglav 24/11.
—	Indonezija — Daljni vzhod: Triglav 24/11.
—	Japonska: Triglav 24/11,
—	Severna Amerika: Cma Gora 21/
11.
—	Severna Afrika: Črna Gora 21/11, Rijeka 26/11.
—	Južna Amerika: Makedonija 21/ 11, Drvar 15/12.
— Perzijski zaliv: Vojvodina 15/12.
LETOS MNOGO PRELCA L
Po naših gozdovih se je pojavilo l|ai tos mnogo gnezd borovega prelca. Zafzj; nimo čimprej s čiščenjem!	L
PREGLED STARIH VOZIL N
Lastniki motornih vozil, ki so bila n81 gistrirana do vključno 31. decembIja 1949, morajo pripeljati vozila na sti6 kovni pregled do 30. novembra. Vozil’ registrirana od 1. januarja 1950 do decembra 1951, bodo strokovnjaki p1*
gledali v decembru letos in v janua^h
:Mis
ju 1962. Pregledi se vršijo na pose1 nem prostoru v ul. Sv. Marka, kj8J°' je sedež uprave za promet.
JADROLINIJA Proga Jadransko morje —
—	Dalmacija — Grčija (tedenska): Lastovo 21/11, Opatija 28/11.
—	Grčija — Kreta: Orebič 24/11, Orebič 8/12.
6ri
Malte* ge 3 na&o iintočtiiiio '•
ladje splošne plovbe
Motorna ladja »Bled pluje iz Kopra prali New Yorku, kjer jc pristala 17 novembra. Ladja »Bohinj« je 10. novembra priplula v Koper, kjer je raztovorila večjo količino blaga. Motorna ladja »Bovec« je 10. novembra odplula iz New Yorka, namenjena v sredozemska pristanišča. »Bohinj« bo po novno odplula z Reke 28. novembra ter bo pristala tudi v Kopru in Trstu; »Bovec« bo odplula z Reke 28. decembra ter bo prav tako priplula najprej v Koper in Trst, nato pa bo nastopila svojo čezoceansko pot.
Uprava našega lista je že vsem bral cera na Tržaškem, Goriškem in v It* liji sploh razposlala položnice, da bo1!1 lahko poravnali naročnino za leto 19$ ki se že nagiblje h koncu. Mnogi so $ di naročnino že poravnali, drugi pa odlašajo in tretji pa čakajo na inkasaij ta ter ne pomislijo, da si nobeno p0* jetje ne more privoščiti razkošja, da za 850 lir pošiljalo okoli posebnega el6
sfol
tia
veka; saj vendar ni bolj praktičnež’
V TRŽIČ je priplula sovjetska ladja »Amimiles«, ki je pripeljala 1500 kub. metrov smrekovih debel za šti-vansko papirnico. Tudi druga ladja raztovarja ruski les za papirnico: gre za liberijsko ladjo »Claire«, ki so jo najeli Rusi za prevoz 13.000 kub. me trov lesa iz Leningrada do Tržiča.
načina za poravnavo naročnine, kak61 za vsa podobna plačila, prav poštire položnica.
Upravičeno pričakuje naša upra',a' da bodo naročnino poravnali vsi tisi1, ki so list prejemali. Uprava ne zahtf va naročnine vnaprej, kakor to dela)6 navadno uprave drugih listov, ker zir upa naročnikom »Gospodarstva«. Sak16, nekateri naročniki plačujejo v I tali11 plačujejo list iz lastne volje vnaprej za kar smo jim hvaležni.
Naročnina za Italijo znaša 850 lir $ leto, za tujino pa 3 dolarje, oziroma 4 Jugoslavijo 700 dinarjev; jugoslovans* naročniki jo vplačajo na tekoči račk Državne založbe AD1T, Ljubljana s 6ČOO-14-3-375.
tie
tjdri
ob
Tuuzetn
TURIZEM
NAJBOLJŠA IZVOZNA INDUSTRIJA
Evropska organizacija za gospodarsko sodelovanje (OEEC) je objavila podatke o razvoju turizma v letu 1960. Poročilo pravi, da turizem prinaša Belgiji več tuje valute kakor izvoz premoga in industrijskih izdelkov. V Franciji je turizem tretja »izvozna industrija« za težko in za avtomobilsko industrijo. Po čistem donosu v tujih valutah pride turizem v Franciji pred kemično in pred mehanično industrijo. Kar zadeva turizem v Italiji, pravi poročilo, da je dogodek dovolil kritje primanjkljaja v trgovinski bilanci v razmerju -86%. Tudi za Avstrijo velja isto, le da je bilo to razmerje v Avstriji nekoliko nižje (78%).
Če pogledamo turistični promet v Evropi, smo ugotovili, da tuji turisti prinašajo več denarja, kakor ga potrošijo domači turisti v tujini, v naslednje države: Španijo, Grčijo, Portugalsko, Švico, švedsko, Turčijo, Italijo, Francijo in Avstrijo. Povsod se turizem čedalje bolj razvija. Med letom 1959 in 1960 se je število tujih turistov povečalo za 15% v 16 državah v Evropi: v 15 članicah OEEC in v Jugoslaviji.
»GOSPODARSTVO«
izhaja trikrat mesečno. — UREDBI ŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa tel. 38-933. — CENA: posamezna ^ vilka lir 30, za Jugoslavijo din 20-1 NAROČNINA: letna 850 lir, poltH11 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospod8; stvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo 1«^ 700 din, polletna 350 din; za ost*, inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča 6 pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLO\fc‘T /E, Ljubljana, Stritarjeva ulica tek. račun štev. 600-14-3-375 — CElf
OGLASOV: za vsak m/m višine v
rini enega stolpca 50 lir. — OdgoV
* I ri
ni urednik: dr. Lojze Berce. — Z*l£j nik: Založba »Gospodarstva«. — " skaroa »Graphis« v Trstu. ___________________________________
ZNAČILEN PODATEK. Po najno vejšem popisu prebivalstva je imela dežela Furlanija - Julijska Krajina 1,205.222 prebivalcev, to je manj kakot pred desetimi leti, ko so na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini na šteli 1,226.121 ljudi. Iz tega se da sklepati, da se prebivalstvo v velikem številu izseljuje in išče zaslužka dru god.
ŠTEDILNIKI - PEČI na plin elektriko, les in premog. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladil-niki. ELEKTRIČNE LUČI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBORI IZ NERJAVEČEGA JEKLA - MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno
lUhm
TRST • Piazza S. Giovanni 1
ZAKAJ NI ZAŽIVEL OBMEJNI PAS?
Dosti je bilo govora in ugibanja o maloobmejnem prometu, v katerega so vključene tudi Jesenice. Preveč so zavzeti z delom v veliki tovarni, z vprašanjem raznih dohodkov v prostih u-rah, da bi ljudi mogel privleči obmejni promet kot na Primorskem. Seveda so tu še drugi činitelji, ki vplivajo, da je obmejni promet na Jesenicah ostal v skromnih mejah: Zemljepisna konfiguracija — visoke gore, ki ločijo Gorenjsko od Koroškega, izbira na avstrijskih trgih ali pa na gorenjskih, ki ne pozna tako velikih razločkov kot ob italijanski meji. Mar naj hodijo naše ženske in moški kupovat tekstilne modne artikle v Beljak ali Celovec? Ne glede ce se ne izplača, še manj pa glede modnega okusa. Poleti se je držal šiling normalno svojega pravega
Lestenci, svetilke,
popolne opreme za kopalnice
m m . po cenah, ki se ne dajo primerjati 1
Brandolin
Via S. Maurizio, 2
Grand Hotel Toplice ■ Bled
Prvovrsten hotel odprt celo leto. Moderno opremljene sobe s kopalnicami in balkoni. Termalno kopališče s stalno temperaturo 23°C. Drsanje na jezera, žičnica za smuk, vsakovrstne zabave in razvedrila. • Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja in odlična domača vina.
JnisMohOfUt IČOfiet,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA — TELEF. 141, 184 TELEX: 03-517
*
Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni • Pomorska agencija • Špediterska služba na mednarodnih razstavah in sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo • Transportno zavarovanje blaga • Carinjenje blaga
•	Redni zbirni promet iz evropskih centrov
•	Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk • Strokovno embaliranje • Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga v lastnih skladiščih • Avtoremont in servisna popravila1 motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd, Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad, Zrenja-nin, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar.

Održava osam linija i to:
Sjeverna Evropa (tjedno)
Sjedinjene Države Ameriko (desetodnevno) Južna Amerika (mjesečno)
Eevant (tjedno)
Iran, Irak (svaki mjesec i pol)
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno)
Daleki Istok, Japan (mjesečno)
Daleki Istok, Sjeverna Kina (dvomjesečno)
Na svim prugama plovi 40 brzih i modernih bredeva, koji imaju 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tankove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta.
Prevozite robu progama ”JCGOLIAHJE’

SEDE?., TRST
0 1. I C A FABIO FILZl ST. I • Z 1 .
TELEFON ST. ri.es
IZ ŽIVLJENJA ZDRUŽENJA
Dne 15. t. m. se je sestalo predsedstvo združenja lesne sekcije. Na seji o prisotni razpravljali o vprašanju tu-izma in o stanju trgovine z lesom.
;e
SPODARSKEGA ZDRUŽENJA ==- utrinki
Socialni
NABREŽINSKA OBČINA
Proglašena za turistični kraj
Pred dnevi je bila nabrežinska občila proglašena za turistični kraj. Ta pgodek odpira nove možnosti za raz-oj turizma in gostinstva v tej občini. >dlok predsednika republike z dne 27. , jvgusta 1960 štev. 1042, ki nosi naslov avtonomnih turističnih ustanovah, yt>loča 2. čl., da se v krajih proglaše-lih za turistične in zdravstvene kraje, istanovi avtonomna turistična ustanova. Kot določa čl. 4 imajo turistične
Ba političnem obzorja
P
■ POPISA PO NARODNOSTI
Še ko je bil napovedan popis po načelnosti na Tržaškem so politične in iulturne organizacije, v katerih so organizirani Slovenci, v skupni resoluciji tjavile, da odbijajo popis po narodno->ti v teh razmerah in da ga ne bodo friznavale. Po izvedbi popisa so te organizacije s posebno javno izjavo zno-1,1!'a odklonile popis in s tem tudi vsa-tI«(o morebitno sklicevanje na izid poit Hsa in morebitno izkoriščanje v ško-jlta slovenskega prebivalstva na Tržaškem ozemlju. Poleg pomislekov, ki so jjfiih izrazile v svojem sklepu pred polisom prebivalstva so zdaj še navedle ^Podrobne pomanjkljivosti, ki so jih zagrešile oblasti zlasti pri izvajanju polisa. Tako niso bili preskrbljeni slovenski prevodi obrazcev ne za popis industrije in trgovine., kakor tudi ne za polis prebivalstva. Tudi slovenskih razglasov popisa in navodil v slovenskem valieziku ni bilo dovolj; prav tako ne domačih popisovalcev. Uradno tudi niso Pojasnili, da se obrazci lahko izpolnijo tudi v slovenščini. Značilna je tudi kavna pomanjkljivost; saj je bil od-stlok predsednika republike raztegnjen la Tržaško ozemlje z odlokom vladnega generalnega komisarja šele sedem t) dni po popisu prebivalstva. Poleg tega obrazec osrednjega statističnega urada, ki so ga uporabili na našem ozemlju, hi bil predviden v zakonu; pa tudi stol-tijsjPec 11, ki govori o občevalnem jeziku v družini ni imel zakonite osnove, ker 8a ni ne v odloku predsednika republike niti v odloku vladnega generalnega komisarja. To skupno izjavo, ki je bila Poslana predsedniku republike, raznim thinistrom, vladnemu gen. komisarju, statističnemu uradu Organizacije zdru-Jij' kanih narodov, predsedniku pokrajinskega sveta v Trstu in italijansko-jugo-slovansko mešani komisiji v Rimu, O-Sfednjemu uradu za statistiko v Rimu 'n Uradu za statistiko v Trstu, so podpisali predstavniki naslednjih organi-_ Zarij: Komunistične partije Italije, Sloji Venske demokratske zveze, Neodvisne socialistične zveze, Slovenske katoliške skupnosti, Slovenske krščanskosocialne zveze, Slovenske kultumogospodar-ske zveze, Skupine neodvisnih Slovencev, Socialistične stranke Italije, Slovensko hrvatske ljudske prosvete, Slovenske prosvete in Slovenske prosvetne matice. K pomanjkljivostim, ki jih navaja izjava naj še dodamo, da je hiša naša javnost o popisu po narodnosti obveščena komaj tri tedne pred izva-jjj ianjem in še to niti ne popolnoma u-fadno. Zanimivo je v tej zvezi, da je bil popis po narodnosti leta 1910 uradno napovedan dobre štiri mesece poprej in da je tedaj politično društvo »Edinost« kljub temu protestiralo, da je bilo premalo časa, da bi ljudi lahko na predavanjih in posebnih tečajih Poučili, kako je treba izpolniti popisne Pole.
ustanove javnopravni značaj. Njihove naloge so:
1.	pospeševati morajo tujski promet in skrbeti za izboljšanje in turistični razvoj dotičnega kraja;
2.	dajati morajo pobude za razne prireditve turistične narave, ali pa jih tudi same prirejati s sodelovanjem zainteresiranih krajevnih ustanov in združenj ;
3.	skrbeti morajo za propagando in poznavanje kraja, ustanoviti službo turističnega značaja, dajati pobude za gradnjo turističnih objektov.
Avtonomni turistični ustanovi načeluje predsednik, ki ga za dobo štirih let imenuje, po posvetovanju s prefektom, minister za turizem in prireditve. Predsedniku pomaga upravni odbor, ki ga imenuje tudi minister za turizem in prireditve. Člani upravnega odbora so: predstavnik Pokrajinske, turistične u-stanove ali pa strokovnjaki iz turistične stroke, ki imajo stalno bivališče v dotični občini; član je nadalje župan občine ali na mesto njega pooblaščeni občinski svetovalec.
Člani odbora so še 1 zdravnik, 1 ali 3 strokovnjaki na prefektov predlog. Tajniške posle odbora pa opravlja ravnatelj avtonomne turistične ustanove. Osebje turistične avtonomne ustanove namešča upravni odbor.
že iz navedenega sledi, da se odpirajo turističnemu razvoju nabrežinske
kronika
/ STAVKA TUDI NA SLOVENSKIH |i OSNOVNIH ŠOLALI. Profesorji na italijanskih in slovenskih srednjih šolah se niso pridružili stavki državnih nameščencev na Tržaškem 11. novembra iz posebnih razlogov upravne narave, Pač pa so stavkali slovenski učitelji na vseh osnovnih šolah. Sindikat slovenske šole je sporočil, da so slovenski učitelji hoteli s stavko poudariti nekatere svoje posebne želje. Ob koncu poslovanja Zavezniške vojaške uprave jim ni bila izplačana odpravnina kakor drugim javnim nameščencem; še do danes ni bilo urejeno vprašanje socialnega zavarovanja slovenskih šolnikov od leta 1945 do 1954, ko je nastopila italijanska hprava, čeprav so jim ves ta čas odtegovali od plač denar, ki se je zbiral v posebnem skladu v ta namen. Za pokojnino slovenskih šolnikov je ves ta čas zgubljen, ako se to vprašanje ne reši pravočasno.
ENOTNA
PROSVETNA ORGANIZACIJA SLOVENCEV V ITALIJI
V nedeljo se je v Gorici sestalo okoli 100 odposlancev prosvetnih društev s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije ter po daljši razpravi sklenilo, da se združijo društvo »Ivan Trinko« iz Čedada, »Zveza prosvetnih društev v Gorici« in »Slovenska prosvetna zveza v Trstu« v skupno, or-ganizacijb pod imenom »Slovenska prosvetna zveza«. Sedež enotne prosvetne organizacije Slovencev v Italiji bo v Gorici. Za predsednika je bil na ustanovnem občnem zboru izvoljen znani dirigent in skladatelj Ubald Vrabec, predsednik dosedanje »Slovenske prosvetne zveze« v Trstu, za podpredsednika Anton Feri in Rihard Ferjančič. V nadzornem odboru so Viljem Nanut, Boris Race in Niko Mermolja. Vsi govorniki, med njimi Jože Dekleva v imenu Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, Mirko Ko-smina, Ubald Vrabec in Zorko Jelinčič iz Trsta, kakor tudi Izidor Predan v imenu Beneških Slovencev, Mi ladin Černe v imenu Goriških Slovencev, Gorazd Vesel in Ivo Marinčič so podčrtali nesmiselnost sedanje delitve Slovencev v razne kategorije, to je na tri upravne enote, Tržaško ozemlje, goriško in videmsko pokrajino ter njuno potrebo, da Slovenci v Italiji nastopamo skupno za obrambo svojih pravic.
PRIČETEK DELA ZA POVEČANJE ŽELEZARNE. V nedeljo zjutraj so v škedenjski železarni »Italsider« položili prvi kamen novemu plavžu. Slovesnosti je prisostvoval tudi minister za državne udeležbe Bo. Gradnja novega plavža, ki bo zamenjal staro, že podrto visoko peč, bo omogočila po večanje proizvodnje železa in jekla od sedanjih 190.000 na 500.000 ton. Načrt adaptacije obrata Italsider predvideva poleg nove visoke peči še gradnjo operativne obale, h kateri bodo lah ko pristajale ladje do 35.000 ton nosilnosti ; dalje postavitev dveh raz-klaclalnih mostov zmogljivosti 25 ton, dveh žerjavov po 10 ton in razširi tev skladišč za premog in surovine.
PREBIVALSTVO TRSTA NE NAPREDUJE VEČ. V desetih letih se je število prebivalcev v Trstu povečalo samo za 868 oseb. Danes živi v Trstu 273.390 ljudi, ženske prevladujejo s 146.474 proti 126.458 moškim. V vsej pokrajini živi 299.187 ljudi, od tega 139.297 moških in 159.890 žensk. V Trstu dela danes 9917 podjetij, medtem ko jih je bilo leta 1951 10.316. Število podjetij se je torej skrčilo za 299.
občine nove možnosti. Upamo, da si bodo vzeli zadevo k srcu vsi domačini, zlasti pa priporočamo našim članom, ki jim je draga blaginja domače občine, da aktivno sodelujejo pri reševanju zadevnih vprašanj. Verjetno bodo morali v najkrajšem času posredovati pri domači občini, da bi čimprej prišlo do uresničitve želja po razmahu turiz-
Posojila iz rotacijskega sklada
Ker se mnogi člani zanimajo za koristi iz rotacijskega sklada, bomo navedli nekaj važnejših podatkov o njem. Sklad je bil ustanovljen z zakonom z dne 18. oktobra 1955, št. 908, za Tržaško ozemlje in Goriško pokrajino. Kot določa 2. člen tega zakona, podeljuje sklad posojila za gradnjo, izboljšanje in povečanje industrijskih objektov ter obrtniških delavnic, za gradnjo ladij, za turistično hotelirsko dejavnost ter za druge gospodarske pobude. V manjši meri je dovoljeno finansiranje gradnje ljudskih stanovanj, zlasti v območju industrijskega pristanišča.
Vsako posojilo mora imeti točno določen namen; presegati ne bo smelo 50°/o potrebnega stroška za izvršitev del za katere je namenjeno. Vrnita ga je treba po plačilu rednih letnih ali šestmesečnih povračil v najmanj 15 letih. Obrestna mera ne sme presegati letnih 5%. V tem morajo biti vključeni tudi prejemki bančnih zavodov, ki so zadolženi za izplačilo finančnih kreditov. O odobritvi kreditov določa (pod nadzorstvom Zakladnega ministrstva) posebni odbor, ki ga imenuje vlada ter ima sedež v Trstu. Odbor odloča o višini, trajanju in obrestni meri vsakega posojila, kakor tudi o potrebnih jamstvih, ki morajo biti navadno realne narave.
Pogodbe, spisi in vse druge formalnosti glede izplačila posojila iz rotacijskega sklada so oproščeni kolkovnih pristojbin, vknjižbenih in hipotekarnih taks. Za morebitne menice v zvezi z omenjenim posojilom bo potrebna le kolkovna pristojbina 10 stotink za vsakih 1.000 lir. Ob predložitvi prošnje bodo morali prosilci prispevati za stroške postopka 20.000 lir za prošnje, ki presegajo posojilo 30 milijonov lir, 40 tisoč lir za posojila nad 50 milijonov lir in 60.000 lir za prošnje, ki presegajo 100 milijonov lir. Prošnje je treba dostaviti Tržaški hranilnici na posebnem obrazcu.
Zvišanje življenjskih stroškov v Italiji
Življenjski stroški se v Italiji polagoma dvigajo. Če jih primerjamo z lanskim, ugotovimo ,da so izdatki za vse potrebe razen za kurjavo in razsvetljavo napredovali. Občutno se je podražila zlasti hrana. Lani je bilo življenje okoli 68-krat dražje kakor pred vojno (leta 1938), letos pa po življenjski stroški 70-krat višji kakor pred vojno. Med raznimi vrstami blaga (ob prodaji na drobno) se je najmanj dvignila cena slanine (danes stane slanina le 26-krat toliko kakor pred vojno), največ pa goveje meso (kar za 138-krat). Tudi telečje meso je razmeroma zelo drago (115-krat predvojno ceno). Takoj za tem pride fižol vrste Borlotti (ki stane danes 110-krat več kakor leta 1938).
Značilni za gibanje življenjskih stroškov so podatki o položaju na milanskem trgu. Tam je na primer cena telečjega mesa od julija do septembra letošnjega leta napredovala od 1705 lir za kilogram. Cena govejega mesa se je dvignila od 1.605 na 1.630 za kilogram, jajc od 420 na 480 lir za ducat. Podražitev v letošnjem letu je izražena v naslednjih indeksih, ki veljajo za avgust 1960 oziroma za avgust 1961. Osnova je postavljena na 100 v letu 1938.
	Avg. 60	Avg. 61
Prehrana	7.532	7.657
Stanovanje	5.557	6.312
Oblačila	6.605	6.623
Kurjava in rasv.	4.109	4.085
Razno	6.638	6.729
ANGLEŽI SE VEDNO BOLJ BRANIJO PRISELJEVANJA ČRNCEV
Angleška vlada je predložila poslanski zbornici v odobritev zakonski osnutek, ki bi omejeval doseljevanje črncev in tudi priseljencev iz drugih neevropskih držav. Notranji minister Bul-ler je mnenja, da Vel. Britanija ne more »prežvečiti« 150.000 priseljencev iz teh dežel na leto. Toliko jih namreč prihaja sedaj. To ne dopuščajo njene socialne razmere niti njeno gospodarstvo. V tem pogledu je treba biti previden in rajši pravočasno omejiti doseljevanje, ker bi pozneje imeli težave s priseljenci, ki bi lahko organizirali tudi nemire. Omejitev bi ne veljala za vse države, tako ne za priseljence iz Irske. Proti temu zakonu imajo pomisleke laburisti, češ da uvaja načelo diskriminacije.
Kulturni sporazum
MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
Lani 17. septembra je prišlo do toliko pričakovanega podpisa kulturnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Njegova točna vsebina še ni bila objavljena, čeprav so ga že začeli izvajati. V okvir tega sporazuma spa da tudi vračanje razne kulturne imo-vine, ki je bila med zadnjo vojno in po njej odpeljana iz Jugoslavije ozi roma z ozemlja, ki je po mirovni po godbi pripadlo Jugoslaviji. Pred ne kaj dnevi je Italija zato vrnila prvo dragoceno pošiljko raznega kulturnega gradiva v 51 velikih zabojih. Gre v glavnem za znanstvene knjige, last knjižnice Zavoda za morsko biologijo v Rovinju ter za razne listine in predmete, ki so jih svoj čas odpelja li iz Istrskega muzeja v Puli.
Zadevno vest so prinesli jugoslovanski listi, medtem ko italijanski o tem molčijo, če izvzamemo tržaški »Piccolo«, ki jo prinaša hkrati z odgovorom zunanjega ministrstva na interpelacijo tržaškega demokrščanske-ga poslanca Bologne v zvezi z govoricami o usodi dveh cerkva v Kopru; te naj bi v skladu z bodočimi urbanističnimi regulacijskimi načrti podrli. Cerkve svete Ane ne bodo podrli, ker bi to bilo proti določbam jugoslo vanskega zakona o zaščiti spomenikov in stavb umetniške vrednosti; drugo cerkev, to je frančiškansko cerkev svete Marte pa bodo podrli. V tem smislu so pristojna jugoslovanska oblastva že dosegla sporazum z ljub ljansko škofijo; v zameno za podrto cerkveno stavbo pa bodo zgradili novo na področju Semedele.
NJEGOŠEV MAVZOLEJ NA LOVČENU
Jugoslovanska in še prav posebno črnogorska kulturna javnost se pri pravlja na velike proslave ob 150. obletnici rojstva črnogorskega narodnega buditelja in pesnika, vladike Petra Petroviča Njegoša, ki bo čez dve leti, to je leta 1963. Proslave bodo dosegle višek z dograditvijo monumentalnega mavzoleja na vrhu Lovčena. Načrte zanj je napravil sloviti hrvaški kipar Meštrovič. Mavzolej so že začeli graditi. Ker je vrh Lovčena težko dostopen, so ga morali preorati z dolgim predorom, skozi katerega spravljajo velike kamnite bloke, ki jih nato ob koncu predora z mogočnim škripčevjem dvigajo na gorski vrh. Njegošev mavzolej bo spominjal še pozne črnogorske rodove na borbe njihovih prednikov, ki so proti koncu 17. stoletja pod vodstvom vladike Danila z obračunom s poturica-mi postavili temelje črnogorski svobodi. Peter Petrovič Njegoš opeva to v epsko-Iirični pesnitvi z naslovom »Gorski venec«.
kultura in živjjEgje
Na razstavi sovjetske knjige
V LJUBLJANI
Ni lahko razstavljati knjige v Ljubljani tudi velikim narodom; saj smo Slovenci razvajeni glede opreme knjig, čeprav še ni kakovost knjižnega papirja dosegla predvojne ravni in nekaterih zahodnih knjižnih izdaj.
Pretekle dni je bila na Gospodarskem razstavišču v paviljonu »Jurček« razstava sovjetske knjige. Sovjetska knjiga igra v življenju Slovencev pomembno vlogo, samo drugačno kol nekdaj. Nekoč je prevladovala leposlovna ruska knjiga, kajpada v slovenskih prevodih. Zdaj se manj prevaja in bere sovjetska literatura, pač pa znanstveni in strokovni krogi cenijo sovjetska strokovna knjiga, in sicer izvirna ruska znanstvena knjiga in pa predvsem velikansko število prevodov iz anglo-ameriškega jezika in drugih v ruščino. Znano je, da so angleške in ameriške znanstvene knjige silno drage, pet, deset do dvajset tisoč dinarjev. V ruskem prevodu dobiš takšno knjigo že za tisoč dinarjev v Ljubljani. Ni čuda, da jo po visokošolskih knjižnicah in tudi v zasebnih knjižnicah zelo cenijo. Hitro po vojski so se močno zagnali v učenje ruščine prav po vseh šolah, nato sta prišli doba kominformovskih napadov in velika mržnja majhnega Stalina, ko so ruščino gojili še po slavističnih seminarjih; a zdaj spet pridobiva u strezno mesto med tujimi jeziki na slovenskih srednjih šolah.
JOSIPOVIC URBAN IZ TRSTA
Na razstavi je bila tudi »Povest o Viku«, ki jo je spisal Cecil Josipovič Urban, rojen »17. oktabrja 1888 goda« v Trstu. Traškega Slovenca Josipovi-ča Urbana pozna vsa naša starejša generacija vsi, ki so se v prvih težkih letih zanimali za javno življenje. V Florenci je leta 1922 priredil mednarodno razstavo dela. Marljivo se je učil jezike in se vrtel v krogih okoli diplomatskih sovjetskih zastopništev v Italiji. Deloma je tudi Urbanova za sluga, da so bili v Sovjetski Zvezi že zgodaj poučeni o nasilju italijanskih fašistov proti Slovencem v Trstu in Julijski krajini. Kmalu so florenški razstavi je odšel v Sovjetsko zvezo, kjer je ostal do svoje smrti 6. VI 1958. Delal je pri raznih založbah, kjer jim je prišlo prav Urbanovo znanje jezikov; saj jih je znal nič manj ko štirinajst. Ko je Hitler napadel Rusijo, je bilo Urbanu 60 let, pa se je kljub temu prijavil v sovjetske pro-
^iucli šofefcji Imajo so o jo
sezono
naše sožalje
Na Opčinah je. umrla 82-letna Marija Danev vd. Sosič, v Briščikih Virginija Briščik, v Barkovljah 67-letna Štefanija Martelanc roj. Čermelj, v Ricmanjih Vida Kralj por. Žuljan in Ana Demark, v Viškorši 64-letna Roza Novak vd. Te-doldi, mati Vojmira, urednika »Matajurja«.
Gremo proti koncu novembra in kmalu nastopi siten poznojesenski čas z dežjem, vetrom in tržaško burjo. Tega vremena se boje skoraj vsi razen prodajalcev kuriva in lastnikov taksijev.
V Trstu je zdaj 167 taksijev. V tem številu niso všteti javna vozila z Opčin in iz Milj in Nabrežine, kakor ni vštet edini taksi v službi v Skednju. Tržaški taksisti so združeni v pet skupin po več vozil; 17 jih pa nastopa vsak zase. Teh 17 taksistov se je pri družilo starim šoferjem pred nekaj leti, ko je tržaška občina podelila nekaj dovoljenj za službo taksista istrskim beguncem. Zakaj se ti »ne-odvisneži« niso združili v posebno skupino? Zdi se, da v prvi vrsti zaradi tega, ker je z ustanavljanjem takih »združenj« povezana tudi klavzula, da se občinsko dovoljenje ne sme prenesti na drugega prosilca kar tako, iz roke v roko, temveč mora biti s tem soglasno tudi vodstvo združenja. Stari šoferji, ki so organizirani v omenjenih skupinah, lahko prenehajo z delom in v tem primeru imajo pravico do dovoljenja njihovi dediči, če se mislijo posvetiti tej obrti, sicer pa združenje izplača starega koristnika in soodloča z občino o tem, komu naj gre dovoljenje na novo. Tej disciplini se baje neodvisneži ne marajo pokoriti in zato so rajši neorganizirani. Je pa tudi možno, da so še drugi razlogi.
Vseh pet skupin, ki štejejo skupno 150 vozil in nosijo pisana imena kakor »Piave«, »Isonzo«, itd. pripada pravno »industriji«, medtem ko pripadajo neodvisneži stroki »obrtnikov«. Morda je tudi v tem en razlog za omenjeni razloček med organiziranimi in neorganiziranimi. Vsaka skupina je pravno »družba z omejenim jamstvom«. Člani imajo skupno blagajno, kolikor gre za kritje »živih stroškov«, to je garaže, zavarovanja vozil itd., medtem ko so dobički in izdatki »dnevne« narave svobodni. To
pomeni tudi, da družbe z o. j. ne delajo letnih bilanc, so na davkariji zapisane kot »obrtna« podjetja; to pravico so "si šoferji izrecno priborili. Kakor vidimo, je položaj . taksistov precej zamotan z vseh vidikov.
Šoferji in lastniki taksijev niso nezadovoljni s svojim delom in s svojim zaslužkom. Od nekaj let sem imajo pravico, da so njihova vozila kar ves dan na delu, medtem ko so morali prej vsak dan mirovati vsaj toliko časa, kolikor se je smatralo za potrebno, da se šofer odpočije. Seveda spe šoferji tudi zdaj, toda na boljšem so toliko, da lahko zaposlijo drugo osebo, ki jih nadomestuje za volanom, medtem ko si oni privoščijo nekaj ur zasebnega življenja in počitka na dan.
LASTNIK LAHKO NAJAME DRUGEGA ŠOFERJA
Zanimivo je, kako so urejene razmere med lastnikom vozila in njegovim namestnikom. Ta prejema na dan (osem ur dela) po 400 lir, je zavarovan in ima pravico do 20% in-kasa, ki ga sam ustvarja. Poleg tega ima delodajalec dolžnost, da izroči namestniku nepokvarjen avtomobil, preskrbljen z gorivom in mazivom, in da plačuje po 500 lir na mesec v poseben sklad za namestnike. Zan,' mivo je tudi, da so se za to delo od ločili nekateri policaji, ki so v zad njem času zapustili službo pri civilni policiji, ko je bila ta razpuščena.
Na taksi je treba plačevati cirku lacijski davek v razmerju 1/3 v primerjavi s tem, kar plačujejo zasebniki za ustrezno vozilo. Tako na primer plačuje na leto lastnik Fiat 1100 (največ taksijev je prav teh vrst avomo-bilov) okoli 21.000, lastnik taksija FIAT 1100 pa le okoli 7.000. Poleg tega imajo lastniki še to olajšavo, da jim država vrača del proizvodnega davka, ki ga plačuje šoferji ob nakupu bencina pri črpalkah. Bencin plačujejo po isti ceni kakor zasebniki,
GRUDA
IM PO RT - EKPORT
IZVAŽA m UVAŽA
KLAVNO IN PLEMENSKO ŽIVINO vseh vrst in pasem : konjp, prašiče, drobnico itd.
ŽIVALSKE PROIZVODE: meso in mesne izdelke, konserve in mlečne izdelke
ŽIVINSKO KRMO: oljne pogače, repne rezance, krmno moko, seno, slamo, žitne odpadke itd.
nato pa jim država vrača okoli 4.000 lir na mesec kot delno povračilo. Glede zavarovanja pa nimajo taksisti posebnih olajšav, razen če upoštevamo dejstvo, da so ti organizirani v večje skupine; tako dosežejo pri zavarovalnicah nekoliko boljše pogoje, kakor če bi zavarovali vsako vozilo posebej. Taka skupina, ki razpolaga s 30 av tomobili, plačuje na leto za zavarovalne premije nekaj čez 1,700.000 lir. Vozilo Fiat 1100 plačuje na leto 54.130 lir. Nekateri šoferji plačujejo še posebno zavarovanje za čas, ko so z vozilom v tujini. To velja le za Jugoslavijo, ker je Avstrija predaleč. Je pa znan tudi primer, da se je neki pomorščak dal pred leti prepeljati iz Trsta v Avstrijo na obisk sorodnikov in zato nazaj v Trst. Za tako dodatno zavarovanje za vozilo FIAT 1100 znaša šestmesečna premija 3.700 lir.
Šoferji, ki nameravajo prepeljati potnike na željo tudi čez mejo v Ju goslavijo, na primer v Sežano ali v Koper, lahko to storijo le v primera, da imajo zato potrebne listine. Za za sebnika, to je za neorganiziranega taksista, je dovolj, da ima za avtomobil iste dokumente, ki jih obmejne oblasti zahtevajo za prehod vsakega vozila. Če pa gre za vozilo, ki je v sklopu organiziranih skupin, mora šofer imeti še posebno dovoljenje od vodstva te skupine. To je potrebno zaradi tega, ker je lastnik avtomobilov pravna osebnost, (društva) in ne posameznik.
CENA VEDNO ISTA
Ali je prevoz s taksijem drag? Za prvi kilometer plača potnik 200 lir, nato pa za vsak nadaljnji kilometer po 100 lir. če gre za več potnikov hkrati, ostane cena ista. Nekateri potniki mislijo, da se prevozna cena ravna tudi po vrsti avtomobila, to se pravi, da bi potnik plačal več za prevoz s taksijem vrste Chevrolet kakor pa vrste Fiat 600. To ne drži: cena je vedno enaka. Je pa tudi res, da ima potnik pravico — razen v primerih, ko gre za telefonski poziv, ko se s postajališča odpelje vedno prvo vozi-
lo na vrsti da izbere po lastnem o-kusu vozilo, s katerim se želi odpeljati. V takih primerih ima v potnikovih očeh seveda prednost nov šest-cilindrski Opel pred staro Fiatovo škatlo. Sicer pa se uvajanje teli luksuznih vozil za taksije ni obneslo, ker je njihovo vzdrževanje predrago. Deloma pa tudi zaradi tega, ker so tak-sji vedno v prometu in se njihovo delovanje stopnjuje ob slabem vremenu in ponoči, gneči itd., kar ustvarja večjo verjetnost za trčenja in nezgode sploh. Tega pa luksuzni avtomobili ne zdržijo. Tarife so vedno e-nake, podnevi in ponoči, za ponočno vožnjo pa imajo šoferji pravico, da zahtevajo 50 lir več od klienta, ne glede na prevoženo kilometrino.
Koliko pa zaslužijo, povprečno, lastniki taksija? Takšen račun bi bil zelo težaven. Upoštevati je treba vrsto činiteljev, med temi amortizacijo vozila, porabo plaščev, olja, goriva, garažo, zavarovanje itd., na dragi strani pa tudi napitnine, ki so danes sicer bolj pičle kakor pred vojno, ko so se Tržačani peljali s taksijem na Kras, a se vozijo zdaj kar z lastnim vozilom. Povprečno pa lahko računamo ,da znašajo za šoferja stroški za kilometer okoli 50-60 lir, klient pa plača kakor rečeno 100 lir (za prvega 200).
Šoferji taksijev so večinoma dobrodušni ljudje, vsak je v svoji karieri prebral nešteto romanov in časopisov in vsak vam zna povedati, kje je še najbolj zakotna ulica. Mislim pa, da mi bodo avtomobilisti pritrdili, če pravim, da se rajši srečajo z damo za volanom, kakor pa s šoferjem v taksiju.	E. F.
stovoljce, da se »bo boril za Moskvo in Triest« (drast’sja za Moskvu i Triest), kakor so o njem pisali ruski pisatelj Nikolai Tihonov in italijanski proletarski pisatelj v Rusiji Giovanni Germanetto. Urbanova povest o Viku je njegovo avtobiografično delo o slovenskem dečku Viku, ki se je rodil v »derevuški« Srpenici, prišel v Trst, tam spoznal svet in moral kasneje okusiti tudi emigrantsko življenje v Argentini, kakor mnogi tržaški Sloven ci. Urban je tudi dolga leta pisal svoje glavno delo »Ideja borbi za nacio-nalniju nezavisimost v slovenskoe literature«.
VISOKE NAKLADE
Razstava sovjetske knjige v Ljub Ijani je bila ena izmed običajnih potujočih sovjetskih razstav z dobrimi in slabimi stranmi standardnih razstav. Slovenca osupnejo predvsem šte vilke, saj so na primer izdali Prešernovo »Izbrance« v trideset tisoč izvodih. Takšne so pač sovjetske naklade tudi za pesnike. Prežiha Voranca »izbranoe«, ali pa Cankarja pa so tiskali v šestdeset tisoč izvodih.
Zato se ne čudimo, ko beremo v velikih črkah na stenah razstave, da so leta 1960 natisnili 1 milijardo 250 milijonov knjig in da bodo dosegli 1965 poldrugo milijardo knjig. Vemo, da sovjetski človek izkoristi vsak trenutek prostega časa, v tramvaju, v podzemeljski železnici, povsod za branje knjig. Želeli bi, da bi tudi tisti tržaški Slovenci, ki vidijo v Sovjetski zvezi vzor socialistične države, prevzeli od sovjetskih ljudi ljubezen do svoje slovenske knjige.
a. r.
KONGRES JUGOSLOVANSKIH ZGODOVINARJEV V LJUBLJANI
Od 5. do 8. dec. bo v Ljubljani kongres jugoslovanskih zgodovinarjev. Na njem bodo obravnavali tudi o dveh vprašanjih, ki zanimata slovenske zamejske Slovence:	I. Bevc:	Značaj
istarskih sabora u rješavanju hrvat-skog in slovenskog nacionalnog pitanja u Istri (1870-1885) ter J. Pleterski: Socialna demokracija in nacionalno vprašanje na Koroškem.
ZANIMANJE ZA ANDRICEVE KNJIGE
Tržaški knjigarji pripovedujejo, da so se v Trstu tudi italijanski čitatelji v zadnjem času pričeli zelo zanimati za dela Nobelovega nagrajenca I. Andrica. Mnogo njegovih del je. bilo že prevedenih v italijanščino: tako na primer tudi »Na Drini most«. Zdaj pripravlja založba Bompiani izdajo Andričeve »Travniške kronike«, ki jo je prevedel znani italijanski slavist prof. Meriggi.
CEZ 2 MILIJONA DOLARJEV
ZA REMBRANDTOVO SLIKO
Na dražbi umetnin v New Yorku je newyorški muzej (Metropolitan Muse-um) kupil Rembrandtovo sliko »Aristotel opazuje Homerov kip« za 2,300.000 dolarjev. Rembrandt je sliko izdelal leta 1653. Doslej so na dražbi najdraže plačali Rubensovo sliko »Poklonitev sv. treh kraljev«, za katero so plačali 770 tisoč dolarjev.
KRSTNA PREDSTAVA TAVČARJEVEGA »ZEHA PRED SMRTJO«
Dne 11. novembra bi bila morala biti krstna predstava drame »Zeh pred smrtjo«, ki jo je napisal naš tržaški rojak Josip Tavčar. Zaradi nastalih ovir tehnične narave je uprava Slovenskega gledališča v Trstu morala odložiti tako pričakovano premiero Cenzurna komisija v Rimu, ki deluje v okviru ministrstva za turizem in predstave, še ni opravila svojega pregleda in zato še ni mogla podeliti potrebnega dovoljenja za predstavo. V gledaliških krogih zatrjujejo, da je odložitev le začasna in da bo uprizoritev tega najnovejšega Tavčarjevega dela v kratkem izvedena, seveda brž ko dospe potrebno cenzurno dovoljenje iz Rima.
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mecta) - Tel TA-157. — Vse udobnosti, mrzla in to-
pia tekoča voda, centralne kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 73C lir dalje.
BANCA Dl CRED1TO Dl TRIESTE
8. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 160.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZl ST. 10
TELEFON AT. 38-101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKREO
LJUBLJANA, Titova 19/VII = Jugoslavija Teleprinter št. 03=117, P. 0. B. 243 Telegrami: GRUDA LJUBLJANA Telefoni: Uprava 22=184
komercialna 23=061 in 20=547

PREDSTAVNIŠTVA:
BEOGRAD, Karadjordjeva 71 = tel. 26-652 ZAGREB, Haulikova 3 = tel. 36=491
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE
LA GORIZIANA
G0R1ZIA - VIA DUCA D'AOSTA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL
Claleb
KOPER
Domača kuhinja
Vsak dan glasba s plesom do 24 ure. — Nove moderno opremljene sobe z vsem komfortem.
TRAI	IS - TRIESTE
	Sedeti e r. 1.
TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880	
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele e Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Splošna plovba aAa Piran rSf\
Telefon 51-70
Telex 03523	03522	~i
Vam nudi svoje usluge na ekspresni potniško tovorni liniji za Združene države Severne Amerike
Potovanje traja iz Trsta samo 15 dni Na liniji sodelujemo z Jugolinijo iz Reke
Poslužujte se naših uslug na redni službi okrog sveta z rednimi odhodi enkrat mesečno in v prevozih dolge in obalne plovbe
GOSPODARSTVO
TRŽNI PREGLED
Italijanski trg
Kupčije z žitaricami se razvijajo ugodno. Tako smo zabeležili precejšen skok pri cenah mehke pšenice in koruze. Za oluščen in neoluščen riž ni zanimanja. Cene koruzni kot pšenični moki so zmerne. Trg z zelenjavo in sadjem se je v primerjavi s prejšnjim tednom zboljšal in kupčije se spet razvijajo enakomerno. Cene maslu se držijo še vedno na visoki ravni; kajti povpraševanje ne izostala. Kupo - prodaja sira je sicer zadovoljiva, vendar pa se cene niso spremenile. Trg z živino je zadovoljiv posebno glede goveje živine; povpraševanje po volih za vprego je precejšnje in cene so dobre. Zmerneje se razvija trg s prašiči, brez posebnih sprememb pri cenah. Pri vinu prevladuje ponudba vina nove proizvodnje, vendar pa je trg miren in cene so zmerne.
olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 gr 110-120 lir škatla, po 500 gi 58-65. Grah v škatlah po 1 kg in po 1/2 kg 150-160 lir kg, fižol v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 190-210, gobe v ki su (zrezane) v škatlah po 5 kg 1800-2000, čebulice v kisu 260-290, kumarce v kisu 300-310, rdeča in rumena papri ka v škatlah po 4,250 kg 200 do 210, marmelada v škatlah po 5 kg 210-220 lir kg, breskve v sirupu v škatlah po 1 kg in po 1/2 kg 250-260, tuna v olju v škatlah po 10,5 kg 920-1020 lir kg, tunina v olju 600-630, skuše v olju 600-660, sardine 430-460 lir kg.
cm 360 gr 118-120, vreče za umetna gnojila 115x65 cm 450 gr 147-150, vreče za krompir 100x60 cm 300 gr 100-102, 85x45 cm 220 gr 74-75 lir vreča.
VINO
MILAN. Rdeče furlansko vino pro
ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Pomaranče 60-90, taroki lili do 200, navaden kostanj 50-110, maro-ni 140-180, kaki iz Neaplja 50-60, jabol ka različnih vrst merkantilna 20-40, delicious extra 100-125, I. 70-90, rene-te extra 100-105, hruške extra 125-130, I. 110-120, kaiser extra 160-165, hruške merkantilne 50-70, belo grozdje 150-170, »regina« 120-140, črno grozdje 70-110, limone extra 120-130, I. 80-100; suh česen 200-280, kuhana pesa 70-90, korenje krajevnega pridelka 60-80, od drugod 60-100, cvetača 70-105, zelje 40-50, čebula 45-55, olupljene čebulice 120-160, dišeča zelišča 300 do 320, erbete 60-120, svež fižol 80-120, »boby« 70-105, koromač 30-60, cikorija domačega pridelka 100-120, solata 90-120, endivija 70-130, krompir Bintje uvožen 44-50, majestic 42-43, okrogel krompir Ber-lino 33-34, zelena paprika 25-35, rumena 40-55, paradižniki Riviera 30-65, peteršilj 70-115, repa 30-40, zelena 40-65, špinača 70-80, bučice 80-120, buče 30-50 lir kg.
ŽIVINA ZA REJO IN ZA ZAKOL
CASALE MONFERRATO. živina za vprego: vodi 310-330 lir kg, junci 340-380; živina za rejo: teleta 360-380, kra ve 155-225.000 lir glava; živina za zakol: debeli voli I. 290-330, debele krave 250-290, domača teleta 480-600, domači junci 320-350. Konji za zakol I. 200-220, II. 180-200, žrebeta čez 1 leto stara 260-280, konji za vprego 150-180.000 lir glava; Prašiči za rejo: do 15 kg težki 510-550 lir kg, 16-25 kg težki 480-510, suhi prašiči 26-35 kg težki 460-480, 36-50 kg 400-420, 51-65 kg 380-390, 66-80 kg 370-380, 81-100 kg 360-370, neodstavljeni prašiči 20-27 kg težki 410-430, 28-35 kg 400-420. Prašiči za zakol: 125-145 kg težki 337 lir kg, 146-160 kg 339, 126-140 kg 402, 141-160 kg 398 lir kg.
izv. 1961 600-640 lir za stop/stot, Merlot 610-660, Raboso 600-630, Clinton 600-640, belo vino Piave 600-700, belo Soa-Ve 600-630, rdeče emilijsko vino 550-600, belo vino iz Romagne 520 do 550, rdeče 510-540, rdeče vino iz Mark 530-550, belo 530-550, belo vino Sansevero 530-550, rdeče 450-490, Martina Franca 550-600, rdeče filtrirano vino iz Brindisi j a 9500-10.500 lir stot, Malvazija 9500-10.000 lir stot, rdeče siciljsko vino 460-480 lir stop/stot, belo 430-460, Chianti 12 stop. 8500-10.000 lir stot, klasični Chianti 900-950 lir stop/stot, Chianti 11-12 stop. 750-800, čez 12 stop. 800-850, belo vino Sansevero 520-525, Nicastro Sambiase 12-13 stop. 7000 lir za hi, mošt »babo« 250 lir za stop/stot.
MLEČNI IZDELKI MILAN. Cene veljajo
KRMA
GENOVA. Seno I. 900-1100 lir stot, pšenična slama 800-1000, oves 3800 do 4500, seno iz zdravilnih zelišč 1800-2000; pogače iz zemeljskih lešnikov 5800-6700, pšenične pogače 4500-4600, lanene 6400 do 6500; moka iz zemeljskih lešnikov 5600-5700, kokosova moka 4400-4500, lanena moka 5500-5600, iz sezama 5600-5700, moka iz domače soje 5300 do 5400; ribja moka: Peru 60/ 65 10.000-10.100, Angola 60/65 9600-9700, domača moka 50/55 8000-8500; moka iz mesa: Argentina 60/65 8800-8900 lir stot.
KOŽE
MILAN. Cene veljajo od zbiralca do strojarne, prometni davek vključen. Krave do 30 kg 235-245, čez 30 kg 230-240, voli 40-50 kg 235-245, čez 50 kg 245, biki čez 40 kg 190-210, hrbti volov in krav do 40 kg 460-510, čez 40 kg 440-460, ramena volov in krav do 40 kg 320-340, čez 40 kg 300-320, goveji boki čez 40 kg 120-130, teleta do 4 kg 120-130, teleta do 4 kg 850-900, 3-6 kg 900-950, 6-8 kg 760780, 8-12 kg 600-640, 12-19 kg 470520, žrebeta 370 do 400, konji 240260, mule 140-150, osli 110-120, jagnjeta berger 1300-1400, jagnjeta z belo volno 815-825, jagnjeta z ne belo volno 730-780, kozice 28002900, koze 8500-9000. Eksotične kože: Buenos Aires 10 kg 440-450, Addis Abeba 390 400, Bahia suhe 340-350, Vzhodna Afrika 630-650, USA Packer Co-lora 330-340.
PRED UVEDBO DECIMALNEGA sistema v Angliji?
rCSCnHt KMEČKE ZVEZE
K našemu kratkemu poročilu o nameravani uvedbi decimalnega denarnega sistema v Angliji dodajamo danes podrobnejše podatke:
Po Indiji se je tudi Južna Afrika odločila, da uvede letos decimalni denarni sistem. Ta odločitev je porinila v prvo vrsto vprašanje, da se tudi v Angliji izvede podobna preobrazba. Preiti od čevljev in palcev na centimetre in milimetre in od šilingov in penijev na stotinke, ni tako preprosta zadeva.
Vprašanje spremembe nedecimalnega sistema v decimalni, se je pojavilo v Angliji že 1838; z njim se je ukavrja-lo več državnih komisij. Prva je že istega leta dala povelj no mnenje, druga se je pet let kasneje prav tako izjavila za reformo. Dve poznejši komisiji (leta 1856 in 1918) sta bili mnenja, da bi bile koristi reforme znatno manjše od težav, ki bi se pojavile; zato sta se izrekli proti preobrazbi.
V začetku letošnjega leta sta bili ponovno imenovani dve komisiji, ki naj bi proučili to zamotano vprašanje, in sicer komisija Britanskega združenja za napredek znanosti in komisija Združenja trgovinskih zbornic. Ti sta izdali skupno poročilo; pri tem sta upoštevali uradna poročila Južne Afrike in Nove Zelandije, dveh držav, ki kot Rodezija proučujeta to zadevo in katerih mnneje ni brez važnosti glede, na to, da skupaj z Indijo pripadajo področju funta šterlinga.
Delo V vinogradu ne počiva Trošarina na vino ostane?E
**	Govorijo, da namerava Ministrstvi *
240 MILIJARD ZA STROJE
za kg, f.co skaldišče, brez embalaže, trošarina in prometni davek nevračunana. Domače maslo 825, lombardsko maslo 810, maslo iz centrifuge 890; sir grana proizv. 1960 690-740, domač grana svež 450-460, postan 460-500, sbrinz svež 470-500, postan 570-600, gorgonzola svež 320-340, postan 530-550, italico svež 440-460, postan 500-540, taleggio svež 390-400, postan 500-520, crescenza svež 330-350, postan 450-460 lir za kg.
VREČE
BOLOGNA. Vreče iz jute za pšenico in moko 120x70 cm 700-720 gr 225-230 lir za vrečo, vreče za otrobe 120x70 cm 450 gr 152-155, vreče za riž 105x70 cm 550 gr 180-183, vreče za riž 90x52
GRADIVO
PIACENZA. Polna opeka 11.000 lir za 1000 kosov, štiriprekatni votlaki 9000, dvoprekatni 8000, strešniki marsejskega tipa vakuum 27.000, ploščice do 60 cm 480, do 80 cm 520, do 100 cm 540, pesek 400 lir za kv. meter, gramoz prečiščen in opran 600, prod 400, izbran gramoz 1100 lir kubični meter.
ŽITARICE
LODI. Cene veljajo za stot, trošarina in prometni davek nevračunana. Fina mehka domača pšenica 6900-7050, dobra merkantile 6650-6750, merkanti-le 6550-6650, domača koruza 5000-5100, koruza slabše vrste 42504300, merkantile 3900-3950, uvožena koruza 41504250; neoluščen riž Arborio 7700-8100, Vialone 7600-7900, Carnaroli 9400-9900, R. B. 8300-8700, Rizzotto 8300 do 8500, Maratelli 7600-8200; oluščen riž Arborio 14.400-14.800, Vialone 14.900-15.600, Carnaroli 18.700-19.100, R. B. 14.300-14.600, Rizzotto 14.100 do 14.400, Maratelli 13.400-13.800; uvožen ječmen 43504500, domač oves 39004900, uvožen 4200-4300, domača rž 5500-5600, uvožena 44004500, uvoženo proso 41504200; pšenična moka tipa »00«	8400-8500,
krušna moka tipa »0« 8000-8100, tipa »1« 7600-7700, tipa »2« 7300-7400, moka za testenine tipa »0« 9000-9400, lir za stot.
MEDNARODNA	TRŽIŠČA		
CHICAGO	30.10.6i	8.11.61	20.11.61
Pšenica (stot. dol. za bušel)		-	• 202.3/8	203.V4	202.3/,
Koruža (stot. dol. za bušel)		.	. 1084/2	,110.—	109. V,
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)		•	•	31,-	31 -	31 —
Cin (stot. dol. za funt)		■ • 122,—	123,-	123.50
Svinec (stot. dol. za funt)		. • 11.—	10.30	9.80
Cink (stot. dol. za funt)		.	.	11.50	11.50	11.50
Aluminij (stot. dol. za funt)		.	.	24,—	24,—	24,-
Nikelj (stot. dol. za funt)		.	. ;81.25	81.25	81.25
Bombaž (stot. dol. za funt)		35.65	35 65	35.60
živo srebro (dol. za steklenico) ....	. 190,-	190,—	192,-
Kava »Santos 4« (stot. dol. za funt) .	.	.	33 3/,	33.3/,	344/2
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		.	. 228.V2	1231.3/,	329.3/,
Cin (funt šter. za d. tono)		.	. 958,—	967. V,	866,—
Cink (funt šter. za d. tono)		■ • 71-Vs	1 69.5/g	67.7/8
Svinec (funt šter. za d. tono)		. . 61.—	61,-	584/4
SANTOS			
Kava »Santos D« (kruzejrov za 10 kg) .	■	• 726,—	752,-	752,—
PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi domači piščanci extra 750-760, domači piščanci II. izbire 600 do 700, živi piščanci iz umetnih va-lišč 240-280, zaklani domači piščanci 900 do 950, zaklani piščanci iz umetnih vališč I. izbire 330-370, II. izbire 270-290, zmrznjeni uvoženi piščanci iz Madžarske 400450, žive domače koko ši 500-600, uvožene 330450, zaklane domače kokoši 800-900, sveže uvožene kokoši zaklane v Italiji 500-600, uvožene zmrznjene 400-500, živi kapuni 800-810, zaklani 1000-1010, žive pegatke 820-830, zaklane 800-1100, živi golobi I. izbire 1000-1200, žive pure 600-610, zaklane 700-850, zmrznjene uvožene pure 400-500, živi purani 500-510, zaklani 600-700, zmrznjeni uvoženi purani 400-500, žive gosi 450-460, zaklane 430450, žive race 450 do 480, zaklane 450-520, živi zajci 440450, zaklani brez kože 480-600, zaklani s kožo 500-660, zmrznjeni uvoženi fazani 1050-1100, divji zajci (zmrznjeni) 330400. Sveža domača jajca I. 40-41, navadna jajca 37-38, uvožena jajca I. 23-25, II. 18-19 lir jajce.
KOVINE
Na londonski borzi je cena cina o-stala skoraj neizpremenjena. Ameriška uprava »General Service« bo prodala iz strateških zalog 875 ton kovine na dražbi, ki bo 29. novembra. Baker je v Londonu nekoliko napredoval. Svetovna proizvodnja rdeče kovine rahlo nazaduje, zato se bakru obeta čvrsta cena vsaj za krajšo dobo. K temu bo znatno pripomoglo nenehno naraščanje njegove potrošnje. V oktobru je sicer svetovna proizvodnja čistega bakra napredovala, in sicer od 281.942 ton, kolikor je znašala v septembru, na 322.135 ton. Svetovne zaloge so se v omenjenem času skrčile za 7.439 ton ter znašajo danes 413.236 ton. V začetku tedna je svinec padel na newyorški borzi precej nizko, nato pa se je zopet popravil. Kljub temu je njegova cena nižja kakor kdajkoli v zadnjih enajstih letih.
— Cena kakava je v New Yorku napredovala. Od januarja dalje, so ZDA uvozila 5,1 milijona ton vreč kakava, medtem ko so jih v istem razdobju lani samo 3,4 milijona. Poleg tega, je na gibanje cene vplivalo tudi upadanje nakupov blaga s strani Zahodno-afriškega urada za kakao. — Trg s kavo je ostal miren, cene se niso spremenile.
IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIII||||||I1II||||||||||IIIIHIIIIIIIIIII,I„II„„„,I„|,|||||||||||||||||||||||
ZAČASNI UVOZ MESA IN IZDELKOV
Italijansko ministrstvo za finance je z odlokom z dne 14. novembra podaljšalo do 11. marca 1962 splošno dovoljenje za začasni uvoz govejega mesa in izdelkov iz tujine. Gre za predelavo uvoženega mesa, ki se po predelavi zopet izvozi.
KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Cene veljajo od grosista do prodajalca na drobno, trošarina in prometni davek nevračunana. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1961 v škatlah po 5 kg 155-170 lir kg, v škatlah po 1/2 kg 180-190, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 165-180, po 1/2 kg 195-215, v tubah po 200 gr 50-60,
KAVČUK
Na splošno se je kavčuk popravil na vseh svetovnih tržiščih, in sicer zaradi skrčenega izvoza s Ceylona. Na otoku so namreč zadržali prodaje naravnega kavčuka in so ga celo nekaj uvozili z drugih trgov, ker računajo na znižanje izvoznih davkov.
PODRAŽITEV AVSTRIJSKEGA LESA
Na avstrijskih žagah so se cene hlodovine po zadnjih podražitvah ustalil^ Cena žaganemu lesu še vedno narašča. Na dunajski lesni borzi so v zadnjem tednu zabeležili skok cene rezanemu mehkemu lesu za 15-20 šilingov pri kub. metru. Iz Kanade poročajo, da se uvozniki iz Zahodne Nemčije, Francije in Švice zanimajo za večje nakupe 'kanadskega mehkega rezanega lesa.
ŽITARICE
Na čikaškem trgu je ostala cena
VALUTE	V MILANU	
	9-11-61	20-11-61
Dinar (100)	61,00	61,00
Amer. dolar	623,00	622,00
Kanad. dolar	601,00	598,00
Francoski fr.	125,10	125,00
Švicarski fr.	144,00	143,95
Avstrijski šil.	24,09	24,06
Funt šter. pap.	1755,00	1751,50
Funt šter. zlat	6200,00	6200,00
Napoleon	5300,00	5300,00
Zlato (gram)	709,00	708,00
BANKOVCI V CURIHU 20. novembra 1961
ZDA (1 dol.)	4,30
Anglija (1 funt šter.)	12,05
Francija (100 nov. fr.)	85,75
Italija (100 lir)	0,691
Avstrija (100 šil.)	16,55
Češkoslovaška (100 kr.)	16,00
Nemčija (100 DM)	107,00
Belgija (100 belg. fr.)	8,57
Švedska (100 kron)	82,25
Nizozemska (100 gold.)	119,00
Španija (100 pezet)	7,00
Argentina (100 pezov)	4,80
Egipt (1 eg. funt)	6,80
Jugoslavija (1 av. funt)	9,55
Avstralija (1 av. funt)	9,55
pšenice neizpremenjena. Svetovne prodaje pšenice bodo v letu 1961/62 celo prekoračile rekordno količino 1500 milijonov bušlov iz prejšnjega leta. Konec oktobra so znašale zaloge pšenice v štirih velikih državah izvoznicah 2510 milijonov bušlov ter so bile za okoli 13% nižje od zalog v istem času lanskega leta.
Valuta v Parizu
(Tečaji med bankami)
»The Banker« piše, da je iz poročila omenjenih dveh komisij razvidno, da je večina vsaj v načelu za uvedbo reforme. Kakšne naj bi bile koristi napovedane preobrazbe? Predvsem velika pridobitev v hitrejšem računanju bodisi na pamet, pismenem in strojnem. Pridobitev na času pri učenju, znatno poenostavljenje v knjigovodstvu in računovodstvu. Pri tem bodo nastale tudi težave, kot zamenjava računskih strojev, blagajniških registratorjev, telefonskih aparatov in podobno. Vse to je seveda povezano z velikimi izdatki in po mnenju obeh komisij bi morali v ta namen potrošiti kakih 136 milijonov funtov šterlingov ali skoro 240 milijard lir. Skoraj tri četrtine izdatka odpade na aparate in stroje, ki bi jih morali zamenjati tudi zaradi zastarelosti. v Komisiji sta naleteli na največje težave pri izbiri osnovne denarne enote. Penny je 240 del funta šterlinga. Če bi uvedli decimalni sistem, bi se morali odpovedati eni ali drugi denarni enoti, ki sta že stoletja steber angleškega denarnega sistema.
Ako bi hoteli ohraniti funt šterling kot denarno enoto, ki bi se delila na stotinke, in se približati vrednosti penija, bi morali uvesti tudi pol stotinke. To bi pomenilo odstraniti mnoge prednosti decimalnega sistema, ne upoštevajoč razliko vrednosti med pol stotinke (1/200 f. št.) in pennyjem (1/240), ki bi verjetno povzročila dvig cen. še slabše bi bilo, če bi se uvedla tisočinka funta šterlinga ali decimalizacija stotinke, ki bi prisilila na računanje s tremi decimalkami.
Ohraniti penny, pravi poročilo, z u-vedbo nove denarne enote od 100 pence (ali 8 sh in 4 p) bi pomenilo odreči se popolnoma funtu šterlingu in ustvariti komplikacije pri nujno potrebnih računskih operacijah zaradi konverzije vrednosti v starih enotah v vrednosti izražene v novih enotah in pri zamenjavi funta šterlinga in šilingov z u-streznim drobižem.
Končno bi se nova denarna enota lahko postavila na podlago šilinga. Za to se navdušujeta Avstralija in Nova Zelandija, ki vidita rešitev na osnovi stotinke desetih šilingov; ta ne bi u-stvarjala prevelikih težav pri konverziji vrednosti. Toda tudi po tej rešitvi se je treba odreči funtu šterlingu, kar poročilo odločno odklanja in zahteva, da se funt šterling ohrani kot osnovna e-nota iz prestižnih razlogov. Kljub vsem tem težavam, poročilo priporoča uvedbo decimalnega denarnega sistema in podčrtuje potrebo, da bi čimprej prišlo do odločitve.
VLAKNA
Zdi se, da se je postopno nazadova-
nje cene bombaža na londonski borzi zaustavilo. Združene ameriške države bodo letos izvozile okoli 5,5 milijona bal bombaža, domača potrošnja pa bo dosegla 8,8 milijona bal, ali 500.000 bal več kakor lani. — Na trgu z volno je živo. Kupci so pokazali nenavadno agilnost in cene naraščajo. Angleži imajo na zalogi malo volne. Njihove zaloge so zdaj manjše kakor v povprečju zadnjih 12 let. Prihodnje dražbe bodo v Londonu 27. novembra, ko bodo razprodali 36.000 bal volne.
Ameriški dolar	4,90
Kanadski dolar	4,72
Angleški funt	13,79
Nemška marka	1,2250
Švicarski frank	1,1345
Belgijski frank	0,0985
Holandski florint	1,3605
Italijanska lira (100)	0,7880
švedska 'krona	0,9455
Norveška krona	0,6875
Danska krona	0,7105
Portugalski eskudo	0,1715
Avstrijski šiling	0,1897
Španska pezeta	0,0813
Argentinski pezo	0,0580
Brazilski kruzeiro	0,0130
Grška drahma	0,1590
Jugoslovanski dinar	0,0040
SLADKOR, KAVA, KAKAO Sladkor je te dni dosegel na londonski borzi svojo najnižjo ko taci j o po drugi svetovni vojni. Do tega je baje prišlo zaradi tega, ker so se na zahodnih tržiščih nenadoma pojavile velike količine sladkorja iz Poljske in iz Vzhodne Nemčije. Ti državi podajata svoj proizvod po zelo nizki ceni. Svetovna proizvodnja sladkorja, naj bi v letu 1961/62 padla na same 3 mi lijone ton. Ta vest ni mogla popraviti cene sladkorju na mednarodnih trgih.
OSTREJŠI VETER PROTI PETROLEJSKIM DRUŽBAM V IRAKU
Ministrski predsednik iraške vlade Abdul Karim Kasem je izjavil, da bo njegova vlada po drugi poti zavarovala koristi Iraka pred tujimi petrolejskimi podjetji. Pogajanja z družbo Iraq Petroleum Company niso rodila nekakšnega uspeha. Zato bo vlada pripravila nov zakon glede izkoriščanja petrolejskih vrelecev. Dovolila bo izkoriščanje vrelcev, ki so že v obratu, preklicala pa vsa dovoljenja za vrtanje.
Organizacija držav izvoznic petroleja O.P.E.C. je na sestanku v Teheranu s posebno resolucijo podprla Kasema in priporočila družbi Iraq Petroleum Com-pany, naj popusti. Prihodnji sestanek teh držav bo aprila 1962 v Ženevi. V OPEČ so včlanjene Irak, Saudova Arabija, Kuvvait, Oatar in Venecuela.
MERE IN UTEŽI OSTANEJO
Poročilo omenjenih dveh komisij se ni omejilo le na denarno preobrazbo, ampak omenja tudi merski in utežni sistem. Ako bi se ta pretvoril v decimalnega, ne bi nudil po mnenju komisij kdo ve kakih ugodnosti. Konverzija bi namreč zahtevala velike stroške, čeprav bi se porazdelila na 5, 10 ali 'celo na 50 let. Strošek konverzije bi ne bil upravičen niti v državah Britanske skupnosti niti v ZDA.
Res je, da je 40% angleškega izvoza usmerjenega v države metrskega sistema, pravijo prizadeti, toda pri izvozu merske enote, v katerih je izraženo izvoženo blago, nimajo posebnega pomena; saj mnoge evropske industrije, posebno strojna, uporabljajo izključno angleške mere. Tako je tudi v pomorski gradnji, v gradnji cevovodov, varnostnih zaklopk i. dr. Končno, ali ni res, da ima na 4000 linijskih letal, katerih večina je zgrajena v Angliji in ZDA, le kakih 100 inštrumente z me-terskimi merili?
Obe komisiji v svojem zaključku nasprotujeta uvedbi decimalnega sistema za mere in uteži in se omejujeta le na možnost delne preobrazbe sedanjega sistema. Izvedla naj bi se tako, da bi se uvedel nov foot (čevelj), iz desetih inches (palec, col), ali pa naj bi se uporabljali le palci z uvedbo nove dolžinske mere n. pr. 100 palcev. Končno bi se z uporabo »short tone (2000 funtov) in centala (100 funtov) odstranila sedanja nepraktičnost nedecimalnega sistema, ne da hi izvedli celotno preobrazbo.
Rado Lautin
BOLGARSKO ODPOSLANSTVO »DOBRE VOLJE« V ITALIJI. Iz Beiruta je priletelo v Rim bolgarsko odposlanstvo »dobre volje«, ki ga vodi podpredsednik bolgarskega sveta Živko Živkov. Odposlanstvo je pred tem obiskalo Sudan,' Sirijo in Libanon. Iz Italije bo odpotovalo še v Maroko in Tunizijo. Podpredsednik Živkov je ob prihodu v Rim dejal, da ima odposlanstvo »dobre volje« namen povečati trgovinsko in kulturno izmenjavo z obiskanimi deželami.
Izkušeni vinogradniki pravijo, da delo v vinogradu nikoli ne počiva; saj je treba po trgatvi čimprej k trti. Ne mislijo s tem na rez (obrezovanje), ampak na drugo bolj pomembno opravilo: na kop in gnojenje, torej na rahljanje in zalaganje zemlje s hrano. Prvo globoko rahljanje (oranje, okopan j e je treba izvršiti čimprej. Izredno je važno, ker pomaga razkrajati rudnine, rahlja težko zemljo in pripravi dos-top vode v globlje plasti, kar ustvari rezerve za poletno sušo, ko je voda trti tako zelo potrebna.
A samo rahljanje ne zadošča. V sodobnem vinogradništvu štejejo med najvažnejše ukreke gnojenje. To je tudi povsem razumljivo. Vinsko trto gojimo iz roda v rod na istih površinah in tako to zemljo močno izčrpa varno; po trgatvi ne ostanejo na teh zemljiščih nadzemni in podzemni deli kot pri poljskih enoletnih rastlinah; trta črpa hranljive snovi med rastjo do pozne jeseni. Končno ne smemo prezreti dejstva, da količina in dobrota vinskega pridelka, odpornost trte proti boleznim in zajedalcem, življenjska doba trte — vse to zavisi od zadostnega pravočasnega gnojenja.
Z gnojenjem vračamo zemlji redil ne snovi, ki jih vsako leto s pridelkom odvzamemo iz vinograda. Te snovi črpa rastlina, v tem primeru trta, iz zemlje s pomočjo korenin, do-čim dobi toploto in svetlobo od sonca, ostalo pa iz zraka. Razen ogljikove kisline (iz zraka), ki pomaga tvoriti rastlinsko telo, so najvažnejše hranine dušik, fosfor, kalij in apno Prav -te hranine z izjemo apna primanjkujejo vsem našim zemljam.
Opozarjamo predvsem na pojav, ki je na splošno manj znan, a za pravilno gnojenje izredne važnosti. Večkrat namreč opazimo, da obilno gnojenje ne zaleže, kot smo pričakovali. Vzrok je v tem, ker odloča pri tem tista hranina (dušik, fosfor ali katera druga), ki je je v zemlji najmanj. Rastlina namreč razvije svoje organe (korenine, steblo, liste i. dr.) le kolikor dopuščajo zaloge hranine, ki je v manjšini (kakor voda v škafu z različno visokimi dogami, ki odteče do višine najkrajše doge). To pa po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,um,um,,,i„„i„n„
Garje pri zajcih in kokoših
Garje se pri domačih zajcih pojavijo na notranji strani uhljev ali pa na glavi. Srbci povzročajo vnetje kože, ki sega daleč v sluhovod. Koža se pokrije v debelih plasteh s krastami umazane barve. Bolne živali so nemirne, otresajo z glavo in se običajno držijo postrani. Garje na glavi se pričnejo na koži smrčka, ki se pokrije z umazano, sivo oblogo krast. Bolezen se odtod razširi proti očem in čelu. Redko se garje razširijo tudi na druge dele telesa. Obe vrsti garij domačih zajcev zdravimo s posebnimi mazili. Za zdravljenje ušesnih garij je priporočljivo 10% kuminovo olje, za garje na glavi pa takozvano »Helme-richovo« mazilo ali pa mazilo, ki vsebuje 5% kuminovega olja.1 Tudi pri zdravljenju garij na domačih zajcih moramo izvršiti temeljito razkužbo hlevov in vseh predmetov, ki so prišli v dotik z garjavimi živalmi.
GARJE PRI KOKOŠIH
Garje se pri kokoših pojavijo na nogah in na delih telesa, pokritih s perjem. Garje na nogah se navadno pojavijo na spodnjih delih nog odskočnega sklepa do krempljev. V začetku je koža nog pokrita s sivkasto oblogo, ki postaja debelejša, trda in brazdasta. Noge in kremplji napravijo vtis, kakor da so obloženi z zasušeno malto. Kokoši zaradi srbečice kljujejo napadena mesta in se nemir no prestopajo z nogami. Pri daljšem poteku bolezni začnejo bolne kokoši šepati in se na 'koncu ne morejo niti premikati. Bolezen zdravimo tako, da napadena in debelejša mesta na nogah omehčamo s toplo milnico in večkrat očistimo z mehko krtačico. Nato noge osušimo ter namažemo s posebnim mazilom. Najbolj priporočljivo je mazilo, ki vsebuje 20% kuminovega olja. Ce tega nimamo pri rokah, namažemo bolne noge s 5 ali 10% kreolinovo razstopino. Vsakokrat je nujno potrebno tudi razkužiti kurnik.
Pri kokoših se pojavijo garje tudi na mestih, ki so porasli s perjem. Povzročitelji teh garij se naselijo na glavi ter se od tod razširijo na vrat, trup in na dele nog, ki so porasli s perjem. Bolezen se pojavlja najrajši spomladi in poleti. Na jesen in zimo preneha, a se naslednjo pomlad zopet pojavi. Garje povzročajo izpadanje perja.
To vrsto garij zdravimo s kopanjem v kopelih, pripravljenih z apneno žveplenimi briketi. Kot zdravilo uporabljamo tudi mešanico petroleja, milnice in natrijevega fluorida z žveplom.
Dr. D. R.
— URNA IN ZLATARNA -
Ifliholj Halvi ~ TRST
Čampo S. Glacomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbi-
ra zlatih okraskov za vse prilike
►PREVOZU IŠKO PODJETJE
V
L POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7
Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne preveze za ta In Inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodno
VISE
TiST, Ul. Cerdaeel 15, tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
meni, da ne pomaga močno gnojiti z eno hranino, recimo z dušičnatim gnojilom, če ne damo zemlji v zadost ni meri tudi ostalih hranin.
Trta potrebuje dušik za vse svoje dele (organe); dušik pospeši rast list ja in mladik ter poveča pridelek grozdja. Vsebuje ga dober masten z gnojnico nasičen hlevski gnoj, mešanec, zeleni gnoj in dušičnata gnojila.
Fosfor v obliki fosforne kisline je v vseh delih trte, največ pa ga je v peškah (kot pri žitaricah in stročni cah v zrnju), v soku, v listih in v cvetnem prahu. Velja si zapomniti, da je, kot pravijo, fosfor »boter« pri oploditvi (cvetenja). Tudi pospeši raz voj očes in grozdja, zorenje lesa in grozdja, zboljša kakovost vina. Torej dovolj važna vloga! — Naj omenimo, da je naravni gnoj (hlevski i. dr.) glede fosfora razmeroma najbolj reven, ker je v rastlinskih in živalskih ostankih in odpadkih, zelo malo te snovi; ta se namreč pretežno nabere v zrnju, ki pa ga živina zelo malo uživa. Dosti fosfora je v straniščniku in v fosfornih umetnih gnojilih.
Fosforu podobno vlogo ima tudi kalij. Največ ga je v jagodi. Pospešu je rast listja, mladik in grozdja, poveča odstotek sladkorja in zmanjša kislino. Mnogo kalija vsebuje pepel in kalijeva sol. Apno je razen velike važnosti, ki jo ima v prehrani trte posebno važno za zboljšanje fizikalnih lastnosti zemlje. Brez apna ni grudičasti v zemlji; apno močno poživlja delovanje bakterij v zemlji, ki pretvarjajo različne hranine v dostopne oblike za prehrano trte in tako ugodno vplivajo na prehrano trte.
Podlaga vsakega gnojenja je hlevski gnoj. Njegova vrednost ni samo v hraninah, ampak v humusu (sprstenini) in številnih bakterijah, ki jih vnaša v zemljo. A gnojenje mora biti pravilno, se pravi, da mora nuditi zemlji vse pogoje za razvoj rastlin.
Vinogradniškega zemljišča ne izčrpava le pridelek grozdja, ampak najbolj, t. j. 70 odstotkov zeleni deli trte (listje in poganjki). Naj navedemo, koliko hrane odvzame trta zemlji v enem letu. Vzemimo vinogradniško površino 1000 kv. metrov (okrog 600 trt). Dušika pobere okrog 12 kg, fo sfora 15 kg in kalija 30 kg. Ce hočemo ohraniti rodovitnost te zemlje, ji moramo te snovi vrniti. Pri nas se to vrši (gnojimo) vsako četrto leto ali po tretji trgatvi, se pravi, ko smo zemlji odvzeli 3-krat po 12 kg dušika po 15 kg fosfora in po 30 kg kalija. Če pognojimo to površino s 60 stoti hlevskega gnoja, smo ji s tem dali okrog 27 kg dušika, 12 kg fosfora in 37 kg kalija, torej vsake snovi premalo. To razliko (9 kg dušika, 33 kg fosfora in 63 kg kalija) je treba dodati z umetnimi gnojili, in sicer v 40 kg apnenega dušika, 200 kg superfosfata in 150 kg kalijeve soli. Na podlagi te površine (1000 kv. metrov) lahko preračunamo odvzete snovi z večjih ali manjših površin, oziroma razliko hranin, ki jih moramo po gnojenju s hlevskim gnojem dodati z umetnimi gnojili.
-ofj
r
Govorijo, da namerava Ministrstvu* za finance preklicati odlok o odpravi trošarinskega davka na vino. Kak' smo svoj čas pisali v Gospodarctv je to ministrstvo leta 1959 znižalo tri, šarino za liter vina na 8 lir, pričenši s 1. januarjem leta 1960. Z istim od lokom (št. 1079 z dne 18. dec. 1959) ji ministrstvo odredilo, da se od 1. jan ® 1962 dalje trošarina na vino popolnoma odpravi. Trošarino pobira, kakor znano, občina in po zakonu nima nobenan dri* ga ustanova pravice, da bi nanjo prir bila dodatne dajatve. Finančno mini-f strstvo je te dni izrazilo bojazen, da bi državne blagajne ne mogle nadoknaditi zgube, ki bi jo utrpele zaradi/ odprave trošarine na vino. Za vso Italijo bi ta zguba znašala okoli 36 milijard lir na leto. Ce so vesti iz Rima točne — o tem ni bilo namreč še uradnega sporočila — bodo kmetje še naprej plačevali po 800 lir trošarine za vsak hektoliter vina.
V ZAHODNI NEMČIJI PRIMANJKUJE PASTIRJEV
Zahodna Nemčija išče v Italiji 30 pa-e stirjev. Delovna pogodba traja eno le-j, to; čisti dohodek 39.000 lir na mesef ^ (250 nemških mark), hrana in stanovanje brezplačno. Edini pogoj: upoštevali bodo samo prijave neporočenih mož.
NAD 1500 VAGONOV PAPRIKE IZ MAKEDONIJE
Makedonska paprika si je pridobila ugled tudi po svetu. To jesen so okrog dva meseca dan za dnem odpošiljali na vagone paprike. Računajo, da so na zunanji trg izvozili nad 1500 vagonov pridelka. Na stotine vagonov paprike pa prevzema tudi tetovska tovarna »Jagoda« za predelavo. Letos je bila paprika v primeri z lanskimi oena-mi dvakrat dražja. Pridelovalci so prejeli za papriko nad 500 milijonov dinarjev.
MAKEDONSKO GROZDJE SLOVI PO SVETU
Kmetijske organizacije v Makedoniji so letos izvozile nad 1600 ton namiznega grozdja. Največ so ga izvozile V Zah. Nemčijo, in sicer 270 ton. Sicer pa so izvažale še v Avstrijo, Vzhodno Nemčijo in na švedsko. Značilno je, da so makedonski izvozniki z lepim grozdjem večkrat dosegali ugodnejše cene kakor pa Francozi, Italijani in Bolgari.
Ekskluzivna agencija za prodajo vesp vseh vrst
Velika izbira rabljenih vesp —
— IZVOZ — — TRST
Via S. Francesco, 44
»NEUNIČLJIVO« OSEBNO VOZILO
ŠKODA
O c t a v i a
KARAKTERISTIKE:
pogonski stroj 1089 kubičnih cm, poraba bencinat 7 litrov za 100 km
brzina 125 km-h, cena 895.000 lir plus prometni davek (I.G.E.)
Zastopnik : AUTOEMPORIO - TRST, Ul. T. Luciani 6 Tel. 72-233	(lastnik : Igino Cociancich)
VAŽNO: za kupce do 31. decembra letos stroški za prometni davek in vpisnino na račun podjetja!
PUCUZMI DEL CORSO
TRST — TRIESTE, CORSO ITALIA 1 (Vogal P. Borsa)
Telefon štev. 29-043
BOGATA IZBIRA SVILENIH, MAKO IN NAYLON DEŽNIH PLAŠČEV ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE.
OBIŠČITE NAS S POLNIM ZAUPANJEM! BLAGO ZAJAMČENE KAKOVOSTI PO NAJNIŽJIH CENAH
IMPEXPORT
UVAŽA:
VSAKOVRSTEN LES-CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO UU0Z-IZV0Z- ZASTOPSTVA IZVAŽA:
TRST, Ul. Cicerone 8 TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE T e 1 e f. 38-136 - 37-725 TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
r« TRŽAŠKEM in domskem sporazumu " SPECUILMNO PODJETJE Z« VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
KOBILI MADAL0880
Trst - Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianea, tel. 35-740
Pohištva — dnevna sobe — oprema
-a urada - VOiičhi - posteljice
RAZSTAVA: UL. VALDIBTVO, II — UL. r. F1LZI, 7
ULguzim
permafles
Tnmsmlrin
«i. <1.
IMPORT - EXPORT
VSEH VRST LESA, TRDIH GORIV, EKSOTOV UT STROJEV ZA L.ESNO INDUSTRIJO
TRST - Sedež: ulica Cicerone 8/II Telefon: 30-214
4*
ttj
»h,
h c
*tlo
Je
»a
kr,
to
N'
tin