TRST, petek 25. aprila 1958 Leto XIV. . Št. 99 (3914) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. t, II. nad. — TELEFON 93-88» IN »4-838 — Poštni p red St 55» — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. M — Tel vi* 38 ~ Podruž- GORICA: Ul. S. Pelllco l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm ■"»e v ilrini l stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 3o"lir besed« — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska Številka mesečno 100 lir letno 1000 lir-FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel, 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-1-Z-J75 Zelo prepričljivi Kardeljevi dokazi, da v stališču do blokov med socializmom in ZKJ ne niha kapitalizmom Program ZKJ ni nezmotljivi seznam končnih resnic, temveč je v njem bistvena smer akcije, ki jo določa, a praksa bo njegove postavke spopolnjevala in popravljala - Varšavski pakt bo imel obrambno vlogo, dokler bo NATO sredstvo protikomunistične križarske vojne (Od našega dopisnika) , ~UBLJANA, 24. — Kardeljevo poročilo o programu ® diskusija o njem sta bila predmet, ki je izpolnil T®8 današnji dnevni red sedmega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Pred tem je kongres pozdravil imenu delegacije PSI Oio- ------------------- ieh i Alario. Med drugim lii da so izkušnje ita socialistov svoje-v,«n?e’ ker sta v Italiji dve »liki partiji delavske?« razreda: psi in KPI, ki ®ražata samostojno in različen način skupne nttve za demokratično ob-l v® ib socialistično preobras-ir. tftavnih ljudi in ljudskih .. c Italije.« Glede odno-djv *ed PSI in KPI je dejal, tud *50 v Preteklosti in bodo liči,1 V bodočnosti imeli raa-L.~e in raznovrstne oblike, .* oo odvisno od konkretnih j, ®*odovinskih pogojev, to odnosi slonijo na skupite pr*vr^enosti delavskemu •JSL"* SkUPm ‘eŽnji k litk J6 pozdrav člana poje .Komunistične partl- fj.ju^^veške Joergena Vogta. Sov 2načilm stavki iz nje-iib aga.Pozdrava so naslednji: »g *?ka KP me je poslala h»sVa? kongres tudi zaradi ki,.!.’ a bi m: bolje spoznali ki ste jo vodili in ki lijL ,te za izgradnjo socia-je v -'n da bi spoznali pogo-jj ** stališč in načina miš-Mi imamo lahko raz-noji mnenja o različnih od-0 , in različne formulacije, pfj lahko tovariško raz- ij uJan'?- Upamo, da bo na-spev^ležba na kongresu pri-«ov ala k normalizaciji odno- %aT ’ cije ?:* Po pozdravu delega-it ‘ivbljanskih visofcošolcev pozdrav generalnega i\, .p Zedinjene socialistič- pozdrav generalnega Z ........ i»r|]raT!ke Islanda, k; je povleč ’ . i,, .*> da je navzoč kot opa-ter da se ne more tojjjjjii glede razprave in re-Vec h6 ^onSrcsa ZKJ. tem-^at0 mnogo uspehov. Sik »J?. Pozdravil kongres taj-lij, *nlnjene socialistične parki So dea Šalamun Corbolan it j..71"1 delegati ploskali ko bo «Verujemo v potre- '■>!iri iaro temveč delegat. Kp .*° Prebrali še brzojavki S,.- k in tuniškega Neo- N,to [*(trat, 3e Kardelj v svojem ksov0 J1 najprej poudaril Mar-.da je «vsak korak Nt gibanja važnejši kot *bftčni pr°gramov in da je ^•eia smoter zadeva pred-rhštve ater'alnih pogojev in '*tov, n° gospodarskih pro-U*viia»V kater‘h se družba L? bit; j *Komunizem ne mo-. ije» neposrednj cilj naše 1° J>roi„-e dejal Kardelj, ker t V* še dne S7'e v na'ši dr-J*di Preveč nerazvite, pa t°b6ern ° okoliščine v so-?9li , svetu otežkocajo hi-9 t« Zv°J v tej smeri. Za-L^ojo Pmgram ne zadržava Podrobnejši razlagi L1* 4aJna— ampaik se omejijo l.„° ."a načelno formu- tMdalje jL a ima program pre-bur*v :0e)n°'P(>l’^m enačaj, th t'e|kairae ne Pomeni, da bi ..4rn . »nepogrešljivi se- tonenib resnic. Bistve-!u**Sva i? ie njegov duih in sn,e ino-politična vsebi- J;abtiČn.0g.ram je podlaga PUMI,!. t!eJ*vno*tI. ne pa J^4t0 ana lormula « 'b*aV&r»L£reael na posamez-•pbStodn programa: na šu *n o-i^.somalne, ekonom-a8e Zv'j odnose in na ,»(u!nednar-aV borbi 7a m;!' ' °vam socialistično Ujbro. ‘J*- Dejal je, da se Cr)». ,se posebej po- ^ *ni avtomatičnega •hip jropitalizma k »o-,*ni ’.v7eh°da po sami ma-.fla«Cron!!>mSki nu)'». tem-)oča d!10’ da «ravno na-®nih , državno-kapi-ije t tendenc ponovno 10 Kr -novo tezo, da ab-bi .jf1, °dnega položa-aliiu kapitalizem, da .n®, »premeni v so- <>d j. n’*- Program iz-"■'•ti k’ da tnor3!0 biti ' Prt uz Vsake ozko- 'toris?, ?Vnavaniu par' d, j! 1 m morajo biti k Ai„ ahk° razumejo sli i Vestva kot celote. .r, da , al»sti poudaril v1*!!,?-9 »noi« vsebina borbe ®‘?nimi ; z drugimi so-'H ....‘P naprednimi gi-»S na,rba po stalnem - -Paprednejsili sil ‘•iid*oWawzr®da, da se -mak^ lm razlikam -ibcj, v. „‘malni sklad in i" lilo' v d«l -*tih R'banj in 'Srt* žsia enem trenut-V, . da se na v borbi /a očiiu ln socializem. * bi° tenri°V' da se v ZKJ >l lTokra d in z Moličrovo komedijo «Scapinove zvijače«, ga člani Slovenskega narodnega gledališča v Trstu in prebivalstvo tega ozemlja, ki zna ceniti kulturni pomen tega gostovanja, najprisrč-neje pozdravljajo ter mu želijo prijetno bivanje in uspešno igranje na naših odrih. Gledališko občinstvo, ki je ob takih prilikah vselej pokazalo, da se zaveda važnosti takih obiskov, gotovo prisluhne svojim dobrim navdihom in se gostoljubno zgrne k predstavam odličnih zagrebških umetnikov, prihajajočih med nas v trenutku umevajočega kulturnega sodelovanja med obema sosednima državama. Gostje iz Zagreba, pozdravljeni in dobrodošli! •iiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiintniin Pleven nadaljuje posvetovanja v fllžiru pa pripravljajo skrajneži nerede Burgibova pomirjevalna izjava ■ Madagaskar zahteva avtonomijo PARIZ, 24. — Rezultat po-1 skupine posameznih strank se svetovanj bivšega predsedni-1 stalno posvetujejo, toda ni ka vlade Plevena, ki je dobil nalogo za sestavo nove vlade, bo morda znan šele v nedeljo zvečer ali v ponedeljek. Pleven se namerava posvetovati z okoli 20 osebnostmi, med katerimi so tudi nekateri vojaški strokovnjaki. Davi je sprejel voditelja zmernih Pi-nava, predsednika MRP Pflim-lina, popoldne pa socialističnega Voditelja' Daladiera. Zatem pa so se pri njem zglasili Duchet, Robert Schum-man, Mitterand, Soustelle in Bourges - Madnoury. Čeprav ni do sedaj opaziti odkrite opozicije proti Fleve- temveč se bo delo kongresa | novemu poizkusu, je treba nadaljevalo v omenjenih dveh poudariti, da je ta zelo rezer- komisijah. viran, kakor tudi vsi, ki so S. L. J se z njim posvetovali. Izvršne HiiiiniiiiMUiiiiiiiiiiiiiHiHHiiHMmimHHiiinniiHMiiiiiHimiMiniiniiiiiiiiiiiHiMiiMniHiiMMUlitiinMMiHmiiiiiiiimiiiiinniiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiH Vodstvo CGIL poud politiki siadikalne enotnosti KPI poziva volivce, naj na volitvah obsodijo demokristjanski program (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Vodstvo CGIL je soglasno sprejelo končno resolucijo, ki so jo pripravile vse struje in ki ob-razložuje stališče CGIL do prihodnjih volitev, ki smo ga že včeraj obrazložili. Resolucija poudarja med drugim, da je vsak član CGIL sicer prost, da glasuje po svoji vesti. Ker pa so ostale sindikalne organizacije že prevzele volilne obveznosti v korist demokristjanov in drugih strank, čuti vodstvo dolžnost pozvati svoje člane, naj glasujejo na način, ki naj omogoči ugodnejše pogoje za sindikalno borbo in naj odpre delavcem perspektive blaginje in napredka. Resolucija poudaria tudi zvestobo politiki sindikalne enotnosti. Na sindikalnem področju je trčba omeniti tudi odhod sindikalnega voditelja Rapellija v Pariz skupno z voditeljem odpadniške skupine CISL v PIAT dr. Arrighijem. V Parizu se bo Rapelli razgovarjal o ustanovitvi mednarodne sin- Veliko zanimanje v svetu za kongres ZKJ v Ljubljani (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Zasedanje sedmega kongresa ZKJ v Ljubljani je izzvalo velik odmev v inozemstvu. Prva poročila inozemskim agencij, radijskih postaj in listov o kongresu kažejo veliko zanimanje, š katerim v svetu spremljajo delo ZKJ. Številne inozemske a-gencije in radijske postaje ter listi, kot so londonski »Times«, rimska »Unita«, varšavska «Tribuna Ludu«, . Jutri, SOBOTA, 26. aprila Ob proslavljanju dneva vstaje Z vstajo se je ljudstvo uprlo zatiranju in socialnim privilegijem Tako poudarja med drugim proglas Neodvisne socialistične zveze - Razne proslave Danes se praznuje po vsej Italiji dan vstaje italijanskega ljudstva. Ob tej priložnosti je Neodvisna socialistična aveza izdala sledeči proglas: Ob obletnici slavne ljudske antifašistične vstaje 25. aprila leta 1945' ki je postala simbol italijanskega delovnega ljudstva za obnovo in napredeta, je bolj kot nujno spomniti se slavnih dni in let oboroženega odpora in še naga} let fašistične diktature ter dolgoletne borbe znanih in ■neznanih antifašističnih bor-sev. Poudariti je treba zlasti pomen, da so načela in programi, na katerih še danes sloni borba, ki jo vodijo delavci in ljudske demokratične sile za dosego svojih socialnih pravic in za preprečitev nove svetovne vojne, tesno povezani med seboj in pred« stavljajo nadaljevanje zahtev, načel in programov tedanjih borcev in ljudske vstaje 25. aprila. Tedaj je delovno ljudstuo z vstajo obsodilo režime zatiranja in socialnih privilegije«, ki so odgovorni za bedo m zaostalost v državi ter za nezaslišano fašistično vojno, Delovno ljudstvo je pokazalo svojo neomajno voljo za uresničenje nove bolj pravične družbe, v kateri bi morali biti vsi delovni ljudje, ki u-stvarjajo narodno bogastvo, o-svobojeni kakršnega koli gospodarskega, socialnega in političnega pritiska. Dokazalo je tudi željo po trajnem miru, ki bi moral sloneti na popolni pravici do neodvisnosti narodov. V tem okviru so prišle na dan najosnovnejše zahteve po socialni in narodnostni pravici narodov, ki jih je fašizem s svojo srednjeveško politiko skušal izkoreniniti. Danes bodo v mestu razne proslave v okviru dneva vstaje. KlPI priredi ob 11. uri na Trgu Perugino veliko zborovanje, na katerem bosta govorila Bonomo Tomina® in Dušan Lovriha. Predsedoval pa bo Vidali. Na zborovanju bodo spregovorili tudi bivšj deportiranec Giovanni Postojna, mati padlega partizana Zola in Pierina Frausin, vdova Lui-gija Frausina, ki je bil odlikovan z zlato kolajno za zasluge v protifašistični borbi. Krščanska demokracija, socialdemokrati, republikanci, radikalci in liberalci priredijo danes skupno s svojo partizansko organizacijo API proslavo 25. aprila. Ob 8.30. uri bosta odšli dve koloni avtomobilov, in sicer ena na strelišče na Opčine in ena v Ul. Ghega, Ul. Massimo D’Azeglio Kriza pomorskih prevozov Včeraj je po tržaškem radiu predsednik Združenja pomorskih agentov Marassi dal daljšo izjavo o negativnih posledicah padca pomorskih brodnin in splošne pomorske krize. Predstavnik te kategorije je naVedel nekatere zanimive podatke o številu ladij, katerih plovba se več ne izplača in so vsidrane v pristaniščih. Zlasti so posledice neugodne za svobodno plovbo, medtem ko ladje na linijskih progah niso tako prizadete. Položaj je zelo resen, ker so se v zadnjih dveh letih brod-nine za suhi tovor znižale za več kot polovico in je Trst zelo prizadet. Obisk ravnatelja družbe «Italia» Včeraj je bil v Trstu generalni direktor družbe «Italia» Giuseppe Ali, ki si je ogledal pristaniške naprave in imel več razgovorov s predstavniki trgovinske zbornice ter predstavniki oblasti. Generalni direktor je izjavil, da je njegova družba znatno okrepila število rednih odhodov iz Trsta, tako da je to število doseglo 1957. leta 54 odhodov, medtem ko je znašalo 1955. leta 25 odhodov. Nič pa ni hotel izjaviti o nadaljnji o-krepitvi rednih pomorskih zvez družbe «Adriatica» iz Jadranskega morja, ker bo za to vprašanje odgovoren novi parlament, ki bo moral urediti konvencije med državnimi pomorskimi družbami in državo. ------«»--- Izid volitev v podjetju Beltrame Včeraj so bile volitve notranje komisije v podjetju Beltrame. V novi notranji komisiji ima Delavska zbornica CGIL 2 predstavnika delavcev, Delavska zbornica CI SL pa 2 predstavnika delavcev in l predstavnika uradnikov, ZAPRTA CESTA Od jutri dalje pa do konca del bo zaprta za promet vozil in za prehod pešcev Ul Razstava cvetlic V notranjosti pomorske postaje dokončujejo zadnje priprave za ' mednarodno razstavo cvetlic. Iz raznih krajev Italije in Evrope prihajajo izbrane cvetlice čudovitih barv in pogled nanje že sedaj vsakogar očara. Se posebno paže njo posvečajo ljudje, tipičnim cvetličnim leham, za katere je poskrbelo glavno štajersko mesto Gradec pred pomorsko postajo. Med drugim so prispele tudi orhideje iz slavnega schoenibrunnSkega parka na Dunaju, ter zbirka redkih rastlin iz Neaplja in Rima. Na poti pa so še sijajne orhideje francoskega podjetja Va-cherot, medtem ko urejajo Holandske cvetlice. Med italijanskimi razstavljavci se odlikuje podjetje Sgaravatti. Razstava pa dobiva medtem vedno bolj svoje dokončno lice, številni tehniki pa s svojo fantazijo in domiselnostjo skrbijo, da bo bilo dovolj paše za še tako razvajeno oko. Končno naj še omenimo, da je neko podjetje iz Ventimiglie uredilo v nekem kotičku prve dvorane lep kitajski vrt. «» ------ Borba delavcev v Saldi se nadaljuje Borba delavcev v podjetju SALDA se nadaljuje. Včeraj so zapustili delo ob 16.30. Zaradi spora so zelo prizadeti delavci, nerodno pa je tudi vodstvu, ki je med dvema ognjema. Na eni strani pritiska Confindustria, ki noče, da bi vodstvo podjetja SAL DA sprejelo delavske zahte Capitelli v dolžini okrog 20 m, ve, na drugi strani pa pod-poleg hiše št. 17, in sicer, ker jetje ne bi rado izgubilo na-podirajo neko stavbo. | ročil in zaslužek. HiiiiiiiillimiiniuiillimiiiiimiiiiiiMiiiiiniHiiuHniuiiimiiiiiitiiiiiHliiliiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimuliiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimHii V Se vedno mrtvilo v volilni kampanji Demokristjansba vlada ni izpolnila Številnih obljub, bi jih je dala Trstu Na Trgu Unita bo danes govoril Saragat - Zborovanje PSI na Trgu Garibaldi in KPI na Trgu Perugino Volilna propaganda strank je še vedno omejena na manjša zborovanja, v katerih prednjači KPI, ki prireja po več zborovanj dnevno na raznih krajih v mestu in v okolici. Za listo PSI pa je včeraj govoril v Mavhinjah neodvisni slovenski kandidat Stane Bidovec. Govoril je o gospodarskem položaju tržaškega področja. V tej zvezi je omenil obljube, ki jih je demokrist-janska vlada dajala pred podpisom in po podpisu londonskega sporazuma, da bo storila potrebne ukrepe za napredek mestnega gospodarstva. Do sedaj pa KD teh obljub ni izpolnila in vlada na Tržaškem še vedno huda go- _ _ _ spodarska stiska. Nato je Bi- in v Rižarno, kjer bodo polo-.dovec govoril o položaju kme-žill vence. 1 tijstva in o stalnih razlasti- tiiHiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiittiiiinmiiiiitiHMiiiitiiiioiiiiiuiMiiuiiiimfiiMiHitniiii Nova tolpa izprijencev Vlamljajo v avte ter kradejo iz njih Pri tem jim pride vie prav: od odej do žepnih svetilk Tatvine motornih vozil so moderna bolezen «teddy bOy-sov», a sedaj je žal še neznana skupina odkrila nov «hoboy». Je sicer graje in tudi ostre kazni vreden in upamo, da se bo policijskim organom posrečilo ujeti lopove in jim dati lekcijo, ki so si jo zaslužili. Novi «hobby» lahko po domače imenujemo vandalstvo. Neznanci so namreč v noči med sredo in četrtkom vlomili v avtomobile, ustavljene v Ul. Locchi, De Rta in Denza ter pokradli iz njih, kar jim je prišlo pod roko in tudi uničili dokumente in druge stvari ter končno pokvarili razne dele vozil. Včeraj so policijski organi sprejeli prve prijave. Avstrijska državljanka Wilhelmina Sterlini jz Ul. Denza 14 je u-gotovila da so ji lopovi ne le ukradli orodje za popravijo njenega avta vrsta «Si-mca», tejnveč so ji pokvarili nekatere dele pri volanu. Bruni £>te:mayerjevj por. Šuligoj so vlomili vrata fiata 1400 in izpraznili avto, v katerem je hranila žepno svetilko in 4 nove sveče za motor ter sončne naočnike, medtem ko so ji vandali pokvarili dežnik ter ji skoraj uničili vse osebne dokumente. Nič bolje se ni pripetilo Antoniu Fecondu iz Ul. De Rin, kateremu so na več krajih prerezali platneno streho fiat 1100 in mu odnesli odejo in majhno dvigalo, medtem ko s0 dokumente razmetali po cesti. Ni dovoli, da so nesramneži vlomili vrata Giu-liette, razbili so tudi šipo in ukradli lastniku Italu Bonatu iz Ul. De Rin odejo in dokumente, ki so jih razmetali nedaleč od vozila. Tudi Giovanni Battisti iz Verone se je pritožil na policiji, ker so mu ukradli ne le novršnik in odejo, temveč tudi vse osebne dokumente. Končno so mu pokvarili notranjost in nemoteno odšli. Vedno ista skupina se je »pravila tudi na «Lancio» avstrijskega državljana Maxa Otta Elsasza iz Ul. De Rin, kateremu so ukradli dve blazini. 2 para rokavic in drugo. Enzu Viaru iz Ul. Locchi pa so razbili šipo na zadnji strani fiata 1400 in so mu že začeli razbijati razne dele, ko je tast prebudil lastnik«, ki j« s kričanjem spravil vandale v beg. Opazil je, da so prišli na kraj z avtom in morda bo to pomagalo policiji, da jih odlkrije. Nesreča vespista Nedaleč od stanovanja v e-zulskem taborišču pri Orehu je I8-letni Bruno Gottardo nerodno padel in se udaril v glavo. Njegov oče Arturo ga je spremil z rešilnim avtom Rdečega križa v bolnišnico, kjer so fanta sprejeli na drugem kirurškem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo Gottardo okreval v 60 dneh. Ranjenec je pojasnil, da se mu je nezgoda pripetila med vožnjo z vespe. tvah kmetijskih površin v neposredni bližini Trsta in v o-kolici. Te razlastitve, je dejal Bidovec, so povzročile kmetom veliko škodo. Obenem pa povzročajo veliko škodo nekaterim kmetom tudi vojaška strelišča. Nadalje je Bidovec govoril o našem Krasu, ki je gospodarsko pasiven in kjer se kmetje prebijajo skozi velike težave. Zato je poudaril, da bi morala vlada upoštevati to dejstvo in sprejeti razne ukrepe, ki jih je sprejela za pasivne gorske kraje. Kraški kmetje morajo plačevati davke in pristojbine za svoje pridelke v enaki meri kot kmetje rodovitnih krajev, čeprav je vsem znano, da je zemlja na Krasu zelo skopa. Na vse to, je dejal Bidovec, morajo zlasti slovenski e-koliški volivci pomisliti, preden bodo šli na volišče. Oddati morajo svoj glas strankam, ki so in bodo ščitile njihove gospodarske, socialne in narodnostne interese. Danes bosta poleg mnogih manjših dve večji volilni zborovanji, in sicer zborovanje KPI na Trgu Perugino, ki je povezano tudi s proslavo dneva vstaje, in zborovanje socialdemokratov na Trgu Uni-ti, kjer bo govoril Saragat. Demokristjani pa se pripravljajo na nedeljsko zborovanje za ustanovitev deželne avtonomije, katerega se bodo u-deležili predsedniki štirih avtonomnih dežel. Sicer pa je treba poudariti, da je to zborovanje v okviru demokrist-janske propagande in da je prav KD tista, ki bi hotela z ustanovitvijo deželne avtonomije vključiti Trst v klerikalno Furlanijo, ne da bi dobilo naše mesto ustrezno krajevno avtonomijo. Potrjena obsodba neprevidnega vozača 26-Ietnj Giocondo Zanusso iz Caneve on Vidmu je 8. fe- bolnišnici, kjer je kmalu po esreči izdihnila. bruarja 1955, leta v popoldanskih urah prehitel s tovornikom 50-letno Erminjo Copat iz Pordenona, ki se je s kolesom vozila po mestnih ulicah. Pri prehitevanju pa je vogal stranice silovito udaru žensko , v glavo,, paradi česar so jo moral Inujfto sprejeti V ' ............. nesreči Zanussa je sodišče v ^Pordenonu, obsodil^ novembra 19&6. leta na 2 meseca in 20 dni zapora teT na povračilo povzročene škode, a ker razsodba m zadovoljila moža, je viožtl priziv .katerega pa sp obravnavali šele sedaj v Trstu. Posegel pa ni ničesar, ker so mu prvotno kazen potrdili. Preds.: Nachich, toi.: Castei-lano, zapivn.: Zanetti, obramba: odv. Ballarin iz Pordenona. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOI Od ponedeljka do srede Volitve notranje komisije v rafineriji Aqnila v Zavijali Številne spletke v korist Delavske zbornice C1SL - Zborovanja pred obrati CRDA Volitve notranje komisije v čistilnici Aquilg bodo v ponedeljek in se bodo zaključile v sredo 30. t. m, Sindikat petrolejskih delavcev CGIL je predložil listo za delavce in uradnike. Na seznamu so kandidati, ki so se dosledno borili za pravice delavcev in za utrditev sindikalne enotnosti; na svojem programu za bodoče delovanje pa imajo nadaljevanje borbe za izboljšanje delovnih pogojev v podjetju in za dosego nove vsedržavne delovne pogodbe, ki naj bi upoštevala upravičene zahteve delavcev te stroke. Kakšne so bile priprave za volitve v tem podjetju, smo že večkrat pisali in pri tem obsodili krivično ravnanje vodstva. Kakor je znano, je vodstvo čistilnice Aquila prav zaradi bližnjih volitev začelo odpuščati delavce, ki se niso hoteli ukloniti zahtevam delodajalca: najbolj pa je i-melo na piki Slovence. Sindikat Delavske zbornice CISL je pred nekaj meseci hotel vsiliti delavcem svoje izkaznice, nato pa je tajno začel ločena pogajanja za znižanje delovnega urnika. Ob priliki vsedržavne stavke, ki so jo napovedale vse glavne osrednje sindikalne organizacije, je Delavska zbornica CISL odpovedala stavko, češ da je bil dosežen sporazum za znižanje delovnega urnika; nekaj tednov pozneje pa je sporočila, da ni prišlo še do sporazuma. Sele pozneje je bil dosežen ta sporazum, ki pa ne upošteva vseh zahtev, za katere se borijo petrolejski delavci. Manever je bil torej jasen: ustreči delodajalcu in zatreti borbenost delavcev. Jasen je bil tudi manever vodstva podjetja z odpusti zavednih delavcev, saj so nekateri delovodje izjavili, da si vodstvo želi izvolitev take notranje komisije, ki se ne bo upirala namenom delodajalca. Letos se ne bo predstavila na volitvah neodvisna lista kakor pri zadnjih volitvah. Delavci imajo dvojno izbiro: listo CGIL in listo CISL. Spričo dosedanjih dogodkov, manevrov vodstva podjetja in klečeplazenja predstavnikov Delavske zbornice CISL ne bodo delavci imeli težke izbire za izvolitev take notranje komisije, ki bo znala braniti njihove interese. Tudi v obratih CRDA se vneto pripravljajo na notranje volitve. Včeraj je Zveza kovinarjev FIOM imel« dve zborovanji pred Tovarno strojev in arzenalom, ker ravnateljstva teh podjetij ne dovolita, da bi bila sindikalna zborovanja v notranjosti o-bratov. Tajništvo Zveze kovinarjev ponovno opozarja delavce, naj sporočijo, če ne bodo mogli priti zaradi bolezni ali zdrav- ljenja na volitve, da jim bo pomagalo izvršiti svojo dolžnost. Dr. Bernardi odpotuje v Gradec Danes bo odpotoval generalni direktor Javnih skladišč dr. Bernardi v Gradec, kjer bo prisostvoval svečani otvoritvi štajerskega pomladanskega velesejma. Dr Bernardi se bo nato udeiežil zasedanja trža-ško-avstrijske zbornice za okrepitev prometa. Volilna zborovanja P S I Ob 11. uri na Trgu Garibaldi (Teiner in Giusto Tolloy). KPI Ob 10.30 uri v Sesljanu (Bur-lo, Zvonko), ob 11. uri na Tr- gu Perugino (Vidali, Tominez, Lovriha, Postogna in Zoli), ob 10.30 v Miijah na Trgu Marconi (Calabna m Pacco), ob 16. na Trsteniku (Valentinis in Žužek), ob 16.30 v Križu (Zvonko in Jole), ob 18. Sv. Barbara (Postogna in Berne-tjčeva), ob 19.30 Podlonjer — nova cesta — (Semilli in Kapelj), ob 20. škorklja (Gerlanc in Gorella), ob 22. Opčine (Šema in Vilhelm), ob 20. Repen (Gombač), ob 10.30 v Grljanu (Tonel). P S D I Ob 11.30 uri na Trgu Unita (Giuseppe Saragat). FRONTA ZA NEODVISNOST Ob 10.30 uri na Trgu Giu-liani. «»------ O FNPS sporoča, da naj u-pokojenci, ki bi hoteli biti sprejeti v novo zavetišče na Lovcu, napravijo prošnjo na navadnem papirju do 81. maja. V tem novem in moderno urejenem zavetišču bo dve sto osemdeset postelj. iiifiiiiiiiiiiiiiMiummmiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zasedanje trgovinske zbornice Zahteva po ustanovitvi V' proste cone v Zavljah Predstavniki zbornice se bodo udeležili zasedanj v Benetkah in Milanu Včeraj je zasedala pri tržaški trgovinski zbornici pod predsedstvom predsednika zbornice dr. Caidassija komisija za industrijsko prosto cono, -katero so sestavljali: dr. Albanese, Cogoi, ing. Novarri, dr. Rocco, dr. Vatta in ing. Visintin. Komisija je proučila prvi del ukrepov, ki veljajo že za Jug in katere bi lahko raztegnili na Trst tudi brez odobritve parlamenta in torej že v najkrajšem času. Ureditev dokončne industrijske proste cone pa bo predmet nadaljnjih poglobljenih bližnjih zasedanj, hatere bo .sklicala trgevinsk* ^bornica ta na katerih bodo sodelovali tu- di na zasedanju, ki bo v Milanu na pobudo ministra za industrijo .n trgovino, in na katerem bodo razpravljali o novi juridični ureditve prodaje na obroke. V soboto pa bo prispel v Trst na vabilo zbornice poslanec Mario Fen rari-Aggradi, podtajnik zakladnega ministrstva, ki bo imel predavanje o temi: »Italija in skupno evropsko tržišče«. Nesreča delavca na ladji Med delom na krovu parni-»Marechiaro«, ki je bil zasidran ob pomolu lesnega pristanišča pod Skednjem, se je 29-letni Giovanni Martino iz di predstavniki, zainteresira- S. Maria la Bruna (Torre del nih gospodarskih kategorij. n — '~ Na včerajšnjem zasedanju pa je kom:4ia strokovnjakov sprejela sklep, naj se postopno ustvari prosta cona v okviru žaveljakega industrijskega pristanišča. Ugotovili "86 tudi, da je ta možnost sedaj znatno olajšana zerhdt ukrepov ministra za zunafojo trgovino glede tranzita blaga in valutnih operacij. Predstavniki trgovinske zbornice bodo sodelovali na zasedanju o tovornem avtomobilskem prometu med Italijo in Avstrijo, ki bo pri Zvezi zbornic treh Benetk v Benetkah. Zbornica bo tudi prisotna tu- ... Izpred kazenskega sodišča Petnajst dni zapora asa tihotapstvo s kavo 28.000 lir globe Kraševcu za 32 zavojev cigaret - Mila obsodba neuravnovešenca Stalno prihajanje in odhajanje poltovornika vrste «ford» v pristanišče in iz njega je agente finančne straže prisililo k pažnji. Brez dvoma je bilo vozarjenje v zvezi s kakšnim tihotapskim delovanjem in res so agenti s spretnim nadzorstvom in z zasledovanjem spoznali, da sta se Angelo Scarpa z Vrdelce Ti-minjana in Paolo Sgubbjn z Vrdelce Frnedo pečala s tihotapstvom kave. Treba je bilo ugotoviti samo, kam sta moža vozila vtihotapljeno blago in tudi to so kaj hitro ugotovili. Poročali smo i», da je v noči med sredo ta četrtkom potovala skozi Trst filmska ekipa znanega producenta De Laurentisa proti Beogradu, kjer bo snemala na osnovi Puškinove zgodbe »Kapitanova hči* film »Vihar*. Naš urednik je ob tej priložnosti imel s Silvano Mangana, De Laurentisem, režiserjem Lattuado in nekaterimi drugimi filmskimi ljudmi daljši Intervju, katerega bomo objavili v nedeljski številki našega lista — Na sliki vidimo Silvano Mangano, ko je ravno stopila iz kabine spalnega vagona, za njo s cigareto • ustih Dino De LuurenU* Agenti so namreč opazili Scarpo in Sgubbina, da sta nesla dve vreči kave v garažo Marija De Bonija v Ul. Giu-lia, kjer sta ju skrila pod stopnicami. Dokaze so agenti imeli v rokah in že pri naslednji vožnji so oba ustavili. V dvojnem dnu poltovornika sta imela sladkor, s čimer sta si nakopala obtožbo tihotapstva, kar je veljalo tudi za De Bonija. Slednji je sicer tajil in trdil da je bil avto res njegov, a da je bil v času, ko sta se Scarpa in Sgubbin pečala s tihotapstvom, v bolnišnici. Pomagalo pa mu ni nič, ker so Sodniki vse tri obsodili na 15 dni zapora in na 214 tisoč lir globe ter seveda na zaplembo sladkorja in tudi vozila. Razsodba je precej razburila De Bonija, ki je začel kričati, češ da so ga obsodili po krivem. Na srečo se na njegov* ne preveč dostojne izjave ni nihče brigal. Preds.: Fabrio, tož.: Pascoli, zapisu.: Rachplli, obramba; odvetnik Poilucci in Jacuzzi,’ * * * Isti sodniki so obsodili, sicer le pogojno brez vpisa kazni v kazenski list, zaradi česar so odredili tudi njegovo izpustitev na svobodo, 24-let-nega Vojka Guliča iz Koprive, katerega sta dva agenta finančne straže 3. aprila letos zasačila pri železniškem nadvozu na Proseški cesti na Opčinah v trenutku, ko si je izpod srajce potegoval zavoje cigaret in si jih spravljal v nahrbtnik. Guliča so odpeljali na postajo finančne straže, kjer so mu odkrili 32 zavojec cigaret vrste »International«. Sodniki so Guliča spoznali za krivega tihotapstva in ga obsodili na 28.000 lir globe. * * * 7. februarja letos se je 38-letni Carlo Glessi doma iz Gorice, Ul. Rabatta 2, zglasil na goriški kvesturi in izjavil, da je prejšnjo noč ukradel v Trstu avtomobil, s katerim se j« pripeljal v Gorioo in ka- terega je zapustil, ko v njem ni bilo več pogonskega goriva. Istočasno je prostovoljno izjavil, da je ob prihodu v Gorico vlomil v klet svojega pol brata Ezia Pieliga iz Ul. Rabatta 19 in mu ukradel svinčeno posodo. Glessi je obrazložil, da je prišel v naše mesto na obisk k teti }ci mu je dolgovala vsoto denarja. Po zabavi v ne^ Ul, Ginnastica kem lokalu v se je zmislil, da bi se moral vrniti domov. Ni pa imel sredstev in ker se ni hotel zadržati v Trstu,- se je ugedel v fiat 5d0, last 21-letnega Dina Cappellettija iz Ul. Cassa di Risparmio, in z žebljem pognal motor. Glessijev polbrat je na vprašanje preiskovalnih organov potrdil vlom, vendar sorodnika ni hotel prijaviti. Po njegovem mnenju je Glessi delno slaboumen, kar dokazujejo njegovi stalni spori s sorodniki in tudi s sosedi. Nima volje do dela in prodaja vse, kar mu pride pod roko. Ko je bil njegov oče v bolnišnici, mu je razprodal vse, kar je bilo v stanovanju. Zanimivo je, da je bil Glessi tudi v tujski legiji. Na podlagi teh izjav je sodišče odredilo psihiatrični pregled, a zdravnik je prišel do zaključka, da mož, pa čeprav je psihopat, ni slaboumen in da ni družbi nevaren. Glessi pa je imel srečo; sodniki so mu namreč obtožbo tatvine avta spremenili v tatvino za uporabo in ker je manjkala tožba, so prekinili postopek. Nasprotno pa so ga obsodili zaradi kršitve člena 96 prometnega zakona, ker je šofiral brez potrebnega dovoljenja na 4 mesece pripora in na 27.000 lir denarne kazni; in to kljub temu, da je tožilec zahteval zanj 14 mesecev zapora in 20 tisoč lir globe za tatvino in 6 mesecev pripora zaradi šofiranja brez dovoljenja. Greco) ranil oziroma mu je kolesje malega parnikovega žerjava zmečkalo dva prsta desne roke. Martino, ki je mehanik po-poklicu, je moral prekiniti delo in se odpeljati v bolnišnico, kjer je tudi ostal. Pridržali so ga na II. kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 15 dneh. —_«»------ Lambretist oplazil starko 70-letna Giuseppina Orlando por. Bonazza iz Pendice Sco-glietto se je včeraj tako prestrašila prihoda lambrete, da je hotela odskočiti. Na njeno smolo pa jo je lambretist, Francesco Scapin iz Andro-na degli Orti, čeprav je hotel zavoziti mimo nje in se s tem izogniti nezgodi, opla zil, kar je zadostovalo, da je ženska padla na tla. Nemudoma so poklicali na kraj nezgode, taksi, s katerim je Scapin spremil Bo-nazzovo v bolnišnico. Priletno žensko so zdravniki sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer so mnenja da bo okrevala v 10 ali 15 dneh. To pa seveda le, če bo diagnoza o j udarcih točna. Ce pa bodo u-gotovili tudi verjetne kostne poškodbe pa stegnenici, kar zdravniki sumijo, tedaj ne bo druge prognoze kot pridržana. 5.00 Pisan glasbeni sporea, Jutranji divertimbnto; 9.00 ski roman — Vladimir Babulin Planet treh sonc; 9.20 PanoraBj* zabavnih zvokov: 10.10 l ski koncert solistične glasbe, U-^ Domače popevke v nairoonef^> n,u; 11.30 Za dom 1 n žene; ji-Melodije iz naših filmov, *' Stevan Hristič: Prva suka leta «Ohridska legenda«; mr mir Nastasijevič: Sedem nar nih plesov- 12.30 KmetljsM srn sveti; 12.40 Narodna pesem s P»‘ tizansko tematiko; 13.15 Od do arije;, 14.05 Radijska šob £ nižjo stopnjo; 14.35 Naši P®1 šaloi čestitajo in pozdraviPJ”-15.15 Zabavna glasba; 15«» svetovne književnosti — Gorki: Mati; 16.00 KoiKert. štirih; 17.10 Zabaven spored; 18.00 Iz naših R0'®®--«!’ 18.30 Umetne in narodne Prt-j 18.50 Družinski pogovori; ", Klavir v ritmu; 20.15 zunanje-politični pregled; ^ . Josip Slavenski: Simfonija rienta. televizija 11.00-12.15 Kinematografski 1KJ red z milanskega velese jmA*. Športni popoldan; 17.30 opt-j za otroke- 19.40 Piana T V, ^ Poročila; 20.50 »CarosellO«, «“■ Proslava odpor niškega E®*- »J 21.10 «Mravlje«, komedij* » dejanjih. ( OIEPAHScO VERD1 Prihodnjo sredo ob 21. f« ... koncert orkestra TrzašK« harmonije pod vo-ds^om Georgesa Sebastiana tn delovanjem pianista 1 Peressonija. Na spored skladbe Berlioza, SaUlV Saensa in Čajkovskega- , tri se m-ične pri gledali«! blagajni Prodaja vstopni«. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri: Ajshut ^ fore«, tragedija V dve janjih. ; «■ Excelsior. 15.30; »Električna va», Danielle Darrieuif, a Sordi, Noel, Noel. -Mlad1 Fenice. 15.00, 18.20, 21.4»: ‘TUt, levi«, Marlon Brando, Dean Martin. Cinemasj- ^ Nazionaie. 16.00: »Robot ‘n "ot,t nik«, Richard Ever, Brewster. _ ja- Supercinema. 16.00: «ZgooD* mesa Deane«. nritti’1 Fiiodrammatico. 15.00: »I jcLon komičen film, revija: škandalov«. h.30: Grattacielo. 13.30, 17-30. «Deset božjih zapovedi«, .gjd odrasli 500 Ur, otroci 1® 300 lir- m tat** Arcobaleno. 14.00: »Tat ® Lcji»a, ca ona«, A. Sordi, S. K ^jp, Astra Rojan. 15.00: »NK« ^ J. Atlyson. .^eli**' Capitol. 14.30: »Vrtinec Technicolor. Debbie E. Fischer. . t Cristallo. 14.30: »Tihota^« p, Sredozemlju«, R. Taylor Malone. „ m«t' Alabarda. 14.00: «Rojena v w cu», J. Sassard, G. Ferz«»» M. Va-ldemarin. „ .««• Aidebaran. 14.00: «Zgodba cr(* rala Houstona«, Jod in Felicita Fa-rr. nre g e**1*' maconk«, D. Taylor, u-Technicolor. Limfrl V Ht. Venelo. 14.00: «Q» * j, (Prepovedano voja-KO* men, M. Rooney, _ ,,.0ioVŠtl Belvedere. 15.30: « Do-n Juana«, E. - Marconi. 14.30: ^ cvetlica«, D. Massimo. 14.30: lorada«, John Dere«^ ^-„1 Novo cine. 13.30: »Car«, vak, T. Povver. -^JuNJi. 21.00: »Odnehaš ali m lla». , Odeon. 14.00.: «M»r0?£ 8»rV Allasio in M. Serato. film. , , « kit*!*«- Radio. 14.30: »Strelci » H. A morij«, G. Becker drew. 111 1 ’ ~ PODI IZ FURN1HJA. v kV. m - se proda,41° 33« m Gambinl 3. Attoo, 1« kemUnltf pfoibediVjJiSSg ISpiilp PRIMORSKI dnevnik 25. aprila 19SI 1RW1N SHAW SREČANJE Ko jo je končno opazil, bi 1* »koro niti ne spoznal več. Sel je za njo pol bloka in nejasno opažal, da ima ženska Pred njim dolge noge, na se- , širok plašč in svetlosiv klobuk. Nenadoma ga je način nje-Be hoje spomnil — skoraj nenaravna togost pleč, trd vrat ™ glava: vsi gibi pri hoji, od n°g do bokov — kot pri ženkah na jugu, pri Mehikankah in Špankah, ko nosijo košaro na glavi. Nekaj časa jo je tiho opa-eoval, kako gre vzdolž 12. u-hee po sončni strani, mimo ®*lih vrtov, za katerimi stb-le tihe, prijetne, ostarele hi-"^e. In tedaj jo dohiti in se « dotakne roke. •Nizke pete!« ji reče. «Ni-*Wn upal, da bom dočakal ta dan.# Dna se presenečena obrne, ■astnehne se in zgrabi za njegovo roko. «Hello Paul,# pra-V1. »Opustila sem jih zaradi *dravja.» •Kadarkoli pomislim nate,# Ji reče, «se spomnim najviš-™ Peta v New Yorku.» ‘Davna preteklost,« je regi* Hairriet. Sla sta počasi po **nčni ulici z roko v roki naproti 6. aveniji. «Bila sem neravno bitje.# ‘Se vedno hodiš kot nekoč. Kot bi imela košaro perila na *Uvi.» •To sem vadila šest mese-ctv, Ko bi ti vedel, koliko Pozornosti vzbujam, ko ho-dim na tak način.# paul jo motri: ima črne la-®*i bledo, čisto polt, polno in "°l*o telo, oči pa temnosive ® bleščeče. Tudi tedaj, ko je “i dnj zaporedoma pila. Harriet si je tesno ovila P*šč in pohitela. «Grem k "*namakerju,» reče, «da bi Bekaj kupila. Kam greš ti?» . ,*K Wanamakerju,» odgovo-11 Paul. «2e tri ieta umiram 04 ielje, da bi šel k Wana-IBakerju.» Hodila sta počasi in tiho. “arrietina roka je bila v l'kgovi. •Naključje.# pravi Paul. «0-* stavim, da se zdiva kot ?*ključn a znanca. Kako se postiš?« ,. Harriet izmakne roko «Slu. W» Paul jo je med hojo s stra-^J opazoval: znan podolgovati J^*z. široka usta in vedno ®g*j preveč rdečila. Drobni ki so njenemu obrazu a*jali videz dekletca v nevski šoli. b*Postal si suh, Paul,# reče drriet. .p8ul pokima. ‘Suh sem. kot anik. 2ivim asketsko življe-Kako pa ti?» ‘Poročila sem se.s Harriet •V Za trenutek ustavi. «Si sli-da sem se omožila?# •Slišal že sem,# reče Paul. # h^di na 9, december 1940,» - aljuje Paul, «te ni bilo doli«., . *toorda,» reče Harriet. ‘Sem veliko dekle. Smem tudi n°dt ven.# *p° naključju sem šel mi-k tvoje hiše. Ni bilo luči.# *n'la sta vzdolž ulice. Sla kjer sta vsako popoldne g0vZl Vso zimo pila martinije, ke , “ in govorila ter se ta-lju.*'asn° smejala, da so se . za drugimi mizami o-Jali ^ se Prav tako sme-*ul je čakal, da bi Har-h« Be'tai rekla o točilnici, o-je Pa ‘e je delala, kot da bi bar*1'*' ne opazila. »Eddijev reče Paul. * Kuuh,» vzklikne Harriet. bo martinije mešal s v^Vjem, če bo zmanjkalo Pauj U{,la v Franciji,« reče •To i ^arriet !tra*no,» se popači St* mlmo njegovega biv-Ča v *tanovanja in on pogle-*'kok Vrata ter se spomni, kolt jrat 8*a s Harriet vstopi-** in ‘z*toPile. Ustavila sta Hišo p0*'edala staro, rdečo M itoj0l*cnom v 4- nadstropju, la, VjV*1- ‘ta tolikokrat gleda- 11 Sn n° le vreme. Paul se !« ,:Brn’nial. kako je bilo nehat mske noči, ko sta s Har-Vr*taPrvič stopila skozi ta Sfiti Vljua.. sem tako prekleto H» re4a Paul ,iho- -1» j,r'et M nasmehne Vedeti u i p dem govori. ‘Stalno Pa*al ključ., nervozen. Hotel UlJzjj, a ‘veš. kako je Brez sta mimo majhne točil- dobra prijatelja med- razumevanje, drugo » .......................... *N|pBl ^ ^ez ^est tednov Vbosti Detroita; brez ob-**tne„ Iate, brez obveznosti na okno v .j> *n se nasmehne. •T0 1 'T'a norost» b‘aVi ji* j*Pa. tiha ulica,# 2* «*riet in vrže pogled ^Igne , v 4- nadstropju. .** a« * glavo in prime Pau. f *^1 o ram k Wanu- ‘K a kupila pri Wana- je oklevala. *rt. Gledam otroške ”°dila bom.« Vtem ko sta hotela pustiti mimo žensko s štirim; psi, sta se trčila. «Ali ni smešno — jaz z o-trokom?# se nasmehne Harriet. «Po ves dan ležim in skušam zamisliti si, kakšen bo otrok. Medtem spim in pijem pivo. Se nikoli mi ni šlo tako dobro.# «To bo vsaj rešilo moža pred vojsko.# ‘Morda. Toda on je navdušen pilot.» ‘Dobro. Ko bo v Fort Di-xu, te bom v Washingtonu srečaval v Square parku, ko boš vodila otroka na sprehod. Oblekel bom policijsko uniformo, da bom imel resnejši videz. Jaz nisem navdušen pi, lot.# Nenadoma se Harriet nasmehne. »Kaj je tako smešnega?# vpraša Paul. ‘Moje vprašanje, kako gledaš na to stvar. Nikoli nisem imela priložnosti... Vedno si mi govoril, kaj meniš o Rooseveltu, Jamesu Joyceu, Gyp-syju Leeju, Mattisseu, Yogi, pitju, seksu, arhitekturi...# ‘Tedaj sem bil poln razmišljanj,# se nekoliko otožno nasmehne Paul. ‘Poželenje in razgovori. Trdni temelji civiliziranih odnosov med spoloma.# l Obrne se in pogleda na okno 4. nadstropja. ‘Bilo je lepo stanovanje,# reče tiho. ‘Poželenje in razgovori.# ‘Pojdi, Paul. Wanamaker ne bo ostal vso noč odprt.# Paul privzdigne ovratnik, ker je veter postajal močnejši. «Ti si bila edino dekle, s katero sem mogel spati v isti postelji.# «Kaj takega reči dekletu, je velika stvar,# se je Harriet nasmehnila. «Je to poklon?« Paul zmigne z rameni. ‘Ni važno. Ali pa je važno, Ali je dostojno govoriti tako poroče-nj ženski?# «Ne.» Paul je šel ob njej, ‘Kaj misliš, ko me gledaš?# vpraša. «Nič,» reče Harriet pozorno. «Kaj lažeš!# «Ne.» ‘Ali ne pomisliš, kaj sem videla v njem?# «Ne.» Harriet potisne roke globoko v žepe. «Hočeš, da ti povem, kaj mislim, ko te gledam?# «Ne.» «Ze dve leti te iščem,# reče Paul. ‘Moje ime je bilo v telefonski knjigi,# pohiti Harriet. ‘Nisem vedel, da te iščem, dokler te nisem opazil.# ‘Toda prosim te, Paul.« ‘Hodil sem po ulici, šel mimo točilnice, , kjer sva bila, stopil sem vanjo, pa Čeprav nisem hotel piti in nisem vedel, čemu tam sedim. Sedaj vem. Čakal sem, da prideš ti. Mimo tvoje hiše nisem hodil le po naključju.# »Glej, Paul,# je prosila Harriet. «To je bilo že zdavnaj. Bilo je in je minilo.# ‘Pogrešil sem,# reče Paul. «Ti je prijetno, da slišiš to. Pogrešil sem. Veš, nisem se oženil.# «Vem,» reče Harriet. ‘Prosim te, molči.# ‘Grem po 5. aveniji in vsa-kikrat, ko grem mimo St. Patricka pogledam, ali ne greš mimo, kajti tam sem te srečal prav onega dne, ko si si izpulila zob. Bjlo je hladno. Bilo je to prvič, ko sem te srečal po naključju.# Harriet se je nasmehnila. «To zares zveni kot lep spomin.# ‘Dve leti...# reče Paul. «V teh dveh letih sem bil z mno-gimj dekleti. Bile so mi v napoto in jaz njim. V vsaki ženski sem iskal tebe. Vsa dekleta so bila ?ato jezna name. Sledil sem dekletom, ki so tako noro lepo hodile kot hodiš ti... Ze dve leti te iščem po mestnih ulicah. Spominjam Se onega malega španskega zabavišča, kamor sva prvič šla. Vsakokrat ko grem mimo, se spomnim vsega. Koliko sva popila, kaj je godba igrala, kaj sva govorila in tudi debelega Kubanca, ki ti je namigoval...# Sedaj sta oba hodila naglo. Harriet z upognjenimi rameni in spuščenimi rokatni. «Ti si prekrasno zgrajena.# »Paul, nehaj.# Harrietin glas je bil mehak, toda odločen «Dve leti, V dveh letih bi morala ostrina otopeti. Mesto tega...# »In tl? Se ti ne spominjaš?# je nadaljeval. »Ničesar se ne spominjam,# reče in tedaj se ji iz oči ulijejo .solze, ‘Ne spominjam se teh prekletih podrobnosti,# je zajokala. «Ne grem k Wana-makerju. Grem domov. Zbogom!# Pohiti h kočiji odpre vrata in skoči vanjo. Kočija je zdrvela mimo Paula ki je videl Harriet sedeti v njej ne da bi skušala zadržati solze. Gledal je za kočijo, se obrnil v drugo stran in mislil, da se mora iz tega dela mesta čimprej izseliti Dovolj j dolgo sem bival tod. PROTISLOVNE^ NAPOVEDI ZA BLIŽNJO IN Eni pravijo: bliža se ledena doba drugi pa: N e w Y ork bo pr eplavl j en Nova teorija daje prav prvim, matematični računi pa nam zagotavljajo, da bomo še dolga tisočletja uživali sedanjo zmerno klimo Dva ugledna ameriška znanstvenika predvidevata možnost, da se bo čez nekaj stoletij začela nova ledena doba, ki bj zajela dober del Severne Amerike, Azije in Evrope, dočim bi se okoli 12 milijonov kvadratnih milj današnjih puščav ponovno spremenilo v obdelovalno in plodno zemljo, kamor bj se ponovno začele seliti množice, kot se je v zgodovini človeštva že večkrat dogajalo. To so teze dveh ameriških oceanografov: direktorja ameriške geofizične u-nije in direktorja geološkega zavoda na kolumbijskem vse- postopoma od tam širile proti jugu, oziroma severu. Po njunem mnenju so te mase rezultat velikih snežnih pada. vin, ki so nastajale v oblakih, ki so zbirali vlago iz zelo bogatega vira — iz Arktičnega morja. Oba znanstvenika menita, da je glavni činitelj v procesu taljenja ledu na arktičnih področjih Atlantski ocean in ne sonce, kajti atlantske vode, kadar jim uspe prebiti se skozi ozke prelive v Arktični ocean, hitreje topijo led kot pa sončni žarki v tem zelo hladnem ozračju. sprememb temelji na registriranju sprememb življenjskih pogojev v globinskih slojih morij in oceanov in vzporednih sprememb organizmov o-nih živali, ki žive v hladnih, oziroma toplih vodah. Pred U.000 leti, vprav v dobi, ko se je zadnja ledena doba kon. čavala, se je v Atlantskem o-ceanu globinska favna začela naglo menjavati, tako da so postale bolj številne tiste vrste živali, ki jim bolj prijajo tople vode. To se razlaga tudi s tem, da je arktično področje tedaj začel ponovno prekrivati ledeni plašč, ki je Tako si ameriški oceanolog dr. Harry Wexler zamišlja posledice taljenja polarnega ledu na tečajih. Od New Yorka bi videli le najvišje nebotičnike učilišču dr. Moriceja Janga in’ dr. Williama Dona, ki sta med vodilnimi strokovnjaki, ki delajo v okviru ameriškega programa sedanjega svetovne, ga geofizičnega leta. Po njuni teoriji se sprememba sedanje dobe v ledeno dobo že jasno kaže, medtem ko je še vedno odprto vprašanje, kdaj se bo pojavila, in sicer ali šele čez tisoč let ali morda že čej kako stoletje. Osnovo za svojo teorijo sta znanstvenika zgradila tako na temelju lastnih raziskovanj, kot tudj iz rezultatov drugih ameriških in sovjetskih znanstvenikov, predvsem oceanografov in raziskovalcev vremenskih razmer na polarnih področjih. Učenjaka sta se zadeve lotila začenši z novim tolmačenjem nastanka velikih ledenih mas, ki so v pretekli ledeni dobi pokrivale velika področja našega planeta. Po starem učenju so ledeniške mase nastale na tečajih in se Ugotovljeno je tudi precejšnje povišanje ravni morske površine v zadnjih stoletjih, kar da je odprlo prehod vodi iz Atlantskega oceana na arktično področje in narobe. In to skozi sicer dokaj ozke prehode. Razumljivo je, da ta proces mešanja toplih in hladnih tokov teče v dveh smereh: arktični tokovi se zato »tekajo tudi v Atlantški ocean in ga ohlajajo. In prav to ohlajanje, ta padec temperature v A-tlantskem oceanu je eden od razlogov, na katerem temeljijo domneve obeh ameriških strokovnjakov. Se pred nekaj leti je bila namreč odkrita no. va metoda tako imenovanega retrogradnega ugotavljanja toplotnih sprememb v oceanskih vodah. In po njej se je ugotovilo, da je bil uvod v preteklo ledeno dobo naglo padanje temperature v Atlant. skem oceanu. Grobo povedano ta metoda proučevanja in preračunavanja toplotnih fiiiiiiiifiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiifiiiiiiiuiiniitiiiiiiiiiiiiittiiHiiia POMENEK 0 JEZIKU SLABO: Tone je postal špedicijonar. Iva pa je I Tujke . najbrž aluzirala na tist0 nerodnost. •„ «- annNono Publika je navdušeno aplavzirala. Kar I »puceue komoditetno se bomo stisnili. Tako dolgo je prigovarjal, da sem moral deložirati pohištvo. DOBRO: Tone je postat špediter (bolje: prevoznik). Iva pa Je najbrž aludirala (bolje namigovala) na tisto nerodnost. Publika (bolje občinstvo ali poslušalci) je navdušeno a-piavdirala (bolje odobravala). Kar komodno (bolje u-dobno) se bomo stisnili. Tako dolg0 »i le prigovarjal, da sem nazadnje moral iznesti pohištvo. * + * SLABO: Dirko je zmagal najmlajši. Tekmo so zmagali s težavo. Tisti, ki so zmaga i natečaj, so dobili takoj službo. DOBRO: Pri dirki Je zmagal najmlajši. Pri tekmi s0 zmagali » težavo Tisti, ki so zmagali pri natečaju, so... Zmagati tekmo, dirko, natečaj O, le mamka vi, vi, 'mate lepe hčeri, 'mate Minč’co lepd, o, le dajte mi jo! če jo nečete dati, jo imejte sami; gor v kamin jo lož’te, in naj se suši. (Beneška narodna) preprečil mešanje atlantskih in arktičnih voda in. s tem dotok mrzlih voda v Atlantski ocean. S tem pa se je prenehal tudi vir vlage za velike snežne padavine, ki bi bile mogle ustvarjati ledene mase v Kanadi, Sibiriji in v Evropi. Ce bi ta teorija držala im bila zagotovo dokazana, bi o-stalo še vedno vprašanje, kateri so glavni in osnovni vzroki za vse te spremembe. New-yonski časopis ‘Herald Tribune# je pred kratkim objavil zelo zanimive podatke in pojasnila omenjenih ameriških znanstvenikov in tudi nekaj dokaznega materiala, ki govori za teorijo, da more površina našega planeta nekoliko spremeniti svoj odnos do središča in da se tako na kraju tečajev morejo v raznih geoloških obdobjih znajti razna mesta zemeljske oble. Tako se smatra, da je pred pleistocen-sko dobo imel položaj severnega tečaja Srednjj Pacifik, dočim je bil tedaj Južni A-tlantik na položaju južnega tečaja. Ce postavimo tečaje v tak položaj — sredi oceanov — kjer mešanju hladnih tokov in toplih voda ni nikake ovire, ni bilo niti pogojev za ona tako imenovana »kritična ohlajanja# in za formiranja ledenih mas okoli njiju. Ker pa je Arktični ocean danes izoliran od oceana zaradi ledu in ker Antarktiko pokriva ogromen leden plašč, so to odlični elementi za ustvarjanje hladnega polarnega zraka, ki vpliva na ozračje mnogo večjih področij. Vse do tedaj — seveda v kolikor je ta teorija točna — dokler ne bo prišlo na našem planetu do ponovne spremembe položajev polov, bo naš planet doživljal več cikličnih ledenih m nekoliko toplejših dob. Tako pravita omenjena a-meriška strokovnjaka, Isto zatrjuje sovjetski geolog Gamov, le da predvideva ledeno dobo mnogo pozneje, morda šele čez 50 tisoč let. Profesor Milu-tin Milankovič, član srbske a-kademije znanosti, pa je povsem drugega mnenja m pravi, da je položaj naše Zemlje trden in da še ni govora o ka. ki novi ledeni dobi. Beograjski matematik Fempel pa je poklical na pomoč svojo stroko in s pomočjo formul in številk skušal odkriti, kaj se bo na našem planetu zgodilo v ‘bližnji# in ‘daljni# bodočnosti in matematični oddelek IIUIIIItllllllllllllllllllHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinil Kanelone je se bolan Znani igralec Salvo Rando-ne je močno zholel in gledališka skupina, kateri je pripadal, je morala prekiniti predvajanje del, v katerih je on nastopal. Sedaj se je njegovo stanje precej izboljšalo, vendar ni pričakovati, da bi bilo mogoče v kratkem spet igrati deli ‘Inšpekcija# Uga Bettija ter »Umor v katedrali« Eliota. Verjetno pa se bo skupina zopet sestavila v jeseni in igrali bi spet Eliotovo delo ter kot novost Gončarova ‘Prepad#, kjer bi Randone nastopil v glavni vlogi. beograjskega vseučilišča je njegovo znanstveno delo sprejel kot strokovno delo. Fempel pravi; ‘Rezultati, do ' katerih sem prišel, niso le zelo zanimivi, ampak vlivajo mnogo zaupanja. Za gotovo se je pokazalo, da bo vse do leta 40.000 količina toplote, ki jo oddaja Sonce, stalno naraščala, vendaj- le na severni polobli, dočim bo na južni polobli s približnim središčem o-koli Nove Zelandije temperatura upadala, tako da se bodo pojavili veliki ‘minimumi# jn to v obdobju od leta 10.000 do 20.000.» Prof. Fempel nadaljuje, da bodo klimatske razmere na Zemlji ostale več ali manj nespremenjene vse do leta 100.000 in da so domneve sovjetskega geologa Gamova o novi ledeni dobi čez 40 do 50 tisoč let prezgodnje. Po Femplovih računih se bo vsaj na severni polobli tedaj temperatura močno dvignila, tako da bo donavsko področje imelo klimo, kakršna vlada danes v južni Italiji in da bodo v Panoniji rasle palme. Se bolj ‘optimistično# gleda na to neki ameriški strokovnjak, kj pravi, da se nam bliža topla doba, ki bo raztopila polarne ledene plošče in bo New York poplavljen, tako da bodo iz vode moleli le najvišji nebotičniki. Vse to so domneve, ki čakajo šele daljne generacije zanamcev, toda že letošnje geo-fizično leto b; moglo dati vsaj približen odgovor ali vsaj delno potrditi to ali ono domnevo. GOSTOVANJE ZAGREBŠKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA LJiljana Gener, Marija Aleksič ih Nada Subotič v Molierovl komediji «Scapinove zvijače* •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuMiiiiiiiiuiniviitiiiimtHimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiaHiNHiiiiMiiiMitiuiiiniMinMM Tragične življenjske igralke Elizabeth Taylorje ve S komaj 25 leti ima popularna Liz za seboj že dva nesrečna zakona in tri otroke, pred kratkim pa je v tragičnih okoliščinah izgubila svojega tretjega moža, filmskega producenta Michaela Todda Okoliščino, da se javnost v tolikšni meri zanima za nesrečno Elizabeth Taplor, je nedvomno pripisati njenemu dosedanjemu tragičnemu življenju. Znano je, kako se je njen tretji mož, Michael Todd ponesrečil z letalom, ki je no. silo ime njegove žene. In sedaj so novinarji, ko so vtaknili svoj nos tudi V najne-znatnejše podrobnosti iz živ Ijenja nesrečne igralke, zaključili, da lepa igralka ni i-mela nikoli trajnejše sreče v svojem življenju in da to velja tudj za osebe, ki jih je o-na ljubila. To je bil tretji zakon Elizabeth Taglorjeve... Ko je v svojem šestem letu prišla s svojim očetom Francisom Tay-lorjem, prodajalcem umetniških slik, in materjo Saro trokas nastala žena z zlomljenimi živci. Leto pozneje je Liz na svojem potovanju v London, kjer je nastopila v nekem filmu, srečala 22 let starejšega angleškega igralca Michaela Wil-dinga. Bil je to miren in u-ravnovešen človek, ‘poln humorja in blagega skepticizma », ki ni »nikoli mislil nase, ampak vedno le nanjo#. Postal je prijatelj mlade žene, ki je zbolela zaradi posledic živčnega zloma po prvem zakonu, hkrati pa tudi njen zdravnik. Mlada, še ne 19-letna Liz se je kmalu tako navezala na 40-le tnega VVil-dinga, da ni mogla napraviti niti koraka brez njega. Vztrajala je, da se poročita. Wil-ding ni mogel jemati resno te nove Lizine strasti in jo je Elizabeth Taylor s svojim drugim možem, Michaelom Wil-dingom Sosiern, bivšo igralko, v Kalifornijo, je bila mala Liz o-čarljivo ljubek otrok. Ze z desetimi leti ji je Metrc-Gold-toin Maper zaupal krajšo vlogo, proslavila pa se je že s 13. letom, ko je nastopila v filmu «Lassy se vrača domov*. S svojim 16. letom nastopi E-lizabeth Taylor v vlogi poročene žene. S 17. letom, leta 1950 se Elizabeth poroči s Conradom Hiltonom, sinom enega najbogatejših lastnikov hotelov na svetu, Metro-Gold-win Mager je organizirala razkošno poročno kosilo, na katero je povabila sto in sto gostov pod geslom: »Lepota se mozi z bogastvom#. Toda sreča je kmalu pozabljena in mladi Hilton se je že po dvomesečnem zakonu pokazal v prav, luči: bil je notoričen pijanec, igralec in razvratnež. ! Zakon je trajal devet mesecev, kar je zadoščalo, a a je iz l ehollgivoodskega čudežnega o. skušal prepričati, da je razlika v letih med njima vendarle prevelika da bt se iz tega moglo roditi kaj dobrega. Takega mnenja ni bil samo on, ampak vsi, s katerimj je mlada Liz prišla v stik Pa tudi njeni znanci in znanke in najožji prijatelji so ji odsveto-vali poroko s sicer briljantnim, a vendarle že nekoliko priletnim angleškim igralcem. Tudi tistim, ki so jo opozarjali, da je Wilding preveč An. glež in da se nikoli ne bosta razumela, je Liz odgovarjala: ‘JVfož pri štiridesetih letih ni star, ampak je zanimiv. In tudi jaz sem Angležinja, prav toliko kot on. Vrh tega ga ljubim.# A še tako razsodni ugovori niso nič p omagali; končno se je vdal tudi (Vilding sam in pristal na poroko. Tako se je komaj 19-letna Liz drugič poro čila to pot s človekom, ki bi ji bil lahko oče, in to tudi iz razlogov, zaradi katerih so ji to poroko vsi odsvetovali. Tudi v tem primeru je še, mlada in neizkušena Liz u-veljavila svojo voljo in trmo, ki je vedno zmagovala v letih njenega detinstva in deklištva. To je bilo v februarju leta 1952, in istega leta se ji je rodil prvi sin, Mike. Takrat je postala »najlepša mamica sneta#. Dve leti pozneje je Miku sledil še Christophe in malo je manjkalo, da ni pri tem Liz izgubila življenja. Bili so trenutki, ko so zdravniki že povsem obupali, da bi jo rešili. Njenemu možu so dejali: ‘Vaša žena ne bo mogla imeti več otrok, ali pa tvega smrt.« Štiri leta sta Liz in njen mož živela v srečnem zakonu. In ves tisk je bil poln hvale o evzornem zakonskem paru«. Liz so stalno stavili za vzgled mlade moderne žene, popolne soproge in hvale vredne matere. Med mladimi ameriškimi dekleti se je tedaj celo razpasla moda poročiti se z mnogo starejšimi moškimi, Michael in Liz sta bila vedno skupaj. Liz je spremljala moža povsod. Ce sta zaradi dela ali drugih okoliščin morala ostati ločena, sta si telefonirala tudi po dvajsetkrat na dan. A vse to ni moglo trajati dolgo, ker v takih stvareh se vsakršno pretiravanje maščuje. Povod za prebujenje je bil slučajno pokojni Humphreg Bogart, ki jo je na nekem sprejemu ostro posvaril: ‘Smešna si, Liz Nehaj že slediti kakor kužek povsod svojemu možu; žena si, prebudi se. Skušaj biti tudi ti nekdo, brez Michaela.« S tem ji je hotel le dopovedati, da ni bila več otrok in da bi morala pokazati tudi svojo osebnost. Tako pa je v njej vzbudil ponos, ponos čudežnega otroka, in od tedaj so se v družini Wilding začeli prejhri. A ko je po petih letih zakona prišlo do ločitve, ki se je, v nasprotju s hollywood-sko tradicijo, izvršila zelo dis. kretno, na angleški način, ni nihče vedel zg vzrok, Nato se je Liz ponovno vrnila k filmu. Nastopila je z Montgomerf/jem Cliftom v filmu eProstor na soncu#, nekaj mesecev kasneje pa se je pričelo govoriti o novem razmerju med Liz in med mladim Jamesom Deanom, s katerim je nastopila v filmu »Velikan«. In ko se je že zdelo, da je James Dean zaradi Liz pozabil svojo nesrečno ljubezen do italijanske igralke Marie Pierangeli, se je smrtno ponesrečil s svojtm dirkalnim avtomobilom. Tedaj je Liz srečala velikega filmskega producenta Michaela Todda. Todd je imet 50 let in sina, ki je bil dve leti starejši od Liz, pa še vnuka povrh. To ga n; oviralo, da se ne bi bil zaljubil na prvi pogled in da ji ne bi takoj. stavil ženitne ponudbe. Nekaj mesecev kasneje sta se vzela v mehiškem mestu A-capulcu. Medeni tedni so se končali v bolnišnici, na operacijski mizi, na srečo brez hujšega. Nato je sledilo »Potovanje okrog sveta v osemdesetih dneh«, ki sta ga Liz m njen mož prikazovala od Los Angelesa do Moskve v novi posebni Toddov j tehniki. A tedaj, v 13. mesecu po poroki, ko je medtem Liz Toddu rodila hčerko, je Michael Todd stopil v letalo, na potovanje, ki naj bi ga ločilo prvič za deset dni od njegove žene; ob slovesu sta si voščila na svidenje, dejansko pa je to bilo slovo za vedno. HOROSKOP .ZA DANES- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nekdo, ki se kaže do vae hladnega, se za vas močno nima. Uspeh, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) N* poslušajte opravljanj in sledite poti, ki vam jo narekuj* logika. DVOJČKA (od 21, 5. do 20. 6.) Zelo nevarna siava. Opazujejo vas in bi vas radi spravili iz ravnotežja RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Nagla odločitev bo razkrila zgodbo, ki je bila za vas tajnost LEV (od 23. 7. do 23. 8.) Zmagali boste v bitki in dobili stik ki si ga želite. DEVICA (od 23. 8. do 20. 9.) Proti večeru izgledj aa simpatije, celo za ljubezen TEHTNICA (od 23. 9. ' do 22. 10.) Ne odlašajte s sestaja, kom, bilo bi v vašo škodo. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21, 11.) Bodite bolj pooorni, da se ne spečete STRELEC (od '22. 11. do »1. 12.) Spremembe in razvoj v zvezi s potovanjem. Prijetno srečanje KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Odprite oči. Ljubosusn-je ni utemeljeno. VODNAR (od 21. 1. de 19. 2.) Srečen sprejem, ki Pa n* bo povrnjen. RIBE (od 20. 2. do 20 S.) Resne spletke, pred katerimi se varujte. Neka oseba drug*, ga spola bi se rada nad vami znesla. Ne, gospodje sodniki, ne gre za satira; sama sam stala z njim v celici in nisem opazila nič sumljivegaL. PRIMORSKI DNEVNIK SjNH------------------ — 4 — 25. april« Gorlško-beneški dnevnik Seja odbora pokrajinskega sveta zredna popravila v pokrajinski palači Na zadnji seji odbora pokra ga sveta so, kakor smo v včerajšnji številki, iaili, kako je z nateča-zboljšanje hlevov in (V. K natečaju se je Javilo 140 kmetovalcev, ki imajo po poročilu, ki je bilo |*«čitano na seji, pogoje, da Mt udeležijo natečaja, za kate-fega je na razpolago nagrad ■a 2,8 milijona lir. Poleg tega so govorili o gradnji ograje v Ul. Duca d’Aosta. Sporazumeli so se, da je treba poleg dveh vhodov v pokrajinski laboratorij za higien0 in profilatoso zgraditi še osrednjega, ki pa bo precej večji. Odbornik Zaretti je naglasil potrebo, da se opravijo v poslopju pokrajine nekatera izredna dela. O njih pa bodo razpravljali pozneje, ko bQ izdelan načrt nove sejne dvorane pokrajinskega svta, iti ga pripravlja tehnični urad. Četrtkov sejem je bil v Ul. Cadorna Ker goriško županstvo popravlja Trg Cesare Battisti (podrli so že vse kostanje, parni valjar pa izravnava teren, da ga bodo pozneje asfaltirali), so kramarji, ki priha- jajo na goriške četrtkove sejme, razmestilj svoje blago vzdolž Ul. Cadorna in Ul. Boccaccio. Ul. Cadorna je bila skoraj v celoti natrpana s stojnicami in blagom teh sejemskih gostov. Ko je človek hodil po tem živžavu in med špalirjem, ki so ga sestavljale stojnice, je imel občutek, da preživlja dneve Andrejevega sejma. V prodaji je bilo blago, ki se na takih sejmih navadno prodaja: vsakovrstne tkanine, drogerijsko blago, blago za široko potrošnjo, oblačila, obuvala, košarice iz plastike itd. Prodajalci so prinesli na trg tudi velike količine sadik najrazličnejšega sadnega drevja. Bilo je tudi nekaj cvetja, predvsem močic, in pa seveda različnih semen, ki gredo v promet, saj je prav te dni postalo precej toplo in primerno za vrtna dela. Na včerajšnjem sejmu pa smo opazili še eno zanimivost, ki jo doslej še nismo zasledili in ki bodo verjetno kmalu zginila, ker je v zvezi z volitvami: Italijanska komuni- stična partija je organizirala prvo volilno zborovanje na četrtkovem sejmu, ki ga je poslušalo zelo veliko žena, ker je govornica Etta Comar, kandidatka na listi KFT, govorila predvsem o vprašanjih ženskega sveta, zlasti gospodinj. Nobena posredovanja niso zalegla t Besedilo lepaka notranje komisije SAFOG SOR 'O Notranja komisija SAFOG i Svoj proglas so objavili orga nnclnla r> eicnnmnm sr '___1 š „ A ‘NT C T A A ,, *_; je poslala časopisom v objavo besedilo lepaka, ki ga bo v kratkem nalepila po zidovih in v katerem obravnava položaj v tem podjetju IRI. I.epak pravi: »Meščani! Notranja komisija SAFOG sporoča ,da postaja kriza ki že dolgo časa pretresa podjetje, vedno hujša. Kljub posredovanju sindikalnih organizacij CISL, VIL in CGIL pri medsindikalnem tirad« za podjetje 1RI, katerim SAFOG pripada in kljub posredovanjem poslancev in senatorjev, goričkega župana in prefekta, se vse do sedaj položaj še ni normaliziral. Meščani! Ker dela v podjetju dve tretjini delavcev po skrajšanem delovnem času (od 24 do 40 ur tedensko) se poznajo posledice krize v vsem goričkem gospodarstvu kakor tud; v delavskih družinah. , Zavedajoč se težav, ki nastajajo za delavce, in njihovih posledic, je notranja komisija dolžna, da ta položaj pojasni gorički javnosti.» Številni proglasi za praznik osvoboditve Za današnji praznik so bili objavljeni nekateri proglasi, v katerih se poudarja njegova važnost dneva osvoboditve Številni procesi na goriški sodniji Ukradel je Coceanijev avtomobil in se odpeljal samo do Ločnika '4 meseci zapora in 4.000 lir globe za krajo kolesa Na goriški sodniji so včeraj obravnavali celo vrsto prestopkov. 44-letnega Maria Prinčiča iz Standreža, Ul. Caval-leggcri di Lodi 7, so 19. januarja t. 1. našli orožniki v Goric; pijanega na cesti, ko je motil mimoidoče. Zaradi tega prestopka je bil včeraj obsojen na 3000 lir kazni in na plačilo sodnih stroškov. 33-letni učitelj Giulietto Boz-*ola iz Legnaga je 18, decembra 1957 ilegalno prestopil državno mejo z Jugoslavijo. Po nekaj dneh so ga jugoslovanske policijske oblasti vrnile naši obmejni policiji. Včeraj so ga obsodili na 2 meseca zaipora in na 10.670 lir kazni, vse pogojno in brez vpisa v kazenski list. 30-letnemu Ivone Enricu Ragusi se je 7. februarja t. 1. zvečer zahotelo napraviti izlet z avtomobilom. Ker ga pa nima in ker ni hotel izdati denarja za najem taksija, je šel iskati kak avtomobil drugega lastnika, ki bi ga lahko kar vzel «na posodo«. Pred gostilno Kralj v Ul. Buffolini j* našel fiat 600 z odprtimi vrati. Izkoristil je priliko in je vsedel za volan. Ob dveh ponočj je lastnik avtomobila Bruno Coceani naznanil na policiji krajo vozila. Nasled-flje jutro so orožniki našli Coceanijev avtomobil v Ulici Brigata Re v Ločniku zapuščenega in brez kaplje bencina v rezervoarju. Policija je takoj našla krivca v Ragusi-jevi osebi in ga prijavila sodnim oblastem zaradi kraje avtomobila in ker ga je vozil, ne da bi imel šofersko knjižico. Včeraj ga je sodnik dr. Fabiani obsodil na 7 mesecev zapora in na 29.670 lir kazni. Drugi tat, ki se je moral včeraj zagovarjati na preturi, je bil 40-letni Bruno Butti-gnon. ki je 19. januarja t. 1. zvečer ukradel kolo, last Antona Pintarja, ki je bilo na dvorišču kinematografa Mo-1 Pri tem naj javnost opozori-derno. Za ta svoj podvig je I mo, da se bo kvestura naj- dobil 4 mesece zapora in 4000 lir kazni. Olepšali bodo Trg C. Battisti Občinski delavci podirajo stare kostanje na največjem goriškem trgu — Trgu Cesare Battisti. Občinski svet je namreč odobril strošek v znesku več milijonov lir, ki jih bo občina porabila za asfaltiranje. Nasadila bo tudi nekaj novih dreves in cvetja, da bo trg čimbolj prijetno urejen. Ko bodo dela končana, ne b0 prostor le v ekras našemu mestu, ampak bo odpravil tudi celo vrsto skrbi, ki jih ima jo razni kramarji. Varnostna služba na goriški kvesturi Goriška kvestura je po vzgledu močno organiziranih kvestur po večjih italijanskih mestih, kot so v Rimu, Milanu in drugje, postavila poseb-no službo, ki bo pričela delovati samo v izrednih primerih. Vicekvestor je prejšnji dan poklical k sebi predstavnike tiska in jim pojasnil, kako deluje ta služba, o kateri smo objavili kratko sporočilo že pred dvema dnevoma. Kdorkoli bi zvedel, da je kakšna oseba v hudi nevarnosti, da se kje hudo kregajo ali pretepajo, da je bilo storjeno kakšno resno kriminalno dejanje in bi to sporočili na novo telefonsko številko 30-00, bi s tem opozoril posebni oddelek na nevarnost, ki bi takoj odšel na kraj dogodka. prej prepričala, od kod in kdo je telefoniral in če je res potrebno takoj posredovati. Kdorkoli bi želel po tem telefonu kakšno nujno pojasnilo, mu ne bo odgovorjeno, kaznovan pa bo vsakdo, ki bi skušal izrabljati ta telefon in zavajati varnostni oddelek. Spotaknila se je in si zlomila nadlahtnico Na dvorišču se je spotaknila 61-letna gospodinja Teženja Jermol por. Jevšček s Trga Cesare Battisti 5. Ko so domači opazili žensko na tleh in slišali njene tožbe zaradi Bolečin, so ji priskočili na pomoč in poklicali avto ZK, ki jo je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ji ugotovili zlom nadlahtnice. Zdraviti se bo morala 30 dni. Nesreča kolesarja Na cesti, ki je posuta z gruščem, se je pri «Casermettah» prevrnil s kolesom 9-letni Paolo Varotto iz Svetogorske ceste 9. Pri padcu si je pobil levo koleno. Z avtom ZK so ga odpeljali v bolnišnico BP Zdraviti se b0 moral 10 dni. nizacija ANFIM, v kateri so vpisnni tudi številni Slovenci, organizacija partizanov API in pa goriški župan. Danes govori Saragat Medtem ko imata PSI in KPI celo vrsto volilnih zborovanj po različnih krajih naše pokajine, na katerirh govorijo predvsem krajevni govorniki, so nekatere desničarske stranke poklicale k nam svoje najbolj vidne predstavnike. Za monarhiste je pred dnevi govoril Covelli, danes ob 17.30 pa bo v veliki dvorani Gin nastice govoril za PSDI sekretar Saragat. Potrebujejo tri specializirane delavce Na uradu za delo nujn0 potrebujejo za neko garažo v Hamburgu (Zapadna Nemčija) tri specializirane delavce, ki so vešči dela pri avtomobilskih karoserijah znamke Fiat. Za svoje delo dobo ti delavci dobili 2.20 DM na uro, delati pa bodo morali 45 ur na teden. Prijave sprejemajo na Uradu za delo do 28. aprila t.l. Proslava 25. aprila danes v Doberdobu Danes popoldne bo v Doberdobu na praznik obletnice o-svoboditve ljudski praznik, ki ga organizirajo slovenski komunisti s Tržaškega in Goriškega. Ob tej priliki bo govoril član CK Karel Siškovič, govorili pa bodo tudi drugi voditelji stranke. Po govoru bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali pevsk; zbor s Proseka, skupina iz Podlonjerja ter do-berdobski pevski zbor. Kino v Gorici CORSO. 14.30: »Fantazija*, barvni film Walt Disneya ob glasbeni spremljavi simfoničnega orkestra pod vodstvom Leopolda štoKOvske- ga. VERDI. 14.30: »Mamin ljub- ček«, M. Arena in I. Schoe-ner. , VITTORIA. 15.00: »Rop dveh milijard«, F. Fabrizi, cinema scope v barvah. CENTRALE. 15.00: «30 milijonov kilometrov od Zemlje«, W. Hopper in J. Taylor, cinema-scope. MODERNO. 15.00: »Timber- jack«. «»------ TEMPERATURA VČERAJ Včeraj Sq na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 17,8 stopinje ob 15,45 najnižjo 5,2 stopinje ob 5,45. DEŽURNA LEKAHNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna D’Udine, Ulica I Rabatta 18, tel. 2124; samo do poldne pa je odprta lekarna Kuerner, Korzo Italia 4. tel 2576. Soyadenjska igralska ekipa nastopi v nedeljo 27. aprila ob 16.30 v Prosvetni dvorani v Gorici z veseloigro v treh dejanjih POSLEDNJI MOŽ češkega pisatelja F. Svobode. Sedeži so po 200 in 150 lir, stojišča 100 lir. — Priporočamo goriškemu občinstvu, da si v čimvečjem številu ogleda to igro, ker bo to najboljša nagrada za trud, ki so ga Sovodenjci pozimi vložili v vaje, da bi se lahko spomladi pokaza.i na odrskih deskah. Aktivnost pred svetovnim nogometnim prvenstvom Tudi Brazilija in Sovjetska zveza sta izbrali svojih 40 kandidatov Trening tekmi češkoslovaške in nemške reprezentance ■ Nova pogajanja za televizijske prenose tekem - Črna borza z vstopnicami MILAN, 24. — 4. maja se bodo začele izločilne tekme za «Pomladanski pokal«, ki ga organizira glavni odbor mladinske zveze in pri katerem bo sodelovalo 246 moštev iz vse Italije Samo Milan bo dal 12 moštev. Tekmovanje bo potekalo po sistemu direktnega izločanja, finale pa bo julija v Florenci. ««----- Puskas k Real Madridu? MADRID, 24. — Madridski list «E1 Alcazar« objavlja vest, po kateri naj bi Real Madrid uradno angažiral madžarskega nogometaša Ferenca Puskasa. Voditelji španskega nogomet- RIO DE JANEIRO, 24. — i švedskih kron oz. 150.000 lir. Tudi brazilska nogometna zve- | Nominalna vrednost vstopnic, za je sestavila seznam 40 i- ki pa jih ni več v prodaji, gralcev, ki pridejo v poštev je 250 kron (okrog 30.000 lir), za reprezentanco, ki bo nasto- «» pila na svetovnem prvenstvu na švedskem. Na seznamu so: Vratarji: Ernani, Castilho, Gilmar in Carlos Albeito; Branilci: Caca, De Sordi: Djalma Santos, Altair, Niltoii Santos, Oreon in Riberio; Krilci: Mauro, Belini, Olavo, Orlando, Jadir, Formiga, Zožimo, Dino, Žito, Pampolini in Roberoo; Napadalci: Didi, Moacir, Lui-zinho, Pele, Dida, Almir, Zi-zinho, Joel, Garrincha, Sabara, Žagalo, Pepe. Canhoteiro, Gi-no Mazzola, Veva in Pagao. * * * MOSKVA, 24. — Sovjetsaa nogometna zveza je sedaj tudi uradno objavila dokončni seznam kandidatov za svetovno prvenstvo, ki obsega naslednje igralce: Herman Apukhtin, Vladimir Baljajev, Juri Bel ja jev, Valentin Bubukin, Juri Vojnov, Ge-nadij Gusarov, Vladimir Erm-kin, Aleksander Ivanov, Valentin Ivanov, Anatolij Iljin, A-notolij Isajev, Viktor Kanev-ski, Vladimir Kesarev, Juri Kovalev, Konstantin Križev-ski, Anatolij Kru tikov, Boris Kuznecov. Nikolaj Linjajev, Alikper Mamzdov, Aleksi) Maj-kin, Anatolij Maslenkin, Vladimir Maslačenko, Slava Me-treveli, Igor Netto, Mihail O-gonkov, Leonid Ostrovski, Evgenij Rogov, Sergej Satnikov, Valentin Sapronov, Nikita Si-monjan, Eduard Strelcov, Boris Tatšin, Juri Falin, Henrik Fedosov, Viktor Romin, Viktor Osirev, Vladimir Sabrov, Lev Šiškov, Lev Jašin. * * * PRAGA, 24. — Češkoslovaška nogometna reprezentanca je danes v okviru priprav za svetovno nogometno prvenstvo odigrala trening tekmo z bolgarsko enajstoriCo »Lokomotiva« iz Sofije. Zmagala je reprezentanca C SR z rezultatom 4:0, kljub temu pa je bila igra reprezentantov komaj zadovoljiva. Gole sn dosegli Boro-vicka, Masopust, Kan in Sta-cho iz 11-metrovke. * * * KASSEL, 24. — Trening tekma med dvema nemškima formacijama kandidatov za svetovno prvenstvo se je končala neodločeno 1:1 (1:1). Enajsterici sta nastopili takole: A reprezentanca: Henketi- rath; Erharat, Juskowiak; Nu-ber, SchneLinger, Szymaniak; Rahn, Schmidt, Kelbassa, Schroeder, Schieslarezyk. B reprezentanca: Tilkowski; Zastrau, Knnopczynskr, WeU-baecher, Hoffman, Lang; Hoh-mann, pfeiffer, Biesenger, Poerschke, Scheidt. • * * ZUERICH, 24. — Člani odbora FIFA za svetovni nogometni pokal (prvenstvo) m skupina predstavnikov evropskih televizijskih družb so danes začeli pogajanja glede direktnih televizijskih prenosov tekem za svetovno prvenstvo. FIFA, ki je dala to vest, ni dala drugih informacij. Kot. znan„ so FIFA in organizatorji letošnjega prvenstva zahtevali za direktne televizijske prenose 1.500.000 švedskih kron (okrog 190 milijonov lir), to-da predstavniki televizijskih družb so menili, 'da je ta zahteva previsoka in nesprejemljiva. Sedanja pogajanja predstavljajo zato zadnji poskus televizijskih družb, da m dosegle znižanje zahtev FIFA. Zaradi znatno nasprotujočih si stališč obeh strani, bi sporazum pomenil presenečenje. ♦ * * STOCKHOLM, 24. — Crna borza za nakup vstopnic za tekme za svetovno prvenstvo je v polnem teku. Včeraj so na primer prekupčevalci zahtevali za ave vstopnici, veljavni za 6 tekem vključno s finalno, eno polfinalno in eno četrtfinalno, okrog 1200 nega prvaka pa so v tej zve zi izjavili, da je vest, tako kot je bila postavljena, prezgodnja in brez podlage. * * * Vodstvo Real Madrida je tudi sporočilo, da je svojemu igralcu Ravmondu Kopi dovolilo, da na svetovnem nogometnem prvenstvu igra za francosko leprezentanco. Kopa bo igral v francoski reprezentanc? že na trening tekmi proti Racing Clubu, ki bo v Parizu 13. maja. Czeizler k Fiorcntiiii? FLORENCA, 24. — Po razgovoru z voditelji ffFiorenti-ne» je znani madžarski nogometni trener Lajos Czeizler izjavil. da bi z zadovoljstvom sprejel tehnično vodstvo «Fio-rentir.e« v prihodnji sezoni. Po drugi strani pa vodstvo «Fiorentirae» ni dalo v tej . zvezi nobene izjave. Nogometno prvenstvo rezerv Triestina B premagala Cremonese B z 2:1 (1*11 Gola sta dosegla Ceppa in Olivieri - Kondicijski trening titularcev V tekmi za prvenstvo rezerv je včeraj B moštvo Trie-stine premagalo B moštvo Cremonese z 2:1 (1:0). Rezultat odgovarja poteku igre, v kateri so v prvem polčasu pre vladovali gestje, v drugem pa domačini. Triestina, ki se je v obrambi os lan j ali na Costellija in Merkuzo, je začela takoj napadati z Olivierijem in ostalimi. Že v 10’ je Ceppa poslal na vrata gostov oster strel, in žoga je švignila tik ob drogu mimo vrat. Toda že v 14’ je isti napadalec Triestine povedel svoje moštvo v vodstvo z močnim m nenadnim strelom s kakih 30 m, ki ga pokriti vratar Bernini niti ni opazil. Gostje so sedaj mocn0 reagirali in prevzeli pobudi v svoje roke. Pri tem so jim šli domačini na roko z zelo netočnim podajanjem in z nepotrebnim zadrževanjem zogo. V 16’ so bila vrata domačih v veliki nevarnosti. Napadalec gostov Luosi je preigral Merkuzo in se znašel sam pred Rumichem, ki se mu je v trenutku, ko je ta streljal, vrgel vocmeiji ipansKega iioguuiei,- n ac.jcv.. -- ----, ............................................ Začetek neuradnega svetovnega ekipnega prvenstva 16 držav v borbi v L kolu tekmovanja za Davisov pokal 8 držav je v prvem kolu prostih in med njimi tudi Italija Po uvodnih teniških turnirjih na francoski rivieri, na Siciliji in v Egiptu, vstopa letošnja teniška sezona v največje tradicionalno teniško tekmovanje na svetu s I. kolom tekmovanja za Davisov pokal v evropski coni. Za kvalifikacijo v II. kolo je predvidenih 8 kvalifikacijskih srečanj, med 16 državami, 8 držav, ki sodijo med najmočnejše v evropski coni, pa se po pravilniku direktno kvalificira v drugn kolo. Te države so: Mehika. Poljska, Italija, Danska, V. Britanija, Belgija, Francija in Švedska. Program prvega kola ki se začenja jutri, je naslednji: V Mondorf res Bainsu: Luksemburg Finska; v Bernu: Švica - Avstrija; v Montecarlu: Monaco - Indija; v Zagrebu: Jugoslavija ■ Češkoslovaška; v Budimpešti: Madžarska Brazilija; v Koelnu: Nemčija - Nizozemska; v Carigradu: Turčija - Cile; v Kairu: Egipt - Španija. Od teh osmih srečanj je bilo sporazumno med obema prizadetima zvezama samo srečanje med Švico i.n Avstrijo preloženo na prihodnji teden od 2. do 4. maja. Avstrijska zveza je že sporočila, da bosta v igrah posameznikov i-grala avstrijski prvak Franz Saiko in Franz Hainka, medtem ko igralca za dvojico še nista bila določena. Kot smo ze včeraj poročali. bn zagrebški dvoboj med Jugoslavijo m Češkoslovaško, za katerega vlada v Jugoslaviji, z ozirom na staro tradicijo, veliko zanimanje, na preurejenih igriščih na Šalati, ki so že večkrat bila pozorišča srečanja med jugoslovanskimi in češkoslovaškimi tenisarji v predvojnih letih. Na programu prvega one sta dve igr posameznikov za kateri je žreb določil naslednje nasprotnike: Keretič (Jug.)-Benda (CSR) Plečevič (Jug.) • Javorški (CSR) V soboto bo na programu srečanje dvojic: Plečevič-Panajotovič (Jug.) Javorski-Necas (CSR) V nedeljo zadnji dve igr: posameznikov: Keretič (CSR) Plečevič (CSR). (Jug.) (Jug.) Javorški Benda NOGOMET Partizan - Radnički 1:0 BEOGRAD, 24. — V današnji nogometni tekmi 25. kola jugoslovanske zvezne lige je Partizan premagal Radničke-ga z 1:0 (1:0) in si tako dokončno zagotovil drugo mesto «»---------------- Gunnar Nordhal bo zapustil Italijo? HAELSINGBORG, 24. — V telefonskem razgovoru z nekim stockholmskim dnevnikom, je Gunnar Nordhal izjavil, da bi ostal še nadalje v Italiji le v primeru, če m dobil izredno ugodno finančno ponudbo. Dejal je, da se bo na vsak način odločil še v tem tednu. Na Nordhala se zelo zanimajo namreč tudi na Švedskem in predstavnik moštva I. švedske :ige Haelsingborg I. F. je dobesedno dejal: dSmo brez kvalitetnega trenerja in Nordhal bi bil kot nalašč za nas. Čeprav se bojimo, da je predrag, mu bomo kljub temu v kratkem predložili našo ponudbo.« nim udarcem spravil znova na tla. Anglež se je sicer v deveti sekundi še enkrat postavil na noge in skušal vzdržati do gonga, toda Guy Gra-cia ga je z istočasnim desnim in levim udarcem ponovno podrl in sodnik je prekinil dvoboj zaradi očitne inferiornosti britanskega prvaka. TENIS BOKS Toweel premagan s tehničnim K. 0. GLASGOW, 24. — Prvak britanskega imperija v lahki kategoriji in četrti na svetovni lestvici, Willy Toweel je doživel sinoči presenetljiv poraz s tehničnih knock - ou-tom. Premagal ga je Francoz Guv Gracia v 7. rundi. “Tovveela, ki je vodil vse do šeste runde s precejšnjo prednostjo po točkah, je Francoz zadel v sedmi rundi z močnim desnim udarcem, ki ;e spravil Angleža na tla za devet sekund. Ko se je Toweel dvignil ni mogel preprečiti, da ga ne bi Francoz z des- Pietrangeli v polfinalu turnirja v Palermu PALERMO, 24. — Rezultati tretjega dne mednarodnega teniškega lurmrja v Palermu: Posamezniki: Rose (Avstral.) - Contreras (Meh.) 7:3, 3:6, 6:3 Pietrangeli (It.) - Llamas (Meh.) 6:2, 6:3, Segal (J. Afr.i-Maggi 6:1, 3:6 11:9, Woodcock (Avstral.) - Sirola 6:4. 5:7, 8:C, Davidson (Šved.) - Segal (J. Afr.) 6:3 6:3 Posameznice: Ramirez (Meh.) - Hellyer (Avstral.) 6:3, 6:3, Lazzarino Bueno (Braz.) 5:7, 6:2, 7:5. Segal (J. Afr.) - Voll-mer (Nem.) 6:2, 6:3, Migliori -Carter (Avstral.) 6:2, 6:0. pod noge in s precejšnjo doe« sreče- žogn odbil. V 30 so g -je iz Cremone uprizori« en nevaren napad, ki se__i. zaključil s strelom v zunanj rob droga, tako da se je odbila nazaj v polje m na v kot. » n:-. V drugem polčasu je' zari zamenjal slabega Cie teja. Triestina je spet z g, z ofenzivno igro in ze je imela lepo priložnost z večanje rezultata, ko je '' netti preigral nekaj nas? nikov in lepo podal Alt L ki pa kljub neposredni ni ni znal izkoristiti idealne-ga nredložka - V 12’ So gostje izenačiU Girelliiem, ki je sprejel pre ložek Luosija, se z žogo P bil mimo Merkuze in Co lija pred vrata in .neubra vo streljal v mrežo. I?ra,:ni je poslej ustalila na srem;> igrišča, vendar pa je Tr na bila nevarnejša kot v e vem polčasu. V 20’ je s0 vt. zaradi medsebojnih neko nosti izključil krilca Bone in Cavazzino. v 32’ pa je ,. stina prešla v vodstvo. z.a prekrška nad Olivierijein sodnik odredil kazenski z roba kazenskega Prost°.d Gostje so postavili živi ’ toda Olivieri je kljub t ^ našel ozek nepokriti Pr. _0j. vratih in s preciznim m_ni nim strelom zatresel mrežo ob drogu. . Triestina je imela poslej nekaj priložnosti za gol- , . .ij je Olivieri streljal s K j 12 m, toda žogo je na s gol črti odbil branilec r ^ lini. Do konca se rezultat več menjal. -sjafl* Pri Triestini se je g. val predvsem Costelli hrambi. V napadu je bu .g tilli skoraj neuporaben j očitno, da je povsem J g forme. Tudi od Olivieri ja J bilo pričakovati kaj vec. je so bili kot celota do ■. Tekmi so na tribunah sostvovali tudi titularci. ki ^ v odmoru izvajali strele vrata. ... , Ostali rezultati: Maržo Atalanta 6:2. Spal - ®refc«ene-Lanerossi Udinese O:«- pa. zia - Verona 2:0. Parma • dova 1:0. _____ ofleovnrm urednik STANISLAV RENKO . Tiska Tiskarski zavod zTT * KOLESARSTVO Francozi za «Giro» PARIZ, 24. — Letošnje kolesarske dirke po Italij; se bo udeležilo tudi francosko kolesarsko moštvo (Geminiani) v naslednji sestavi: Geminiani, Bran.kart, Mallejac, Scodeller, Varnajo, Everaert in Lampre. Tehnični direktor moštva bo Fred Olivieri Kino v Križu Danes 25. t. m. ob l«-3® film: ZELENI OGENJ .11 fuoco verde) Igrajo. GRACE KELL|-STEVVART GRANGh« KINOPROSEK-KONfOVK Danes 25. t. m. ob l*-3® Titanus film: „Laž" (Menzogna) ^ Igrajo: VVONNE1 |A ' SO," A. F ARNEŽE ^ Mladini pod I® •* . prepovedan vstop- Jitnena UuEffilfr. predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 15. uri film: Prednja postojanka Stukasor Igrajo: .lOACHIM HANSF.N in MARIANNE KOCH \c* Življenje in ljubezni kapitana MarseillcJa^n(j. gendarnega pilota lovcev. Drzen in r° raj. čen; njegovi tovariši so ga imeli radi, s mki pa spoštovali. VLADIMIR BARTOL Predstavljal si je, da je zares prišel v raj. Skozi resetka-ta z bršljanom obrasla vrata. Oziral se Je naokrog in iskal očmi vseh onih stvari, ki jih je obljubljal koran. Tesneje e je zavil v plahto. Zdaj je bil zares v raju. Prekrasna deklica tu je prišla naproti. Na pol se je zavedal, da zapada v sanje, 'oda prijetno mu je bilo in bal se je, da ne bi pretrgal nežnih nitk. Tako je naposled zaspal. * * # Bojni rog je zateglo zatrobil. Zaropotali so bobni in ojska je planila na noge Fedaiji so si v naglici pripasali ablje, si pričvrstili bojne kape in zagrabili za kopje in seit. »ostavili so se v vrste in se, še ne prav predramljeni, vpra- ujoče spogledovali. »Pravkar Je javil sčl, da se bližajo sultanovi,« je dejal bn Vakas, ki je zadnji imel stražo. Abu Soraka Je stopil prednje in jim velel, naj pripravijo dke m tule. Potem jih je popeljal na vrh griča in jih raz-»redil po tleh ob stražarnici. Nekaj časa so čakali z zadrta-idm dihom, ko pa ni bilo sovražnika na spregled, so začeli tegati v bisage in žvečiti suhe fige, dateljne in kose trde VjffftČC, Konji so ostali pod gričem. Dva vojaka sta pazila nanje. M časa do časa sta se zaslišala hrzanje in nemiren rezget. Začeto se Je svitati. Fedaiji so pogledali proti vzpetini, na kateri je taborila ostala vojska. Abu Ali je razvrstil jezdece za grmičevjem. Stali so ob svojih konjih s sulico ali sabljo v roki in z eno nogo v stremenu. Vrh grička so prežali strelci z napetimi loki. Veliki dai je obhodil čete, da se prepriča o njihovi pripravljenosti. Vojak je stopal za njim in vodil njegovega konja za vajeti. Končno sta prišla tudi k fedaijem in Abu Ali je zlezel vrh stolpa. Kmalu za tem se je na obzorju prikazala drobna bela točka. Abu Ali je priletel iz stražarnice in ves zasopel pokazal Abu Soraki nanjo. «Napnite loke!« je velel dai. Bela točka je vidoma rasla in iz nje se je izmotal en sam jezdec. Videlo se je, kako je divje poganjal konja. Abu Ali je gledal, mežikal in zatiskal oči. Končno je zaklical: »Ne streljajte! To je naš človek.« Zajahal je konja in se na njem pognal z griča. Pomignil je nekaterim konjenikom, da se mu pridružijo. Enemu izmed njih je iztrgal zastavo iz rok in oddirjal, mahajoč z njo, proti bližajočemu se jezdecu. Ta je osupel, prestrašen zaokrenil konja v stran. Ko pa je zagledal belo zastavo, je pognal žival proti Abu Aliju. V tem trenutku ga je ta spoznal. »Buzruk Umid!« je zaklical. »Abu Ali!« Jezdec je pokazal z roko izza sebe. Oči vseh so pogledale proti obzorju. Crna črta se je prikazala na njem, se čudno vijugala in stalno večala. 2e so se razločili posamezni jezdeci. Nad njihovimi glavami so za-vihrale čme zastave bagdadskega kalifa. »Napnite loke!« je vnovič velel Abu Soraka. Abu Ali in Buzruk Umid sta se pridružila vojakom na vzpetini. Vse Je drgetalo od bojnega razburjenja, pripravljeno za naskok. «Vsak naj poišče svojega moža!« je padel ukaz lokostrelcem. Sovražni jezdeci so bili že čisto blizu. Eden je jezdil pred njimi in jim kazal pot. Krenili so proti vhodu v sotesko. »Sprožite!» Puščice so švisnile proti Turkom. Nekaj konj in jezdecev se je zavalilo na tla. Za trenutek je konjenica obstala, potem je njen poveljnik, vsem viden po mogočni perjanici, ki mu je vihrala s šlema, zaklical; »V sotesko!« V tistem trenutku je aal Abu Ali znak. Vsem na čelu se je zaprašil po vzpetini pred vhod v sotesko in zaprl Turkom pot. Sulice so švignile ob sulicah in nad glavami so se zabliskale sablje. Bele zastave so se pomešale s črnimi. Fedaiji so z vrha griča gledali boj. Nepopisno razburjenje jih je prevzelo. Sulejman je zavpil: »Naprej! H konjem! V boj!« Že se je pognal navzdol proti konjem, ko se je Abu Soraka vrgel nanj in ga zadržal. »Kaj si znorel?! Mar nisi slišal ukaza?« Sulejman je zatulil od brezmočne jeze. Zagnal je lok in sulico od sebe'in se vrgel na tla. Kakor iz uma se je začel premetavati. Grizel si je prste in jokal. Turki, ki jih je bil nepričakovani napad razpršil, so se spet zbrali in se vnovič zakadili proti soteski, da bi si izsilili dohod. Njihov poveljnik je sklepal, da je vsa izmailska vojska pred gradom in da mora biti ta le malo zaščiten. Z grozni-čavim trepetom so videli fedaiji, kako so se zrušile prve žrtve iz alamutskih vrst. Neznosno jim je bilo, da so morali gledati boj s prekrižanimi rokami. Abu Soraka se je neprestano oziral proti obzorju. Končno, končno se je tam prikazala nova rojna črta. Fedaiji je niso opazili. Pač pa je Abu Soraki od veselja zatrepetalo srce, ko so zavihrale nad prihajajočimi bele zastave mučenca Alija. ‘ ——— — — ^ poj- Zdaj je prišel trenutek, ko lahko pošlje fedaije ^p.\. Z očmi je poiskal sovražno polkovno zastavo in jim j° P>r° «Na konje in po polkovno zastavo sovražnika! Vsi v hoj1* priča >n Mladeniči so zavriskali od veseija. Poleteli so z s gol® kakor bi trenil so poskakali na konje. Zavihteli s ^j&ti so se zaprašili v sovražnika in ga s prvim sunkom proti hudourniku sablje in Dzafar je visoko dvignil belo zastavo. J^ptist111 iič1 pol®1 tel ' nji111; Med Turki je nastala zmeda. Sulejman je s ustnicami podrl prvega nasprotnika. Džafar je JU.. zastavo v nastalo vrzel in ostali fedaiji so pritisnili z Jusuf je rjovel in divje bil okrog sebe, da so se splašeni umikali. Ibn Tahir je neutrudno sekal P° okroglem ščitu, izza katerega se je skrival krivonos tradil> Ta je bil izpust^ nerabno sulico iz rok in se krčevi ^ ^ j« da bi pravočasno izdrl težko sabljo iz nožnice. Konc« ^jtiU*" roka, ki je držala ščit, omagala. Ves krvav se Je skus niti iz boja. gfiglt Sulejman in tisti, ki so bili ob njem, so zvr”0'II1 nekaj sovražnikov s konj. Bela zastava se je zm približevala čmi. m#9, ° Turški polkovnik je končno pogodil, kaj na fedaiji. sli**11 »Biandte polkovno zastavo!« je zatulil, da so s prijatelji in sovražniki. . »Udarimo na r>olkovnika!» je zaklical Ibn Tahm ^ Turki so se zgrnili okrog svoje zastave in svojeg ^ nika. V tistem trenutku je treščil vanje Abdul Ma" ge ^ ferjevimi ljudmi. Trčenje je bilo strahovito. Turki njem razpršili na vse strani kakor pleve. ^ ™ Sulejman ni izpustil iz vifia sovražnega zastav Tahir polkovnika (Nadaljevan