Poštnina plačana v gotovini
l eto LX
V Ljubljani, v nedeljo 3. julija 1932
Štev. 140 a
Cena 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/IH

VENE
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050

Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
(*"ek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Načelna borba v Nemčiji
Ni več nobenega dvoma, da je Schliecher-Pape-nov kabinet v Nemčiji zamišljen le kot predhodnik bodočega Hitlerjevega režima. V podkrepitev te trditve nam ni treba iskati za golimi domnevami ali zgolj teoretičnimi iudicijami. Papenova vlada je sama poskrbela, da nihče več ne more dvomiti, da stoji za njo Hitler. Eden poglavitnih znakov so poskusi političnega centralizma, ki so se v kratki dobi, odkar je Brttning odstopil, v tako grobih oblikah ponovili, da so se resno vznemirile vse nemške dežele.
Cefttralistična ureditev države v fašistični hi-tlerjanski ideologiji ne pomenja nekaj drugovrstnega, temveč tvori njeno bistveno osnovo. Kot primerek tega mišljenja more služiti že organizacija Hitlerjeve stranke, ki je absolutno centralistično urejena. »Stranka sem jaz,« je kot priča pred mo-nakovskim sodiščem izpovedal Adolf Hitler 9. junija 1932. Ne pokrajinski in niti ne vsedržavni delegati nimajo pravice, da bi določevali poslanske in ministrske kandidate. Hitler osebno zapoveduje in določuje osebe, ki si jih je sam izvolil. Vsa povelja in navodila za celo stranko se izdajajo v Rjavi hiši v Monakovem. V stranki je samo ena glava in to je Hitler.
Togi centralizem v nemški fašistični stranki jasno ponazoruje njihovo državno politično nazi-ranje. Hitlerjeva stranka je absolutna nasprotnica vsakega resničnega parlamentarizma, vsake resnične demokracije in katerihkoli samoupravnih pravic. Nasprotno pa je prvoboriteljica za »totalno državo«, ki ima vse v roki, ki vse nadzoruje in ima povsod svoje prste zraven. Bori se za državno obliko, v kateri posameznik, pa tudi posamezne dežele nič ne pomenijo. Torej politični socializem kakor v Rusiji, le da z nacionalno predznačko kakor v fašistični Italiji. Hitlerjanstvo ni od fašizma opičje posnelo uniforme, pozdrava, strogo vojaške organizacije in oboževanja voditelja, ampak tudi ostalo ideologijo. Ima n. pr. v svojem programu predviden centralni parlament, ki naj pa v resnici ne bo ljudsko zastopstvo v demokratičnem smislu, ampak le neke vrste glasovalna mašina oziroma posvetovalni organ stranke, kakor je to slučaj v Italiji ali pa v boljševiški Rusiji. Tudi v Rusiji ni »Svet ljudskih komisarjev« odolčujoč politični faktor, temveč le komedija in parada za nepoučeno ljudstvo. Devetčlanski strankarski ^Politbtiro« je tisti, ki vodi in vlada sovjetsko Rusijo po željah •in smernicah rdečega diktatorja Stalina. Nič manj kot to je tudi Hitlerjev ideal, ki naj mu omogoči, da bo čez čas istotako, kakor pravi danes: stranka sem jaz, — mogel reči: država sem jazi
V'teh svojih državno-absolutističnih in diktatorskih stremljenjih pa vidi Adolf Hitler največjo oviro in zapreko v katolicizmu. Pred vsem radi tega, ker katoliška Cerkev ni in ne more biti državna ter nacionalno omejena, temveč je univerzalna ter se upira vsakemu zasužnjenju ali političnemu izrabljanju od strani države, Hitlerjeva absolutistična država pa hoče v sebi absorbirati vse sile. Odtod borba proti katolicizmu, škofom in duhovnikom. Odtod na politični in parlamentarni po-zornici ogorčen boj proti centrumu oz. Bav. ljudski stranki, ki je mnogo bolj brezobziren kakor proii socialni demokraciji. Ti dve politični stranki sta namreč v nemškem narodu veliki, organizirani sili, ki v politični areni čuvata človečanske pravice po-edinca kakor katoliške cerkve v Nemčiji in se upirata krivičnemu državnemu nasilju. Da pa sta ravno radi tega eminentno državotvorni in pozitivni, je dokazal Briining s svojim dveletnim kan-clerstvom, ko so mu hote ali nehote tudi politični nasprotniki morali izrekati priznanje.
V katolicizmu zre hitlerjanstvo svojega nasprotnika tudi radi tega, ker katoliško družabno pojmovanje načeloma obsoja vsak državni absolutizem. Katolištvo čuva osnovne pravice posameznika in družine in poudarja organsko socialno življenje družabnih in gospodarskih slojev. Socialna okrožnica Pija XI. »Quadragesimo anno« razlaga, v kako veliko škodo države same se je zgodilo, »da je izgubila socialno obliko vladavine in prevzela vs atista bremena, katera so nosile poprej razne, sedaj zatrte organizacije, tako da zasiplje in tlači državo skoraj neskončno nalog in poslov«. Papež obnavlja v svoji okrožnici, ki naj bo katoličanom smernica pri njihovem javnem delu, nepremakljivo in neizpremenljivo načelo socialne filozofije, namreč: »Kakor ni dopustno jemati posameznikom in izročati občini, kar zmorejo posamezniki s svojo močjo in delavnostjo, tako je nepravično, povzroča veliko škodo in moti pravi red, če se to, kar zmorejo manjše in nižje organizacije, izroča večji in višji družbi; zakaj država mora po svoji moči in naravi udom socialnega organizma s svojo dejavnostjo dajati oporo, nikdar pa ne sme le-teh yase podvzemati in uničevati.« Krščanstvu torej »lebdi pred očmi gotov hierarhični red — ako se smemo tako izraziti —, med raznimi socialnimi in političn imi ustanovami, v katerem prevzemajo višje oblasti dopolnjujočo nalogo a pri tem ne ab-
Lausannska konferenca v odločilnem stadiju
Podonavski blok zopet na dnevnem redu
Lausanne, 2. julija, tg. S povratkom Herriota iz Pariza se je začel odločilni stadij lausannske konference. Najprej je imela francoska delegacija interno sejo, po kateri se je odpeljal Herriot k MacDonaldu, s katerim se je razgovarjal skoro eno uro. Potem pa je MacDonald poklical k sebi Gran-dija, Tyrella, Germaina Martina, Bonneta, Chamber-laina in Runciinana. Tudi ta angleško-francosko-ita-lijanski razgovor je trajal eno uro. Potem pa se je začela angleško-francosko-nemška konferenca. Pri tem ni šlo toliko za finančno ureditev, kakor za politične predpogoje, katere bi rada dosegla Francija v zvezi z raznimi intervencijami nemškega državnega kanclerja glede versaillske mirovne pogodbe.
h dobrih virov doznava vaš dopisnik, da se je Herriot poprijel nemške pobude za pogodbo med štirimi, kakor jo je predlagal nemški državni tajnik Biilovv v prvi nemški spomenici. Radi tega je jasno, zakaj je nemški državni minister daues dopoldne popolnoma sam razpravljal 1 MacDonal-dom in Herriotom. Cuje se, da je Herriot poleg drugih predlogov imenoval vsoto okroglo 4 milijarde kot znesek nemških plačil v skupni fond pri mednarodni reparacijski banki. Ta številka je v zvezi s klavzulo, ki se nanaša enostavno na povabilo k lausannski konferenci, v kateri je bil govor o tem. da noj ta konferenca pripravi un regle-ment mondial. Praktično -to ne pomeni nič drugega, kakor to, kar bi pomenila stara ameriška klavzula Angležev in Francozov, toda nova oblika bi bila morda za Nemčijo bolj sprejemljiva, četudi bi seveda omogočila končno določitev nemških finančnih prispevkov šele po pogajanjih z Ameriko. Številka štirih milijard, ki je v primeru s prvotno vsoto znižana zelo znatno, nikakor ni ultimativnega značaja, to se pravi, da bi so morda še dala spremeniti, odvisna pa je sedaj od praktičnih predlogov Nemčije.
Francija se odreče reparacijam
Lausanne, 2. julija, tg. Herriot je danes izjavil, da je Francija pripravljena odreči se odvisnosti reparacij od ameriških dolgov in sprejeti »tekočo lestvico« nemških plačil v skupnem znesku 7 milijard, toda sam smatra za verjetno, da bi prišlo vpoštev plačilo Nemčije samo v znesku štirih milijard. Tudi je pripravljen izjaviti, da je odpravljen odstavek VIII. versaillske mirovne pogodbe, t. j. odstavek o reparacijah. To pa je maksimum francoskega pristanka, za katerega bo imel v francoskem parlamentu še hud boj. Dalje Herriot ne more iti. Če Nemci tega ne bodo sprejeli, se bo morala konferenca razbiti. V tukajšnjih političnih krogih se ocenjuje Kerriotov pristanek kot velik uspeh Nemcev. Herriot se je takoj po svojem povratku iz Pariza odpeljal k MacDonaldu. Ko se je včeraj zvečer vračal iz Pariza, so ga spremljali na kolodvor člani radikalne frakcije in celo njegovi nasprotniki »Mladoturki« in mu prirejali navdušene ovacijc.
Angleži verujejo v uspeh
London, 2. jul. tg. Tu se pričakuje s pričetkom prihodnjega tedna konca lausannskega zasedanja. V Londonu so optimističnega mnenja, ker trdijo, da bo Francija znižala svoje zahteve na 200 milijonov funtov, Nemčija pa da bo svojo ponudbo zvišala na 150 milijonov funtov, tako da razlika nikakor ni nepremagljiva. Nemška plačila se bodo mobilizirala z izdajo 5% bonov, nerešeno pa ostane vprašanje termina. Tudi klavzula o varnosti še ostane nerešena do časa po ameriških predsedniških volitvah.
Usoda lozanske konference je sedaj, kakor je Herriot pravilno naglasil, v rokah nemške delegacije. Vsi razlogi pameti govore za kompromis, kakor so ga predložile Nemcem upniške države. Dejstvo, da se bo vojna odškodnina enkrat za vselej spravila s sveta, je tolikega pomena za Nemčijo, da je čisto upravičeno, če se od nje zahteva, da žrtvuje gotovo vsoto pod naslovom »gospodarske rekonstrukcije sveta . Tisti, ki pravijo, da bi Nemčija lahko dosegla uničenje reparacij, ne da bi ji bilo treba dati kakršnekoli protikoncesije, ker se Nemčija nima bali nobenih prisilnih korakov, se motijo. Ako bi se Nemčija oprostila svojih repara-cijskih obveznosti z enostavnim neizpolnjevanjem, bi se uničile tudi nemške privatne obveze. To bi pa Nemčiji sami gospodarsko silno škodovalo, ker bi
Kar se tiče komisije za sklicanje svetovne gospodarske konference, so francoski delegati zopet postavili na dnevni .red vprašanje gospodarske unije podonavskih držav, kar je seveda v znejevoljilo Italijane. Začuda so se nemški delegati postavili v tem vprašanju na stališče Francije, podpirajoč njeno tezo o preferenčnih carinah, ki naj veljajo v podonavski uniji, i/ katere bi seveda Nemčija ne smela biti izključena. To je od strani Nemcev taktičen manever, da bi dosegli v vprašanju vojne odškodnine čim manjšo vsoto odkupa. Na vsak način je treba konstatiraiti, da se Francija z vseini silami trudi, da se varujejo interesi njinih zaveznic, predvsem Jugoslavije, ki bi bile po kompromisu z Nemčijo od vseh držav najhuje prizadete.
FRANCIJA ZA JUGOSLAVIJO
O tem pričajo francoski listi, predvsem -Journal«, ki je bil prvi prinesel notico o nemški odkupnini 4 milijaird frankov, od katere bi polovica šla za odplačilo vojnega dolga Ameriki, polovica pa za ekonomično sanacijo Evrope, to je v prvi \ rsti za Francijo in Jugoslavijo. Italijansko časopisje se zaradi tega seveda razburja in pravi, da, če ima pravico do posebne odškodnine Jugoslavija, jo ima tudi Italija.
HERRIOT IN FRANCOZI
Levičarsko časopisje enodušuo podpira prizadevanja Herriota, da se doseže pameten in pošten sporazum 7, Nemčijo, dočim ga desnica
slej ko prej napada. Vendar se zdi, da je večina francoskega naroda za pametno in pošteno porav-. navo in da se je že vsak Francoz sprijaznil z mislijo, da so reparacijo za vedno pokopane. Nevaren pa bi postal položaj, če bi Nemci vztrajali na stališču, ki so ga izrazili na konferenci 29. t. m., da se morajo razveljaviti one klavzule versaillske pogodbe, ki Nemčijo razorožujejo. Francoski nacionalisti bi raje videli, da Francija izgubi reparacije brez vsake odkupnine »za gospodarsko reorganizacijo Evrope«, kakor da bi so razveljavile one točke mirovne pogodbi«, ki držijo Nemčijo v vojaškem oziru v šahu.
Poljska naj ho pomirjena.
Zelo se zaradi poteka lozanskih razgovorov vznemirja poljsko javno mnenje. Desničarska »Ga-zeta Warsza\vska je bila celo zaplenjena, ker jo preveč napadla Pilsudskega, češ da premalo brani Poljsko pred nemškim napadom. Toda tudi oficiozna > Gaze ta Polska« energično protestira proti temu, da bi se Nemčija osvobodila spon versaillske mirovne pogodbe, ker bi se v tem slučaju obstoječi politični red Evrope spremenil v kaos. Poljaki se tudi bojijo, da ne bi Francija na kakršenkoli že način favorizirala nemških teženj po odpravi poljskega koridorja. Herriot so je zaradi tega čutil prisiljenega, da le poljske strahove razprši. Energično je izjavil poljskim žurnalistom v Lozani: -Morem popolnoma zagotoviti poljski tisk, da se v razgovorih z Nemčijo nihče ni niti z eno samo besedo dotaknil kateregakoli vprašanja, ki bi moglo biti v škodo naših prijateljev in zaveznikov.r.
Dr. Srskic sestavil novo vlado
Belgrad, 1. jul. 1. Nocoj je bila zaprisežena nova vlada, ki je sestavljena, kot sledi:
predsednik vlade: dr. Milan Srskič; zunanji minister: dr. Jevtič; notranji minister: Žika Laziš; pravosodni minister: dr. llija Šumenkovič; minister za prosveto: dr. Kojič; minister za trgovino in industrijo: Ivan Mo-horič;
minister za kmetijstvo: Juraj Demetrovič; minister za socialno politiko in narodno
zdravje: Ivan Pucelj;
minister za promet: ing. Lazar Radivojevič; minister za javna dela: dr. Srkulj; minister za gozdove in rudnike: V. Pogačnik; minister za fizično vzgojo: dr. Kraljevič; finančni minister: dr. Gjorgjevič; minister za vojno in mornarico arm. gen. Dragomir Z. Stojanovič.
ministri brez portfelja: dr. Albert Kramer, Boža Maksimovič in dr. Handija Karamehmodo-vič.
Češkoslovaški komunisti
Viharen pretep v zbornici
sokoli
Praga, 2. jul. Snoči je prišlo v poslanski zbornici do hudega spopada med agrarci in narodnimi socialisti na eni strani in komunisti na drugi. Povod za to so dali sramotilni klici, ki so padli iz vrst komunistov na sokole. Narodna demokrata poslanca Spaček in Hodač sta ostro nastopila proti komunistom. Dr. Černy je protestiral v imenu agrarcev, češ, da se sokoli nahajajo pod varstvom narodne solidarnosti in da nima nikdo pravice sramotiti jih. Tedaj so zagnali komunistični poslanci strahovit
Završniško in velenjsko omrežje zvezano
Ljubljana, 2. julija.
Danes opoldne je bila priključena transformatorska postaja pri Naklem in je bilo s tem zvezano velenjsko in završniško električno omrežje. — Od opoldne je završniški lok tudi že v Ljubljani in nocoj gore na kolodvoru luči od završniškega toka. Istotako napaja Završnica tudi omrežje v Domžalah in vse kraje med Trzinom in Kranjem.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno z južnimi vetrovi, temperature bodo še vedno visoke, se potem ne imela od Evrope nadejati ničesar, i vreme se bo poslabšalo.
sortirajo manjših sestavnih ediuic, kakor to dela ! totalitetna iu absolutistična država.
V Nemčiji sta torej v ostri borbi dva tabora, ! ki imata bistveno različne poglede na javno življenje in ureditev države. Borba je načelnega pomena in utegne roditi za Nemčijo usodne posledice. Predvsem govore mnoga znamenja za to, da bo znova vzplamtel kulturni boj med katoličani in protestanti. Za Hitlerjem, čeprav je po krstnem listu katolik, stoje v glavnem protestantske province. Njegov najmočnejši zaveznik je pruski pro-testantizem, čigar kulturna organizacija je poznana »Evangnljska zveza< (Evangelischer Bund), ki pa nc stremi za versko obnovo evangeličanskega prebivalstva, temveč za političnim nadvladjem v Nemčiji. Prav ista »zveza- je bila vrsto let močan podpornik socializma, ker je s pomočjo njegovega
centralizma upala dobiti odločujočo besedo v vodstvu državnih poslov. Sedaj se je oklenila hitler-jevcev in z istim ciljem podpira njihovo gibanje.
Poleg kulturnega odpora pa se vedno ostreje pojavlja tudi politična reakcija proti prusovskemu centralizmu, ki ga propagira Hitler. Bavarski lev se je že prebudil iu se kaj malo meni za očitke separatizma in protidržavnosti, s katerimi ga obsipa Hitlerjevo časopisje. Za Bavarsko prihajajo tudi druge zvezne države, kakor Radenska in VVtirt-temberška, katerih tudi ni volja, da ?e odrečejo svojemu položaju v državi. Spričo ogromnih tež-koč, v katerih so nahaja Nemčija, bi se zdelo, da je kulturni boj in pa notranje političen državni spor zadnje, kar bi si nemški narod v sedanjem trenutku mogel privoščili, iiiiier se sicer kaj rad proglaša za največjega patriota, a utegne s sv njim političnim podjetjem Nemčijo upropastili. Da sp nemški katoličani zavedaio dalekosežuosti vsilje-
nega jim boja, odseva iz vsega njihovega časopisja. 2p sedaj je očividuo, da se bodo borili, kakor se bori le tisti, ki brani svojp bitne pravice. R. M. Volkszeitung 11. pr. piše: -Javno izpovemo, da bomo vodili boj proti krivičnim zahtevam ne le v kulturno-političnih vprašanjih, temveč na vseh po Ijih, kjer država preko svoje kompetence stremi po lolalileli in omni-potenci. Našemu katoliškemu narodnemu delu leži demokratičnost v krvi. Demokratičnost ne kakor državno gospodstvo mas, temveč v smislu ljudskih svoboščin napram državi in kol politična samovlada ljudskega življenja. Zalo smo v načelni opozipiji proti onim pokrajinam, ki niso nikdar |>oznale naroda kol samostojne politične sile, ampak se morajo za svoj položaj zahvalili državi in le z državno silo skušajo postati ! narod. Najmanj pa se bomo dali z Očitki nedržav-nosli in separatizma podredili kakršnemukoli I državnemu kolektivu.«	drin.
hrup. Opsovali so posebno kmetijca Mašato in nato še druge poslance vladne koalicije. Nato so se spopadli narodni socialisti iu komunisti, posebno poslanec Zeminova in komunislka Čižimska sla si skočila v lase. Njima so priskočili na pomoč poslanci iz obeh laborov. Predsednik je prekinil sejo in izključil od sej komuniste Čižimsko, Štetka in Svobodo. Toda poslanci se niso dosti zmenili za predsednikove ukaze in borba je trajala dalje. Med pretppom ni bilo v dvorani poslancev katoliške ljudske stranko in socialistične stranke. Ko je predsednik zopet otvoril sejo, je zbornica odobrila sklep, da se omenjenim trem komunistom za en mesec odtegnejo dnevnice. Tedaj se je dvignil komunist Slivvka in pričel grdo sramotiti sokole. V dvorani je nastal zopet hrup in predsednik je moral zopet prekiniti sejo. Po ponovni otvoritvi seje je poslanec Mašata proglasil sokolske tekme za slovesnosl vsega naroda.
"Dobro ohranjeno je
-perilo! "-seveda če je oprano z Gazelo !
TERPENTINOVO - MILO
CA7EIa M
Friedrich Miickermann:
Radikalizem ali aktivizem
Nekaj novega, velikega, osvobojujočegu jili na dan skozi \*o stisko, krize in obup. To čutimo v Nemčiji kakor po vsem svetu. Neka svitu nestrpnost se je polastila vseh sil. ki to novo \ sebi čutijo in v vedno določnejših likih vidijo vstajati i/ teme. Te po svoji naravi mladostne sile ne morejo več strpeti in bi najraje vse staro, vse, kar je slabega na svetu, /rušile n prah. zatrle z ognjem in mečem in kar če/ noč, liki čarodeji, uveljavile novo. lasno je, ua teh ljudi ni mogoče pomiriti /. ukazi: Mirujte! Zdržite! Žvečite!« kakor v blaženih vojnih dneh. Edino z enim geslom utegnemo še zajeti njihovo dušo: aktivizem!
Vzlie vsem mogočim volitvam, ki smo jih /e doživeli, stojimo še vedno pred to edino \olitvijo: Radikalizem ali aktivizem. Zelo potrebno je. da to naglasimo in tako ustvarimo jasne ru/.mere. Tistim, ki mislijo, da je mogoče odoleti vsem zahtevam novega časa samo z modrim, prepirljivim smehljajem, z jadikovanjem nad odtegljaji plač tistim, ki še prav nič ne vedo. kaj je pomanjkanje — moramo čisto odločno povedati, da je njihov čas minul. Kar danes pretresa trhlo tramovje. ni ilikuk običajen pomladni vihar, ki vrši skozi mladi gozd, marveč nekaj čisto drugega. Če bi bili to preje doumeli in zastavili z našim aktivizmom, i>i bilo danes nemaruda manj rudikalizma.
V čem se razlikujeta radikalizem in aktivi/cm? Radikalizem ostaja pri nazorih in bojih, ki izvirajo i/, čustvu, ki nekako magično /.ableste in omamijo, ki utegnejo včasih raz->iti orjaško dinamiko, ki so pa kljub temu podobni silnemu zublju goreče slame, po katerem ne ostane niti prida pepela. Aktivizem pa prihaja nasprotno iz globljih plasti člove-ike notranjosti. To je ogenj, ki se hrani s spoznanjem. To je dejanje človeka, ki se je. notranje izpremenil in stopa sedaj krepko in mirno po novi poti. Ta aktivizem se nam v najčistejši obliki kaže pri tistih, ki so bili kakor Ignacij l.ojolski svetni vitezi, pa so naenkrat spoznali, kaj je božje vitcštvo. Ni je bilo več sile na svetu, ki bi se bila mogla ustavljati viharnemu koraku takih junakov. Ljudi, katerim se je enako zgodilo v naših dneh, imenujemo akti* iste.
Ali nam niso velike papeške enciklike zadnjih let nanovo podarile prečudnili spoznanj? Ali se niso vse porodile iz globokega
Madjarsha v obupnem položaju
>'a Madjarskem hi vsi rudi moratorij — Vladna
kriza sam« odložena — Volitve v jeseni
Budimpešta, 1. julija.
S svojo ostavko, ki Je regent Horthy ni hotet /prejeti, si je Karolyijeva vlada zagotovila življenje do jeseni. llorthy je izrazil Karolyiju polno zaupanje in ga prosil, naj v interesu države še nadalje ostane na svojem mestu. Značilno je, da so vse opozicijske stranke razen socialnih demokratov revidirale sklep, da ne bodo odposlale svojih predstavnikov v parlamentarni odbor triintridesetih, ki je bil postavljen zato, da reši poglavitna finančna vprašanja in spravi proračun v ravnotežje; te opozicijske stranke se bodo sedaj vrnile v odbor.
Položaj Karolyijeve \lade se je v toliko utrdil, v kolikor se je opozicija agrarnega krila stranke edinstva ublažila, ko je vlada izpolnila zahteve, ki so jih stavili mali kmetje. Tako je. sopet uvedla takozvano lioleto na žito, s katero se je cena muke na domačem trgu umetno dvignila. znižala je diskontno mero in proglasila 4 mesečni moratorij za kmetske dolgove. Ako se bodo kmetijcl s terni ukrepi zadovoljili in ako jih bo mogla vlada obdržati v veljavi, potem se KarolyIju ni bati odpora iz vrst lastne stranke. Odgovoriti na to vprašanje ni lahko, saj so se n. pr. po uvedbi l mesečnega moratorija za kmet-jko dolgove, ki jo stopil v veljavo včeraj, takoj oglasili trgovci, ki zahtevajo, (la se uvede moratorij tudi zanje ali pa. da se takoj prekliče moratorij za kmetske dolgove. Ker je gotovo, da ne bo trajal kmetski moratorij samo 4 mesece in da se bo podaljšal, grozi vsemu trgovstvu polom. Posledice tegu moratorija se ne dajo omejiti. Predsednik zveze madjarskih trgovcev Pavel Sandor je ministrskega predsednika opozoril, da bo moralo na tisoče trgovcev napovedati stečaj, ker ne morejo Iztlrjatl svojih terjatev od kmetov. Grof Ka-rolyi je trgovcem obljubil, da bo s finančnim ministrom proučil položaj. Zanimivo je, cla so se oglasili tudi uradniki iu da tudi oni zahtevajo moratorij za svoje dolgov«!
Karolyija čakajo po vsem tem še hudi dnevi, ker se nui doslej niti zdaleč doslej ni posrečilo rešiti osnovnih problemov, ki danes tarejo Madžarsko, to je vprašanje ubhiženja gospodarske krize 'n vprašanje političnega režima. Karolyi bi moral dvigniti proizvodnjo kmetijskih pridelkov do neverjetne višine, da bi Madjarska lahko plačevala anuitete za svoje inozemske dolgove, ali vsaj obresti. Inozemski dolgovi Madjarske znašajo okoli 1 milijarde pengov, od teh odpade 1542 milijonov na državo. Obresti za te dolgove znašajo letno 3<:0 milijonov pengov. Izvoza ni mogoče dvigniti, ker se inozemstvo brani žita. Na drugi a I ran i vlada Se podpira pridelovanje pšenice, ker je z uvedbo bo lete pridelovalcem žita zagolo-ila visoko ceno. S tem je vlada preprečila naravni razvoj, t. J. naravni preokret v poljedelstvu, la hi se namreč madjarski kmet vrgel tudi na druge panoge poljedelstva in bi deloma opustil pridelovanje žila.
Ker nI verjetno, d« hI Madjarska mogla še nadalje plačevati oliresti za svoje dolgove, pričakujejo proglasitev moratorija tudi za zasebne dol-cove. Vlada se v tem pogledu še podaja z inozemskimi upniki.
O položaju trgovstvu govorijo dovolj jasno Številke o stečajih. V čneu od julija 1991 do fc-
umevanja /a sedanjost in bodočnost? Ali ne vidimo, kako se za \sako visoko dviguje tihi Vatikan, odkoder se ozira po vsem svetu Petrov naslednik in iz višav prejema vizijo, ki znova kaže Kristusa kakor Kralja stvarstva? Javno življenje moramo znova osvojiti za krščanstvo, človeški red je treba zopet zgruditi na božjem redil, stisko zemlje moramo po milosti iz nebes izpremeniti \ nov blagoslov. To je silna naloga, misel, ki v srcih užiga ogenj, obuja borce, novo mladino, lepšo dobo.
Kdor jc enkrat to misel doumel, od tega zbeži pokoj poprečnega meščanu. Ta neprestn. no preudarju, kaj bi mogel na svojem mestu in \ svoji brezposelnosti storiti celo za Boga samega. Odpove se vsem mogočim ozirom nasproti ljudem in Ijnbim navadam. Zraven je, kjer govore o velikih vprašanjih časa. Po vseh listih zasleduje napredek tega novega. V sveti omami objema milijone, ki jih niti ne pozna od obličja do obličja, o katerih pa ve, da se zbirajo pod enako zastavo. Časopise natanko pozna, najdeš ga na vollvnih shodih. Nanj je mogoče računati pri vsakem delu za celoto. Kad opravlja manjša dela, ker lije nanj odsvit velike ideje. Ob sebi nastanejo okrog njega krogi, ki čuvajo sveti ogenj. Po dnevnem vrvežu pa se zateka k svojemu Bogu, se mu zahvaljuje za lepoto njegovega kraljestvu in pričakuje novega jutra kakor prekrasna narava, kateri je vsak dan neprimerljiv praznik.
Ta aktivizem raste od zunaj navzven. V bistvu ni nič drugega kakor oh sebi umevna delavnost v Kristusu prerojenega človeka. Vse pričakuje od svojega dela, dobro vedoč, da vlada nad vsem božja Previdnost in da se ves nemir tekočega dne vedno zopet pogreza v veliki mir večnosti.
Za bodoče boje v Nemčiji vemo. da so ob tej svetovni uri komaj kake razlike v politiki, gospodarstvu, umetnosti in veri. Vse je namreč potopljeno v večnostim vprašanja in na vseh področjih gre za poslednje metafizične odločitve. Ali v priprostih besedah: Gre za to. ali bo katoliško ljudstvo v Nemčiji iu z njim celokupno krščanstvo svoj življenjski prostor ohranilo in obdržalo svoj položaj za celoto? Ali pa se bo vsa nesreča zadnjih let dopolnila v tragični usodi, ki preti po radikali/mu. Potem bo božji zmisol v svetovnem dogajanju za čas otemnel pred človeškim nezmislom. To je volitev, ki nam je odločiti.
Mednarodna linančna komisija
za Romunijo
Veliko vznemirjenje med ljudstvom
bruarja 1932 je bilo proglašenih 2476 stečajev, v istem času prejšnjega leta samo 1470. Kredita' si ni mogoče nabaviti za nobeno ceno, vloge pri bankah in v posojilnicah stalno padajo, ua drugi strani se je množina inozemskega denarja zmanjšala za 20%. Najhujše jc vprašanje zaupanja, ki je brezdvomno v zvezi s političnim položajem države. Že v sami stranki edinstva se vršijo neprestani boji med posameznimi socialnimi razredi, ki so v njej organizirani. Stranka noši lepo ime stranke edinstva, v resnici pa je na znotraj silno trhla. V njej so organizirani stanovi z nasprotujočimi si interesi, tako veleposestniki in mali kmetje, velekapitalisti in industrijski trusti, kakor tudi mali obrtniki. Te skupine so med sabo v večnem boju, posebno danes, ko so na dnevnem redu gospodarska vprašanja, ki zadenejo v živ« vsako posamezno skupino. Koristi veleposestnikov ni mogoče spraviti v sklad s koristmi mladega kmeta, kakor tudi ne koristi veleindustrijca z malim obrtnikom. V stranko je bilo nametano vse, kar je upalo, da bo imelo koristi od režima.
Vprašanje političnega režima bi ne bilo tako težko, ako bi se Karolyi in Bethlen odločila za temeljito volivno reformo. Opozicija odločno zahteva odpravo javnega glasovanja, cla bo tako lahko vsakemu Madjaru dana možnost, da brez strahu pred represalijami izrazi svoje mnenje. Karoljrl je moral sam priznati, .da je sedanji sistem javnega glasovanja nevzdržen, in je obljubil, da bo razširil« tajno volivno pravico. Sedanja vlada bi. rada uvedla kombiniran sistem med javnim in tajnim glasovanjem, da bi vsaj za silo skrpucala moderen volilni red. Veleposestniki odločno vztrajajo pri javnem glasovanju, da bi še nadalje lahko kontrolirali svoje delavce in najemnike ter jih obdržali v polni odvisnosti. Opozicija zahteva uvedbo popolnega tajnega glasovanja in je prepričana, da bo prej ali slej tudi zmagala. Karolyijeva vlada bo morala to vprašanje rešiti do jeseni, ker se za jesen napovedujejo nove volitve,
Kongres zdravnikov
Belgrad, 2. julija. AA. Kongres jugoslovanskega zdravniškega društva se bo vršil letos dne 23., 20, in 27. septembra v Belgradu. Razpravljal bo v glavnem o reformi medicinskega študija, o zdravljenju našega prebivalstva, o terapevtski vrednosti naših kopališč ter gospodarski reorganizaciji naših zdravnikov.
Lazič aretiran
Belgrad, I. julija. 1. Bi uši na rodhi poslanec \oji.slav Lazič, ki je glavni krivec dogodkov nn Ubil. je bil dane« v okolici Obrenovca aretiran in j/ročen sodnim oblastem.
Cankov upokojen
Belgrad, I. julija. 1. I/. Solijo poročajo, da se je danes popoldne kralj Boris po dolgem oklevanju vendarle odločil, dn podpiše mka/. o upokojitvi profesorja narodne ekonomije nn sofijski univerzi Cankovn, čeprav je ta upokojitev zgolj administrativnega pomena.
Butler — ravnatelj MUD
Pari«, 2. jul. A A. iz Ženevo poročajo, da je za ravnatelja mednarodnega urada za delo izvoljen Anglež Butler.
Butler se je rodil leta 1883 v Oxfordu in je bil do smrti Alberta Thomasa njegov sodelavec.
Delavski zaslopniki v upravnem odboru mednarodnega urada za delo niso zadovoljni z izvolitvijo Butlerja za ravnatelja omenjene mednarodne ustanove.
Belgrad, 1. jul. 1. Iz Bukarešta poročajo, da pridejo v kratkem tja finančni strokovnjaki, katere je poslala Zveza narodov v Romunijo, da proučijo finančni položaj te države. Finančna komisija prispe v Romunijo najbrže že prihodnjo nedeljo. Sestavljena je tako-Ie: predsednik Oto Nie-mayer, ravnatelj Anglo-banke, Avenol, gen. tajnik Zveze narodov, in Loveday, načelnik gospodarskega odseka Zveze narodov. Vsi člani komisije so dobili precizen nalog, da proučijo finančni in gospodarski položaj Romunije ter da predložijo Zvezi narodov načrte, kako bi so saniralo gospo-dursko stanje Romunije. Tudi dosedanji francoski finančni svetnik Auboin, ki je pri romunski narodni banki, je bil naprošen, da pomaga komisiji Zveze narodov pri njenem delu. Ko se je ta vest razširila po Bukarešta, se je v javnem mnenju kakor tudi v večernih listih dvignilo velikansko ogorčo-nje proti prejšnji vladi, ki je s svojim slabim gospodarstvom povzročila, da je prišlo do te sramotne komisije tujcev, ki so prišli pomagat iz inozemstva Romuniji v skrajni sili, ker ona sama ne razpolaga z možmi, ki bi lahko državo rešili propada, v katerega jo je vrgla diktatura profesorja Jorge. Nekateri listi skušajo prikriti to ogorčenje juvnega mnenja, češ da prihajajo ti inozemski finančni eksperti v Romunijo predvsem radi lega, ker jih interesira usoda inozemskega kapitala, ki je bil v zadnjih letih investiran V Romuniji. Ti eksperti nočojo spraviti romunske države pod
Drava terja žrtve
Maribor, 2. julija.
V kratkem razdobju je Drava zahtevala letos že drugo smrtno žrtev. Narastla in mrzla reka je kopalcem skrajno nevarna, kar Mariborčani premalo vpoštevajo in v vročih dneh kar oblegajo oba bregova Drave. Tudi danes,popoldne je bilo v Dravi zelo živahno. Večje gruče mladine so se kopale zlasti na pristanu med gostilno ■ >Benetke< in Kttferjevim kopališčem. Med mladino je bil tudi mizarski učenec jvan Vollninjer od Sv. Duha nad Mariborom. Voilmajer je bil znan kot dober pla-vač. Okrog C popoldne je skočil v reko ter zaplaval mimo gostilne Benetke:.. Tik za gostilno, ki sega čisto v reko, je nevaren vrtinec, v katerega je plavalec zašel, ko je hotel splavati na breg. Vrtinec ga je zasukal ter vlekel pod vodo, da je pričel preplašen kričati na pomoč, pri čemer mu je prišla voda v sapnik. To je bila za njega poguba. V tem Irenotku mu je priskočil na jiomoč pekovski pomočnik Spanner, ki se je kopal v bližini, ter je že prijel potapljajočega za lase, ko je tudi njega zgrabil vrtinec ter ga vlekel na dno. V borbi za lastno življenje je moral izpustiti s smrtjo se borečega fanta ter je komaj še sam dosegel breg. Takoj za njim je skočil kar v obleki v vodo znani plavalec Dabringer, ki pa ni mogel nič več najti utopljenca. Med tem se je nabralo na bregu razburjeno občinstvo iu nekaj reševalcev je skočilo v čolne ter preiskovalo vse nabrežje od gostilne do mesta z drogovi in kavlji. utopljenca pa niso našli. Drava je tudi to svojo žrtev odnesla ter jo bo naplavila kje daleč v spodnjem toku.
Bolgari poraziti tudi Grke
Belgrad, 1. julija. 1. Bolgarija—Turčija 2:0 (0:0). Na predzadnji tekmi so Bolgari premagali Grke ter si s tem priborili za to leto balkanski pokal. Bolgari so zmagali pri vseh tekmah, in sicer z Romunijo z 2 : 0, z Jugoslavijo 3:2 in z Grčijo 2 : 0. Zmago so, odkrito povedano, tudi zaslužili, sa j so pokazali toliko požrtvovalnosti in dobre volje kot nobena druga nogometna ekipa. Današnja nogometna tekma je bila s športnega stališča zelo lepa. Dobro so igrali tako Grki kakor tudi Bolgari. Zlasti Grki so pokazali lepo igro, vendar pa so imeli smolo pred vrati nasprotnika, ker so imeli slabe strelce, ki so tudi krivi njihovega poraza. Bolgari so se že vnaprej zavedali zmage ter so zlasti v prvem polčasu igrali zelo ležerno. Zato so pa tudi v drugem polčasu dali vse od sebe ter zabili dva gola. Občinstva ni bilo mnogo, ker se je zanimanje za te tekme že poleglo zaradi prevelikih športnih prireditev in ker se je tekom tedna pokazalo, da je Bolgarija favorit. Jutri se bo odigrala zadnja tekma balkanske olimpijade med Jugoslavijo in Romunijo, ki se borita za drugo mesto na tabeli.
Vlak Karlovec—Črnomelj
Potujoče občinstvo Bele Krajine obvšečamo, da bo podaljšan vlak. ki odhaja iz Karlovca ob 18.03 min. in ki je vozil zdaj samo do Metlike, do Črnomlja. Od ponedeljka 4. julija dalje vozi ta mešani vlak do Črnomlja. Odhod iz Metlike ob 19.83, iz Dobravic ob 19.44, iz Gradca v B. Kr. ob 19.54, prihod v Črnomelj ob 20.08 min.
Otvoritev računa v Nemčiji
Belgrad, 2. julija. AA. Poštna hranilnica v Belgradu in nemška poštna uprava v Berlinu sta se dogovorili, da bosta druga drugi pomagali pri j otvarjanju čekovnih računov v Jugoslaviji in ' Nemčiji. S tem se bo olajšal in pospešil postopek, | ki je predpisan za otvarjanje čekovnih računov, j Prosilcem iz Jugoslavije bo možno hitro dobiti | račun v Nemčiji, nemškim prosilcem pn v Jugoslaviji.
Kdor bi hotel olvorili čekovni račun pri katerem izmed čekovnih zavodov v Nemčiji, naj se obrne pismeno s prošnjo na Poštno hranilnico ali pa na katero njenih podružnic, kjer bo dobil potrebna navodila, kako lahko najhitreje doseže otvoritev računa v Nemčiji.
Drobne vesti
Belgrad. julija. I. V Nišu je bil ubit Pragoinir Jovunovič, komjtski vojvodu l.niu'« in bivši narodni poslanci*.
Belgrad, t. julija. 1. Na prošnjo združ. rez. častnikov je odobren 50% popust na železnicah v zdravilišča Dobrna jn Rogaška Slatina.
Belgrad, 1. julija. 1. Za sodnika okrožnega sodišča v Celju je bil postavljen v 0. skupini Jurij 1 Lesjak, do sedaj namestnik držav, tožilca v Celju.
Zagreb, 1. julija. Danes ob pol 11 je bil na i svečan način otvorejen skavtski tabor v Maksimirju. I Svečani otvoritvi so prisostvovali predstavniki han-i ske uprave, vojaštva, mestne občiue kakor tudi 1 skavtski predstavniki iz Anglije, Poljske, Češkoslovaške, Madjarske, Ukrajine in Francije.
kura telo, toda >Curentul v zelo ostrem tonu poziva narod, naj se ne pusti goljufat, ter naj ne sprejme nase te sramote. Finančna komisija je prišla proglasit nad Romunijo varašlvo, ki bo brc. dvoma zelo strogo. Romunija je dolgo čakala na le tujce in zato je verjetno, tako piše ^Curentuk, da bodo tudi dolgo ostali v Romuniji, čo so že enkrat prišli. Romunija je za časa Jorgove diktature posojala in razsipavala denar na levo in desno, zdaj pa se Romunija nahaja v položaju, ;z katerega ni več izhoda. Važno za poznavanje političnega razvoja v Romuniji je dejstvo, da se je romunski kralj preteklo nedeljo ob priliki velikega manifestacijskega pohoda romunske kmetske stranke skozi Bukarešto in mimo kraljevske palače, pokazal na balkonu in ostentativno pozdravljal kmete, ki so mu z ulice odzdravljali. V j>oli-tičnih strankah, tako v liberalni stranki, ki jo vodi Duca, kakor tudi v stranki maršala Av.iresra, je radi tega nastalo veliko nezadovoljstvo !n ogorčenje, češ da bi krona ne smela na tako ^ivteu način izražati simpatije za eno politično stranko in bi morala ostati vzvišena nad pol',ličnim bojem posameznih strank. Iz kraljeve geste se da sklepati, da je tudi on za vselej zavrgel poskus profesorja Jorge in da se je orientiral za politiko v tesnem sodelovanju z romunsko kmetsko stranko ki je v zgodovini političnega življenja v Romun'.,! pokazala i!»;slej največ poštenja in največjo $>o-ž;ivovalnost v ohrbi za rešitev države.
Krvav volilni boj v Nemčiji
Berlin, 1. jul. ž. Ponoči je zopet po vsem m*-stu. zlasti pa v predmestjih, prišlo do hudih spopadov. Napadalci so bili deloma komunisti deloma narodni socialisti. Trije so ostali mrtvi na bojišču, 18 je bilo težko ranjenih, število lažje ranjenih pa jo neznano. Policija je morala, zlasti v Moabltu, izprazniti vso ulice ter zasesti tudi nekatere hiše, od kjer so padali streli ua policijo.
Roosevelt - demokratski predsedniški kandidat
Pariz, 2. julija. AA. Iz Chicuga poročajo tele podrobnosti o zmagi Franklina Rooscvelta na demokratskem kongresu.
Med tem ko je bila velika večina članov ikongresa navdušena zaradi zmage Roosflveltti pri imenovanju kandidata demokratske stranke za (predsedniške volitve in mu priredila navdušene ovacije, je občinstvo na galerijah to imenovanje sprejelo /. negodovanjem. Z. galerije so se oglasni i pogosti in odločni protestni žvižgi iu klici proti RnoseveHu. .Del galerije je celo izžVižgal predsednica čidcuške občine, ko je le-ta pozval občinstvo, naj so ipokori sklepu kongresa.
Premagani Rooseveltov protikandidat A. Smitli, je sprejel svoj poraz mirno in hladnokrvno. Na vprašanje novinarjev, ali bo podpiral kandidaturo demokratskega voditelja pri predsedniških volitvah, je Smitli odgovoril, da bo to storil.
Politični krogi smatrajo, da je republikanski kandidat, sedanji predsednik Združenih držav, I loover dobil v Rooseveltu nevarnega tekmecu.
Vstop Turčije v ZN
Ženeva, 1, julija, ž. Na izredni seji Zveze narodov je bil prečitan danes sledeči predlog: Delegacija Avstrije, Albanije, Italije, Nemčije, Avstralije, Češkoslovaške, Velike Britanije, Bolgarije, Kolumbije, Jugoslavije, Kube, Danske, Španske] Guatemale, Madjarske, Japonske, Nove Zelandije, Paname, Nizozemske, Grčije, Poljske, Romunije, Švedske in Švice so se prepričale, da turška republika ločno izpolnjuje vse pogoje, ki so predpisani v čl. 1 [»akta Zveze narodov, vsled česar predlagajo, da se Turčija pozove za vstop v Zvezo narodov. Predlog je bil soglasno sprejet.
Kje bo svetovna gospodarska konferenca
London, 2. jul. tg. Naenkrat sc je doznalo, da Anglija nima mnogo interesa za to, da hi so vršila svetovna gospodarska konforenca v Londonu, tako da sc sedaj imenujeta kot kraj konloreiicc Laiisanii« ali Ženeva.
Irska snuje protiukrepe
Dublin, 1. julija, ž. Iz krogov republikanska stranke poročajo, da, čo bo Anglija določila uvoženo blago iz Irske visoke carine, bo republikanska stranka napravila protiukrepe, ki bodo revolucionarnega značaja. Kakšni bodo tj ukrepi, še ni znano.
k stavki pri Ljubljanici
Ljubljana 2. julija
Med tem, ko je izgledalo dopoldne, da se bodo delavci uklonili, zlasti zaradi tega, ker je na delo prišlo mnogo stavkokazov, se je popoldne položaj ponovno zaostril. Popoldanski silila delavcev je ponovno ustavila vso delo pri regulaciji. Energično ]e posredovala policija, ki Je razganjala stavku-joče. Milo je tudi nekaj aretacij. Ljubljanico so po-pold ne izpustili, lako, da sedal teče po strugi. Povdaril i moralno, kar smo se sami prepričali, da jc javno mnenje odločno za slavkujoče, ker vsak človek vidi, da je 3 Din nn uro za tako težko, naporno in tudi nagnusno delo v stoječih fekalijah res.mfio. go prenizka mezda za delavce jn da so njihove že itak skromne zahteve po povišanju mezd res upravičene. Zvečer se je vršilo izplačevanje tedenske mezde. Policija je plačevanje nadzorovala ob številni asistenci.
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpat izpremenljivo hladno vreme, manj oblačno. Vzhodni rob Aln: iznremenliivo oblačno, hladno, v prostih legah vetrovno. Južne Alpe: prihod zapadnih vetrov, padec temperaturo, pozneje zopet zbolj-sanjo.