Sta«. 346 (htuuzu iterUka • viaarjev.)____f Tftf, t »Pboto IS. diMmbra 1917 letnik XLIl. hfJtla Mak dml. todi ob nedelja* to prazniki*, ob 5 zjutraj CifC4i»trT0 unca J* fr»?f3ka Asiške^a H 20. L oadstr — VH ui »t poi liajo urec. Avu lista Neirankirana pi««na * na sprejemajo to rokopisi se ne vračajo JMafa'.eij tn odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik >unsofd) fctj .Edinost* — Tisk tiskarne .Edinosti', vptsane zadruge a pore -r>—v Trstu, ulica Sv Frančiška Agiškega §t 20 Telefon uredništva in uprave itev. li-57 Naročnica cnaia: Za ceio leto . ,.....K 31 20 11 po> ieta . . ............15 60 « trt mesece....................» 7 80 ta nedeljsko udajo xa ceio leta.......620 le pol !eia ... ............3-60 | v L ■ 1 hm BertHrt .feflnuaft' m prodajaj po i t^jesi sastarek ttevlike p« 10 vinarjev. Oglasi se ratunajo na milimetre v širokostl ene kcion^ Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vla; Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi deaarnU] ia- vodov...............mm po tO vit* Oglasi v tekstu Usta do pet vrat K 20.-*» vsaka nadaljna vrsta ............ , i^U Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinoiti*. Naročnina In reklamacije se pobijajo upravi lista. Plačuje se tzključno t« upravi .Edinosti- — Plača In toži se v Trstu. Uprav« In fnserntnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančlSkl Asiikega §t. 5žO. — PoStnohranilničnl račun št. 84I.653L imm Grmodno poročila. AVSTRIJSKO. VAJ. 14. (Kor.) Uradna >e razglasa: 14. decembra 1917. V zhodno hoilšče. — Premirje. Pogajanja se nadaljujejo. Italijansko bojite. — VUd Plaso in Brento je zopet oživelo bojno de-iovanie. Načeta?k generalnega štaba NEMŠKO. H t KOLIN. 14. ikor.l V eifKI glav«? »»a*i, j L decembra 1917. Zapadno bojišče. Armada kraljeviča Rnprebta: V Flandriji Je bil le v nekaterih "dsek:!! t»»po\skl o^enj živahen. Vzhodno Uullcconrta so An^ježi poizkušali zopet osvojiti 'zgubljene jarke. Bili so odbiti s krvavimi Izgabaml. Tu in ml nekem Hiži>r> Pronviila smo na- pravili ujetnike. Južno St. Osmina smo prizadciali sovražniki s sruoimi »aoadi z. minami /natrij fJtodo. — Armada nem-»kega ce^arje\iča: \a por/vedo* alnem -unku severovzhodno Craotuia *mo napravili ujetnike. - Aroatte vojvode Albrehta: Severno St, tfihiela, severno tn vzhodno N'a«c> ja, kak<*r tudi na Hart-naiui->wetferkopft» zvišano topovsko deio» vanje Praocozov. Vzhodno bojišče. — Podajanja za <»rem»rje se nadaljujejo. M a c e d o n s k a f r o n t u. — Nič posebnega. Italijanska ironta. — Na posa-mc/nih toćkah med Brento io Piavo je »ri-lo v zvezi z manjšimi akcijami do >r-Jifih topovskih bojev. Prvi generalni kvartirmoHter r!. Lndendorff, BOLGARSKO. SOFIJA. 13. IKor.) Gemft a .: >tab pJ-rofi*: Zapadno Ohridskega je/era patruljni Spooadl in neprestano živahen tepovski ogenj. Na Crveni steni in jt-^žno vasi Stra-vfne ;n Gradešmce ži.^hno topovsko delovanje. Vzhodiiu Vikiibria več kratkih ognjenih vrtincev. \ refcjia«i več angleških vodov. ______ SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 1.5. decembra. — Včeraj so se z jutra-ljim svito pričeli med Brento in Piavo ^oi-cl silno srditi topovski boji. Zjutraj »mo s protinapadom, ki smo ga izvršili v ozemlju prelaza Beretie. zopet zasedii velik dd jarkov, ki smo |ih izgubili jrej-inji dan. Ujeii aiiio enega oficirju In 58 vojakov in prizadejali sovražniku težke krvave izgube. Opoldne jc pričel sovražnik vzhodno Brente napadati iznova. — \keija se je nadaljevala cek> popoldne z eiiko srditostjo. V dolinah med Beretto n Monte Assolono je sovražnik ponoči radi svojih Krvavih zgub opustil nadaline! napade, ostavivši v naših rokah par ujet-nikov. V dolini Calcina se je ob 3 popoldne razbil nov močen napad na naše ob-| rambne naprave. Na M t. Tombi in ob Pia-vi. južno mostu čez Priulo, od časa do ča-srdito topovsko delovanje. V ozemlju Monfenere smo ujeli ncito sovražno pa-r ruljo. ___ DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 13. (Kor.) V Sredozemskem nte ladje so se vrnile brez L-giib in poškodb. LIZBONA, 13. (Kor.) Neki nemški pod- vodnik »e obstreljeval Funchal. Izstrelje- j gleška vlada je odgovorila na to, da je nib je bilo okoli 40 granat. Par hiš je bilo pripravljena, da sprejme vsako poročilo porušenih, par oseb ubitih in ranjenih. Pa- —^ oo —^ ' truljne ladje so zasledovale pod vodnik, ki je ubežal. _ VOJNA NAPOVED KUBE — AVSTRIJI. NEWYORK, 13. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Glasom poročila iz Havane Je pro^!asil kubanski parlament vojno stanje rred Kubo in Avstro-Ogrsko. SEN2ACIJONALNA RAZKRITJA PROTI CAILLAUXU. Caiila«xovo delovanje z? združenje Francije. Italije in Nemčije proti Rusi H i« Angliji. PARIZ, 13. t Kor.) V zbornici je bilo razdeljeno pismo vojaškega guvernerja v Parizu, ki zahteva preklicanje parlameu-•aiae imunitete sL Ca-iiauxa. Pismo se glasi: Tekom preiskav radi zvez s sovražnikom, ki jih vodiio sedaj civilna isi vojaška sodišča, so bila skoro pri vseh obdolžencih ro^krna šieviliia Caillauxo-va iz katerih izhaja iasno. da se obstojale med njirn in i>bdoizenci -tajne ^veze. Pisma, ki >o bila zapletena tek»>m prei-s a ve proti B<>iu, so jj"seWno obtežii-ua. Cailaux poživlja v pismih med inajni-koin 1916 in julijem 1917 neprestajio Bola, naj se zglasi pri njem, ker se mora nagovoriti ž njim o celi vrsti stvari, o katerih da mu ne more poročati pismeno. Ta pisma dokazujejo, da sta imela Caiiau\ in Bolo med seboj zaupnosti, ki sta jih prikrivala s tako previdnostjo, da je sum popolnoma upravičen. Vojaški guverner govori nato o odnosa m h med Caiiauxom in Almerevdo in konstaiira, da se je pisemsko občevanje med obema nadaljevalo tudi :. 1917. ko le /.e odbila ura ..ravičuo-sti. Caillaux je v pismih Cklobravai gonjo Ahriereyde v Bonnet rougn i in imel sploh velike simoatije za v j s okoliš Alme-reyde. Vojaški guverner spojjnnja naton.i zadevo Cavalilini. s katerim ie imel Cail-Iaux sestanke tudi v R:mu. Akcije Cail-^auxa v Rimu so vTsekak4>r 'elo sumljive. Predlogu za dovoiitev kazenskega zasledovanja Caillauva so priložene listine, iz katerili izhaja, da je stopil Caiflaux decembra lf>1f> v Rimu v stike z ljudmi, ki so v vsakem oziru sumljive, ne samo radi njihovih nevtralističnih naziraiij ampak tudi radi njihovega uermanofiistva. Trije izmed njih so bili koi ^krivci Cavaiiinija. Caillaux se ni bal vprizariati ni v navzočnosti važnih oseb v Rimu z loehisko propagando. Pojasnjeval jim je, da se nahaja liriandov .kabinet pred padcem in da bo brezdvornno nadomeščen s Clemeii-ceauiem, čegar kabinet da se bo zamoge! držali le s poostritvijo vojne. Toda vsled novih vojaških naporov naglo izčrpana Francija ne bo mogla nadaljevati vojne preko spomladi 1917. nakar bo prevzel vlado on in sklenil mir. Italija da se mera torej pripraviti na sklenitev posebnega rnirn z Nemčijo. Svet da se bo judil nad ugodnostmi, ki da in bo dovoii'a Neme :a kaliji in Franciji, kahi vse voine stro«Ve ho^ra morala nositi Rusija in Balkan. Srbija ca bo izginila. Kar je čisto pruv. enake tudi Romunija. To je si.^er nesreča, veiiUar pa je boljše, da jo pla-o Romunija. KaKor hitro bo podi isan m:. , bo sklenila Francija zve^o z iialijo, Ne.'» jija in Špansko proti Rusiji in Angliji, ki ste pravi sovražnici imenovanih držav. Predlog za dovolitev kazenskega preganjanja se končuje z besedami: Iz vseh navedenih dejstev izhaja zadosti vzrokov za sumničenje Cailiauxa, ki je deloval tekom vojne za raz pod naših zvez in s tem Dodrira! sovražnike. LORD BALFOLR O NEKEM MIROVNEM VPRAŠANJU. NFMĆIJE. BfiROLIN. 14. (Kor.) Angleški minister za vnanje stvari r»:?lfour je izjavil v spodnji zbornici na neko vprašanje, da je prejela angleška vlada septembra 1917 *hJ Nemčije s posredovanjem nekega nevtralnega diplomata poročilo, da bi bila nemška vlada vesela, ako bi zamogia podati angleški \ ladi kako sporočilo o miru. Au- neirške vlade in da se posvetuje o njem z zavezniki. Nato nismo dobili nobenega odgovora in tudi nobenih drugih uradnih poročil o tej stvari. \Voliiov urad pripominja k temu: Začetkom septembra je prejela nemška vlada s posredovanjem neke nevtralne države vprašanje glede nemških vojnih ciljev. Iz kakovosti poročila je bilo domnevati z vso sigurnostjo, da je bilo izvršeno vprašanje sporazumno z angleško vlado m s privoljenjem njihovi!—zaveznikov. Nemška vlada je bila načeloma pripravljena, da odgovori na vprašmje. S posredovanjem neke nevtralne države je izrazila mnenje, da bi enostranska razglasitev nemškega stališča bil? obvezna za nem- ško politiko. Odgovor potom kakega za-jspodujemo nad njima, in mi gospodujemo upnika je bil torej umestnejši. Vsled na- tudi; potrebujemo ju za naš razvoj in tis daljnega razvoja dogodkov pa je prišla nemška vlada do prepričanja, da niso na-snrotriki ukrenili nobenega koraka, da omogočijo iak neposreden odgovor. O pripravljenosti angleške vlade, da sprejme vsako poročilo nemške vlade, je bila obveščena nemška vlada šele s poročilom Balfourja. Nadaljni koraki v tej stvari z nemške strani niso bili ukrenjeni. Anglija — Nizozemska. LONDON, 13. (Kor.) Na neko vprašanje v spodnji zbornici je izjavil lord Cecil Robert: Niti sedaj niti poprej ni obstojala nobena namera, da bi se ovirala neodvisnost in nedotakljivost Nizozemske in njenih posestev. _ Protirevolucija kadetov v Rusiji. dej K orni lova in Ka^diita b&šiievišfeft vladi. Maval kadetov na Tavrtj«feo paflato. Raigl«* boliševifeov o nevarn&sti aovega upora« NASKOK KADETOV NA TAVRIJSKO OTVORITEV USTAVODAJNE PALAČO. PLTROORAD, 12, INOVE IN KOR-Nf LOVOVE AKCIJE. PETROGRAD. 12. ?Kor.) Od so>ieia ljudskih komisarjev objavljeno poro.Mjo p^a^i: Povoiiotn sestanka uStavo*l'^ie skupščiiie je i>rip»a»ila buržoazija , vhI voiisvvom kadetske strr ... , ' , . dkar so prišle fran. rektno zahtevo kae^ske strajike. je ,> , viti se , , , fl .... . .. . \ coske in angleške čeie, ki so sedaj v ne Beig^udo so se vr.i i orv^ sp^pao. iJn: doiiki s :,ovr-r;ikom. Nato revoJ:,clKHiari.im» četami in odue^., n - . . . napoved Združenih meščanskih zarotnikov. Tako je izbi u I; v da! v: •ianska vojna direktno * * 1" državljanska vojna dJiektno :>od stvom in vsiod inicijative kadetske siran-ke. Ta akcija ogroža nuiovno vpra -,'e In vse priboritve revolucije, Buižoa/i-a ni smogla počakati ustavnega sklicanja » voJalite skupščine. Kopica liudi, ki so »e iztiri? za poslance, >o naskočili v čer a? zvečer v spremstvu bele garde, iunkei jev, urailiiikov in p.e- tisvč buržo i/iieev, Tav-riesko palačo. Prizadevanja kadetov io šla /a iem, da bi se p nuJil ptoiirevohi-cijoiianiemu jjlbaniu Xaledina in Korniio-va nekak sijaj zakonitosil. Vse pr Mobi v ve i naroda, vstevši bližajoči se mir, so v nevarnosti. Centralni ^lhor k;;dUov pof Ija neprestano i>iačert^ KaledJau in Koi »i'Jo-vu. Najmanjša slab<.k«t i;aroda zamore povzročiti padec si*vJetov in mirovnega vprašanja. Sovjet liiidsVili komisarjev proglaša kadetsko stranko za »rftaiii/aciio protire^ clucijonarne^a »'pora in naro J« sovražno stranko in se zavezuje, da v boju proti kadetom četam Kaledina, KI tili isti podpirajo, ne odNvži orožja. Politični voditelji državljanske volne bodo aretirani in npor buržoazije zatrt za vsako ceno. So\jet ljudskih ktrmlsarjev računa v iem boju trdno na podporo v^eh revolucijo- _ narnih delavcev, vojakov, kmetov, koza- iVaiija zopet odločna, da se kov in dostojnih državljanov. vično stvar in zaupa na 5 Avstro-Ogrski in izjavil, da bosta čudovito delovanje in smotrena sila ameriškega nar .da dragocena ponije proti liku. Vojna napoved Amerika potrjuje vnovič svetovni značaj vojne. Orlaado je govoril nato o Rusiji, ki je odpovvdala, kar naj nasprotniki nikar ne smatrajo za svujo zaslugo. Osrednje vlasti pravijo, la hočejo mir, vendar pa silno prikrivajo pogoje za to, da bi zase-jali med nas razpore in poslabšali razpoloženje pri naših narodih. Ostali svet ima !e en rograin, ki ostane vedno e« ak. Ostali svet ne hrepeni po kakem nečastnem mini, ampak končnem miru, ki bo za vedno onemogočil obnovitev nasilstev in grozo-vitosti, ki groze človeštvu s povratkom k barbarstvu, po miru, ki bo zagotovil v bodoči sestavi Lvrope v*sem velikim in manjšim narodom zakonite in naravne pogoje za niihov politični, socijalni in gospodarski raz\oj v nedotakljivi enotnosti njilu-ve narodne zavednosti. Na teh podlagah. ie rekel Orlaudo, smo pripravljeni za mir, kakor želimo vedno, da bi prenehala ta krvava svetovna nadloga, v prepričanju. da bi bila zločinska vsaka vlada. ki bi hotela nadaljevati vojno, ne da bi bilo to potrebno. Zaenkrat se izjavlja se bojuje za pra-zmago svobode Poročilo zaključuje z besedami: »Žive-j in pravičnosti. (Odobravanje na nekaterih la revolucija! Živeli sovjeti! Živel mir.« i klopeh.) i i-itur./-. 1 r„rf iti ?ah»>va1 t^iitf> ^pin. __ P OB S T r K Slovanska strast. Roman. Francoski spisal Danijel Les«»eur. Z žarečim železom bi ji hotel vžgati v srce to besedo, da bi občutila vso muko izgubljene sreče, ko ie bila____tako mla- ia in taiko očaruioče lepa____tako blazna, da se po svoji častilitepnosti dala vreči v objem tega belolasega trkioga. ilubert bi bil gotovo zelo zadovoljen s svojim uspehom, če bi bil mogel tedaj, ko je govoril z Miranovim, opazovati obraz mlade gospe, katero je hotel raz/.aliti s to hipoma in brez daljšega premisleka izrečeno besedo, v katero je sploh veroval šele najkrajši čas. Če je sploh veroval vanjo. Grof ca je vsa (»obledela vsled trpkosti, s katero je izrekel ono besedo, ki Jo je zadela v dno duše. Sedaj jc sledila s svojimi temnimi očmi Hubertu in je skušala ugc-ni-i kaj je pravzaprav hote! reč?. Ali naj ta nenadna irpkost velja njej ali njemu samemu? Ali ga morda muči kaka bolest ali sainoočitanje? Morda se čuti zelo nesrečnega? Vendar pa je čutila, da jo je hotel grajati zaradi nečesa____»toda zakaj? Kako čudno, da je ravno z nežnostjo v svojem izražanju In s svojim ljubeznivim vedenjem, ki ga ne bi bila pričakovala vočagied njegovim junaškim dogodivščini m. napravil naaijo tako globok vtisk ... Zanjo je bil pojem hrabrosti neločljiv od nekako brutalnosti, kajti visokim častnikom ruske armade, prijateljem njenega soproga, ni bilo mar, da bi elegantno ;x>-l>rMi na tla padlo pahljačo aH da bi dvorili kaki dami. — Ali greš, Nadja? — je delal grof. — Gospoda bosta pila čaj pri nas. — Pripravljena sem, Nrkclaj Feodoro-vič. Vstala je in se oprijela njegove roke, da sta bila zopet videti kot oče in hči, kar je Breuaz opažal sedaj z nekim notrajjjipi znsmehom. Onih bese:!*, ki sta jih kaledhi oblega Rostov. Boi pri Bel*» kot z otrokom, skoraj kot s podrejeno osebo, ona pa ni občevala žnjim tuivO, temveč mu je odgovarjala z plašnim spoštovanjem. Saj je veu.iar pravkar povabil na čaj pri grofici dva tujca, ne da bi jo bil prej vprašaj za dovoljenje, in jo je obvestil o tem povabilu samo s kratko besedo. Marki, ki je v občevanju z damami kazal naiizbraneišo obzirnost, se je čutil užaljen v svoji nežnočutnosti vsled gro-fo\ ega vedenja napram mladi gospe, dasi-ravuo ga je z druge strani potihoma veselilo, da se je slabo ravnalo žnjo. Poleg tega pa je javno nazivanje z ljubkovalnim imenom »Nadja*, pa naj se je glasilo še tako ljubko, kazalo največjo zaupljivost, dočim pa je gospa njega imenovala Nikolaja Feodoroviča, kot prijartelja. ki ga je treba zelo spoštovan, ali pa sorodnika, ki ga je treba visoko čislati zaradi njegove starosti aH njegove visoke službe. (Dalje.) I Poslanec Torre je zahteval tajno sejo. Potem ko se je izjavil zanjo tudi Orlando, je bil predlo*: sprejet z 274 proti 75 glasovom. Zdravstveno stanje ministra Cztrnina. DUNAJ, 14. (Kor.) Zdravstveno stanje ministra CzernLna se je bistveno zboljša-lo. Minister je : e zaprstil postelj iu se počuti bistveno bolje. DUNAJ, 14. (Kor.) Cesar je napravil danes popoldne vnanjemu minfstru grofu Czerninu poJdrugoumi poset. Govor drž. poslancu Vlek. Splrilča a seji zbornice dne 3. decembra 1917. Kaj zahtevajo Nemci in Madjari! Nemci pravijo: Mi potrebujemo Dalmacijo. mi potrebujemo Istro, Trst; pot do njih vodi preko slovenskih dežel; potrebujemo še te, zato ne moremo, ne smemo, nočemo, da bi se te dežele odtrgale od takozvane Avstrije, nočemo, da bi se združile z drugimi južtioslovanskimi deželami. Mamstv_a, sleparstev, samovoljnih činov, nezakonitosti, nasils-tev. (Odobravanje in mejklici.) V resnici je monarhija združitev različnih sestavnih delov, iz različnih, po pravici rečeno, narodnih držav, hrvatske, češke, madjarske, delov poljske in ukrajinske in nemške. Vse prvo imenovane so bile v času, ko so se združile, važne'e, nego poslednje, nego Avstrija nad m pod Anižo, nego ta Avstrija. Kar je tej Avstriji prinašalo skozi stoletja poseben sijaj, je bila to rimska krona, s katero so bili nje vladarji kronani dolgo časa. Ali s tem. da so bili nekoč rimski cesarji, irso dobili pravice, da bi kaj storili proti kraljem Hrvatske ali Ceske, ali drugih, in še manje, da bi krčili pravice hrvatskega, češkega ali kakega drugega naroda. Najmanje pa so imeli tako pravico Nemci ali Madjari in njih zastopniki. Hrvatje s svojimi plemenskimi pripadniki vred, Srbi in Slovenci — da ostanemo le pri leh — niso izvolili madjarskega naroda svojim vladarjem, marveč le moža, ki je bil kralj Madjarov. Nikoli niso izvolili nemškega naroda za svojega vladarja, marveč kneza, ki je vladal nad enim delom Nemcev, in to pod pogojem, da on njegovi nasledniki zopet združijo s skupno hrvatsko državo tista deht, ki so bil! odtrgani od kraljestva. Po tozadevnih vo* litvah in po drugačnem posezanju vladni oblasti v naših deželah od strani vladarskih hiš, niso ne Madjari, ne Neinci, ne kateri-koli drugi narod pridobil kakoštre bedi pravice v naših deželah nad našim narodom. Bile so to bilateralne (dvostranske) pogodbe ali drugačni dogovori le med našim naroodin in vladarsko hišo. V kolikor se poleg naravnega prava sklicuje na zgoclovmskop ravo, je pri tem upoštevati le pogodbe in dogovore med obema imenovanima Ciniteliema in se mo-rej i razmere uravnati le med njima samima brez vsakega vmešavanja kakih tretjih. Cesa nočemo!! Mi zahtevamo za-se vse, kar je po naravi našega. Nočemo niti enega kosa našega teritoriju odstopiti komur-koli. N a -lj iiw'm je te enakopravnosti, v materi čuleiiio tu pa Min z vlau.iili klopi in ki že 5«» let staji na par>iriu, ne da bi se bila izvedla. VsaK naš sep'emenjak, ki !e nekoIr čitć, ve, kako rnačehovsk1 se p.. z uasim narodom aa Hrvatsem in v Slavoniji, v Bosni in Hercegovini, v Da rnaciii in Istri, \ (stri in na Goriškem, n. Kr- -kcin in Štajerskem, in kako na-«-< :no rt vni so nas; so^cmervjaki na v .Vu /j m ur ju, v Bački, v Ba-i! in na R ter se smeje, ko čuie ke^d avsi: ali ogrskega m:nisir- iz pred \Jnika, aii Si>loh kakega mira govoriti o enakopravnosti narodov io. arhiii. se smeje posebno sedaj, će . r ako se vodilni drža\ niki tudi v zad-treh leiih. ko sc je izvršil popcrfn pre-u v mišljenju in čutstvovanju narodov, \ že idi nekateri Nemci govore in pisavo o po.rebi združenja Hrvatov, Slovencev in Srbov — niso nič, aii prav nič nčiii n menijo, da se mor: narode od-; uvijati z votlimi frazami in uruHinica-i ter da morejo naravne pravice našega t: -la do ujedinjenja hi samouprave — br^rz ozira na dosedanje državne ali deželne meje — zatirati z nasiljem, z določbam5 kazenskega zakona, cenzuro govorov in listov. M. poslanci z našim narodom vred sc ne daja.no dalje varati. Poizkušalo se bo. in začelo se je ze s te in. da bi naš narod zbegali, da bi seja!: med-enj spore, provzročaii zmote — ali \ zame naj se na znanje že sedaj, da tudi . sokopostavlieni dostojanstveniki — no-e m zasledovali motivov njihovega pobi .r-nja — ali kdorsibodl, pa naj so pre-"s- rblioni tudi z milijoni in milijardami, n-«. morejo nič opraviti proti pTošn: vo'j: roda. (Tako je!) Morejo nas med r-finn *n Trockega da se opira na baj^ete j in vojake, ki sta jih prevarila, in na oborožit delavce, katerim sta ta bazardna igralca fzdala neiztrtfive menice na čarobna bogastva, ki v resnici ne obstoje. — Kakor rečeno: če ta v vsem svetu uvažavana avtoriteta res tako piše, potem . omenja ta nastop Gorkega velik pasivum v račun:li boljševiške vlade, morda predhodnik velikih presenečenj v Rusiji. Seveda smo mi le posneli po dolžnosti kronistov in os:aja le dejstvo, da nič zanesljivega ne vemo o razvoju stvari v Rusiji. Podpirani odbor razpisuje natečaj za načrte za dr. Jan. Ev. Kreka nagrobni spomenik. Slovenski kiparji se uljudno vabijo, da pošljejo dotične načrtu odboru za Krekov spomenik v Ljubljani ck> konca meseca marca 1918. Načrti naj se poŠJjejo brez umetnikovega imena, a z njegovim geslom označeni v zapečatenih ovitkih; ime pa rta? se pr id ene v posebnem, tudi zapečatenem pismu, na katerem je zapisano geslo. Po preteku roka bo Izbra! odfoor razsodišče, ki bo presodilo poslane načrte. Umetniku. Čigar načrt bo po sodbi razsodišča najprimernejši, se prisodi nagrada K 600; a on je zavezan po svojem načrtu, za ceno, ki jo je sam označil, iz označene tvarine, v označenem obmeru izvršiti in postaviti tekom enega leta po sprejetju načrta spomenik, tako da odpadejo za odbor vsak; drugotni stroški. Umetnik se mora ozirati na kraj in okolico Krekove gomile, pomisliti, da je bil pokojni dr. Krek voditelj naroda in katoliški duhovnik. Spomenik naj bo umetniško dovršen, a preprost. Načrt, ki bo za prvim razsodišču naj- V L j u b i j a ni, dne 10. decembra 1917. Odbor za Krekov spomenik. to voir-o Še huje preganjati kot izdaia ce dr- . -____. v ijm it, nego smo bili P.^.jan.; ** dob. nagrado K kaje naj nas smatrajo za izdajalce države, j nas hočejo uničiti, nego za :7d??alce s c;t?a naroda, ki ima pravico, do samo-1 nojnega življenja? 2t to, kakor se je jxv-. -:onalo z nami pred vojno, nas popolnorra! t i\ rača od Nemcev in Madžarov, kako*-; t di od Italijanov. Tekom vojne se je v! našem narodu utrdilo uverjenje, da more- ProdaSa kuriva. Rdče OjJje, 10 kg na izkazaico. izkaznice. Stara mitnica: št. 2X22—2522 (obrobna št. 4) dne 15. 12., pri Rupena, uL Media 24 53 (obrobna Madon- __________________ _ Jakob: št. . 3363—3423 (obrobna št. 3) dne 15 12.. pri ln Rupe na ul. Rigtitti 11 (cena 74 vin kg), št. 3424—3524 (obrobna št. 3) dne 17. 12.. pri Maipel. ul. S. Giusto 16 (cena 74 vin. kg). Premog koks. |0 kg na izkaznico. Rdeče izkaznice. Sv. Jakob: št. 3535—3645 (obrobna št. 3) dne 15. 12.. pri Haipel, ul. S. Giusto 16 (cena 23 vin. kg). — Roja«: št. 67—82 (obrobna št. 3) dne 15. 12. pri Gavinel, ul. Mirti 17 (cena 13 vin. kg), št. 83—102 (obrobna št. 3) dne 15. 12., pri Peitler, Rojan 4 (ccna 23 vin. kg). Prilog (fossile) 20 na Izkaznico. Modre izkaznice. Sv. Jakob: št. 1142—1145 (obrobna št. 3) in št. 1142—1145 (obrobna št. 4) štev. 9S7—1141 (obrobna št. 7) in št. 1—130 (obrobna št. 8) dne 15. 12.. pri Poropat. ul. Rivo 10 (cena 13 vin. kg). — Skedenj: št. 16°—345 (obrobna št. 3) dne 17. 12.. p-i Sanzin. Skedenj 508 (cena 13 vin. kg). Drva za kurjavo. 20 kg na izkaznice, istrskih Hrvatov »n Slovencev Modre izkaznice. oii sarafeiV-.l izjavi. Številni odlični Novo mesto: št. 524—785 (obrobna št. • r - v; Hrvatje in Sl'.\cnci zapadne Istre 14) dne 15. 12.. pri C. Girotto, ul. Amalia v; t Jr- .li sarajevskemu nadškofu dru. 13, št. 1—321 (obrobna št. 15) cena 38 vin. St idlerju sledeče pismo: V teh važnih ča- kg. — Sv. Jakob: št. 131-198 (obrobna sih r..»s ie -?l.iboko p:esenetHa Vaša po- št. 8) dne 15. 12., pri Rupena, ui. Rigutti ;a izjava, s katero ste nas pad-j 11 (cena 32 vin. kg), št. 199—408 neje Hrvate in Slovence popolnoma poza-bili- Mi tu se živimo potni upanja v bodočnost. Vi pa ste nas sedaj izključili od n^ših realnih pravic. Strinjamo se popol-u< :na z mainiško deklaracijo naših po-siancev nn Durtaiu. Zmeda v Rusiji. NaitoCneie bo . -ni, nagodba za nas pog . r^MO osvoboditi od njih. (Prav res!) to hočtn o tudi ter mevamo. >vobodno hrvarsko - «rbsko - slovensko domovino! Zahtevamo od vseli narodov neodvisno d žavno življenje, dostojno narodno živ-;i_n e in zaupamo pri tem v Boga in pra-/ičnost, v svoie pravice in v svoje mora-lične sile. Doba vnanje leix>!e je že da.no minula. Doba nasilja je dosegla svoj višek in se bliža svojemu koncu. Napočila je doba r ii anje lepote, dobrote. Ker so trcJležeče nagodbene predioge izliv na-iija, .ker nas ro tri jejo demokratič-iiemn načelu in pravici samod^očbe na-ro Jov; da, so jima naravnost v zasmeh, T mo glasovali proti niim in se ne damo t Jvmiti od tega po poslancu Miklasu, ki se sam inKnuje resnega politika. Riincf poHlic^e ve^ll na št. 8) dne 15. 12., pri P-»ropat, ul. Rivo 10 (cena 31 vin, kg). Damata vesti. Či'a'elil naj blagohotno oproste nek liko tmw,a v ivh--»ji. „ojt^..^ w menda pomanjkljivo kor k uro današnfe številke. V edano. ako pravimo, da smo napram j zadnjem tr notk » nam je namreč popolno- d4 »godkom v Rusiji popolnoma desorijen- ma rdpovedat pin pri strojih, ki nam je tiranu dn si ne moremo ustvarili nikake tudi sic r nagajal celo noč v s kolikor toliko zanesljive slike o po-j Imenovanja v Šolski stroki. Za nam. i ižaiu i^samezne sesti so v protislovju gimnazijskega učnelja na c. Kr. sIovcnsK. ned sLboi, da ena paralizira drugo. Na > državni gimnaziji goriški, t. č. v Trstu, le ti strani čujemo, kako da boljše viška j imenovan dr. Lavo Cermelj: za nam. gim- glasila sr Jiio napadajo er.tento in posebno Anglijo, da sedania provizorična vlada re prifKiznava niti pr j^njih državnih dolgov, kar bi bilo podobno proglašeniu državnega bonkrota. Na drugi strani pa čujemo. ua ta posltdnja vest ne odgovarja resnici, da je enostavno izmišljena, ker pro\ izorična vlada ui a kdar mislila na tak usodepolni korak. Čujemo, da istotako ni nazijskega učitelja na c. kr. nemški državni gimnaziji v Trstu je imenovan dr. Avgust Pirjevec. Obnovitev zasebne brzojavne in tele-ion->ke službe. Kronovmi Koroško in Kranisko, kakor tudi mesto Trst brez oikolice so bili izločeni in brzojavnega in telefonskega prepovednega ozemlja. S tem Je zasebni brzojavni in telefociski resnično, da bi boljševiška vlada hotela j promet v mestu Trst, na Kranjskem m na odnehati od podlag svoje miro\ ie ponud- Koroškem zopet dovoljen. Ti dve služben! be, da vlada ne sklene ne premirja, r.o panogi pa ne morete z ozir obsegu telefonskega posredovanega urada. Stanovanjska mesta se taksirajo ravno tako kot govorilnice. Razven tega so bile zvišane tudi pristojbine za vzdrževanje (za siransike aparate, mikrofone itd.) Konventikelj c. kr. dri. uradnikov nemške narodnosti. Prejeli smo: Pretetklo nedeljo so imeli neki tržaški c. kr. državni uradniki nemške narodnosti, oziroma nemškutarskega mišljenja, nekak konven-tikelj, na katerem so baje protestirali proti — jugoslovanski deklaraciji. Bila je to nekaka hujskaška prireditev volksratov-cev proti nam Jugoslovanom, menda v zahvalo za to. da jih redimo na nasin tleh, in kakor je pri takih volksratovskih prireditvah ze običajno, so prav ene g.Čno udrihali tudi po svojih drugorodnlh — kole ih No, samo po sebi nas taki Izlivi onemogle vsenemske jezice pač ne vznemirjajo in svet $f» gotovo tudi ne bo podrl, če se taki-le vsenern^ki petelini nekoliko zrepen-čijo. Taki nastopi so na vse zadnje le nov d kaz, kako potrebno je že v intce^u n >-tranjega miru, da postanemov svoji h ši svoji gospodarji. Zanima pa nas vprašanje, kako c. kr. oblast opravičuje take hujskaške nastope svojih uslužbencev. Slovanskemu u-ra iniku se šteje v največje zlo, ako — četudi na svojih domačih tleh — tudi le cd-k*ito pokaže, da čuti in sočustvuje s svo im bednim in zatiranim narodom, koliko sto-vanskh uradnikov je bilo tek -m sedanje vojne ns najkrutejši način preganjanih sairo radi svoje narodne ivesiobe; njihovi nemški k< legi, ki do danes večin >ma še sploh ne vedo, kaj pomenja vojna, pa smejo retno-teno in nekaznovano nastopati proti najeie-mertarnejšim pravicam in interom onega in istega naroda, med katerim službujejo in ki jirr' daje vsakdanji kruh. Pa da, ti go^pdje so pač „das staitserhaltende Element". Mislimo pa, da bi paf tudi driavi, ki jo menda vzdržujejo oni in' samo oni, izkazova'.i boijše usluge, ko bi se bavili s svojimi službenimi posli ter raje reševali uraune spise, nego pa da ce vtiksjo v stvari, za katere abso-ii tno nič kompetentni niso. Morda bi bilo d 'bro, ; ko bi jih poučili naši zastopniki, ka| je njihova dolžnost In fcfe je njihovo n e-i-o. — Nad vse zanimivo je nadalje dejstvo, da so se te volksratovske prireditve udeleMii tudi uiadniki c. kr. drž. policije. »Učiteljsko društvo za Trst in okolico« priredi v nede!k> 16. t. m., zborovanje ob 9V2 zj. v za-poslovlanih tečajih goriškega učiteljišča ulica Torrente 12 II. Ker je dnevni red velike važnosti — poleg 2. za nas tudi 3. točka, ki bo zahtevala resnega in temeljitega povđarka, želeti je, da pač nihče ne manjka! Tovarišice, tovariši! Pokažimo, da sjih* vredni velikih časov, v katerih živimo. Posebna dolžnost pa je. da pridojo gotovo tovarišice Ln tovariši, ki pojdejo k delegacij skem u zborovanju v Ljubljano, kajti dote potrebne narpotke in na\ ,;d la, katerih se bodu moral: v Ljubljani držati. Predsednik. Na|dcn& k bHa izkaznica za živila št. 1017, glaseča se na ime Argentina Lirigia. Izkaznico hrani uredništvo. Podružnica Trst i. „Zveze jugoslovanskih železničarjev" vabi svoie član^ na izre ln« občni zbor, ki se bo vrtil v ponde-»jek, 17. t n?., ob 7 in pol zvečer v prostorih društvene gostilne v ul. Lazzaretto vecchio St. ?0. Dnevni red: Poročilo dele-gf/ov o izrednem občnem zboru „Zveze ju-v slovanskih železničarjev" v Mariboru. Želeti je čim obilnejše udeležbe in sicer tudi od strani a:adni4rvc:. Razdeljevanje tobaka v okolici. Tukajšnje c. kr. finančno ravnateljstvo naznanja, da se prične danes, dne 15. t. m., enajsto razdeljevanje tobaka za predmestne okraje. Vsaki asinik tobačne izkaznice dobi za 5 K 50 vin. tobaka pri sledečih to-bakarnah: L predmestni okrat: Car bo! a ln Škedenf. Tobačna izkaznica št. 1 do vbievši 94 Skedenj 640, 95 do 235 Skedenj 1216. 236 do 376 Skedenj 372, 377 do 517 Skedenj 132, 518 do 658 Skedenj 416, 650 do 799 Zgor. Carbola 330, 800 do 940 Carbola 211, 941 do 1053 Skedenj 227. — II. predmestni okraj: Sv. M. Magd. [Zgur. in Spod.: Tobačna izkaznica št. 1 . ivcvšl 141 Piane \tota 7, 142 do 330 Bi vio 3. A31 do 424 Sv. M. Magd. Sr .1. ,^05, 125 do 518 Valle della Madda-leita 432, 519 do 612 Campanelle 505. r»13 do 706 T*vio 24. 707 do WV) P a ' S., An na 95; 801 do 804 Piano An na 154, 895 do 988 Sv. M. Magd. Spod. 1038, 9S0 do 1074 Piano S. Anna 1. — III. predmestni okraj: Kjadin, Rocol in Lcnjer: Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 100 Rocol v hribu 1071, 101 do 200 Rocol v dolu 512, 2ni do 300 Kjadin v hribu 175, 30i do 400 Lonjer 75, 401 do 500 Rocol - Mclin a ven-to 9, 501 do 600 Campi dellc cu rse >j42, 601 do 700 Sv. Aloizij 538, 701 do 800 Sv. AlorziJ 748, 801 do 951 ?ette Fontane 196a 952 do 1102 V. P. Paolo Vergerio 228, 1103 do 1252 Rocol - Molin a vento 48. — IV. predmestni okraj: Kolonja in Vrdela: Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 213 Spod. Sv. Ivan 508, 214 do 319 Farne-to 1374, 320 do 425 Sv. Cilin 404, 426 do 531 Nova cesta 22, 532 do 637 Spod. Sv. Ivan 631, 638 do 797 Scoglietto 168, 798 do 957 Spod. Sv. Ivan 556, 958 do 1116 Brande-žija 750. — V. predmestni okraj: Skorklja in Rojan: Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 99 Skalasanta 200, 100 do 198 Šalita di Gretta 2, 199 do 297 Pendice di Scorkola 603, 298 do 396 Spodnja Greta 164, 397 do 495 Skorklia Sv. Peter 199, 496 do 643 Via Momorsino 15, 644 do 791 Šalita di Gretta 30, 792 do 982 ul. Rojano 8. — VL predmestni okraj: Greta in Bar-kovlje: Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 156 Barkovlje-nabrežje 82, 157 do 260 Bankovlje-Bovedo 343, 261 do 364 Barkovlje-nabrežje 151. 365 do 468 Zgornja Greta 357, 469 do 571 Barkovlje-Bovedo 525, 572 do 674 Kontoveljska cesta 765, 675 do 777 Barkovlje - nabrežje 125. — Takrat se dobijo enake vrste tobaska kakor v mestu. Zopetna otvoritev c. in kr. etapno-poštnega urada II. razreda Lipsfco. C. kr. etapni-poštni urad II. razreda Lipsko je bil dne 8. novembra 1917 z istim delokrogom kot preje zopet odprt. C. in kr. etap-no-poštni urad Soleč, okrožje Wierzbnik posluje slej kot prej poleg etapno-po&tnega urada Lipsko. Poziv za u^vukijM \ .. - rosimo vse naše cenjene inserente, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v naselil listu novoletno voščilo za dan novega leta. naj se pravočasno javijo ustme-110 ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naroebe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listi;. — Novoletno voščilo za 1. januvarja 1918., v obliki vi-zitnice, stane 10 K. — Inseratni oddelek »Edinosti«. ZDRAVNIK — PRIMARU Dr. OsKar Morprso za splošne notranje bolezni bolezni otrok In Ordinira od 2 do 4 popoldne Trst ulica Boschetto št Z vogal ulice Tintore n*ROVL Za ikatljico starlb CM užlgalic se (e po zborovarf 1 delegatov Z. J. 2. v Mariboru zdražilo K 16-40 v korist CMD. Denar j tukajšnji moški podružnici aa razpolago pri upravi.____________ MALI OGLASI. Qfg|ffl Obhoda M prodi poročno sobo in mano KlIUI poLištro. KaffiDoria t», I. Cn-agni*. 1672 DVlriffl f0 dobro ohr»aj«Q v0rke^troaM t 16 rlilllU j|S gla-oenimi kosi po cajuižji eeni. Kolonja it 12. Gostilna Zullian. 16'»3 za trgovino in obrt (L r. priv. Stabilimento Austtiaco di Credito per Commercio ed Indu^tria Poiružnlcfl Trst, Trg Harlle Tern Je 2 se bavi z vsem! bančnimi posli toliko tukaj, kolikor na Dunaju VII. Zo ler-gasse 2, — (Naslov za brzojavke na Dur.ajn „Filcredit"). Sprejema hranilne vloge na knjižice (do preklica) in jih obrestuje po ■ 3.507o ■ --■ Rentni davek plačuje zavod od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem računu po dogovoru. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti Izgubi. Sprejemajo se predznambe za srečke razredne loterije. Blodna le cifcrtc od S zjutraj do 1 m* Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10-12 predp Sode riawk« v dobr^'n gt^njo, oijeve, petroijave _hnpnje Kur»t 8't «f mt'n-<_l<>7--t Vmii*|«M0 mq v družbo gostilne gospodi na sprejme J« nI vdova brez otrok srednja >UauS i z ma im pramožt njem Ponudbe do 30 d«ceinbm Peter poitno ležede Bsrkovl e. _(iti« prodam piani, o in drugo h šno opravo. Br.rrlera :i3. I. Cravr.s 1671 Radi Učiteljica L 4r*'V nauči govorit' nemško in italijansko r treh mesc-eih Barriora vecchi» 167'» r 6AMBRIPI i s iokije v«ake vrste knpujo Jakoh Mar^oo. Solitario 21 (pri mestni boluišjiioij (H>27 Um tiVAilfll lmam na KraAj-kem reiarosti in želodčnih tež-kočah }e iz vina destil:ran star konjak že stoletja znano preizku^cr > okrepčilo 12 let starega v 4 pollitrskih steklenicah pobijem franko za K 60. mlajšega 3 letnega čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 pollitrske steklenice K 48. Vino od 56 litrov naprej. P Mi P7i»n«r in rdeči l>ui tunder i-«er 1. K BENEDIKT HERTL, vtl«p9MS?lUk graščina Goliće pri Konjicah, Štajersko. JADRANSKA BANKA Trsi Vlo Cnssd di Msparmlo Jtea. 5 (Lastna poslopje) Kapital In raurva K 13,200.000— Fllfjalke: Dunaj Tegeth^fstr^sse 7—9, Dubrovnik, Kotor. LJubljani, Metković, Opatija. Split, Šibenik, Zadar. Vio** na knlUUca °o Vloga na knJKUca •d dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obratovanje vlof aa tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska triišč«. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obli-gac^e, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, piomese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bla -o ležeče v javnih skladiščih. — S^ife denosits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredi', rembours krediti — Borzna naročila.--Inkaso — — Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1703 in 2676, Brzojavi: JADRANSKA. - Uradne ura: od 9 do 1 popoldna =r