°ostnina oiafana v gotovini LGlO LVII.
V Uubitoni. v soboto, dne 2. marca 1929
St. 52
2. Izdala st
. 2 mr
Naročnina
Dnevna itda)a
za državo SHS
mesecoo 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nede Hka izdala ceiole no v Jugo> slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i slotp. pelli-vtsla mali oglasi po 130 ln 2 D.veCII oglasi nad 45 mm vtftlne po Din £-30. veliki po 3 in 4 Din. v uredmUcem delu vršilca po to Din n Pr vecicm g noro~nu oopust
Izide ob i ziui'A)
razen pondeljKo in dneva do praznike
Oreamstvo /e v Kopttarievi ulici Si. 6 JU Kokoplal se ne vratalo. nctranhlrana pisma se ne sprejem o/o liredntstva teleton St. 2050. upravnlStva St. 2328
Piratska konferenca
Kakor naglasa jo skoraj vsa poročila, je bila otvorjena pirotska konferenca v najboljšem razpoloženju in z ene ko z druge strani se naglasa dobra volja, da pride do sporazuma iu da konča konferenca s popolnim uspehom.
2e se pa tudi čujejo glasovi, ki žele, da tu konferenca dosegla še več in da se ji ue bi posrečilo z ureditvijo mejnega vprašanja onemogočiti samo vedno nevarne mejne incidente, temveč da bi ustvarila tudi podlago za politično in gospodarsko zbližanje med obema južnoslovanskima državama. So tu tudi že pivi znaki, da niti ta pričakovanja niso brez podlage in že čujemo, da predlagajo bolgarski gospodarski činitelji sklenitev trgovinske pogodbe z Jugoslavijo in že tudi čujemo, da se /. belgrajske strani izraža želja po razširjenju vompetenc pirotske konference.
Pa čeprav so tudi oficielne izjave bolgarskih politikov in časopisov nad vse optimistične, vendar mislimo, da bi bilo napačno udajati se pretiranim sanjam. Jasno je, da bi zlasti mi na najbolj zapadni meji južnega slovanstva stoječi Slovenci čim najbolj želeli, da bi že jutri zavladal na vzhodu slovanskega juga popolen sporazum. Toda tudi naša najbolj iskrena želja ne sme prezreti dejanskih resnic iu zavedati se moramo, da je treba premagati še silne težave, predno more priti do popolnega sporazuma med nami in bolgarskim narodom.
Ni mogoče pričakovati in zahtevati, da bi ljudje kar takoj pozabili na vse to, kar je bilo. In zato se nikakor ne smemo čuditi, če so v Belgradu previdni, če ne pozabljajo na težka razočaranja, ki so jih že doživeli. Ni še tako silno dolgo od tega, ko je obstojala balkanska zveza, a ini vsi vemo, da se je ta končala z Bregalnico in vemo tudi, da ne po krivdi Belgrada. A celo Bregalnica je bila le uvod še težjim razočaranjem,' ki so bila tako težka, da je bolje, če jih niti ne omenjamo. Vrhu vsega pa so razni atentati še v preteklem letu dokazali, kako utemeljena je bila previdnost Belgrada in kako prav je imela naša vlada, da se je zanesla le na svojo moč.
A tudi pirotska konferenca sama to dokazuje. Ne bi prišlo do te konference, če ne bi naša vlada dokazala, d se mora obraniti pred vpadi komitov in če ue bi s svojimi odredbami ob meji dokazala, da so nemoralne razmere med obema sosedama tudi v zelo občutno škodo Bolgarije. Ko je bil ta dokaz doprinešen in ko je v Sofiji prodrlo spoznanje, da je treba sporna vprašanja urediti, je postala tudi pirotska konferenca nujna.
Sedaj, ko je belgrajska vlada dosegla svoj prvi uspeh, pa je na njej, da stori še korak naprej in da pokaže svojo pripravljenost za ureditev še vseh ostalih spornih vprašanj. To pripravljenost je belgrajska vlada dejansko tudi že pokazala, čisto jasno pa jo more povedati le, ko bo tudi bolgarska vlada dokazala svojo dobro voljo.
Ta dobra volja pa se mora pokazati le <« tem, če bolgarska vlada razpusti in zatre vse macedonske teroristične in iredentistične organizacije. Samo to pa je tudi v duhu pilotske konference. Kaj pomaga na vse zadnje, če določi pirotska konferenca 5e tako podroben načrt, kako preprečiti vpade komitskih čet, če pa obstojajo na Bolgarskem še nadalje organizacije, ki financirajo in vodijo te vpade. Trpeti na eni strani, da se skoraj pred očmi bolgarske vlade pripravljajo vpadi, na diugi strani pa pomagati pri preprečevanju teh vpadov, je vendar nemožnost, ki kompromitira dobro voljo bolgarske vlade in ki jemlje sklepom konference vsako resnost.
Zato tudi važnost pirotske konference ni v tem, kar bodo sklenili njeni člani, temveč pravi pomen dobi konferenca šele v dogodkih, ki bodo konferenci sledili in ki morajo vedno znova dokazati dobro voljo sofijske vlade.
Vedar pa ostane en pomen pirotske konference nezmanjšan. Da so se po šestih letih zopet sestali naši in bolgarski delegati v skupni seji, je razveseljiv dokaz, da so najtežja na-sprotstva vendarle premagana in da je tu prvi razveseljiv znak zbližanja. Zato pa je bilu tudi od vseh nas pirotska konferenca pozdravljena in samo na bolgarski vladi je, da bo pozdravljeno tudi delo. Naj bi bil ta dokaz podan čim preje!
Desetletnica prvega sestanka začasne na-mdne skupščine je bila danes.
Pri glavnem carinskem ravnateljstvu se
jc vršila konferenca o javnih skladiščih.
uprava #e vKopltar/evt m.Si.b - Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. IO.OSO tn 10.349 xa lnaeiate.SaralevoSt.7Sb3, TLanrcb St. 39.OI1, Praga ln Dunn/ St. 24.797
Dopolnitev zakona o zaščiti javne varnosti
Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Kralj je podpisal zakon o dopolnitvi zakona o zaščiti javilo varnosti in reda v državi od 1. jan. 1929. Po čl. 2. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi od G. jan. 1929 pridejo kot čl. 3., 4-, 5. in 6. te-le odredbe:
Kdor s pisanjem, tiskanjem, izdajanjem in razširjanjem knjig, listov, razglasov, plakatov ali na kateri drugi način dela propagando ali stremi za tem, da dela prepričanje ali razpoloženje pri drugih, da se kakšen del kraljevino SHS odcepi od celote, ali kot samostojna država, ali enota, ali da se priklopi kaki drugi tuji državi, ali da se spremeni današnja državna ureditev, ali sploh politični ali socialni red v državi, se bo kaznoval z jočo do 5 let.
Kdor s pisanjem, tiskanjem razširja napise, slike ali razglase, ali na katerikoli drug način prenaša lažnive trditve z namenom, da bi izpostavil zasmehovanju državne ustanove, zakone ali naredbe, oblasti ali politični in socialni red v državi, se bo kaznoval z zaporom do '20 let in denarno kaznijo do 20.000 dinarjev.
Kdor s tiskom ali na kak drug način dela na razdoru med plemeni ali družbenimi raz-
redi, ali izziva razpoloženje za plemensko razcepljenost ali plemenski razdor, se bo kaznoval z zaporom do 1 leta in denarno kaznijo do 10.000 Din.
Kdor na način, omenjen v paragr. 5, vrši propagando ali ustvarja razpoloženje, da se država ali samoupravne oblasti ovirajo v vršenju njihove naloge ali vobče v svojem delovanju, se bo kaznoval 7. zaporom «lo šestih mesecev in globo do 6000 Din.
Tretji del člena 4. se spreminja in se glasi:
Kdor postane ali ostane član takega društva ali politične stranke, ali ga podpira, ali sicer s tiskom kaj naredi, s čemer bi se pokazalo nepriznanje naredb oblasti, izdanih po oddelku 1. tega člena, se kaznuje z zaporom šestih mesecev in denarno kaznijo K000 dinarjev.
Sedanji členi 3 do 21 postanejo čl. 7 do 25- Za postopanje o kaznivih dejanjih po novem členu 3. je pristojno državno sodišče za zaščito države. Za dela po čl. 4., 5. in 6. so pristojna redna sodišča.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v I »Službenih novinalK.
Nov zakon o pokojninah
Pokojnina po 10 efektivnih letih
Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Kralj je podpisal zakon, kdaj dobe državni uradniki in Jelezniški uslužbenci pravico do pokojnine. Državni uslužbenci in uradniki železniških ustanov dobe pravico na pokojnino po 10 efektivnih letih v aktivni državni službi. V ta čas se ne šteje čas, ki ga je dotični prebil kot dnevničar ali kontraktualni uradnik. Po desetih letih ima pravico do 50 odstot. pokojnine. Za vsako nadaljnje leto po 2 odstot., polno pokojnino pa po 35 letih.
Tisti uslužbenci, za katere velja čl. 125 zakona o prometnem osebju, dobijo za vsako leto 2 in pol odstotka pokojnine, polno pokojnino pa po 30 letih. Tisti, za katere velja člen 126 zakona o prometnem osebju, dobijo polno pokojnino v 25 letih, torej po vsakem nadaljnjem letu 3.33 odstotkov.
•V slučaju odpusta iz državne službe dobijo državni uslužbenci in železničarji, če imajo eno efektivno leto neprestanega dela v državni službi, odpravnino v iznosu enomesečno plače. Tisti, ki iinajo nad eno leto služ-
be, nimajo pa še pravice do osebne pokojnine, dobijo za vsaki dve leti efektivne aktivne službe po en celomesečni prejemek, tako da se započeta dveletna perioda smatra kot da je končana. Celo odpravnina ne more biti nikdar \ečja, kot šestmesečna plača.
V slučajih, ki jih določajo prehodne naredbe, se štejejo v čas tudi kontraktualna in dnovničarska leta. Kontraktualni uradniki in dnevničarji v službi države in drž. železnic dobijo po enem letu efektivne službe v slučaju odpusta enomesečno plačo. Po petletni službi dvomesečno plačo. Tisti, ki so bili vpokojeni državni uslužbenci in ki so bili kot kontrapogodbeni in kot dnevničarji v državni službi in so bili iz državne službe odpuščeni, se odpustijo brez odpravnine. Odpravnina se ne izplača, če je bil kdo kazensko odpuščen. Ce umre, dobi odpravnino oziroma pokojnino tisti, ki ima pravico na rodbinsko pokojnino.
Zakon stopi v veljavo, ko so objavi v »Službenih novinahe.«
Pirotska konferenca poteka ugodno
Belgrad, 1. marca. (Tel. Slov.) Danes so se v Pirotu nadaljevala pogajanja jugoslovanske in bolgarske delegacije. Glavno vprašanje je bilo vprašanje dvolastništva. Obe delegaciji sta polni optimizma, da bo to vprašanje v dveh dneh urejeno. Nato pa preideta na transport potnikov in blaga preko meje.
Ljapčev zadovoljen
s potekom pogajanj
Predsednik bolgarske vlade Ljapčev jc izjavil novinarjem, da se delo pirotske konference dobro razvija. Na vprašanje časnikarjev, v koliko je točna vest belgrajskih listov, da je jugoslovanska delegacija predlagala razširjenje dela konference, je odgovoril g. Ljapčev:
»Tem bolje! Tudi mi ne bežimo od tega. čim več poslov bo izvršenih, tem bolje.«
Bolgarski delegat Karadžov, ki je bil nekoliko dni v Sofiji, da dobi od svoje vlade nova navodila, je izjavil časnikarjem, da obstoji pri jugoslovanskih delegatih ista želja po sporazumu ko pri bolgarskih.
Bolgarsko vladno glasilo optimistično
Organ vladne skupine »Demokratičeskega Zgovora« piše o pirotski konferenci ter pravi med drugim:
»Kakor poročajo iz Belgrada, je bila naša delegacija sprejeta v Pirotu na prisrčen in prijateljski način. Belgrajski tisk je pokazal veliko zanimanje za konferenco in izrazil željo, da bi bil rezultat konference za obe strani dober. Vse to dokazuje, da obstoji na obeh straneh dobra volja, da sc uredi vprašanje mej na način, ki bi čim hitreje rešil cventuelne incidente in tako onemogočil pojave in dogodke, čeprav majhne, trda nd velikih ficsicdir. Prijateljska atmosfera,
v kateri je konferenca začela svoje delo, utrjuje cplošno prepričanje, da se bo v Pirotu izvršil velik in koristen posel za obe sosedni državi.«
Angleški glas o pirotski konferenci
»Daily Telegraph« objavlja ob priliki pirotske konference uvodnik »Srbija in Bolgarija«, v katerem pravi:
Ta poskus, da se postavijo odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo na prijateljske temelje, pomeni korak v dobro smer. Čeprav prejšnji odnošaji med obema državama ne jamčijo za uspeh, smo vendar uspehu mnogo bližje, ko kdajkoli prej. Nato list navaja vzroke, ki so privedli do zatvoritve meje in pravi nato, da se mora smatrati ponovna otvoritev meje kot znak, da je Belgrad sedaj razpoložen in da mnogo bolj veruje in zaupa v dobre namene Sofije ter tudi željo bolgarske javnosti, da se reši dežela od makedonskega komiteta. Pirotska konferenca ima ta namen, da najde obrambna sredstva proti vpadanju makedonskih revolucionarjev v Jugoslavijo in agramo-komunističnih begunccv v Bolgarsko. Ce bodo ta pogajanja uspela, obstoji možnost, da bosta obe državi tako ohra-breni, da prideta na razpravo tudi bolj političnih vprašanj.
Na vsak način pa mora biti razpust makedonske revolucionarne organizacije prvi pogoj za uspeh pirotske konference, čeprav ne bo lahka naloga za bolgarsko vlado, da zatre organizacijo, ki je v bolgarskem narodu pognala korenine tako globoko.
Darujte v radijski
fond za steace!
I Bolgarski predlog
trgovinske pogodbe
Bolgarski privredniki so predlagali bolgar-i ski vladi, da se sklene trgovinska pogodba med i Bolgarsko in našo državo. Predložili so tudi | formalen načrt take pogodbe. Bolgarsko trgo-j vinsko ministrstvo je poslalo nato ta načrt naši j vladi. Sedaj proučujejo v belgrajskem trgovin-j skem ministrstvu ta načrt. V Belgradu je bil predlog sprejet zelo simpatično. Ker so sedaj : po otvoritvi meje odnošaji med obema državama normalni, pričakujejo v Belgradu, da bo vprašanje trgovinske pogodbe, ki je tako potrebna za zbližanje obeh narodov, tudi ugodno rešeno. Bolgarski gospodarski činitelji poudarjajo v svojem predlogu, da ni taka pogodba potrebna samo radi tega, ker ležita obe državi na istem potu med zahodom in vzhodom, temveč tudi radi izmenjave blaga med obema državama.
Najahtiaelnejšs socialni problem
Pod tem naslovom poroča »Jutarnji list« i T Belgrada:
Konferenca zastopnikov delodajalskih in delavskih organizacij, ki ima rešiti vprašanje odpiranja in zapiranja delavnic, se bo vršila kakor znano dne 3. t. m. ob 10 dopoldne v Zagrebu v prostorih trgovske zbornice. Na to konferenco odide danes zvečer iz Belgrada minister za soc. politiko dr. Mate Drinkovič, ki bo prišel v soboto v Zagreb in osebno otvoril to važno konferenco. Dr. Drinkovič bo v uvodnem govoru seznanil člane konference z vsemi strem-. Ijenji vlade, ki so do danes storjenr za rešitev j tega problema, ki je nad vse kompliciran, ker ga je treba rešiti tako, da bo zadovoljil na vse strani. Ta problem spada v zelo važne socialne probleme, zlasti še, ko zadnja naredba ni zadovoljila ne delavcev, ne gospodarjev. Pričakuje se, da bo dala zagrebška konferenca, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju delovnega časa v delavnicah, podlago, na kateri bodo mogli kasneje razpravljati službeni krogi ob priliki spremembe dosedanje uredbe in na ta način na zadovoljiv način rešiti to vprašanje.
Proti sedanji uredbi so protestirali nc samo delavci, temveč tudi podjetniki. Zato se pripisuje zagrebški konferenci veliko važnost za definitivno ureditev tega važnega socialnega problema.
Zagreb, 1. marca. (Tel. »Slov.«) V Zagrebu je veliko zanimanje za anketo, ki jo je sklicalo socialnopolitično ministrstvo za 2. III. in ki se bo vršila v prostorih zbornice TOI. Sem so že prispeli delegati zastopstev delodajalcev in delojemalcev iz vse države. Anketa bo trajala dva do tri dni. V nedeljo bo v zvezi s to anketo sestanek Zveze zasebnih nameščencev v dvorani delavske zbornice. Zbornični tajnik Topalovič bo poročal o anketi z ozirom na zasebne nameščence, ki sc v teh vprašanjih zelo intersirani.
Davčne olajšave zadrugam potrebne
Belgrad, 1. marca. (Tel. Slov.) Poslovni cdbor Glavne zadružne zveze je imel danes sejo. Obravnaval je nameravano spremembe davčnega zakona, zlasti kar se tiče rentnega davka. Zadružna zveza je ugotovila, da bi bilo ukinjenje olajšav, ki jih davčni zakon daje zadrugam, nasprotno interesom gospodarstva, ker bi se s tem otežkočilo zbiranje malega kapitala med najširšimi ljudskimi sloji. Statistični podatki, s katerimi razpolaga Glavna zadružna zveza, dokazujejo, da jc skoro v vseh delih države, razen v Sloveniji, zbiranje ravno teh vlog po zadrugah dalo zelo slab rezultat, ker se kmetje boje, da bi bili njihovi prihranki obdavčeni, zato jih takim zavodom nc izročajo. Ce se uvede rentni davek tudi pri hranilnicah in posojilnicah, bo položaj šc slabši. Gospodarski položaj države pa zahteva, da sc zbiranje kapitala olajša. Glavni odbor se jc nato bavil s poslovnimi stvarmi, zlasti s poročilom zadružniške konference v Zagrebu.
Štirje novi vlačilci
Hamburg, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Jugo< slovanska vlada je naročila hamburški ladjedelnici H. T. Siuicken zgradbo štirih vlačilcev za pomorski promet med dalmatinskim otočjem. Dobava se ima izvršiti v šestih do osmih mesecih nn račun reparacij.
Velika koalicija propadla
Berlin, 1. marca. (Tel. Slov.) Pogajanja za veliko koalicijo so sc danes končnoveljavno razbila. Nemška ljudska stranka je stavila kot pogoj, da se mora pred vezavo med strankami, doseči »porazom o finančnih vprašanjih, dočim so druge stranke bile pripravljene razpravljati o finančnem vprašanju šele po doseženi koaliciji v posebnem odboru. Državni kancler je nato ugotovil, da večinska koalicija ni mogoča. Jutri
bo o tem poročal državnemu predsedniku. Domneva se, da državni kancler smatra, da ae je krizi vlade med reparacijskimi pogajanji na vsak način treba izogniti. Zato ne more odstopiti, temveč bo s sedanjim kabinetom zagovarjal proračun pred državnim zborom. Odstopil bi samo tedaj, če bi za državni proračun ne dobil večine.
Briand za Kellogov pakt
Pariz, 1. marca. (Tel. Slov.) V debati o ratifikaciji Kellogove pogodbe je izrazil Briand upanje, da bo zakon v parlamentu sprejet soglasno. Protivojna pogodba seveda nikakor ni popolna, vendar pa pomeni napredek za zavarovanje miru. Vlada pozna pomanjkljivosti pogodbe. Zato pa se ne sme takoj misliti na zahrbtne misli vlad, ki so prisiljene da vpoštevajo gotove politične tendence. Francija je želela varstvo miru v ženevskem protokolu na podlagi razsodišča in raznih varnosti. Eventualni neuspeh je ne bo prestrašil, da ne bi tega delovanja nadaljevala. Društvo narodov je moralo prebroditi več kritičnih period. Če je kljub temu moglo napredovati in doseči uspehe, je pravi čudež. Glavna težkeča je, doseči soglasne sklepe. Težko je spraviti 52 narodov pod en klobuk. Če se govori o pomanjkljivi volji posameznih članov Društva narodov, je to neupravičen očitek. V vprašanju razorožitve je imela Francija
vedno vodilno mesto. Stavila je najdalekosež-nejše predloge in sama od sebe znižala vojaško službeno dobo in efekiivno moč vojske. Sramotno je trditi, da je Francija reakcionarna. Francijo je pripravila k sklepu Kellogove pogodbe misel, da se jamstvo za ohranitev miru poleži v roke naroda samega. Pogodba izpopolnjuje v statutu Društva narodov pomanjkljivost, ker je še vedno bil mogoč izgovor za vojno. Sedaj pa mora imeti proti sebi država, ki bi hotela konflikt rešiti z orožjem, Društvo narodov, signatarne države Društva narodov in javno mnenje vsega sveta. S to pogodbo se reši tudi problem razorožitve, po katerem stremi Francija slej ko prej z vsemi močmi, četudi vztraja pri pridržku, da ostane sama pri tem zavarovana. Rusija, ki je več let zastonj poskušala skleniti s sosedi pogodbe o nenapadanju, se je prav spretno poslužila Kellogove pogodbe, da bi dosegla cilj svojih želja.
„Besedilo" belg.~lranc. vojaške pogodbe
Haag, 1. marca. (Tel. Slov.) »Uttrechter Tagblatt« objavlja sedaj popolno besedilo bel-gijsko-francoske vojaške pogodbe. Obširni spis ima datum 20. dec. 1927 in ima napis »Razgovori francoskega in belgijskega generalnega štaba od 7. do 12. septembra 1927«. Listina je pisana na uradnem papirju belgijskega domobranskega ministrstva in ima opravilno številko »Generalni štab, III. oddelek, št. C. B. 17.44? tajno« Listina ugotavlja, da so se razgovorov o izvedbi francosko-belgijskega vojaškega sporazuma od 7. septembra 1920 imenovanega »bruseljski dogovor«, čl. 6, udeležili za Francijo šef generalnega štaba general Debeny, njegov namestnik general Bineau in bruseljski vojaški ataše general Blavier, za Belgijo pa šef general-
nega štaba general Galet, šef III. oddelka polkovnik Michem in šef I oddelka polkovnik van den Bergen. Zastopniki so poslovali v duhu sporazuma od 7. septembra 1920, da se dosežejo potrebna izboljšanja. Protokol je podpisan od obeh šefov generalnih štabov in potrjen po belgijskem domobranskem ministru de Broque-ville. Niti Francija niti Belgija ne bosta pospeševali nobenih agresivnih dejanj proti katerikoli državi, vendar pa ju defenzivna politika v bodoče lahko prisili k vojaški ofenzivi. Vojaška pomoč Francije v belgijsko-holandskem konfliktu bi imela biti samo diplcmatična in industrielna. Sodelovanje z angleškimi četami dovoljuje odbojni napad v holandskem Limburgu, za kar bi se uporabile močne angleške konjeniške čete.
Preobrat v francoski notranji poltihi
Pred zasedanjem DN
Belgrad, 1. marca. (Tel. Slov.) Ob priliki zasedanja Društva narodov bo zasedala tudi tehnična komisija za promet in tranzit. Načrt dnevnega reda določa 13 zasedanj. Obravnavala se bodo ta-le vprašanja:
Konstituiranje urada. Poročilo »talnega odbora za pristaniško in pomorsko plovbo. Poročilo odbora za prevoz po železnicah. Poročilo odbora za cirkulacijo po potih. Poročilo odbora o rečni plovbi. Poročilo pravnega odbora. Poročilo o kombiniranem transportu. Poročilo odbora za proučevanje vprašanja konkurence med železnicami in cestami. Poročilo odbora za unifikacijo transportne statistike. Sprejetje in razdelitev poročila o prometu in tranzitu. Resolucije komisije o rezultatih konference izvedencev za časnikarstvo. Komunikacije, ki zanimajo delo Društva narodov v kritičnih časih. Razdelitev dolžine radiofonsluh valov. Razprava o predlogu madjarske delegacije ob priliki 111. glavne konference za promet in tranzit. Sodelovanje civilnega zrakoplovstva in mednarodne organizacije »zrakoplovne navigacije«. Sprejetje resolucije, ki jo je sprejela komisija na poslednji seji. Vprašanje, ki ga bo stavilo Društvo narodov, glede svobode prometa in tranzita. Sprejetje priporočil II. konference za potne liste. Sprejetje priporočil III. glavne konference za promet in tranzit glede identificiranja in potovanja oseb brez narodnosti in oseb dvojne narodnosti. Sedanje stanje vprašanja reforme koledarja. Letno poročilo pristaniškega ravnateljstva v Memlu. Poročilo posebnega odbora za vprašanje jurisdikcije donavske komisije. Proračun organizacije za promet in tranzit v 1. 1930. Notranji pravilnik komisije. Poročilo predsednika o izvršitvi misije po poslednji konferenci. Poročilo o poslani in sprejeti korespondenci.
Za našo državo se bo te konference udeležil glavni ravnatelj GjurišiČ.
Jugoslavija in mamšine
Atene, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Med Jugoslavijo, Romunijo in Grčijo se je dogovorilo, da bodo pri ženevskih razpravah o manjšinah postopale skupno. Obstoječe varstvo za manjšine je zadostno, dalekosežnejši predlogi, tudi Dandurandovi, so brez pomena. Pričakuje se, da bo v tej stvari Politis podpiral grškega zunanjega ministra Karapanosa, ki bo najbrže imel v Davosu razgovor z dr. Marinko-vičem in tudi v Ženevi razpravljal z Jugoslavijo in Bolgarsko.
Seja prosvetnega sveta
Eelgrad, 1. marca. (Tel. Slov.) Danes se je vršila 500. seja glavnega prosvetnega 3veta po osvobojenju. Na seji se je sklenilo, da se prizna frančiškanski gimnaziji v Sinju pravica javnosti za I. in II. razred. Sturmova »Francoska gramatika« in Jedrliničeva »Kratka hrvatska slovnica za slovenske šole« sta odobreni. Med najvažnejšimi sklepi današnje seje glavnega prosvetnega sveta je bila ta, da se semeniščem in bogoslovjem ne prizna značaj fakultete, ker se profesorji ne postavljajo po načelih, kakor profesorji na univerzah. V Sloveniji pride v poštev mariborsko bogoslovje in eventuelno tisti slušatelji ljubljanske teološke fakultete, ki bi ne bili vpisani na univerzi.
Zvečer se je vršila večerja na čast rektorju belgrajske univerze Mitroviču, ki je že 25 let član prosvetnega sveta. Poleg vseh članov se je udeležil večerje tudi prosvetni minister Boža Maksimovič.
Pariz, 1 marca (Tel. Slov.) Ker sc je Poincare v torek popoldne razgovarjal z radikaloma Cazal-om in Herriot-om, se smatra, da je s tem storjen preobrat v političnem položaju. Radikalna stranka je imela včeraj aejo, na kateri je sklenila, da odklanja vsako odgovornost za privatne razgovore svojih članov s Poincarejcm. Stranka hoče ostati zvesta svojemu dosedanje-
Budimpešta, 1, marca. (Tel. Slov.) Bivši madjarski ministrski predsednik Štefan Friedrich je sestavil brošuro z naslovom »Krščanska opozicija-, katero je razširjal v stotisočih izvodih. V uvodu navaja, da hoče organizirati neodvisne patriotične meščane in delavce, ki niso zadovoljni s sedanjim vladnim sistemom. Bethlenov režim pa kritizira nadvse ostro. Pravi, da je
mu postopanju in 9e zavzemati samo za tako vlado, ki bi znala uresničiti lojalen republikanski program. Poincare pa je s svoje strani že izjavil, da se nikakor ne bo obrnil na radikalne socialiste in da ne bo šel prej iz vlade, dokler ga ne vržejo, kar odgovarja parlamentarnim običajem. Odločitev je torej pričakovati pri posvetovanju o kongregacijah.
glavni greh Bethlenovega režima podpis tria-nonske mirovne pogodbe, posebno še, ker je ta mirovni diktat več let pozneje priznal zaradi posojila pri Društvu narodov. Friedrich našteva potem gospodarske napake sistema in zahteva, da se uvede tajna volivna pravica, da se zopet uvedejo porotna sodišča in da se zunanja politika uredi realnopolitično.
Drobne vesti
Berlin, 1. marca. (Tel Slov.) »Deutsche Ta-geszeitung« poroča iz Moskve, da je ruski Polit-biro od9tavil kot šefa uredništva »Pravde« Bu-liarina. Buharin je bil že pred več meseci začasno odstavljen kot voditelj kominterne in glavnega uredništva »Pravde«.
Atene, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Nemško poslaništvo je zaprosilo pri grški vladi, da dovoli, da sme zrakoplov »Grof Zeppelin« 28. marcu na poletu v Egipt leteti nad Grčijo. Vlada bo to dovolila.
Carigrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Na Bo-sporu in v Marmarskem morju je od danes dopoldne prekinjen promet s parniki, ker se iz Črnega morja proti jugu kopičijo silne mno-žinfe ledu, ki bodo Bospor popolnoma zatrpale.
Atene, 1. marca. (Tel. »Slov.«), Silen vihar je napravil v Solunu mnogo škode. Veter je odtrgal mnogo streh. Posebno pa je prevrnil skoro vse barake, ki so bile zgrajene za grške begunce.
Praga, 1. marca. (Tel. »Slov.«) V tovarni za šivalne stroje Lada v Sobiesslavu je eksplodirala emajlirana peč. Dva delavca sta bi-Ip ubita, šestnajst pa je bilo ranjenih. Med njimi trije smrtnonevarno.
Ncwyork, 1. marca. (Tel. »Slov.«) V pristanišču Boena Ventura v Kolumbiji je včeraj eksplodiral parnik Teutoniac, ki je bil naložen z dinamttom in gazolinom. Mrtev je kapitan in dva mornarja, ki so se takrat nahajali na ladji, dočim so se vsi ostali mornarji k sreči takrat nahajali nn suhem, ker so imeli dopust.
Atene, 1. marca. (Tel. Slov.) Italijanski konzul v Patrasu je protestiral proti temu, da grški
II.i: MAMn^ftU „.1.MA.,1U, U.ImamaL. *%k«4rtA ČAIA noti ilapttuajv/ uomnutllCT iiaujaiionv	inv
kot italijansko propagando. Načelnik urada je vložil pri vladi pritožbo. V z?dnjem desetletju se je naselilo v Patrasu 7000 Italijanov.
Današnja Turčija
Ministrski predsednik Izmet paša objavlja v listih daljši članek o sedanji Turčiji. V glavnem pravi:
Se pred sedmimi leti, ko je bila grška vojska v Sinirni in njeni okolici ter je prodirala na Angoro, Carigrad pa bil še pod vlado mednarodne komisije, se je zdela uresničitev našega narodnega programa, (erzerumskega programa) utopija, če ne celo blaznost vsakomur, ki ni poznal dejansko moč Turčije. Mustafa Kemal paša s svojimi sodelavci pa je to utopijo spremenil v resnico.
Turčija je danes zadovoljna z uspehi, ki jih
je dosegla in ne misli na nobeno maščevalno vojsko, temveč je vseskozi miroljubna. S avoji-
mi sosedi živimo v najboljših odnošajih. Z Grčijo smo si vzajemno izmenjali svoje manjšine, tako da danes živi le malo Grkov v Turčiji in le malo Turkov v Grčiji. Ta akcija je zahtevala mnogo žrtev, toda odpravila je glavni vzrok prejšnjih nasprotstev z Grčijo. Prepričani smo, da se je Grčija odpovedala uresničenju svoje »velike misli«, to je ustanovitve starega bizantinskega cesarstva, ki je dolgo časa vodila vse delo našega soseda.
Kar se nas tiče, smo zadovoljni s sedanjimi mejami na Balkanu in mislimo, da noben drug narod ne stremi po delih našega ozemlja. Iskreno hočemo mir, ker imamo obsežen gospodarski program in vemo, da bi nas vojna vrgla v finančne težave. V Jugoslaviji živi danea še na stotisoče Turkov, ki bi se radi vrnili domov. Več kot 800 tisoč Turkov živi na Bolgarskem Vendar pa so naši stiki z obema državama, kakor tudi z Romunijo, zelo prijateljski in ni tu nobenega važnejšega vprašanja, kakor samo povratek naših ljudi v Turčijo.
Tudi z Rusijo so naši odnošaji dobri. Bolj-ševiške propagande ne smatramo za nas nevarne, ker komunistične teorije ne vplivajo na naš« kmete in obrtnike. Z Nemčijo, Španijo in Združenimi državami sploh še nismo nikdar imeli sporov in so naši odnošaji najboljši, a ravno tako tudi z Italijo, s katero smo pravkar sklenili prijateljsko pogodbo. V zelo dobrih odnošajih smo tudi s Francijo, ki od 1. 1921 dalje izvaja stalno napram nam prijateljsko politiko in ki bo, kakor upamo, priznala tudi naše stališče glede spornega ozemlja na sirski meji. Z Veliko Britanijo smo rešili vprašanje mo6Ulskib mej in druge probleme.
Če je političen in diplomatski položaj naše države zadovoljiv, se ne more to reči o gospodarski in finančni situaciji. Turško ozemlje je sicer bogato, toda podnebje anatolske planote kaže tolike klimatične razlike, da je poljedelstvo le slabo razvito. Upamo, da bomo mogli z modernejšim obdelovanjem polja dvigniti kmetijstvo. Zato pa je potreben denar in čas. Denai bi mogli dobiti tudi v tujini, to pa ni v ciljih naše politike. Nočemo obtežiti države z novimi letnimi odplačili tujim državam. Hočemo si pomagati sami. Vemo, da bo potreben daljši čas, da se produkcija v Mali Aziji dvigne, toda naš narod raje potrpi, kakor pa da bi izročil bodoč nost naše zemlje tujim rokam.
Pri takih okolnostih je razumljivo, da zelo skrbimo za ravnovesje v proračunu, i o tem bolj, ker veljajo obresti in amortizacija nas.* dolgov v tujini letno 2,000.000 funtov šterlin-gov (okoli 550 milijonov Din), kar znaša 10 odstotkov vseh naših letnih izdatkov. Za armado, ki šteje 150.000 mož, izdamo letno 37 odstotkov vseh naših izdatkov. Za 14 milijonov prebivalstva je to število vojske sicer veliko, toda mi mo 'ramo imeti tako močno armado, da ubranimo svoje meje in da ohranimo red v notranjosti. Kar se tiče industrije, bomo gledali, da se ta čimbolj razširi v naši državi. Polagoma hočemo postati narod, ki sam krije vse svoje potrebščine. Predsednik Mustafa Kemal se nadeja, da bo v 25 letih Turčija lepo razvijajoča se država s 25 milijoni prebivalstva. Tako število prebivalstva more zemlja prehraniti, če se zboljša produkcija. Standard se sedaj v Turčiji stalno dviga in moremo reči, da pri nas ni brezposelnosti.
Sedaj, ko smo svobodni in sami gospodarji na svojem turškem ozemlju, smo najbolj miroljuben narod in naše edino stremljenje je, povi šati življenjsko stopnjo našega ljudstva.
»Slavija"
Tako se imenuje list, ki je pričel izhajati v Ljubljani »za lepšo bodočnost naših ljudi doma in na tujem«, kakor se pravi v podnaslovu. Obseg lista je velik, njegova vsebina pestra in jasno se vidi, da preveva ustanovitelje lista v resnici globoka ljubezen do naših izseljencev v tujini. V uw>dnem članku »Naš namen« se posebno naglaša slovanska misel in najvišji cilj federacija slovanskih držav. Odtod tudi ime lista. — V prvi Številki je tudi objavljen oglas društva' »Slavije« ,ki je bilo ustanovljeno 1.1928. v Buenos Airesu in ki ima namen gojiti med izseljenci vseslovansko misel in pomagati izseljencem v gospodarskem, kulturnem in socialnem oziru. — Izdajatelj in urednik »Slavije« je g. Fran de Cecco, tiska pa se list v tiskarni »Slovenije«. Naroča se pri upravi Poljanski nasip 10 ln velja za V9e leto 30 Din. Člani »Slavije« dobivajo list brezplačno. List izhaja koncem vsakega meseca.
tnftln wtnnm?«mn in not rro tw
-.....i"-	r*-r........."j o- r-
šljejo naši ljudje svojim znancem v tujih krajih na ogled, da bo tako vez med izseljenci in do-' movino tem tesnejša.
Bet grajske vesti
Belgrad, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Josip Miklavčič pri Stolu sedmorice v Zagrebu je pomaknjen v I. 2.
Kralj je podpisal ukaz, s katerim se Imenujejo v disciplinsko sodišče pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani za predsednika dr. Rogina, za podpredsednika dr. Golia, za člane dr. Bežek, dr. Pajnič, dr. Levifnik, dr. Kavčič, dr. Skaberne, dr. Eberle in Nagode.
Ministra Srskič in Švcrljuga sta bila v dvoru.
Ukaz o premestitvi okrajnih glavarjev na Hrvatskem je podpisan.
Zagrebške vesti
Zagreb, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Sava je danes padla, tako da znaša 50 cm nad norma-lo Ledenih plošč je na Savi vedno manj. Tako je zasedaj nevarnost poplave minula. Temperatura je padla. Barometer pa je šel kvišku. Ves dan je bril oster veter. Nebo je bilo oblačno. Popoldne je pričelo snežiti. Barometer je dopoldne kazal —7, popoldne —8.
Zagreb, 1. marca. (Tel. »Slov.«) Zagrebški veliki župan je na predlog okrajnih glavarstev potrdil občinske odbore za 51 občin. Potrditev je izšla v današnjih »Narodnih no-vinah«. V ostalih občinah bodo imenovani občinski odbori v najkrajšem času. Ker je v zagrebški oblasti okrog slo občin, je torej potrjenih polovico občinskih odborov, druga polovica pa bo izmenjana.
Karel Koter in Ljudevit Berk, ki sta bila obsojena od mariborske porote na smrt, sta pomiloščena. Prvi na dosmrtno Ječo, drugi na 20 let, s poostritvijo na dan 24. junija.
Dunajska vremenska napoved: Jasno. Zjutraj Še hud mraz, potem pa bo postajalo topleje.
Izjava Mironesca j
Dunaj, 1. marca. (Tel. *Slov.«) Romunski I zunanji minister Mironescu je izjavil varšavskemu dopisniku »Neue Freie Presse«, da je Litvinovov protokol dosegel to, kar je Romunija že dolgo želela: odstranitev mirovnega spora med Romunijo in Rusijo. V načrtu se nahaja obojestranska obveza, da nobena dr-i žava ne bo načela narodnih vprašanj. Besara-I bija je za Romunijo narodno vprašanje prvega reda. Pogajanja o optantskem vprašanju z Madjarsko so se v San Remu samo odgodila, da se obema strankama omogoči, določiti meje, do katerih moreta obe stranki iti. S tem, dn stopijo delegati v stik s svojima vladama, se ima urediti količina odškodnine in način plačila.
Silovita burja v Trstu
Trst, 1. marca. (Tel. Slov.) V Trstu divja burja s hitrostjo 150—60 kOm, ki je s tem presegla vse svoje dosedanje rekorde. Ves promet po cestah je onemogočen. Ljudje, ki hodijo po ulicah, so neprestano ogroženi po opeki, ki pada s streh. Ob obrežju je burja prevrgla tramvajski voz, pri čemer je bilo ranjenih več oseb. Tudi več avtomobilov se je prevrnilo. Na južnem kolodvoru je burja odtrgala in odnesla streho na peronu. Prekinjene so vse telefonske zveze z drugimi italijanskimi mesti, večinoma pa tudi z inozemstvom. Strahovita burja je potisnila jugoslovanski parnik »Dubrovko« prav, do okolice Cittži nouve. kjer je parnik srečno pristal brez tuje pomoči. Promet v tržaškem pristanišču je popolnoma nemogoč.
Srpsko-italijanska banka
, — - ... /T—l Ot-.. \ DmmIU C_ uviginu, i. umiva.	»iui,; « >«nm jijt
sko-italijanske banke, ki sc je dni v Belgradu otvorila, so potrjena Delniški kapital znaša 10 milijonov lir.
Ostra kritika Bethlenovega režima
Pos!. Friedrich zahteva tajne volitve in poroto