76. številka. Trst, v soboto dne 4 aprila 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" pts- izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praziik^fi^b 4. ur pop. — Naročnina zna~a: za vse leto K » 12 K. za ćetrt leta 6 K in za en rfi^ee 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravni^tvo ne ozira Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične Številke po 6 stot (3 nvčJ; izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka 870. glasilo politične ji društva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oi?iasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo Naročnino, reklamacije lin oglase sprejema uprav-niStvo v ulici Molin piccolo St. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo ln tlakama . ulica Carintia *tev. 12. Slovensko iMmm in narodni ratslci. Dejstvo, d i 8 ) zastopniki državnega pravdništva nt rtfprtvab pred tukajšaiim deželnim sodišč n veoda* enkrat je1! za-t žb= proti «1 >vaiskra stankam zastopati v jeziku obt>žeri«ev — t> d-jatvo nim g v vori, da Be z vstrajnim in odločnem postopanjem e'ednjič vendar le d ivaia pravičao stvar do zmage, Dil^ih borb je trebalo, ali eledijič smo veodar t idi iz drž^vnega pravd-n štva izs 1 !i prip^znanje pravice naš-?a slo-venskegt ježka. Ali včerajšnja razprava na tržaškem deželnem eoiišču je našim ljudem pokazala tudi že nekaj dražega, zel<5 važnega. Pokazala je namreč kako na krivem 90 oni ljuije, ki ra®nij *f da je vsp°h v stvari sami bolj zavarovan ako zastopajo svojo stvar v kaljan-skem jeTiku. ^'c^rajsija razprava je d »kazala, da se tudi s slovenskim jezikom morejo dosezati lepi vs[»ehi z» stvar klijenta sam Zato je tem^K>lj iilostno, da slovenski odvetniki v tej težki borbi niso dobivali do-pedsj od shrani našega občinstva t s'e pomoči in podpore, katere bo mogli opravičeni pričakovati — ne radi sebe, ampak radi stvaii, za katero B"* bije boj. Cel6 med ljudmi, k^ kaj radi in glisno povdarjajo svoj rad ktlizem, in ki zahtevajo od odvetnika, naj v tej borbi zapostavlja cek> stvar rv jega klijenta narodnemu stališču na korist — cel<5 med temi ljudmi je takih, ki se sami v (ivo; i h stvareh poslužnejo ita i an-Bk*»ga jezika v občevan'u z obla*tm;. S »venski odvetniki nam zatrja:o, da so se marali mnogokrat ooriti s slovenskim* strankami — nota bene: cel6 radikali — za to, da ao jim iste dovolil', pisati njihove spise na slovenskem jez:ku. A je tudi slučajev — notor čmh «1 u čaje v — ko so si taki rad kalci dajali napravljat! sp;se na italijanskem jez ku in od italijanskih notarjev in odvetnkov. D-kaze o tem imam » v svojih rokah. A tega menda ne treba pripovedovati, koliko nam tako postipan e od ljulij, ki so na g-a*u zivednh S o Tanov, m >re škoditi v narodie-n pog edu v borbi zi pravice naseda jez aa! To more u net; tud: najpripro-steji človek, kaj pomenja to, ako se morejo oblast' naaprot: našim odvetnikom sklice 'ati na tako izdajal-ko pr>stopanje slovanskih strank samih. Tu nam prihaja na misel sluč*j, ki se je dogodil že pred kakimi trinajstimi leti. To je bil, to, o gospo i-«, izgle I pravoga re- PODLISTEK. Na rojstni zemlji C. Spisal Kaaver-Šandor-Gjalakl : prevel xxrv. — Naprej — naprej — jima je Zikli-cal v tem Tomica, ko je ž * zaplesal m mo njiju z Zlatico, ves upehan in kakor rak rudeč v ob-azu. — Dajim! — je šepnila Vera in potegnila Leva za seboj. Na gl*s godbe sta prihitela tudi otroka v salon, pa se zavrtela tudi ona. — Tu je gospod Fran — naj on pleše s teboj, je rekel stric T<- mi<-a, opazi vsi inštruktorja, ki sa je bil postavi! pri vratih in je radovednim in začu enim obrazom gledala na plesalce. Tomica je res izpustil Zlatico in se umaknil v kot, kjer se je vrgel v fjte'j in si jel, težio eopć, brižno ot rati pot z obraza. L'v pa kar ni mogel prenehati, tako je užival v plesa Ju z Vero. Deklica je bila izb jrna plesalka, a njega ni tol ko navduš la njena spretnost ampak užival je od njene drage mu bližine, od slast:, da jo drži v sničnega narnlnega radikalizmi. Te laj nismo :meli še na sod še ti ne slovenskih sekcij, ne slovenskih senatov, ne slovenskih odvetniških pisarn. Tedaj je bil kupil neki okoličanski Slovenec neko zemljišče. A ker n' mojrel v Trstu nsjti pisarne, ki bi mu bila napravila s'oveasko pogodbo, dal je isto napraviti druge, ia pofm je sel na sodišče, k':er je dal svojo prošnjo na protokol za legalizacijo in za vknjiženje. Tako postopanje je izgled resničnega ra dikalizma, in sicer tem lepši izgled, ker je i b-1 podan že pred 13 leti, ko n bilo tu slo-| venskih odvetnikov in ko se sploh ni videlo slovenskih spisov na naših sodiščih. I11 mi lahko povemo tudi to da ga je dal sedaj pokojni možznačaj od našega sv. Ivana, ki je ob vsej svoji pri p r o-stosti užival iskreno s postova nje vseh. Kako občutna in zaslužena lekcija je to on\u inteligentnim slojem, k i iz strahu za svojo osebno stvar danesše, ko imamo tu petslo venskih odvetniških pisarn, ko imamo notarja, ki rad in lepo piše slovenski, najraje pišejo, oziroma dajejo pisati po italijanski. Od nash odvetnikov se zahteva v >m° slovenskega radikalizma, naj bodo odločai do skrajnosti naj rizkirajo svoj renome — pri onih strankah namreč, ki ž've v gori ozna č^nih predsodkih — in naj rizkirajo po takem kolik-T toliko tudi svojo ekzisteico. O l naših odvetnikov se zahteva, naj se izpostavljajo na'hu' m ucprije'nostim ! In kake morejo biti te neprijetnosti, to nam je pokazal slučaj Škrk, k » je moral g. dr. Gregorin prenašati najhuje zatožbe in obdolževanja. D*. Gregorin j;h je pr?našal mirno, stojično, hladno, a m>gel je to ravno zato, ker ima v sebi čut — narodnjaka, kakorše o r.ivno mora biti narodnjak v de janjih. V tem pa, ko se vse to zahteva od odvetnikov, je inteligentnih ljudij in takozvanih rad kalcev, ki tudi zahtevajo to. a sami postopajo v praksi ravno nasprotno temu, kar zahtevajo od d r u z i h ! Naj le zahtevajo! O I vsakogar moremo in moram ► zahtevati, da vrši svojo narodno dolžnost. Žito ravno pa smemo zahtevati tudi od izvestn:h takozvan h radikalcev, naj bodo radikalni v vsem praktičnem nastopanju in ne samo — v lepih bombastičn:h govorih ! Javni shod ij političnega društva »Edinost« v sv. Križa dne 29 marca 1903 (Z m — nastop:jo možki in značajno tudi na predstoječih vo-1tvah. Gospoda nimajo srea zi kmeta — niti za italija-ske^a ne. Kako naj bi imeli srce z\ slov nskegi kmeta ? ! Zdto volite svojim zastopnikom moža, ki bo ime1 srce za vas ! Zahvaljujem se vam na skazanem zaupanju. Vračam vam poverjeni mi mandat neomadeževaa^ga. Z veli pošteni volilci sveto-križki ! (Ploskan e ia živio-klici) Na poziv predsednik »v, da«4i ima kdo kaj pripomniti na poročilo g. G-egorina, se je og'a^il za besedo zborovalec Martin Košuta, ki se je g. poslancu top'imi besedami v imenu volileev zahvaljeval na vestnem in č.istnem zastopanju koristi VI. okraia. Govornik je izražal najprej svoje obžalovanje na tem, da g. dr. Gregorin ne vsprejme ve5 kandidatu-e in je polem — po izgledu, ki so ga ž* dali ProseČan; — priporočal za kandidati za predstoeče volitve d>mačna v tem okraju, gosp. dr.a Slav i k a. Nadeja se, da bo ta grsp >d v-«p?šio in z vnemi deloval za koristi svojih volile sv. Ia dela bo im°l, ker g »spoda na m ig^stratu silno zanemarjajo našo okolico. Ali krivi smo tudi sami, ker se tuli sami ne pobrigamo, da bi bili naši zastopniki obveščjai o vsem. Za stopnik mora iskati kontikta z volilci, a tudi ti poslednji morajo iskati dotike z "zastopnikom. To je hotel polož ti na src3 zistopn -kom in volilcem. Predsednik Mand č je dal na glasovanje predlog predgovora! ka, da se g o s p. d r. Edvard Slavik proglasi kandidatom za VI. okraj. svojem naročaju in dih, ki seje dv gal iz njenih prs, iznjenega obraza, iz fsega njeaega telesa, vel mo je k obrazu z vonjem cvetiZa hip ga je bilu mal > sram, tega čui-tva ali ni s? ga tnngel iznebiti, ni se mogel odločiti, da b: jo pustil. In tuli Vera kakor da je zapala v neko razkošno, slastno čutstvovanje. Zažurelega lifia se je priklonMi k plesalcu in obraz jej je blestel oi radostnega nasmeha, a očesi sti se jej zapirali od radosti. — Gfiej, Zlata ne pleš? ! — je opazila Vera p-va in rekla L°vu, naj vzime sedaj Ziato. Frau je namreč na bes de Tom ce, v sramu pordečel in prestrašen odoežjl v drugo sobo, rekši, da 03 ne zna plesati valčka in tako je ostala Zlatici brez plesalca. Na sijajnih mestnih ples h je Lev na vadno zeval od doleega časa, če tudi ji bil strasten plesalec. A sedaj je postil ves raz-vnet, vesel, skoro mlad in objesten. Ztpore-doma je plesal z Vero in Zlato. Nastala je obča radost. O roka sta se vrtela po svoje, deklic sti plesali med seb »j ko se je Lev moral malo 'oddahniti, pak tudi Tomica se svojim debelim tel som se je dal še dvakrat zavesti, da je šel »valsovat«, kazajoč o tem, kako se je v njegovih časih plesalo valček ter 8 3 ni izpuščal niti eden korak. — Oho — kaj je to ? — Glej, glej moja krasna Verica ! — og'asil se je stari BI njević, st ij č na vratih še z klobukom na glavi in silno svojo palico v roki. Deklici st; ravno skupaj plesali in opazivši starega st: ple?a;e hiteli k njemu in ga poljubili na roko, če tudi se je branil. — Živele — .Živele! — Dajte otroci dalje — jim je govoril, odhajaje za hip v sobo. Zabava Be ni pretrgala. Tudi teta Bri-gita je bila tako dobre vo'je, da ni niti za minu o prenehala udarjati po pormenelih in posivelh tipkah trdega instrumenta. Rudeča v licu od napora in dobrotno smejoča se je začela sedaj svirati neko polko, ki je bila se stareja od valčka. A obraza deklic Bta ž;rela od razža-jenoeti in vzburjenosti. Baženstvo in veselje sta jima sevala iz vsake črte, ova-jala ju je vsaka kretnja — vsaki mig in zas ikljaj. Zmanjkovalo jima je Bape od napora, prsa bo se jima burno valovile od hitrega dihanja, no preneha'i n:sti in počival niti za trenotek. Lev se je sedaj pa se laj umikal v kot, in gledajoči sedaj to njiju raloat, bilje Predlog je bil vsprejet soglasno in cb živi<»-klicih. Zborovalec J. Š t o k a je omenjal, da se ljudje pritožujejo, da še niso dobili denarja za ekspropriirana zemljiška v namene vodovoda tržaškega. Prosil bi torej pojasnila. Dr. G r e g o r i n izjavlja, da mu je drago, di more govoriti o tem. Najprej je cenili zemljišča vladna komis j a in je do'ooila vsaj kolikor toliko primerne cene. Lastniki zemljišč sicer niso bili povsem zadovoljnji, vendar so privolil . Uprla pa se je bogata družba Aurisina in je zahtevala drugo sodno komisijo. Ta pa je cenila zemljišča grozno nizko. Nje postopanje je bilo naravnost Čudno^ vse grajevredno. Že to je bilo neodpustno, da so lastniki dobili dotične dekrete še le 48, ali 24 ur pred sestankom komisije, ali pa j h sploh niso dobili. Niso torej imeli toliko časa, da bi se bili mogli posvetovati žojim, s?ojim zastopnikom. Lastaiki tudi niso vedeli, kje se snide komis ja. Kmet tudi ne pozna zakona in listniki niso vedeli, da morejo protestirati prot' izvedencem. Prvi dan torej niso vedeli, kje se zbere komisija in zat > tudi niso prišli v dotiko a kom sijo. Pos'edici temu je bila, da z >pet niso ču'i, kje s« snide drugi dan in so vedel; o tem le tisti, ki so bili na licu mesta, toje ravno tisti, ki so že odpravili prvi dan. Tako se je vršilo vse protizakonito. — Lastniki so uložili reknrz na više sodis5e, ki pa je odbilo iBtega. Šli smo na najviše sodišče. To pa je odredilo, da je izvedence še enkrat zaslišati in ima prva instanca izreči vnovič razsodbo. Sedaj nam je čakati na razsodbo okrajnega soiišča. Ako bo potrebno, bomo m jrali zopet nastopiti trnjevo pot re-kurza. Stvar se torej utegne vleči še nekoliko mesecev. Na vsaki način je postopanje družbe Aurisina malenkostno in umazano. Ona vleče oi vodovoda velikanske dobičse, a tu sko-puhari z ubogim kmetom na neodpusten način in za svoto, ki je razmerno prava bagatela. Na to je interpeliral zborovelec Martin Košuta, da li je res, da misli vlada tudi nova dela v popolnjenje tržaške luke izročiti italijanski tvrdki Facanoni in drugi. Predsednik MindiS je pojasnjeval po-' dobno kakor že na shodih na Prošeku in v B irkovljah ter je bila soglasno vsprejeta resolucija, ki pozivna pol. društvo >Ed nost«, 1 naj deluje pri poslancih, da bodo zahtevali jod vlade z vsemi sredstvi, da se omenjena deli izroče kaki domač: tvrdki. Za tem se je vnela jako živahna debata, i katere se je udelež 10 več zborovale 3v, o lo- ! —— nekako ganjen in zadovoljen, tako, kakor kadar Človek vidi ali čuje za kako dobro delo. Njega je veselilo, da vidi, kako zadošča mala stvar, da se ti dve deklici zabavati, in mislil je na bogate odlične dame v svetu, ki so v sjajnih dvoranah, v razkošnih toaletah v bujni luči in velikem odličnem društvu — pa gotovo nis j tako vzDešene od svoje zabave, kakor st Vera in Z atica. In prišla mu je misel, kako tudi tako jednostavno, nebogato življenje nudi alasti in radosti otrokom svojim, in morda to včisih več in si-gurneje, nego se t) godi v velikem sjajnem svetu. In kakor da sam doživlja resnico vsega razmišljevanja, pohitel je z)pet do Vere in jo zaprosil za ples. Slednjič je prišl t tudi stara gospa v salon. Začulila seje in ves obraz jej je zasijal od veselja in radosti. Tomica je poskočil k njej in jo zaprosil v šali, naj zapleše ž njim. Ona ga je dobrodušno udarila po roki, a potem se je tiho primaknila k kanapeju in sela mirno. Z očmi, solznimi od ganotja, je gledala na Leva in Vero, ki Bta še vedno plesala skupaj. (Pride še.) kalo h potrebah n tuili o oddaji kamnoseških del za »Narodni dom«. V tem zadnjem pogledu je dajal avtentična pojasnila gospod dr. Gregorin. In zopet enkrat, tikom pred zaključkom zborovanja, je došlo do silne erupcije ogorčenja radi tega, da sv. Križ sam trpi pomanjkanje vode mej tem, ko ravno ta kraj preskrbuje mesto z vodo. Ko se ni kdo ni več oglasil za besedo, je zaključil predsednik Mand'c zborovanje z zahvalo na zanimanju na razpravi in s toplim apelom do Križanov, naj se na prihodnjih volitvah pokažejo zavedne može in naj ostanejo zvesti naši zastavi v družbi z drugimi okoli-čanskimi brati. Folitični pregled. V Trstu, 4. aprila 1903. j Deželni zbori Po veliki noči sei 3fcličejo deželni zbori Nižje Avstrijski, Šta- | jaraki in Koroški. Kakor znano, so se vršila med vlado in strankami v deželnem zboru Kranjskem pogajanja v ta namen, da bi se sklical tudi ta deželni zbor v kratko zasedanje. Kakor pa zvene sedaj glasovi z Dunaja, ee ta namen ni dosegel in se deželni zbor Kranjski ne skliče. In kdo bo trpel škodo, kdo bo n >sil treske tega domačega prepira ? Naj odgovore na to vprašanje oni, ki imajo glavo in srce na svojem mestu ! Državni zbor. Zbornica poslancev. — Nada je vanje včerajšnega brzojavnega poročila. > Odgovarjajoč na interpelacijo posl. dr. Eli eubogena je mlnisterski predsednik dr. Koerber nadaljeval : Med težko ranjenimi se nahaja prt d vse m postni asistent Pitzko, ki ni bil prav nič 11 leležen na demonstracijah in je bil na potu v urad težko ranjen. I-ti ;e od trgovinskega min ^terstva dobil do sedaj tritiseč kron podpore in je tekom svojega zdravljenja v boln:šn ci vsejedco dobival plačo, stroške za njegovo zdravljenje pa je plačala tržaška občina. - I?»t. je letos. dne 1. tebruvarijs, zopet nastopil svojo službo. Istotako, kakor v slučaju Kitzko, je tižaška o; »čina tudi za vse druge »D ence prevzela stroške zdrav -ljenja. Minister je na to sporočil, kaj je trža-^aa občina storila za zaostale po ubitih ter za ranjene. Povdarjal je potem, da so le tri osebe Vp,ed dobljen h ran |>o«tale nezmožne za delo ter da se je le eni od istih moglo dovoliti 1vovn poijski »ocijali stični kongres, katerega se udeležijo tudi slovenski in hrvatski socijalisti, Će*ki f*noijaltf?j so naznaaili, d» se mnoge številno udeležijo^ tega kongresa in- so izrez li nado, da bo ta kongres ir.ačil zbliževanje vse.i slovanskih« narodov.. Kaka razlika! Pri naš^h severnih i'jratih' po menja sr oTjuK-tična ideja zbliževanje slovanskih narodov, tora j slovansko vzajemnost,, pri nas pa je od a nejnevarnejša nasprotnica probujajt čej ee zavednosti Slovencev^ Dogodki na Bslkaisn. Ruski poslanik v Carigradu, Sinovjev, je jako hladno vsprejel velikega vezirja Ferid pašo, kateri je prišel izrazit sultanovo obžalovanje racii atentata na ruskega konzula v Mitroviei^ Cerbi no. Rucki poslanik je o t»j priliki sporočil veiikeiru vetiijo, da je odposlal v Mi-trovico dva drsgomana, katera mu imata natančno sporosti o atentatu na kon«uia.. Izrazil je nado, da bo turška vlada skrbela ' za to, da dospeta oragoraana brea nevarnosti zulata in da n krene vse potrebno za varnost Čerbi ne. Zadnje dni prihajajo tudi iz Macedonije jako vznemirjiv« vesti. V okraju Ohrida bila je od minolega petka do nedelje prava ustaja. Bolgarska ustaška četa je napadla turške vojake, a ko je Turkom prišla pomoč, so se ustaši odtegnili v gorovje. Turki so jim sledili in oblegli dve vasi, kamor so se zatekli Bolgari. Na to pa so proti Turkom ustali prebivalci dvanajsetih bolgarskih vasij v okrožju ter pomagali ustaški četi, da je predrla tur ški t broč. je umevno ob njihovem strupenem sovražtvu nasproti nam ! Se slovenskimi členi in členi-cami so dokazovali ob vsaki priliki — i tali -janitfto Trsta. To itc lijaniteto povdarjajo oni ob vsaki priliki tudi v svojih list h. Oni so zapisali svoje duše, svojo vest, svoj poklic v službo te italijanitete. V to službo postavljajo tudi vse bratovščine. Taka bratovščina je tudi ona sv. Nikolaja pri sv. Jakobu. V tej družbi je vse poslovanje in občevalni jezi.1? izključno italijanski. Ali ravno v tej družbi navstaja odpor. Slovenske členice so začele energično zahtevati, naj jim družba dostavlja slovenska vabila, naj Iz Carigrada poročajo nadalje, da bozo- jim izdaja slovenska potrdila, naj jim pred-pet nove tnrške vojaške čete v Mali Aziji! laga račime tudi v slovenskem jeziku. In one dobile nalog oditi v Albanijo. Zatrjuje se, da ne odnehajo. je bilo o napadu na Mitrovico ub;tih do 200 j Reformatorji so se uetrfšili te odločnosti. Albancev. Sedaj >ie vfdo, kako bi in kaj bi T Slovenski Dne 2. t. m. so ustaši razstrelili 30 m. jezik sovražijo — slovenskih členi© pa ne bi dolg železniški most na progi Salm-Carigrad, hoteli izgubiti ! V tej zadregi so začeli za-blizu postaje Argista, ter poškedovali neki | vlačevati z občnem zborom. Dvakrat ie seje imel vTŠ ti ta občni zbor, a vsakokrat so ga odložili. Nič jim ne prmore. Do občnega zbora vendar pride in tedaj j;h bodo čali ti — raznarodova'ci našega naroda. Za mir. Iz RiomaDj se nam poroča, da predor, ki je X km. oddaljen od mostu. Značilno je, da j« letos izostalo običajno izseljevanje macedonskifo delavcev v spomladi, ko isti zapuščajo svojo domovino, da si v bližnjih deželah tekom poletja kaj zaslužijo. Voditelji macedcuskega gibanja jih namreč je t?m vse mirno in da tako ostane tudi za poživljajo, naj ostanejo doma in naj bodo; naprej — samo da ne pridejo tja nalašč po-pripravljeni za važne dogodke, V ta »amen jih tudi podpirajo z denarjem.. slani zdražbarji, kakor se je to že dogodilo.. R:cmanjei jrnseajo na miru vse in vsakega,, žito bo najbolje, da tudi drugi ne iščejo nemira. Toliko na zaa' je onim, katerih se to tiče ' Od ve trmi k t izpit. Na tukajšnjem višem vl , _ . deželnem sodišču je položil gospod dr. in veliko ljubeznijo pisan članek. Imenuje ga . . . a t .. -r i_-u i Fran Pavleiic odvetniški izpit. Ce- enfga najdličnejših, najboljših siovenski& mož, iar Min jih je dalo nebo. Ž njim daje »lezel v grob lep kos zgodovine našega kulturno- , Tržaške vesti. O pokojnem senatnem predsednik® Abranin prinaša »Slovenski Narod« krasno stotamo. :Camora-isti« t groznem strahu. Pi- političaega prizadevanja — pal je v grob tih aiS neumoren delavec za ravnopravnost alo-veaskega jezika na naših »odiščih. Vendar pa mu- je bilo- delovanje, najprej na Dojviš°n> so- j sejo nam : Sedanja, na matrstra t?i vladajoča stranka je v groznem strahu pred prihodnjimi obe. ! volitvami. Neki ugle ribi, v javnosti znani tržaški dišču in potem v ministerstvu za pravosodje, j - . r , .... i Zid je zatrdd te dni z gotovostjo, da »ca- tak3- fino- taktno, da mu tudi nasprotniki aiso . .. , morra«, ah bolje rečeno, tr&r-tki jrreoentarji ' mrgli nioesar očitati, kar se je sp»oh storilo1 na s vri cilj. Ako jima turške (blasti ne bodo hotele dati zanesljivega t) Rusija sama. Nadalje je poslanik Sinovjev očital velikemu veziru, da eo bile t'.irške oblasti pravočasno obveščene, da se nameruje umoriti turškega in avstrijskega konzula v Mi- iz justičivega ministerstva za našs pravice, bilo- je Abramovo delo. A koliko pa- je ' preprečil hudega ! O t*m ne ve nikdo. Ko je glasoviti 9edanji predsednik višemu sodišču v Gradcu grof Gleispach postal minister za pravosodje, se je moral Ab?am " umakaitii Gerfc=ebeiju in je na to sam na- ; podle-žejo prav getovo DompSerijevi stranki, i vsaj v prvem in tretjeia razredu l Za četrti ! razred da se tudi boje,, ker jiz» tudi v tem ; lahko - izpod leti — vsaj deloma! Na prigovor ;e do-i/javil, nekega manje pesi mi stičnega druga, jtičnik ponovno in 7t v=o odločnostjo spremstva r sbon \ ^^ da ^ ga 20pet preme9tiH na najviše so- J ! da camorristi morajo pod-leei in sicer zato — ker aimrjo na razpolđgo resnih mož, ki d išče. Ko- je umrl predsednik višega dtželoega j pod šča v Trstu, Beck, je tudi Abram p7osilj 3a to aaesto, toda že menovani GleispaoA mu je povedal, da je to nemožno, her da je bi im^li popolno zaupanje pri meščanstvu in tudi ^ato, ker je Dompieri spi ftovan radi svoje BtVU. poštenosti v mestnem gospodar- caovo ime — bojni klic. trovici, a kljubu tfaau niso n:česar ukrenile, j da se atenut prepreči. Sodi se, da bo vtliki ! vezir radi tega dogodka odfiiščeo. I'radne vesti i a Carigrada poročajo,, da je stanje konzula Cerbi ne t&ako, a ne nevarno. Kroglja ma je le ob kraju rsnila jetra. Albanci zatrjujejo, da je napadalec-ustrelil na Cerbino> ker se je bi) raznesel glas-, da je isti nagovarjal vojaškega j>oveljnika v M trovici, naj ukaie streljati na napadajoče j , Hvaležni st naroda slovenskega ti je sledila Alhacce. V Carigradu v ada še vedno veliko1 preko groba in večen, ?asten spomin me 1 vznemirjenje radi gibanja Albancev. nami Poki jni Abram je umrl krvi. Dan za dnev( m vršijo se v Yldiz Kiosku konfe renče, katerim prisostvuje tudi sultan. Abdul }ezni na zastrupijenju Hamid odp^>slal je v Mitrovico nekaj svojih neki praski, adjutantov, da ne u sport če o dogodkih. Tudi nekaj all>ansk h zaupnikov je bilo iz Vldiz K oska odposlanih v Albanijo, da pomirijo Albance. Porta jo poslanike zagotovila, da se je v Aiban ji zopet vspostavil mir in ila Opomba u r r d n i š 3 v a. Mi smo dali prostora temu dopisiču, ke? je dolžnost kronistov, da beltžijo vse. kay je simptomatične No. malo mesecev na to sra ie se.»ar imenoval i ... , .____ r . v važne Mi za razpolo/ienje v na^protn* m taboru.. senatnim r redsednikom na najvišem sodišču. ( . .. , . . . 1 J j Ali to moramo povedati zopet in zopet, da Pred Abramom šs ni noben Slovenec zavzemali ^ S)ovenci ne pjBfIE|> udajati nobenim tega skoro najvišega sodnega mesta. nuzijam> in da od nobene itohjanskih strank, Czor objektivnosti in pravicol9ubja::vendar j ^ b.|e ^tare :iU nove> ^^^ ^^ ^ ni pokojni nikdar poz,bd, da je alovenske j g^^vati v narodnem pogledu vse dotlej, matere sin. Do zadnjega je višd delo za j ^^ ^ a (>b eD,m pametnim postopanjem ne izsilimo resptkta, dokler ne dokažemo nasprotnikom 2 dejanji, da je zastonj njih trud, da bi aas opcgnili in da smo marveč faktor, b- katerim morajo računati. za svoj narod. Člankar v »Narodu«- zaključuje : ie po lira tki nav^-talem bo-, po 'enkrat tor^j :: od pravičnosti ali celo dobro- Uradne — neresnic*. se v nekolikih dnth drseže stalno pomirjenje nesrečenci, ki so b:le vsmrteae oziroma ra Albancev. Zatrjuje te, da bodo najstrožje njene le slvčajno, radi BV i včeraj izreden občni zbor, na katerem je skle^ nilo, da pristopi k zvezi slevensk a pevskih društev in da priredi koncert dne 26. t. m. Za sv. iTansko podružnico dražbe sv. Cirila In Metodija se je Dabralo o pri-1 ki ki sta Jožefe Vatovc K 50 st. Samomor. Neki gospod je v&raj aju-traj naznanil redarstvene đd u nadaornku v Bošketu, Martelancu^ da blizu tovarne olja leži truplo nekega mladeniča. Nadiornik se je takoj podal na lice mesta in ae prepričal, da je bil mladenič res že mrtev. Naznanilo se je to kanc*listu Skoku na vrdelskem ko mi«arijatu. Kaneelist je prišel na to k truplu in ni mogel pri njem najti ničesar, po čemer bi se moglo določiti, kdo da je. Mladenič je bil precej dobro oblečen in je imel temno kaka krivica se godi krajnskemu ueiteljstvu glede njegovega gmotnega položaja. Shod bo javen in nepolitičen, torej nič druzega, nego slovesna manifeetacja za krivične nase materijalne razmere. Nanj so vabljeni vsi kranjski deželni poslanci in vsi členi c. kr. kranjskega deželnega šolskega sveta. Pristop k shodu pa imajo, tudi vsi prijatelji sivo obleko, črne lase in črne brke. Truplo j učiteljstva, zlasti pa naši tovariši iz sosednih so prepe i ali v mrtvašnico k sv. Justu. Po leg kronovin, ki bi bili slučajno takrat v Ljub-trupla n?šli so st^kleničico, v kateri je Lilo ! ljani in če se iele tudi sicer udeležiti tega še nekaj strupa, kar znači, da se je za-1 shoda. gk^pil Sijajnosti in splošnega vtiska glavno za Or«ftl>« premičnin. V poned., do* rt. gotovilo bo mnogoštevilnn udeležba kranj-aprilaob 1C. un predpoludn« se bodo v,i«d «kega učiteljstva. Apelujemo torej na zaved-Ur«l'-» tu k. c -r. okrameg* -odišč* z, - ®^jih tovar še v in fccvar.Sc, da se ude- vilnt stvari vršiV aladeče Mestnega doma« na oUe. volitve v Tinjanu je spregovoril v Ljubljani javen učiteljski shod. re^-t) »Novi list«: V Tinjanu ni zmagal Hdina to*ka dnevnega reda : r e g u 1 a c i j a Italijan, ampak Ven^eslav Križmančič s pri- plač kranjskega učiteljstva. ■. Kr;zmac'-ič je oč« ta, ki je na teh Vfše blagorodje se usojamo na;uljudneje vo itvt;h gUsoval proti sinovi stranki. Kri- prositi, da se ude'eži tega shoda. zm^cč č torej ne p« a ta ne sedaj, ko je premagal »kuma«, iz l*jic*a, ne proda sv< je ; krvi največemu sovražniku našega naroda. ^ — Goji se nada, da fx> novo zastopstvo, v rater^m imajo Krizmarč cevi pristaši ve- V Ljubljani, 1. aprila 1903. Pripravljalni odbor za fcklrcanje učiteljskega slu da. S'edniie fmo še j rejeli : Odbor d?nštva slovenskih učiteljic po- činn. hodilo istim p< t m, po katerem je hodd *ivlja uljudnim vabilom svoje členice, da se dope'dani: fupan, a ta isti žnpan in njfgovi p«'m številno udeleže učiteljskega nhoda dne soraiiljemki mu pojdejo gotovo na roko. Ne 8. aprila ob 9. in pol uri v Mestnem domu daj Ho?, da se varamo v tem prorokovan-u ! 1 — kakor tudi društvenega zborovanja, ki te ___. bo vršilo i?ti dan ob 2. in pol uri popvJ. Vpc;ti \-7 Krp niskp v dekVški 8-redaci Pri sv- Jakobu (v vebLi iz Ljubljano. - Slovenski jezik na kranjskih lo- Učitflj ce stojimo prej ko slej za porolno kalnih Železnicah. — Iz Kranjske nam jednakopravnog z učitflji in sicer z jedinim pišejo : Brzojavna poročila Kriza v mrliškem ministerstvu. BELGRAD 4. (B) Ostavka ministra za vnanje Btvari, Lozan^ća. je b la vsprejeta. Njegov portfelj prevzame baje ministerski predsednik. Dfželni kulturni svet istrski. DUNAJ 4. (B) Cesarje inrcnoval de-, želnega glavarja dr. Mateja Campitellija predsednikom deželnega kulturnega sveta v mejni grofiji istrski za zakonito funkcijsko per jodo. Minister za poljedelstvo ;e pozval Frana Ska'amera, posestnika v Berseču, in deželnega pf slanca, fdvetnika dra. Mateja Tri-naj^t'ća v deželni kulturni svet istrski za zakonito funtcjsko d bo. Deželni zbori. DUNAJ 4. (B.) »\Vierer Zeitung« ob javlja cesarski patent, s katerim se sklicujejo deželni zbori Niže-Avstrijski, Štajarsbi in Koroški na dan 16. t. m. Umirovljena deželna predsednika. DUNAJ 4. (B.) Deželna predsednika v Bukovini *n na Koroškem sta umircv-l;ena. Veliki knez Vladimir na Dnnaja. DUNAJ 4. (B.) Ruski veliki knez Via d:mir je dare« rjutraj dospel s-mkaj. Dr. Lnfger vnovič izvoljen žnpanom. DUNAJ 4. (B.) V današnji »eji občinskega f-vet« je bil dr. Kani Lueger s 124 od 14o oddanih glasov izvolno\ rednim vzrokom: da se naše dolžnosti niti za pi^'co ne razločujejo od onih — uči- zito so opravičene zahteve, da se nas ia ta pouk nagradi, ali pa nastavi posebne učite lj ce ročnih del. Več da shodu ! Vesti iz Štajerske- — Rimske izkopine v Celju. Kakor zcano, je bi.'o { red blizu 2000 leti Celje Zato je na ravn , «la ^e ne vozim pogosto po:teljev! Nasprotno: pouk o r< enih dtlih do-»na- ii« železn e h; zato se rmejim v tem Haje nam če marsikatero trudapolno uro in sv jem poroč Icu le na sledeči slu5aj : Ko sem re voiil te dni po dolenjski železnici, ?em vdob'1 na kolodvoru listek v samo-nemškem jez ku takimi le ime i naših slovenskih pos'aj : Streecha — Toplitz — Rud* Ifs-wert! Kakor priprr.at človek, ki pozna samo svoj materini in d*ž. jezik, sem v vozu prižgal pipo in lepo trimo k*dfl. Ko je pr šel spre ' slovito rimsko mesto. Zadnje dni so ob ko-v. dr,k v voz :n mi rekel: »Tu se ne fm®' panju temelja na dvorišču Rauehove h:še kad.f. Kaj ne vidite, da je ti prepoved na- f*elavei zopet npkteli ob j,ko dragreene b;s oala^ zaU>f d* fe rotcik' P° Spominke iz rimske dobe. Nfšla so se jako •ah prelpshf!« dobro thranpna tla iz mezs ika, menda Ko *fm pogleda! na me^to, kjer je (po atrij rimske biše> ki zatrdilu «p*e7cdnika' nabit opoa,in kadilcem 1 ^^ — opazil ?em nap s, katerega tudi ni=em — S pusjini bičem! Ker štajarski umei ! Sopotniki, bi so znali nfmšhi, so mi reitškutarji nimajo v zakonih nobene opore p* trdi i da je tam nabita ; repovrd, kakor za 9voj boj proti Slovencem, a ker n'majo trd, fpr-v dn k: toda jaz sem kadil da'je tudi zm sia in duševnih sposobnosti za hone-mene, da velja ta prepoved le za n^mš1 e ! ten boj, pa naznanjajo sedaj v svojem celj-poto ke in da zame ne velja prepoved — hkem lističu, da se bodo s pasjim bičem ka ere ne umejem ! Ko mi je pa sprevodnik borili proti Slovencem. Kakor da je bič zagrozil « strogo kazn j ■ (ojli bi me btžkone atr 1 ut — n« m^ke kul'ure!! Morda pa — olfs I ,, v »gr zcem« strahu pogas;! jmajo na \ ae zadnje prav. Xo, naši rojaki se f geDj v pipi ' P pO je b lo lal ko pogasiti, ne gotovo ne plašijo tudi pasjega biča nemšku-pa tako čutstev, ki me navda ala o tem tarjev. >rerobraznem postopanju vodstva državn h — V spomin hrabremu vojaku. V že'ezc f*} h. Slovencem na slovenski zemlji Mar boru so te dni odkriii pred stolno cer- neKaj prf povedujejo v nfa~k'm jeziku ! kvijo spomenik korpt ralu dragoncu Vaclavu V dstvom »eh naših strank prip< ročsm, naj Karliku, katerega je na stolnem trgu v Ma- * n n Svoji k svojim! ZALOGA je na tem mestu | pohištva «» dobro poznane H tovarne mizarske zadruge t gorici (Soltao) K n u n M * n l M XI * X M >-■»: •K.' ! vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej fin\on Čeraigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna potaiStra primorsie dežele. domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. ^Jf Cene po pogodbi in jako nizke. Priporoćuje se slav. slov enskemu občin stvu za obile naročbe udani Ferdo G u štinč ic klesarski ui ojster. &usta? Bonazza v Trstu. IMiizzfi Barriera Vecchia, (vogal Androna deli' Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev nrzrzm in tapecarij. znz===z - Popolno opremljene sobe. -Konkurenčne cene. ^ I Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na K j......kolodvor ali brod v Trstu....... 5 XKXHXX*KXXKXX«XK M'- Solidnogt zajamčena, kajti lea se oau&i ^ v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-peraturo tiO stopinj. — Najbolj udobno, no-^ dernl sestav. Konkurenčne cene. ^ 5 Album pohištev brezplačen S Da željam in udohreati p. n. i.Lčinstva je JI i J" dpnarii zaoei ši z jutranjim dr.em cr^an z ral U W 1 VftŽD ^ z »žardinjemmvsak« n- d» je. Vo- «——i^———h«>;to * zve/A ■* prihodi eie^ rrtAoej;« i tr^p vaya »-m Obftinc. — Odhod i r. TVrti ob Opčine—Repentabor V najem se odda v shiraj h take krivice in t*k*ga žalje nja nutop ti obe v soglasju, da ne hodo več m žni taki in sli^n: škandali na naši lepi slovenski z- mlj: ! * Učiteljski >hod v Ljubljani. »Ufrit. Tovar š* piše: O ibor je pred vsem sklenil, da se bo sfa d % rdil na v št k način, zakaj skrbni eas je že, da jtovemo vsemu svetu na vsa usta, riboru 1. 1809 doletela junaška smrt. Spo mfnik je blagoslovil knez' škof dr.. Nap^ tnik, na kar sta govorila generalni major Szilvir.yi in župan dr. Sckmiderer. — Samomor 70 letnega starčka. 70- letni p< sestnik Jate/. Petek v Rtdvfnju pri Mariboru si je prerezal v četrtek po noči z britvijo vrat. Pi klicani zdravnik mu je zašil rano. Vzrok samomoru je bolezen. ur*-h 8.36 ir. 10 28 or^ ipol. - Odhod iz Repetjtabra ol> m>!i 3.50 in 6 30 popoludne. T Barkovljah popolnoma nova hiša' Cena z« vožnjo % Opčm V K^pentab« r in s 3 sobami, knhinio. kletio in vrtom. ! 30 nvč. V Reppntabru najdejo izlet "ako udobn sn, izborna vina in igto ti ko W tibinjo — vse p > zmernili c nali. V v tem 3 sobami, kuhinjo, kletjo in vrtom, j oaJf Hiša se nahaja v bližini miramarske ni 1 v ceste in trnmwayeve postaje. — Na-tanjčneje je poižvedeti v »Narodnem domu« v Barkovljah. nj di, d» gn slavno (»bčin-tvo p< dprn podjetju, behži Štefan O z b i I I I I I l TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA reg^istrovaoa zadruga z omejenim poroštvom. riiea S. Franeeseo Šter. 2, I. - TRS T - Ulica S. Francesco ster. 2, I. Telefon 952. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/o- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila, daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5l/s°/0, na menjice po f>°/0, na zastave po o^ž^o-Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3 — 4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Fofctno hranilniČni račun 816.004. »TI lMm ZOBOZDRAVNIK OaiT. MbH D.r Mm Brillait v TRSTU ulica S. CHovannl it v. 5, I. nadatr. IzrKnje zadelunja z emajlfM, poreelanam, »rrbren in zlatom. ^ Izdeluje posamezne umetne /,ol»«»ve kakor R tudi jelo zobovje. ORDINIRA ob 12. predp.. :i. -'>. ^L ^ H1:!g. gosp- Gabrijel Piccoli iekar dvorni taioiaik Ni- »v. pap<-2 Le.mi* XIII. v Ljubljani. Potrjujem prejem steklenic \ tinkture za želodec. katero morem nai-topleje vsakomur priporočati, kajti rabim jo že od leta 1*78 zmiraj mi je kot izvorno učinkujoče zdravilo služila pri želodčnih in črevesn li boleznih. Krmin, 13. rn:«ja 1897. Miroslav Leitner. c. kr davčni blagajnik Z uporabo Va£e izborne tinkture za želodec *em reSen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter s?m popolnoma ozdravel, kar r lahko vestjo potrjujem in to tinkturo za želodec le priporočam vsem. ki trpe na želodčni bolezni. S rasol do I Prim^rskol, ti. marca 1H98. Karel grof Strasoldo Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Plmorskem. GorJSkem n Tolminskem po stot. Steklenica. s kož » n ve brez k"že g! ? 1.— brez kf že* i rt kfMli g'il. 110 pleča brez ' osti l.H> vč., n u b o m e 8 o i o slanina > n »ve .. t» re S i ^ j t i e z ; k i 1 g d,, e 1 a v i » t 45 n - vč.. o trr r s k i I » in * gl 1 HO, navadni HO nov*.. b djpi 1 jr'd r el 1. 1 kib trraa*, klobase mal- 10 v-l ke 20 n* č. po&ilp proti ; o 'Mf:u <> ' .""> - e na »r*-j Janko Evangelist Sire. Kranj. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legn* 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za sodbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. Vse i>o cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta : Priprave za točenje piva. XB. V ol.iišarijH nakupovanj« s*1 prod* of«v i predmeti uidi r>a m^sečn* <»l>r ke. Vrvarsko blago svojega lastnega izdelka priporočam po najnižjih cenah. Vsakovrstne vrvi, štrange, uzde, vrvice (špaga), pase (gurte) itd. Ceniki so na razpolago. Anton sinkov<»<* vrrjrs :i w -i«ter. t TRGOVI\A Z ŽELEZJEM ? CARL GREINITZ NEFFEN > Corso š*ev. 33. podružnica Trst. Piazza Goldoni 2. J Priporoča *voj«» dobro sortira um zalogu ^ predmeto / za stavbinstvo > traverze, zakleae, zelezo za kovače, stare zrleznične sine, držaje in ograje. \od- ( njike. pum^e, zelezne cevi itd, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji i ^ in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, p železno pohištvo in pred ognjem varne b agarne. nagrobne kiiže in ograje ter \ npA/^in vn uA 8 lakiranih : vencev iz umetnih cvetlic v por-celanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz JJJ atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov Ozlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po- ^^ grebnih predmetov. 0000000000000090 Naznanilo. Uhno |K(l.»'suii 8' a -s c i naznanjati cj-njene'nu t b« n^tvu v u.e-«ru, o lu»< in na i i «i'i j- j revzel <»t)ro« ian t zalogo olja, kisa, mila itd. na traru Barierra veechia št 2 V Mti se. »»ah« a v'.'1»k» !>o£4t iiibor s žeg i i»laga, na(l:t'j*i f>re žekzn ci alt pandiro In. Cene ugodne. Z t mnog:-številni *d>i-k se lojtl-> pri i poroča Ivan Millonisr. it Podpsisani javlja da je prevzel poznano pekarno g. Tram-Ipuža, Via Foscolo štv. 2. | Prodaja vsakovrstne moke, [kruha, sladčic in drugo. Spre-Ijema tudi kruh v peko. Priporoča se udano Rihard Grom. SORlSU LJUDSU POSOJILNICI registrovano društvo z tmejeno zavezo, v Gorici ! d vsacegt če tudi ni Član društva in se obrestujejo po 4 7s°/ot ue se odbijal reutn, davek. Posojila 'lajejo se samo elanom iu sioer m menjice po »3 °/0 in na vknjižbe po 6ys°/c l raduje vsaki -ian od 9. do 12. ure dopol • in od "Z. do 3. ure popol. raz ven nelelf in praznikov. udiijs Hran. ?lo£ leta 1903. Kron 1,263.563 Poštuo-Uran. račmi štY. 831315. • DOO-OO-OO—OOOJ c M. Aite o tr^ovfna z man t fakt urnim hlasrom ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 3 podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico 'UTva di more v polni meri zadostiti vsem zah1 oi«z ce ij. odjemalcem. V obeh prodajalnicah viobiva se razno blago nijbolše kakora^ti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa -»novi za miške in ženske obleke, srajce, o\ratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstai okraski za šivilje in kitničarte Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan-ueje po cenah, da se ni bati konkurence. O 0 1 O o o Poskušati, za se prepričati! O o ooo OO—OO ooo „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polno vplačani akcijski kapital ==: Špitalske ulice Štev. 2. = K 1,000.000 Kupuje in prodaja **e vrste rent, zastavnih pirtem. prijoritet, kom ms-'rin obligacij, srečk, deluic, valut, novcev in de vit Promese izdaja k vsakemu žrebanja. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — 1 — kupone. - Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni — izgubi ===== Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasao menic. Borzna, naročila. Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresti n. Vloženi denar obrestuje oJ dne vloge do — = dne vzdiga. - Promet s čeki in nakaznicami.