Poštnina plačana v gotovim. Leto XIII., štev. 179 Ljubljana, sreda 3« avgusta I932 Cena t Din L> p ra vmštTo; L j u Oi j ana, Knaflj eva ulica 5 — Telefon št 3122. 3123. 3124 3125. 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana. Selen-burgova ul. 1 — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova ce^ta It 13. — Teleton št 2455. Podružnica Celle: K.ocenova ulica št 2 — Telefon št 190 Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo 78180. \V;f>ti «♦ 241 iNaročnioa '.naša UicacčDo L>m — za fajozem*r*o Din 40 — Uredništvo: Ljubljana. Knafljera ulica 5. Telefon ^ 3122 3123. 3124. 3125 te 3126. Maribor Aleksandrova ce«ta 13. Te- lefoo 5t 2440 (ponoS 2582). CHie KrvMimr* of R Tel «t t00. Rokopis1 se no vračajo. — Oglasi po taHtn Naša vojska slavi zmagovite letalce Navdušen sprejem curiških zmagovalcev v Novem Sadu Naredba vojnega ministra - Odlikovani letalci Novi Sad, 2. avgusta, č. Danes ob 10. dopoldne so se vrnili v Novi Sad naši letalci, ki so tekmovali na mednarodnih letalskih tekmah v Curihu. kjer so v eni disciplini odnesli sijajno zmago, v drugih pa si pribori*! odlična mesta. Letala so pristala na novosadskern letališču nekaj minut pred rano veda no uro. Na letališču je bila zbrana ve'ika mnrvžncn ljudstva, ki ie letalce sprejela z viharnim na/v dušenjem. Bili so prisotni tudi zastopniki vojaiških in civilnih oblasti, med ni'mi komandant našega 'ctal-stva general Nedič, han Nikolič, koman-d-ant arnriie general Jovanovič, novosadski župan in drugi. Generai' Nedič je prvi pozdravil letalce in :e vsakega posebej poljubil. Nato so zastari"! ki beogr s'a.vo. % Beograd. 2. avgusta. AA. Minister vojske in mornarice je z datumom 2. avgusta 1932 izdal z.a vso vojsko in mornarico naslednjo niredbo: Pri mednarodnih letalskih tekmah v Curihu konec preteklega meseca so v^e tri no-s dke naših vojaških letal dosegle odlične rezultate. V tekmi enosedežnih bojnih letal je dosegel letalski kapetan I. razreda gosp. Zlatko Šintič prvo mesto med vsemi tekmovalci. Pri tekmah dvosedežnih letal sta naši moštvi, letalski kapetan Leon Bajdak z opazovalcem letalskim poročnikom Kazimirom Žinikom. letalski kapetan I. razreda Ferdo Gradišnik z opazovalcem letalskim kanetanom Gavrom Skrivaničem, dosegli odličen rezultat, posebno glede na to, da sta leteli na letalih, izdelanih v seriji za normalno oborožitev našega letalstva. Ta sijajni uspeh, dosežen z neodoljivim elanom naših letalcev, je tudi pri tej priliki pokazal odlične letalske vrline naših letalcev. Nj. Vel. kralj, naš vrhovni poveljnik, je z zadovoljstvom sprejel poročilo o uspehu naših moštev in je v znamenje svojega priznanja blagovolil odlikovati: Letaskkega kapetana I. razreda Zlatka Šintiča z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje, ostale člane naših posadk pa z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje. Razglašajoč to visoko odlikovanje, ki je nov dokaz neizmerne pažnje in naklonjenosti vrhovnega poveljnika o oriliki uspeha naših moštev na tekmah v Curihu. odrejam, da se ta naredba sporoči vsem enotam in ustanovam vojske in mornarice. Minister za vojsko in mornarico, armij-ski general Drag. J. Stoianovič. HITLERJEVCI ZAHTEVAJO IZBOČITE V VSE DRŽAVNE OBLASTI Ultimativm sklepi narodnosocialistične stranice — Izvoljeni parlament naj se sploh ne skliče — Borba za Prusijo A L-'.z ivji med voditelji avstrijskih krščanskih socialcev Žalna seja dunajskega parlamenta v r r! r Dunaj, 2. avgusta, r. Davi ob pol 8. je it mrl bivši avstrijski zvezni kancelar t>relat . lan-a c Seipel. Navidezno krepkega moža je že nekaj let uničevala huda bolezen. Ob vestnem zdravljenju se mu je staaje tu in tam izboljšalo, da nikakor ni bila izgubljena nada na okrevanju. Ali od 'etoš-nje pomladi dalje je prelat dr. Seipel bo!j in bolj pomiščal. zato se je v začetku juri ja zatekel v sanatorij »Wiener\vald« pri Dunaju. Tudi tu se je zdravstveno stanje n-avide.mo žarelo obračati na bolje, toda iu je zo:>ef na« tonila reakcija. Prelat e;pel je pričel bolj in bolj slabeti. Src je zače'o pešati, nizka temperatura ie vedočila močno poiernamje bolnikovih mo-•'. Posebno poslednji teden so zdravniki /e izgubili vsako unanie na bolnikovo okrevanje. Davi ob 1. ie nastonila agonija in ob pol S. je prelat dr. Seipel izdihnil. Vest o niegovi smrti se je bliskjvito razširi'a po Duna.ju in v teku dopoldneva tudi no vse i Avstriji. Za javnost je prišla kolikor toliko neorioakovano, zato ie bil doiem tem močnejši. V počaščenne bivšega avstrijskega zveznega kancelar'a enega ritvr»'jvneiš:h avstrijskih državnikov, je b 'a na parlamentu smiščena za*+aiva na no' droga, dočim so poslopja krščamsko-soci- alnih institucij na Dunaju v drugih avstrijskih mestih izvesila orne zasta.ve. Dunaj, 2. avgusta, g. Smrt večkratnega z-veznega kancelarja dr. Seipla ni prišla nepričakovano. ker so v poučenih krogih že davno vedeli, kako je z zdravjem obolelega državnika. Tudi dr. Seipel sam ni gojil več nobenih nad in se je svoji okolici cesto pesimistično izrazil o svojem zdravstvenem stanju. Kljub temu pa je njegova smrt izzvala v krogih krščansko-socialne stranke precejšnjo konsternacijo. ker je dr. Seipel kljub bolezni svojim strankinim tovarišem še tik pred smrtjo dajal svoje nasvete. Prav tako pa je tudi opozicija polna priznanja z.a državniške zmožnosti dr. Seipla. V političnih krogih izjavljajo, da je izgubila Avstrija s Seiplovo smrtjo svojega najodličnejšega politia, ki je hotel, dasi ni bil brez napak, vedno le najboljše za domovino. Pogreb dr. Seipla, ki ga bodo v noči prepeljali na Dunaj, se bo vršil v petek dopoldne na državne stroške. Dr. Seipla bodo pokopali v častnem grobu dunajske občine. Danes popoldne se je vršila v parlamentu žalna seja, na kateri je predsednik dr. Renner slavil dr. Seiplove zasluge v avstrijski politiki. Prav tako je imel žalno sejo tudi zvezni svet v* fin glas vecme za avstrijsko vlado Dramatičen dan v dunajskem parlamentu - Žalna seja m dr. Seiplem - Lausannski protokol v prvem čitanju sprejet - Viharni prizori Dunaj, 2. avgusta, g. Po kratki žalni seja za pokojnim dr. Seiplom se je plenum narodnega sveta zopet sestal malo po 4. uri popoldne V prvem čitanju lausannskega protokola sta govorila še velenemški poslane.- Zarboch proti posojilu in pristaš Hei-matbloka Neustiidter-Stiirmer za posojilo. Nato je podal zvezni kancelar dr. Doiifuss i/rj.ivo, ki je bila očividno potrebna zaradi ne lavnega parlamentarnega go>vora poslan-ca Kumschaka zoner nemško državno vlado n zoper nemško propagando v Avstriji. Zvezni kaneelar je izjavil, da se Kunscha-kov govor ne sme razumeti tako. kakor da bi hotel žaliti nemško v'ado Dr. Doiifuss je obžaloval, da so govor omenjenega po-s'anca tako krivo tolmačili, in je pri tej pni ki še enkrat poudaril prijateljske od- nošaje Avstrije proti nemški državni vladi. S tem je bilo prvo čitanje lausannskega protokola zaključeno. Nato je zahteval velenemški poslanec Straffer poimensko glasovanje o vel en em-škem predlogu nezaupnice vladi v zvezi z lausannskim protokolom. Glasovanje se je vršilo v navzočnosti vseh poslancev in ie da k 81 glasov za in 81 glasov proti vladi. Po razglasitvi glasovanja je v zbornici nastal velik ropot in slišati je bilo s krščansko-socialne strani več glasnih medklicev na račun velenemcev. Ko se je razburjenje poleglo, je izjavil predsednik dr. Renner. da je smatrati, da je lausannski protokol o posojilu sprejet, zaradi česar bo predložen glavnemu odboru v nadaljnje obravnavanje. med Bolivijo in Paragvajem Brez formalne vojne napovedi so začeli Bolivijci prodirati na paragvajsko ozemlje — Brezuspešno posredovanje velesil London, 2. avgusta ž. Med Paragvajem L.n Bolivijo se je dejansko že pričela vo.ina. Poskusi nevtralnih sil, da bi jo preprečili, so se ponesrečili. Rolivi.jska vojska, kil šteje v mirnem času 3600 mož, je sedaj v mobilizaciji in nameravajo zbrati 80 tisoč vojakov. Paragvajska vojska pa, ki je že skoro docela pripravljena, šteje v vojnem času 40.000 ljudi. Po poslednjih brzojavkah so se spopadi včeraj z vso silo ponovili. Uradno vojna sicer še ni bila napovedana, vendar so se ob vsej meji med obema državama že zbrale močne čete vojaštva, ki ga sestavljajo zlasti prostovoljci. Bolivijska vojska je zavzela trdnjavo Kohneron In nekaj letalskih eskadril je že bombardiralo druge utrdbe na ozemlju Chaco. Bolivijsko vojno ministrstvo je objavilo komunike, v katerem prav.i. da je prišlo do prvih bojev že koncem preteklega tedna. Bolivijske čete so tedaj zavzele paragvajsko trdnjavo Toledo, v kateri so zaplenile mnogo materijala ln voiaških dokumentov. Včeraj je padla že druga paragvajska utrdba. Spričo tega poročila in velike propagande v tisku se je pojavilo po vsej Bo- liviji veliko navdušenje. Množice prirejajo velike manifestaal.jske obhode in demonstracije proti paragvajskemu sovražniku. La Paz, 2. avgusta, s. Bolivijske čete so v bitki s para?ua.telki>mi pri To ledu izgubile enega častnika in sedem mož. Para-guajci so pustili na bojišču devet mrtvih. Asuncion, 2. avgusta, s. Paragvajska vlada fe poslala Društvu narodov brzojavko, v kateri obtožuje Roliiviio, da je s svojimi napadi kršila določbe 51. 11 in 12 pakta Društva narodov. Seja fašističnega direktorija Rim, 2. avgusta, ž. Včeraj se je sestal di-rektorij fašistične stranke. Na tem sestanku je poročal generalni fašistični tajnik Starace o položaju v stranki. Posvetovali so se o socialni asistenci in o turistično-sportnem delovanju fašističnih Organizacij. Končno je podal Starace podatke o članstvu, organiziranem v posameznih fašističnih zvezah in društvih. Pariz, 2. avgusta, č. Listi so poročali davi o ultimatu, ki so ga nacionalni socialisti predložili generalu Schleicher-ju. Hitlerjevski voditelji so imeli v noči od nedelje na ponedeljek v Miinche-nu v svojem glavnem sianu konferenco, na kateri so sklenili predložiti vladi naslednje zahteve: 1. Državna viada se mora spremeniti; mesti državnega kancelarja in notranjega ministra je treba piiepu^titi nacionalnim socialistom. 2. Vsa ostala ministrska mesta se morajo po sporazumu s socialisti izročiti ljudem, ki uživajo njihovo zaupanje. General Schieicher sme ostati. 3. Državni zbor nai se soioh ne skliče. Končno so poleg teh treh glavnih notranjepolitičnih zahtev nacionalni socialisti zahtevali od Schleicherja, da jim prepusti usodo Pruske, v kateri bi sami sestavili svojo vlado. Te svoje zahteve so včeraj zares predložili generalu SchJeicherju. Državni kancelar Papen, ki je nameraval davi na krajši dopust, je spričo tega nacionalno socialističnega ultimata ostal v Berlinu. Rim, 2. avgusta, č. Berlinski poročevalec »Messagera« je imel razgovor z voditeljem berlinskih nacionalnih socialistov dr. Gdbbelsom o političnem razvoju v zvezi s poslednjimi volitvami za državni zbor. Dr. Gobbels je dejal, da je edini izhod iz sedanjega položaja ta, da nacionalni socialisti prevzamejo vso državno oblast. Bil bi zločin proti narodu in domovini, je dejal berlinski Hitlerjevec, če bi preprečili nacionalno-socialistično namero. Nacionalni socialisti so pripravljeni, da prevzamejo vlado; dolžnost vseh ostalih je, da se jim umaknejo s poti. Bodoče zadržanje nacionalno socialistične stranke zavisi docc-'i ->d Adolfa Hitlerja, ki uživa med nacionalnimi socialisti popolno zaupanje. Fašistični nasveti Hitlerju Rim, 2. avgusta, r. Fašistični tisk je pred volitvami Hitlerju prorokoval absolutno večino v nadi, da bo Hitler pomagal pro-vesti Mussolinijev načrt o ustvaritvi blo"va evropskih nezadovoljnežev. Dasi Hitler ni dosegel uspeha, kakor ga je fašistična Italija pričakovala, se vendar italijanski tisk nadalje navdušuje za Hitler ja in' poveliču je njegovo zmago »Giornale d'Italia« se nadeja, da bo Hitler navzlic temu, da mu n' uspelo dobiti aosolutne večine mandatov, lahko skupno z ostalimi desničaraknr strankami izvajal 6voj program, ki bo Nemčijo emancipirai in ji v Evropi zagotovil ono mesto, katero ji pripada. Nemč-ja mora ne glede na one točke versailleiske mirovne pogodbe, ki so jo spravile v :r,-ferioren položaj, odločno nastopit: in velesile postaviti pred alternativo, da se ali velesile razorožijo v enaki meri, kakor je Nemčija razorožena na osnovi versailieske pogodbe, ali pa da se tudi Nemčija oboroži, kakor je to potrebno za njeno varnost. Italija, katere zadržanje nasproti Nemčiji je jasno in iskreno, bo tudi nadalje kakor doslej podpirala Nemčijo, da si pribor; svoje mesto na soncu. »Tribuna« smatra, da je po nedeljskih volitvah za Hi-tlerja poučen razvoj fašistične revolucije v Italiji. Hitlerju je <-K.-er uspelo zmagati na terenu, na kate/^n se je demokracija vajena boriti ali Sfi bo njegova zmaga popolna, se mora z demokracijo boriti na fašistični način, kako* je to Mussolini storil v Italiji, ko js de-mokratsko-liberalnn parlamentarizem napadel z ulice in ga stri. Kombinacije na vse strani Berlin, 2. avgusta d. Levičarski listi ugotavljajo v prvi vrsti, da se je pri volitvah velika večina volilcev izjavila proti vsaki diktaturi, zlasti pa proti fašistični. To občutijo tudi narodni socialisti sami, ki silijo sedaj bolj kot prej na to, da bi se jim izročila vsa oblast. Hitler sam se seveda za sedaj omejuje le na to, da izdaja zmagoslavne proglase. Korespondenca narodne socialistične stranke pa stavlja že pozitivne zahteve ter izjavlja, da se narodnim socialistom sedaj ne more več odvzeti pravice do državnega vodstva. Narodna socialistična stranka pa je tudi odločena, da si izvojuje to pravico. Desničarski listi seveda podpirajo to zahteve. Tako javlja j,Deu-tsehe Allgemeine Zeitung«. da bo Hindenburg sprejel v avdijenci Hitlerja in da se bo pni svojih korakih vedno oziraj na volilni uspeh narodnih socialistov. Rekonstrukcija Papenove vlade, pravi list, na ta način, da bo nekaj narodnih socialistov vstonilo v vlado, je sedanja parola. Vprašanje pa je, ali bo moirla taka vlada obstojati. Večine ne bi imela Pač pa je mogoče, da se bo v državnem zboru našla večina za predloge glede odklonitve od Papenove vlade izdanih zasilnih naredb in za predloge o nezaupnici vladi, ako bi centrum vztrajal na opoziclonalnem stališču ter glasoval s socialnimi demokrat; in s komunisti. Vse je odvisno od tega, ali bo centrum pripravljen, aktivno ali pasivno podpirat; vlado, in sicer s tem, da bi nekaj njegovih članov stoni.lo v vlado, ali pa da vsaj tolerira vlado ter s tem onemogoči sestavo opozicionalne večine. Kako se bo centrum odločil, še ni znano, ker niso miti njegovi vodilni člani, niti njihovi organi dal," v tem pogledu nobenih jasnih izjav. Jasno pa je. da si je dr. Briinlng pustil vse poti odprte. V političnih krogih se govori, da je Papenova vlada pripravljena dati centrumu za njegovo podporo zakon, ki b, uvedel konfesionalne šole. Dalje so razširjene govorice, da bi celo Papen odstopil in bi prevzel mesto kancelarja dr. Bracht. le da bi na ta način pridobil centrum za vlado. To pa so le domneve. Gotovo je le to, da namerava vlada sklicati državni zbor še p.red koncem avgusta in da bo skušaJa vladati z njim. Prav zanimive pa so izjave, ki jih je dal vodilen član desničarskih strank na vprašanje, kaj bi vlada storila, ako bi ji državni zbor za njen delovni program odrekel sodelovanje V tem primeru, je dejal desničarski politik, bi se pokazalo, da je v ustavi vrzel. Tudi leta 1862. ko je Bismarck prišel v konflikt s pruskim deželnim zborom, se je pokazala taka vrzel. Toda Bismarck jo je izpolnil. Ta izjava je aludirala na ustavni konflikt Bismarcka s pruskim deželnim zborom, ki je odklonil vojni proračun. Bismarck pa je brez pristanka deželnega zbora vendar izvedel proračun in druge odklonjene predloge ter si je šele kasneje, ko je prišlo po zmagoviti vojni do preokreta v razpoloženju naroda, dal od deželnega zbora izglasovati idemniteto. Politično premirje Berlin, 2. avgusta, g. Državni kancelar von Papen je nocoj zapustil Berlin in odšel na odmor, s čemer je hotel tudi s svoje strafli podčrtati veljavnost premirja, ki bo trajalo do 10. t m. Politični odmor naj bi stranke izrabile tudi za to, da bi se sporazumele glede političnega položaja. Člani državne vlade bodo polnoštevilno zbrani v Berlinu šele dne 11. avgusta. Priprave za sestanek novega parlamenta Berlin, 2. avgusta č. Po ustavi se mora novi nemški državni zbor sestati najkasneje 30 dni po svoji izvolitvi, torej najkasneje 30. avgusta. Sicer odločitev o otvoritvi nove periode nemške legislature še ni padla, vendar pa se posamezne stranke že pripravljajo na parlamentarno delo. Kakor napoveduje >Vorwajts«, je vodstvo socialno-demokratske stranke sklenilo, da bo na eni izmed prvih sej novega državnega zbora stavilo predlog o nezaupnici Papenovi vladi. Proslava we£marske ustave Berlin, 2. avgusta, č. Več članov Papeno-vega kabineta je odpotovalo na kratek dopust. Vsi pa se bodo vrnili prihodnji teden spet v Berlin, kjer bodo prisostvovali proslavi obletnice weimarske ustave dne 11. avgusta. V parlamentu bosta državni kancelar Papen ln notranji minister Gayl pred povabljenimi gesti imela dva velisa politična govora. V parku pred kraljev m dvorcem se bodo vršile ljudske slavnosti, bi se bodo zaključile z defiJejem policijskih oddelkov. Papen bo sam kandidiral za pruskega ministrskega predsednika Berlin, 2. avgusta, d. Med tem ko je zanimanje vse nemške javnosti koncentrirano na rezultate nedeljskih državnozborskih volitev in na kombinacije o razvoju nemškega notranje - političnega življenja, jo državni kancelar Papen kot pruski komisar sporočil pruskemu deželnemu zboru dekret o svojem imenovanju in odstavitvi dosedanjih članov pruske vlade. Kakor se ie razširila snoči v krog'h deželnega zbora govorica, bo v najbližnjih dneh sklican deželni zbor, da bo volil novega pruskega ministrskega predsednika. Volitev novega predsednika bi se mora>la vršiti že pred državno-zfcorskimi volitvami. Nacionalni socialisti in pristaši katoliškega centra pa so se sporazumeli, da bodo novega predsednika volili šele, ko bodo državno-zbor-ske volitve razčistile položaj. Jutri se bo sestal svet seniorjev v pruskem deželnem zboru, ki bo odločil o vpoklicu prihodnjega plenarnega zasedanija. Kakor se zatrjuje, računajo z možnostjo, da bi bil državni komisar von Papen izvoljen tudi za pruskega ministrskega predsednika, kar bi omogočilo sestavo vlade, ki bi jo moral deželni zbor rad ali nerad priznati, če bi hotel, da preneha državni ko-misarijat Pogreb zadnjega portugalskega kralja Velike pogrebne svečanosti na Portugalskem — Pogrebu je prisostvovala vsa vlada s predsednikom republike na čelu Lizbona, 2. avgusta. AA. Davi ob 7.30 so odplule portugalske torpedovke do meja portugalskih teriitorijalniih voda naproti angleški križanki »Conami«, ki je vozila truplo pokojnega bivšega portugalskega kralja Manoela na Portugalsko. »Concord« jc zaplula v ustje reke Taja, ki je dvigala visoke valove. Na križanki je bila zastava britanskega imperija na pol droga in rdeča osebna zastava pokojnega Manaela. Na Taju je plulo na tisoče čolnov, vsi z žalnimi zastavami, in na bregu je na tisoče ljudi gledalo, kako prihaja angleška križanka proti obali. Ko je krlžarka pristala. so jo pozdravili topovski streli. Nato ie 8 angleških mornarjev dvignilo krsto, pokrito s pokojnikovo osebno zastavo, m ji- odneslo na breg. Tam so jo vojaki položili na katafalk, kjer so bili zbrani člani vlade in monarhistični de'.egatl. Pri pogrebnem i/prevodu je kot častno spremstvo spremljala pokojnega rivšega kralja v cerkev konjiška brigada. Po ce--kvenih slovesnostih so oddali v poslednjo čast pokojniku 21 topovskih strelov, nato pa je predsednik republike prisostvoval reviji čet. Poljske svečanosti v Gdyniji Varšava, 2. avgusta. Včeraj so se v Gdyniji vršile velike svečanosti »Poljskega morja«, pri katerih je sodelovalo nad 100.000 oseb iz vse Poljske, med njimi delegacije poljske vojske, skavtov, bivših bojevnikov, Sokolov itd. Prišla so tudi odposlanstva iz čehoslovaške in Jugoslavije. iPredsednik poljske republike je imel na množico govor, ki je dosegel svoj višek v izjavi, da brez morja in brez Pomerjanske-ga ni mogoča Poljska. Bivši trgovinski minister Kwiatkowski je izjavil, da ni sile na svetu, ki bi dosegla, da bi se Poljska odrekla Gdyniji, pomerjanskemu ozemlju in poljski obali. Nemci so že preje najavili, da bodo priredili protidemonstracije. V resnici je ob 9. dopoldne priplul nemški zrakoplov »Grof Zcppelin« nad zaliv v biižini Gdvnije Ob 7. zvečer se je zrakoplov še enkrat pojavil na obzorju. Hišni posestnik v Varšavi je včeraj prijavil policijskim oblastem, da je nemški odpravnik poslov v Varšavi Rintelen osebno odstranil raz hišo, kjer stanuje, poljsko zastavo, ki je bila izobešena oo priliki svečanosti »Poljskega morjf.«. Opravnk poslov je najprej zahteval, naj se zastava odstrani, kar pa je lastnik hiše odločno odklonil. Oblasti so v stanovanje nemškega opavnika ooslov odposlale policijskega častnika, ki je sestavil tozadeven zapisnik. Po poluradnem komunikeju so poljske državne oblasti uvedle preiskavo za pojas-nitev vseh podrobnosti tega incidenta. Možnost izvoza našega vina na Finsko Beograd, 2. avgusta. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine razglaša, da je dobil od našega konzulata v Helsingforsu poročilo, po katerem se je konzulatu posrečilo zainteresirati finsko privilegirano družbo za nakup in prodajo ilkoholnih pijač (Alkoholike A. B. Helsingfors) za nakup naših alkoholnih pijač vina, žganja, konjaka. slivovke in sličnih izdelkov. Po poročilu zavoda obstoji velika možnost plasiranja naših alkoholnih pijač na Finskem. Novi bolgarski poslarik v Prani Sofija, 2. avgusta. AA. Bolgarsko zunanje ministrstvo je prosilo češkos'ovaško vlado, naj prizna znanega bolgarskega lavnega delavca in dolgotrajnega sotrudni-ka lista »Demokratičesko zname« Panča Doreva za pooblaščenega ministra v Pragi. Volitve v francoski senat Pariz. 2. avgusta, d »Matin« doznava iz politično dobro poučenih krogov da se bodo volitve v francoski senat vršile 16. oktobra. Iz policijske sh?žbe Beograd, 2. avgusta AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil med drugimi premeščen za policijskega inšpektorja 4. skupine 2. stopnje pri policijski upravi v Zagrebu Josip Tučan, do zdaj policijski inšpektor iste skupine pri policijski upravi v Ljubljani. Odlikovani zdravniki Beograd, 2. avgusta AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta odlikovana kot udeleženca vseslovanskega zdravniškega kongresa v Splitu z redom sv. Save 2. stopnje dr Jože Jerije, l redom belega orla 5 stopnje dr. Ka.rl Klaus, oba profesorja na medicinski fakulteti Karlove univerze v Pragi. Kot organizatorji vseslovanskega zdravoiškesa konsresa v Splitu so odlikovani z redom belega o.-la 5. stopnje dr. Ivo Novak, svet nik pri kr. banski upravi v Zagrebu, z redom jugoslovenske krone 4 stopnje dr. Ivan Matko. zdravnik iz Grikvenice. in dr. Drago Jevremovič, zdravnik iz Beograda, z redom jugoslovenske krone 5 stopnje Pa dr. -Ivan Sabol, zdravnik iz Crik-venice. Rumunski akademiki v Jugoslaviji Zagreb, 2. avgusta, č. Danes popoldne so prispeli iz Rumuniie študentje visoke komercialne šole. Zvečer so odnotovali proti Ljubi iani. od koder se odpeljejo v Italijo.. Nemška volilna bilanca: 130 mrtvih in 2000 ranjenih žrtve spopadov v soboto, nedeljo in ponedeljek - Silen teror hitlerjevcev — Komunistični atentati — Izgredi se še nadaljujejo Eerlin, 2. avgusta, d. Čeprav se je po prvih vesteh domnevalo, da so potekle nedeljske volitve v splošnem mirno in brez večjih incidentov, prihajajo sedaj poročila, da te vesti, deloma privatne in iz strankarskih virov, deloma pa tudi iz uradnih virov, niso bile točne. Faš nasprotno: bilanca volilne borbe zadnji dan pred volitvami, na dan volitev samih in včerajšnjega prvega povolilncga dne je naravnost strašna ter Izkazuje 130 mrtvih in nad 2000 ranjenih. V noči od sobote na nedeljo je prišlo v Berlinu na mnogih krajih do krvavih spopadov. Proti jutru so se spopadli komunisti in policija. Neki delavec je hotel streljati na policijo, toda odreklo mu je orožje, nakar je stražnik ustrelil napadalca, ki je bil takoj mrtev. Poleg tega je prišlo med raznimi organizacijami desnice in levice do pretepov, pri katerih so bih narodni socialisti navadno v večini in so povsod začeli izzivati. V Berlina samem je bilo dan pred volitvami ranjenih 29 oseb. 287 oseb je bilo aretiranih. Tudi v Potsdamu in v Novi vssi je prišlo do spopadov. Narodni socialisti so hoteli napasti komunističen lokal. Pri tem se je razvila pravcata I itka. S strelom .ie bil en komunist težko ranjen. Preden je policija prispela na mesto spopada, so ležali že nadaljnji trije težko ranjeni na tleh. V neki vasi pri Hessen-Darmstadtu so narodni socialisti ustrelili dva člana Reichsbannerja. V Oldenburgu se je dogodil primer, Id dokazuje nezaslišan teror narodnih socialistov. Narodni socialisti so ustavili socialdemokrati--'no pla-katerie. Kljub temu so hoteli nlakaterji nadaljevati svoje delo, toda narodni socialisti so enostavno pričeli strelja*! na plakaterje. En član Reichsbannerja je bil na mestu ubit, šest nsdaljnifh ie bilo težko ranjenih. Narodni socialisti so naravnost zdivjali ter so vpili: »Roke kvišku, ali pa vas ustrelimo!« Prisilili so člane Reichsbannerja in tudi mirne pasante, da so se morali postaviti z obrazom proti zidu ter «io jih nato strahovito pretepli. Tudi v Lilbecku, v Hassfeldu. Oppenheimu ob Renu, Kre-feklu in Essenu je prišlo do divjih izgredov, pri katerih je bilo mnogo mrtvih in težko ranjenih. To je le neka i primerov, ki iasno dokazujejo brezprimerni teror, ki so ea iz-vaiali narodni socialisti. Pa tudi komunisti niso ravno mirovali. Tako poročajo. da so komunisti nameravali atentat na brezžično postajo v Vratislavi. Vrgli so v kletne prostore postaje več vžigalnik bakelj, ki so zanetile požar. Gasilci so oren i še pravočasno udušili. Dalje so skušali komunisti z metanjem kamnov v strojne pro^tnro poškodovati stroie. Ko je prišla policija, so komunisti oddali nanio nekaj strelov ter pobegnili. Herlln, 2. avgusta, č. Teroristično rdelovanie nadonahinsociaHsitičnih napadalnih oddelkov v Vzhodni Prusiji je izzvalo v vse i Nemčiji veliko vznemirjenje. U°Tpdi Mtlerievrev na se niso nricofp li le v izhodni Prusiii. marveč tudi drugod. V Marienburgu so poskušali izvršiti v pretekli noči več atenta- Hitler jevci na viiku V poročilu o nemških volitvah objavlja včerajšnja »Politika« zanimiva razmotriva-nja svojega berlinskega dopisnika, ki navaja med drugim: Oba glavna nasprotnika v nemški borbi — hitlerjevci na eni in marksisti na drugi st-ani — sta izšla ojačena iz volitev. Celo m o je nastopilo pri volitvah 27 strank, po volitvah pa Jih je samo še 6. V tem je vsekakor dobra stran nedeljskih volitev: nemški narod je nastopil proti malenkostnemu strankarstvu in manifestiral samo za velike politične pokrete. Hitlerjevci so doslej napredovali v naglih skokih. Od volitev do volitev je njihov pokret naraščal kar za cele milijone novih pristašev. V nedeljo pa je Hitlerjev pokret prvič ostal na onem mestu, kakor pri prejšnjih volitvah. Ne amo, da Hitler n.i dobil absolutne^ večine, ki jo je bil napovedoval, marveč so nedeljske volitve tudi očitno pokazale, da je s pomočjo volilnih listkov sploh dobiti r.e more. Celo hitlerjevci sami priznajo, da nedeljski rezultat 37.3 odstotka predstavlja maksimum njihovega porasta. Z nedeljo je torej nastopil zastoj. Za tak pokret, ki je ves bil osnovan na iluziji, da predstavlja celotni nemški narod, je to velikega pomena. Od misije zgodovinskega preporoda nemškega naroda je Hitlerjev pokret padel v vlogo politične stranke in ie s tem obsojen na paktiranje in na kompromise z do-vC-erajšnjimi svojimi nasprotniki. Marksisti so na druigi strani pokazali, da je njihova fronta čvrsta in da se bo vsak poskus, fašizma in socialne reakcije -azbil ob žilavi odpornosti delavskih strank. T«, za nemško demokracijo samo po se-bi uteš-na činjenica potrebuje gotove korekture. Protifašistična fronta, ki je bila pod vodstvom socialistov, prehaja bolj in bolj pod vpliv komunistov. To je velika razlika, če upoštevamo. da so socialisti državotvor.t.. komunisti pa odločni nasprotniki obstoječega ustroja države. Doslej so s>cmi;9E) braniili demokratično republiko pred ri tier 'Ovci. ki so jo negirali — zdaj je arž-a»a bolj in bo'; postavljena med dve nasprot ni. a njej enako »ovraV.I fronti. To tisto kar daje največ povoda pobjrnlkotn demokratične republike, de so polni sKtM zarad; rezultatov nedeljskih volitev. Usoda novega parlamenta je negotova. Parlament bo" «tal pod terorjem komunistov vn hitlerjevcev. ki imajo vc*ino. a ti na«*oror-niki utegnejo onemogočiti vsako konstruktivno delo. v Po razmerju moči v novem ^ drzavn«rn zboru Fapenova vlada nima večine. Da bi tov proti levičarskim politikom. Stresali so tudi na stanovanje tamkajšnjega šefa policije. Žrtev k sreči ni bilo. V Konigsbergtu je prišlo do novih neredov. Aretirali so tam doslej 40 ljudi, a nihče izmed njih se noče legitimirati. V Vratislavi so neznanci vdrli v smodnišnico blizu Waildenburga in odnesli iz nje 500 dinamitnih patron. Policija domneva, d'a so bili to člani ene izmed političnih organizacij in da so odnesli strelivo, da bi ga uporabili za teroristična dejanja. Snoči je prišlo v Dortmundu do hudih spopadov med nacionalnimi socialisti in policijo. Nacionalni socialisti so ustavljali avtomobile in druga vozila ter jih preiskovali, k"o so srečali avtomobil policistov so ga prav tako ustavili in napeli svoje orožje proti policijskim organom. Ko so oddali prve strele, je uporabila tudi policija orožje. V Rochumu je policija aretirala 933 nacionalnih socialistov, ki so bili uniformirani in pripravljeni na pohod. Po-liciia ie zaplenila veliko količino orožja. V Kolnu so se nacionalni socialisti snop a dl i s komunisti. T!n komunist je bil smrtno nevarno ranjen. V predmestju Hanno-vra so nacionalni socialisti napadili katoliško cerkev Ven r^rkpv nfk. 2. avgusta, n. ltali'anski parnik »Adriatico«. ki oskrbuje redni potniški promet med Barilem ln Trstom, je prispel v tfruško luko. Na parniku ie bilo 150 uniformiranih fašistov fašističnih miličnikov in članov novinarskih organizacj. ?-e pred prihodom parnika je policija zastražila vso obalo, a parnik ni pristal v luki. marveč se je vsldral zun«i na moriu in le vkrcal 20 otrok italijanskih op fantov iz Dubrovnika j in z otoka Korčule. ki jih je nato odpeljal v fašistične počitniške kolonije v Italiji Dr. Ignac Seipel S smrtjo prelata dr Ignaca Seipla je avstrijska republika izgubila moža, ki ie vsa leta po vojni stal v ospredju njenega političnega in državnega gibanja. V smrt jo omahnil mož. ki zadnjih par let sicer ni več nastopal na javni pozornici, a je u ozadja še vedno odločilno vplival na potek avstrijske državne politike, saj je prej skoro celo desetletje vodil usodo svoje države tako v notranjosti, kakor v zunanjem svetu. Izhajal je iz skromne dunajske obrtniške družine (rodil se je 19. julija 1876) in je v svojem rodnem mestu, takratni mogočni metropoli stare monarhije, tud: dovršil vsiihiekt'"vne krivde, se bo pokazalo Tndi mno«rfl njegove notranjepolitične in zunanjepolitične metode niso bile ravno simpatične. N« moreio na zasenčiti velikih zaslug, ki si jih je pridobil za svojo državo, in ne ovirati priznanja, da ie sosedna republika t njegovo smrtjo izgubila moža, ki ga bo zelo pogrešala. Nazadovanje genovske luke Rim, 2. avgusta. AA. »Stampa« posveča dolg članek padanju prometa genovske luke, ki je padel v prvih štirih mesecih letošnjega leta na dvanajst odstotkov. List pripisuje večji del krivde za to padanje gospodarski krizi, obenem pa ugotavlja, da so temu vzrok tudi druge inozemske luke. ki se jim je posrečilo pritegniti nase del prometa ki bi moral normalno iti čez Genovo. »Stampa« pri tem meri v glavnem na marseillesko luko. Nove vesti z olimriliade Los Angeles. 2. avgusta, sg. Na današnjem programu je bila vrsta zanimivih tekem v lahki atletiki, sabljanju, dviganju uteži :p kolesarstvu. Med najbolj zanimivimi točkami je omeniti: Finale na 100 m: 1. Tolan (USA) 10.3 (svetovni in olimp- rek.). 2. Metcalfe (USA). 3 Jonath (Nemčiia) 4. Simoson (USA\ 5. .Toubert (Južna Afrika), 6. Yoshioka. Tola-nova zmaga je izzvala veliko presenečenje. kGr je večji del publike videl Metcalfea kot zmagovalca. Tudi Tolan sam ie bil mnenja, da ie bil poražen. Finale na 400 m z zaprekami: 1. TisdaM (Trska) 51.8 (svetovni in olimp. rek.)- Zmaga pa ni bila priznana riemu. ker se je med tekom dotaknil zadnje zapreke. Prvo mesto le bilo zato prisojeno Hardinu (Amerika) s časom 52 sekund, kar je prav tako svetovni in olimpijski rekord. Predteki na 100 m tn dame: V I. pred-teku ie zmagala Dollmger (Nemčija) s časom 12.2 (svetovni rekord) pred Bremen 1TSA) in Strike (KanadaV — V TI. ored-teku je zmagala Stella Walsh (Pclifcka) s časom 11.9 (svetovni rekord) nr*d Fntzell (Kanada^ in Yatanabe (Japonska). — ITI. nredtekn je zmagala Schurman (Ho-landcka) s časom 12.2 (svetovni rekord). V setnifinnlu je zmagala Strike (Kanada) s časpm 12.4 pred DoHnger (Nemčija). Wildo (USA). Seburman (Holandska) in Yatana-be fJaoonska). Predteki na 300 m: Poseženi so bili odlični rezultati, med katerimi sla postavila Evenson (Anglija) s Pasom 9:18.8 in Finec Isohollo s časom 9:14.6 dva nova olimpijska rekorda. Za finale so se kvalificiral? Evenson (Anglija). GritcWd (USA>. Toi-vonen (Finska) Lippi in Bartolini (Italija) ter Vigneron (Francija). V met« kladiva je zmagal Tre<* Callaghan z znamko 53.R8 pred Corhok) (Finska) lo Carembo (USA). V kolesarski dirki ra 4000 m !e postavila Italija z zmago nad Kanado 9 časom 4:52? nov olimpijski rekord- V florotu fe zmagala Francija nad Italijo z 62.58 točkami. Po neoficijelni cenitvi so dosedal posamezne države dosegle na«ledn!e Število točk: Amerika 5R Tr=ka 20. Finska 16 PoP-ska. Kanada in Nemčiia po 10. Švedska 5. Češkoslovaška in Filipini po 4. Anglffa 3. Japonska. Južna Afrika in Italija po 2 ter Argentina 1. Nove dragocenosti v Dolini kraljev Številne zgodovinske najdbe v grobovih pri Strugi Ohrid, 1. avgusta. Profesor dr. Vulič iz Beograda in muzejski kustos Kokič iz Skopi ja imata poleg svojega znanja > tudi veliko sreče in menda prav poseben vonj za starine. Komaj je izvedela javnost za razkritje znamenite staroilirske starine, groba plemkinje. sta že par dni pozneje našla dva nova groba in dan pozneje še tretjega, tako da sta v teku nekoliko dni odkrila štiri gotovo nad 2500 let stare grobove, ki hranijo v sebi neprecenljive arheološke vrednote. Nova dva groba, po vrsti odkritja drugI in tretji, sta "rabila za večni počitek brez dvoma dvema vojakoma. Prvi je moral biti pač ubožec, ker v njem ni bilo ne srebra ne zlata, temveč so vsi najdeni predmeti železni. Za znanost je seveda ta ubožni grob ravno toliko vreden kakor drugi, v katerih je bilo skoraj vse. kar se je našlo, farno suho z.lato. Značilno pri tem grobu je dejstvo, da najdeni predmeti niso ležali na zemlji, temveč na groblji kamenja in so bili tudi pokriti s tako grobljo. Raziskovalci so tu našli samo vojaško opremo: železen meč z nožnicami, dolg 60 cm, dva no ža in kopje. Drugi grob je bil ženski: pokopana je bila v njem gotovo imoviteiša dama. Tu so našli masiven zlat prstan, dva para krasno izdelanih zlatih uhanov, več zlatih pločic z lepo vrezanimi okraski, zlato rnzeto in zlat gumb, edin te vrste in zato velikanske vrednosti. Poleg tega je bilo tudi še več srebrnih rozet, zelo dobro ohranjen pas iz srebrne žice in srebrne zapestnice s kačjo glavo. V grobu je bilo spet veliko število jantarjevih zrn. zelo lepo obdelanih, in osmerokraka zvezda iz janfarj3. Vse tn je bila najbrž ovratnica, h kateri pripadata gotovo tudi omenjena zlata rozeta in zlati gumb. Tretji grob je b;l zopet pokrit z veliko grobljo kamenja. Cela dva metra globoko je segala ta groblja. a pod njo so odkrili cel kun silno zanimivih in ravno tako dragocenih predmetov. Zelo veliko ie bilo bronaste posode, ki se je sicer razdrobila pod težo kamenja, a se bo dala prav dobro sestaviti. Vsega bo kakih sedem posod razne oblike in velikosti. Zanimiva je kakih 60 cm dolga tasa z ročnikoma, kakor so danes v navadi. Ležala je na zelo lepo izdelanem trinogu, a na njej je bilo cel kup jantarjevih in steklenih zrn. najbrž ovratnica z izmenoma nanizanimi jantarjevimi in steklenimi zrni. Tn kopica človeških kosti je bila ♦udi na niej. česar še ni^o doslej našli v nobenemu drugem grobu. Dalje so Obsodba nevarne vlomilske družbe Celje, 2. avgusta. Pred malim senatom se je zagovarjala nevarna vlomilska družba, ki je izvršila vlom v Krisperjevo trgovino v Ljubljani, vlom v Kudiševo trgovino v Celju in dva vloma v Crikvenici. Obtoženci so bili 20-letni kotlar Franc Divjak brez stalnega bivališča, 26-1 etni mehanik Rihard Urankar brez stalnega bivališča in njegov brat, 19-letni brivski pomočnik Josip Urankar Iz Ljubljane, 20-letni tovarniški delavec Josip Češenj iz Stepanje vasi pri Ljubljani in 28-letni delavec Ivan Sabalič s Sušaka. Divjak je rojen v Kantridi pri Reki. brata T Cankarja in Češenj v Trstu. Sabalič pa v Puliu. Vsi so že predkaznovani. Franc Divjak, Josip Urankar in Josip Češenj so lani 27. oktobra v opoldanskem odmoru s ponarejenim ključem odprli zunanje izložbeno okno Krisperjeve trgovine na Mestnem trgu v Ljubljani, razbili notranje okno, se splazili v trgovino, z dletom vlomili v dve blagainiški mizici in ukradli 9693 Din. Divjak in Josip Urankar sta le-tes 13. aprila v opoldanskem odmoru s ponarejenim ključem odprla vhodna vrata trgovine g. Leona Kudi.ša na Kralja Petra cesti v Celju, vlomila blagajniško mizico in vzela iz nje 8300 Din. Divjak in Rihard Urankar sta se letos 22. junija zvečer preko balkona splazila v stanovanje Oskarja Ber-gerja v zdravstvenem domu dr. Seidla v Crikvenici ter odnesla kovčeg. površnik, tri pare ženskih čevljev, fotografski aparat. odejo, dozo, prevleko za vzglavnik, otroško obleko in glavnik v skupni vrednosti okrog 8000 Din. Nato sta se splazila v bližnjo vilo »Janšev« ter odnesla iz stanovanja ge. Valerije Lechove 2 kovčega. ženski pled, 10 ženskih svilenih oblek, dežni plašč, tri pare čevljev, deset parov ženskih svilenih nogavic, jutranjo obleko, spalno srajco, torbico, osem robcev, šest ženskih srajc, dve halji, par usnjatih rokavic in steklenico konjaka, v skupni vrednosti nad 10.000 Din. Sabalič jima je pomagal pri prodaji ukradenih stvari. Razprava je trajala dobre štiri ure. Senat je obsodil Divjaka na 5 let robije. Josipa Urankarja na 2 leti. Riharda Urankarja na 1 leto 9 mesecev. Češnja na I leto strogega zapora in Sabaliča zaradi potu h e na 8 mesece zapora. Divjaka in brata Urankarja bodo po prestani kazni oddali v prisilno delavnico. Požigalec v Nevljah Kamnik, 2. avgusta. • V noči od nedelje na ponedeljek, ravno ob pol ene. je prebudil kamniške meščane plat zvona, da so poskakali iz postelj tn se začudeni spraševali, kje gori. Proti severu nedaleč od mesta je odseval mogočen žar, iz česar so vsi sklepali, da gori v Nevljah ali pa v Mekinjah. Kamniški gasilci so bili takoj na mestu in so se ravno pripravljali, da odhite na kraj požara, ko je prišel nekdo povedat, da gori Praschnikerjeva supa na velikem travniku med Mekinjami in Nevljami. tik ob Strugi Nevljice. Ker stoji šupa na samem daleč od bližnjih hiš m je bila že vsa v plamenih, je bilo vsako gašenje odveč in brez pomena, kajti rešiti niso imeli več kaj. V šupi ie bilo shranjenih več voz sena — ves letošnji pridelek velikega travnika. Kljub pozni uri se je zbralo okros gorečega poslopja veliko število ljudi. Prihiteli so tudi gasilci iz Vrhpolja. pa tudi ti niso stonili v akcijo. Poslopje, ki je bilo 15 metrov dolgo in polovico toliko široko, z zidanim temeljem tn lesenimi stenami ter krito z opeko, je pooorelo do tal. Skoda ie seveda precejšnja zavarovalnina pa majhna Ni nobenega dvoma, da je požar podtaknila zloftna roka. saj je bilo poslopje 60 metrov oddalleno od ceste, da je vsako nesrečno naključje pnpolnoma Izključeno To je bil po treh letih j*rvi požar ▼ bližini Kamnika. našli še majhen bronast trinog in bronasto cev. oboje najbrž svečnik. Bronasti so tudi ročniki. držki, ki pripadajo pač posodi. Med njimi sta dve majhni sfingi s krili in dolgim repom. Orožja v tem grobu ni bilo in obrnjen je bil kakor prvi. ki sta ga odkrila naša arheologa, z glavo proti zahodu. Je vsekako ženski, kar kažejo tudi v njem najdeni predmeti, tako srebrne igle, med njimi ena lasnica. potem srebrne zapestnice s kačjimi glavami in brez njih m dva pozlačena srebrna pasova s kačjimi glavami, kakor jih doslej še niso našli Ravno tako so nove velike zaponke, izredno lepo izdelane. Jantarja in stekla je bilo tudi veliko v grobu. Posebno lene oblike je veliko oo-drvlgasto stekleno zrno. ki je bilo najbrž obesek na ovratnici. Tudi zlatih predmetov je bilo zelo veliko, tako majhne cevke, uhani, obeski, sijajno okrašeni, veliko število pločic s krasno orramentlko. Dejstvo da so v grobu nol nezavestne Aste, zaradi njegovih groženj zbežali, on pa je na ležečo z vzklikom: »Asta, ist jetzt so reeht?« (Asta, ali je sedaj prav tako?) oddal še dva strela, potem pa se vrgel preko nje, jo objel okrog vratu ter si pognal zadnjo kroglo iz svojega samokresa v desno sence. Ivan Peršak je bil takoj mrtev, Asto Rusovo pa so, ko ji je nudil mureški zdravnik dr. Leschanz prvo pomoč, odpremili v bolnišnico v avstrijsko Radgono, kjer se sedaj trudijo, da bi ji navzlic hudim ranam rešili življenje. Na vlaku je v predoru ustrelil ženo Sušak. 2. avgusta. Včeraj zjutraj se je v osebnem vlaku, ki prihaja na Sušak ob 6.30, odigrala krvava rodbinska drama. Sušaški jnestni redar Stevan Bijelac se je s svojo ženo Veroniko in sedemletno hčerko vračal v Sušak iz Danes ob globoko znižanih letnih cenah imate priliko videti najrazkoš-nejšo Ufino veleopereto 3Con£res plese Film, ki je očaral ves svet! Lilian Harvey, Willy Fritsch, Conrad Veidt, Lil Dagover. Ljubavna afera ruskega carja Aleksandra na dunajskem kongresu. »Paramount zvočni tednik« Danes ob 4., 7^4 in 9.% zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 Karlovca in 90 sedeli vsi trije v kupe ju III. razreda. V kupeju je bilo še nekaj drugih potnikov, pa se ni nihče dosti zmenil za družino, ker sta se mož in žena mimo polglasno razgovarjala, hčerka pa je spala poleg matere na klopi. Ko pa je vlak pri postaji Lič - Podkobiljak zavozil v predor, sta naenkrat odjeknila dva strela. Ko je bil kuj>č spet dovoli razsvetljen, so potniki iz-nenadeni in prestrašeni zagledali poleg okna mrtvo, močno krvavečo mlado ženo, poleg katere je stala hčerka in klicala na pomoč. Moža ni bilo nikjer. Ko 60 začeli prihajati potniki iz sosednega kujjeja, se ie zaslišal tretji strel. Orožniki, ki so vršili službo v vlaku. 90 takoj prihiteli in našli v stranišču rertarfa Bijel-ca krvavečega iz prsi z revolverjem v roki. Ko je prispel vlak na Sušak. so ranjenega redarja, ki dotlej ni hotel ničesar povedati, odpremili v bolnišnico, mrtvo ženo pa so pustili v vagonu do prihoda komisije, ki je ugotovila, da je bila nesrečna žena po strelu skozi srce takoj mrtva. Bi jelac si je tudi naperil revolver v srčno stran, zadel na se je tako, da je krogla predrla meso nad srcem in izstopila pod pazduho ter mu ni prizadela posebno nevarne rane. Redar Bijelac je v bolnišnici izpovedal, da je hotel ženo, ki ga je nedavno zapustila, privesti nazaj v svoj dom, da pa sta se med potio ponovno sprla in da so ga njene besede toliko razburile, da sam ne vDivji lovec*, za (Katerega so vr je že v polnem teku. Med prebivalci Dravske doline vlada za to no-votarijo veliko zanimanje. Dan uprizoritve :n druge podrobnosti slede v najkrajšem času. Znižali smo cene vsem oblačilom. Oglejte si za!ogo! 3. MAČEK. Ljubljana, Aleksandrova 12 ♦ Kralj Matjaž na Peci. Narodna pravljica o kralju Matjažu ima več teritorialnih variijant, ki so sii pa v bistvu zelo stične. Globoko vkoreninjena je ta pravljica posebno na Koroškem. Koroška varianta zaključuje to zgodbo, da so bili baš Vrhovi Pece, ki so na višji ukaz zagrnili preganjanega kralja in njegovo vojsko. Tam čaka kralj na dan, ko bo uničil s svojo vojsko vse sovražnike naroda in zatrl vse krivice. Kako globoko korenini ta pravljica med ljudstvom na Koroškem, kaže dejstvo, da je prebivalstvo okrog Pece sklenilo postaviti pravljičnemu kralju Matjažu spomenik. Odbor za izvedbo tega načrta je pod Peco posekal orjaško stoletno lipo, ki jo je podaril posestnik g. Flor in, ter jo odposlal v Ljubljano. Akademski kipar g. Pi.rnat je iz tega lesa izdelal kralja Matjaža, ki bo prebival v skalni duplini pod orjaŠKim} mecesni na Peci blizu Uletove koče kot simbol naših sanj in našega hrepenenja. Odkritje spomenika bo 21. t m. ♦ Angleška mornarica na Jadranu. Naša mornariška komanda v Splitu .je v soboto priredila tovariški večer v počaščenje b.rit-skih oficirjev z vojnih ladij, ki se nahajajo v tamkajšnjem pristanišču. Prireditve se j3 udeležilo 80 britskih oficirjev s komandantom admiralom Backhauseom. Goste je sprejel domačin kapetan bojnega broda Valušnik. Udeležilo se je prireditve tudi lepo število dam iz Splita in okolice. V dvorani in na terasi Oficirskega doma se je razvila animirana zabava s plesom. V nedeljo pa je na Narodnem trgu godba z angleške vojne ladje >Revange« priredila velik promenad,ni koncert., ki je bil otvor-jen z jugoslovensko in angleško himno. ♦ Maturantke uršulinskega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1907. se zbero k praznovanju svoje 25 letnice 24. t. m. ob 10. dopoldne v uršutinskem samostanu. + Novi grobovi. Iz Ptuja nam poročajo o dveh smrtnih primerih v uglednih trgovskih rodbinah v enem dnevu. V nedeljo je umrl s Ljudevit Sonnenschein, trgovec z dcžp!n!mi pridelki, v 78 letu starosti. Isteea dne je umrla ga. Elizabeta R e c h n i t z e r, v 78. letu starosti, mati trgovcev z deželnimi pridelki gg. Morica in Adolf a. Znatno je, da sta si obe trgovini sosedni. Oba pokojna sta bila še do nedavnesa v trgovinah. Bila sta splošno znana v Ptuju in okolici. G. Sonnenschelna so položHi v torek v rodbinsko grobnico v Varažilinu, gospo Rech.nitzerjevo pa tUdI L*,::rr,Rečto-Serol Zdravniško preiskano sredstvo. Cena 60.— Din. Dobiva se v vseh lekarnah. . OdobrPTO) oKrivih livadah«, dva kilometra od mesta so začeli vrtati lani v oktobru. Prvi poizkus se ni posrečil, ker je pri 17 m globočine sonda zadela na kamenit svet. V globini kakih 15 m so zasledili vodo. Vrtanje se je nadaljevalo do 40 metrov in na/to prenehalo, Izmeril se je pritisk vode, ki brizga po sondi do pet metrov nad površino zemlje. Analiza je pokazala, da je voda zdrava, a ob 37 stopinjah zračne toplote ima 13. C. Količina vode je pozimi in poleti enaka. V najkrajšem času se bodo pričela dela za vodovod dn bo iš, prestolnica moravske banovine, preskrbljena v polni meni z najpotrebnejšo stvarjo. ♦ TIskarna »Bosanske pošte« na prodaj. Zemaljska banka v Sarajevu je kot lastnica tiSKarne ^Bosanska pošta« odpovedala na dvomesečni rok dnevnikoma >Jugoslo-venski List« in »Jugos.loven.ska pošta« z motivacijo, da bo tiskarniško podjetje likvidirano. V upravi te banke so se 2e dalje ča.sa posvetovali o prekinitvi zvez z raznimi podjetji, da bi se banka tako v izdatnejši meni posve&ala samim bančnim poslom. Banka je doslej že likvidirala vse zveze z raznimi podjetji ln ta>ko je prišla sedaj na vrsto tudi največja tiskarna Bosne in Hercegovine. Banka namerava tiskarno prodati in je dobila že razne ponudbe. Med ponudniki je tudi sarajevska nadškof ij a. ♦ Huda nesreča zagrebških izletnikov. Na cesti iz Bregane v Brežice se je preteklo nedeljo pripetila huda nesreča. Sobo-slikarski pomočnik Slavko Žagar in njegov gospodar Pero Dugandžlja iz Zagreba sta na motociklu napravila izlet v HrvatsKO Zagorje ter vzela s seboj tudi znanca Anto-ena šupuka. Zaradi gostega pTahu na cesti so zavoziili na kup gramoza, zaradi česar se je moto cikel prevrnil v cestni jarek. Žagar je z glavo priletel na trda tla in se močno poškodovali. Prepeljali so ga v zagrebško kirurško kliniko, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Njegovo stanje je brezupno. Laže sta ,poškodovana tudi Du-gandžija in Šupuk. ♦ Velika nesreča naših rojakov v Ameriki. Na nacljonalnl ameriški praznik 4. julija se je v naselbini Butteju v državi Montand pripetila velika nesreča. Rojaki so s streljanjem proslavljali narodni praznik, pri čemer je nastala po nesreči silna eksplozija streliva, kil je zahtevala šest žrtev. Na kose So bild raztrgani rojaki Viljem černič in njegov bratranec Jožef černič, Rudolf Kavran, Stanley Sertič, Stauley Mušič ln Stanley Strizič, vsi v starosti 18 do 28 1et Ameriški Usti beležijo, d,a je bila to največja »lična tragedija, ki se je kdaj pripetila pni praznovanju ameriškega narodnega praznika. ♦ Se ena smrtna irtev nesreče v kamniški tovarni. V ljubljanski bolnici je v ponedeljek opoldne umrl delavec Jakob Klemen, ki se JO 26. juiEja zjutraj ponesrečil v kamniški tovarni skupno z Jakobom Pl-bernikom ln še dvema drugima delavcema. Pibernik je umrl takoj naslednji dan, Klemen pa je akoro teden dni kljuboval smrti, ki ga je V ponedeljek rešila strašnih bolečin. Ostala dva delavca sta izven nevarnosti ln na poti okrevanja. Pokojni Kl^ih^n je bil star 58 let In je biil 13 let zaposlen v tovarni. Bil je že dve leti vdovec in brez otrok. Ne ve se še, ali bodo tudi njega prepeljali v Kamnik in ara nokopali na dom ar čem pokopališču, kajti Klemen ni zapustil toliko premoženja, da bi bili kriti stroški prevoza. ♦ Grdo početje ob ssadrskl moji. V Bibl-nju v Dalmaciji tO italijanski aarabinjerjl zlorabili neko 16 letno kmetsko deklico, ki je trt dni nato podlegla budita poškodbam v šibendški bolnica. DR. LJUD. MERČUN Bpeci&list za notranje bolezni zopet redno ordinira od 11. dO 12. dopoldne in od pol 2. do 3. popoldne. — Aleksandrova cesta štev. 4./I. Telefon 24—45. 10735 + Samomor vdove po banfcnem direktorju. V Zagrebu se je v svojem stanovanju ustrelila Milena Ivančevičeva, vdova po bančnem direktorju iz Gline, ki je umrl pred letom dni. Njeni prijatelji so jo našli mrtvo sedečo na atolu z revolverjem v skrčeui roki. ♦ V Drini ja utonila. Pn; Koviljači je v nedeljo pri kopanju v Drini utonila Persida Petrovičeva, hčerka upokojenega polkovnika ,jz Skoplja, ki je pred tednom dni s svojimi roditelji prišla v Ba.njaluKo na odmor. V Beogradu je bila znana kot izvrstna plavalka, ki je večkrat preplavala Dunav. Ko se je nedavno vrnila dz Pariza, kjer je študirala na tamkajšnji univerzi, je že dvakrat preplavala Drino, v tretje pa jo je zgrabil krč ter je utonila, preden je prišla pomoč. Njenega trupla še niso našli. + Huda nezgoda. Dne 1. t. m. se je odpravila s sodom na vozu posestniška hči Roz,a Butolenova iz žetal v bližnjo vas po vodo. Ko je imela sod že napolnjen z vodo, se je voz po nesreči prevrnil na njo ter ji zlomil obe nogi. Prepeljana je bila v ptujsko bolnico. + Roparski napad. Prevžitkar Ludovik Svetec je minilo nedeljo zvečer sedel v gostilni svojega sina v Zbigovcih ter se okrog 10. napotil v svoje stanovanje, oddaljeno od gostilne kakih 20 korakov. Ko je bil zunaj sta ga v temni noči napadla dva neznana moška, ga pobila na tla in nato začela obtilpavati z rokami po prsih. Svetcu je bilo lasno, da gre napadalcema za denar, Katerega Je imel napadenec pri sebi v notranjem žepu telovnika. Začel je kričati na pomoč. Ker je bilo v gostilni še nekaj gostov, sta se napadalca zbala in zbežala v temni noči seveda brez plena. Svetec je dobil pri; padcu hude poškodbe na glavi itn je moral iskati zdravniške pomoči. Baje je enega napadalcev spoznal. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v nalleošo Izdelavo. ♦ Lysoform, prijatelj žena. PRIZNANO NAJBOLJŠI GOJZERJ! lovski ln Športni Čevlji po konkurenčnih cenah edino le pri 86 Uri nad šhofjo Loko Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! Iz LJubljana u_ Prisrčna svečanost. V ponedeljek zvečer se je zbral ves pevski zbor >Ljub-ljanskega Zvona« v svojih novih društvenih prostorih v Mestnem domu, k.i so mu jih blagohotno dodelili mestni očetje ljubljanski. Senior naših skladateljev, častitljivi pater Hugolin Sattner, je dospel z društvenim pevovodjo in Urednikom > Z borov« g. Žarkom Prelovcem, počastil zbor »Ljubljanskega Zvona« naslovil nanj kratek, pa zelo važen nagovor o pomenu in važnosti petja za človeško življenje, priporočal pevcem in pevkam pridno poseča-nje pevskih vaj, želel društvu lepega napredka v sedanjih smernicah, nato pa je hlagoslovll društvene prostore in zbor. Po njegovem govoru in po blagoslovitvi je društveni mešani zbor z velikim navdušenjem zapel Ferjančičevo >Tone sonce, tone« in železinikovo »Naši materi. Vzpodbujajoče besede za intenzivno delovanje društva v bodočnosti sta še izpregovorila društveni predsednik br. Lujo Drenovec In društveni pevovodja br. Zorko Prelovec. Ob enem so prejeli diplome z reprodukcijo Jakopičeve »Družine« vsi pevci in pevke, ki so tekmovali na pevski; tekmi ob 60 letnici Glasbene Matice in priborili v prvi kategoriji mešanih zborov prvo nagrado »Ljubljanskemu Zvonu«. »Ljubljanski Zvon« želi v jeseni proslaviti 100 letnico Ivana pl. Zajca z izvedbo njegovega »Oče-naša« ln »Vstajenja Kristusovega« na večernem koncertu v frančiškanski cerkvi. Obe deli sta pisanj za soliste, mešani zbor in veliki orkester. Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« se je od otvoritve novih prostorov vračal domov navdušen i.n vnet za nadaljnje kulturno delo. u_ Prvj delni risarski tečaj za strokovno izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah, ki se vrši od početka julij"a na tehniški srednji šoli v Ljubljani dosega zelo lepe uspehe. Učitelji, 30 po številu in zbrani iz vseh delov dravske banovine, so se seznanili najprej z opisno geometrijo in projekcijskim naukom, ves ostali čas pa jih poučuje Stavbenik inž. Rudolf Treo o stavbarstva. Iz početnega nauka o stavbnih sistemih so prešli tečajniki na vse panoge, ki jih mora stavbenik ln Seveda tudi učitelj, kd predava vajencem, vedeti. Zels-zobertonske konstrukcije, opečne zveze, svetlobni jaški, razna stavbna, kleparska ln mizarska dela, vrste stropov in podov, ostrešja, konstrukcije stopnišč, raba že-lezja zlasti traverz in pa lega dimnikov, sodobni gradbeni načini in predpisi so bili predmet vsestranskih razgovorov. Udeleženci tečaja utrjujejo svoje znanje s samostojnimi risbami in delajo tudi poučne ekskurzije. Obiskali so prostore strojne mizarske zadruge na ViČtl. Tamošnji mizarji so demonstrirali t raznimi stroji, tako da So se tečajniki s funkcijami posameznih strojev dodobra seznanili. Večkrat pobite učitelji v Rožno dolino kjer si na Hcu mesta ogledajo podrobnosti gradnje novih stanovanjskih hiS. Tečaj bo ta teden v ✓av-b&rstvom končal, nakar bodo razpravljali o drugih strokah iz obrtniškega sveta. Že danes je gotovo, da bo tečaj k Strokovnemu napredku naših učitelje? ln seveda tudi oobrtnih nadaljevalnih šol mnogo pripomogel. Zaključen bo 2f. avgusta. u— Nesreče. Včeraj popoldne je bila reševalna postaja pozvana v Višnjo goro, kjer je neki voznik povozil S letnega po-sestnikovega sinčka Josipa Vovka. Konj je prt tem brcnil otroka v glavo in mu razbil čelju&t tef ga precej poškodoval. — V Mostah Je heki motociklist podrl Uradnico Bredo Jakličevo lz Ljubljane in jo precej poškodoval. 8 letni! Ervin Burbych ž Ižanske ceste se je igral v ponedeljek popoldne ob poti, ko je pa tekel Čez cesto, ga je podrl neki voznik. Otrok je bil precej po- škodovan na glavi in mu je bilo izbitih več zob. Vsi trije ponesrečenci »e zdravijo v bolnici. u— Društvo »Tabore vabi Slane in prijatelje, da se udeleže izleta v Laško v nedeljo 7. t. m. u_ Turistovski klub Skala V Ljubljani sklicuje za petek ob 20.30 v zgornjih prostorih kavarne >Emone« članski sestanek. Poročalo se bo o klubovem skupnem Izletu, ki se bo vršil 14 in 15. t. m. ter o gradnji smučarske koče na Voglu. Udeležba Članstva je važna in obvezna. u^ Razne tatvine. V Ljubljan.1 So se pojavil) dvo nožni d-ihurjl ki kradejo in davijo piščance. Posebno na Golovcu že nekaj noči izginjajo piščanui raznim posestnikom, v Koleziiji je pa nekdo z vrta naduči-telja Antona g ometa ukradel 17 piščancev, ki so bili vredni 5 stotakov. Tudi Sava nI varna pred tatovi, ki tam revidirajo žepe, kradejo ure, zlatnino, zlasti pa listnice. Taka smola je doletela tudii znanega pilota Josipa Križaja, kateremu je nekdo iz žepa ukradel uro ln aekaj denarja, tako da ima 1400 D:n škode. Seveda tudi ne mine dan, da ne bi bilo v mestu ukradeno kako kolo. žrtev kolesarskih tatov je postal poštni uradnik Ludvik Parkelj, ki mu je v nedeljo nekdo z dvorišča glavne pošte odpeljal 800 Din vredno kolo znamke »Puch«. u— Ponarejevalci bankovcev izročeni sodišču. V ponedeljek je policija zaključila preiskavo proti ponarejevalcem stotakov in tisočakov ter je vse obtožence s spisi vred izročila državnemu pravdni&tvu v nadaljnje postopanje. Gradivo je prav obilno, vse podrobnosti pa bo pojasnila razprava pred velikim senatom, ki se bo vršila najbrž že v začetku septembra. u— Popravljamo. V nedavnem poročilu o sejii magistr&tnega gremija je bilo .pomotoma navedeno, da je bila gostilniška koncesija na Kongresnem tTgu 4, podeljena g. učitelju Alojziju Gorjupu, dočim je_ v resnici deležna koncesije gospa Alojzija Gorjupova. Takisto je bilo napačno navedeno, da je g. učitelj Alojz Gorjup v Globokem pomaknjen v 5. položajno skupino, dočim imenovani biva in službuje v Ljubljani u_ Kopalne obleke dobite po inatno znižani ceni pri Šterk nasl. Karničnik Miloš. Stari trg 18. u_ Došli so novi internacionalni prvovrstni artistj v hotel >Tivoli«. Iz Maribora a\— Slavnostno odlikovanje radvanjskih gasilcev. V soboto popoldne bo okrajni glavar g. Miian Makar krročil odlikovanja 8 zaslužnim gasilcem in 25 sodelavcem in ustanoviteljem društva. Po slovesnem ob-rediu bodo gasilci položili vence na grobove pokojnih tovarišev. a— Za Mariborski teden sta Gremij trgovcev in Slovensko trgovsko društvo razpisala nagrade za najlleipše urejena izložbena okna. Oipaža se že splošno prenov-ljemje Izložb in čniemo, da bodo nekatere tvrdlke opremile svoje izložbe v prav velikem obsegu na najmodernejši način. a— Kongresi in zborovanja. Definitivno je, da priredi zveza trgovskih greimiiev 7. t. m. veliko trgovsko zborovanje v Mariboru, za katero vlada med trgovci že sedaj največje zanimanje, ker bodo sodelovali tudi prvovrstni predavatelji. a— Pisarna »Mariborskega tedna« se je preselila z magistrata v palačo Banovin-ske hranilnice, Gosposka ulica 36. Telefon 28-00. Vse stanovanjske napovedi! prosimo nasloviti ali osebno napovedati v pisarni, ki je odprta ves dan. a_ Uvodni in metodični tečaj za učiteljice gospodinjskih nadaljevalnih šol dravske banovine se je pričel v ponedeljek na dekliškem zavodu »Vesni« v Mariboru. Zanimanje je bilo zelo veliko ln se je priglasilo nič manj kot 76 gospa in gospodd-čen. žai je moglo biti sprejetih de 38. želja banske uprave je, da si pridobi naša kmet-ska mladina v gospodinjskih nadaljevalnih šolah ono prepotrebno teoretično dn praktično znanje, ki ga mora podeželsko dekle v današnjih Časih vedeti. Tečaj bo pojasnil udeleženkam, kako naj postopajo pri ustanavljanju gospodinjskih šol ln v kakšnem obsegu se v teh šolah predava. Ne gre samo za kuho, marveč za pouk v vseh panogah gospodarstva in življenja. Tečaj bo trajal dva tedna. Udeleženkam želimo vsestranskih uspehov. a— Tragična usoda mladega vajenca. Pri Vurbergu ie Drava naplavila truplo tapetniškega vajenca Albina 2unka, o katerem smo včeraj poročaiH da je izginil brez sledu. Na glavi je imel vatjenec hude poškodbe im je bil popolnoma oblečen. Ker ni izključeno, da je postal žrtev zločina, ie odredilo mariborsko drž. tožilstvo preiskavo. Na kraj. kjer so našli truplo, se je podala včeraj popoldne kotnisiija, ki bo truplo obducirala in ugotovila vzrok tragične smrti mladega vajenca. a— Nova žrtev Dravfl. Preteklo sredo so se šli. kopat v Dravo fantje lz Rosni e pri Sv. Janezu na Dravskem polju. Med ni i,mi ie bil tudi 181 etni Lojze ErtL Fantje so se kosali, kdo bo prvi preplaval Dravo. Stava je imela usodne posledice. V neposredni bližini je Ertla zagrabil vrtinec ta ga potegnili pod vodo. Zaman so čakali tovariši, da se spet prikaže na površje. Sluteč nesrečo, so plavali na kraj, kier ie izginil pod vodo, toda njihov trud je bil zaman. Do danes kljub vestnemu iskanj« trupla nesrečnega fanta Se niso našli. a— Tujski promet. V mesecu juliju Je bido pri zglaševalnem uradu prijavljenih 1419 tujcev. Od teh j& bito 406 inozemcev, ln sicer 89 oseb z Dunaja, 44 iz Gradca in 275 iz drugih me »t. a— Ljudsko gibanje. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru 105 rojstev. S9 smrtnih primerov in 37 porok. Vodno-sportni odsek &SSK Maribora ima iu.tr! oh 20. važen sestanek na verandi pri »Orhi«. Pridite vsi in točno! a— Sok&H, konjeniki! Prva prihodttja vaja bo drevi ob 18. v topniški vojaMci V Stritarjevi ulici. Kip Sokola, ki ga prejme kot prehodno last zmagovalec med-dru§tvene štafete 7. t. m., ie razstavljen v toložbi uraria g. Bureša v Vetrinjskl ulici. a— Večerni promenad ni koncert bo jtttfi v četrtek zvečer od 20. do pol 22. ure v mestnem parlcu. Igrate bo žetenničarska godba »Drava«. M,**. I Ul a— Zavod šolskih sester bo sprejema*! v šolskem letu 1932-33 v internat tudi gojen-ke, ki bodo obiskovale srednje ali strokovne šole v Mariboru. a— Dvoje ukradenih koles. Včeraj pro4-poldne je nekdo odpeljal trgovskemu vajencu Rudolfu Stepinšku izpred Dobliekar-jeve gostilne v Tattenbachovi ulici moško kolo, vredno 1600 Dim. Kolo je včeraj zmanjkalo tudi mesarju Jerneju Fidlerju, ki ga je bil pustil za hiip pred gostilno Lipo všek na Glavnem trgu. a— KaramboL Na križišču Smoletove in Valvasorjeve ulice sta trčila skupaj neki o-.ebni avto in kolesar Jože Tramšek. Tramšek je padel tako nesrečno, da si je hudo poškodovali levo roko. a.— Podivjanost. Ko so se predsinočnj m vračali v Počehovi pri Mariboru delavci z dela, je nastal med njimi, prepir. V prepiru je udarili neki delavec 261etnega delavca Franceta Kranjca tako močno z mo-tiko po glavi, da se je zgrudil in omedlel. Poklicani reševalci so poškodovanca z avtom prepeiiali v bolnico. a— Uboj v Košakih. Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu smo dozmalli, da se je zgodil krvav dogodek na dvorišču go-sti'hle iti da je zaradi malenkosti navalil na pokojnega Petra Kosa France Kukovec. Tragično preminula Peter Kos je bil miren in priden mladenič, ki ga bo stric g. Kekec težko pogrešal. Iz Celja e— Prva žrtev kopanja v Savinji. V ponedeljek okrog 16.30 se je kopal blizu levega brega Savinje nasproti gostilne g. Kranjca v Pobalah pri Celju 19 letni posestnikov sin Jakob Mravljak iz Osonco pri Teharju. Ko je .prišel na neko globoko mesto, je nenadoma zakrilil z rokami .in izginil pod vodo. Najbrž ga je zgrabil krč. Nekateri ljudje so hiteli takoj na pomoč, a ponesrečenca niso mogli izslediti, šele čez uro so potegnili MravJjakovo truplo iz vode. e_ Tujski promet. V juliju so obiskal Celje 904 tujci, med temi 709 ugoslovenov dn 195 inozemcev. Med inozemci je bilo 9i Avstrijcev, 30 čehosiovakov, 19 Italijanov, 15 Madžarov, 6 Rusov, 5 Poljakov, 2 Grka ter po 1 Švicar, Norvežan in Albanec. Po poklicu je bilo 286 trgovcev in trgovskih potnikov, 127 uradnikov, 95 obrtnikov, 31 .inženjerjev, 31 odvetnikov, 26 učiteljev, 26 dijakov, 18 delavcev, 13 industrijcev, 13 profesorjev, 10 zobozdravnikov, 5 duhovnikov, 2 novinarja, 218 oseb pa je bilo brez poklica. NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Go&posvetska cesta 16 (pri Levu) 22T Iz Kranja r— Ravnateljstvo realne gimnazije v Krar.ju sprejema prijave za popravne (tudi za nižji tečajni iapit) in razredne izpite do 24. t. rn. do 11. Ti izpiti bodo 25. 26. t. m po razporedu, ki bo nabit na oglasni deski. Prijave za sprejemna izpit v 1. razred se sprejemajo do 26. t. m. Sprejemni iz,pit bo 27. t. m. od 8. dalje. Učenci V. in VII. razreda naj pravočasno vlože prošnje za iizpregled starostne meje. Pri vpisu v V. razred ne sme imeti' učenec nad 17 let, pri vpisu v VII. pa ne nad 19 let. Vsak učenec si mora pred vpisom preskrbeti potrdilo pristojne davčne uprave o višini skupnih neposrednih davkov, kii jih plačuje Mm ald njegovi starši tudi v primeru, da ne plača nikakega neposrednega davka. Vpisovanje bo: 1. septembra za I. wi II., 2. za III. in IV, 3. za V. in VI. in 5. za VII. in VIII. razred. Natančnejša navodila o pričetku šolskega leta bodo objavljana na oglasna deski. Iz Trbovelj t— Uvidevni obriuiki. Vsi na<ši obrtniki pojmujejo težavni položaj, v katerem se nahaja naše delavstvo. Poročali seno že o več lepih primerih, ki so pokazali, da obrtniki, Četudi se po večini sami nahajajo v neugodnem položaju, rad; pomagajo revežem. Tako smo spet dobili zahvelo brezposelnih in siromašnih družinskih očetov, ki se zahvaljujejo lastniku brivskega salona Filipovič (Zorinc) na Vodi. ki' brezplačno vrši svojo >brt za siromašne otroke kakor tudi za brezposelne. Tudi pri prehranjevalni akciji bodo obrtniki pomagali po svojih močeh vendar moramo upoštevati njihovo znstr.o ohubožanie zaradi krize. t— Smrt zavednega narodnega moža. V torek zjutraj je zatisnil svoje trudne oči šele 35 let stari delovodja TPD g. Alojz Zupan, zaveden narodnjak in < navdušen član Sokola. Med vojno je služil pri mornarici, kjef ši je nakopa! zavratno suš co. Po prevratu je takoj odšel v Beograd, kjer je bil zaposlen pri tvrdki »Vodohuš«. Ker pa je njegova bolezen naglo napredovala, so mu zdravniki nasvet ovali, da zapusti Beograd, ker mu je tamošnja klima škodovala. Preselil se je v Trbovlje, kjer je dobit kot dober strokovnjak takoj zaposlitev. Njegovo zdravje pa se tud! tu ni obrnilo na bolje. Kmalu ga je zavratna bolezen položila na bolniško posteljo, katere ni ve? zapustii Se v zadnjih dneh se je spominjat Sokola. Bil ie tihega in mirnega fchačaja. močno priljubljen pri svojih predstojnikih, tovariših in prijateljih. Zapušča žsoo in malo hčerkico. Vzornemu možu in narodnjaku Časten spomin! Iz Tržiča č— Preureditev javne razsvetljave. Letos je potekla dolgoletna pogodba mestne občine tržiške z Bornovo elektrarno. Sklenila se je nova pogodba za krajšo dobo, ki pa je vezana na preureditev omrežja in postavljanje novih luči. Razsvetljava našega mesta je splošno znana kot zelo lepa in stalna, čeprav napeljava že zdavnaj ni odgovarjala sodobni stopnji elektrotehnike. Sedaj pa bo urejena, po najnovejših načelih. Polrebni so svetlikajoči se Kažipoti nri glavnih razcestjih. č— Kolodvorski most bo kmalu izročen svojemu namenu. Betonirajo še lično ograjo in polagajo cesriSče. Most bo gotovo našemu mestu v okrj>s. Spodobilo bi se tudi, da dobi primerno razsvetljavo. Pri tej priliki se moramo znova dotakniti vprašanja razširjenja Blejske ceste. Zadeva se razvija s polževo hitrostjo že skoro pet let. pa se še ni veliko premaknila z mesta. Zagata pa je vsak dan preklinjana od številnih avto-mobilistov, ki si kvarijo ob zidovih karoserijo. č— Vzela sta se. V farni cerkvi je bila v nedeljo poroka znanega sokolskega delavca in prosvetarja br. Pavla Engelsbergeria z gdč. Mel ito Toporiševo, hčerko hotelirja »Pri pošti«. Mlademu paru, ki uživa v Tržiču splošne simpatije, želimo obilo sreče! oipo Veliko favno trgovsko zborovanje v Mariboru Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo bo pri redila v nedeljo 17. t. m. ob 10.15vunion-ski dvorani v Mariboru veliko javno trgovsko zborovanje, in sicer v okviru »Mariborskega tedna', ki se bo vršil od 6. do 15. avgusta- Zborovanje bo velika manifestacija vsega slovenskega trgovstva. Udeležil se ga bo tudi minister za trgovino in industrijo gosp. Ivan Mohorič. 0 položaju in težnjah naše trgovine bo poročal zvezni predsednik gosp. Josip J. Kavčič, o položaju mariborskega trgovstva pi predsednik združenja gosp. Vilko Weixl. Zveza trgovskih premije f pojiva vse trgov-Mvo, da se tega manifestacijskega zborovanja. ki naj pokaže stanovsko solidarnost, v na.jobilnenjšem številu udeleži, zlasti še, ker se bo udeležil zborovanja naš trgovinski minister. Ob 10. bo sprejem gospoda mi-ni-tra. Zato naj se vsi trgovci ob tem čas.i zberejo pri mariborskem mostu, da čim do-slojneje sprejmemo in pozdravimo gospoda ministra. Vožnja je polovična. Za »Mariborski teden r j? dovolila železniška uprava polovično vožnjo proti legitimaciji, ki se dobi pri Putnikuc in njegovih podružnicah ter denarnih zavodih. Kriza in uvoz železa Kakor v vseh drugih državah, tako je tudi pri nas gospodarska kriza prekomerno prizadela industrijo železa. Z zastojem gradbene in investicijske delavnosti ie kon-snm železa hudo nazadoval, kar je povzročilo zastoj v obratovanju naše železarske industrije ter ostale industrije, ki predeluje železo. V kako občutni meri je nazadoval kon-sun:.. nam kaže tudi naša m****« statistika za prvo letošnje polletje v primeri s prejšnjimi leti. Naš uvoz železa, železnih izdelkov in strojev je padel v zadnjih letih po vrednosti pod eno tretjino, torei v večji meri kakor ostali uvoz. kar je tem značilneje, 1 iv padec cen pri železu in izdelkih iz ži leza ni tako občuten, kakor pri drugih uvoznih predmetih (n. pr. pri tekstilnih sirovi-Tiah), in je nazadovanje vrednosti uvoza povzročilo v prvi vrsti zmanjšanje količine uvoza. železa smo v prvem letošnjem polletju uvozili 1815 vagonov (lani v prvem polletju 1906, predlanskim 3051) v vrednosti 22.8 milijona Din (38.7, 63-6). Uvoz železne pločevine se je zmanjšal celo na 425 vagonov (931. 1297), odnosno na 12.8 milijona Din (31. 46.3). Uvoz železniškega materijala, ki se je že lani hudo skrčil, se je letos nekoliko dvignil in je znašal 693 vagonov (338, 2060) v vrednosti 21.6 milijona Din (15.8, 75.2). Hudo je nazadoval tudi uvoz gotovih izdelkov iz Železa, in sicer na 68.1 milijona Din (136, 174.3). Najznačilnejše pa ie nazadovanje uvoza strojev in aparatov. Ta uvoz je od konjunk-birnega leta 1929. padel že na eno četrtino. Letos smo v prvem polletju uvozili le za 74 milijonov Din strojev in aparatov, dočim ie znašal lani v prvem polletju ta uvoz še 158.1 milijona Din. predlanskim 220.9 milijona Din. v prvem polletju 1929. r>a 280.3 milijona Din. Uvoz prevoznih sredstev, ki se je še lani v prvem polletju dvignil na 124 milijonov, je letos padel na eno petino, namreč na 23.6 milijona Din. Gibanje uvoza železa in polfabrikatov (pločevine, cevi. žice. železniški materi j al itd.), nadalie železnih izdelkov, strojev in aparatov ter prevoznih sredstev, nam kaže naslednja primerjava (v milijonih Din): železo žel. stroji prev. polf. izdel. apar. sredst. im 243.1 155.9 280.3 88,3 1930. 234.6 1 74.3 220.9 98.9 1931. 127.6 135.9 158.1 124.1 1832. 76.9 68.1 74.0 23.6 •^kiipai je uvoz gornjih uvoznih predmetov iz Kkuoine železa nazadoval od 767.6 milijona J)in v prvem polletju 1929., odrio sno 728.7 in 545.7 milijona Din v prvem polletju predlanskega in lanskega leta. na komaj 242.6 milijoni Din v letošnjem prvem polletju- Od 1. 1929. je torej ta del našega uvoza padel pod eno tretjino, namreč na 31.6 °/o. Gospodarske vesti — Nemogof predlog z u razdolžitev kmetov. Realizaciji kakršnekoli dobromišljene akciie ne more nič bolj škodovati kakor predlogi, ki so nemogoči ali povsem neizvedljivi. Tako ie tudi z razdolžitvijo kmetov. Na podlasri ankete, ki se le na micija-tivo Saveza poljpdelskih u družen) dunav-•ke banovine vršila 8 julija v Novem Sadu. |e tajnik fpga saveza izdelal obsežen elaborat o vprašanju razdolžitve kmetov « podrobnim zakonskim osnutkom, kj je bil predložen narodnemu predstavništvu in kraljevski vladi Ta predlog za razdolžitev kmetov (ki aa v izvlečku objavlja >Jtigo-slovenski Llovd* od 30. t. m.), pa nI samo povsem neizvedljiv, temveč tudi v škodo Celotni akciji. Po §voji osnovni ide(i kaže. da njegovi avtorji ne poznaio osnovnih pojmov v denarstvu. £avez predlaga nič več in nič manj. kakor da se naš obtok novčanir pod nekako krinko poveča za 4 milijarde Iz Ptuja j— Prvi zvočni film je šel preko platna v soboto v Društvenem domu, kjer je gospod Kreutz iz Ormoža, ki st ni strašil visokih stroškov, instaliral aparaturo zma-nke »Korting«, kar je z notranjo električno napravo oskrbelo LebnovO elektrotehnično Eodjetje. Kino si ie nadelo ime »Rdeči riiž«. VeJiika dvorana v Društvenem domu je bila nabito polna. Ptuj je z zvočnim kinom anatno pridobil, posebno še, ko mamo pri nas zelo malo razvedrila. Saj so bila v lanski sezoni komaj »tiri gledališka gostovanja, dočim je nemi kino že zdavnaj prenehal s predstavami. j— Kino »Rdeči križ« bo predvajali danes in jutri, obakrat ob pol 21. uri, 100-ods^totni zvočni fiifcn »Plavi angel« z Emilom Janingsom in Mar len o Diotriohovo. j— Čolne kradejo. Te dni sta se potikala dva brezposelna delavca v vasi Zabovcih orl Ptuju ter prosila podpore. Govorila st* nemški ter zatrjevala, da potujeta v Beograd. Ztflasik sta se tudi pri posestniku Kuharju, bi ima svoj čoln priklenjen pri Dravi, ker g« uporaiblja za prevoz. Otroci, ki so se v Dravi kopali, so opazili neznana mošfka pri čolnu, ki e tu di k milu Izginil t neznanima popotnikoma. Nek°j dni prej je enako iziginil 5o n posest»ika Vrabla. Domnevajo, da sta se neznanca podala s čolnom proti Beogradu PS Din. Poleg Narodne banke naj bi tudi Privilegirana agrarna banka po preosnovi dobila pravico izdati do gornnjega zneska >bone« v obliki bankovcev (po 25, 250 in oOO^Din), ki se naj bi proglasili kot splošno plačilno sredstvo z neomejeno plačilno močjo. S temi boni naj bi se poplačali kmečki dolgovi. Za kritje izdanih bonov bi služila vsa ona zemljišča, na katerih bi bili vknjiženi konvertirali dolgovi. Pri tem so avtorji predloga mnenja, da izdaia takih bonov ne bi bila nikaka inflacija. Da o gor-n ioni predlogu ni mogoče resno razpravljati. o tem ni dvoma. Čudimo se le. kako je sploli mogoče, da se po tolikih težkih povojnih izkušnjah pojavi tako neresen predlog in da izgublja centralna organizacija vojvodinskih kmetovalcev dragocen Čas za tako naivne ideje. — Udeležba posameznih držar v naši zunanji trgovini. Iz statistike naše zunanje trgovine za prvo letošnje polletje je razvidno. da je med namembnimi državami našega izvoza Italija ostala daleč na prvem mestu, vendar pa ie odstotni delež našega Izvoza padel na 26.2 °/n (lani v prvem polletju 28.3%, predlanskim 29.3%). Udeležba Italije v našem uvozu (4. mesto) pa se je nekoliko dvignila na 11.8% (10.7%, 11.5%). V Italiio smo letos izvozili za 359 miliionov Din (lani v 1. polletju za 656). uvozili oa smo iz Italije za 164 miliionov (275). Aktivnost nnše trgovinske bilance z Italijo je nazadovala na 195 milijonov (lani v prvem polletju 381 miliionov). — Na drugem mestu med državami, kamor izvažamo, je ostala nadalje Avstrija z udeležbo 17.8% (lani 15.2%). Enako je Avstrija med državami, iz katerih uvažamo, ostala na Imetjem mestu z udeležbo 12.6% (lani 15.8%). V Av-strffo smo izvozili za 244 milijonov Din (353), uvozili r>a smo iz Avstrije za 175 milijonov (408). Ker je uvoz iz Avstrije v več-ij meri nazadoval, kakor izvoz. Je l"tos naša trgovinska bilanca z Avstrijo aktivna za 70 milijonov Din dani ie bila pasivna za 55 milijonov). — Med uvoznimi državami je ostala na prvem mestu Nemčija z 18.8% (lani 18.9%). vendar pa je Nemčija v našem izvozu šele na 4. mestu (lani na 3. mestu) z udeležbo 10% (lani 13-4%). V Nem-čiio smo izvozili le za 137 milijonov Din (310), uvozili pa smo iz Nemčije za 261 miliionov (<*08). Pasivnost naše trgovinske bi Innpe t. Nemčijo je nadalje visoka in znaša 124 milijonov dani 177). — Na tretiem mestu med namembnimi državami našega izvoza je Češkoslovaška dani na 4. mestu) z višjo udeležbo 13% (8.5%). Med uvoznimi državami ie ostala Češkoslovaška na 2. mestu z udeležbo 16 3% (17 %). V Češkos'0-vaško smo izvozili za 179'milijonov Din (197), uvozili na smo iz Češkoslovaške za 226 milijonov (438). tako da se ie pasivnost naše trgovinske bilance s to državo bistveno zmanišala na 47 milijonov Din (lani 241 milijonov). — Znižanje delniške glavnice Češke industrijske banke. V zvezi z akcijo češkoslovaške^ vlade za pomoč denarnim zavodom pri razčiščeniu bilanc, je te dni objavila svojo bilanco Češka industrijska banka, ki predlaga delničarjem znižanje delniške glavnice od 210 na 100 milijonov Kč- To znižanje nai se izvrši tako. da banka uniči za 67 miliionov Kč lastnih delnic, ki jih ima v portfe-Iju. medtem ko naj se nominalna vrednost ostalih delnic zniža za 30%. = Izdaia novih bankovcev v Zedinjenih državah. Glassov zakon, ki je bil nedavno sprejet tudi v ameriškem senatu in ki je zaradi razširjenja možnosti izdaje bankovcev povzročil veliko pozornost, je te dni stopil že v veljavo. Poleg federalnih rezervnih bank, ki redno izdajajo bankovce, imajo že od nekdaj v Zedinjenih državah pravico izdajati bankovce tudi številne narijo-nalne banke, in sicer na podlagi 100% kritja v nekaterih državnih papirjih. Kot kritje za te »national bank - notes« ie bila doslej pripuščena le 2% državna renta, od katere pa je v prometu le za 675 milijonov dolarjev. Ker je bila doslej možnost izdaje teh bankovcev omejena le na kritje z razmeroma majhno količino državnih papirjev in bi morale nacijonalne banke, če izdaiaio bankovce, plačati letno pol odstotka davka na izdane bankovce, se naciionalne banke te pravice niso posluževale. Z novim Glas-sovim zakonom, ki jfi sedaj ^stopil v veljavo, pa so kot kritje za izdajo teh bankovcev dopuščene vse državne rente do največje obrestne mere 3%%. S tem *e ie možnost izdajanja takih novčanic ^ povečala za okrog 3 milijarde dolarjev. Vendar pa je treba tudi upoštevali predpis, da nobena nacijonalna banka ne sme izdati na ta način več bankovcev, kakor znaša njena delniška glavnica. Ta prednis ostane nadalje v veljavi. Ker pa znaša glavnica v-ieh nacionalnih bank sktlpal 1.6 mililnr-ir dolarjev, zato dopušča novi Gtassov Zakon le povečanje možnosti emisije takih novča-rir od dosedanjih 675 na 16"0 milijonov orlarjev. Medtem ko na eni stran: napove-dujejo strokovnjaki, da bo novi zakon prinesel delno inflacijo, zatrjitjeiu zop.jt dr>i ci. da ie možnost fzdaie bankovcev od strani nacijonalnih bank tudi rto novi podlagi Z'ji OitK lena. Kakor ie pote-r;h je vredno, da se s tem problemom poba "im o podrobneje. Baš v zadnjem času se je izvršilo polno zanimivih raziskovanj, ki kažejo, da smo pomen bo'a pro>ti navidezni smrti doslej precej podcenjevali Tu pa je treba naj-p-vo določno povedati, da je med lajilki tako razširjena skrb. da bi jiih utegnili »žive pokopati«, popolnoma odveč. Zakonito predpisana doba, ko leži mrlič pTed pokopom na odru. to možnost povsem preprečuje. Ta doba ma ta pomen, da se po nastopu gotovih mrliških znakov (okrepene-Iost trupla, mrtvaške pege itd.) prepričamo, da je pomota izključena. Če torej govorimo o boju proti navidezni smrti, ne mislimo na ojačenje teh povsem zadostnih varnost-n h ukrepov, temveč gre samo za to, da preprečimo prehod navidezne smrti v pravo smrt. V nekem znanem medicinskem delu sto-j: stavek: »Gotovo zapade veliko število človeških življenj smrti, ker opuščajo ljudje vsake nadaljnje rešilne ukrepe v veri, da je smrt že nastopila.« Vzemimo primer iz vsakdanje makse. Pri neki rudniški nesreči so se z enim izmed ponesrečencev mučili dve uri, da bi ga spet oživili — a ti poskusi so bili brezuspešni. Zdravnik je hotel že prenehati, pa se je vdal prošnjam sorodnikov — in glej, po šestih urah je ponesrečenec nenadoma zadihal in je bil rešen! V vsakem primeru prave navidezne smrti kaže pacient podobo pravega mrtveca. Celo izšolani zdravnik bo imel ta vtis. Srce ne utripi!je, dihanje se ne da ugotoviti. In vendar pacient živi! Novejša raziskovanja so dognala, da življenjsko važen del telesa lahko "ustavi delovanje, a vendar še živi. Posebno dihalni center, ki pri navidezno mrtvih ne deluje, si ohrani še dolgo sposobnost do življenja. Znanost se zato trudi. da s primernim sredstvi (umetnim dihanjem itd.) pripravi omntvičeno »žvijenj-sko točko), kakor pravijo Francozi, spet v tek in premaga navidezno smrt. Vorašanje. da-1: niti izšolani zdravnik s svojimi sredstvi ne more ločiti navidezno mrtvega od pravega mrliča, pa nas vodi ~~ Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gniloba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih, čermasti turi, marsikateri ka-tari, motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefovo« grenčico že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. preko čisto medicinske plati našega problema do enega izmed osnovnih vprašanj v življenju, do prastarega vprašanja, kaj ie prav za prav »življenje« in v čem se razlikuje od smrti. Pred 22 leti je neki učenjak ubil kotkoš in odvzel njenemu srcu nekoliko stanic. Postavili jiih je v določene okoliščine, ki ustrezajo življenjskim okoliščinam. in stanice so ostale žive, se množile itd. Te stanice so gojili dalje — in danes žive še zmerom kakor takrat — kokoš pa bi med tem že davno umrla naravne smrti! Kar velja za posamezne stanice, se da doseči tuidi za cele organe: žabja 6rca žive n. pr. v primernih redivih lahko sama zase dalj časa in celo srce embrija so pred kratkim ohrani ji izrezano še celih 36 uir živo. Za pos?mezne dele telesa smrt torej ni brezpogojna nujnost kakor je za organizem v celoti. Najnižji, enositanični organizmi so dozdevno celo sami na sebi nesmrtni. Ameriški raziskovalci so našli v nekih geoloških plasteh takšna bntja. ki so živela po vseh računih milijone let! Ze to malo število primerov pove, kako prožna sta pojma »živ« in »mrtev« in sedaj tudi razumemo, da tiči problem navidezne smrti globlje, nego je videti. O življenju samem vemo še veliko premah, da bi lathko povedali, kje je njegov začetek in njegov konec. Se tega ne vemo točno, na čem se življenje prav za prav spoznava. Pred dru£o vročinsko periodo Po poročilih vremenoslovnih opazovalnic stojimo pred drugim letošnjim vročinskim valom. Dr. Ignacij Seipel, večkratni kancelar avstrijske zvezne republike, je po dolgem bolehanju umrl v nekem sanatoriju pri Dunaju Ciganska kolonija v Užhorodu V Užhorodu, prestolnici Podkarpatske Rusije, imajo dve ciganski naselbini. V eni živi poleg ciganov tudi nekaj drugih siromakov. Drugo kolonijo upravlja Juraj Lacko, bivši ruski legionar. Pravijo, da vlada v tej naselbini vzoren red, na katerega pazi Lacko s svojimi pestmi. Kolonisti se preživljajo s poštenim delom, žgejo opeko, pletejo košare in kopljejo prekope. Okolica naselbine je namreč močvirnata. Zato se pojavi med cigani v poletnem času večkrat malarija, že od 1. 1926 ima ciganska kolonija v Užhorodu svojo posebno šolo, ki je prva ustanova svoje vrste na evropskem kontinentu. Tako se zgodi, če šofira ženska •. • S tem vozilom je hotela neka dama na progi Berlin—Prenzlau prehiteti neko drugo vozilo, pa je zavozila z vso silo v nasproti vozeč avto. Ves prednji del avtomobila je uničen in vse ženske v njem so hudo ranjene Humor v sodni dvorani V sodni dvorani se obtoženci često zagovarjajo na načra, ki mora poslušalca pripraviti do smeha. Evo nekoliko primerov: »Pred desetimi leti je moj oče še živel in ta bi vam mogel povedati kaj več o moji mladosti«, je pripovedoval neki obtoženec. »Jaz sam ne vem ničesar. Samo v najnežnejših letih sem baje nekoč obsedel v šoli in so me potem dali za vajenca k nekemu ključavničarju. Mojster je bil zelo strog z menoj in dvakrat me je sodišče oprostilo. Takrat pa nisem ničesar ukradel, temveč vse plačal. Morda sem prodajal ukradeno blago, a nisem kradel.« »Ko sem bil še čisto majhen, sem se rodil,« je govoril drugi obtoženec. »In potem so umrli moji starši in teta me je strogo vzgajala ,a pravično. In danes stojim kot tat pred vami? Tega gotovo sami ne verjamete!« »Ničesar ne tajim, gospod svetnik!« se je odrezal tretji. »Govorim samo resnico. Priznam, da sem bil že trikrat kaznovan in da nisem zmerom pošteno ravnal. Samo današnje tatvine ne priznam. Drugače sem vedno pripravljen priznati«. * »žaljivk, ki mi jih je izrekla gospa N.. nočem ponaviljarti javno. Samo pismeno. Prosim, dajte mi svinčnik in papir, da ne postanem rdeča!« * »No, naj bo. Pa bom stvar enkrat priznal. A samo zato, da ne bo toliko trajalo«. »Državnega pravdnika. ki tako govori, moram odklanjati. Zaradi tucata nogavic in ene srajce se vendar ne dam proglasiti za tatu!« * »Res je, moja hči ima velik nos. A je potrebno, da ji ga mečejo neprestano kakor poleno med noge?« * »Ne spominjajte me na preteklost gospod predsednik, drugače me sploh ne boste oprostili. Dajte akte na stran in recite: »kar je bile, je bilo. Ta obtoženec se bo poboljšal in se bo v bodoče izogibal jetnišnice!« » »Pred 25 leti mi je bilo 10 let, dočim jih štejem danes 35. Takrat mi je dejala mati: Iz tebe oostane lopov! — Takrat nisem verjel. Danes ponavlja to državni tožilec, a moram spet ugovarjati, kajti moji nameni z gospodično Ireno so bili najboljši. A ko sem videl denar v njeni torbici, sem sri dejal: Tu je siguren denar, bolje da ga vzameš, ker ne veš. da-Ii se bo poročila s teboj in postane potem dobra gospodinja.« šest iet slabe volje 801etni čudak je tako izračunal zgodovino svojega življenja: Spanje in oblačenje: 26 let 312 dni 18 ur 22 minut. Delo: 21 let 95 dni 14 ur in 40 minut. Slaba volja in srd: 6 let 116 dni 14 ur 40 minut. Jed in pijača: 5 let 346 dni 16 ur 45 minut. Ljubezen: 4 leta 39 dni 8 ur 27 minut Počitnice: 4 leta 12 dni 15 ur 3 minute. Potovanja: 3 leta 273 dni 18 ur 24 minut. Citanje časnikov: 1 leto 243 dni 7 ur in 18 minut. Britje: 228 dni 2 uri 52 minut. Obuvanje: 39 dni 19 ur 18 minut. Na uro je gledal možak v svojem življenju 30 dni, odpiranje vrat mu je vzelo 28 dni, zavezovanje ovratnic 18 dni. 18 dni je preživel v gledališču. 12 dni je prižigal svoje cigare, 13 dni se je usekoval, 12 dni je iskal gumb svojega ovratnika, 5 dni je čistil ščipalnik. 5 dni je zehal. Za vzgojo otrok je {»rabil 26 dni. za vzgojo psov 2 dni. 1 dan 22 ur 3 minute se je smejal. onclfO *"PVT 10 »ŽIVLJENJE IN SVET« Levo: Jack Keller (USA), najboljši tekač preko zaprek na svetu. Desno: De Brujn, ameriški Nemec, izvrsten maratonski tekač Zadnji dnevi Gorgulova Na smrt obsojeni morilec Doumerja Gorgulov, mora biti po francoskih zakonih justificiran, če ne nastopijo kakšne druge okoliščine, najpozneje štirideset dni po obsodbi. Usmrčenja so v Franciji javna. Zakon določa, da se mora izvršiti justifikacija pred jetnišnico, v kateri je zaprt obsojeni zločinec. Le v najredkejših primerih so napravili zadnja desetletja izjeme. Tako n. pr. pri neki ženski, ki so ji namestu pred jetnišnico, odsekali glavo na dvorišču. Pri Gorgulovu pa ni verjetno, da bi se to zgodilo. Krvnik Deibler, čisrar službena doba poteče konec letošnjega leta, bo postavil v noči pred obglavljenjem giljotino. Pri tem delu mu bosta pomagala dva krvnišlca pomočnika. Ko je giljotina Drioravljena za krvavo delo, jo izroče v varstvo pariški municipalni gardi, ki se v primeru potrebe lahko ojači do 100 mož, ki napravijo carre maudite in potiskaj radovedno množico nazaj. Običaj zadnje pojedine se v Franciji Sprememba v Srancoskem vnanjem ministrstvu Philippe Berthelot (levo), po vojni ena naj-merodajnejših osebnosti francoske vnanje politike in najožji Briandov sodelavec, ki bo po Herriotovi želji prepustil svoje mesto Jeanu Herbetteu (desno), francoskemu poslaniku v Madridu in bivšemu poslaniku v Moskvi Nemci postajajo spet drzni Nemški vojni minister general von Schlei-cher, ki je s svojim govorom v radiu vznemiril vse miroljubne narode v Evropi Letošnja miss Universum Pri mednarodni lepotni tekmi v Spaa je bila izvoljena za svetovno lepotico turška lepotna kraljica 191etna Keriman Atalis iz Carigrada. Keriman Atalis je hči bivšega visokega uradnika turškega sultana. Najresnejša konkurentinja m>ss Universum je bila nemška kraliica lepote, 24-letna Berlinčanka lisa Richard. Najimovitejši zvezdnik Od vseh filmskih igralcev na svetu je Charlie Chaplin najimoviteljši zvezdnik. Njegova kariera mu je prinesla toliko dohodkov, da ga samo po vplačanih davkih danes cenijo na 7,687.570 dolarjev. Za Chaplinom nastane dolga praznota, potem mu sledi Douglas Fairbanks, ki ima po statistiki davčnega urada 550.000 dolar- pri na smrt obsojenih zločincih strogo izvaja. Krvnik pride zjutraj v celico obsojenega zločinca. Spremljajo ga uradniki in duhovnik. Obsojencu se predstavi. Potem mu z vež 3 roki na hrbtu in ga odpelje na morišče. Kadar se obsojenec bliža giljotini, snamejo gledalci klobuk in se zatopijo v globok molk. Smrtna obsodba se ne ponovi, kakor je navada v nekaterih drugih deželah in tudi bobnanje pred usmrtitvijo so že davno opustili. Fotografiranje eksekucije je strogo prepovedane. Med občinstvo pomešani detektivi skrbe za to, da se prepoved ne prekrši. Takoj po izvršeni ekseKuciji moli svečenik molitev za dušo pokojnika in občinstvo se mu navadno pridr iži. Tudi krvnik in njegovi pomočniki molijo. Potem se obrne krvnik proti občinstvu in reče: »Dame in gospodje! Pravici je zadoščeno, živel zakon!« Usmrčenca pokopljejo na pariškem pokopališču Salpetriere, ie v izjemnih primerih je dovoljeno, da se truplo prepelje drugam. Pisatelj kriminalnih romanov V Chicagu živi pisatelj mnogih napetih kriminalnih romanov. Nekega dne je pogledal skozi okno in je zapazil, da se je na nasprotji strani ulice otvorilo novo veliko podjetje s še večjim napisom na pročelju: Založba kriminalnih romanov. Deset minut pozneje se je oglasil pri njem gospod, tajnik nove založbe, in mu dejal: Naša založba je osnovana po ameriškem sistemu na enem samem pisatelju. Izbrali smo si vas. Tu imate 10.000 dolarjev predujma. Napišite za nas napet kriminalni roman, ki bo obravnaval velik vlom v banko. Najprvo natančno preštudirajte življenje chicaških banditov, potem pričnite delati. V 30 dneh končajte. Napisano oddajajte sproti v našo pisarno«. Udarila sta v roko in 25 dni pozneje je avtor dovršil roman, ki je opisoval, kako je razbojniška tolpa v Chicagu o plenil a veliko banko. Naslednjega dne je pisatelj pogledal spet skozi okno in je zapazril, da je založba s svojim velikim napisom čez noč izginila. Toda višek presenečenja je doživel deseL minut pozneje, ko je vzel časnik v roke in zvedel, da je neka razbojniška tolpa ponoči oplenila veliko banko natačno tako, kakor je bil on opisal v svojem romanu! Gospod »založnik« je bil namreč poglavar banditske tolpe in njegovega romana ni dal v tisk, temveč ga je uporabil kot pobudo — zase ... ANEKDOTA Znani komponist Fidelio Finke je prišel do svojega imena le zaradi velikanskega navdušenja svojih staršev za Beethovna. Samo po sebi umevno, da se je moral drugi sin iz istega razloga imenovati Fernan-do, tretjemu pa so dali ime Floristan, isto tako po junaku iz Beethovnove opere. Potem je prišla hči in so jo krstili za Marce-lino, naslednji sin se je moral imenovati Rocco in za zadnjo hčer je ostala komaj še Leoncra. Toda zdaj se je nepredvideno zgodilo, da sta prišla dvojčka na svet. Kaj storiti? Druge izbire ni bilo: Finkejevi starši so jima dali ime 1. in 2. ujetnik —• kaj boljšega v operi »Fidelio« ni bilo več dobiti... Vsak dan ena >Halo, ali ne bi mogli voziti malo hitreje?« »če mislite, da vozim prepočasi, pa pojdite peš!« 2>No ,tako se mi vendar še ne mudi!« OBerlinske Tideade«), MIcbeJ Zčvaco: 108 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Kam se spet vtikam?« je godrnjal čemerno saim pri sebi. »Ali bom ostal do smrti bedak in neprestano tiščal nos v stvari, ki r*i niso nič mar? Kakor da nimam dovolj svojih skrbi! Mora'1 sem se zaplesti v istorijo tega Jehana, ki ga niti ne poznam, m v istorijo njegove deklice, ki je ne poznam nič bolj kakor njega. Iin vrhu vsega rne je zdaj še pičilo, da sem stopil med Beamca in Concinija... Kaj mi je prav za prav do vseh teh zade»v? Ali kralj ni dovolj močan, da se lahko brani?« Jezno je udaril z nogo ob tla in zarenčal: »A vendarle! Kako naj mirno gledam ljudi, ki se pripravljajo na umor tega siromaka? Mar ne postanem njihov sokrivec?... Cc drugega ne, bom imel s temi rečmi vsaj nekaj zabave. Malce va.e bo spet. Saj sem bil tako že ves zarjavel, vrag me vzemi! Celo dc-beliti sem se že začel!« Nato je Pardaillan legel in neutegoma zaspal. Drugo jutro je krenil Pardaillan brez naglice proti orožarni, prav na koncu ulice Sv. Antona. »Že dolgo nisem kramljal z gospodom Sullyjem,« si je bil rekel, ko je vstal. »Spodobi se, da ga obiščem. Bog ne daj, da bi me imeli ljudje za neotesanega medveda.« V predsobju, ki je bilo seveda polno ljudi, je zadel ob nekega plemiča iin se takoj vljudno opravičil Plemič mu je takisto vljudno odgovoril. Ta vsakdanji dogodek ni imel nadaljnjih posledic. A v tisti minuti, ko je čakal, da se vrne sluga, ki ga je bol ?el naznanit, si je Pardaillan vendarle dobro ogledal moža, ob katerega je bil zadel. Ta plemič ni bil v »obenem pogledu nenavadna prikazen. Njegova obleka je bila izbrana in iz dragega blaga, a vendar tako preprosta, da si jo moral prišteti lastniku v dobro. Plemič se je neprisiljeno izprehajal med množioo. Njegov korak je bil gibčen in prožen, njegovo držanije polno samozavesti. Ko si ga je Pardaillan neopazno ogledal, so se mu Okrivile ustnice v droben nasmeh. Nato je nasmeh izginil in se umaknil izrazu človelka, 'ki se nečesa domišlja. »Kje vraga sem že videl te oči?« je ugibal vitez. »In to vedenje, to hojo? Naj bo obleka še tako gosposka in zamozavest še tolikšna, vendar stavim, da ni plemič. In ta izgovor? Prav gotovo je Italijan... Kje vraga sem videl tega človeka? Kje? Kdaj?« Iz talcih misli ga je zdramil lakej, ki je prišel ponj. Krenil je z njim in pozabil moža, ki je bil za nekaj trenutkov zbudil njegovo zanimanje. Gospod okoli petdesetih let. Visoko, plešasto čelo. Bujna, sivka-sta, skrbno negovana brada. Košate obrvi, oster pogled. Črte osojne, gibi nagli. Evo vam slike Maksimilijana Bethunsikega, barona Rosnyjskega, vojvode Sullyja, ministrt in prijatelja njegovega 'eL-čanstva Henrika IV. Prijateljsko, z iztegnjeno roko in prisrčnim nasmehom na ustnicah je stopil vitezu naproti. Njegov obisk ga je bil presenetil, lasi tega ni hotel pokazati. Vesel ga je bil. To je bilo edino, česar ni skrival. Mignil je lakeju, ki je urno primaknil naslanjač prav flja do ministrove velike pisalne mize, in ukazal: »Kadar potrkam, pokličite gospoda Guida Lupinija.« Lakej se je molče naklonil in odšel. Moža sta Sedla drug drugemu nasproti. Ko sta opravfla vljudnostne ceremonije, je Suljy uprl svoj ostri pogled v Pardaiilanove oai in z vidnim nemirom deaal: »Kadar gre za vas, gospod de PardaiHan, je treba postaviti običaj na glavo. Zato vas ne vprašam, s čim vam morem koristiti, ampak rečem: 'Kakšno novo uslugo mi boste storili?'« »Nikake usluge vam ne mislim storiti, gospod de Suily,« je odvrnil Pardaillan s kar moči prostodušnim obrazom. »Narobe, vi mi boste storili uslugo.« »Ali mi je res sreča mila, da vam morem ustreči?« je nejeverno rekel Sully. In z vidno odkritosrčnostjo je dodai: »Če je tako, gospod, kar govorite. Saj veste, da sem ves vaš.« Pardaillan se je hvaležno nasmehnil in nadaljeval s prejšnjim nedolžnim obrazom: »Predstavite si, da sem se v svojem samotnem življenju strašna pomedvedil in ne vem ničesar o tem, kaj se godi. Častno besedo vam dam, gospod: novice s francoskega dvora so mi takisto neznane, kakor kateremukoli podložniku turškega sultana. Kar sram me je. In zato sem si dejal: 'Stopimo h gospodu Sullyju, ki je na takem mestu, da mora vse vedeti. On me bo poučil.« Minister se je seveda začudil, a pokazal tega ni. Poznal je Pardaillana in vedel, da mu ni prišel jemat dragocenega časa zaradi praznih čenč. Ta zavest je še povečala čudni nemir, ki se ga je bil polastil v prvem trenutku. Ker je pa obenem vedel, da mu Pardaillan ne bo odkril sveje misli, dokler se mu ne bo zdel trenutek primeren za to, se mu ni hotel zameriti in je vprašal: Tekmovanja na telesno vzgopem tečaju v Va?šavi Bielanv, 28. junija. Letos so Poljaki prvič priredili telesno-VTfjojni tečaj v Centralnem Instvtutu Wychc\vania Fizycznego (CIWF) v B:ela-nith pri \Varszawi. Ker ima tečaj glavni namen seznaniti tujce z moderno športno vzgojo poljske mladine in jim pokazati ogromni napredek Porske v štirinajstih letih svobode, je čisto propagandnega zmača(ja in se ga je ide-ležilo n. pr. od Fincev 6 telesno vzgojnih učiteljev (ki so vsi amaterji, ker niso trenerji športnih klubov), od Bolgarov 4 profesorji, slično tudi Estonci. Rumumi in Leti. Sploh ni imel tečaj za posamezne aitle-te tolikega pcmena. ker je imel za strokovnjaka v eni točki veliko preobširen program. Vsi udeleženci so razdeljeni v tri skupine: prva in najmanršu obsega tekmovalce, drugi dve pa ostale tujce in potiske dijake, k: so tudi pri deljeni tečaju. Delo po posameznih skupinah je takole razdeljeno? dopol-lne gimnastika, športne igre ali lahka atletika; isto popoldne. Ob 12. so predavanja odposlancev ministrstev o poljski zunanji politiki, trgovini, športni vagoji in prvcebno še o odnošajih do Nemčije. Ta čisto promagandni del je še podkrepljen z ogledovanjem varšavskih zanimivosti. i« s en izraz bo pa doWI z obiskom riaj-modernejišfga pristanišča na svetu in poljskega okna v svet — Gdvnie. Ob zaključku tečaja so se vršile za prvo skunino tekme, katerih so se udeležili tudi nekateri Jugosloveni. Rezultati so bili: 100 m: 1. predtek 5 tekm.: 1. Balogh (Madž.) 11.2, 2. Oura (Finska), 3. Sazvary (M-adž.). Izpadla sta Beogra jčana Miokovic in Novakovič. 2. predtek 6 tekm.: 1. Rud- tis (Latvija) 11.4. 2. Bo ros (Madž.), 3. Sfevanovič (Jugosl.). Finale 100 m: 1. Ba-lo«h U (M.). 2. Oura (F.). 3. Sarv.orv (M.). 1500 m: (5 tkm.): 1. Migfa 4.11 (Latviia), 2. Soderman (Finska) 3. Govoriik (Madž.), 4. orn (Jugosl.) 4.27. Študent teologije i7 Kla.tpede Migtlfl je s te*avo premagal finskega akademskega prvaka Soderman a. in sicer zato, ker se je slednjemu odvzel čevelj. Čas je z ozirom na močan protiveter zelo dober. Šporn je nekako mri 1200 m zaostal in prišel v cilj kakih 30 m za prvrn v 4.27, v času, ki je za naše razmere zelo dober. Krogla tekm.) 1. Vaalama (F;nska) 26. 2. Klecat r.Tugosl.) 12.43. 3. RaiVjib CMadiž.) 11.81. T el esn ovz go j nri učitelj yaa-1-ma je z lahkoto nremaga! Beograjčana Kl«"ta. Višina (4 tekm.). 1. Kovacs 1.68 (Madž.), 2. Zakemos 1.68 (Latvija), 3. Salminen CFinska). 400 m (5 tekm.). 1. Lazar 51.3 (Madž.), 2. Stevanovič 15 m zadaj (Jugosl.). 3. Ber-tiil:s (Latvija). Len uspeh Beograjčana. Disk (5 tekm.). 1. Vaalama 44 27 m (Finska). 2. Roža 41.57 Uuadž.), 3. Manofovič 4100 (Jugosl.). 110 m lese (3 tekm.). 1. Snemala (Finska). Prvi je prispel Boros (Madž.) v 15.4 pred poliskim prvakom Tra;anowstkim, a sta h:1a oba diskvalificirana. Da!j fjn tekm.). 1. Rudzitis 7.09 m (Lat-v'ja). 2. Balogh 6.85 m (Madiž.). 3. Twar-aki 6.76 m fASZ\ Sta.rta.lo je tudi nekaj č'flnov ASZ, varšavskega akademskega kluba. 800 m (4 tekm.). 1. Lazar (Madž.) 2.04.8, 2. R;stin CLatvija). 3. Grusit (Latvija). l.obka zmiva ip slab čas Madžara. Palica (4 tekm.). 1. Lukstis 3.30 (Latvi-ja), 2. Radovanovič 3.20 fJugosl.). 3. Vei-jola 3.10 (F;nska). Lep u6peh Beograjčana F.adovanoviča. Kopje (8 tekm.). 1. Vaalama 57.53 m (Finska). 2. Veijola (Finska), 3. Bačogh (M^dž.). Izpadel Beograjčan Kleirt. Olimpijska štafeta (4 staf.) 1. ASZ 3:23.4. 2. Madžari, 3. Fnoi. 4. Latviijjci. Varšavski akademiki so tekili v času ro-vega poljskega rekorda. _ Največ jim je k temu nripomogel Kuznnicki, bivši poljski rekorder ni 800 m. ki je pretekel to progo v 1-57. Dober čas je tudi Finica Sodermana (1.59). Takoj nato so razdelili na-grade in s tem zaključili tečaj. Severni narodi se odpeljejo p-eko Wi'na domov, južni gremo najprej v Gdvnio, nakar se vrnemo preko Kra- k6wa. Rr. Pr»xbe in rodbine, z avtom na izlete v lepe pokrajine! Z lppim avtom vozim na izlete, poldnevne, dnevne in večdnevne: vozim tudi v inozemstvo ob najnižjih cenah. Triptik na razpolago. 10751 Avtonafemsžek, I. Snšteriič DUNAJSKA CESTA 41. Telef. št. 31-87. Službeno iz LNP. Danes, v sredo, ob 19. seja p. o. Ob 20. seja u. o. Obe v salonu restaracije pri »Levu«, Gosposvetska cesta. Tajnika I. in II. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi od 17. naprej obvezen trening za vse nogometaše. TKD Atena (har.ena in lahkoatletska sekcija). Danes ob 7, zvečer obvezen sestanek in trening za vse članice. Proti vsem onim, ki se sestanka ne bodo udeležile, se bo najstrožje postopalo. Načelstvo. SK Laško z otvoritvijo letošnjih nogometnih tekem ni imel sreče. Dne 23. julija je igral proti SK Olimpu i ■z Celja in bil poražen s 6 : 0. Nekoliko boljši rezuHat je pokazala tekma 31. julija, ki je bila odigrana s SK »Retjem« (3 : 3). Sodil je obakrat sodnilk Janežič. Iz iivifestia na dežel? BLED. Zvočni kino na Bledu bo predvajal danes in jutri ob 9. zvečer velefilm »Sergeant X«. RADOMLJE. Preteklo nedeljo se je vršila pri nas sokoiska prireditev s telovadnim nastopom in prosto zabavo. Četudi nimamo prostorov za telovadbo in smo navezani le na poletno vežbanje, je bil telovadni nastop prav dober. Prireditev je bila kljub slabim gospodarskim razmeram prav dobro obiskana. Le tako naprej! LITIJA. Mesto sreskega zdravnika, ki je bilo več let nezasedeno, je dobil te dni g. dr. Orel. Vršil bo tudi privatno prakso. Dt. Orel je znan sokolski delavec, saj je nastopal tudi v vodilnih telovadnih vrstah naše sokolske reprezentance. — Konec julija je zapustila Litijo poštna uradnica gdč. Marica Štrukljeva, ki je službovala v našem kraju več let. Zaradi svojega priiazne-ga poslovanja s strankami so jo cenili pri nas vsi. Želimo ji na novem mestu pri ljubljanski centrali vso srečo! — V naš kraj prihajajo dnevno izletniki, ki potujejo v razne kraje lepe okolice, pojavljajo pa se tudi letoviščarji. ki jih zamika vabljiva Sava. Lepo se razvija vodni šport. Obisk članov ljubljanskega in zagrebškega kajak-kluba je še podžgal vnemo za veslanje. Z zanimanjem pričakujemo državno tekmovanje kajaških klubov, ki se bo vršilo avgusta v naši bližini. — Litijski kopalci so si uredili na otoku na desnem savskem bregu idilično domačijo. Znani travnik »Na Kle-četu«, kjer so se že včasi vrnile veselice, so športniki pod vodstvom g. Tinčka Juva-na uredili v igrišče: namestili so naprave za odbojko, lahko atletiko, balinanje itd. Imaio zdaj naši podjetni Sokoli športniki vabljivo kopališče in telovadišče. — Pohvalno moramo omeniti nekatere vrle posestnike, ki so kljub »krizi« olepotičili svoje vrtove z arhitektonskimi ograjami. G. Brili pa je uredil nad Savo na betonskem obzidju čeden vrt, ki pozdravlja vsaV-ga došleca. Frtica je dobila skozi novo kolonijo cesto. Te dni so pričeli z razširjanjem kopališča, kamor so z glavne ceste speljali bližnjico. Na zadnji seji krainega šolskega sveta pa so vzeli v roke zadevo za razširjenje naše šole. Število dece narašča, razredi pa nimajo svojih sob. Letos je v nevarnosti otroški vrtec, ker ne bo zanj prostora. DOLENJSKE TOPLICE. V nedeljo se je vršila velika okrožna gasilska vaja. Sodelovala so gasilna društva itz Valte vasi, Podturna, Črmošnjic, Dobindo^, Urinih sel in Toplic. Vaje se ni udeležilo društvo iz Poljan, ki ni včlanjeno v zvezi in ima poveljevanje še vedno v nemškem jeziku. Gasilna vaja je pokazala, kake so posamezna društva izvežbana za primer požara. Posebno pohvalno je omeniti izvežfeanost društev i i Črmošmjic in Valte vasi. Po lepo završeni vaji se je vršila na vrtu g. Zu-panca matla zabava. Okrog pol 10. zvečeT pa je nenadno poklical gasilski rog gasilce na dolžnost. Od daleč je žarelo nebo. dokaz, da mora biti nekje večji požar. Gorelo je v Stavci vasi pri Dvoru, o čemer je »Jutro« že poročajo. — Ponovno se je omračil um mladenki M. O. Revi ca je nevarna sebi in bližnji okolici, vendar je ni mogoče sprejeti v umobolnico, ki je prenapolnjena. Nadzorstvo nad ubogo revico je skoro nemogoče. Nujno bi bilo želeti, da se taki nevarni reveži sprejmejo takoj v varstvo, ki jim ga ni mogoče dati izven umobolnice. DOLENJA VAS PRI RIBNICI. V nedeljo 24. p. m. je bila vsa Dolenja vas praznično odeta. Že v soboto so bile na '.etnem sokolskem telovadišču živahne priprave. V nedeljo popoldne pa so hitelo skupaj gostje na avtomobilih in vozovih, da prisostvujejo svečanemu raizvitju sokolskega prapora. Takoj po prihodu g. ministra Puclja, ki je bil pokrovitelj, seje začel svečani akt na tribuni pred občinskim domom. Med uglednimi gosti so bili tudi g. sreski načelnik, sreski šolski nadzornik, g. Jaklič ter imiogo drugih iiz Kočevja. Stare cerkve. Ribnice. Sodrflžice ta od drugod. Po uvodnem govoru br. staroste, ki se je zahvalil vsem za pomoč pri nabavi prapora, med n:i:mi županu Henikmanu, šolskemu upravitelju Vončini in učitelj-stvu, ki je prajpor samo naredilo doma, je kum France Mrhar iz Prigorice prapor razvil, kumica Štefka Dejakova iz Rakitni ce pa je pripela trak. Prvi je zabil žebelj gospod minister Pucelj z besedami: »Državni in nacionalni misli«, za njim ostali. Vseh žebljev je bilo zabitih 28. Naito je imel minister Pucelij jedrnat govor o državni in nacionalni ideji in o Sokolstvu. Slednjič se je pa razvil po vasi dolg sprevod, na čelu Sokoli na konjih, godba ribniškega Sokola, deca, naraščaj in ostalo občinstvo. Sledil je nastop članstva, dece in naraščaja. Vse točke so zelo lepo uspele in žele buren aplavz. Po nastopu pa se je razvila na telovadišču prosta zabava, pri kateri je igrala godba ribniškega Sokola. Prireditev je uspela v moralnem kakor tudi v gmotnem pogledu zelo dobro. RIMSKE TOPLICE V petek se je vršil v veliki kopališki dvorani koncert, pri katerem sta sodelovala gdč. Stella Presberje-va, operna pevka z Dunaja, in g. Šimun Za,mola, profesor glasbene akademije v Zagrebu. Gdč. Presberjeva je bila za solistične pevske točke deležna velikega aplavza ter je prejela krasen šopek. Nič ni za njo zaostaijal g. Zamola. ki ga je občinstvo :sto tako nagradilo z obihrm ploskanjem. Posamezne točke je spremljal na klavirju g. Gallaitia. konservatorist iz Ljubljane. Dvorana je bila zasedena. VOJNIK. V nedeljo 7. t. m. prirede prostovoljna gasilska društva v Celju, Gaber-ju, Trnovi ja h, Škofji vasi, Vojniku, Novi cerkvi in Dobrni župno vajo v Vojniku z motornimi brizgalnami na oddaljenost 800 metrov z verigami. Pričetek bo ob pol 14. Po vaji bo vrtna veselica v gostilni pri Vrečarju. Čisti dobiček se bo porabil za nabavo in popravo gasilnega orodja. Sokol v Oplotnici priredi v nedeiljo 7. t. m. ob 15. na vrtu g. Varla svoj redni letni telovadni nastop. Sodelovala bo sokoiska godba iz Središča. Po telovadbi veselica. Vabljeni! Sokol 1 Tabor sporoča svojemu članstvu naraščaju in staršem, da se vrši od danes naprej redna telovadba po temle razporedu: člani vsak ponedeljek, sredo in petek _ od 8. do 9.30, moški naraščaj vsak ponedeljek, sredo in petek od 7. do 8., članice vsak torek in četrtek od 8. do 9.15, ženski naraščaj vsak torek in četrtek od 7. do 8. Redna telovadba moške in ženske dece se prične 1. septembra, in sicer moška deca vsak ponedeljek in petek od 6. do 7., ženska pa vsak torek in četrtek od 6. do 7. Vpisovanje novo vstopivših se vrši pred vsakokratnim pričetkom vadbe pri vodnikih oddelkov. Zdravo! Vaditeljski zbor. Sokolsko društvo Podbrezje pri Podnartu priredi v nedeljo 7. t. m. v zvezi s tržiškim sokolskim okrožjem svoj prvi javni telovadni nastop. Po telovadbi bo velika vrtna veselica. Sodeluje godba Sokola I Tabor iz Ljubljane. Prijatelji Sokolstva so vljudno vabljeni. Radi® Izvleček Iz programov Sreda, 3. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nasveti za domači vrt. — 19.30: Literarna ura. — 20: Prenos iz Salzburga: koncert moderne francoske glasbe. — 22: Čas, poročila, salonski kvintet Četrtek, 4. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče. — 18: Salonski kvintet. — 19: Slike iz narave. — 19.30: Akademski poklici. — 20: Plošče. — 20.30: Koncert orkestra »Grafike«. — 21.30: Koncert gdč. Majdičeve. — 22: Fantje na vasi (moški kvartet). — 22-30: Čas, poročila. plošče. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 18: Narodna glasba. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.30: Godba za ples. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20-30: Koncert iz Ljubljane. — 22.40: Godba za *>1es. _ PRAGA 19: Narodne pesmi. — 19.20: Godba na pihala. — 20.10: Prenos simfoničnega koncerta. _ 21.30: Oboa- — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 19: Prenos iz Prage. - 19.20: Lahka godba — 20.10: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18.20: Plesna glasba. — 20: Orkester in solisti. — 22: Godba za ples- — DUNAJ 11.30: Plošče. — 15.20: Arije in pesmi. — 16.50: Lahka glasba. _ 20: Roda Roda v sluhoigri. — 21.55: Jazz. — BERLIN 20: Ritem narodnih plesov. — 21.10: »Žetev«. _ Mešan glasbeni prosrram. — KO-NIGSBERG 19.45: Proelava Knuta Hamsu-na. — 20.35: O Indijancih. — MttHLACKER 19.30: Večerni koncert. — 21.40: Poljuden simfoničen koncert. - BUDIMPEŠTA 18-30: Ciganska godba. — 20: Orkestralen koncert — 21.45: Klavirske skladbe. — 22.30" Lahka glasba in iazz. — " Ciganska godba. — RIM 17.30: Instrum^-ipn m pevski koncert. — 20-45: Mešan glasbeni program. Nov način izdelave riževega pudra tvori razliko, te iznenadi Nos z najgršim sijajem, najbolj raskava in najgrša koža dobita naglo divno lepoto, ako se uporablja puder, ki je prirejen po novi metodi. Poučna raziskovanja so iznašla novo sestavino, ki drži rižin puder ves dan na koži. Ta sestavina se zove »Vrhnja pena«. Pomešana z riževim pudrom omogoča vsaki dami, da si ohrani kljub vetru ter hladnemu in deževnemu vremenu svežo in prekrasno polt. Da celo pri plesu v najbolj razgreti plesni dvorani ostane njena polt brez najmanjše sledi sijaja ali masti. Vrhnja pena je na patentiran način pomešana z pudrom Tokalon. Ta čudovita sestavina naredi puder Tokalon povsem drugačen in daje koži nepopisno lepo polt, kakršne ni mogoče doseči z navadnim pudrom. » pt t XZ vam očisti, pobarva in preoblikuje za mal denar KLOBUČAR KLOBUKE vseh vrst Sv. Petra e. 51 v najmodernejšo obliko. - * V J Lesno zastopstvo za Italijo išče strokovnjak dobro uveden pri les predelujoči industriji in pri trgovcih z dr vrni. Ia reference. Ponudbe resnih in dobave zmožnih producentov iz stroke mehkega in trdega lesa pod: M. T. 1141 na Rudolfa Mosse, Milano, Corso Vitt. Em. 30. Dopisovanje nemško in francosko. 10736 Najnovejše svetlobne firme in reklame NEON iz steklenih cevi izdeluje v vseh barvah in velikosti najceneje Ivič Firmopisac specialist za NEON svetlobno reklamo Beograd, Terazije br. 5, telefon 25-9-46. Pogoji plačila po dogovoru. 9440 Za dobavo in polaganje parketov se priporoča tvrdka 10739 JOS. KOŠČAK & CO., Stična tovarna in polaganje parketov Pisarna F. Vode, Ljubljana, Rimska c. 23. Skladišče: Dunajska c. 46. Telefon 2820. k« a tudi za vsakogar, ki ljubi ali pa je ljubil, je najbolj priporočljiv roman: Zvestoba do groba. Pošilja ga uprava »Jutra« za Din 55.—, vezan Din 65.—. / globoki žalosti naznanjamo, da je za vedno zatisnil svoje trudne oči naš dobri soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Zupan Alojz delovodja Trboveljske premogok. družbe v' Trbovljah dne 2. avgusta po dolgotrajni za vratni bolezni. Zemeljski ostanki blagega pokojnika se prepeljejo v četrtek, dne 4. t. m. ob 1. uri popoldne od kolodvora do pokopališča Trbovlje, odkoder se truplo prepelje z avtomobilom v Vojnik, kjer se do vršil pogreb istega dne ob 16.30 na tamkajšnje pokopališče. 10754 Trbovlje—Vojnik, dne 2. avgusta 1932. Žalujoča soproga Lina Znpan s hčerkico ln ostalo sorodstvo. 1 Cene malim oglasom ženitve bi dopisovanja; vsaka beseda LHn Z.— ter enkratna pri-sfojbina ta iifro ali sa dajanja naslova Din Oglasi trgovskega ln reklamnega značaja: vsaka beseda Din 7.—Po Din /.— sa besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Km pa kam*, mAuto-moto»Kapital«, »V najem*. »Posest«. »Lokati«, »Sf»-oovanja odda*, »Stroji«, »Vrednotec, informacije*, mživa/i*. »Obrt* ln ®Les« ter pod rubrikama »Trgovski potnikim tn »Zašlo-iekc, če se s oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama liče zaslužka ali službe, plača za vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din S.— za iifro aH za dajanje naslova Vs» ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se taračunajo po 50 par za vsako besedo, znaia Din 3.—, Sajmanjh znesek pri oglasih po 50 par ta besedo, je Din 10.—, »r/ oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15j—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma flb fe vposlati v pismo obenem s naročilom. jnj/nf} Za odgovor % 1 Dir | v znamkah Vsaii beseda 50 par; za dafanje naslov« ali u Šifro pa 8 Din- (1) Gospoda dobro vpeljanega v vinski strdki iščem za prodajo visoko vrednih vin. Ponudbe prosim vposla-ti na ogl. odd. »Jutra« pod »Kraljev Breg«. 2991;}-1 Trg. sotrudniku k! razpolaga i gotovino od 30—30.(100 Din, odstopimo radi odpobovanj« svoj dele! v dobro idočem podjetja. Ponudbe pod značko »Edino v Sloveniji« oa oglasni oddelek »Jutra«. 2»;78-1 Korespondentinjo t znanjem slov., srbohrv. io nemškega jezika, stenografije ter strojepisja, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 29576-1 Brivskega pomočnika izurjenega v delu im dobrega birbj štucerja sprejmem takoj ali po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dober brivec«.' 30-257-1 Več šivilj, učenk in pomočnic sprejme m-od.ni a tel j« Jo-sinina Melam, Ljubljana, Krekov trg 11. 30288-1 Gdč. Nemko smrejmem k sedemletnemu dečku za tri ure na dan. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva 288«. 30345-1 Tapet, pomočnika treznega im zanesljivega sprejme Sitar Karo), tapet- ni.k in d<-k"-rater v Ljubljani, Wolfova ulica M. 12 30386-1 Prodajalko zameslj.i.vo. srvejmem v f.ra-f:ko. Ponudbe na oglasim oddelek »Jutra« pod šifro ►Kavcija«. 30382-1 Hišnika »e spozna na vrt, sprejmem za vilo v Tae.mi.. — H i.-.ni k ima proste sta no-'•-:in;e. Po:a?n:!a da:e dr. Smole v Tacnu. 33369-1 Vpokojenec oženjen. sadjar, dobi me-f'n hišnika na Ooreniskom Ponudbe na os'as. oddelek »Jutra« pod značk« »785«. 30236-1 Učenca zdravega, s primerno šolsko izobrazbo in poštenih staršev, sprejme takoj trgovina Framc O s e t jun., Vransko pri Celjiu. 30384-M Vrtnar, vajenca zdravega in močnega sprejmem. Oglasiti se je v cvetličarni Šimenc, Šelenbur-gova ulica 1. 30427-44 Vsaka beseda 50 par; j za dajanje naslova ali ■ za šifro pa 3 Din. (2) Mladenič neoporečene preteklosti, simpatičen, lzučen ta-petnlk in dekorater s 3 obrtnim nadaljevalnim razredom želi nameščenje v tej obrti ali pa gre za vestnega in vsestransko uporabnega in zanesljivega slugo ali kaj primernega. Ponudbe prosi pod šifro »Hvaležen za skromno eksistenco« na ogl. oddelek »Jutra«. 30125-2 Dve mlandenki zdravi, želita službo v bolnici — tudi na Hrvatskem. Naslov v -oglasnem oddelku »Jutra«. "30362-2 Kot služkinja žeti vstopiti pri rodbini v mestu aJi v bližnji okolici brezposelna, 50 let stara ženska. Sprejmem vsako delo. Pomudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujna pomoč«. 30242-2 Gospodična z večlMrno pisarn, prakso, znaiojem nemščine, slovenščini«, srbohrvaščine, strojepisja in stenografije — nuijmo prosi kakršnokoli nameščenje. ker mora skrbeti za bolno mater. Po-nod.be n^ oglasni oddelek »Jutra« j»od »i&mosbojna« 30340-2 Plačilna natakarica ki govori tudi nemško — išče skržlbo v boljši gostilni ali bufetu. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod zina-člko »Biondinka«. 30389-2 Brivski pomočnik mlad, dober in hiter delavec, išče službo za takoj. K~s J-oei.p, Savilje štev. 1, Ježica. 30371-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, agi.len in pošten, vešč. nemščine ter izurjen v trgovini les« im nakupovanju deželnih pridelkov. išče mestio za take.]. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv, dober prodajalec« 30327-2 Gospodična z večletnimi spričevali, vešča jezikov i.n nege otrok išče mest.o vzgojiteljice k enemu ali dvema ma.njš:ma otrokoma. Naslon' v orla«, oddelku »Jutra«. 3(331-2 Pouk Besed« 1 Din; ia dajanje naslova ali ra šifro 6 Din. Dijaki, ki iščejo iostrokoije, plačajo vsako besedo 50 par: za šifro ali z« dajanje naslova 3 Mn. (4) Šoferska šola Gojko Plpenbacher. Go sposvetska cesta 12. -Najboljši teoretični ln praktični pouk, plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt, 210-4 Oglasi trg. značaja ps 1 Dia beseda; ta dajanje naslov« cli aa šifro S Din. — Ogla« socialnega rtiačaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslov* ali ca šifro p, 3 Din. (6) Vinske sode 10 komadov, od 2000 do 5000 litrov ter 8 komadov od 200 d« 300 litrov, po ugodni ceni prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29504 6 Gozdar ki je albsolviral dveletno gozdarsko in 3 razr. meščanske šole. 20 let štor. želi silužbo gozdarja ali lesnega manimuilanta. Po-jvudibe na oglasni oddelek »Juit.ra« pod »Gozdar«. 303D8-2 Pisarniška moč z večletno priv. im državno prakso, išče takojšnje zaipo.sienije. Dopise na ogl. oddelek »Juitra« pod šifro »Verzirama«. 304)1.1-2 Razprodaja Ker se na podlagi sklepa načelstva mestne občane-prične z avgustom podirati hiša, sem primoran seliti se in v sled tega prodati kompletno spalnico, kuhinjsko posodo, kopalno banjo, razne obleke, leseno steno z dvojnimi vrati in več drugih stvari. — Ahčam, Gajeva ulica št. 2. 29794-6 Čevlji na obroke »Tempo«, Maribor, Slovenska 18. 144 Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosj« kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpo šilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb. Uica 82. 22-6 Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj na Domobranski cesti 23. 30373-6 4 oleandre poceni problem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra 30374-6 K*pim Oglasi trg. značaja po 1 Dio beseda; ta dajanj« naslov« ali u šifro 6 Dim. — Oglasi socialnega ta»ča.j» vsaka beseda 50 par: ta dajanje naslov« «jj u šifro p« S Din. (7) Rabljenih sodov za vino. od 10—400 1. kupim vsako množimo. Ponudbe na naslov: Franjo Serbedjija, trgovec. Viro vitica. 30170-7 Dojilja stara <119 let. zdrava in čvrsta. želi mesto h kakemu otroku. Naslov pove oelas. oddelek »Jutra« v Liub-Ijani. 30419-2 Iztirjena pletilja išč° slurabo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 3040li-2 Kdor išče zaslužka, plača sa vsak« besedo •50 par; ta naslov ali šifro 3 Din. — Kdor J n n d i zasiužak, pa ea v«ako besedo 1 Din, za dajanje naslov« ali ta šifro p« 5 Di.n. (3) 1000 Din fiksno l.Tbko vsakdo zasluži v 4 uiraih s proda-j« noveg-a, vsaki hiši, trgoiviimi in kavarni potrebnega predmeta S lOCO Din kapitala ste lahko generalni zastopnik. Poniidibe na naslov; Maist-mak, Zem.um, Oukovačka 7 30826-3 Boljša šivilja perila gre šiivart na dom, eveimt. tiitdn v trgovino ali salon kot fiomočnica. — Ponudbe na ogia^mi oddelek »Jutra« j>od »T'0«na in zanesljiva« 30305-3 Izurjena šivilja sprejme delo na dom — event. bi šla budi .po hišah po nizki čemi. šiva obleke in .perilo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 30354-3 Provizij, zastopnike za obisk stavbnih tvrdk kakor tudi privatnikov, v srvrhe razpečavanja' patenti ran.! h obtožnih plošč za kopalmice, kuhinje, klešete itd., sprejmemo v vseh več:.i.h centrih države. Ponudbe na naslov: »Alpeko« Ljnibljana. 30304-3 Preproge kompletne za spalnico, nove, fine. pliš. po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29830-6 Rezilni stroj Berkel za šniniko i'*d., popmlnnm« nov, za poloivično ceno im na mesečne 0'brnke prodam Pojasnila daje Oskar Adamič, Lirtbljn.na, šel"nbii.r gwa nidca št. 7. 3084E5-6 Voz z diro na vzmetili ter dva mala vozička na štirih kolesih prodam. Anton Petikov-šek. Dol. Logatec. 2994,7-6 Stelaže in 2 pulta skoraj novo. pripravno za vsako trgovino, ugodno prodam. Naslov v o-alas oddelku »JutTa«. 30103-6 Gramofon, plošče od 15 Dim — kakor budi gramofone od 300 Din prodaja »Sla-ger«, Aleksandrova št. 4. prehod »Viibtoria« palače. 254-6 Telefon 2059 /\ Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin. Ljubljana, Ilirska ulica 36. vbod ra V;dov danske c«6t«, pri gostilni M oži na. 70 Umivalnik z marmornato pj.oščo, dobro 0jh.ra.njen, kiupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30039-7 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S Športni voziček dobro ohranjen, prodam za 1130 Dim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30396-6 vrtne stole zložljive, proda Tribuč. Glince. Tržaška cesta 6 — telefon 8605 176-6 Za mlekarno prodam kirventar. Nasloiv v oglasnem oddelku »Jutra« 30344-6 Psiho s trodelrcun ogledalom po-cemi prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 30372-6 Otroški vozički športni od 330 Dim, globoki moderni .pa od 650 Din na Sv. Petra cesta" št. 52. 30363-6 F.dgar Rice Burroughs: Tarzan, kralj džimglt DRUGI DEL 15. Njegovi močni beli zobje so se zasekali enemu izmed napadalcev v grio. Boril se je kakor se je bil naučil v spopadih z velikimi opicami Kerčakovega rodu. Kakor panter je skakal po sobi. Kosti so se lomile v njegovem železnem prijemu. Kri j« brizgala, ranjeni apaši so kričali od bolečin. Pisalni stroj in pisarniško opremo kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Co.mpto.ir«. 20786-7 Vsaka b«srda 1 Din; ta lajanje naslov« ali za Sitno pa 5 Din. (16) EEHgB Vsaka beseda i [Jko za lajanj« naslov« ta šifro p« s Din. fig) 50—100.000 Din obratmega kapitala išče zdravo importno podjetje, 8—-10 - odstotno obrestova-nje. Ponudbe pod »Varno 777« na oglasni oddelek »Jutra«. 30:69-16 Dosmrtno oskrbo nudi boljša, dobrosrčna rodbina starejši osebi, dami ali gospodu, z zelo dobro hrano in prvovrstnim posto[>ae na Športni klub »Rudar«, Hrastnik. 30309-1-5 Avto^iiidfo Vsaik* beseda 1 Din; x« dajanje naslov« alt z« šifro pa S Dia. (10) Presiavo, sklopko in verigo rabljeno, od lažjega mo-tocvkla kuipi Fr. G1 a žar. Fužine-Ziri. 30020-10 Prikolico za desmo smer vožnje, k 1200 ccan Harlev-Davidson motorju kupim. Nu.jme ponudbe na Publicitas, Zagreb, IHca 9. pod značko > Bahvagan-recbts 31063«. 30238-10 Avtomobil raMjem — poltovorrai ali osebni kujpi Dr. B 1 u m, Far a, srea Kočevj«. 30328-10 Osebni avto najraje limuzino novejše tipe, kuipim na odplačilo od kilometra. Cen j. ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Limuzina«. 30424-10 Kolesa- za Oesedo. Oglasi »o- cijalnega značaja po 50 par beseda. Za da janje naslova ali z« šifro S Din, oziroma 5 Din. (Ul) Žensko kolo dobro ohranjeno kupim.. — Ponudbe na oglas, oddelek »Ju.tra« pod šifro »Žensko kolo«. 30268-1.1 Vssta besed« 1 Dta: aa dajanj« oasiov« «J| n Šifro p« ft Din. (34) Dve stanovanji v novj vili oddam eno-sobno s 1. seifiteniibrom — sio-bo, kabinet in kuhinjo pa taikoij. Tjiuibljama Vil, pidališek Verovškove ul. št. 79. 30853-2:1 Trisob. stanovanje z vsemi priifiada^očimi pri-tiklinami, v centru mesta oddamo takoj ali s 1. s«jk tembrom. — Nasloiv pme oglasni oddeiek »JutTa«. 30260-31 Stanovanje tri- ali štiriiobno, z vsemi pritiklimamd, v srediiini mesta oddam>o s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30279-21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam takoj — na.jveč 2 osebama, v R.o;žni ulici štev. 31. — Vprašati med 12. im 13. uro ali ob 7. 30341-21 Trisob. stanovanje v vili bik Tivolija oddam za november. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 30846-21 Opremljeno sobo lepo. z elektriko odda.m dvema gospod rama v Flo-rijanski ulici 24 — desno. 303Č0-33 Stanovanje 2 sob. ka.bineta in vs^h pritikljn oddam s 1. sep tembrom pod Rožinikom cesta I/22. 30885-31 Trian^i. stanovanje z elektriko, plinom in par keti oddam s 1. novem 1-i-om. Pomudbe po>d značk >So.lnčmo v centru« na ogl o-idelek »Jutra«. 30842-31 Stanovanje sobe ln kuhinje, vse kompletno opremljeno, s kopalnico, elektriko in par j;eto.m, čisbo in solnčno. v novi vili oddam s 'L septembrom. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 303<>5-31 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritklim oddam s 1. septem.brem v mestnem delu Ročne doli ne. cesta 111/19. — Cena 500 Din. 30323-31 Stanovanje 2 seib in kabineta oddam takoj na Več™ potn št. 17 30301-31 Trisob. stanovanje lepo in solnčno oddam s 1 novembrom v vili na Vr tači. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29741,31 Trisob. stanovanje s centralno Vurjaivo, v centru mesta oddam takoj po .ugodni ceni. Naslov v oJutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot dakarnarja Franc JezeršeJL Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Val v Ljubljam.