Štev. 13.
V Ljubljani, dne 8. malega travna 1907,
Leto V.
izhrjfl vsako prvo in tretjo 50b0t0 v mesecu. 5tame m leto 6 kron, m pol letr 3 krone. posamezni usti
po 30 m.
ŠE2-
ŠRLJIV IM ZRFRKL)lV LIST.
naročnina naj 5e pošiljr uprav-ništvu, rokopisi Ph uredništvu ježfl" v ljubljani. inserrti se računajo po dogovoru.
Med volitvami.
rAli se ve niste nič udeleževale volilnega gibanja?" »O, seveda, a sva si že izvolili — vsaka svojega."
rila
Odleglo mu bo.
Pred sv. Petra je stopila duša, ter ga nagovo-„Klic sem dobil, da pridem v nebesa."
»Potem pa le noter!"
„Pojdem noter, ali le pod pogojem, da mi daste primerno opravilo. Ker vidite, bil sem trikrat oženjen in vse tri moje tašče so prebivale pri meni do zadnjega. A to še ni vse. Vsaka tašča je imela s seboj svojo mater. Je šest žensk. Sedma je bila moja tretja žena. Poleg tega so prebivale pri meni tri moje sestre, in štiri moje odrasle hčerke. Facit: štirnajst žensk pod eno streho in en moški t. j. jaz.
Zamisli se sv. Peter, a ne dolgo, ker poznal je svoje ljudi. Tedaj reče: „Nu, če je taka, pa že vem, kaj naredimo s teboj v nebesih. Postavimo te za rednega govornika na nebeških shodih da se boš revež vsaj enkrat nagovoril." F. P.
Probatum est.
Imaš li nadležnega znanca in bi se "ga rad od-križal, pa ne veš kako bi se skregal z njim — potem prični z njim le malce politikovati.	Rene
Zadosten dokaz.
Postopač: „Vi ste ravnokar našli denarnico!" Gospod: „Da, toda kako mi dokažete, da ste jo izgubili vi?"
Postopač: „Tu — strgan žep."
Sumljivo.
A: »Ne morem razumeti, kako morete prodajati kolesa, po tako nizki ceni! Saj pri tem vendar ne morete živeti."
B: »No, to vam lahko hitro razložim, kar izgubim pri prodaji koles, si pa dvojno zaslužim pri popravilu."
V dvOmu.
Kmet (ko se drugo jutro pogleda v zrcalu): »Ti stara ali kaj veš, ali sem imel včeraj ko sem šel od doma še uho, ali so mi ga včeraj pri pretepu odbili?"
VESELGA ZAČETKA ŽALASTN KONC.
Ena velika drama iz muska. V 4 aktah in 3 pu pu aktah. Cajt, koker glih paše. Krej nč gvišenga. Špraha če prou iblanska. Skp pustaulena in stuhtana ud enga gvišnga Fraklna. Use pravice ta drama gor duprnest, kokr tud za prestaulat u druge šprahe, drži tist, k je ta drama stuhtu in u kp pustavu!
Pršone,
k sa za ta špl zažihrane.
Sani: Frajtar pr kulanerjh, je štotkind.
Agnes: Štubnmadl pr heršoft, je tud štotkind.
Tona: Kuharca pr heršoft, je londpumaranča.
Ena g n e d i g e : Pr 60 leteh.
En utrok: Pr 6 mesceh.
En feldbebel: Tud ud kulanerju.
Folk; brenclni, kumari pa žabe.
I. AKT.
Krej: Pu Tibuli; en ponk ; kumari se greja ukul dreves mance; žabe reglaja u hintrgrund.
1.	Prizor.
Agnes (se begeca z enmo kumarjam, in sedi na ponk. Muska špila ena žalastna): Moj buh, kuku je hedu na svet dondons, use je rebeliš, use sama foušija trajba, druh druzga če unterfuzlat — (tuhta) — ja tud men čja mojga Žaneta unterfuzlat, pa ga na boja ne. Moj Žane ma mene preveč rad in zmeri ploza, de me bo uzeu, ke u enkat feldbebel, — (jamra) — pa kdaj u še tu, zdej je šele frajtar in kulk u cajta preteki, de se u tulk izmuštru, de u avanzeru za feld-beblna. Pa use glih, enkat u že, jest lohka čakam, sej mam dobr dinst pr heršoft — (spet tuhta.) — Dons u glih ta peta rajža, k se uva tukela sešla (vesela) tu u spet cmokajne —-m — m (3 pa pu me-nute pauza). — Pa čudn se m zdi, kuku, de ga tulk cajta ni, kam je šou. Namara me pa farba — (že spet tuhta). — E u že pršou, namara ma pa dinst, sej u tku tuki pučaku, jest grem pa ta cajt pu frgismajniht zanga. (Se zgubo na leva in poje „Pa mi ga žingama, pa mi---)
2.	Prizor
Sani (sam.)
Šani (pride ud desne in ksihte reže, muska nč na špila): Oh-ojej-hu-ježeš-saprment, saprment. — (Se usede na ponk in s briše pu koks s facanetlnam). Orka juda, tu je uroče pr Ton, ta ma fajrik srce, pa fejst piška, pol pa še gnedege frau nazadne, tu se ni za čudet, de je tku vroč koks, ja tku se že ni za be-gecat (tuhta). Mej lau, zdela sm pa u lebet, zdej na vem, al b mou Tona, al pa Agnes, ube na morm mt nč več, tu je prehud štrapac, zdej na morm bt tam, zdej tuki, če nočm, de b me pugruntale (tuhta). Ker b dau laufpos, pr mej seks, za en tal b mou Agnes, za enga
pa Tona raj; Agnes je nobl, pa nemšk zna pu vorng in auspildana je tud, ampak tku fejst pišk pa knedlnou nima, k pa glih Tona (se mu zdeha). Pa kaj Ton sm prsegu na šefla, de um zvest, in držu um tud prsega, Agnes um pa dau laufpos (se mu spet zdeha.) Zaspan sm ratu, predn u Agnes pršla um lohka saj mal za-spau in pretuhtu, kuku b se iz lebeta spravu — ah — ah (se stegne pu ponk. Muska špila ena za zaspat. Žabe u hintrgrund reglaja „aja tutu, zaspančki slatku.")
3. Prizor.
Agnes (se prciza ud leve plati, s pušlcam in kranclnam, k zagleda Šanita, ubstuji in zacvil prou lajdlih): Oh, majn Šani (in steče preke nem).
Šani (se zbedi, se zrihta pu konc in prime Agnes ukul vrata): Agnes, ti s moja; (za se) na morm ji dat laufposa, se m preveč smil in preveč me srce buli, ke ta coit ksiht vidm (uba kar pu toktah jam->ata, se ubjameta, med kušvajnam igra muska ena melanholična. Fernk pade).
II. AKT.
(Fernk se gor uzigne.)
Kuhria pr heršoft, piskri, šale, rene pa muhe.)
*
1. Prizor.
(Šani pa Tona sedeta na ponk, Šani knedlne je.)
Tona (rebeliš): Kukr čš, jest al pa Agnes, mene na uš farbu, mej zelen, de ne.
Šani (s pouhnm ustam): Sej nubena lebezen na špogam z Agnes, tu je sama frojntšaft.
Tona: Je use glih. (Šorf.) Šani, zdela me pu-sluši, ti morš pisat Agnes en prif in je dat vedet, de maš mene za šocka.
Šani: Ampak Tona, za kua b taka frojntšaft razderu. Sej nimam nč z Agnes (tuhta.) Ja al res na vrjameš (tuhta). Tona, prec dej sm sabla. (Tona mu da sabla, Šani vzdigne prste za prsešt.) Tona, pr te sabl, pr militer pr našm bataljon, pr usem landsturme, pr
Tona (preplašena): Ježeš, Šani, nehi no, nehi, men se kar švindl dela.
Šani (nadaljuje rebeliš): pr-prsegam, de nimam z Agnes nč in de s ti moja šocka, pa nubena druga ne (pauza). Astn zdej sm zadost puvedu, zdej mislm, de vrjameš.
Tona (cefridn): No, zdej t pa že vrjamem. (Zase). Ga že maja, zdej nej ga pa še proba Agnes unter-fuzlat. (Preke Šanit). No Šani, zatu greva pa u nedela u Šiška h Kankrt na bal, de se uš ti pustavu s taka šocka, tu se' reče z mani.
Šani: Ja, ja prou gvišn, (se zaslišja šriti preke kuhen) men se zdi, de se ena pršona preke kuhn gunca.
Tona (u strah pusluša): Ježeš, gnedige frava greja, brž se skri Šani pud šporhert, ježeš, brž, Šani.
Šani (flegmatiš): Pena u lft, kuga se pa zavle tega aufregaš, rec, de sm toj kuzin, pa je fertig.
Tona (z udprtm ustm): A-a-aj sej res.
2. Prizor.
Frava, Šani, Tona.
Tona: Kistihond gnedige!
Šani: Gehorzamst sluga, gnedige!
Frava: To-ni-i-i, kaj je to za ena žvauca od mi-liter. Tu je gvišn toj šoc. (Se da štehar pud nus).
Tona (punižn): Ne, tu je moj kužen, pa je pr-šou h men na pezuh. Al ni tku, Šani!
Šani (kroftn): Ja, ja tku je, gnedige.
Frava (afektirt): To-ni-i-i, tu je grda laš, nej ta toj kuzin preči gre fort.
Tona (punižn): Fehtam gnedige, sej je —- —
Frava: Res vaš šocl, ka ne, sem vas dubila, preči, pravm preči.
Šani (rebeliš): Kistihond gnedige (zase) škatla (preke Ton) olza u nedela pupudan pred pošta, pa gvišn. (Se zgubo iz pine.)
Frava (afektirt): So Toni-i-i vam pa zavle tega škandala kindam in u šternajsth dneh nej se puišeja druh dinst. (Se glih tku zgebi s pine ket Šani.)
Tona: O moj buh, tu je org pr hršoft. (Veka). Ampak Šanita pa le na pestim. Dost sm ofrala, še dinst, ampak sem ga le Agnes untrfuzlala. (Tul. Med muska, k ena žalastna spila gre fernk pučas dol).
III. AKT.
(Kokr pr I. akte Šani pa Agnes sedeta na ponk).
Šani: Le pejt u Marpurg s heršoft, mene uja tku tud ke prestavi, k bom za kaprola avanzeru, pol uva pa lohka spet skp.
Agnes (veka): Jest b že šla al tebe na u keki, ti me sam farbaš (še bi veka) o-o-o jest vem, ti b me biu rad los.
Šani (kroftn): Ampak ne. Ja al t ni še zadost, de sm t na švanka prsegu večna zvestoba, du takrat, k uma šla zemla z nusam pudperat, ja al t na plozam ceu cajt, de te um uzeu prec, k um feldbebel.
Agjies (se vseglih veka): Ja tu je že use lepu, ampak preden uš ti feldbebl se uš že stukat naveliču in m boš dau že mljonkat laufpos.
Šani: O nkar se na boj, nekol se te naum naveliču; ja kdu se pa more ud tku cort goflce ločt, ket s glih ti. (Ja zalublen puškil). No dej no en pusi, Agnes.
Agnes (tiaivn). Al ga žihr Šani. (Pa mu že usta muli, pu menute pauza, pol pa 5 menut kušvajne, pa
tku, de se šliš natank cmukajne. Muska špila ena melanholična).
Šani (potli, k je tu fertik): No, ti že pujutršnm udrajžaš.
Agnes: Ne. (Hitr tuhta in reče zase): Rečem tnu, de, če grem glih še le pu nedel, ga čm še spro-bat, (glasnu) tu se prau u nedela zutri pr gemišt.
Šani: No dobr, olstn zdej mam še pu ure cajt, s taba se špogat, pol mam pa dinst (zase pr Ton), (preke Agnes) jutr zvečer um pa pršou pu obšit.
Agnes (naivn): Šani, ka ne de uš preči pršou u Marpurg.
Šani (topfer): Um, um za gvišn.
Agnes (utroči): A res, pa prou za gvišn.
Šani (šoif): Če praum, de gvišn, pol u tud za gvišn, sej use glih neki še militer beseda vela, a ne.
Agnes (veselo): No bravo, zdej te mam pa še raj. (Se kušujeta in ližeta, gre fernk hitr dol, u hin-trgrund žabe reglaja: „Ti si moja, moja —" pol pa gre fernk spet prec gor).
I. PU PU AKT.
Agnes in Šani (uba glihcajtig': O moj Šanček, o moj Agnezek. (Se glih tku ket pred druzga na sliš ket m-m-m in cmukajne, fernk spet hitr pade).
IV. AKT.
(Ena cesta pu Tibuli. Šani pa Tona se vlečeta pr arm preke Šišk: ud deleč se sliš muska).
I. Prizor.
Šani: No olza, še encajt se uva guncala pol uva pr.' preči na bal.	. .
Tona (afektirt): Šani, al se te kej zdi, ke greš tkula z mani?
Šani: Bod na pametna, Tona, pa se nekar na ajnpildi, kar je prou je prou.
Tona (rebeliš): Nekar na bod tak, pena dons s glih tak, kokr kisla jera, no pa le pučaki, um že plačala za vin, de se te u pol koks mal segrou in de uš bi na auf.
Šani (rebeliš): Mej lau, Tona, če uš tkula na-umne plozala, grem pa raj prec nazaj.
Tona: Olstn dobr, um pa tih. Mej lau Šani, (preplašena) a na gre tamla Agnes iz enmo štotkindam?
Šani (u strah): Orka, sej res. Kuga u pa zdela?
Agnes (se prgunca ud desne z vuzičkam, k je en utrok not, ta peru na vid Šanita in Tono, čez en cajt jh zagleda in reče): O Šani, (veka) kuku s ti mene farbu, kuku me zapelavu. Frda — — man —
— bod — — ti — — in — — to---(Na more
več goflat, pade na tla od fršloka upilena).
Šani (u strah teče k ne): Ježeš, ježeš, je že fuč, oh kuga sm naredu (žalastn) tu sm use jest uržah.
Tona (hitr): Pejt, pejt Šani, de te kifi na are-tera, pena, pol uja še mislel, de sva ja medva ukul prnesla.
Šani (rebeliš): Marš, marš. Ti, ti s usga uržah, za kuga s me mogla srce splaušat, s tistm knedlnam, k sa bli ket sam pop, de sem ja jest pustu (prou re-
beliš) zgub se preči z luč, ti untrfuzlca, (ponosen) jest grem rajš za Agnes. (Vzame paganet in namer na prsa. Muska špila ena žalastna, pa bi tih). Adija svet, adija larfa Tona, Agnes sm farbu, če tud tega ni bla vredna in zatu me je tud buh štrajfnu (žalastn) adija militer, moj feldbebelrang pa gver. (S zasadi sabla u prsa, mal zajamra in pade glih čez Agnes).
Tona (u strahe): Ježeš, ježeš, (zmešan) kar zmešal se m bo u koks. Oh, ojej, ješ, kuku me je začel pr src šraufat, oh a jest ne. (Na more več naprej, ji poč srce in pade čez Agnes in Šanita. Muska neha špilat. Fernk pade. Čez ena sekunda gre fernk spet gor).
1.	PU PU AKT.
(Glih tku, sam de utrok začne soja rola špilat.)
Utrok: Ve-ve, mama, mama. (Pol začne z vsem šterm brcat in grozomenskvekat, se prekucne z vuzička, pade na koks in je zatu tud hin. Fernk na tu pade, čez ena sekunda gre spet gor).
2.	PU PU AKT.
(Glih tist, sam de Šani mal s ta leva noga pubrca. Ukul Agnes, Šanita, Tone in utroka je use pouhen folka, ke grozomensk veka in tul. Feldbebel, k je tud med folkam stop pred tiste ke gledaja: [Muska prou pu tihm špila: „Tu je tista muha, Fliege ohne pauch."
Feldbebl:
Murala te velike drame pa je: De nuben na drlauba se Špogat z dvema frajlam naenkat: Če ne u sturu konc prou glih tak!
Adija pa zdrav nej ustaneja! (Fernk pučašs pada. Muska en travrmarš špila, pol k je fernk že dol pa ena šniclpolka).
Na begu.
„Raduj se Radivoj! Od doma mi pišejo, da mi beg odpuste in da lahko hodiva kjer hočeva, samo domov naju ni več treba." „0, hudiča?"
Nevarno.
Nekoliko pijan soprog (stražniku, ki ga je pripeljal do hišnih vrat njegovega stanovanja): „Pazite, sedaj prileti hišni ključ skozi okno."
Stražnik: „Ali je tako velik?"
Soprog: „Ne, ampak moja soproga priveže nanj navadno moje Črevlje."
Slutnja.
Natakar: »Gospoda na številki 5 je zadela
kap."
Hotelir: „Pa mu vsaj niste prinesli nepripravljenemu račun."
Previden.
„Ali imaš dobre zobe, papa?" „Žalibog, ne."
»Potem te prosim, shrani mi moje orehe, da pridem iz šole."
Vlažni glasovi.
(Ferdo Plemič.)
I.
Oj pot je dolga čez goro, v dolini ceste pa so prašne, in bilo jasno je nebo, vasi okoli siromašne:
gosti!ne prave oj nikjer, a v grlu strahovita žeja. Sedaj zavladal je večer. In tam? Saj res, tam vabi veja.
Kozarec vina sem pred me oj brzonoge ve frtalke! To greje dušo in srce! Zdaj piskamvsemnavse »piščalke"
II.
V gostilni »pri mladem pastirju" tam konec prelepe vasi, sem videl v hladnem kvartirju profesorje plešaste tri.
Ti trije, ej saj jih poznate, razgreli kaj kmalu so se, zašli so v najhujše debate in pili, in pili ga še.
Takrat pa prepir dognali do dna le vendar so. Kako pač to, radi bi znali. Kozarec pokazal je dno.
III.
Ne danes, oj ne danes,
ko piha vlažen veter
in boža lene ude,
ne bodi mi tak ptuj!
Čuj, poje ptič po vejah,
in cvetje se usiplje
iz latnikov na grudo.
Le danes ne, le danes
mi ne politizuj!
Oj, pusti mi življenje,
življenje in radost.
Tu primi polno čašo,
vesel mi bodi gost;
vse drugo — norost, norost!
IV.
„Anno vini corrupti aedificata sum. S skvarjenim vinom zidali smo municipium."
Bravo vi Novomeščani, bil je to hraber čin! Dobro, da naj se ohrani trajen, hvaležen spomin.
Vendar koliko vina toči nekteri krčmar, s kterim največje palače zidal bi umen zidar.
V.
„Nalijte si očka kozarec te srebrnočiste vode; najbolja za star je želodec, najbolja za stare zobe."
Za zobe verjamem mladenič, a danes jaz nimam zob: v želodec pa vodo, brr vodo! Ne, rajši pa ležem koj v grob.
Jaz starec pri Slomšku ostanem, ki pisal je svoje dni: „Kar mleko za ženke in mlade, to vino za stare ljudi."
VI.
Oprosti, da tvoje mi pesmi več niso v srčno naslado; ko pel si jih, — to se jim vidi — pogreto si pil limonado.
Že slikaš me pijanega, zabuhlega, zardelega in blatnega in velega in vedno le zaspanega.
In vendar sem še zdrav in čil, in inoj pogled vesel in mil, in sem že pil in bom še pil, nobene vode pa skalil.
VIII.
Nad mano dehteča trta, pred mano star bokal, in glava ob roko oprta, tako sem brezplodno sanjal.
In misel me ni zapustila: Li kdaj sem v teh težkih dneh, predragi Slovenci na ustni privabil vam kratek nasmeh?
In če; je moja nagrada pač večja bila ko trud. Če ne . . . požirek z bokala . . . zato ne bom vam jaz hud.
Največja skrb.
„Sredi morja smo. Moj bog, ko bi se zdajle la-dija z nami potopila, kakšen bi bil moj klobuk!"
Časi se spreminjajo.
„Ko sva bila še zaročena, sem govoril jaz in moja zaročenka me je poslušala, pozneje je pričela ona govoriti in poslušal sem jaz, sedaj pa govoriva oba naenkrat, poslušajo nas pa sosedje."
Razloček.
Sluga: „Moj gospod ne dela nič in jaz tudi nič. O njem pravijo ljudje, da jako dobro živi: o meni pa pravijo: Janez je lenuh."
Želja.
Iznajdljiv.
Sinek (mesarju, ko je nekaj časa gledal, kako je delal oče klobase): „Aha, ata, sedaj pa vem zakaj je vsaka klobasa pokrita s kožico." „No — zakaj pa?" „Zato, da se ne vidi kaj je v njej."
Zvit.
On: „Oh, gospica Poldi, ko bi vi vedeli, kako vas ljubim, in kaj zaslužim, gotovo bi me uslišali!" Ona: „Kaj pa zaslužite?" On: „Prav lepo in dobro soprogo."
Pošten.
Zdravnik: „En vrček piva vsak dan vam dovolim, da ga izpijete več, pa ne."
Bolnik: „In koliko pa vsako noč gospod doktor?"
Izvršeno povelje.
Gospa (novovstopivši služkinji): »Želim, da nikdar ne govorite z mojim soprogom več, kot je neobhodno potrebno. Ako vas kaj vpraša, odgovorite kratko, da ali ne!"
Služkinja: „Ravnala se bom popolnoma po vaši želji."
Osem dni pozneje.
Gospod: „Ali mi dovolite en poljubček, ako vas prav lepo zanj prosim?"
Služkinja: „Da!"
Gospod: „In niste nič jezni radi moje predrznosti ?"
Služkinja: „Ne!"
Smola.
Tat (katerega so ravnokar izpustili): „Taka nesramnost, sedaj so pa postavili hišo na isti prostor, kjer sem jaz pred petimi leti zakopal tisoč kron."
Ona (tožeče svojemu soprogu): „Ti se pečaš mnogo več s svojimi knjigami, ko pa z menoj, večkrat si celo želim, da bi bila raje knjiga, ko pa tvoja soproga."
On: „Ti, da bi bila knjiga, izvrstna misel, toda še ljubše bi mi bilo, ko bi bila koledar."
Ona: „Zakaj pa?"
On: „Ker bi dobil potem vsako leto drugega."
Pošten ropar.
Ropar (ko je oropal popotnika): „Tako, in sedaj mi pokažite še legitimacijo, da je vse to, kar sem vam vzel, res vaše, dandanes ni nikomur več kaj zaupati, jaz ne maram nič nepoštenega blaga."
' Tolažilna misel.
Dijak A: „Danes je ravno tri leta kar sva prišla na Dunaj."
Dijak: B: „Toraj je najin prvi dolg na cehi že zastarel!"
Misel.
Marsikdo, ki se kaže podnevi hudega črtilca ženstva, objema ponoči blazino.	F. P.
SIVČEVI SPOMINI.
Spisal Silvester K. Jelenov.
(Konec.)
Take in enake so bile nadloge, katere sem imel s svojim gospodom. Res niso bile prijetne za mene starega konja, pa bil sem še vedno lahko zadovoljen z usodo, ker mi sicer ni manjkalo ne dobre hrane in ne dobre postrežbe. Pa imel sem tudi tukaj smolo. Gospod je namreč vedno pravil, da me ne bode nikdar prodal komu drugemu in da bodern lahko ostal do smrti pri njem, čeprav se ne bodem mogel več mnogo gibati. Bil sem uverjen, da bodem lahko do smrti ostal pri dobrem gospodu; toda kaj sem si mogel, ko je prišla smrt in pobrala gospoda mesto mene.. No, več sem bil vreden, kakor šestdeset kron, pa to dejstvo me sploh nič ni tolažilo pri bridki izgubi. Nikdar še nisem šel od katere hiše tako težko, kakor takrat. Mučile so me temne slutnje, katere so se potem res izpolnile. Pa tudi moja zdrava konjska pamet mi je prerokovala, da nimam na stare dni pričakovati nič dobrega. Oslabele bodo ne le moči, ampak pridružile se bodo še druge nadležnosti, katere so neizogibne posledice vsake starosti. Potem pa gospodarji! Dober gospodar nikdar ne kupi slabocenega konja; kateri gu pa kupi, ta je navadno reven ali pa ima zanemarjeno gospodarstvo in tak gleda vsikdar, da kolikor mogoče izbije iz svojega kljuseta. Slaba in pičla krma, zanemarjeni hlevi in slabo ravnanje spravijo konja, ki je enkrat šel že za šestdeset kron iz hleva, kmalu tako daleč, da je tisti mrtvi papir za deset kron skoraj več vreden, kakor cel in živ konj. Sam sem bil videl že mnogo takih konjev. Glava odebeli in se povesi, vrat se vsuši kakor trta, telo obne-more in rebra stopijo tako na dan, da jih marsikateri voznik pokrije z odejo, kadar pelja skozi mesto ali večji trg. Kakor bi s prikrivanjem reber kaj pomagal čveteronožnemu siromaku!
Spomin me že toliko zapučča, da se ne vem spominjati vseh gospodarjev, katere sem imel zatem, ko sem odšel iz hleva tistega gospoda, ki je znal „po strehi jezditi". Menjal sem jih prav pogosto in sem jih v nekaterem letu imel po vrsti toliko, da jih je bilo veliko več, kakor ima leto letnih časov. Brrr! Mraz me pretrese, če se spominjam teh gospodarjev in teh časov. Rajši storim desetkratno smrt, nego bi živel še eno leto v takih mučnih razmerah. Prišel sem ob grivo, ob rep, ob eno oko----."
Starček sivec je prekinil svoje spomine iz važnega vzroka, ker je namreč — zaspai. Napolnjen želodec je vplival tako blagodejno na utrujeno in izmučeno telo, da se je spanec konju nevede splazil v možgane, zaprl edino oko koščene hišice in zazibal ubogo mrho v najslajše sanje, katere more konj sploh imeti. Naposled se mu je tudi še sanjalo, kako je zmago-nosno korakal k mesnici, kako mu je dal mesar močno vrv okoli vratu in jo zadrgnil. V prvem hipu se je res konj prestrašil, toda brez potrebe. V sanjah se je jel spominlati tiste konjske oprave, ki mu je bila tako
tesna, da bi v nji še slin ne bil mogel požirati, ako bi jih bil imel in katera je povzročila naposled, da je oslepel na eno oko. In tisti pritisk je prenašal cele dve leti in vendar je bil hujši, kakor pa je ta, ki mu ga povzroča mesar. Pa koliko lepih in že na pogled sam okusnih klobas in klobasic je viselo v mesnici! Kako bodo šle v slast marsikateremu imenitnemu gospodu, kateri bi se zgražal nad njimi, ako bi vedel, iz kakega mesa so narejene, — — —•
Zdaj je bil tudi lepih sanj konec. Konj bi si bil gotovo želel, naj bi jih nikdar ne bil konec, pa do te želje sploh ni mogel več priti, kar se ni več prebudil. Ko je črez nekaj časa prišel stari konjar Štefe v hlev in je videl, kako sladko počiva njegov sivec, jeli so mu lasje vstajati pod zamazanim in s potjo obrobljenim klobukom. Tako počivanje se mu je kot staremu in izvedenemu konjarju zdelo sumljivo. Začel je z nogo porivati zdaj ta in zdaj oni ud, pa hitro je bil prepričan, da ga je bil stari sivec zapustil za vedno. V prvi jezi je izustil neko besedo, katere olikanci ne rabijo javno, pomaknil si je klobuk nazaj in odšel iz hleva. Prepričan je bil, da ga je stari konj obrisal za one svetle krone, katerih se je bil prehitro veselil, ker je sivca v pravem pomenu besede zamorila gola dobrota. Kakor rečemo navadno, se je bil sivec pre-objedel.
Ni vajen.
A: „Tri tedne si že bolan, saj ti mora biti grozno dolgčas, cel čas v postelji ležati."
B: „Po dnevi že še gre, saj to sem že navajen, ampak po noči." —---—
Previden.
A: „Zakaj pa ne jemljete več vina od vašega prejšnjega trgovca?
B: „Iz same previdnosti, vidiš, on drži preveč na vodo, zadnjič je spremenil zdravnika in si vzel drugega, ki zdravi samo z vodo, se mi je pa zdelo prenevarno še nadalje kupovati od njega,"
Nevarno.
Žena: „Ti še ne veš, kaj imaš ti v meni, mesto da me vedno dražiš, moral bi me povzdigniti v nebo."
Soprog: „Saj bi te rad spravil v nebo, pa se bojim, da bi me ne zaprli!"
Njegova stara mati.
Mali Vilko je bil pri svoji stari materi. Ko se je že precej udomačil, pričel je skakati in razmetavati, da je celo dve šipi ubil. Stara mati se ujezi in reče: „Ti si pa res cel hudiček!"
Vilko odgovori hitro : „Ti si pa njegova stara mati."



Samo
dni!
Ustanovljeno 1842.
BRRTfl EBERL, LJCIBL]flNfll
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
Francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz, Havre v Ameriko.
slikarja napisov in lakirarja. Dekoracijska, stavbena in pohištvena pleskarja. Delavnica: Igriške ulice št. 8.
Telefon 154.
tovarna oljnatih barv, laka in fir-neža z električno gonilno silo. Telefon 154.
Trgovina in pisarna: Miklošičeve (Frančiškanske) ulice 6.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine edino
oblastveno potrjena pot. pisarna
E. ŠMflR&fl
Ljubljana, Dunajska cesta 18
v novi hiši ,Kraetske posojilnice', nasproti gostilne pri .Figovcu'
KLIŠEJI
ZA CENIKE, KNJIGE ITD. V CINK, BAKER ALI MEDENINO ZA ENO- ALI TRIBARVNI TISK PO RISBAH ALI FOTOGRAFIJAH NAROČAJO SE NAJCENEJE IN V NAJBOLJŠI IZVRŠITVI PRI SREČKO MAGOLIČU, LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 9.
zaloga nanovo došlih I 1 uj V v v J d spomladanskih in po-
^^ ,et h oblačil
za gospode, dame, dečke in deklice najelegantnejšega in najnovejšega kroja.
Cene izredno nizke!
Rngleško skladišče oblek
- O. Bernatovic	-
Ljubljana; Mestni trg štev. 5.
Razglednice, pisalno in risalno orodje, glasbene potrebščine, šolske knjige in molitvenike, vse vrste papirja, najmoderneje vizitnice, šolske in občinske tiskovine, ter vsa v tiskarsko in knjigoveško stroko spadajoča dela, priporoča najceneje
DRAGOTIN HRIBAR V LJUBLJANI. -
izšel je
Hribarjev najnovejši „Splošni na-cdfta slovnik" uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega stolnega mesta Ljubljane ter vojvodine Kranjske.
Cena K 10--
TT
TT
U
IL
Imam večjo zalogo vozov vseh vrst.
Vozove izdelujem po najnovejši dunajski in pariški modi; tudi stare vozove jemljem v račun po visoki ceni.
FRANC W1SJAN
izdelovatelj vozov
Ljubljana, Rimska cesta št. 11.