9 i i v ^ j j /jhuzu 145 evrov odloča o Zelena lue za odsek usodi matere in sina Šentrupert-Velenje Stran? Stran 2 St. 73/ Leto 63 / Celje, 16. september 2008 / Cena 0,81 EUR Od9avcraur«dnic8NT: TatjanaCwn $TRAN9 Po požaru brez krme Tudi kopriva je lahko lepa STRAN 6 STRAN II Ponarejali bankovce la 50 evrov STRANI? h Bohaiia raje v Čaco vas Sktrf odbaja STRAN 10 f STRAN 13 9770353734020 DOGODKI NOVI TEDNIK Zelena luč za odsek Šentrupert-Velenje Po uskladitvi s kmetijskim ministrstvom vlada sprejela tudi zadnji »hitrocestni« sklep Po pojasnilu ministrov za kmetijstvo Iztoka Jarca in za okolje Janeza Podobnika, ki sta včeraj v Ve< lenju skušala omitlti silovite proteste, ker vlada minuli tedeo ni sprejela sklepa o začetku izdelave državnega pröstorskega načrta (DPN) za bi tro cesto Šentrupert-Velenje, |e vladna ekipa ustrezen sklep sprejela že na včerajšnji dopisni seji. Do nekajdnevne zamude je prišlo, ker sta ministra Še usklajevala stališča. Kot sta pojasnila, je pri sprejemu sklepa o začetku priprave DPN prišlo samo do odloga, ne pa do zavrnitve. Z DPN se je začelo zapletati, ko je vlada sprejela sklepe o začetku priprave treh prostorskih načrtov od Velenja do avstrijske meje. medlem ko za celjsko območje, trase hitre ceste od Šentruperia do Velenja, ni obravnavala. Na petkovi novinarski konferenci je velenjski župan Srečko Meh poudaril upravičena pričakovanja. da se bo odsek šentru-pen-Velenje jug začel tudi izvajati. »Nesprejeije sklepa pomeni eno najslabšili novic za Velenje,« je poudaril Meh in dodal, da Če vlada ustreznega sklepa ne bi sprejela pred volitvami, bi v Velenju po volitvah posegli po skrajnih ukrepih, tudi zaporah cest. Razočaranje je izrazil tudi velenjski podžupan in poslanec Bojan Kontič, ki je omenil še več rdečih luči, ki jih je vladna koalicija pokazala Velenju, in dodi, da gre po njegovem občutku za igro znotraj ene od koalicijskih strank. Ogorčenju se je pridružila tudi direktorica občinske uprave Andreja Ka-tič, vsi pa so upali, da bo vlada ustrezen sklep sprejela pred volitvami. Kot kaže, seje želja Velenj-čanov uresničila že včeraj, saj je vlada na dopisni seji med sestankom v Velenju sprejela ustrezen sklep. Zdaj se bo postopek nadaljevali za vse štiri odseke ceste, na podla-^ sklepov pa bodo izvedli postopke oddaje javnih naročil za pripravo podrobnih strokovnih podlag in dopolnjenih osnutkov DPN s ciljem, da cesto tudi dejai^ko umestijo v prostor. Po zatrdilih sedanja različica trase ni dokončna in Še naprej iščejo najboljšo možno reSitev. Ministra Podobnik in Jarc v Velenju Volilni pomisleki Konec dober, vse dobro, bi rekli zagovorniki odseka od avtoceste do Velenja, dru-gl> ki predlagani trasi nasprotujejo. pa se s prvimi seveda ne strinjajo in menijo, da gre za velike pritiske, ki jim je vlada podlegla- Nekateri dodajo, da gre skoraj za buries ko. Včeraj sta ministra Jarc in Podobnik zaradi ponovnega, zavedamo pa se, da še zdaleč ne zadnjega zapleta s hitro cesto od-pravila v Velenje, od koder so se vsipali očitki zoper vladno koalicijo. Še kar nekaj drugih sočnih izrazov je bilo slišati na petkovi novinarski konferenci, predvsem pa bodo očitno Velenjčani namesto hitra začeli uporabljati izraz Široka cesta, ki jo gre pripisati kandidatki Zo-Qji Maze j KukoviČ. V ponedeljek smo prejeli poročilo o srečanju dveh SLS in SMS kandidatov z dvemaSLS ministroma. Pod poročilom je podpisan Boši' jan Pražnikar, v njem pa je zapisano, da sta se minister za okolje Janez Podobnik in minister za promet Radovan Žerjav na »pobudo Dragice Sternad Pražnikar, kandidatke SLS in SMS v 5. okraju 5. volilne enote, sestala s predstavniki CI Bra-slovče, ki nasprotuje umestitvi trase tretje razvojne osi po sredi Savinjske dohne skozi občino Braslovče. Minister Podobnik je dopustil možnost sprememb DLN v fazi javne razgrnitve, kjer pričakuje jasno stališče, ki ga bo vsekakor potrebno upoštevati- Sternad Pražni-karjeva seje odločno zavzela za stališče, da je trasa nujno potrebna za nadaljnji razvoj Koroške in Šaleške doline, vendar jo je potrebno umestiti po obrobju na prvotno mišljeno traso Velenje-Arja vas, ki je v neposredni bližini tn prav tako omogoča vse razvojne možnosti. Sta- lišCe prometnega ministra je bilo. da pušča odprta vrata in da ta trasa ni nikakor dokončna, temveč se bodo o njej Še pogajali. Očitno je imel sredin sestanek za Bra-slovčane Že prve pozitivne učinke» saj omenjeni sklep na Četrtkovi dopisni seji ni bil sprejet.« Še bolj zgovorno je bilo vabilo na petkovo novinarsko konferenco v Velenje, kjer je bilo med drugim zapisano, da sta župan Meh in predsed* nik uprave Gorenja Franjo Bobinac že poslala pismo predsedniku vlade Janezu Janši. V pismu pozivata, da se v prid gospodarsko pomembnih družb v Šaleški dolini, pri Čemer je posebej izpostavljeno Gorenje, zavzemata za pospešitev postopkov za gradnjo hiue ceste. Pismo, brez podpisa Bobinca, smo dobili v petek tudi na mizo, župan Meh pa je pojasnil, da pisma z BobinČevim podpisom niso smeli odpo-slatL US, RP IIlf^TTin □ BiipmfT^^ Glasnost? Na proteste iz Velenja se je v soboto odzval predsednik vlade Janez Janša, ki je pojasnil, da je drŽava zastavila zelo jasen program iz^adnje tretje razvojne osi, vendar je zaradi različnih usklajevanj prišlo do zamude pri sprejetju državnega lokacijskega načrta. Kot dodaja« bo vlada v nekaj dneh {potem ko so se uskladili Še s kmetijskim ministrstvom) potrdila DIIn, ki bo najboljši približek vseh že}ja lokalnih skupnosti- »Nimam nič proti temu, da kdo, ki si močno želi, da bi do projekta čim prej prišlo, protestira. Pa tudi če gre le za dan zamude. Se pa sprašujem, kje sta bila gospod Kontič in gospod Meh zadnjih petnajst let, ker Če bi bila v teh letih t^o ^asoa kot zadnja dva dni, bi se najbrž že gradilo.« Spomnimo, da je premier Janša v začetku mandata izjavlJ, da bo začetek gradnje hitre ceste leu 2008. Si IZJAVI TEDNA Širokosrčni do volitev »Kandidai XYje tudi pokazal si;o)o širokosrčnost in občutek za dobro druženje. Vse prisotne je razveselil z zabavnim srečolovom ter dobro jedačo in pijačo.« Povzetek iz enega od sporočil za javnost Partizani »Sam ne bom šel v partizane kot moj oče, zagotovo pa bom šel na cesto.« Velenjski župan Srečko Meh napoveduje zaporo cest zaradi negradnje hitre ceste V petek, 12. septembra, je hotel Hum v Laškem gostil Poslanski večer Matjaža Hana z župmkom Izidorjem Pečovnikom - Oorl|em. Kot je uvodoma poudarila vodi« teljica, b\ morda lahko porekli, da gre za nekoliko nenavadno kombinacijo sogovor« nikov, a kolje razkril nadvse sproščen eno-umi pogovor, temu nI bilo tako. Prired/tve v organizaciji Območne organizacije Socialnih demokratov Laško se je udeteih la velika množica ljudi, ki je povsem napolnila dvoraf)o. Ob gostu, podpr^sedniku SD dr. Igorju Luk^ču. je vsa pozornost seveda veljala poslancu SD. županu Obane Radeče in kandidatu SD na parlamentarnih volitvah Matjažu Hanu ter njegovemu gostu in prijatelju, župn^ ku Doriju. Mat;^ Han je rta kratko predstavil svojega gosta, ki velja za enega najbol) priljuUjenih župnikov v Laškem ter okolici in verjetno tudi v Stoveniji. Zato se mu je že takoj zahvalil, da si |e vzel čas In ga počastil s svojim obeskom. Kot je odgovoril Dori, velja prijatelje vedno podpreti. in to je storil v preteklosti tudi Han. ko je nudil r^o pomoči njemu. V nadaljevar^ju se je pogovor dotaknil številnih tem. od vzrokov za odhod Dorila v tujino, tamkajšnjega pogleda na domovino do športa ir> seveda, pogleda na potrtiko. zlasti v luči hitro se bližajočih parlamentarnih votitev. Župnik Dori je navedel, da so njegov odhod v tujino pred dobrim desetletjem narekovale takratne okoliščine, v katerih je ocenil, da je bolje, da se začasno umakne. Ob tem je na vprašanje Hana, če st želi vrnitve v domovino. odgovoril: »Želja je vedno prisotna. a Čas za mojo vrnitev še ni pnšet. saj nekateri » vedno ne razumejo mojih stališč in mojega pogleda na svet.« Dotaknila sta se tudi pogleda na Slovenijo skozi oči ljudi, ki žMjo in delajo v tujini. Tako je Dori izraz)] prepričanje, da so Slovenci, Ic žMjo zunaj meja matične države, nekoliko boy čustveno navezani na dogajanja doma» a hkrati lahko pogosto bolj objektivno ocenijo razmere od doma živečih Slovencev. Pogovor je seveda nanesel tudi na politiko in volitve ter vprašanje Matjaža Hana, kakšen Je bil kaj odziv ljudi na napovedano dnjženje župnika Oorija s kandidatom za poslanca iz vrst SD. Kot je odgovorit Don, je med drugim od neke gospe dobil sporočilo, v katerem ga je okrcala, da podpira »komuniste« in da nemške socialiste pač ne gre enačrti s slovenskimi. V odgovoru ji je Dori zapisal: »če boste hodili na volrtve k^ navijač, pojdite raje na kakšno tekmo in ne na voliti. Jaz podpiram program in človeka v stranki, še zlasti takšnega kot je Matjaž Han in to lahko svobodno počnem ^di kot duhovnik.« Ob tem se je spomnil tudi nekdanjega predsednika Republike Slovenije Milana Kučar^a, za katerega je dejal, da ga motno ceni. saj je bil prvi, kije Doriju priznal zasluge za prizadevanja v povezovanju domovfr^ s svetom. Do danes tega v Cerkvi na žalost ni opaa) še nihče. Kot še pravi Dori: »Danes se ljudje v ^oveni-ji ne zavedajo, da Socialni demol^ti niso več skrajno leva stranka, temveč stranka napredka in prihodnosti. Danes sem tukaj, ker podpiram Matjaža Hana, ki je mlad, dober in pošten človek. Človek, na kakršnih naj temelji prihodnost Slovenije.« S m it. 73 -16. s^tomlMf 2008 NOVI TEDNIK DOGODKI VOLITVE Predstavitve se vrstijo Zadnje dni so se na Konjiškem predstavili trije kandidati. Ekologi n ja dr. Marinka Vovk, ki kandidira na listi SD, se je predstavila skupaj z modelom ekološke mobilne tržnice, koi se za dolgoletno predsednico Stranke ekoloških gibanj spodobi. »Za vrednote okolja se moramo organizirano zavzemati vsakodnevno, samoiniciativno in z jasnim ciljem razvijati odgovorno in trajnostno družbo,« pravi. Predstavitev je pripravila tudi kandidatka t^Si Irena Švab Kavčič. »Zavedam se, da brez materialne podlage ni mogoče niti v družini niti v širSi skupnosti. Zato želim s svojimi močmi pomagati k ustvarjanju Še bolj ugodnih pogojev za razvoj Slovenije,« poudarja diplomirana ekonomistka, ki v osrednje vseh svojih prizadevanj postavlja dnižino. Včeraj se je predstavil še mag. Miroslav Kvas, ki kandidira na listi LDS. Arhitekt po stroki za se zavzema za zdravo, prijazno, napredno domače okolje. V temelje svojega programa je vgradil uresničitev infrastrukturnih projektov, izkoristek razvojnih priložnosti in zavzemanje za prijazno, pravično in napredno družbo. MBP Rast občin in podjetij v nedeljo se je v Lovskem domu vZaložab predstavil kandidat SDS v 4. volilnem okraju S. volilne enote, polzelski župan Ljubo Žni-dar. Zavzemal bi se za enakomeren razvoj občin v Spodnji Savinjski dolini in regiji, v obči-nali pa bi imeli vsi izenačene in boljše pogoje za življenje in delo. Prizadeval bi si za spodbudne ukrepe, ki bi poživi h rast in razvoj podjetij. Po njegovem je vsakršno neupravičeno in nezakonito bogatenje nesprejemljivo. US Cilj opozicije je 51 odstotkov Predsednica Liberalne demokracije Slovenije Katarina KresaJ je s sobotnim obiskom v 5. volilni enoti podprla kandidatke in kandidate te stranke na volitvah. Obiskala je predstavitvene stojnice stranke v Celju in zatem še v Velenju, o pričakovanjih pred volitvami pa je povedala, da verjame v »svojo« ekipo, saj so se vsi kandidati izkazali z dosedanjim delom v svojih okoljih. »Ne želim se omejevati s številkami, ampak na koncu moramo skupaj s kolegi iz opozicije sestaviti 51 odstotkov.« BS Kdaj nadvot Grobeino? Kandidata stranke Zares na območju šmarske upravne enote in v Šentjurju David Stupica in Zdenka Vrečko sta včeraj pri križanju železnice in ceste na Grobel-nem opozorüa na dolgotrajnost postopkov pri izgradnji nadvoza. Pri tem sta ljudem v podpis dajala peticijo za čimprejšnjo izgradnjo, ki jo lahko še vedno podpišete v šmarski pisarni stranke in na spletni strani www.petitionon-line.com. Peticijo bodo naslovih na ministrstvi za promet tert)ko-Ije in prosior. DeSUS-ova veselica Šmarski odbor stranke DeSUS pripravlja jutri predvolilno srečanje na ploščadi pred kulturnim domom, Poleg kandidatke za poslanko Mimice Kidrič bo zbrane nagovoril predsednik stranke Kar) Erjavec. Srečanje, ki se bo začelo ob 16. uri, bo v slabem vremenu prestavljeno v veliko dvorano. AK Kombinacija izkušenj in svežine Slovenska demokratska stranka je v soboto na Celjskem sejmu uradno predstavila kandidate in kandidatke pete volilne enote. Kot je ob tem povedal prvak stranke Janez Janša, stranka na volitvah ne pričakuje le zmage, temveč zmago z veliko razliko. Na Celjskem se bodo za poslan-ska mesta iz vrst SDS potegovali šentjurski župan mag. Stefan Ti-sel, župan Štor Miran JurkoŠek, evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, polzelski župan Ljubo Žnidar, župan Vranskega Franc Sušnik, podjetnik Iztok Podkrižnik. ministrica za zdravje Zofija I^azej KukoviČ ter šo-štanjski župan Darko Menih. V* svojih predstavitvah so se kandi-dati SDS zavzeli za izboljšanje zdravstvenega sistema, varstvo okolja. razvoj podeželja in kmetijstva, boljšo prometno in poplavno varnost, povezavo Šolstva z gospodarstvom» gradnjo negovalne bolnišnice in obnovo bolnišnice To-polšica in Slovenj Gradec ter razvoj podjetništva. Kot je povzel predsednik stranke Janez Janša, so kandidati dobra kombinacija izkušenj in svežine, poltrivajo pa področja od zdravstva, lokalne samouprave do gospodarstva. RP Darko Krajne (SMS) in Bojan Šrot na tabora SLS Celje v zelenem Celje so v nedeljo dobesedno preplavili ljudje v zelenih majicah in Čepicah, ki so simbol Slovenske ljudske stranke. 17. tabor SLS je bil ena najbolj množičnih prireditev in prava demonstracija predvolilne enotnosti v stranki. V knežje mesto so člani stranke prišli z več kol sto avtobusi, mnogi tudi z lastnim prevozom. Na vsakoletnem največjem srečanju stranke se je po nekaterih ocenah kljub slabemu vremenu zbralo približno 10 tisoč ljudi. Osrednji dogodek 17. tabora SLS je bil govor predsednika stranke Bojana Šrota, ki je pozval člane k enotnosti v borbi za cilje stranke in jih tudi pozvaJ na volitve. V svojem nagovoru je med drugim dejal, da te najstarejše slovenske politične stranke v vseh 20 letih obstoja ni biJo zraven pri aferah. »Nismo prodajali orožja niti nas ni bilo kasneje zraven, ko se je kupovalo. Nas ni zraven v aferi pa-trie ,..«je dejal Šrot. »Ves čas smo se zavzemali za slovenski nacionalni interes, ki ga razumemo kot interes, da ohranimo svoj jezik> kulturo, običaje, tudi vitalne dele slovenskega gospodarstva. Kako bomo gospodarji na svoji zemlji» če bodo tujci gospodarji našega premoženja?« Zbranim je zatem naštel zasluge stranke, da je Slovenija v svoji lasti obdržala nekaj vitalnih podjetij, in znova poudaril, da se bodo zavzemali za to, da v državni lasti ostanejo podjetja s področja bančništva, zavarovalništva, infrastrukture, izkoriščanja naravnih virov... Zavzel se je tudi za to, da bi v demokratičnih pogojih ustvarjali takšne pogoje, da bi si vsak človek lah- ko s svojim delom zagotovil dostojno življenje. Ob tem je opozoril, da seje treba nenehnoboriti za demokracijo, saj ta ni od boga dana, In prav tako se je treba boriti za pravno državo. Seveda ni mogel niti mimo letošnjih napadov na stranko in dejal: »Drevo, ki nima močnega debla, ne preživi viharja. In tisti, ki so se celo leto trudili prikazati, češ SLS je res zgodovinska, ampak bo kmalu postala del zgodovine, so se krepko zmotili.« Tabor SLS se je nadaljeval s predstavitvijo kandidatov stranke iz vseh slovenskih volilnih enot, sledila pa je zabava, mnogo udeležencev pa si je ogledalo tudi Mednarodni obd-ni sejem, saj so jim organizatorji tabora zagotovili brezplačne vstopnice. BRST Foto: MARKO MA2EJ Zavedamo se, da je skrajni čas za nekaj novega. Za novo politiko. Tako, ki bo suvereno zastopala interese vseh državljank in državljanov Slovenije, konstruktivno reievala probleme, se zoperstaviia korupciji ter $ transparentnim sistemom pomagala okrepiti zdravo gospodarstvo. Tako, ki bo znala prisluhniti in delovati v smeri razvoja cele države tn vsakega posameznika. VerjamemOr da nam bo skupaj z vami in z močno ekipo, ki stoji za Imenom zares, to tudi uspelo. 21. septembra se ne bomo odločali le o svoji prihodnost ampak tudi o prihodnosti svojih otrok. ZA NOVO POLITIKO www.zares.si St. 73 • 16. september 200S m GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Aifto Celje je varna naložba Avto Celje je v petek s slavnostno prireditvijo v Celjskem domu obeležil 6(MetJiico delovanja. Podjelje» ki seje sprva imenovalo Av-toobnova in je bilo namenjeno zgolj popravilu avtomobilov, danes zapos-ijuje214 ljudi. Kot zastopnik za sedem avtomobilskih znamk na mesec proda ISO novih avtomobilov ter 60 rabljenih, skupaj približno 1.500 vozil letno. »Na dobrih temeljih je lahko graditi, kar nam tudi zelo dobro uspeva,« je ob jubileju povedal direktor Avto Celja Jože Fl^er. »Iščemo nove produkte; nova tržišča, nabavno se spogledujemo z azijskimi trgi, prodajno pa se širimo na sosednja tržišča in območje JV Evrope.« Avto Celje ima na slovenskem trgu 2-odstolni tržni delež, lani je ustvaril 30 milijonov evrov bruto prometa, čisti dobiček je znašal 420 tisoč evrov. Tako lastniku podjetja, celjskemu poslovnežu Darku Zupancu, zaradi naložbe v Avto Celje ni treba bid v skrbeh, je še dodal Fidler. ROZMARI PETEK Foto: KATJUŠA Direktor Jo» Fidler ob najstarejšem članu kolektiva, 6(Hetnlku Branku Berkoviču. Priznanja razstavljavcem ehaiiikA.dofan}c^iol.D« m SKNV STISKALNICE ZA SADJE »PREŠE« 2AGAR SMomif «A TvvOTuftkA 3922 Pr«Ma www^rolnK^iz, Id CO/TO 34 70, ^U3/70634 71,gsinr04]y68l 214 • RAaJČNIH VEUKOSn » NAGIBNA VAJtIAhm- ENOSTAVNO POLNJENJE IN PRAZNIINIE • KVAUTETNA l2t«UVA, UGODNE • IZDELANE IZ NERJAVNEGA JEKLA m ŠL 73 - 10. september 2D08 NOVI TEDNIK m p AKTUALNO Simon Mlakar Veronika Kokat Danica Šalej IrtokLeskovar Nataša Kajba Gorjup Kdo so novi ravnatelji? Novi ravnatelji celjskih šol in zavodov o tem, kako so zastavili svoje načrte Novo šolsko leto je prineslo kar nekaj sprememb v vodstvih celiskih vzgojno-izobraževalnih zavodov, nekateri ravnatelji pa so se zamenjali že pred iztekom prejšnjega. Nove ravnatelje smo povprašali o vizijah in načrtih ob nastopu mandatov. S 1. oktobrom bo funkcijo ravnatelja Glasbene šole Celje prevzel profesor klarineta Simon Mlakar» ki je na Akademiji za glasbo v Ljubljani z odliko končal študij klarineta. Poučuje klarinet in saksofon ter vodi Mali pihalni orkester GŠ Celje. Je član Slovenskega orkestra klarinetov, sodeluje z Orkestrom Slovenske vojske, koncerti-ra na koncertih pedagogov, je Član kvarteta saksofonov Celeia ... »Pričakovanja današnje družbe do šole so zelo velika, zalo je vodenje šole odgovorno in zahtevno delo. Nadaljevali bomo uspešne dejavnosti in projekte prejšnjih let, jih ustrezno dograjevali ter po možnostih in željah dodajali nove. Zavedam se, da vizija šole ne mo- re bili le stvar ravnatelja, temveč jo mora sprejeti in gradili celoten kolektiv.« Veronika Kokot je funkcijo ravnateljice Srednje Šole za logistiko in storitvene dejavnosti Celje, ki deluje v okviru Šolskega centra Celjei prevzela z letošnjim letom. Kokotova jeuniverzitelna diplomirana ir^enirka tekstilne tehnologije. »Zzdružitvijošolesšolskim centrom v laiukem šolskem letu je prišlo do zdnjževanja kadrovskih potencialov posameznih šol, izognili smo se krediti zdaj tudi s . NOMINALNO OBRESTNO MERO ^^ komitente banke celje OOPLAČ/LNA DOBA DO 20 LETI hA Dä Vi i ^ banka celje Pr, ftiksn» !yoninpiiv rueiwo oöveioos: cefoii^o octplctifno 30 Zdravilišče LaSko_ Zdravstveno predavanje predava Simona Šket BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE m it. 73 - 10. S0pt«inber 2008 NOVI TEDNIK IZ imSUl KRAJEV Naznanitev trgatve sladkega grozdja Na Starem trgu v Slovenskih Konjicah je bila v soboto 14. tradicionalna naznanitev vinske trgatve. Vinogradniki Dravinjske doline so v sodelovanju z vinsko kraljico Svetlano Širec predstavili trgatev po starem. Duhovito predstavitev je zabelila tudi kmetijska svetovalka Ivica Podkrajšek. Ker je bilo med letom veliko vremenskih nevšečnosti, je bilo potrebno v vinogradih skrbno spremljati dogajanje in skrbeti za pravočasno in primerno škropljenje: »Tisti, ki niso >špnca)i<, pa zdaj ptiče prosijo, da jim kaj v vinograd prinesejo,« je to povedala svetovalka. Obiskovalce je spravila v smeh tudi s predstavitvijo vinogradov županov na Konjiškem- »Vitanj-skemu raste sama šmarnlca, zreški ima en trs, ki ga je cepil na smreko, da bodo zrasle šibre, za prejšnjega konjiškega župana pravijo, da ima >ž]eht vino<, za sedanjega pa ne vem. če vinograd sploh ima. Bi ga pa moral imeti.,.« Povedala je tudi, zakaj, a ni primemo za pisano besedo. Za veselo vzdušje je poleg domačih glasbenikov (Okrogli muzikanti, Viki Ašič in Andrej Bremec) poskrbela tudi Godba na pihala in kulturno društvo Družina Pag z otoka Pag na HrvaŠkem. MBP PrHcaz slikanja z usti na glavnem odru MOS^ Še vedno vozim, vendar ne hodim Na novinarski konferenci na celjskem sejmu je predsednik Društva paraplegi-kov jugozahodne Štajerske Janez Hudej predstavil humanitaren in odmeven projekt Se vedno vozim - vendar ne hodim, katerega vodilna nit je varnost v cestnem prometu. Društvo paraplegikov jugozahodne štajerske deluje že skoraj trideset let in kar 35 odstotkov članov se je ponesrečilo na cesti, pri čemer so bili na dan nesreče v povprečju stari 22 let. Iz lastne izkušnje tako želijo vplivati na osveščanje o večji varnosti v cestnem prometu. Akcija os-veščanja bo po vsej Sloveniji trajala s plakati in televi- zijskim oglasom do konca leta. Za učinkovito vrnitev invalida v družbo društvo uporablja kombinirano vozilo. Slednje je izrabljeno in potrebno zamenjave, saj števec kaže že pol milijona Idlometrov. Tako je Janez Hudej izpostavil nujno potrebno zamenjavo kombiniranega vozila, ki društvu omogoča različne vrste prevozov, vse od prevozov v zdravstvene ustanove, zdravilišča na rehabilitacijo, razna športna in kulturna srečanja in druge družabne priložnosti. Sr-djan Džumhur iz Avtocen-tra A2S iz Celja I er predsednik Sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev z mo- Spominčica za dan aizheimerjeve Združenje zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demencl Spominčica Šentjur ob letošnjem svetovnem dnevu aizheimerjeve bolezni pripravlja nov sklop prireditev in predavanj. Osnovno poslanstvo združenja je pomoč svojcem bolnikov z demenco in prav alzhelmerjeva je ena najpogostejših oblik demence. V domu starejših v Šentjurju bo specialistka psihiatrične zdravstvene nege, Branka Mikluž, predavala na temo Razumevanje potreb pri bolnikih z demenco. Predavanje bo v Četrtek ob 17. uri V soboto, 20. septembra, bodo med 10. in 13. uro člani mimoidočim svoje društvo predstavljali ob stojnici na celjski zvezdi in na Mestnem trgu v Šentjurju. Pri njih boste lahko dobili zloženke o demenci, izvode njihovega glasila, pa tudi cvetove pravih spominčic. Naslednji četrtek, 25. septembra, pa bo sledilo še zadnje predavanje v tem sklopu in sicer bo dr. Danica Železnik, profesorica zdravstvene vzgoje, spr^ovorila na temo Obravnava starostnikov z vidika nege in komunikacije- Predavanje se bo v šentjurskem domu upokojencev začelo ob 17. uri. StO www.radiocelje.com tornimi vozili pri Gospodarski zbornici Slovenije, je povedal da je potrebnih dobrih 40 tisoč evrov za nakup novega kombiniranega vozila in njegovo dodatno predelavo. Vozilo je že naročeno in bo prešlo v last društva ne glede na to> koliko sredstev bodo zbrali. Po tiskovni konferenci na celjskem sejmu je bilo dogajanje na osrednjem odru, kjer so za obiskovalce sejma ter za 1800 dijakov organizirali tekmovanja članov društva v namiznem tenisu, košarki in predstavitev članov v kulturnih vsebinah. Dogajanje so podprli tudi s podajanjem ključnih informacij o preventivnem delovanju v cestnem prometu v sodelovanju s Policijsko upravo Celje in Avto-šolo 2ŠAM Celje. SAŠO HOČEVAR Foto: KATJUŠA Prvo grozdje so na Starem trgu vinogradnikom Dravinjske doline pomagali obrati konjiški župan Miran Gorinsek, vinska kraljica Svetlana Širsc, kmetijska svetovalka Ivica Podkrajšek in predstavnik kuttumega društva Družina Pag s Hrvaške. Splošna ocena: grozdja ne bo ravno obilo, bo pa dalo dobro vino. Šentjurski upokojenci praznujejo V četrtek Društvo upokojencev Šentjur praznuje 58-letmco ustanovitve. Praznovanje bo v šentjurskem kulturnem domu ob 19. uri» kjer bodo uprizorili komedijo z naslovom Analfabet Branislava Nušiča v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje. Prepeva) bo društveni pevski zbor Jesensko cvetje. Vstop je prost, zaželena je tudi mlajša generacija. SH Alya za nagrado V klubu Local v Celju že drugo leto zapored pripravljajo nagradne karaoke. Letošnji zmagovalec bo poleg vikend paketa za dve osebi v Barceloni imel priložnost zapeti mdi na koncenu s pevko Alyo. V petek ob 23. uri bo predtekmovanje za super finale. Brezplačno se lahko prijavile dve uri pred prireditvijo pri moderatorki. Izbor pesmi» ki bodo na voljo, si lahko ogledate na spletni strani www.karaoke.si ali na dan tekmovanja v klubu Local. Super finale sledi en leden kasneje, koncert Alye pa bo 3. oktobra. SH Vam ni bilo oikoli jasno, ksko vse koščke urinega mehanizma sestavijo skupaj? Ste vedno ugibali, katera sestavina oarcdi ^ dober kruh? Ali pa Se daoes oe veste, kako; nastane papir? Novi tednik is Radio Celje vam zdaj ponujata odgovore oa vaša vprašanja in pogled v nastanek vsakdanjih stvari. Na kupon napišite svoje podatke in nastanek časa iellte spoznaü. Srečne Izžrebance čaka pot vodkrivanjeskrivnosti. novi radios^U© Dfütnifc Naslov: Telafon: Spoaaß želim, kako owleitt tpfedlaaaw wo 9fi ve^ iUvi]: PoSjln IM NT^C, Pragova 19.3000 Cdi«. < prisilom: Pot v «dbnve/^ it. 73 • 16. september 2008 m REPORTAŽA Mala dežela -velik korak MIramar • sonca, moije, Robecto In Marija ga čez poln krožnik Italijan v Slovenijo zaradi ljubezni - Povabilo na »paštašuto« »Bolzano je preglasen, tukaj pa je vse tako mimo.« S temi besedami začne naše srečanje Robert Ambrosi. ko ga obiščemo v Čači vasi, kjer živi zženo Marijo. Skupaj sta pet let, poročena zadnje tri. »Poročila sva se tudi zato, da mu ni bilo treba vsakega poi leta oditi iz Slovenije in se potem spet vrniti - da je dobü stalno bivališče pri nas.« Roberto in Maiija sta se spoznala v bližnji Rogaški Slatini. Italijan iz Bolzana je tja prišel s prijateljem, ki je čisto po naključju poznal Marijino prijateljico, in tako se je za-Čela slatinska romanca med Slovenko in Italijanom. Kot kaže, je kemija naredila svoje, saj je Roberto že dva meseca po prvem srečanju prišel živel v Čačo vas. »Ko sem se upokojil, sem pri vas spoznal lepo prijateljico in ker nimam otrok, sem se odločil za novo življenje,« pojasni. Roberto sicer ne govori slovensko, morda le kakšno besedo tu in tam, zato se z Marijo sporazumevata v italijanščini. Pa Še tu Marija prizna, da je ne obvlada ravno najbolje. A se znajde. In tako smo se tudi mi. Začnimo v Robertovem Bolzanu. To je mesto oziroma občina s sto tisoč prebivalci in Roberto ga po velikosti primerja z našim Mariborom, A ga nima v najlepšem spominu. »Če se želiš z avtom peljati kilometer, porabiš za to 20 minut, težave so s parkiranjem...« Pa tudi življenja v bloku se je Že naveličal. »Družina tu, družina tam, hrup. avtomobili nenehno hupajo, to ni to.« Sta ga pa z Marijo že skupaj obiskala. A le za dve uri. »Šest ur sva se vozila tja In šest nazaj,« v smehu doda Marija. Roberta pač nič več ne veže na rodna kraj, »Meni je v Bolzanu vŠeČ, tam je polno rož. Recimo med pločnikom s kolesarsko stezo in cesto je še cel pas vrtnic»« spomine na obisk opiše Marija. »Vrvež je pač mestni, ampak takšno je danes življenje.« In drži tudi trditev, da bi se Marija v Bolzanu veliko hitreje naučila italijanščino, ko bi bila v stalnem stiku z domačini. V Slovenijo je Roberto prvič prišel, ko je bila ta še v Jugoslaviji. Roberto kažs, kje v Italiji ja fiolzano. Marija obuja spomme na skupna potovanja. Najprej je bil v Poreču, potem v Plitvicah, Zadru, Splitu in nekega dne je prišel v Portorož. »Spomnim se, da si moral imeti cel šop denarja, tako malo je bil dinar vreden.« Marija se še dobro spomni poroke. »Morala sva imeti prevajalca, ki mu je vse prevedel. Tako zdaj ne more reči» da česa ni razu-mel^< In kako se potem znajde v Rogaški Slatini? »Brez težav. Če ga kje ne razumejo, pa pokaže.« S posto na vlak Roberto je zdaj v pokoju. Aktivna leta življenja je preživel na pošti. Natančnejena vlaku. Bilje nočni kurir na vlakih in je na postajah izdajaj poŠto. je zelo naporno delo, sem pa veliko potoval po vse) Italiji» od Verone do Bologne, Rima. Benetk, Milana,« našteje le nekaj krajev in oraeru. da se drži načela, da če neko delo opravljaš z veseljem, potem ni težko. Za eno najlepših mest na svetu označi Rim. »Veliko let sem deJal, a nisem videl celega Rima. To je zelo veliko mesto in ogromno stvari si lahko tam ogledal. Včasih sem se pred vrnitvijo domov, namesto da bi spal, sprehajal po Rimu. in ob vrnitvi sem bil utru jen> v Bolzanu pa nisem imel miru, da bi se lahko naspal. Prva leta sta tudi z Marijo veliko potovala, danes manj. Roberto je zaradi bolezni raje doma. uživa pr^ televizijo, kjer si rad ogleda predvsem kakšno športno tekmo. Včasih se je sicer tudi sam ukvarjal s Športom, danes zaradi bolezni ne več. »Nogomet, tenis, kolesarjenje, ženske, veliko športa z ženskami,« v tipičnem italijanskem slogu pove v smehu. Sicer se v Sloveniji počuti kot doma. Preko satelita lovi italijanske televizijske programe, v trafiki kupuje italijanske časopise, v trgovini pa italijanske testenine. Skratka, kot v Italiji. Le bolj mimo je, ponovi večkrat. In pri časopisih poudari, da v Sloveniji zanje plača dvojno ceno^ pa še dan pozneje jih dobi, »Ker sem v Sloveniji, se seveda prilagodim vaše- mu načtnu Življenja in ne s tem ne z ljudmi nimam težav.« Ljudje so prijazni, ugotavlja in se spomni na Čas, ko je bil zaradi težavs srcem v celjski bolnišnici. »Z mano so lepo ravnali, prijazni ljudje ži\ajo tu.« In ko ravno govorimo o boleznih. Ker ima Marija celiakijo, je Roberto kritičen do slovenskega zdravstvenega sistema, »V Sloveruji celia-kija ni bolezen, v Italiji pa na mesec za hrano v takšnem primeru dobite 140 evrov.« Hrana Je žMjaiije Saj poznate tisto, da Italijani ne morejo mimo hrane. Zlasti» Če se na krožnikit bohoti ogromna količina testenin. In menda je Roberto odličen kuhar. Testenine zna pripravili na tisoč in en način. Vsak italijanski kraj ima namreč svoj recept za pripravo testenin. Žena se pošali, da za dve osebi skuha toliko, kot bi bila sicer običajna količina za štiri ali pet oseb. In ne le, da skuha testenine, veliko tudi peče - od tort do peciva. »Med vsemi Slovenkami sem našel edino, ki ne mara testenin,« potoži. Je pa zato prihodnjič na testeninsko pojedino povabljena naša ekipa. Roberto je prepričan, da slovenska kuhinja ne obstaja, da smo Slovenci prevzeli jedi po drugih, okoliških državah - pod vplivom Avstrijcev, Nemcev, Italijanov in Madžarov. »V vseh restavracijah imaš testenine, pice, skratka jedi drugih dežel.« In pri tem doda, da je v nekaterih naših restavracijah že jedel italijansko hrano in je bila dobro pripravljena. »Rad dobro jem.« Poduči nas, da ponekod v Italiji pojedo toliko, da recimo ženska v Kalabriji, potem ko po kosilu opere posodo, že začne pripravljati večerjo. »Ko smo bili pri njegovem bratrancu na večerji, me je presenetilo, da je namesto tortice ali peciva vzel kos parmezana,« eno od italijanskih posebnosti za konec izpostavi Marija. ANDREJ KRAJNC Foto: MARKO MAZEJ \m it. 73 - 16. septembef 2008 NOVI TEDNIK ^-REPORTAŽA 11 Gorazd Mauer (na sredini) obiskovalcem vrta Rifnik svetuje, kako vzgajati in vzdrževati rastiine. Tudi kopriva je iaiilco lepa Druženje rastlin in ljudi na pobočju Rifnika pri družini Maurer Na dan odprtih vrat vrta Ri£nžk se Gorazd Mauer pri* pravlja vse leto. Ko vrt sprej-me obiskovalce, zašije v vsem svojem si^ju. Vse rastline so zasajene» gredice urejene in kot pravi Mauer, je to edini dan» ko ni treba ničesar op-leti. Zbirateljski vrt v Jakobu pri Šentjurju s približno tri tisoč vrstami prezlm-nih rastlin je prava paša za oči. Ponaša se z največjo zbirko iglavcev pri nas» medtem ko velja omeniti tudi največjo zbirlco podokar-pusov v Evropi. Mauer nas uči, da za lep vrl niso nujno potrebne cvetoče enoletnice, ki zaradi vsakoletnega sajenja predstavljajo velik finančni zalogaj, pri čemer tudi kričeče barve niso po njegovem okusu. Po stresnem dnevu, preživetem v službi in na cesti, si doma želi umirjenost, zelenje in Sčebetanje ptic. Navdušenje za naravo je prvič občutil pred več kol 30 leti, ko je posadil prve rastline, Sprva je začel zbirati iglavce, a je ob pridobljenih izkušnjah kaj kmalu ugotovil, da z njimi ne bo Čeprav ima Gorazd Mauer velike problerne s krajo rastlin, pe se zna iz tega tudi paialHi. Razkril nam je kako nastanejo spotaknjenci • izrv prihaja od besade potaknjenec. Spotaknjend nastanejo, ko so ljudjo sprehodijo mimo rastline, se ob njej spotaknejo in del, ki odpade ali se odlomi, spravijo v zep. Kot pravi Mauer, repični strokovnjaki te tehnike rastlinski dej la zavijao v vlažen papirček, da ne oveni. prav nič manj dela kot z listopadnim! rastlinami, saj tudi iglice ostanejo na rastlinah samo do dve leti> nato je rreba pospravili odpadle. Gorazd Mauer vrt Riioik ureja od 1989, prvi dan odprtih vrat pa je pripravil pr«^ desetimi leti. Zanimanje za njegovo zbirko je hitro preseglo lokalni okvir. Vsako leto ga obišče od 400 do 500 obiskovalcev, ki jih zanimajo rastline in hortikultm^, vse več je tudi nav-du^cev, ki imajo svofe vrtove. Mauer je tudi predsednik Slovenskega društva za kulturo vrtov in narodne zbirke rastÜD (SVZ)» ki je bilo ustanovljeno leta 2006. Veliko članov prihaja s HrvaŠke« namen dniitva pa je zlasti medsebojna izmenjava rastlin in izkušenj. Na približno hektarju površine uspeva približno ui tisoč različnih vrst rastlin, poleg iglavcev tudi prezimni kaktusi, fuksije, modre lilije, hoste in ostale trajnice. Hoste, ki izvirajo s Kitajske, z Japonske in iz Koreje, v preteklosti niso manjkale v nobenem kmečkem vrtu pri nas. »Vzroki so enostavno razmnoževanje, tr-pežnosc na soncu in vsuši. Rastlina se je hitro razširila po našem podeželju,« pojasni Mauer, Id ima vsvojem vrtu predvsem novejše sorte teh rastlin, razpon velikosti njihovih listov znaša od pet centimetrov do metia in pol. Razkrije nam, da so hoste tudi užitne. Azijci v njihove liste zavijajo riž in ost^ živila, užitni so tudi cvetovi in plodovi, podobni be-lušem. A ni se bati, da bi Mauer zaradi kulinaričnih užitkov sadove svojega dela zmetal v lonec. Vrt lahteva celega človeka Zbirka iglavcev Gora zda Mauerja je največja v Sloveniji, zbirka podokarpusov, ki izvirajo z Nove Zelandije in s Tasmanije in so po rasti in ^cah podobni tisi, pa je največja v Evropi. »Vrt je konjiček, ki zahteva celega človeka,« pravi Mauer, ki med gredicami in rastlinami v pov-prečjuprežjviuro na dan. Pozimi ima manj dela, saj takrat okopavanje ni potrebno, medtem ko pred dnevom odprtih vrat košnji, puljenju plevela, sajenju in etiketiranju novih rastlin posveti več časa. Pri urejanju vrta mu prav pride tudi dodaten par rok - navdušenje za očetov konjiček se je namreč preneslo tudi na sina Ignaca, ki že od vsega začetka pomaga pri razmnoževanju in oskrbi rastlin, zdaj pa je študent Višje strokovne šole za vrtnarstvo v Celju. Poleg žrtvovanega časa je za lep vrt treba tudi globoko seči v žep. Vrt Rifnik ima veliko rastlinskih posebnosti, zato Mauer veliko rastlin pridobi iz zasebnih in državnih botaničnih vrtov. Rastline tudi izmenjuje s podobnimi vrtovi in vrtnarijami po svetu in Sloveniji, del pa jih kupi. Če ne bi poznal pravih ljudi, bi, kot pravi, za svoj konjiček porabil izredno veliko de-narja. Preveč rastlin, da bi izbral najljubšo Mauer je prepričan, da se kultura naroda ugotavlja tudi po tem, koliko sort kulturnih rastlin je vzgojil. Pojasni, da je primerjava pred 20 leti pokazala, da so pred Slovenci pri vzgoji novih sort takrat prednjačili Romuni, Madžari in Čehi, saj njihove so ne okrasnih rastlin presegajo Število tisoč, Slovenci pa smo doslej vzgojih le nekaj več kot sto sort, od tega je Mauer prispeval skoraj polovico. »Sorte nastajajo vsak dan, od Človeka in njegove izkušenosti pa je odvisno, ali jih vidi ali ne. V vrtu Rifnik trenutno raste veliko novih sort rastlin, ki so različne po barvi, obliki, velikosti rastline in cvetov. Če je rastlina zelo zanimiva, jo patentiramo,« pojasni in doda, da vzgoja posamezne stabilne sorte lahko zahteva tudi od 20 do 30 let. Letošnje nevihte na vrtu na srečo niso povzročile Škode, je pa toča sledove pustila na listih host. A spremenljivo vreme nima le negativnih posledic - Mauer izlušči tudi pozitivno - določene rastline, ki nekoč v Sloveniji niso rasle, zdaj uspevajo brez težav. Nekaj nadlog mu povzroča srnjad, ki jo Mauer sreča že, ko sredi zime odpre vrata hiše na pobočju Rifnika. Največ preglavic pa ima zaradi kraj. »Ukradli so mi Že določene rastline, po katere sem se peljal več kot tisoč kilometrov v Nemčijo. Pobrali so celoten asoniment rastlin in pustili etikete. Škoda, ki so jo naredili, je bila zelo velika,« pravi. In njegova najljubša rastlina? »Pri takšni količini rastlin je težko reči, katera je najljubša. Vsaka je lahko lepa, če je posajena na pravem mestu. ibdi kopriva je, če ne le- pa, lahko koristna za špina-čo. Človek, ki se odloči za eno rastlino, meni, da ostale niso toliko zanimive, ampak to ni res,« TINA VENGUST Foto: KATJUSA ANKETA Darja Clz^, Celje: »Vrt je moj konjiček, z njim se ukvarjam že dobrih 15 let in ga nenehno nadgrajujem, sadim nove rastline, stare pa odstranim. Poudarek dajemlistu in strukturi rastlin, ne zanima me cvet. Enoletnic nimam pri svoji hiši, v zadnjem Času pa pozornost posvečam predvsem travam. Znanje Črpam iz literature, revij, leksikonov in interneta, pa tudi nekatere vrtnarije uvažajo posebne rastline. Na vrtu Mauer sem bila že pred nekaj leti, najbolj pa so mi všeč edinstveni primeri dreves, ki so mulami in jih ne moreš videti nikjer drugje.« Vera Borlak, Celje: »Za dan odprtih vrat mi je povedala prijateljica. Rastline tudi mene zanimajo, saj imam tudi sama podeželski vrt ob robu gozda. Slišala sem že za Mauerja. da je ljubitelj iglavcev. Rada gledam vrtove, danes zjutraj sem obiskala že naravni alpski vrt v Mozirju.« »V 19. stoletju so kmečke gospodinje hodile na tržnico prodajat svojo solat-ko. Hodile so mimo meščanskih vrtov, a meščanske go^K sadik niso podeljevale vsakemu, ki je pri-mimo. Zato so te ra^-ne kmetice ukradle. Nism pa Še slišal, da bi se ljudje zahvalili za ukradeno stvar,« pravi Mauer ui pojasni, da smo iz te navade Slovenci izmnili rek, da se za rastline ne smemo zahvaliti, saj potem ne rastejo, pa tudi predpostavko, da ukradena rastlina bolje raste. A vrtnarski strokovnjak vsem sporoča, da reka nikakornedržita in opozarja, da se z njunim upoštevanjem na vrtovih pov* zroča velika Škoda. it. 73 • 16. september 2008 m Preseneč ni bik Slalom Roka Štrausa je bil izjemen, a kaj. ko je »tik pred ciljem lajahal količek«. Oboji so pričakovali več Velenjčani brez vratarja Bobana Savića nemočni • Jutri Rudar in Celje v pokalu NZS v soboto se je zaCela sezona v 1. slovenski ligi za rokomeuše. Celjani so gostovali v Trbovljah pri Rudarju in zmagali s 33:23. Kljub temu, da sta zaradi poškodb manjkala Ter-zić in Kozlina, njuni soigralci niso imeli večjih težav do zmage. V vratih je manjkal tudi Gorazd Škof, ki naj bi podpisal pogodbo z Zagrebom. Odlično ga je nadomestil Aljoša Re-zar s 23 obrambami» dve je dodal Aijoäa Čudič. Re-zar je dejal: »Z zadnjimi dogodki se ne obremenjujem. Na vsaki tekmi bom dal od sebe maksimum. TXidi Če bo prišel še kakšen vratar, je pomembno, da dam sam vse od sebe.« DomaČi so začeli zelo dobro, povedli s 6:3» nato so Celjani prevzeli vajeti v svoje roke in rezultat preobrnili v svojo korist. Ob polčasu so vodili s 16:11. Tudi v nadaljevanju so povsem mirno držali visoko razliko, ob koncu pa jo predvsem po zaslugi Alema Toskića in Mihe GoreoŠka povišali na deset golov. Kljub vsemu jeiorma celjskih rokometaSev Še daleč od želene. To je poudaril ludi trener Tone Tiselj: »Razen rezultata lahko gre vse preostalo v pozabo. Na trenutke smo zaigrali kvalitetno v obrambi, tudi vratar je bil na visoki ravni. Upam, da bomo v soboto proti Tri- V soboto so bile odigrane tri, v nedeljo pa le Še ena tekma 8. kroga I. SNL, kajti v Ajdovščini so bili sunki burje premočni [Primorje - Dra« va). Če bi biJa tekma odigrana, bi Celjani in Velenjčani zdrsnili po lestvici, na kateri še zasedajo solidni mesti, četrto in peto. V Areni Petrol v deževnem in hladnem vremenu golov ni bilo, igra pa - še posebej z vidika finančno precej vrednega In-terblocka - preveč previdna. Rudarjevo mrežo je na treh tekmah doslej čuval Safet Ja-bič in prejel 6 golov - točk ni bilo. Na petih tekmah pa je med vratnicami stal Bo ban Savič, dobil 4 gole (na treh tekmah nobenega) za 10 od 15 možnih točk! Tokrat je manjkal zaradi poškodbe ... Zamenjal bi peterico Celjani so v Areni Petrol pred tisoč gledalci imeli nekaj priložnosti za zmago, lahko pa bi tudi izgubili, saj je Ermin Ra-kovič v 87. minuti sam krenil proti vratarju Šeli^, toda zmanjkalo mu je moči, da bi natančno dvignil žogo, ki je precej obšla vrata. Pri domačih seje poznala odsomost kaznovanega Martina Šarića. zelo dober je bil branilec Milan Anđelkovič. tudi Dejan Kelhar. ki je Zaho-ri spremo izbiJ žogo v kazenskem prostoru, Ko je obema pobegnil Rakovič, ga je ulovil Uroi Konm. Branilec Interblocka (gor Lazič ni bil daleč od avto-gola, toda dobro je posredoval vratar gostov Janez Strajnar: »Imeli smo večje Stevüo kvaJi-teuiih priložnosti in zato lahko po koncu žalujemo za zmago.« Celjski vratar Aleksander Šeliga upa, da je njegovo obrambo po strelu Matiča videl selektor Kek, obenem pa spregledal neuspešen dribling proti Rako-viču, ki ga ni kaznoval Zeljko-vič. Le dve minuti je bil na igrišču Roki Štraus in je Že uprizoril akcijo, najbrž najlepšo nasploh v tej sezoni, ko je preigral tri branilce, potem pa žogo poslal za manj kol pol metra mimo oddaljenejše vratnice. Jure TVavner je imel po dveh ostrih Gobčevih predložkih na ^vi žogo za zmago. Celotno tekmo je za Celje odigral Ja-len Pokom, ki je v tretjem poskusu le pristal v Areni Petrol: »Ne strinjam se s Strajnarjem. Štraus je vendarle mojstrsko izigral skoraj celotno Interbloc-kovo obrambo. Moštvoma je pripadel po polčas. Po odmoru smo krenüi odločneje, gostje 50 počasi padali, saj so slabše fizično pripravljeni. Nismo jih uspeÜ streti in smo razočarani. Sistem 4-3-2-1 je glede na karakteristike igralcev primeren za nas. Upam, da se nam bo trud na treningih poplačal z lahkotnejšim zaključevanjem napadalnih akcij,« V odsotnosti trenerja Bigona je Interblock vodil Igor Bene-dejčič: »Popustili smo v drugem delu. Moja ekipa mora igrati bolje!« V igri Interblocka je bilo zasledili Bigonov, še bolj pa Katančev podpis. Razmerje v kotih je bilo 8:8, tekmo brez golov je komentiral strateg Celjanov SlaviŠa StojanoviČ: »Do odmora smo bili preveč apatični, nato pa zapravili priložnost, ko je bilo celo težje zgrešiti kot zadeti. Nisem zadovoljen, saj nam točke polzijo iz rok, čeprav obenem ne ljamo. Želel sem zamenjati pet i^alcev...«Pred prvenstvenim gostovanjem v Kopnj bodo Celjani jutri igrali v Velenju. Lokalni obračun v pokalu NZS se bo Ob jezeru začel ob 18.00. ^Povlekel me je za hlačke« Nogometaši Rudarja so v Dornžalah pričeli zeio napadalno in si priigrali nekaj lepih priložnosti, vendar niso uspeli zadeti. Dvakrat je poizkusil Mu-jakovič, lepo je meril Trifko-vič, strel Junuzoviča pa je bil premalo močan za kaj bolj nevarnega. No, če so imeli na tre- LESTVICA 1. SNL nutke več od igre gostje, pa so bili domači nogometaši tisti, ki so se veselili zadetkov. V 35. minuti je s kota Brezič podal Kirmu. ki je vtekel proti golu in podal do osamljenega Luke Zinka. ta pa je domaČe popeljal v vodstvo. Sledila je še sporna situacija, očitni prekršek nad Mujakovičem, vendar je Čefe-rinova piščalka ostala nema. Alem Mujaković je dejal: »Lahko povem, da bi sodnik lahko pokazal na belo točko, kajti do-maä igralec me je povlekel za hlačke. Če tega ne bi storil, bi sam dobil žogo. To bi morala biti najstrožja kazen,« V 2. polčasu so domači nogometaši v 59. minuti kronali premoč z zadetkom. Zopet je bil podajalec Kirm, z glavo pa je vratarja Ja-hiča ukanil Jože Benko. Zadnjih 15 minut so Velenjčani ze- lo pritisnili in v 84. minuti zmanjšali vodstvo domačih. Svoj sedmi prvenstveni zadetek je dosegel Edin Junuzovi-t Kaj več Velenjčanom ni uspelo, tako da je bil to njihov četrti poraz. Denis Grbič je dejal: »Škoda, da nismo izkoristili svoj ih priložnosti na začetku tekme. Srečanje bi se zagotovo odvijalo povsem drugače. Zadnjih 15 minut smo potem malce stisnili, a nažalost nam ni uspeli iz tekme izvleči Še kaj veČ.n Trener Marijan Pušnik pa: »Če imaš Štiri ali pet tako velikih priložnosti prod Domžalam in ne zadeneš, potem je jasno, da te bodo kaznovali. Seveda ostaja grenak priokus, ker bi lahko naredili veliko veČ kot smo.« DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: MARKO MAZEl »g" V obrambi Nikola Kojić (lovo) in najboljši strolee Celja Renato Sul »Brančff se vrača iCK)MŽAl£ IMAFTA imtm 4.MIKmCEUE 5. RUDM UBOD DRAVA inmokJi 8.HrTG0li»CA 9.MmiBL0CK 10. KOPER 14: 4 18 11: 9 16 20:1S 16 10: 8 10 11:10 10 10:11 10 11:10 9 11:ta 7 B:14 6 S:1S S Bivši slovenski reprezen-tant, levi zunanji napadalec Branko Bedekovič, je včeraj popoldne prvič treniral vZla-torogu. . Čeprav je še na velenjskem Jamovičevem memorialu igral za sarajevsko Bosno, jo je Že prejšnji leden zapustil. Celjsko strokovno vodstvo je ocenilo, da ga potrebuje, še posebej v obrambi. Sarajevčani na čelu s trenerjem Gregorjem Cviji-čem seveda niso navdušeni, nasprotno, toda odločilno naj bi bilo poleoviteljstvo Pivovarne Laško prvaka BiH. Poudariti velja, da Bedekovič sploh še ni podpisal pogodbe z Bosno, ki lahko vseeno zavleče postopek. Daleč najboljši športnik Razkrižja, ki je bil olim-pijec leta 2000, štiri leta kasneje pa je osvojil srebrno medaljo na EP, je za Celje igral nazadnje v tisti nesrečni sezoni 2001/02. ko so Prule s točko manj za »zeleno mizo« osvojile naslov državnega prvaka, prej za Gorenje, kasneje za Zagreb. Srčnemu borcu dostikrat oporekajo pomanjkanje rokometnih prvin, toda bil je član slovenske reprezentance, ko je dosegala največje uspe he. V »velenjskem obdobju« je ostalo v spominu nekaj fanta- stičnih predstav tako v napadu kot obrambi. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Branko Bedekovič v dresu Bosne (rdečem, levo) je marcs dopolnil 35 let Skof o tue RokoroetaŠi Celja Pivovarne LaSko bodo v prvem delu lige prvakov igrali v skupini A, v kateri sla Še francoski Chambery in švedski Hammaiby, po dodatnih kvalifikacijskih tekmah pa si je nastop v tej skupini izbo^ še litovski Granitas iz Kau-nasa. ki je izločil beloruskega Bresta. Vratarju Gorazdu Škofu, ki ima še enoletno pogodbo, je komisija za mednarodne prestope na EHF omogočila prestop k Zagrebu. Potemtakem lahko podpiše pogodbo, Šlo naj bi za dveletno, s hrvaškim prvakom. Škofa zato na tekmo vTrixjvljeni bilo, celjsko vodstvo ga je bojda želelo vnesti v zapisnik, česar pa ni dopustil delegat tekme, saj Škofa oi bilo v dvorani. V Zlatorogu pravijo, da njihova pravna služba preverja stanje in zato uradnih pojasnil še ni. Zato pa bosta celjska vrata branila Aljo-ši, Rezar in Čudič. Premislek o nakupu tretjega vratarja bo m št. 73 • 16. septembw 2008 enja I mu odigrali bolje, kajti če ne bomo, bodo velike težave. Imeli smo tudi kar nekaj sreče, da Rudar ni nastopil v popolni zasedbi.« Dragan Gajič je dejal: »Začeli smo morda malce prestrašeno, kajti to je bila prva tekma. Potem pa smo malce stisnili v obrambi in domačinom nismo dovolili več strelov s strani, tako da smo s protinapadi rešili srečanje. Trenerje dejal» da bodo naše prave igre prišle po novem lelu, tako da moramo še veliko popraviti, dobro trenirati In se čim bolje uigrati ter zdržati prvi del sezone.« MITJA KNEZ Foto: SLAVKO KOLAR »Posrečeno sestavljena ekipa« Pogovor s trenerjem košarkaric Rogaške Alešem Reharjem Ć. vmes vratar Aljoša Rezar Trener iz Šoštanja je v drugem delu prejšnje sezone prevzel člansko ekipo. čeprav se dolgo ni vedelo, ali bo Rogaška lahko igrala v 1. ligi, Rehar ni »dvignil rok«, temveč je ves Čas verjel v srečen razplet te zgodbe in sestavljal ter tudi pripravljal ekipo za novo sezono. Kako ste doživljali dolgo zgodbo? "Nič ka; prijetno, saj se je, kot sem prebral v medijih, ta zgodba vlekla kot mehiške nadaljevanke. Ves čas sem verjel, da bosta le prevladala razum in to, da imamo v Sloveniji že tako ali tako premalo ženskih ekip. Dve sta razpadli po prejšnji sezoni, le malo je manjkalo, da bi še naša, kar po mojem ne bi koristilo nikomur. No, na koncu se je vse srečno razpletlo, tako da bomo tudi tretjo sezono med najboljšimi ženskimi ekipami.« Glede na vse: igralska križanka je bila hitro rešena I Ja, res je. Takoj po sezoni sva začela s predsednikom Milanom Bastašičem sestavljati ekipo, čeprav se ni vedelo, ali bomo igrali. Zavedali smo se, da je lik pred zdajci zelo tež-ko dobiti igralke. Igralske spremembe? Odšle so Mateja Knez, Ana Pliberšek in Iva Serdar. Iz Merkurja se vračata visoka Eva Grm in Katja Starček, okrepila nas je Meta Nelc. ki je . nazadnje igrala v Miljah pri Trstu, pred tem pa v Postojni. Preo$(dle igralke» ki so ostale v klubu, imajo za sezono več izkušenj in od njih upraviče- dhaja, tekmec Ii Granitas daljši, kajti trenerju Tonetu Tis-Iju je umrl oče. Svoje mnenje o »aferi Škof« je podal dolgoletni celjski rokometni delavec Andrej Šušte-rič: »Čeprav je o prestopu Škofa vZdgreb oi^oöla na prvi stopnji pisarna EHF in imamo mi možnost za pritožbo na drugostopenjsko aibitražo &1F, so Zagrebčani na svojih spletnih straneh vso stvar že prejudicirali in zapisali, da je o tem odločala Arbitražna komisija EHF in da na&i pritožba tako ne zadrži te odločitve. Torej so že vnaprej prepričam, da bo naša pritožba zavrnjena in na osnovi tega je Škof že zapustil Celje. Lepo, ali ne, da ima nek klub, Se posebej, če je to Zagreb, takšno moč in besedo v EHR Sramota! Za dste, ki ne poznate škofove pogodbe s Celjem, pa omenjam najpomembnejša člena. 1. členr V prestopnem roku 2006 igralec podaljša dosedanjo registracijo za RK CPL >n sicer za tekmovalne sezone 2006/07, 2007/08 in 2008/09 (tri sezone). Igralec je nato prost in: a) bo po končani sezoni 2006/07 lahko nastopil za drugi kiub s plačilom nadomestila 40.000 EUR in b) bo po končani sezoni 2007/ 08 lahko r^topil za drugi klub s plačilom nadomestila 20.000 EUR na osnovi predhodnega medsebojnega sporazuma oz. člena 10 le-te pogodbe. 10. člen; Pogodba se sporazumno lahko prekine tudi predčasno oziroma pred pretekom dogovorjene^ roka. Vse spore, ki nastanejo v zvezi s to pogodbo in jih ni možno rešiti sporazumno, obravnava in rešuje pristojno sodišče v Celju. Torej, gospodje in gospe iz EHF očitno besede sporazumno ne poznajo ali pa Je posredi spet umazana igra Zagreba!?« Škof je medlem razkril vrsto negativnosti, ki jim je bil priča predvsem v zadnjih dveh letih. Zato prevladuje predvsem njegov športni motiv. DEAN SüSTER no pričakujemo precej več. Sodelovanje s Šmarjem nam prinaša nove mlade igralke. Nekatere so že v prvi ekipi, imamo pa tudi v lastnih vrstah nekaj nadarjenih igralk, ka-detinj in pionirk, ki trkajo na vrata prve ekipe. Menim, da imamo zelo posrečeno sestavljeno ekipo. Kako potekajo priprave? Tako, tako. Nismo vedno popolni, večinoma zaradi opravičenih razlogov. Kljub temu je ekipa že zelo solidno pripravljena. Pripravljalne tekme bomo igrali tudi v Miljah in na Hrvaškem. Deset srečanj bi moralo biti dovolj, da se ekipa uigra. V ligi bo devet ekip, nobena se ne zdi slaba ... Strinjam se, saj je prišlo do nekaterih prestopov, ki govorijo v prid vaši trditvi. Zato nas Čaka naporna sezona, v ka- Aleš Rehar teri želimo doseči predvsem napredek v igri, kar bi tudi prineslo rezultat. Prva prvoligaška sezona je bila boljša kot druga. Zakaj? Druga sezona je vedno težja. Prva je ponavadi nabita s Čustvi. Zadnja sezona je na koncu le kazala napredek v igri. Uspelo nam je narediti dober posnetek vsake igralke kot posameznice o tem, kaj zmore in kaj ne. To bomo zdaj skušali izkoristiti, da vrnemo zanimanje za žensko košarko v Rogaško Slatino. Zato bomo skušali igrati čim hitreje in tudi atraktivneje. Prepričan sem, da je ekipa sposobna. Ima malo več izkušenj, voljo, ki se je poleti še povečala po vseh peripeti-jah, podporo uprave In ne vidim razloga, zakaj ne bi bilo bolje. Če bodo gledalci to prepoznali in nam pri tem pomagali, potem lahko računamo na lepe košarkarske večere. seveda tudi na gostovanjih. JANEZ TERBOVC Velenjčane, tudi Sebsstjana Soviča, je zaustavil predvsem razpoloženi vratar Kopra Darko Stanič. Akcijo spremljata bivša celjska levičarja, Boštjan Hfibar in Matjaž Brumen. Eminentno vodstvo Prvenec Franja Bobinca na mestu predsednika Rokometnega kiuba Gorenje se ni zaključil uspešno, v Rdeči dvorani je derbi dobil Koper. Dan prej je magister Bobi-nac, sicer tudi predsednik uprave Gorenja, napovedal boj za naslov državnega prvaka. Odsotnost glavnih okrepitev, poškodovanih Čupiča in DatukaŠvilija je storila svoje. Hrvaški krilni igralec že vadi z Žogo, potem ko je ostal brez večjega dela prstan-ca, medtem ko je položaj pri Gruzijcu precej bolj negotov, saj poškodba moda zahteva daljši čas za okrevanje. Franjo Bobinac ima načrt, da bo k sodelovanju v klub privabil Še deset slovenskih podjetij za uspešno finančno konsolidacijo kiuba. Dobro obveščeni namreč vselej pou-darjajo> da je klub zašel v rdeče številke. Bivši predsednik Jani Živko bo odslej služboval na Nizozemskem, kjer je družba Gorenje prevzela ze- lo uspešno podjetje. Podpred- Direktor kluba bo postal Sta-sednlk upravnega odbora klu- ne Ostrelič. ba je dr. Milan Medved, di- DEAN SUSTER rektor Premogovnika Velenje. Foto: SHERPA Franjo Bobinac ns tribuni Rdeče dvorane PANORAMA NOGOMET 1. SL, 8. krog: MIK CM O ije - Intćrbfock 0:0 (0:0). Domžale - Rudar 2:1 (1:0); Žinko (36), Benko (59); Junuzovlč (84). Nafta • Kopt^r 2:1. Maribor - Gorica 4:3- 2. SL. 6. krog: Uvar - Šentjur 1:2 (0:1); Perme (92): Močič (S, 59). Vrstni red: Aluminij 13, Triglav, Olimpija 11, Bojiifika, Bela krajina 10, Mura, Šentjur 8. Žagane, Ki^ko 4. livar 2. 3. SL - vzhod. 6. krog: Morw Claudius - Dravinja 1:0; Špo-Ijar (77), Kow/mr Store • Vehej 2:U Rei>ovž (24). Filovič {30), SimerŠampion-ŠmarjeO: 1; Asi-lanaj (78). Šmartno • Odranä 2:1: Volk (35),Vasie(77). Vrstni red:Šmarmo 18. Dravinja IS, Dravograd, Kovinar Store 12, Slojnci, Odranci 10, Möns Claudius 9, Paloma 7, Simer Šam-pk)n.Maječnik6.VeržeiS.Ćren-Šovci, Šmarje 5. Čarda 3. Štajerska liga, 5. krog: ^o-gai/cd - Pohorje 2:3; Grahovar (52), Mikše (79), Zreče-Šentilj 2:0: Kave (87). Alenc (90). Šoštanj • Partizan 4:2; Džajič (33, 36. 74). Kljevkovie (90). Vrstni red: Zreče, Gerečja vas 13, Pesnica 12, Bukovci, Podvinci, Pohorje 10, Rogaška, ŠoSianj 7, Bistrica 5. Partizan, Ormož, Peca 4, Šentilj, Brežice 0. MČL, MN2 Celje, 3. krog: Vransko • luiško 3:1; Crobler (39. 59), Košica (91); Kaučič (57), HrasrntÄ:-Žalcc^.!; Marin (5), Omeri (71), Kozje -Radeči'0:S. Vrstni red: Vransko 7. Radeće 6. Hrastnik, Kozje 4. Pivovar 3. Žalec 1. MALI NOGOMET 1. SLMN, 1. krog: Pnntar-Zivex 2:1; Mujkič (28). D(^ boveC' Litija 5:l:Mordej (25), Vojsk (26), C. Hrovatie (26), A. Hrovaiić (36). Krajne (40). ROKOMET l. SL, 1. krog: RudarTHxJV-Ije - Celje Piiwama iaSko 23:33 (ll:l6);Sulić7, Goren-Šek, Špiler, Kojlč, Kokšarov 4, Toskić. CajiC. Vodišek 2. Ščurek, Furlan, Peskov, RezniČek 1; Ćanćar 9, Vuhić, Verdenik S,Q^renie-Koper27-M (13:14); KavaS, Harmandič 6, DohelSek 5. GolCar 3. Stojanovič 2, Oš-tir. Sovič. Mlakar. Rnič 1; Brumen 8. Mrvaljević 7. 1. SL (ž). 1, krog: Ptuj • Celje Celjske mesnine 33:35; Pra-promik 11, MateŠa 7; Stipano-va 9. Cerič, Jankovič 6. Kla-kočer, Novak 4, Koren, Pleme-niiaš 3. Velenje • Kačei'je22'35. Pokal EHF (ž), L krog. 2. tekma: Biittenn Veseli • Celein Žalec h2:2\ []6:91: Vinjalinska 9, Čmelarova 5; Petrinja 9, Krh-likar 6. Grčar 3, StrmSek. Po-točnjak, Krajnčan 1. (KM) ŠPORTNI KOLEDAR Torek. 16, 9> KOŠARKA Pokal KZS, Z. krog, Bežigrad: Parklji • Konjice (16.30), Rogaška - Fenomeni, Zreče: Rogla - Podbočje (obe 19), Vrani Vransko - Janče (20), Sreda. 17. 9, NOGOMET Pokal 3- krog: Rudar Velenic-MIK CM Celje (la). ROKOMET I. SL (ž). I. krog: Celeia Žalec - Škofja Loka (18). it. 73 - 16. september 2008 m ^ 14 i; KULTURA NOVI TEDNIK Kolmanova ulica v Celju nima hišnih Itavilk, je pa na območju Cinkarne. Od Kolmana do Kovačiča V danaSnji rubriki pojasnjujemo poimenovaaje Kol-mano ve ulice, ki je v Celju ena bol) nenavadnih. Je namreč na območju Cinkarne, vzporedna KidriČevir v njej pa ni nobene liišne Števil-ke. Poimenovali so jo po narodnem heroju Alojzu Kolmanu. Rodil se je 1. julija 1911 v Zabukovju pri Sevnici. Štiriletno osnovno Šolanje je končal v Boštanju. Ker zaradi slabih gmotnih razmer Šolanja ni mogel nadaljevati» se je občasno preživlj^ kot pastir pri premožnejših kmetih v Posavju. Nekaj let kasneje se je preselil k teti v Ljubljano, kjer je kot vajenec začel delati v eni od mestnih pekam. ' Leta 1931 je bil vpoklican na odsluženje vojaškega roka. Ker mu je bi) vojaški poklic blizu, se je v upanju, da mu bo to pom^^o dobiti boljšo, predvsem pa bolje plačano službo, prijavil v podo-ficirsko šolo za pehoto, ki je bila v Mariboru. Že leto kasneje (1932) je bil premeščen v Ljubljano, ker so mu očitali, da |e sodeloval pri znamenitem uporu v Šoli za rezervne oficirje. Malo pred zaključkom Šolanja leta 1934 se je Alojz Kohnan spri in stepel z enim od oficirjem, ki je slabo ravnal s slušatelji. Da mu ne bi sodili, je pobral šila in kopita in zbežal najprej v Italijo in nato v Francijo, kjer je vstopil v t.i. tujsko legijo. Največ Časa je preživel v Maroku, po katerem je kasneje tudi dobil partizansko ime. Po nepreverjenih podatkih je nekaj časa kot vojak preživel tudi v Indokini. Kot legionar je sodeloval v številnih vojaških akcijah proti upornikom v francoskih kolonijah . Vendar pa je Kolman kmalu zbežal iz tujske legije in se zaposlil pri nekem pre-komorskem ladjarju kot kurjač. Leta 1939 se je preko Avstrije vrnil v domovino. Na r'okom 5€ imEnuj€ ... Jesenicah je bil kot vojaški begunec ujet in zaprt, saj je takratnajugoslovanska oblast menila, da je bil Alojz Kol-man udeleženec državljanske vojne v Španiji. Sodili so mu pred vojaškim sodiščem vZa-grebu, kjer je dobil 16 mesecev zapora. Zaporno kazen je prestajal v Lepoglavi, od kode pa so ga izpustili že po osmih mesecih prestajanja kazni. Izpuščen je bil na predvečer napada na Jugoslavijo, aprila 1941, vendar je bil takoj za tem mobiliziran v kraljevo vojsko. Po kapitulaciji kraljeve Jugosbvlje se je vrnil domov, vendar so ga Nemci takoj internirali v Knilen-feld na avstrijskem Štajerskem- 2e po nekaj dneh je ušel. Do odhoda v partizane je živel v ilegali. Zgodbo o Alojzu Kolmanu je za objavo pripravil mag. Branko GoropevŠek. Kot izkušen vojak, navajen borb in vešč orožja, se je že julija 1941 kot mitra-Ijezec vključil v Štajerski bataljon. V partizanskem gibanju je hitro napredoval. 2e januarja je postal vojaški inštruktor, marca 1942 pa je bil imenovan za komandirja Čete. Ko je bila oblikovana 1. štajerska brigada, je bil postavljen za komandanta bataljona in bil tudi sprejet v komunistično stranko Slovenije. Po reorganizaciji (I. grupe odredov je postal komandant Savinjskega odreda. Še posebej se je izkazal pri osvoboditvi in-ternirancev z vlaka pri Verdu. Kolman je aktivno sodeloval v vseh bojih n. grupe odredov v Času pohoda preko Go- renjske na Štajersko. V tem času je postal najprej komandant Kamniškega odreda, po reorganizaciji pa Kamniško-savinjskega odreda. Slednji se je spomladi 1943 še Poschs izkazal v bojih proti nemškemu okupatorju. Junija 1943 je Kolman kot komandant 4. operativne cone nasledil znamenitega Franca Rozmana Staneta, ki je v tem času postal komandant glavnega Štaba slovenskih partizanskih enot. Po prehodu Šlandro-ve brigade na Štajersko pa je Kolman postal namestnik komandanta 15. divizije. S tem vojaških napredovanj še ni biio konec. Novembra 1943 je prevzel funkcijo namestnika komandanta 18. divizije, nekaj tednov kasneje pa je postal operativni oficir v Glavnem štabu slovenske partizanske vojske. Od pomladi do jeseni 1944 je bil ponovno premeščen v4. operativno cono, nato pa je postal komandant 20. brigade, katere glavna naloga je bila varovanje glavnega štaba. Takrat je nosil čin majorja. Alojz Kolman je umrl 4. novembra 1944 pri Kopriv-niku, ko je padel v zasedo slovenskih domobrancev. Da ga domobranci ne bi ujeli živega, si je po daljši borbi> ko je bil ranjen v obe koleni in bil povsem nemočen, sodil sam. Alojz Kolman je bil za narodnega heroja proglašen20. decembra 1950. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Kova-čičeve ulice, ki je v Celju na Hudinji in povezuje Ulico frankolovskih žrtev s Prijateljevo. Foto: KATJUSa Mozaikova kolonija za sejemsko mesto Deset akademskih umetnikov z vseh koncev Slovenije se je minuli teden zbralo v Alminem domu na Svetini, kjer so v izobilju neokrnjene narave štiri dni ustvarjali na tradicionalni slikarsko kiparski koloniji galerije IVlozaik. Ideja o koloniji se je v galeriji porodila pred dobrim desetletjem In pol, »ko smo dogajanje v času celjskega obrtnega sejma želeli popestriti z nečim novim, svežim«, pravi vodja galerije Mozaik Gojmir Klinar. Ideja je prerasla v tradicijo in tako so se umetniki na koloniji tokrat zbrali že Šestnajstič. Vabilu se je letos odzvalo osem akademskih slikarjev; Simon Kajtna, Andrej Pavlič, Viktor Šest. Milan Todič, Boris Zaplati!, Zlati Prah, Sergej Ha-honin in Saša Dobrič ter ki- parki Milena Braniselj in Ljuba Hahonina. Slikar Saša Dobrič, razpet med Slovenijo in Vojvodino. na Mozaikovi koloru-ji tokrat sodeluje prvič. Pohvalnih besed mu ne zmanjka: »Narava je čudovita, medtem ko je atmosfera precej delovna. Z veseljem se bom odzval povabilu tudi v bodoče, saj ti takšne kolonije veliko dajo - spoznaš druge umetnike, njihov način razmišljanja, izmenjaš si izkušnje-Prvič vživljenju ustvarjam tako visoko, na 800 metrih nadmorske višine. Počutim se kot pravi planinec.« Da je Mozaikova slikarsko kiparska kolonija mnogo širši pojem kot le barvanje slikarskih platen in ustvarjanje Skulptur, je potrdil tudi Simon Kajtna. eden od rednih udeležencev kolonije. Ob sicer natrpanem delavniku mu je uspelo smuknili v bližnji gozd, od koder se ni vrnil praznih rok. »Nabral sem nekaj gob, a na žalost ne jurčkov. Ni bilo veliko, a za gobovo juho bo že,« je bil zadovoljen- Da je na koloniji premalo Časa, pa je potožila keramičarka Ljuba Hahonina, ki je v Slovenijo prišla živet iz mrzle Sibirije: »Izdelovanje keramike je zapleten in dolgotrajen postopek, za kar pa pogoji tu niso najboljši. Upam. da se izdelki na poti do peči ne bodo uničili in da bom imela kaj pokazati na razstavi « Ustvarjena dela bodo v petek ob 29. uri postavili na ogled v galeriji Mozaik v Celju. BOJANA AVGUŠTINCIC Foto: GrupA Za spomin na 16. Mozalkovo slikarsko kiparsko kolonijo §s gasilsita slika udeležoncav. Pod novo streho Novo umetniško sezono bodo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje začeli pod novo streho v petek ob 19.30 uri s premiero komedije EUing Simona Benta v režiji mladega Andreja Ju-sa. Komedija »posega v drugačno okolje in drugo sfero Človeških odnosov«, kot napovedujejo udarni začetek sezone. Dogodek bo povezan s še enim: z razglasitvijo najboljšega igralca minule sezone po izboru strokovne komisije, ki so jo sestavljali: prevajalka Tina Mahkota, režiser Andrej Jus in urednica Novega tednika Tatjana Cvim. Tako v SLO nadaljujejo skupno akcijo z NT&RC za izbor najljub- šega igralca ali igralke» ki ste ju doslej dvakrat izbirali bralci našega časopisa in gledalci predstav pod naslovom Za zaveso. Poseben, od tega dogajanja ločen izbor» je vsakokrat opravila še strokovna komisija» ki ji je bilo letos delo prepuščeno v celoti. Novi tedfuk in Radio Celje ostajata še vedno medijski pokrovitelj dogodka, W se bo odvil po premieri na odru in nadaljeval v foyerju gledališča tudi za poslušalce Radia Celje, saj bomo razglasitev in nato pogovor z najboljšim igralcem ali igralko (zaenkrat je to še skrbno varovana skrivnost) prenašali v živo na Radiu Celje in o dogodku ter nagrajencu (nagra- Z vpisom abonmajev za predstave v novi sezoni so v SIX? zadovoljni. Vpis pa bo trajaj še do 20. septembra. Eioslej je abonma vpisalo več kot 500 abonentov. Veliko, okrog 120, je tudi novih. Povprečno }e v sezoni vpisanih 1000 abonentov, letos pa pričakujejo, da bodo to številko presegli. Zanimanje za obisk gledališča gre pripisati repertoarju, ki ga je oblikovala Tina Kosi, ki je »nekoliko bolj inventiven In nevsakdanji«, pravi Borut Odiazek iz SLG. jenki) pisali tudi v Novem tedniku. MP ice --- wiivw.novitednik.GOin www.radiocelje.com - TO $<.73olj navihan junak v galaksiji • kol Skupaj z njim boste lahko zplačno ustvarjali, barvali In vozili kopterje. Za vas bo navijal tudi per, ki bo komentiral vaše obnosti, vam postavljal vprašanjj tal z vami. Vse male pevske zv« ste poizkusite, kako je stati na Umkovizije, kjer bo z vami tudj ana Golavšek. Umkoje za vas vil tudi umkovite nagrade, v njegovih gostov in animatojev ste zagotovo imeli več kol Več kot sto lolkloristov v pisanih nošah Iz Alžirije, z Madžarske, iz Indonezije in Slovenije se je minuli teden vrtelo na 3. mednarodnem folklornem festivalu Od Celja do Žalca. Zadovoljstvo organizatorjev, Celjske folklorne skupine in KÜD Grifon iz Šempetra, nad uspešno izpeljanim festivalom, je izjemno. Nastopi folklornih skupin so dvorano Narodnega doma in žalskega doma fl. slovenskega tabora napolnili do zadnjega kotička. Navdušeni pa niso bili le organizatorji in gledalci, ampak tudi gostujoče skupine, ki si želijo nadaljnjega sodelovanja na festivalu. Zato organizatorji razmišljajo, da bi festival v bodoče razširili in podaljšali še za kakšen dan. »Zelo pozitivno smo bili presenečeni tudi nad odzivom celjskih osnovnošolcev, za katere smo kot novost festivala pripravili dve predstavi. Whodnje leto bomo z nastopom folklornih skupin verjetno razveselili tudi žalske šolarje,« že načrtuje naslednji festival Od Celja do Žalca predsednik Celjske folklorne skupine Mitja Ocvirk. BA Foto: KATJUSA Nastop skupine iz Indonezije je požel buten aplavz. Vodovnikova nagrada pesnikom glasbe v soboto so v Zrečah prvič podelili nagrado za življenjsko delo na področju ustvarjanja kvalitetnih besedil za slovensko glasbo. Poimenovali so jo Vodovnikova nagrada. Vodovnikovo listino, kovan kipec Jurija Vodovnika in denarno nagrado so na predlog Društva pesnikov slovenske glasbe podeiili pesniku in pisatelju Antonu Grič-niku, doma s Planine na Pohorju. Pesnik in pisatelj, ki sicer živi v Ljubljani, je avtor ne le številnih besedil za zabavno in narodno zabavno glasbo, temveč tudi prozne trilogije o Juriju Vodov-niku. Nagrado sta mu pode- lila predsednik Društva pesnikov slovenske glasbe Viti Bertok in zreški župan Boris Podvršnik. Zreška občina je namreč v okviru Vodo vrhova leta prevzela pokroviteljstvo nad to nagrado» ki bo po pričakovanjih tako občine kot dnižrva pesnikov postala tra-dicionaloa. »Vodovnik je pravi lik za nagrado pesnikom slovenske glasbe. Predvidoma jo bomo v prihodnje podeljevali na festivalu v Škofli Loki, želimo pa jo razširiti med vse, ki pišejo besedila za slovensko glasbo,« je poudaril predsednik Društva pesnikov slovenske glasbe Vili Bertok. Prvi na- grajenec, Anton Gričnik pa upa. da bo tudi ta nagrada prispevala k dvigu kakovosti besedil. Podelitev je spremljala Gričnikova družina, Številni člani Društva pesnikov slovenske glasbe, ki so v nedeljo v Zrečah imeli tudi svoj letni občni zbor, ter seveda predstavniki Občine Zreče. Prireditev je povezoval Martin Mrzdovnik, ki je Vodovnikovo nagrado poimenoval za otroka Vodovnikovega leta. Obogatili so jo s pesmimi Pranja Kozela, Jurija Vodovnika in Antona Grič ni-ka v izvedbi pevke Ane Kran-čan in Ljudskih pevk z Dobrave. MBP Knjižnica dela nemoteno Delavci Osrednje knjižnice Cetje 80 ob pomoči skupine študentov uspešno in v rekordnem Času preselili vse knjižnične enote iz Študijskega in domoznanskega oddelka na Muzejskem trgu na novo začasno lokacijo na Mariborsko 7, v nekdanjo stavbo Kovino-tehne. Selitev je bila potrebna zato, ker bodo sedanjo stavbo, h kateri gradijo tudi nov prizidek. temeljito obnovili in posodobili. Knjižnica bo na Mariborski 7 delovala približno eno leto, zatem pa knjižničarje čaka nova selitev - takrat v nove in prenovljene prostore na Muzejskem trgu. Študijski in domoznanski oddelek, ki so ju avgusta preselili. od pon^el jka spet delujeta nemoteno. »Preselili smo približno 220 tisoč knjižnih enot. Nekaj nad polovico gradiva smo spravili v Zgodovinski arhiv v Ce-Iju (104 tisoč enot iz študijskega oddelka in 33 tisoč enot iz domoznanskega}, na Mariborsko pa smo preselili 76 tisoč enot iz študijskega oddelka in 12 tisoč domoznanskih gradiv. Na novi začasni lokaciji je zdaj okoli 90 tisoč enot gradiva, ki si ga je mogoče izposoditi takoj,« je na novinarski konferenci ob koncu selitve povedal direktor knjižnice mag. Branko Goropevšek. In dodal, da bodo morali biti uporabniki za izposojo tistega dela gradiva, ki ga zdaj hrani Zgodovinski arhiv Celje, nekoliko bolj potrpežljivi, saj bo za izposojo potret)en kakšen dan. Goropevšek upa, da bodo bralci sprejeli to začasno lokacijo in da bo v tem letu poslovanje nemoteno. »Za uporabnike se ni spremenilo nič, razen lokacije. Vse storitve ostajajo enake kot doslej, še ve^, na novi lokaciji imamo prednost, ki je doslej ni bilo - dostop možen tudi za invalide, saj je v stavbi osebno dvigalo,« je povedal . BRST it. 73 • 16. september 2008 m 16 BRALCI POROCEVALCI NOVI TEDNIK Pohod gasilk na Goro Tu^i letos je komisija za članice GZ Žalec organizirala tradicioDalni pohod za čla-nice gasilskih zvez Žalec in Prebold, tokrat smo se odloČile za Goro. Organizacijo pohoda je prevzelo PGĐ Velika Pireši-ca. 23. avgusta smo se že ob 8. uri zbrale pred njihovim gasilskim domom» kjer so nas pričakale bogato obložene mize z domačim pecivom, Čajem, sokom in kavico. Na poti nas je spremljalo pet vodnikov. Člani PGD Velika Pirešica pa so poskrbeli tudi za prevoz članic v primeru, da bi bila pot preveč naporna. Po skoraj dve uri trajajoči hoji smo priSie na Goro, visoko 569 m. Seveda smo si najprej malo oddahnile in se okrepčale, nato pa smo si ogledale cerkev sv. Kunigunde. Ob vrnitvi nas je pričakal še harmonikar. Na izbiro smo imele toplo malico ali ples. Ker pa se znamo dobro organizirati, smo dobile oboje. Pridnih se nam je tudi predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, ki je pohvalil našo ude< ležbo, sodelovanje z GZ Prebold in se zahvalil PGD Velika Pirešica za dobro organizacijo. Za zaključek so nam domačini obljubili presenečenje. Zopet smo pešačile po gozdu, srečale pastirce, teto Pehto, na jasi pa smo videle Kekca, Mojco, Bedanca, Rožle-ta, zaigrali so nam odlomek iz povesti Ke-kec pisatelja Josipa Vandota. NATALUA DERNAC Skupinska slika udeleženk pohoda na vrhu Gore Vzpon na Triglav »Oj« Triglav moj dom, oj> Triglav moj dom,« je v petek zjutraj odmevalo z vrha slovenske najvišje gore. Tam se nas je skupaj s spremljevalci ter vodiči uspešnega vzpona razveselilo 100 dijakov I. gimnazije v Celju. Podvig je rezultat praznovanja 200-letni-ce šole. ki jo letos praznuje 1. gimnazija. Dijaki mešanih letnikov smo se z Rudnega polja [Pokljuka) proti domu Planika odpravili že v četrtek, 21. avgusta. Po uspešno oprav-Ijeni poti do Planike je neobeiavno vreme vzpon na »streho Slovenije« prestavilo na zgodnje jutranje ure v petek. S pomočjo profesorjev in odličnega vodstva PD Matica Celje je cilj dosegel prav vsak. Po končanem sestopu so Člani planinskega društva krstili vse novopečene hribolazce ter se skupaj z njimi podali še na zadnji del poti proti Rudnem polju. Tam so nas pričakali avtobusi, ki so nas utrujene» a vesele In ponosne odpeljali proti Celju ter tako zaključili dogodek, ki bo verjetno vsakemu ostal v najlepšem spominu. KP Izlet po prelepem Prekmurju lüdl to pot se je celodnevni izlet Kluba ljubiteljev narave Felice začel v zgodnjih jutranjih urah izpred gasilskega doma Donačka gora. Naš prvi postanek je bila cerkvica MarijeSnežne, v kateri smo prisluhnili maši, po blagoslovu, ki nam je zagotovil srečo na poti, pa smo se odpravili v gostišče Jur-Ček v Zgornjo Velko na bo-grač. Po okusnem jutranjem krepčilu smo nadaljevali s polnjenjem baterij, tokrat z ogledom Bukovniškega jeze- ra in njegovih pozitivnih energijskih točk pod vodstvom prijazne vodičke LlK. Dobre volje in odličnega počutja, h kateremu so morda prispevale tudi energijske točke, smo se nato odpravili v gostišče Upat v Dobrov-niku in z odličnim kosilom poskrbeli za lakoto, ki se je oglasila. Po krajšem postanku nas je pot vodila na Otok ljubezni pri Žakovcih, kjer smo bili priča pomurskim običajem in glasbi, seznanili pa smo se tudi z zgodovino reke Mure. Kljub temu, da se je avtobus nato usmeril proti domu, naša dogodivščina še zdaleč ni bila pri koncu. Zaključek smo načrtovali tam, kjer se je naša pot začela. V novem gostišču pod Donačko goro so nas pričakali s frajionarico in okusno večerjo» sledila pa je nepozabna zabava, ki se je zavlekla pozno v noč. In ni ga bilo med zbranimi, ki si ne bi želel izleta Čim prej ponoviti. ZDENKA D0K1Ć 0TR05KI ČA50PI5 Pesmi z vranje in najstnišice perspeictive z začetkom novega Šolskega leta vabimo mlade bralce, da sodelujejo v akciji Moja najljubša knjiga» v kateri lahko na naslov Prešernova 19, 3000 Celje pošljejo kupon s predlogom dobre knjige in za nagrado prejmejo lonček naše me-dijske hiše. Ida KreČa za september za branje predlaga pesniške zbirke slovenskih avtorjev. Ob začetku šolskega leta se začenja vrsta dejavnosti, s katerimi želijo knjižničarji in učitelji mlade vzpodbuditi k branju. Na mednarodni dan pismenosti, 8. septembra, se je začel projekt Rastem s knjigo, ki ga pripravljajo ministrstvo za kulturo, ministrstvo za šolstvo in šport in Zveza splošnih knjižnic. Namen projekta je, da sedmošolci ob obisku knjižnic prejmejo leposlovno delo slovenskih avtorjev. Tokrat so zanje izbrali pesniško zbirko pesnika Ervina Fritza z naslovom Vrane, ki vsebuje kar 30 različnih pesmi o teh črnih pticah. Ida KreČa iz Knjižni- ce pri Mišku Knjižku pravi» da pesniške zbirke med mladimi niso preveč priljubljene, a zbirko Vrane označi kot nekoliko posebno in jo zato priporoča vsem. »-Ne gre za kakšno posebno ljubezen do teh ptic, temveč zato, da te vrane odražajo vsa tista čustva, misli, hotenja, dejanja In vloge ki jih imamo ljudje v medsebojnem sporazumevanju.« V knjižnici imajo mnogo pesniških zbirk, namenjenih najstniškim dušam, pa tudi starejši se ob njih nasmehnejo in obujajo spomine na mladost. Takšni sta tudi zbirki Barbare Gregorič Gorenc, ki nosita naslova Tri pike in Randi. »Poleg vsebine zbirki prinašata tudi zanimive ilustracije, pisane na kožo mladim bralcem,« je dejala [da Kreča. VT noW|ednik' •"i'*. radiocclje OSfiEONM KM4I2HICA CEUS MOJA NAJUUBŠA KNJIGA je: (me in priimek: Na$lov: Oovolfui^m, do M mojf p^dolkj ievn» m it. 73 • 16. september 2008 NOVI TEDNIK 17 Gregor Britovšek (prva vr^ta, skreino levo) in Nenad MIrovič (tretji z leve) Priče v šestih ietiii veiiico pozabile Pred senat tudi odvetnik Aleksander Čeferin? Na okrožnem sodiSču v Celju se je včeraj nadaljevalo sojenje 28-letnemu Nena-du Miroviču za umor 25-letnega Matjaža Volka Iz Velenja. Tega so leta 2002 našli umorjenega v Ljubljani, umor pa naj bi naročil 30-letnl Gregor Britovlek. Miro-vič je po umoru pobegnil, a so ga lani pri-jeti v Avstriji in ga na podlagi tiralice izročili Sloveniji. Ker je ključna priča v celot-nem procesu, se brez njega vsa ta leta sojenje ni moglo v popolnosti začeti. Junija, ko se je le začelo, je MiroviČ očitke, da je morilec, zavrnil in s tem delno razbremenil (udi drugoobtoženega. Volk je b\] umorjen v Ljubljani, kamor naj bi odšel k svojim dolžnikom. Spremljal naj bi ga Britovšek, ker je bil Volku dolžan nekaj denarja. Ker mu je ta grozil z izterjevalci, je BritovŠek za spremstvo prosil Mi-roviča in mu naročil, naj Volka le ustrahuje, da bi mu dokazal, da ima zaščitnike. Izroči) naj bi mu še pokvarjeno pištolo, umora pa ni naročil, irdi. Mirovlč je junija dejal, da nikoli ni bilo govora o ustrahovanju, še manj o kakršni koli pištoli. Pravi, da z Volkom v Ljubljano ni odšel in da o umom ne ve nič. MiroviČ je junija trdil» da so mu v Odvetniški pisarni Ceferin svetovali, naj zapusti Slovenijo, kar je tudi storil. Odvetnik iz iste odvetniške pisarne pa nastopa v istem procesu kot pooblaščenec očeta umorjenega! Vendar so kasneje v Odvetniški pisarni Čeferin Mirovičeve navedbe zanikali in jih označili za laž. Ravno zato se zna odvetnik Aleksander Čeferin znajti tudi pred sodnim senatom. Včeraj so zaslišali Mateja Grma, Vojkovega prijatelja, in Davorina Dakiča, ki je delal v lokćdu, kjer sta se spoznala Mirovlč in Bri-tovšek. Na prvega, ki je bil tudi sam Volku nekaj denarja dolžan, a ga je vrnil njegovemu očetu, je letelo največ vprašanj o seznamu Volkovih dolžnikov, na katerem je kar nekaj oseb. ki naj bi jih morda celo povabili kot priče. Dakič je odgovarjal predvsem na vprašanja, kako. kdaj in zaradi česa sta se obtožena spoznala, dejal je tudi, da mu je BritovŠek omenjal pištolo, toda da je bila menda pokvarjena. Nanj naj bi se Britovšek obrnil tudi s prošnjo, da bi izterjal denar od nekega velenjskega gostinca, za kar naj bi ponudil tudi nekaj denarja - na sodiSču so govorili o več tisoč evrih. Ob tem predlogu naj bi Dakič slišal Mirovičev komentar, da naj bi bil za takšno vsoto tudi pripravljen koga »pospraviti«. Tožilka Ulijana Dolžan je včeraj za priče predlagala izvedenca za komunikacijo po telefonu, policista, ki deluje v skupini z anali-tiko na PU Ljubljana, kjer so preiskovali telefonske pogovore vpletenih v času umora, ter še osebo, ki naj bi ji Britovšek kot posrednik pomagal pri nakupu vozila, a se je verjetno nelcaj zapletlo, saj je zadeva v policijskih rokah. Ker je časovno odmaknjena (menda naj bi se dogajalo lani) od primera, zaradi katerega poteka sojenje, je BritovS-kov zagovornik temu zaslišanju nasprotoval kot tudi zaslišanju policista iz Ljubljane. Predlagal je. da se kot dokazni predlog v spis vloži seznam Volkovih dolžnikov in da se nekatere s tega seznama zasliši. Ibdi očeta, ki naj bi pojasnil, ali so mu sinovi dolžniki sploh vrnili denar. Odvetnik Nenada Mi-roviča je predlagal, da bi se zaslišalo tudi Izvedenca daktilografske stroke, ki naj bi pojasnil nekatere prstne odtise na vozilu, s katerim se je Volk peljal v Ljubljano, Sojenje naj bi se nadaljevalo oktobra. Več kot očitno se je spet pokazalo, da je časovna oddaljenost od umora do začetih sojenja ključen razlog, da priče marsikaj, kar bi drugače razjasnilo okoliščine in hitreje privedlo do konca obravnave, pozabijo. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Jutri o umoru Flandra Jutri naj bi se na celjskem okrožnem sodišču začelo sojenje trem mladeničem, ki so obtoženi brutabega umora 27-letnega Simona Flandra pred velenjsko Rdečo dvorano 8. marca letos. 27-letnega Velenjčana je umoril 20-letnik, ki se je s 16-letmm kolegom s Flandrom zapletel v spor na parkirišču. Flander naj bi ju prosil za cigareto, ker je menda ni dobil, je sunkovito speljal, trčil v eno od parkiranih vozil, se nato vrnil do obeh in jima zagrozil, naj nikomur ne povesta. kaj sta videla. Fantje so se takrat začeli prepirati in pretepati. Med pretepom je 20-leini osum- IT-letniSifflon Ränder Ijenec z nožem Flandra večkrat zabodel, nato s svojim znancem pobegnil. Nož sta skrila skupaj s tretjim, 17-letnim Velenjčanom. Preiskava tega umora je bila ena najtežjih v zadnjem obdobju. Čeprav so polidsti zaslišali več kot 300 oseb, ki naj bi kaj vedele o umoru, skoraj nihče ni povedal nič oprijemljivega. Polidsti so bili vdneh po umoru na terenu 24 ur na dan in kljub temu. da morebitni očividci niso sodelovali s policijo, umor v relativno kratkem času tudi razvozlali. Jutri bo znano tudi, ali bo sojenje odprto za javnost, saj naj bi bila vsaj dva obdolžena mlajša od IS let. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Ponarejali banicovce za 50 evrov Večmesečna preiskava ponarejanja denarja, v kateri so za osem kaznivih dejanj ovadili devet oseb, starih od 19 do 25 let, je končana. Kriminalisti in policisti so opravili pet hišnih preiskav na območju Celja in pridržali pet osumljenih. Bankovce so unovčevali ob registracijah in nakupih vozil ter avtomobilskih delov, v gostilnah In restavracijah. Tihotapili so jih tudi v sosednjo HrvaŠko. Kriminalisti so preiskavo začeli aprila, ko so na območju Celja porast unovči te v ponarejenih bankovcev za SOevrov. Osumljeni so ponaredke unovčevali v času, ko različna podjetja in prodajalne niso imeli možnosti preverjanja pristnosti bankovcev, ker so bili na primer zaradi prenavljanja prostorov brez naprav za preverjanje. Unovčevali so jih tudi v času, ko jih uslužbenci zaradi velikega števila strank niso utegnili preverjati. Dvema unovčiteljema so stopili na prste, ko sta ob registraciji vozila in pri nakupuaviomo-bilskih delov unovčila po 5 In 11 ponarejenih bankovcev za 50 evrov. Z njimi sta goljufala še v raznih trgovinah in gostinskih lokalih na območju Celja. Ponarejeni bankovci iz tujine v Centru za forenzične preiskave na Generalni policijski upravi so ugotovili, da so sena ponarejenih bankovcih serijske številke večkrat ponavljale ne glede na to, kdo in kdaj jih je unov-čeval. Vsi bankovci so imeli enako Številko tiskarske plošče, kar pomeni, da Imajo isti izvor. S pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov je bilo ugotovljeno, da je ponarejene bankovce iz tujine priskrbel dvaindvajsetletni Celjan. Prodajal jih je posameznikom z območja Ceija, ki so zanje plačevali 50 odstotkov apoenske vrednosti bankovca. Med tihotapljenjem na HrvaŠko so v enem primeru bankovce zasegli na mejnem prehodu Dragonja. ColjuH so bili vešči posla in so zelo dobro poznali slabosti oškodovancev. Bankovce so unovčevali le na krajih, kjer je bila majhna verjetnost, da bodo odkriti. Dva od osumljenih so prejšnjo sredo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanju najprej odredil sodno pridržanje, dan zatem pa ju izpustil na prostost. MJ Ognjeni oreii Oreh poleg gospodarskega objekta je kriv za nesrečo Cvetkovih v Vodnižu na šentjurskem območju. Vanj je v petek zvečer udarila strela. Cvetkovi so ostali brez manjših kmetijskih strojev in priključkov, ogenj je popolnoma uničil tudi na gospodarskem poslopju shranjeno pohištvo In ostale lesene pripomočke ter seno. Škode je za 90 tisoč evrov. »Uspeli smo rešiti kravo, telico in oba konja,« pripoveduje Ivanka Cvetko. »Vse, kar je bilo lesenega na poslopju, je šlo v nič, ostali so le traktor pod njim in nekaj železnih stvari.« Ivanka, mati treh odraslih otrok» na 12 hektarjev veliki hribovski domačiji kmetuje z možem. »Pripravljalo se je k slabemu vremenu in bali smo se toče. Mož in sin sta hitela pospravljati stvari na varno, pod streho. Dolgo ju ni bilo na spregled. Močno je zagrmelo in kar nisem verjela očem, ko sem zagledala velik plamen opja v zgornjem delu poslopja poleg hiše.« Razumnemu ravnanju in hitri reakciji zahvaljujoč so Cvetkovi najprej odhiteli v hlev rešit živino. »Spustili smo jo na prostost in odnašali na varno vse, kar nam je prišlo pod roke.« Hiüx} posredovanje okoliških gasilcev iz štirih društev je preprečilo, da bi se ognjeni zublji razširili v spodnji del poslopja in zadali še hujši udarec Cvetkovim. MATEJA JAZBEC « o e S o (B X C e St. 73 ' 16. september 2008 m - 18 INFORMACIJE NOVI TEDNIK So pram naslov, če za posebne priložnosti potrebujete narezke, hladne prigrizke ali hladno topli catering. Odlično znajo za goste in njihove želodce poskrbeti na raznovrstnih otvoritvah, slavnostnih kosilih in večerjah. Njihove kulinarične specialitete gostje lahko okušajo že vse od leta 1990, ko je Bacchus odprl svoja vrata. Ce prisegate na odlično pijačo in jedačo, vabljeni, da preverite ponudbo vinoteki in delikatesi. Na voljo so vam vrhunski mesni izdelki, siri in ostale gastronomske dobrote. Na njihovih policah najdete tudi vrhunska buteljčna vina z vseh območij bogate slovenske vinorodne pokrajine. Movio, Kristančič, Štajer, Lisjak ... je le nekaj izmed mnogih imen, ki jih najdete v dobro založeni vinoteki Bacchus. viiaoarK Zdraviliška 22.3270 LASKO, telefon 03 m 1610, internet: www.vitdparic.si, email: info(^vitdpark.si oIcMsfu GMtBteSiMgavc Trt:+386(0137S73SSß faj:»»(0)37SJO2Ci0 ^^ (•mati: Hotel Smsgaw H;+5» (0)375? 66» _ raK+»6(0)3757« 10 www.smogavc.eom into >MlD4ivlUAe ifloTiađniMruHtFUin* • poNUen ofina* • Otnno t« itaiäa lA mo* ««nScicUMn Restavracija Pizzerija in špageterija Prenočišča BEAUTY & WELLNESS CENTER LUCIJA (tel: 03 7590608) Rezervadje: 03 759 0607, G5M 041- 222-732 SlofTtikovaulka6,321SLoier www.kraon^ fSfci " Bohorč " jftl, P0*u6fc KUHTKfAr MAliCC, POZE^ XOSLA, AU CA», Bohorč MbH«! Lp.,Di^flnsKvedra 44, 9230 šerttfur pri Cetlu, Td.« M386 (0)3 746 14 30, Mobfi«: (0)41 466 726 ig tmätci^ M A4 Kkln&ysKi 33lOiale< Tel: 710 30 90 CSM: 040610 610 DELOVNI CAS: Ned. in V5I prazniki: 12-Z2h Gostilna FRANCL Zagrad 77,3000 Celje, Tel.: 00386 (0)3 492 64 60 ri*» Hotel pod Roglo BOHARINA 2,32T4 ZR£CE.SL0VENUA Td. Gosriina Emavs: 02/80.50.830 email: ]nfo^kicc*blstrlca.coffl 4 (Get Bistrica in Gostilna Emavs L-LLL-V Vinaiska ul. 3 2310 Slovenska Bistrica Delovni £w: pon.-sob.: 08'.DO - 20;00 n«d.: 09;00 - 20:00 Troovec pri D. 56 Dramije Tel.: 03/579a^20 Mob: 051/438^38 www.g09tisceniirao.8t Obrtniška cesta 13 mmm Tel.: 059031314 NS^ ^ F3X:0S9031 313 ---- E-posta: info@piz2oteka.si http://www.pizzoteka.si ^Rakc Buraei^ i/enu^^' Kwtakt • unünm umzr - vrwwjanc-btsgetcofn ''j/Ju^'^ • { i infbiranc-tMiper.mn 'iniMjiushiij^ IS - m ŠL 73 • 16, september 2006 NOVI TEDNIK i ' NASVETI 19 DRUŽINA IN ODNOSI Otrok in (spletne) spolne zlorabe Veiiko otrok in tudi odraslih meni, daj jim raba spleta ne more škodovati. Pa je res tako? Dejstvo je, da na spJet med ostalimi prihaja veliko pedofUov, ki prežijo za fotografijami, ki jih mladostniki, nič hudega sluteč, objavljajo na spletu. Tako preko zakrite in lažne identitete prihajajo v stik z otro-ki in mladostniki. Namen njihovega obiska na spletu je» da bi se srečah z otrokom oz. mladostnikom v živo. Ob dejstvu, da starši ne morejo nadzirati svojih otrok 24 ur dnevno, je Še kako pomembno, kako jih pripravijo za »odhod v svet«. Otrok se lahko znajde v nevarnosti, ko nikogar od staršev ni zraven, da bi otroku lahko pomaga), zato jes preventivno potrebno pričeti že zelo zgodaj. Že majhen otrok se lahko nauči, kaj je prav in kaj narobe, kdaj sme reči NE in spregovoriti o tem, kar se mu je neprimernega zgodilo. Otroci, ki so zadosti informirani in vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč, če bi jo potrebovali, imajo manj možnosti, da bi postali žrtve spolnih zlorab- Virtualna zloraba Resda je otrok lahko obvarovan pred fizičnim napadom, vendar pa mu izpostavljanje na spletu lahko pusti hude psihične posledice. Potencialni storilec tako lahko otroka zlorabi že s tem, ko ga nagovaija k spolnim od-nosom, mu celo pošilja opolzko vsebino s pornografskimi fotografijami. Mogoče bo otrok oz, mladostnik takšno vsebino takoj izbrisal in taki osebi ne bo več odgovarjal, vendar pa mu bo ostal občutek umazanosd in neprimernosti, saj virtualna zloraba vpliva na realna čustva. Doživljal bo krivdo in sram, kar vse ima lahko dolgoročne posledice za otrokovo psiho. Vsak kontakt, ki je z OU'O-kom oz, mladostnikom vzpostavljen na neprimeren oz. zlorabljajoč naftn, puŠČa dolgotrajne posledice, ki se lahko kasneje v življenju lahko kažejo na različne načine, npr. deviantno vedenje, odvisnosti, težave v partnerskem odnosu. Kako reagirati? Otroke in mladostnike je pogosto strah reakcij staršev. Posebno, Če so mu starši neko stvar prepovedali, sam pa se tega ni držal in se mu je zgodilo nekaj slabega. V kolikor bodo starši zmogli ustrezno ukrepati, verjeti otroku in mu povedali, da ni sam kriv, če se je nekdo do njega neprimerno vedel, bo travma dogodka manjša oz. bo otrok doživel manj negativnih posledic. V nasprotnem primeru, ko starši otroku gle- de spolne zlorabe ali spletnega nadlegovanja ne bodo verjeli, mogoče dogodek celo minimizirali, bo otrok ostal kriv in osramočen, vanj se bo naselil strah, predvsem pa pravo izdajstvo, saj ne bo imel nikogar več, komur bi lahko še zaupal.Tako lahko otrok oz. mladostnik ostaja sam s svojo stisko, negativne posledice, ki jih nosi, pa tako lahko povečajo ranljivost za ponovno zlorabo. Preko odnosa do vrednirt in varnosti Starši lahko svojega otroka najbolj obvarujejo pred zlorabami tako, da mu v družini nudijo čustveno povezanost in mu postavijo jasne meje in strukturo, seveda na spoštljiv način. Če so starši spoštljivi drug do drugega in do svojih otrok, bodo tudi otroci spoštljivi do drugih, hkrati pa bodo terjali, da bo- BLIŽINA družinski inštitut infp^blizina.si, www.bHiina.si V Družinskem inštitutu Bližina se vsak 2. in 4. ponedeljek ob 19. uri zbira terapevtska skupina za žrtve spolnih zlorab, ki je namenjena Čustveni predelavi negativnih posledic, ki bremenijo doživljanje, ravnanje in zaznavanje drugih in sebe v različnih odnosih. Udeležba je brezplačna. do tudi drugi spoštljivi do njih. Otroci bodo vrednote svojih staršev posnemali- Na enak način se »naučijo« tudi samozaupanja. Ob mami in očetu, ki znata svojega otroka še pohvaliti, ga podpreti in biti ponosna nanj, bo otrok čutil pripadnost in upošteva-nost, predvsem pa bo vedel, da staršema ni vseeno zanj. V nasprotnem primeru, ko je odnos s staj^i in odnos med očetom in mamo prežet s konflikti, bo otrok odraščal s sporočilom, da je sam neprimeren, ne bo smel imeti svojih želja in poueb, kaj šele spregovorili o njih. V kolikor ima otrok občutek, da je doma Izgubil pripadnost in varnost, jo bo pričel iskatiiz-ven svojega doma. Pozornost bo skušal pritegniti na vse druge možne, njemu škodljive, načine. Odnos, ki ga imata starša med seboj in katerega, vsak posebej, vzpostavita s svojim otrokom, igra ključno vlogo pri preventivi in je model, ki ga bo otrok zasledoval pri vstopanju v ostale odnose. SARA JEREBIC ROŽICE IN CAJCKI Fižol za revmatike v ljudskem zdravilstvu velja, da so flžolove lušči-ne eno boljših zdravil proti revmi, uživanje fižola pa naj bi podaljševalo življenje na naši ljubi Zemljici. Če (o ni krasno! Fižol (Phaesolus vulgaris), priljubljeno živilo in zcfravilo Indijancev, izvira kakopak iz Južne Amerike. Od tam so ga v 16. stoletju zanesli v Evropo, kjer se je povsod dobro prijel. Danes poznamo že več kol petsto sort fižola, glede na rast stebla pa ga delimo na visoki in nizki fižol. V ljudskem zdravilstvu so priljubljene zlasti fižolove iuščine oziroma stroki brez zrnja, ki morajo biti dobro posušene in shranjene v ustrezni embalaži na suhem Piše: PAVLA KUNER mestu. V nasprotnem primeru začno plesneti in se onesnažijo, takšne pa so brez zdravilne vrednosti. Iz fižo-lovih luščin pripravimo pre-vretek: Žlico luščin za nekaj minul povremo v približno poldrugem decilitru vode, pokrito pustimo stali Četrt ure in precedimo- Skodelica sveže pripravljenega poparka se pije med obroki dvakrat do trikrat na dan. Kdaj pa se bo (a čaj izkazal za koristnega? Zlasti pri revmatičnih obolenjih, prolinu, išiasu in vse-ku. Izkaže se tudi kot diure-lik, ki blago žene na vodo, pomaga pri boleznih ledvic in mehurja, deluje proti nastanku kamnov, vnetju ledvic. Potrjeno je, da fižolove Iuščine pripomorejo k znižanju kr^megasladkorja, uporabljajo pa se tudi pri zdravljenju sladkorne bolezni. Rev-matiki naj pogosto pijejo pre-vretek iz luŠČin, poleg tega pa naj si iz njih pripravljajo tudi kopeli, Po kopeli naj ležejo v posteljo ter se dobro segrejejo, tako da se močno preznojijo. Proti revmi, išiasu, vnetju sklepov in proti-nu pomaga tudi, Če zmešamo po dvajset gramov fižo-lovih luščin, brezovih listov ter štirideset gramov črnega ribeza. Žličko mešanice vržemo v dvajset gramov vrele vode in kuhamo pet minutv pokriti posodi, nato jo odstavimo in pustimo stati deset minut, potem pa tekočino precedimo in pijemo čim bolj toplo vsaki dve uri po eno skodelico. Čaj lahko os-ladimo z medom. Proti sladkorni bolezni ljudsko zdravilstvo priporoča, da dve žlički na drobno narezanih Ožolovlh luščin kuhamo v tristo gramih vode, dokler jih ne pokuhamo za polovico. Pijemo po eno skodelico pred jedjo. Od iuščin pa k zrnu oziroma fižolu. Če ga boste pogosto uživali, se zna zgoditi, da boste dočakali lepšo starost. Daljše življenje naj bi prinašale stročnice na splošno, zatrjuje vse več znanstvenikov. K podaljšanju življenja verja-no pripomore tudi dejstvo» da fižol ščiti pred mnogimi kroničnimi boleznimi. Raziskave kažejo, da s pogostim uži- vanjetn fižola znižamo tveganj e obolevnosti za rakavimi boleznimi In boleznimi srca, za povrh pa se zaščitimo pred debelostjo, ki je krivec za mnoge kronične bolezni. Fo-lat, magnezij in kalij v fižolu ščitijo srce in pripomorejo k nižjemu krvnemu tlaku. Topne vlaknine v fižolu pozitivno vplivajo na črevesje ter na nižanje holesterola v krvi. Zaradi bogastva nukJein-skih kislin» spada fižol med naj uspešnejša naravna pom- lajevalna sredstva za naše telesne celice. Fižol človeka hitro nasiti in vsebuje malo kalorij, zato se z njim ne boste zredili. Boste si pa pošteno uredili prebavo in se rešili večnega zaprtja. üyaiANjji 8 — 12 kg tn0—in0 Dr. PIRMAT 55,01/519 VAVw.pl m at.sl Linea Snella RADIO CEUE POpAfUA OJB;^. ROJSTNEM DNEVU n 2008} TREM SREČNICAM SKUPM 5 CENTROM LINEA SNELLA V CEUU ČUDOVITE NAGRADE - pozorno preberite! Si želite izgubiti odvečne kilogramer preoblikovati svojo postavo« izboljšati počutje rn poskrbeti, da bo vaše življenje bolj uravnoteženo in fit? V centru za oblikovanje telesa ÜNEA SNELLA v Celju bodo trem srečnim izbrankam dokazali« da je s celostnim fn strokovnim pristopom svetovno razširjene metode dela LINEA 5NELUV® ter z obilico pozitivne energije resnično mogoče doseči tudi najvišje dljel V sproščenem vzdušju, prijetnem okolju ter ob podpori prijazne in strokovno usposobljene ekipe boste uživale v pozitivnih vibracijah in vsakodnevnem napredku na poti proti ciljul Izpolnite prijavnico, morda boste prav vi med srečnimi izbrankami! Prijavnico s priloženo fotografijo pošljite do 18. septembra 2008 na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom: Rojstni dan Radia Celje Objava izžrebank bo 23.9.2008 včasopisu Novi tednik. ff^v celje 95.9 100 J 90.6 MHz huinjcBnafc Naslov: 'felefon^ i tnflu (psntf: Stanzt: ftU: XaBiw je vUe zrfravstvwo Hb^s? KsUen fl ni fivljenjski »log (pr^rđRg, gibanja. Hm, esan«c s^iimskkn rračkom, prijazen, sar4m8sece. m Ali js sijoče črne dlaka, navezan na človeka, star 4 mesece. it. 73 • 16. »eptMiber 2008 Društvo za pomoč živalim v stiski ima v Citycentru (Inters-par] postavljeno hišico za zbiranje hrane za prostoživeče muce, zbiramo tudi prispevke za na-še delovanje in objavljene imamo slike nalih mačjih varovancev, ki i^ejo dom. Žal so nam pretekli teden v hišico vlomil in ukradli vsa zbrana sredstva. 51ahvaijujem se vsem do-natorjem, ki prispevate v hi§lco tako ali drugače, saj bi bilo brez njih naSe delovanje zelo oteženo. Prejšnji teden objavljena akcija sterilizacij in kastracij lastniških mačk po ugodnejši ceni je doživela veliko odmevnost, tako da so termini za sterilizacije in kastracije v septembru že praktično zasedeni. Za termine konec septembra in oktobra lahko pokličete. Vsi mucki, za katere iSčemo danes dom, so kastrirani oz. sterilizirane. 2-krai cepljeni, zdravi, veterinarsko pregledani, prijazni in navajeni bivanja v stanovanju. HELENA J.HACiN Za informacije o posvojitvi muc lahko pokličete na tel: 031 326-877. VOZILA PRODAM OPEL vKSro 1616 v bntvon. letnik 1997, reg. do oprilo 2009, prodam. Ukkn 04158T-315. 3019 KUPIM OSEBNO vozilo, od \i\n\k( oto]>ei oe jUattivni bfcaciü med Lkibhano a C^ tx^kseij*; OhHoä Tabor - k 45 bn do U in 32 km do C£ (meäAC Vra/Mko in Sentrapfii) Hiie: 12 9biaovaajtkiho 190 EUR zo obe postelji. Teldon 041 33S-194, Kfftja. 4S21 SPAINICO, irtmo »bo, bhinio. hlodHniV in pomivolni stroj prodatri.Telefon OSI 39^363. 4585 MlADILNIK z zomrzovolnücom, šTe^nik. 2 * 2, pečica, kuhinjo, »dntio, proifom. Won(H0869-481. 4625 KUPIM HUDIlifIlC tilnik, kuhirjo, lelevizor in »detno kupim. Telefon Q31251^949. 4625 GRAD MATE PRODAM BUKOVA melrska drva doslovimo po 55 EUR/me(ef. Telefon 040 726-301. 4631 PRODAM RIAVE jarkke, težje pasme, zo meso in jajca ter mlode fezke peteline, prodajamo vsok delovnik no formi Roje pri Šempetru. Sprejemomo norocdo zo »odnev-ne ter pik'once 20 dopitan}e. Ostale vrste nesnic bodo v prodaji od 15. septembra. Telefon (03) 7(K)-1446. 4333 OSUCOz mlodičem pradom. (eno podogo-vorv. Telefon 041 23^25. 4579 Ključavničar Ur PVC obrat Zeredi pcpvehnege obsega del uposlf* mo 2 defsvee {m. Ž| na delovno mesto ključavničar II. Zahtevana inbrazba: III., tV. Področje data: PVC obrat, prolr/o* dr^; obfiJcB zaposlitve: redno za d<> ločen tas; cSalovm iar dvoiimenski Mesečno plačilo: po dogovoru, mesečno Od kandidatov pričakujemo resnost poltenosL iznajdljivost. Upmrf|alac obdelovalnega eofitra» m obrai Zaraä povečanega obs^a tfel zaposlimo 2 delavca (m. z| ne delovno mesto UjačavnlčarlU Zahteveiu izobraiba: III.. IV. Podro^ dela: PVC obrat prcnzvo-dnja; oMika zapoefitve: redno za določen čes; delovni eae: dvoizmenski MMaćno pla^o: po dogovoru, mesečno Dd kandidatov pričakujamo resnost, poštenost, iznajdljivost, izkušnje so pnporočene. SonrtMr na tarann« PVC obrat Zaradi pove^nege obsega del zaposli-mo delavca (m, z} na delovno mesto montar IL Zahtevana izobrazba: III.. IV. Področja delarnC ^at prozvo-dnja: oblHia zaposlitve: rodno za določen čes; daloW Čas: enoizmsnski Mesečno plačilo: po dofiovoru, mesečno Od kandidatov pričrtujemo resnost poštenost iznajdljivost dek)vne izt(i> Snje. Pisne prijave poSljrte na naslov: Smer d.o.o., Ipaviava 22,3000 Celja, s pripisom za PVC obnL iil pasem 9olobov. grfKB, zi^, zo rejo di zflkol, prodom. Telefon (03) 5736-S25. 4571 TILKKO simentolko, približno ISU ko, p»-dam.Telefon{03) 5774^94,031816-057. 4576 KRAVO, sta», po telihi, zelo ugodno prodam. Telefon 5772-362. 4601 KRAVO «rok 600 kg, s Mi&o. 130 kg, posamezno gII skupaj, prodom. Telefon 5793-242. 4596 PRASIĆE. tnb od 170 do 23Q ko, prodam. Kupim krovo in telico zo zakol. Telefon 031 743-351,5627179. 4595 PSE, one imi>äe, store M tednov, prodom, (eno 30 EUR. Telefon 5792-077, 041 354-942. 4609 KOZE in kodid;a prodam, l^ef» 734-2313. L361 TEliCKO amentolb, stvo 4 tedne, pnSn. režie 70 ig in otišCene ktinc, prodom. Telefon031 221-243. 46^ V SPOMIN Danes mineva eno leto žalosti, kar nas je zapustil dragi mož, ati in dedi VINCENC SOREC iz Dramelj (n. 1.1949-16.9.2007) Vsem, ki ohranjale spomin nanj, postojite ob grobu in prižigate sveče, iskrena hvala. V3I njegovi 4^ m PRODAM I II ir MEÜNO belo grozdje ugodno prodom. T^ Mon 5772m 4601 KUMM H GROZDt(, jurko in jabolka carjem, b0bove<, krivopeceli store »rte, kupim. Telefon 041 833^66. 4662 OSTALO noüAm HRASTOVE sode. 200,100 in 651, prodam. Telefon 04] 724409. 4539 SHRI vir^sode, sbpAepriJslonvt« 9501 prodam.TelefQn041973^33. 4558 SNinU posredcvolflka Zo upanje, ki je uponje v ljubezen v preteklem letu pormiloveć bi 35.000 osebam, posreduje za vsa starostno obdobjo, brez-plamo zoienske do 46 let Telefon (03) 572^19,031 505495. UopoldOre-sn% s. p., Dolenjo vos 85, Preboid. n IsMranl ranice l&dejo preprosta, rv^ sta Ukleta. Mr>ogo jih zato purw ce, 0O2dl)ite narazoćararvaterjih brez stroškov spozr>ajre. Tel.: 03/S7 26 319> 98m: 031/636 378. Lto^ Onkhk. Us OoUaj» >n PAoU. POŠTENA, 37'letno, zaposlena žensko želi mstego moškega do SO let. Lahko si ludi z dežele, i^endja Alan, teMon 041 24^47. 4607 30.000 pes/edovanj, 11.000 r)ovih posr>an$tev i« bilo v preteklem letu sklenjenih z nalo pomoijo. Leios kale, ds |lh bo öe več. posFed> vainica za vse generacije Zaupanj, Dolenja vas 65. Prebold. 03/57 26 910. 031 50S 495. 031 636 378 ODDAM ŽENSKA oUoofo, od števillie 36 do 42, oddom. Telefon 5739-254, 041 662-976. L35r ZELO pf«nožen hifec, 45 Kel, zeli spoznoti S^nko ali Muslimanko, od 20 do 40 let, zgn^ poroke. Veliko potuje po vsem $vetu. Resno. Agenujo Alon, telefon 041 240-647. 4607 c&c PODJETJE ZA TRGOVINO IN MARKETING d.o.o UUBUANSKA 6. ŠEt^iTJUR ZA OELO NA BENCINSKEM SERVISU OMV ŠEfH'JUR zaposlimo: « prodajalca/ prodajalko - delavoa u dolo v avtomatski avtopralniei Nudimo delo studentom za pomoč pri delu v avtopralniei. Prošnje pošljite na naslov: C^ d.o.o.> Ljubljanska 6, Šentjur v TOku 5 dni aH pokličite na teletofi 041 /672-385 za dodatne informacije. Vrtnarstvo Celje. zaposli tofwfa z iqHtom C-kcitegorije v za prodajo lončnic in rezanega cvetja na terenu, Pisne piUave pošljite na naslov: vrtnarstvo Celje, d.o.o.. ljuMians*ca testa SOOO Celle v' PODlEDilK, as kit, C^on, želi pr^lTKOoS mamico do 38 let za skupno življenje. Lohkote zoposlim. Agendjo Alan, tele' fon 041 24 ^47. 4607 DEKif, Će si rtizocamno, osamljeno in hrepeniš po življenju v dvoje^ potem poklio 041 959-192. Ž17S PODJETNIK z resnimi nomeni hrepeni po iskreni zivljenj^i sopolnid.T^fon 041 22W49. Ž173 nifPROSTrmtški žeiispczrtoti zvestodekie zo skupno življenje. Telefon 031 607-376. 2173 ZAPOSLITEV PAlUETARttA Joger, PnKeni^ S4, Wljur zoposli delovco/ko oli študentko zo ddoćen cos 3 mesece zo zlagonje parketnih pl(»dc Delo je no normo, delovni ĆCS po želj?. Pogojo: iznajdlfrvosl, speef-no9.Tele^051 654430,odl6.dolB. ure. n Oinamibn podj^tj' lutrebujs 6 cnjMft. IcomMkithnih 9$tb a datov koai^l Moinosi honoram« »posfitv«. kssneje moiftost racffte z^puStve. fnfonnadii od pon. 6q petke od 8. do 14.30 en. relvion 09/429-ei>90. Mmt MBfieoftke «. 44. 3000 CsQl IŠČEM delo: vofsNi oiroko. Telefon 031 217466. Ž171 ZAPOSLIMO nctokorko za nedoktćen as,z izobmzbo o!) brez. Gostilna Gomlonko, Goniiy(o45. 2170 ZAPOSLIMO sod^ovo zo izvojonje fosod, ubosfikarje. Ifi pogoj izobrazba pleskor-jo, lohko sle hidi priutenL Ponujomo dobro in redno pbSIo. Kličite somo resni interesenti. Kontaktna osebo g. Front, telefonsko številko je 041 632-210. Franc Jus, s. p., (esio no Ostrozno 4 o, 3000 (e^e. 44S6 KUHARJA zo pripravo pin in k^bo redno zaposlimovCdp/.Tel^onOSl 64^55. Mor{on Lunder, s. p., Ljubljonsko cesto 7.3000 C^. ZA delov nnri ovtopralnid zopostimovesl-nega moikega/f onta z izprtom B kale-ganp. Tel^n 070 BlO-lfiO. DnfftvoR, ovloprolnko Fl, Oblakova 7, Celje. 4606 PtZSRIA Vefdi^erdi v 6nžoh I2S zaposli kghorja, pizzopeko. notakorja. Kuhor raX> 6 EUI^urti, rtolokar rwo 5.5 EUR/ ura.PokiiSte041 602-493,Tomoi n B£E Plestmjok, % Pv P^ina 144, Plotm. Adoptodje, barvanje stonovonj, oken, vrol, hiS; fosod, napui^, zidor^a de-ki,vCel|uinokolio. telefon 041810-717. Kje so tisti lepi Časi. ko srečni skupaj smo biU, kp tebe smo imeä. d zdaj te od nikoder ni. Da zaman ce Čakamo, ne moremo dojeti, a spomin nate daje ruun moč. da brez tebe učimo se živeti. V SPOMIN 16. septembra bo minilo 6 leC žalosti, kar si nas zapustil, ljubi sin. brat» boter in prijatelj PETER KOVAČ s Poti na Kobivjek 14 v LaSkem Vsem, ki se ga spominjate in prižigale sveče, iskrena hvala. Vsi tvoji L35d »Šele včeraj smo se srečali v snu, w ste mi peli v moji samoti, jaz pa sem iz vaših želja zgradil stolp v nebo.« (KahlilGibran) V SPOMIN Mineva peto leto žalosti« kar nas je zapustil naš ljubljeni sin in brat DEJAN KOLAR (16.9.2005>16.9.200g} Še vedno je v naših srcih prisotna bolečina ob spominu na 16. september, ko si za vedno ođlei od nas. Hvala vsem, ki se spominjate nalega Dejana, mu prižigate sveče, prinašate cvetje in postojite ob njegovem prezgodnjem grobu. V žalosti: ati Darko, mamica Neži in brat Mitja 4584 V SPOMIN dragi mamici FANIKI ESIH sSveline (18.6.1935-15.9.1998) ob deseti obletnici prezgodnje smrti. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigate svečke. Najmlaf^ hčerka Petra z dnižiDo 4606 [iD(DWDtediiii( OtUfegaotiP NjitKiJÜMw^qate<«abottetaftüp iwotiülcetioodiwisq- 4 mnte ^ogläM'ir^Novem^eedM iScDrtstMI fcB^uCfw s sv^o nsFočfiifiloD poiutiilLiü tut wnsi z osobnkn doicuRiAntofn nareCneca Nowsea tedne». ilMlili i'irtitgifip uqo€tnio»t< m rte pi'csnoecsio v ttamšdtšnj^ lofcol Podjetiet^&RC. d.o.o. Direktor: Sre^cošrot Podiet)e opravi^ ČasopIsno-založniSko, radij^o inagen-ci jsko-i^o dejavnost Nastov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 422S190, fax; (05)3441032, Novi (ednik izhaja vsak torek in petek, cefid rorkoi^ izvoda )e 0,8} EÜB pelKove^ pa EUR. l^lnlca: Podpečar^ Vdtr. Naročnine: Majda Kl^Sek. Mesečna naročnina te 7,90 EUR. Za lujino je I«tna n^ro£runa 159.60 E3JK ŠievUka transakdj^iega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafi) ne vračamo. Tbk: Delo. ±d.. Tiskarsko sredi&Ce. Duna}ska 5. direktor [vo Onun. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se pUćuje 8,S% davek oa dodano vrednost. NN>VI TfDfMC Odgovorna uredoica: Tatjana Cvim Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Jgor šarlah, Andreja Izlakar ObllkiTvaole: www.minjadceign.com E'maii uredništva: tednik€^l*rc.si Ermail tehničnega tiredni^tva: tehnlka.tednik@ni-rc.sl RADIO CCUS Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja iniilur E-mail: radio^nt'rc.si. E-mail v studiu: info(^raüiocelie.com UR£DNI$TVO Milena Brečko-PokUč. Brane ieranko. Špela Kurali, Rozmflri Petek, UrSka Selišnik, Branko Stamejčič, Simona SoUnJč, Dean Šusier. SaSka Teržan Ocvirk A6EPiC«JA Opravlja tiženje oglasne^ prostora v Novem tedniku in {Udiu Celje ter num osiaie agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodjd Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Vo^ko Grabar. Zlaiko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka ZapuSek. Rok Založtiik l^kkJiL (03)42 25 190 fdx (03)S4 41 032. (03}S4 43 51) ^>rejcm oglasov po ddcL po$d: agendjd^^t-TC.^ it. 73 • 16» september 2Q08 m DELA NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavo* da RS zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih slu2b in uradov za delo zavoda; na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ' pri delodajalcih. Bratce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVfitOŠOlSKA BOeaAOA bia60w hampuiamt • musailk oz. razkljuujue in hakümwue kaga. oocoi» 12 mesecev, mm; VX transcouieft a podjetje za notkawo IH zunujotrmio IN storjtve m, CELIE. kosovllova tfuca 10. 3001CEUE VUCMIST h^OELOZVlUČAR^NEDOlIi:» til I9S.2DI»; RANiClAGISTIKA. Ü1ANSPQRT. m GQMNA. POSIOVNE STWITVE. Dü A CAKKAiUtVA ULICA 8.3000 CEU deuvec v pmizvouukmtintažči) m^kl' ^ MOtftAŽA strelovoone mbh, (zsekovaflie. tmjoül ajaön^. pakihaue: ooio^n uz. 12 mestcfv, mm: neml pftoizvoirja. rumHK STORITVI m: TRNOVOJSKA t£STA 13i)(ic celie äSTRKA PROSTOROV M/1' täÜHii VS£H VRST prostinov IN STAV8. tttiXSi OKOi. mt^ (AS, B UmPJ. n.UDK; ÖSTlUil SERVIS AN-om J[l2iu ROiKMiC S^ STANETÜVA UUCA 19, 30d0ceu SKIAOäÜfK KOMISIOMAR M/l SPRÜH Ift IZilOCniV BIA6A. PRIPRAVA 81ABA ZA ODPREMO, XOMISlOMlFlAfUE BLUA. SKRB ZA STANJA 81ASA IN VDDDUE mafiMi EVIDENCE. 2A m CAUA. OSTAiA OflA n NAVODILU^ NAOHfJENEEA: OOLOCEN US. MESECEV. UJiOOS; MANPOWER CU3JI.; MANPQWFR D.D.O: p{ CQJE. STANflOVA UUCA l4.3000CaJE ^ ĐBAVEC • M/t DEU V SAiU)B8ll$T\U DOO Z GRADBENNISTROI. NEDOlflĆBI CAS. ZI9 JOOS: GM6 VWOER. Oa^OKNA MEHANIZACIJA IN CRA DUJE. D.C.0:2A0NR0VA126.3211 fum VAS uam • H/l M0NTA2A OPS PIG$C, QOLO^N ĆAS, $ MESm 2112689; SRADBEHISTVO IN TRSOVtNA Smn Q.O.Q; SALON TA60SS CHJE. Tt HAUEU. 3221 TEHARJE natakar m/2:0&0vs7k^nja£ kaabatu bah uuca mesta »{evuforoich fi. 3006 ctue. oaoCh Čas. i hesec. \imi. meoikqm. posr£lwjst^nl storitve in ^n^o. loia zdrhanip: boore245.32316r06elh0 cetuc öädue qud^ih osjektov. posuivnih prostorov. sejemshh prostorov. določen 3 mesece. 1^2008:5radhje s». graoboilir^ w snmi m uubuansxa cestaoiamcqje đeuvs v pauriq mesmk (zd&xov u/i PRIPRAVA IN pahraue mesmm IZDELKOV PO 0(1 HAIOOU. PRIPRAVA EMSMiä ZA PWIRAIUE. m JANJE iN täSUi OBOVNIH POVRŠIN: DOlOftN ČAS. 12 MESECEV. W.&2088: LEDAS poojnje ZA PREDELAVO IN PROOAJO MESNIH IZDE1XDV. aaa C(Lft.LAVA7F.3[KlflmjE QOAVEC 8 REZ POKUCA POSUläVALEt STROJEV • M/2: IZVAJA P0SU12E VAILE STROffV SIEK NA ZAHTEVE POGANE Z OE^ lovnh na1060h IN S^EMMO ookumentaojd. PREVERI USTREZNOST matiriaia (vaumtka KARTDNA. UPENKE IN GA PRPRAVI ZA OBOE lavo. ODJEMA RASTEZAN MATm 00 ^OJA, GA SORTIRA PO OEBEUNl KAKOVOSTI RAZ^IEZA n ESTmKEM VIDEZU H OOLAGA NA OnAGALNO MIZO au PAifni. PROIZVODE SORTIRA. RGh IN ^ ooaCi ter pripravi za NADAUVO OBDEUVO oziroma pae^ DOLOCEN (as. 3 MESECI M&lUt: STOBRA trade PROIZVODNJA. TRBOW NA n storitve um ujkovčeva UüCA 1,30110 CEUE vqzmk tovdfliuaka wt vqz»k tovornjaka v kedmarodnem prometu voznu( v cestnem prometu »določen čas. 1612006: kar6q trak nevozl ojijl; ou&a ojta s3. n\l vojnik čisulka poslovnih prostorov delovno mesto ceje • wt • ö§£gue poslovnih prostvrov in trgovskih e»trov. dolobn čas. 12 muesv. m.mi^ mdori val m vzik^evaue aaa Prešernova cesta sa. i23s raomue KUPAH KLEPAR • M/l KLEPARSKA OELA. NEOOLDČEN ČAS. 1712066; AJLL AVTIBUEPAPSTVU MT^UČAR-srvu REia A CAR n AVrOVUKASlENKO FRIDAU S.P; KOVAäU CESTA 2S, 3205 VITAMiE VOZNIK VOZNIK . M/t VOZNIK VOZHA Z VLAÖLCEM AU PRIM3UČARJEM PO SIOVINUI TER OBČASNO PO TIUINL NEDOLOČEN ČAS. UIZOIIB: VALSN PRE m IN POSREDNIŠTVO VALEKRNA GflttOäK S.P: KOVINARSXAOUCAaSOOOCEUf OBftATOVNJ ELfKtRIKAfl OSflATOm EliKTfflKAR • M/t NADZIRANJE. VZ0R2£VAN^ IN POPRAVILA ELiKTFBČNM NAPRAV. * OPffiME. STROfV (N MLI&A PODORNA OEIA; NEDOLOČEN ČAS. 28.92006: VAUL PROIZVODNJA VILICV IN OUTKOV aOi3; äUZAASKA CESTA 3, 3220 ^RE OBDELOVALEC KOVIN nDEiovAuc Kov)N • M/t' msmui m DEL HA STROJIH IN NAPRAVAH OPRAVLIAKR DEL POVRŠINSKE ZAi&TE IN KONČNE MOKTAŽE VP& NJAMJE BREMEN IN OflODU HeVNOVZDR&VAN^ STROJEV iN NAPRAV.: NEODLOČEN ČAS. CONTMN» PROIZVODNO POmJE. aQ.Ot 6flAJSMCnTAe.30UCEUE MESAA POMOŽNA DELA V PREDELAVI MESA • M/t PO-MOdlA DELA V PRIPRAVI IN PREDELAVI MESA ZA MESNE (ZDEUa I^EUVA PO NAAOČai^. DDIDÜN ČAS. 3 MESECE. 12.112008; LEDAS PttUETJE ZA PREDOAVD H PROOUB MESNIH IZDaXOV. OiUt CEUE. LAVA? f. 3800 CaJE PREOBUKOVALEC IN SPAJALiC KOVIN VAAILK • M/t OPRAVLUNJE VSEH VAfflLSKM Oa VAUBUE POOSKLjyOV VARJENJE KONSTRUKCIJ OPRAVUAKIE VSEH la NA STROJIH M NAPRAVAH NEDOLOČEN ČAS. 2^12006: CONTAINER PROI> ZVDONO PQOJR'JE. DID; BEOGRAJSKA CESTA 6. 300(1 CEUE KUUČAVNIČAR KLNJČAmiČAR • tf/t OPRAVLJANJE VSEH KLIOČAV^ NjČABSKiH DU UP0GI8AIUE NASTROflH, AEZAMJE NA STROJIH DELi2 Z ROČNM ORODJEM. PREMEŠČANJE BREMEN Z DVIGALOM ^ KDOU^ ČAS. 2112008: QWTAIN5I PROfZVONO PODJETJE. 0.0.0: BE2l&RiUSa CESTA 9.3000 CBJE SREDUA POKUKA IZOBRAZBA CtiVANIZe^ • M/t OELR KA NAfflAVAH V GALVANL PRIPRAVA KBilIKALJJ ZA DUO, ULS NA STROJIH ZA JEOKAUE. STROJU ZA KOPIRAJUE W NA OSTAUH NAPRAVAH V GAlVANt ODLOČEN ČAS. M MESECEV. \lim: MANPOWER UDO, MANPOWER 010: PE CEUE. STANETÜVA UUCA M .3Q00CEUč OROQJM1 • M/t OUO NA STROJIH V ORODJARNI, DELOZ VRTALNIMI STROJI, STRUdllCQ.REZXALIilM STROJEM. BRUSkNN STROJEM IN PEČJO ZA K«UE> NJE.DPflAVUAfUEMAMJ§ll REMONTOV.MAZMIE STROJEV IN IZDELAVA PRIROČNEGA ORODJA LOČEN ČAS. 12 MESECEV. 171200B; MANPOWER DlOu MANPO^ UaO; PE CaJl STANEn!VA ULJCA14.3BNCaJE SREDNJA POKUCNA rZOBRAZBA PICO^KM/t PRimVATESTA.PRlPRAVAIN PEKA nC (PO KAROČlil HI ZA RAZREZ). SKRR ZA KD IN ČISTOČO NA OEIDVICM KSTV. OSTAU DHA PO NAVODIUK NADREJENEGA; DOLOČEN ČAS, IZ ME-SE(£V. 1712M8: MANPOWER 0.0.0; MANPOWER DIU ra^ STANETRVA UUCA 14.3000 (ZLE SKlMläMK • M/t' SHjUČČEUE BUGA. 001^ ČEN ČAS. 3 HESE(S. 2712688: METRO TRBOVSKA OI»2BAQJ!;UVA9.300QCEUE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOINA IZOBRAZBA PROMETNf REFERENT • M/t PROMEDil REFERENT V MEDNARODNEM PROM. NEDKOČEN ČAS. 18.12668; KAR60 TRASE PREVOZI DIU CEU»A CESTAS3,32UVDJNft ZAVAROVALNI SVETOVALK • ZAWfOK i ■ M/t SVETOVANJE STRMKAM. PMDOBIVWE PONUDB. DOLDČEI ČAS. 24 MESCEV. 2L6.200S: GRAWE ZA-VAROVALffCA DA KARBOR POSUIVIIA ENOTA LM' BUMAKOMBRKESAULJCAflOSaUlJBlIANA GRAfICAR TISKAR M/t PRIPRAVA IN ilPRAVUANJE STROJEV ZA TISK. DOlOČEN ČAS. 3 KSGZ. 1712«».'AERO IQA PDQ^JEZAZAPOSUWJUE«VALnnv. UUU PAVCEVAiJUCA3t3(KH)mJE EliKTRIKAR ENEKEDK aBaRD(H§TAUTEH.M/taEKTRQK$TAlACLJSKA DUA. DOLOČEN Č^ 3 MESECE. 1812666: ELEKTRO IfRČlČ ^KO f^U CESTA V UmOVUE 7, 3000 OLIE KUHMt KUHAIVVOOIA IZMENE V HOTELU ŠTORMAN CEUE • tf/t voocuE IN m. skupine. KUHANJE A U CARTA PRIPRAVA HLADN&TOPUH BIFEIEV. DNEVNA KOSILA IN MAüCE: fSDOLOČEN ČAS, Z4.B.2na.' ANTON ZVONE tmm S.P. - 6a STILNE- HDTEJ tmH/ik HMSKA CESTA 10.3311 Šempeter V SAVHJSKiDouNi nZZOPEK • M/t PEČE PKE PO NAROČ&i; STRANKE OOLDČEN CAŠ. I MESO. 2612666: ENGROTlä 01; RtSTiWRAOiA TUŠ. MARBORSKA (ZSTA 126 .3000 CBJE KUHAR. U/l PRIPRAVA MAUC IN KUHAfUE KOSa. V §0(J. DOLOČEN ČAS, 3 HESE£ UimOSNOV* NA ŠOLA UUBEČNA. KDC8EK0VA OSIA 40 A 3202 UIBEČKA nC(PB( - P« PK IN KEBAPA • M/t'PIC M KE> BAPA. OOIOČEN ČAS. 2 KSECA. 1612006: ZRJAV^ CA • GOSTUtSTVO W TR60VWA MAfUAN mm Si: UUBUMSKASSTAT.SOOOCEUE NATAKAR NATAKAR V PUBU HOTU STORMAN C&JE • M/t STREŽBA JEDI IN PUAČ. NEDOLOČEN ČAS. 2i9i006: ANTON ZVONE ŠmtM Si. • GOSTW HOTEU ŠnnMAN. RIMSKA OSTA lU 33H SEMPEHR V SAVIIUSKi(}OUNI PRODAJALEC SKLADäWK L • M/t SPREJEM m IZQUA SAGA IN «UUriČA, KDHISIONHAWE 8LA&A. DCIDCBI ČAS, 12 MESECEV, 22.9^01% TIC TRANSOKIMER CE PDOJETJE ZA NDTRAMO IN ZUNAIUO TRGOVWO IN STORITVI DIU C&IE. KOSOVELOVA UUCA 16. 3000 BJE PMQAJAIEC- M/t m 60 POTEKALO VTRMI MAYA MAYA' ŠPORTNA KONFEKCUA IN OPREMA. DELO 80 PO POTfa POTEKAUI TUOI V ORUGIH POSL ^AlERSn RE6UE: mbH ČAS. \2 MESE (2V, 2612QII6; mf SPm FASMON PRODAJA IN IZDELAVA ŠPORTNIH OBL^L D.OJ]. ULI8UANA. BRNČIČEVAllUU 13. IZ3I UURLtANA-ČRNUČE TR8QVKA V POSLOVNI EMTTI LAVA • M/t EaO V TR GOVM Z 2MLi POMOČ V KUHIUL RAZDEüEVANiE PRIPflAVUMH OraOKOV OaO V BLAGAJNI, (Z-liasu) DaP(UlAN/PaPQUlAK.ZA DOLOČa ČAS I MOŽNOSTJO POOALiUlUA V NEDOlOČEN ČAS.' NHJDIDČa ČAS. 12.1BiQ0B: LEDAS PDOJETJE ZA PRED&AVO tN PROOAJO MESNIH (ZDELKÜV. aUO:CEUtUVA7F.3(IC6CaiE EKONOMSKI HHNIK RAČUNOVODJA M/t'SAMOSTOJNO ZNANJE RAČl^ NOV. STORnEV. NEDOLOČEN ČAl 1812009: RAMIČ msm. TTMiSPORT. TRGOVINA POSLOVNE STC^ ROVI UUU CANKARJEVA UUCA 6.3069 CHJE PROMETMKWONEfr • M/t PISARNIIkO DUD. NEDOLOČEN ČA^ 19.12006: RAMIČ lIlGlSTV(A. TRANSPORT. TRGOVINA. POSLOVNE StORnVt D.OU; (UNKMUEVA ULJCA 8.30N CELIE POSIOVNI SĐ(I0AR - M/t VODEUE RAZLKHH EMDENC. ANALIZ. VOOEME STIO^NIK ZADEV. POSLOVNE DOKMENTAQJE. OPERATWO PROCESI KDMUNQRANJE S POaSVNIHI PARTNBJE: DOLOÖN ČAS. 8 MESEOV. 171Z068; 60MA D UU 6RAE«EVA^ IN TRGOWNA. MARBORSKA CESTA 6e.300QCUJE nSAfNŠKI FSFRENT M/t PtSARNt^ DUA IN OEA POSLOVNEGA SEKRETARJA. NEDOLOČEN ČAl m^m ANKE. PROIZVODNJA IN MONTAŽA VINSKIH IN GRA06E7UH KONSTRIHCU. DJ3J1; CAft KAUEVA UUCA 8.3240 UWUE PRI JELiiM4 RAČUNOVODSKO ADMlHSTRATlVNI REFERENT M/ t VODENJE ADMINISTRAOJE V POOJETJa NEDOU^ ČEN ČA& 2012008: T1HAN6LE TRGOVSKO PODJETJE D.D.O; UUBLWiSKA OSTA 2U 300G CEUE AOMDflSTRAtlVNA DEU • M/t' VNAlAME PODAT KOV V RAČUNALNIK. KOHTAKR S TlUUn PAfllT»!-J.URUANJE PREJETEPOSn*DOLOČEN ČAS. I2ME-SB2V. 1712006: PENCA. ORElUARSTVOflASTIKA. aUU NORICA UUCA 19.3000 CELf REFe^ENT M/t ADMINCSTRATIVNA OPRAVILA. VODENJE EVtOENC. URUMUE OOKUMENTACUE: 00-LDČ8I ČA& 12 IftSECEV, U12098.' MK TRGOVINA O J); KlütGARNA IN PAPIRNICA CELI STANETOVA UUCA3,3000(aE ELEKTROHHNIK VARNOSTNI TEHNIK / CA M/t' MONTAZA. URAfilE, SEflVISlRAJUE NAPRAV TEHNIČNEGA VAROVANJA OaOČEN ČAS, 3 MESECE, I8.62fi06: VARNOST MARIBOR VAROVARJE PREMDŽlfUA, ^SOVINA. STORITVE IN PROIZVODNJA ud: KRAUE VIČA KARKAUUUS. 2000 MARIBOR ELEKTROnHNIK ENERGETIK HIŠNIK KDRJAČ h^ TEWČNC^VZSR2EVAINA KLA. DPRAVUAfUE NUOG POVEZANffl Z OGRE VANJEM PROSTOROV ZAVODA: NEEOLDČEN ČAS. 1712008.' L 0»0VNA ŠOU QUE. ^UNCEVA UUCA13.3ltN^ GOSTINSKI T^NIK PRCOAJA DELIKATESE M/t PRODAJ DEUKATESE. PRIPRAVA »LAWIK PRIGRIZKEPV. DOUlČEN ČAS. 12 hCSECEV, 27.8i006: 'BACCHUr VWOTEKA in D&AATE&A BOGOMIR PAJ S.P: LAHUUDVA UUCA 20.3000CaJE STROJNI HHNIK TEmOlOG IS POOROČJA ANAUZE ČASA)-liVt P(^ DROBNEJä RANIRAN^ SPESMUAHA IN ANAL> ZJRMIE iZSELtVNIH ČASOV SfREMUANJE RAZVO JASTROKE IN UVAIAKIE S0O0BMKTBIN0106LI Ul POSTOPKOV V PRAKSO IZDEAVA {PROJBmRAUE) TEHNOLOŠKIH POSTOKDV IN NJIHOVO UVAJANJE V PRAKSO IZOUAVA ELEMENTOV ZA PONUDBE KONTROURANJE STRD^ OPTIMIRANJE PRCI ZVOOMH PROCESOV ^ DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 2112006: SMTAHER PROIZVODNO POO^JE. DIU RdSRAJSKA CESTA 8.3000 CELE GRAFIČNI OeUKOVALfC SPlfTNl OeUKOVAlEC • m/t Oai3 NA SPLETNIH Pm^ft NEDOLOČEN ČAS. 218.200U MOfilMA. POSUIVNO IN INRVBdAOISKO SPANJE. ODU DEČKOVA CEITA 38,3000 CELS STROJNI TIHNFK VttUA POSLOVAUIICEV CEUU • M/t VOOJA PRODAJE REZBMIHOaZA VSA GOSPOOARSKA VOZILA. ORAOSENE STROJE A AVTiaUSE, OOlOČEN ČAS. 12 MESECEV. 17J.20D6: GOMK SERMS, mm 0.ai:iUEP0VAUUCA39.22SePnU STROJNI TEHNIK ZA VZĐR^ANJE REFERENT ZA POSlOVAfUE Z KPRBilIČNINANi hVt UPRAVUAfüE STANOVANJ in STANOVANJ »JKtill NtmUI&H ČAS. 27.imSUPHA5TAH. POUSTJE ZA UPRAVUAUE S STANOVAUSKMI hlluiu. DIU ADAMIČEVA UUCA 13000 CEUE iMŽfNIR STROJNIŠTVA NA^DVALEC STROJNIH INSTALACU • M/t DOU^ ČEVAIUE OPREME RISANJE NAČRm IZOUAVA SPEaWACU. USnAJEVAUE Z OOBAVITEUI IN (ZVAJALCl DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. ä9i««: Sturm trgovina in storftve uuu. m^m SKA CESTA 73, S?» ŠEMPETER PRI SORIQ EKONOMIST ZA KOMERCtALNO OUAVNOST VODJA TEHNIČNO PRODAJNEGA CENTRA - M/t ORGANIZAOTA OUA V PRODAJNEM ONTRU. (ZVA JAlUEPflOOUMH AKTIVNOST _:NG)OtOČEH ČAS. 17.9 J006: MPOS, TIHRIČNA TRGOVINA NA DEOUO IN OBOBNU DOO; CEUE OPEKARNISKA CESTA I 3000 (zue oiplomrrana medicinska sestra (vsi vooja cbtrvsiuZr/duovne enote n • M/t ORGAMZKA. VOĐI KOORDINIRA. NAJJZHA DEU IZVUALCEVVaiRAVSTVENINEGL USMERJA strokovni RAZVOJ 2DRAVSTNCNE nese. itu nefi(&0-ČEN ČAS. 2y j006; SPlO$na BOLNIŠNICA mjE. oolakovauuca&.soiusue UNIVERZITFIril O^PLOMIRMI EKONO* MIST ZA KOMERCIALNO OUAVNOST KOMEROAUST l-m/tsqdeuue Pfll 08ük0vaiuu POSUIVNE POUTIßSEi(tdaja. RAZISKLLJE TUJA TRUŠČA V smsuj PRfDOaVAfliA novih POSUIV. POGAJA SE Z OOeAVnEUk in KUPU XOMUNKIRA s TILNNO IN OdMAbMI POSLOVNIMI PARTNERJI SAMOSTOJNO PRmVUA PONUDB KAUOILAO-je H POGODBE REŽLLR REKLUHAOIE. SPt^UA KOMdAEia IZ VDKA ASORTIMANA in CSI ^ ODLOČEN čas. 6 MESCEV. 1712098.' ENGR(mis POtUETJE ZA trgovinu D,u CEHA VTRNOVUE10 A 3600 CBJE UNIVERZmrNI OIPLOMI RANI PRAVNIK PRAVNIK M/l SVETOVMUE IN SOOUOVANJE PRI PRIPRAVI WIZVED6IMTRANJBI AKTOV DRU^E. RVANJE W PfflPRAVA RAZNIH POGODU Of^ OATKOV. SPORAZUMOV TER ISAUZACUA \1 TEH. SPflmJAUE NOVOSTI V ZVEZI Z ZAKONODAJO IN PODZAKONSKIMI PREDPISL PRAMA POMOČ PM IZVED6I POSAMEZNIK POSTOPKOV IN RE^VANJU ZAKIIVNEJ$ft PRIMEROV NA DELOVNEM PODROČJU. KORPORACUSK» POOROÜO IN (RUGiH Pl> ORD&IM PRAVA SOOUOVAfUE PRI OL PRIPRAVA VUKV POSTOPUH PRED SOOlSa UPRAVNUd ORGANI DRUGA DEU PO NMiKU OftEKTOflJA DRifŽ Zt DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. ZUSiOOS; METRO TR80VSU DRUäA O.D: LAVA 6.301» CEJE UE LAiKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNA SRAOBfNA DELA • MOŽKt ZAKLIUČ HA GRAĐ6ENA Q&A. DOlOČOI ČAS. 3 IfiSfiZ. 18.9^006: NIKODEMUS ZmJČNA GRADBENA DUA MKO 6RČ1NA S.P: HARJE13270 UlKO POMOLA GRAQBENA DELA - H/2 • M/t ZAKUU& NA GftAOSENA DELA. DOLOČEN ČAS. 3 MESEO. 1912WS: NKOGMilS ZAKUUČNA Q1A08ENA DUA NIKO BRČIHAS.P: HARJE 13Z70UŠKD OaA\IC V PRO(?VOOIUI PANUJ7V IN KABUSUH POUC - M/t' DPBIAIIVNO IZVAJAMJE DU NA STROJIH ZA PRO(ZVOONJO PROGUMA PANEUlV IN KABEUKIH POLJC OOU)fĐI ČAS. 12 MESECEV. Dim: EH0EIEXT1SKA. HLADILNIŠTVO. OGREVA IUEUUD:BREZN07A321DLA^ OEU^BREZ POKUCA POfMlZKI SUAIRŠNIK • M/t DELO V SKUDI^ 60TW1H IZDUKDV. NEOQUtCSi ČAS. mm: PARON LESNA KDUSTRUADIU: SPOOUA REČICA ]0U3278IAŠK0 POMOŽNA GRADBENA OUA • M/t POMOČ m ZK DARSKIH DOIH. ROČNO KOPAM JAJČKOV OSTALA POM02NA DEU V SRADBENtŠTVU; DOLOČEN ČAS. 6 MESESV. 2iS JOOU OUDBENA MEHANIZAOIA DARKO TRWVC. Si: HilOA JAMA 16,3270LAä(0 OB UKOVAliC KOVIN SKLIPIMVOOJA V PROIZVODUI PANELOV IN KA 6EL5KIH POUC • M/t VDOEUE MAfUiE SKUPINE SODELAVCEV K OPERATIVNO IZVAJANA DU NA STROJIH ZA PMUZVDOUO PANUOV IN KABELSKIH POUC; NEOOlOČEN ČAS. 5.10.20IR EHQ EUKTRIKA. HlADIUfl^. OGREVANJE D UU BREZNO 7 A. 327đLA$KO MONTtR HLAOILMIH N/tfRAV MONnR STROJNIH «$TAIACU HLADILNE TEHNIKE DOMA » V TUJINI • M/t SESTAVA ELDilENTOV IN MONTAŽA HLADILNE TEHNIKE NA OBJEKTIH HA ROČNKDV D(HA IN V TUUINL NEDOLOČEN ČAS. S.10.2006: EHO UfKTRIKA HLAD1LNI$TVU OGREVA NJEQOO:BR£ZN07A32?OIASKD STRUBAH OPOATER NA CNC REZKALNEM STROJU M/t CNC I N KLASäfO REZKAUE NA REZKALNIH IN m ŽALNIH STRUHH BORWiRKIH. NEDOLOČ» ČAS. 24 MONTUIG SK. PROIZVOOKIA. TRGOVINA IN STORITVI UUU SPOOfUA REČICA 60 C. 3270 uškd VARILiC VmiC C02. M/t VARJEKIE JEIIA IN INQXA OO LOČEN ČAS. 3 NKSEa 2212668; WIXVReOVSfK ZDENKO VRBOVSEK S.P; SPOONJA REÖlU 81 A 327đLAiK0 AVTOMEKANIK avtdiiehanik za tovorna vozila • m/t vzdrževalna in servisna dba v ogavno, ooločen čas. 6 meseqv. 17.6.2006; kmetijska zadruga la^ko wksm rimske topuce srednja pmoicna izobrazba vzdrževalec v 2asasw • m/t vase dud bo zajemau) poprmjahi. vzdfäevalu ts kontrolo strojev m n^v: ddu)čen čas. 12 mesecev. 1712666.' trenkwalder kadrovske storitve. uc.o: l£skoä(ova cesta 9 e. looo uubuaka SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA EZOBRAZBA ZAVAROVALNI SVETOVMK • ZASTWfiK I • M/t SVETOVANJE STRANXM. PRID08IVAIÜE PONUDU. DOUIČEN ČAS. 24 MESECEV. 28i.2Đ06: GRAWE ZA VAROVALMU OU. MARIBOR POSUTVNA ENOTA UO-BUAXA KDMENSKE6A ULJCA 4.1000 UU9UANA UEKTRKARVZASAVJU M/t VASE DUG 90 ZAJEMALO VZDRŽEVANJE M POPRAVUMJE STROJEV M NAPRAV. PREVENTIVNO NADZIRANA IN SfflHUA UE OUOVAUA STROJEV TER VODEftIE EVIDENCE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVAMA; mtSk ČAS. 12 MESECEV. 1712006; TRENKttALOER KADROVSKE STORITVE. DIU LiSUJiKOVA CESTA 9 I 1000 UUBUANA MEZAR POHITI MIZAR M/t'DUO NA IZSElAVl POH^ ^A PO NAROdUL OaO NA LESNDOODEUIVAINI» STROJIH. M(MTAŽA POHIŠTVA KATEfSNU IN OSTA LA OELAVSKLAOU S SPOSOBNOSTMI: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. \lim: PAR« LESNA INOUSTRUA UUU: SPODNJA REČICA 108.3278 LAŽKO MDffTER POHIŠTVA HA TERENU M/t PREVOZ IN MONTAŽA POHlŽrVA P« STRANKAH IN V SALONIH DOUICEN ČAS. 6 MESQSV. TT.SJOOU PARON LESNA INOUSTRUA O.UU: SPOONJA REÖCA 100. 3278 PRODAJ AL£C prodam v MDONW bimu • M/t prodaja v moqnim 6(nikuwtb0yvla^MINVCaJU, OOUlČEN ČAS. 10 MESECEV. ZIBiDOS: TRGOVKA 'NINO' DAGMAR TERBOVC. S.P: KSTNA UUU V 327elaik0 PR(SAULfC - M/t SKRB ZA UREJENOST PRODAJ MH POUC. SVFTDVAlüE STRANKAM.... DOLOČEN ČAS. 3 MESBZ. 1712666: ENGROTUS D.O.' TUŠ IWKET RIMSKE TOPUCE. ZOftAVILläU tZSTA 999. 3272 RIMSKE TVUa NATAKAR NATAKAR' M/t OUOVSTREäl. DOU)^ ČAS. 6 MESECEV, 218.2006: VILJEM L SASO OBOUtAR S.P: GOSTINSTVO H TURfZDl SV1BN0II1433 RADEČE STROJNI TUNIK VOOJA SnAOtŠČA • M/t VDOJA SKLADIŠČA. REPROMATERUUA IN (»(KUA NEODLilČĐI ČAS, Z4.i2686: MONHNB SK. PROCVDONJA. TRGOVINA IN STDRrrVE. D.O.U SPOOlUA REČICA BO C. 32T0 eomičAA SOUDČAR • M/t NEGA BOLNIKA. OOUlČ» ČAS. 6 MESECEV. 2612008.' THERMANA UU DRUŽBA DOBREGA POČIOJA, ZDRAVIL^ (3S1A 4.3270 LAŠKO PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČITEUACA V (BUCIKLI PODALJŠANEGA B(VANJA N^ POUČEVAfUE DOLOČa ČAS. 1712608; JAVNI ZAVOQ OSNOVNA SOU MARJANA N»CA RADEČE. ŠOLSKA POTfi.t«33 RADEČE OIPiOMIRANI EKONOMIST (VSI SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA • M^' KNJŽEMA. OBRAČUN PLAČ. PRU>RAVA MIZDUAVA ZAKUUt NN RAOKOV- BlUNG; DOLOČEN CAS, 12 MESHXV. 2812006; EVTD MATEJA ŠNAIDER S.P: RAČUNOVODSKE STORmf IN SVnOVANJE. SAMNJSKD NABR^2.3270U&0 DIPLOMIRANI INŽENIR GRAFIČNE TEKNIK£(VS) TBINOLOG GRAflfi M/t GRARČNO OBUKOVANJE ZA PRIPRAVO TISKA. RAZVUAME. MOlRAŽi RAZ MNOŽEVANJl (ZOaOVAWE RLNCTV. USKLAJEVA» ILß DESOMV; NSKAOČEN ČAS. 27.9i006: RADEČE PAPIR MUaON. DftOŽBA ZA USPOSARJAIUE M ZAPOSlDVA»UE INVAUDOV 0.00; TnOVA UUCA 99. Wa RADEČE UNIVERZfTHNI DIPLOMIRANI iNŽfNIR STROJNIŠTVA VOOJA KMDVOSn • M/t ORGANIZIRANJE IZVAJANJE IN ISDU^ANJE SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI. VDOEUE POSLOVNU PROCESOV. ORGANCWA (ZOfiRAdVARIA S PODROČJA KAKOVOSTI. IQ)ELAVA ANAUZ iN POROČIL TE1 PODROČJE UPRAVUAIUA S ČlOVE^MI VIRI' NEDOLOČEN ČAS. S.IO JOOS.' EHO ELEKTRIKA K(ADtUe^. OGREVA UE01U'BREZN07A3276LA£KQ UNIVERZirnKI OiPLOMIRANnMŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE PROGRAMER • M/t PROGRAMtRAME. RAZVOJ IN VZDRäVAUE 08STUEÖH M NOVIH RAČUNALNA §K1H APUKACLE. RAZVOJ IN VZDR^EVAUESPlETNm STRANI. RAZVOJ NOVIH REŠITEV V OKVIRU mUŽBE IN DRLffiA DELA NA POmOČJU IT; NEDOLOČEN ČAS. S.18.2606: EHD ELEKTRKA. HLAOIUII§TVU OGREVA NJE D.D.O: BREZNO 7 A 3270 LA^CD DOKTOR DENTAINE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK V ZD RM2EČE • M/t (KU) V (mtl> ^ IN MLADINSKEM ZOBOORAVSTVU. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 24.1200% ZDRAVSTVENI DOM RAOEČE.UUCADE8.1433RAS^ MgMOZfRJl "" OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA KO WEKQONAR • M/t ŠIVA POSAMEZNE DELE RLAČ, OOUlČEN ČAS. 6 MESECEV. 27J JOttt; EUCRUf MO ONA DBLAÖIA. UU PRIHOVA». 3331 NAZARJE BOLNIŠKI STREŽNIK STREŽNICA n. hVt Čt^ IN URUAME STANO-VALČEVt POSTEUE W S06E. PRIPRAVA MENJAVA IN SORTIRAUE KRU. DOSTAVA OBlAČIt PERIL« iN DRUGEGA MATERIALA V S(ttL mim UMAZANEGA PERLA V PRALNICO. OOSTAVA RRAK IN PUAČE V SfflE OOLO&N ČAS. 6 MESECEV. 17.9i006: DEOS. UD.; PE CENTER STAREJŠIH SOtV HH GRAQ.TLU(A 29.3342 GORNJI ^ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STREŽBA V UKALO • M/t STREŽBA V KAVARNI V MOZUUU, DEU) JE ČEZ TEDEN. VIKENDI IN PRA2MKI PROSTI: NEDOLOČEN ČAS, 2&9iOOB: COSMOS QXI; GOSTINSKE STORITVE. 0.0.0: lUiE 36.3334 UIČE REF^er NA TEHNIČNIH PREGLEOlfl • M/t REGfr STKAOJA VOa ZAVAROVALIfi^, PISARN^KD POSLOVANJI SPRUEN VUTG; NEDOLOČEN ČAS. mSUk A M MUAVC TIHNifM PREGLKH OO.U NIZKA 21.3332 REČICA 88 SAVINJI NATAKAR NATAKAR • M/t NATAKAR NBKLOČEN ČAS. 17^.2666.' ŠPOm CENTER PROOMK. jlhuevec EDVARD S.P: JUVAWE1.3333 UUBM 09 SAVUUI PRODAJ ALIC PRODAJALK. SLAŠČIČAR. KUHAR M^ PRttlAJA. SIREŽBA AU (]ELO V KUHiy SlASaČARNI. (MOSEN ČAS. 3 MESECI 2912906: MISMA^ PEKARNA, SLAŠČIČARNA. TRGOVINA D.0J3. MOZIRJE NA TRGU St NATT»! St 3330 MOZIfUE STROJN( TEHNIK KONTRDIOR NA TE»IČNIH PREGLEDIH ZA OSEBNA VOZU- M/t' PKGLiO VDZUA. RAČUNALi(l§H SI^ TEM. H(H(&OGAaiA VOZIL VZDRŽEVANJE OaOV-NEGAOKDUA'NEOOU)&N ČAS. 16.12686; A. M MDUAVC TEHNIČNI PREGLEDI UUU MZXA 21.3332 REČICA 06 SAVIIU KDfOROLOR NA TEHNIČNIH PREGLiOlH ZA OSEBNA VDZIL(M/t PREGIHIVOZIIA. RAČUNALNIKI TEM. HOMOUKAOJA VOZIL VZIK2EVAJUE DEU». f^GA OKOUA..; NEDOOČEN ČAS. 16.6.2006: A M. MIKUVCTEiiNIČNJ PREGLEDI UUU NIZKA 2t. 3332 REäCA 08 SAVINJI KOinRftOR NA TBINIČMH PBEGLflNH ZA OSEBNA VOZILA-M/t PRE^VOZAA. RAČUNALNIŠKI SI& TEM. HOHOLOGACUA VOZIL VZDRŽEVANJE DU0V> NEGA OKOUA...: NEDOlOČEN ČAS. 18.6^008: A M. MIKUVC TEiUUČNI PREGLEDI OlOr WZKA 21 3332 REäCA IfiSAVMUt DELOVNI TERAPEVT DELOVNI TERAKVT VtI/l • IZVAJANA DELOVNE TSUPUE V PROCESU ZDRAVSTVENE NEfi. PRfPRAVA f^DGRAWrV DEOVNE TBAPIA HA OSNOVI SKUPINSKIH HINDIVIOÜALMH OUEV 09 UPOSTEVAUU PSrtllČNE IN RJNKOONALNE SPO S08NOSR STANOVALCEV. tZVAJAJUE ZAPQSUTVE> NE. niNMSDNALNE IN REKREAOISKE TERAAIE. ORGANLZiRAKK M VOOeUE SKUPINSKE IN niDfV^ OUALNE DKUPACUSKl TERAIU. S0(30TERAPUA. SKUPWSKD m THIAPEVTSKE SKUPNOSTI ^ DOLOČEN ČAS. 12 HE8KSV. 17.12006; OEDS. UD.: PE CENTER STAREJSIK GORNJI GRAD. TLAKA 2B. 3342 GORNJI GRAD VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA VOOJA TEHNIČNIK PREQiDOV.TEHHl£» PRE61E-OfaK4(ONTROlOH • M/t'KONTROLA TBMČNE BREZ' KIBNOOSn VOZIL HOMOUIGAOIA VOĐL PtSARNk ko POSLOVANJA NEOOlOČEN ČAS. 16.8m A M. MIKUVC TEHNIČNI PREGLEDI O.UU NIZKA 21. 3332fSČICAOBSA\iy m ^OVEWSKl KQWJ8CE OSNOVNOŠOLSKA tZOBRAZBA VARNOSTNIK • INTIVENT • M/t iKTDIVeiW 06-KflOI OBJEKTOV, NEDOUtČEN ČAS. 2.18 JOM; HWA RANG VARNOSTNI INŽEffiRING IN VAROVAUE O.UU EBTANAR06UIU/J.32I4 ZREČE imvUALK * POSLUŽEVALE STROJA. M/t VA^ m 80 mm vsakodnevno jtm pqsu- ŽEVAKJE HtORAVUČN» STISKALNIC, IZVAJANJE K0N1R8U IZDELKOV, RAZVRSČAUE IN TIKTAIUE AmOV PO OWENZUAH. SKJtO ZA URE.^N0ST DELOVNEfiA OKOUA. OSTAIA DEU PO NAVOOI. LIH NAnEJSEGA: DOLOČEN ČAS. IZ MESECEV: 17.9.2008; UANIWR O.OO; MANPOWER UUO: PE[aiE.STAJIETOVAUUCA 14.3000 CBJE SKLADIŠČNI MANIPUUNT. M/t VAiE (IUI BO OBmLO RAZNA OaA V SKUnŠČU SVUJE DEU) 90ste (pravuau na odpremnem kot tuoi prev^etri oodeku oed z dobavnicami k oopremnicami d8časn0 upflavuaue viljčar-ja ostua dela po navodiuh tmumk doloftnčas. 12 mesecev. 1712606: manpower uuo: manpower o.qj): pe ceue. stanetova ulxat4.3000caje GRADBENA (XU • IZDELAVA DEMT FASAU PIESKAUE VGRAIEVAUE SlMMONTAŽNA OOA: DOLOČEN 6lS. 3 MESECI ZaS.TOM; STI«A0 SAlft MARINA STORfTVE. PR01ZWDUA UUU KAJUHOVA ULJCA 6.3210 SlOVENSUKONJrtX DEIAVEC BREZ POKUCA MOfTfER • M/t MONTAŽA NIK KiUlALDV. DOLOČEN ČAS. 3 mseZ 1112606; KORAL T1«OVSKO M ST(MITVEHO PODJFJE D.O.U STARI TRG 19.3210 SLOVENSKE KOfUa SOBMICA SOBARICA M/t ČIŠČENJE HOTELSKEGA KOMPif KSA NE0010C9I ČAS. 1612006; PAN AGENT. DRLTŽBA ZA GOSmSTVO n STORITVE. UUU BOKA RINA 2.3214 ZREČE nižja fckucna izobrazba {do 3 m POMOŽNA OELA • POMOŽNA DELA V ELEKTRO M KONČNI MONTAfl. SKB8 ZA UflUENOST KIOV NEGA MESTA DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 22i.2066; BAUMUUER ORAVlUA PROIZVCONJ OBRAT. D.OO: DELAVSKA CESTA 10.3210 SUIVEN^ KONJK^ OBUKOV/UEC KOVIN I2S&0VALEC IN MOlffER STAVBNEGA POH^ M/t VWUENJE IN RAZREZ PVC PROmOV, STE KLINJE aEMENTOV. MOTAŽA IN VGRAOUA STAVBNEGA POHI^VA 0(AOČEN ČAS. 12 ItiSECEV. 20.9i006: VOPPS PROIZVODNO PODJETJE. OO.U SVn^RNU 22.3215 UtČE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA MEHMSKA OBDELAVA PROIZVODOV Wt h^HAN-StCA 08DEUVA PROIZVODOV. REZKANJE PROtZVt^ DOV. iZOELAVA NAVOJEV NA STEBU KONČiKOV ^ OOUlČEN ČAS. 6 MESECEV. I712066.' MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE. OO.U STRANICE 55.3206 STRANICE KUHAR KUHAR • PKOPB M/t DEUVEC ZA PEKO PICEV OKREPte/ALNID DAMA. aOVENSKE KONJICE, DO [SUH ČAS. 2 MESECA. 2612006; OKREPČEVALNt CAORAGO LDRBER $.P: UUCA HEROJA ^ARANOSIČA 1Q.2MOMARt90fl KUHAR KUKAR hVt PRIPRAVA JEDi PO NAROČILU. NED& LOČEN ČAS. 2.I6J008; GOSTIŠČE UÜPI VlAOO m S.P; ZEČE 3S. 3216 SUIVENSKE KOKJICE NATAKAR SIREŽRA HRANE IN PUAČ - M/t STREŽBA HRANE IN PUAČ. NEOOtOČEN ČAS. 2Q12N6.' PSOVB BLANKA MERNIK KRAL; IP; UPTOVSKA ULICA 6.3210 SU^ VENSKE KDNJMZ prodaj auc PROOAJAUA - M/t PRODAJALKA V TRGOVINI S te-KSIUOM tt NEPRBIRANBENH« (OELKL, OOlOČEN ČAS, 1MESEU t7.UZ908: KIKTEXHUEN UND NOf^ FOOO. DRLIŽRA ZA fRGOVWU POSREDNIŠTVO W STORITVE UUU IflISKA UUCA fi. 2060 MARIBOR ekonomski tihnik RAČUNOVODJA M/t VSA RAČUNOVODSKA UUV GDVDOSKA W TAJNIŠKA DEIA. NEDOlOČEN ČAS. 219.2086: iSP 6REČKU ELEKTROHONTAŽA « Tft 60VWAUU0; DRAŽA VAS47 A 321S UIČE ksmuskj procesni inženir PR(ßAJNI W2ENIR. VPSARNI IN NA TERENU M/t OEID POTEKA NA NAS» SEDEŽU V SLilVENSKIH KO NJKAH HR PRI STRANKAH V SUIVENmSXRO ZA VZDRŽEVANJE DONOSOV Z OBSTOJäMI STRANKA Ml IZ ZA^GA IN JAVNEGA SBCTORJA TBt PRt DOOIVAIUE NOVlHSTRANKPfJTSA PREKO OSEBNIH KONTAKTOV PRI STRANKAH. NA NAä LOKMUl TER PREKO TELEKMA « EilKTRONSKE PO$te TER NA JAVNIH PRfflE]3frVAH M SEMINARJIH. PROQAJA POTEKA V SlOVENUl IN OEOMA HRVA^ DELO VKUUČtUE PRIPRAVO, PROOAJO M VOO0UE PRO JEKTOV S PODROČJA PROOAJE. PRPRAVO PffiUOe M PRBISTAVnEV raOOUKTOV IN STOf^ IZ NA& GA PROGRAMA OEU) VKUUČUJE TUDI PROMOCUO NA^ H TUJH mm Z NAftfNOM POVEČEVA-UE PREPOZNAVNOSTI PODJETJA V SlOVENLJl' 00-LO&N ČAS, 3 MESECE. 17.12086; ECHO RAZVOJNO TEHNOLOŠKI INŽeilRIHG, DIU STARI TRG 37.3216 SUIVENSKE KONJia DIPLOMIRANI FIZI0TCRU»€VT [VS) RZKTTERAPEVT M/t IZVAJANJE HZIOTBIA^-TSUH STORITEV. NEODUlftN ČAS. 17.8^006; UNIOR KOVA^ INOUSTRUA D.Q; KOVAŠKA CESTA 16, 3214 ZREČE univerzitetni mplomiranmkženir gradbeništva KDMERCIAUST • KALJUKANT • M/t IZDELAVA GRAO KNIK KMJOlLtCU. NEDOLOČEN ČAS. 1112006; KONSRAOGRAOKNUOeRIW. INSTALACUSKO IN PROIZVODIM PODJETJE DO; TOVAflHä(A CESTA 3, 32IOSIJ3VENSKEKONJKE DOKTOR DENTAINE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK • M/t OaO V ZOBNI AMBUUKR NEDftOäN ČAS, 2512«»; SANQXNT STORITVENO PODJETJE, UUD: KOVAŠKA CESTA 2S B. 3214 ZREÖ ME ŽEMTJtIR Pm CE8JM OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA DELAVEC {4 URE] IN VtUČARIST (4 URE) l^t DEU) NA LiSNOOBOaOVALNIK SNOJIH H DEU) Z VIUČARJEH DOLOČEN ČAS, UMESECEV.ZI.SJOOS; PARKHARNA JAfiR PROIZVOOIUA TRGOVINA, STDRnVE D.O.U PROSENI^ 14.3239 $E7IUUR DHAVECBRH POKUCA ČISTILEC • li^ d^ČENJE POSLOVNM PROSTOROV, DOLOČEN ČAl G MESECEV, mmi: HERNAUS PROFESIONALNO ČT^E uuu KOPALIŠKA CESTA 2.3320VELIUE KMnOVALfC vozwk traktorja • h/t dpravua kme7uska oea s trmooubd. določen čas. b mesesv, Mim. MLM kmetusko potuftje senuur, d.d; cesta ledna dobrotuskA a 3230 šentjur viučarest • lit^t opravua oba 2 v1učarj0ii •naluakft. razlaganje blaea. določen čas. 1 mesec. müa kmhusko pouetje šentjur, uu cesta leona dobrornska 3,3230 ^JUR srednja pokucna 1z0braw GRADBENI DELAVEC • M/t VRTANJE H REZANJE 8ET0NA IN ČIŠ^E BETONA Z VOONIM CURKOM m it. 73 • 16. september 2008 NOVI TEDNIK gjmmZA DELA - INFORMACIJE 23 ViSOK PflmSK. OOLDCOI tAS. 12 MESEC». ilUm: GMS MEDVEO. STOflin^O POOJETJf. O.O.aOOlGA SflfU 3232 PONIKVA SSTAVUAUC EL£P:mONrKE • M/t' ROČNO VSTA-vmii EEKTflONSNH KOMPONENT. ftOČND SPA* JAWE. KOmiA IZ0C1X0V. SESTVA IN HDtfTAŽA, OOlOČEN Us. 3 MESECE. )mm FTA fOUEIJE ZA ninZVDONiO. THŽSHJL THSOVINO IK DRUGE ^wm 0.0.0; CESTA LEWA (KKNTIM^ 21 A. 32aO${NTJUR SRilMJA STROKOVNA All SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVA«!VALNI SVnOVAUC • ZASTflPNIK [ • H/t SVnOVAHJE STRANKAM, f ftlDOfiWAlUE f QNUOa TR&ME ZAVARDVAKI: ZfHSllXH ČAS. 24 MESECEV. aRAWE ZAVAROVALNICA 0.0. MABiBOR PQSIOVNA »OTAUUBUANA. KOHgtSXtGA W IjOnUUBUANA EKONOMSKJTEMNIK PflOOJUAiEC NATOENO - M/2: DOSTAVA H PttOOiV JA PflOI^VKlOV tttlE SENTJUa mtlH CAS. f2 M£SECEV. 2JÄ2GM: HEJA KHnUSKO PQDJnJE ^JUR D.D; CH7A lfOIUOOBRttT1N§KA 13230 äNTJUR KOMEROAUST TERENSKI ZASrOPMK ZA ZUiCM&NEBOVAUIE U* KIKE • M/1 TEftEfOA PROEMJA ZEUäNONESO. VAiNIK IZimxOV. DELO POTEKA KA T!RENU PO Oft SPQDINJSTVIH. lUR SE VRä SAMA PREDSTAVTICV IN SVHOVAIUE: NEDOLOČEN^ IllQiOl»; MINO TRAKTnSÖVINA IN ZASTOPSTVO. D.D.D. ULIBUi^ NA.TRŽAiKAOSTALI lOOOütlBUANA MŠJA STItOKOVNO IZOBRAZBA KOUEftOAUSTI. Hl- PROOAJA FURNIRiA IN ROfr NIH TTUXOV. DOLOREN £AS. 3 MESECE, mtim. AKR FURNIRNIU. SMJALKICA FURNIftJA IN niGOVIXA Uü". (BfA LEONA OORROTTK^KA 9. 3231iŠEinJUfl UNIVEftZFTFTfill OIPLOMIRANI PSIHOLOG STltomVNl KLMC ZA PODRO^E/£ND M) Vtt/ M/t POOROtlE VARSTVA OlTtOK IN ORLi^lNi IZVAJA NAJZAHTFVNLliE NAIDĆE PQ ZAKDJiLi. UKREPE IN iAVHA POOBLASTILA. (ZVAJA STORfTVE IK mmi Z ORUGIMI IZVAJALCI STDftniV TtR PROCRAMOV. SOOELIUE ZIKŠTTTUCUAMI Pfll Vtk KNJÜ POSAMOIIN POSTOPKOV, vooi mm ZBIRKI POOATKOV. DOKUMtMTACUD PF^PRAVUA PtnOäLA: OOLO&K £AS. 12 HESECFV. 2}.S.2D0e: CNTER ZA SOOAUn D£LO ^NTJUR 1^1 CEUli, UIJCAQU&AMAKV10RAII.323D^M DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK Sf^ClAUSTSPlOälE ALJ ORUtlNSKE HE nClNE AU ZDRAVNIK SPlO$K!/DRDäNSKE MEDICINE Z ZAKUIJCENIM SEKUNDAf^UEM AU ZDRAVNIK SPEClUJZAKTDR(;2lNSK{Mn3H:iNLWt'ZDRAV NIK OflläNSXE MEDIÜNE V SPLOŠ» AMBLtLANIl; NEOOIOĆO ČAS. 26.S.2BD6; ZOftAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CESTA LiDMA OORROPN^ 3 B. 3^1) SüflUR UB ŽMAHJE PRI JELŽAH CkSNOVNOlOLSKA IZOBRAZBA STBEŽBA PUAČ M/t ^E2BA PUAf. OCIOCEN £AS. n mifXV. 21.9.2S66; KAVA BAR AS OAIUA ANDRLDN S.P: SIAXE13254 POOCETRTIK VARILE M^VARJEfiS CO'. ARGON «OiXTRO NACIN. DOLOČEN CAS. 3 ItfSECE. IZ.lOiOOS: SIFL£KS KADROVSKO SVHOVANJE QÜ.O: TRIKA USTAS.S^PODtoHK KftOVEC PM02NAKRDVSKA DEU M/t KftOVSKO KLEPARSKA FN ZIDARSKA OBA. OIDČEN ČAS. B MESECEV. imm HOdilK JSM. STOflTTVi. TRGOVKA. PftEVtlZNI$TVa PROIZVODNJA. D.CLO; POLtANSKA VASa324D^lMAfUEMlJELiAK VOZNLK VOZNIK TDVORMJAKA • M/t' VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PRQMFTU, VOZNIK V CESTNEM PflWETli: DOtOČE» ČAS. 3 HESEd 21S.2BQB: KRAMER TRANSPORT MORU KRAMER SJ^ KUN ŠP»Ka32568l$TRICAOSSOnj POMOŽNI GRADBENIK PDMO^ GRADBENI OEUVEC- M/t POMOČ PRI m PRAVI OETONA. VUVAN^ V KALUPE. ZIA6MUE NA PALHl' DOLOČEN ČAS. 1 M^SEC. 17.9 21)08; KIMAR STORITVENO PODJFTJE D.O.a* Tl^KA CESTA 23. ?000 MARIBOR KUUČAVNIČAR KULČAVMČAR.VARUC-IlVtKUUCAVNIČARSKA O&A. NEOOLilČČN CAS. VVm PHEK POOJFTJE ZA INŽENHIINS PflDCSNE TDWKE H INSTAIAOJ. e.Oi}: CELfSXA CESTA 3B A. 3^ ROGAŠKA SUTINA SREDNJA sniOKOVMA AU SPIO^NA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI SVHTJVAIEC • ZASTUPNIK I • SmOAVAUE STRANM. PRIQ06IVAUE PONUQBA ZA RAZUČNE ZAVAROVALNE PRNUKTl' DDIOČEN ČAS. 24 MESECEV. ZB.BiDOB: GRAWf ZAVAROVAL-NIU D.i;. MARIflOfl POSLOVNA ENOTA UU6LJAKA KOMENSKfGA ULICA 4.1000 L^BUAKA NATAKAR STREŽBAM PUAČ - Wt STREŽBA PUAČ. OtRUČHl ČA& B MESBZV.Z0.a2OIH; BIR RU JANKU. JANXD PEZDČR§£K Si^ OnOVEC PRI ROSATOI40 8. ROfiATEC NATAKAR M/t STREŽBA PUAt DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 27.9.200B; DNEVNI IN NUäfl BAR TRAL CATT', KRISTIJAN BlAŽUN S.P; ZORAVlt^ TRG 23.3250 ROOAiKA SLATINA KOMERCIAUST KOh^CUUJST • M/t ISKAUE NOVIH PDSLUVNIH PARTNERJEV PO flOVENUl IN TUINL DOLOČEN ČAS. 6 KStCEV. 12.102008; SIRCKS KADROVSKO SVETOVAUE OJI.a* TR^KA {^A S. 3254 POOČE TintK UEVgLEiUg ~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA LfSARSKi OELAVEC • M/t POMOČ PRI m NA USI ZA HLDOOVINCI. KEOOLOCiN ČAS. 12.IQitlOS; Fl L£S IE9(A PROlZVOONiA. TRGOVINA IN PREVOS. aaO: SUL£Sa3a2DVEL£UE OELA^C BREZ POKUCA NATAKAR • M/t STREŽBA PUAČ. NEDOLOCEN ĆA& IB.9.Z008: BAR 'SOVA'. IVO MMENJA^EVIČ. SP: STARI TR6 36,3320 V!UKJE 6RA0QENIOEIAVEC • M/t ^DBENA DfLA POMOČ NA GflAD8E$ÜH/KL0VläH. ODLOČEN ČU, 12 ME SECEV. 13.1UNB.' GRAD4 PODJETJE ZA GRADBENI niŽENERING M TRGOVIMI. D J) LRLf RtBMJA 2. §O^AIij. CESTA LJIf RIBARJA13325 ^ANJ NIŽJA POKUCMA IZOBRAZBA {00 2 IfT} VAR^ - Hi/l VAfLfEfUE ^LESIIH KOMSTRLKCU, OnOČEN ČAS. 1 MESEC. 2312008; KD TOXI KO VMARSTVO NUE CUEROJE iP: ŽAROVA CESTA 21. 3320VaiKJE MCHATRONIKOPCRAHR MEHANIK. PlASTILK 1N OBDElDVALfC POLM ROV • M/t MEHANIK. PiASTEK IN OBDELOVALEC POUMEROV, DDLOCEN ČAS. 6 MESECEV. \mm. VEPIAS MEDIA, IHiUŽfiA ZA LISPOSARLUME IN ZAPOSLOVANJI INVALJDDV O.D.D: CESTA SIMONA BIATMKA1I.3320VEUMJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA KROVK M/t RAZKR1VAIÜE. DESKAfUE. POKRI-VAMJE OSTREČ' leOLOČEN ČAS. 219.Z008; KUUÖIA OaA V GRADBENI^. UROS STROfflW S.P:UiUI91 .332(IVELEia STREŽBA V DNEVH£M LOKALU • AVt' STREŽBA P^ JAČ D(RDEEN ČAS. 12 MESB^EV. ZSi.2D0B; MIK) TRANS, PREVOZM^O W TURIZEM OJ3J3: A^KEH-äVACEStAe.3320VaElüE SREDNJA STROKOVNA Air SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVAROVALNI SVETOVALEC • ZASTUPNIK I • U/l SVHOVAMJE SFUNKAM. PRPODBIVKlE IN SKU-PiUUE niNUDB. DOLOČEN ČAS. 24 MESECEV, 2B.9.2D08; GRAWE ZAVAROVALNICA U J). MARIBOR POSLOVNA ENOTA UUBUANA. KOMENSKfGA UUCA 4.I0QDUU8UANA FRIZER FRIZER • Wt'VSA FRtZERSKA MLA. DOLDČ» ČAS. t2 A^E^. I6.9.2B86; FRIZERSKI STUD« BOOM, VANJA OOBNIK SP: §ALf§KA CESTA 19 A 3320 VafNJE NATAKAR KATAKAR - M/t POMOČ PRI STREHI V 8UU NA BENCWSKEM SERVISU. ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. VLVm: POSREDNßTVa ROMANA OSRAJŠEK S.P: OTEMNA14.3201 ŠMARTNO V ROŽNI ODUNi PRODAJAlfC PRODAJA - U/t PRODAJA NA ^RENLT PO CCU SIOVENUL NEDOLOČEN ČAS. a9.?008; TORRO TR-SOMNSKE STORITVE UURO SRNOVflŠNIK. IP: SELO 7.3329VELiKIE KOKFEKCSJSKITIHNIK VEZIL^ - H/t OaJ) NA VEZENEM STROJU. DDUk ČAS. 3 MES^. t7.9J008: SVB. PODJETJE ZA PROIZVODNJO TR&OVINa STORITVE IN POSRt DNISTVO. O.O.D: LRJCA JANKA ULiQHA 17 A 3320 VELEIUE TRGOVTVSKI POSLOVODJA VODJA TRGQVW^&QVSKI POTNIK - Wt 0SE8A NA DELOVNEM MESTU VODJA TRGOVINE 80 SKRBE LA ZA ORGANIZIRANJE IN mm DELA VTRGOVt-NL NABAVO MATERJALA. POSPEŠEVANJE PRODAJE n C»ISK STRANK NA TERENU: NEODIDČEN ČAS. 6.10.2008: TERMO SHOP m. TRHMNA fN IN2E< NIR]NG ZA TOPLOTNO IK HLADILNO TEHNIKO. CESTA TAL£EVS.3320VEL£IUE INŽEMIRTf KST1LME TEHNOLOGUE IZKLOVALiC PROGRAMOV ZA VEZENJE • M/Ž: IZDELOVANJE PROGRAMOV ZA VEZllNE STROJE. 00LlK3IČAS.3fi^CE. 17.9 JOOB; SVB. PODJETJE ZA PflDIZVDOfilO. TRCDV1ND. StORfTVE IK POSRE ONI^D. 0.0.0: UUCA JANKA ULJ4IHA K 3320 VELEIUE UNIVERZTTnNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA IN&MR ENERGETIK STROJNI • M/t PRIPRAVA mm. SPRDiHJANJE IZVAJANJA TONUDB. BOM, VODENJE PROJEKTOV. ES3ELAVA PRtUEKTNO - TEHNOLOŠKE OMUMEXtAJllE; DOLOČOI ČAS. 12 MESECEV. 2B.9i008: KTZ HARMONUA TEHNOLOGA JE IN ZNANJA. INVALIDSKO PODJETJE. aO.0. VELENS. PARTIZANSKA C^A 78.3320 VEUN;E UE ŽALEC OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOČNIK PRI Omi • M/t' POMOČ PRI KROVSKO KIEFMSKBi STORITVAH. DOLOČEN ČU, 2 MESECA. l9S2m STAVBNO KUPARSTVO IN KROV^. JANKO DEŽELAK SP: RiUUlVUE 33.3314 BRASLOV-ČE MONTER IKSTALACU OGREVANJE M VODOVOD - H/ t MONTAŽA KSTALACU {OGREVANJE VDDOVDO. PflEZRAČEVAME) PO TERENU; NEDOLOČEN ČAS. 18.9^688; 60ZNIKAR MONTAŽA. TRKJVINA IN INŽE-NIRIM DJlil; NEM DOM 28.142BTR80VUE VOZNIK TOVORNEBA VGZliA M/t PREVOZ ZE-MUE. BfTOMA NA GRAD8ĆČIH. DOLOČEN ČAS. 12 MESE]:EV.17.9mT^MO Sfifi, GRADBENIŠTVO. nVVOZI IN STORITVI D.OD: kiti PRI PREBDLOU 48 A 3312 PREBOLD GRADBENI DELAVEC GRAOBEKJ KLAVEC • M/t ENOSTAVNA DELA V SKUPINL NEDOLOČEN ČA^ 20.02008: GRADIKOM mm PODJETJE OJIJ): UUCA IVANKE LIRA IUEK1.33102ALfC TESAR TESAR M/t T^KA DELA. NEDOLOČEN ČAS. imm GRADIKDM 6RA0BEND POOjnJE 0.0.0; ULICA (VANKE URAIUEK1.331DŽAliC ZIDAR 20AR • M/t DDARSKA DELA NEOOLDČOI ČAS, m3m GRADKOM 6RA06EN0 PODJETJE D.OJj; ULICA IVANKE URANJEK1.3318 ŽAIEC UPRAVLJAIEC UWK£ CRAOSENE MEHAKIZACUC STROJNIK lANKE GRADBENE MEHANIZAIXIE M/t LAtlA VZDRŽEVALNA DELA. ND]DLOČEN ČAS 24.02808; GRADRCOM SRADRENO PODJETJE OJ3.0: UUCA IVANKE URANJEK1. 33I02A1E STROJNIK 6RA0BEHE MOlANLZACLiE STROJNIK Jihi GRADBENE MEHiUIZAOlE M/t IZISPI.ZASin, NAKLADAUE NADCPHTEMTEISfU; NEDOLOČEN Č^ 24S.2006; GRAOfKOM GRADBENO POOltTJE m: ULICA IVMKE URANJEK I. 3310 ŽALEC VOZNIK VOZNIK TUVORNEGA VOZILA • M/t PREVOZ IN RAZVOZ TDVDRA PO GRUBIŠČIH. NEDOLOČEN ČAS. Z002008: GRAOIKOM GRADBENO POEUETJE D.00 UUCA{VANKEURAIUEX1.33102ALK STAVBNI KiiPAR STAVBNI KLEPAR KROVEC • Vfi: KIEPMSTVO IN KROVSTVO, NEDOLOČ» ČAS. 285.2008: STAVBNO UiPARSTVD iN KROVSTVO. JANKO DEŽELAK SP; RW0VUE33.3314BRASUIVtE AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJi^A - M^' VOZNIK TUVORNJAKA PO EUROPL NEDOLOČEN Z09.2006; BOMBEK MAKSIMIUAN. AVTOPREVDZN^O SP: tLAN DRQVTR619.33102AiiC VOZIIIK AVTOMEHANIK VOZMK TUVORNiAKA • M/t VDŽNJA TOVORläGA VOZILA V OOMAČEM IN MEDNARODNEM PRtMETU. NEDOLOČEN ČAS, 4.Mi008: AVKIPREVOZMŠTVO UUBOMIR VIGUEVIČ $.P: fiEVKOVA UUCA ID. 33111 ŽALEC ŠMUA VZORČNA SlVIUA - hVt' ŠIVA VZORČNE MODELE ŽENSKIH VfWNJIH OBLAČIL OOLDČEK ČAS. 2 MESECA, 17.9m'ACMAN. n^UZVDONJA U TRGOVINA GJ3.Q;6fll2E2S.3302Q)IŽE SREOfiJA POKilCNA IZOBRAZBA STRUGAR V DKOUa ŽALCA - fi^t VA^ 0EU3 BO ZAJEMALO IZSE10VANJE IN POPRAVlUI RAZNIH ORODU PO OaOVNIH SKICAH fN NAČRTIH. IZVAJA-aiE REDNIH VZDRŽEVALNIH OEL NA UNLIAH TIR STRUGE KOVINE IN PLASTIKE; Df^OČEN ČAS, 6 MESECEV. 17120»: TRENKWAUIER KADROVSKE STORITVE. 000 LESKOŠKOVA CESTA 9 E. 1088 LJUBUANA SREDNJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA ELEKTRIČAR V DKDLia ŽALCA • M/Ž; VA§£ OaO RO ZAJEMALO DPRAVUANJE KONTROLE 1N NADZORA NAD ELEKTRO NABAVAMI, IZVAJANJE MERITEV TER POPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE OEKTRO NAPRAV IN STIWJEV: OOLD&N ČAS, S MESECEV. I7.9.200B: TRENXWAUXR KADROVSKE STORITVE. 000 LESKOSKOVACESTASE. 1090 UUBUANA ZAVAROVALNI SVETOVAIEC ZATSI^IK I NA TER£ NU - M/t SVETDVANJE STRANKAM. PRfDOBIVAUE TERMINOV, PRIDOBIVANJE PONUDB ZA SKUPA-lUE ZAVAftOVAlU; OOlOČfN ČAS. 24 MESECEV, 28.9^; GRAWE ZAVAMVALMCA OA MARIBOR POSUlVNA ENOTA UUBUANA K0MENSI2GA ULICA flOOOLfOBLIANA PRODAJALEC PROOAJAliC - M/t OEU) NA BLACARH. OELD S STRAMAML fOlNÜUE POUa SORTIRARIE BU GA, SVITDVAILIE STHANKAM; OOLDÖN ČAS, 5 MESECEV. ]?.02808: OM DR06ERIE MiU^KT D.O.O: OH DRDGIRIE MARKT 0.0.0; ŽALiC, UUCA blEHOJA STANETA 4.3318 ŽALK GRADBENI TEHNIK OmČLIN GRADBENIH OEL - M/t KOMPLETNI 08-RAČUN OBJEHA BRAUE PROJEKTOV. NEDOLOČEN ČAS. Z4.gJ09B; GRADIKDM GRADBENO POOJETJE D.O.O: UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALEC GRADBENI OELDV002A-M/t VOOENJESKUHNE NA SRADBIŠČU. RAZPDREJAKIE DELDVNE SILI NEOO LO&N ČAS. mm GRADIKDM 6HAD6END m JETJE 000 UUCA IVANIH URANJEK 1,3310 ŽAUC ÜCONORmi TIHMIK PRODAJALEC RE2RVNIH KLOV - M/t PROOAJA BLAGA KDMISIONIRUUE PRIPRAVA BLA6A ZA VE^ LEPRDOAJO. OaO V SKUUNŠČU. NEDOLOČEN ČAS. 12.102098; AC. AGRDCENTER. O D O RIMSKA CESTA 194,3311 ŠEMPETER VSAVlNJSKiDOUNI TRGOVINSKI POSLOVODJA K)OOAI£K V TRGOVINI Z OTROŠH] OPREMO H/ I PRODAJA KJUSA IZ ASORTIMANA DRUZB^ V& OEUE TR50VSUK EVIDENC. SKM ZA ZALDŽENOST PROUAINIIIPOUC. SKRB ZA DOSE&AKIE OÜEV IN RHULTATOV PRODAJE REŠEVAUE MDREBTTNM REKIAMACÜ, IZVALUUE DRUSH D& IN NAUXi; DOLOČEN ČAS, a MESECEV. 20^.2808; MEHIDNIO KOMET 000 Tl^GOVIAA IN TUREZEM. TRBOVUE. TRG SVOBODE 20,1420TfiB0VUE INŽENIR SntOJNIŠTVA VODJA DODELXA MODEURNA - U/l ORGANIZ)-RAMJE VODENJE. NADZLRAUE IN KOOROINtRANJE DELA V OKVIRU OOOELKA- NADZOR IK IZVAJANJE UKREPOV S PODROČJA VARSTVA PRI Oau. POŽARNEGA VARSTVA IN VAROVANJA OKOUA DRUGE NALOGE PO NAVODUJH KOOREUNATORJA IN VOOJE UVARKE: NEDOUlČEN ČAS. 17.92)08: OMCO FENIKS SUlVENUA UVARSTVO. MOE^LARSTVO 060EUVA IN TRSO^^NA 000 OSTA ŽALSKEGA TABORA 10. 3310 ŽALEC INŽENIR GRADBENIŠTVA VOOiA GRADBIŠČA - M/t VODENJE IN tZVAJANJE ORADBIŠČA NEDOLOČEN ČAS. 28.9.^18; 6RA »KOM GRADBENO PODJETJE 000 UUCA IVANKE URAKJEK1.3310tUK DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA RAČUNOVODSTVO (VS) SAMOSTOJNI REFERENT V RAČUNOVODSTVU Wt' KJIŽENJE / VQDEWE SALOAMWTDV IN OUVNE KNJIGE. KnilŽEHlE BANKE PLAČILNI PROMfT. PRIPRAVA DOKUMENTAIUE ZA POTREBE ZUKAUEGA 8AČUNDVD0STVA DRUM ADMINISTHATTVhA (N VSERKSKO USTREZNA DELA M NAU3GE. PRIČAKO JEMO: ODBRO RAČUNALN^UI ZNAUE SAMOIH-OATTVNOST. NATANČNOST, POZNAVANJE OSNOV RAäJKOVOOSTVA: DClOČEN ČAS. 18 MESECEV. 1 L10.2BOB: AC. AGROCENTER. 0.00 Rl MtKA CESTA IM. 3311 ŠEMPETER VSAVINJSn DOUKI UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST \^DJA FMAKČNORAČlJNOVODSKESA SEKTORJA - t/i/l Sf^EMUARIE IN IZVAJANJE PREDPISOV S PODROČJA DEU SEKTORJA TER DRGANIZAQJE NAČRTOVAKIE NUZIRAKIE VODEUE IN KODROM NIRANJE OEIA V SEKTORJU. IZDELAVA MESEÖHH. PERIODIČNIH IN LETNIH IZKAZOV PDSLOVJUUA PO IKČIl O STROŠKIH KAKOVOSTI. URUANJE FINANČ-NOPRAVNIH ZADEV- DRUOE NAtDSE PO NAVOOlUH DIREKTORJA NEOOLOČEK ČAS. 17.9.2808.' OMCD FENIKS SLOVENLIA L^AflS^VO MODELARSTVO. OBOEUVA IN TBGOVHA O.aO: CESTA ŽALSI3GA TADORA IL 33111 ŽALEC UNIVERZFTFTNI DIPLOMIRANI 500-DLOG KADROVSKOMENEDŽERSKE SMERI SVETOVALEC ZA KADROVSKO PODROČJE 2 M/t IZVAJA KADROVSKE STDRHVE ZA DRUGE DELODAJALCE (iZDEUVA INTERNIH AKTOV. KOMUNICIRANJE S STRANKAMI. ZAPOSUVANJE DEUVCEV. PISAHIE POGODB D ZAPOSLiTVI.VDESlUE RAZGOVOROV Z BREZPOSELNIMI OSEBAML URUANJE DELOVNIH DO VDLJENJ ...kOnOČEN ČAS. 12 MESEI7/. 2(I.92(W; IKOS MP \HhH\m ZA KADRE. OR&MIIZACUO SVETOVAKIE IN DRUGE STDRfTVE. OD OVREČERJE VAUüCA 14.3310 ŽALEC izdelkov^iK ^ s;l(afei;imi|Di^ vsak dan! BšEBi -- -KAKOVOmA ZNAMCA SMR* so l2d«lkl Sp4r trgovinske ziumk« in zdgotavljdjo «^IrMlrio ra2m«r|e med kakovosQo in ceno. "SMR BONUS' 1« dodatn» ugodno^ (tfobfopis). ki ga preime kupec ob nakupu dofoCene^ Bonus |e iinovamo enake aH celo nižje cene za posamezno obdobje • to ^ od S.d. do 5.^2009. 'S-BWGCT* otnacuje izdelke, ki so nslcenejll v posamezni podskupini IzdeLkov in zagotavljajo odlkno razmefje med kakovos^o in cef)o. Se»)am Izdelkov najdete na www^pv.^. Ponudba velja; 17.9. - 23.92008 oz. do prodaje zalog. > RAR ® Ve< na www.spar.si. I NTER s RAR ® it. 73 • 16. september 2008 m Z^A.Kl.AM-l.V^e-tt'l, Z^A.lv.UAM.l/V^^-Cri' Krompirjeva račka Krompir v obliki račke je zrasel v Poljčah na kmetiji Marije Cizej. Vnukinja Zala, ki zelo rada je krompir, je »račko« pred kosilom porabila Je za priložnostno igračko. MC Neobičajno darilo »Tega pa v življenju ne bi hotel zamuditi!« je dejal 80-letni Franček Jecl iz Šentruperta nad Laškim, ki se mu je ob visokem jubileju izpolnila dolgoletna skrita želja, da bi poletel pod nebo. Na krilih jeklenega ptiča si je ogledal dobršni del Slovenije in ugotovil, da je res lepa in skrbno obdelana. Pa strah? »Zakaj le, v mojih letih se ne bojiš ničesar več!« je FranCek komentiral neobičajno rojstnodnevno darilo. MS Foto natečaj JSü^JEL^ fotograrski in //1 A\\ koto z^ßm dioMalni S koncem avgusta se je iztekel naš razpis za sodelovanje v folonatečaju Svet je le en. Kar je bil odziv nanj zelo dober in smo v poletnih mesecih prejeli veliko zanimivih fotografij (okrog 130), s katerimi se potegujete za eno od nagrad (več na spletni strani www.novitednik.coml, bomo na tej strani v prihodnjih številkah objavili še vse tiste fotografije, ki smo jih uvrstili v izbor. Zaradi tega septembra še ne bomo razglasili najboljših, pač pa šele po koncu objave vseh izbranih fotograiij Vaših fotograifij pa ne sprejemamo več. Hvala vsem za sodelovanje in spremljajte na5o akcijo še naprej. Ob« fotografiji ja potnel Zdenko Pod lesnik in sta nastali na ameriškem rodeu. m it. 73 • 16. september 2008