Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Iihaja ▼ Ljubljani vsak torek, četrtek In soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3 50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4 80 K Reklamacija so poštnine prose. Nefrankirana pisma se ne spi e-jemajo. Rokopisi se nei vračajo Inaerati: EnOstopna peti-vrstica (Širina 88 mm) za enkrat 30 vin., večkrat po dogovora. 26. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 3. marca 1910. Leto XIII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list:Uredništvo iRdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. L d.: Upiavnifltvo »Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11 Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo na-očbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca februarja, da jo zopet obnovč. ,,Rdeči prapor" izhaja trikrat na teden ter velja Za Avstro-Ogrske dežele: za celo leto K l4-_ za pol leta ii 7-— za četrt leta ii 3*50 na mesec ii 1-20 Za Nemčllo: za pol leta K 7-90 za četrt leta ii 4*— Za Ameriko ■ ■ za pol leta K 9aB0 za četrt leta ii 4-80 Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora". Zadrega angleške vlade. Angleški ministrski predsednik Asquith je bil pred volitvami in ob času volitev zelo radikalen. Po njegovih tedanjih govorih je bilo soditi, da bo takoj po končanih volitvah z vso odločnostjo nastopil proti gosposki zbornici. Kakor je znano, se pa volitve niso obnesle po želji vlade. Liberalna stranka je močno skopnela in ima sama zase komaj en glas več kakor konservativna stranka. S tako večino se seveda ne more vladati in če hoče Asquith kaj opraviti, se mora opirati tudi na Irce in v demokratičnih vprašanjih na delavsko stranko. Za te je najvažnejše, da se izpodrežejo korenine prevzetnosti gosposke zbornice. Tukaj je pa ministrski predsednik naletel na težave pri kralju, ki pravi, da so volitve podale nejasno sliko o mišljenju vo-lilcev, tako da so radikalne reforme za sedaj nemogoče. V tem položaju se je moralo stališče vlaoe zelo omajati in govorilo se je celo že o demi-siji vlade. Ta vest se je kmalu preklicala in zdi se, da je dobilo radikalno krilo v liberalni stranki zopet večji upliv. Nekoliko pojasnila daje zadnji govor ministrskega predsednika v angleški zbornici poslancev. Tu je Asquith izjavljal sledeče: Do 24. marca naj bi se v zbornici opravljale samo vladne predloge, med njimi finančne zadeve, ker se konča finančno leto z 31. marcem. Do 29. marca bi se zbornica odgodila, potem pa hoče vlada predložiti načrte orazmerju med obema zbornicama. V resolucijah, ki jih pripravlja vlada, se ima izreči, da se imajo lordi iz kij učiti od finančnih zadev; „veto* (pravica ugovora) gosposke zbornice naj se tako omeji, da se zavaruje prednost volje poslanske zbornice v obdobju enega parlamenta. Pojasnilo se bo, da te izpremembe ustave niso obvezne za končno rešitev tega vprašanja. V bližnji dobi misli na ustanovitev gorenje zbornice na demokratični podlagi. Če se sprejmejo vladne resolucije, se predloži zakonski načrt, ki uveljavi zadevne določbe. Da se prihrani časa ia dela, se predlože v poslanski zbornici sprejete resolucije gosposki zbornici, naj jim potem gosposka zbornica pritrdi ali pa ne. Vlada smatra take določbe, ki rešijo poslansko zbornico pravice vetov lordov ne le za prvi, najvažnejši pogoj zakonodajnega dostojanstva in plodonosnega delovanja poslanske zbornice, ampak] tudi za svojo prvo dolžnost. Za izpolnitev te naloge bo vlada porabila vsa sredstva, za njihovo uspešno izvršitev zastavlja svoj obstanek. Če je ta govor znamenje, da se je liberalni vladi povrnila eneržija, bodo ustavni boji, ki se morajo kmalu vneti na Angleškem, zanimivi za demokracijo vsega sveta. Kdor hoče biti socialni demokrat, mora poznati svoje politične dolžnosti in jih izpolnjevati. Kdor je socialni demokrat v srcu, pa ne le na jeziku, mora vedeti, da je rešitev ljudstva iz kapitalističnega suženjstva, ki je hujie od nekdanjega grškega in rimskega, le tedaj mogoče, kadar popolnoma zmagajo načela socialna demokracije. Vedeti pa mora tudi, da zmaga teh načel ne more biti slučaj ali čudež, ampak edinole sad zavednega, smotrena dela vseh delavcev. Tega dela ne more opraviti nobsn posameznik. in •čudodelci* lahko nastopajo med nerazsodnim ljudstvom; lahkovernim ljudem, ki nimajo sami misli v glavi, lahko obljubuje vsak demagog, da jih bo reiil. Zaveden delavec ve, da je to nemogoče, zato tudi v socialni demokraciji ni prostora za čudodelce. Kdor spoznava to resnico, pa mora sodelovati pri delu proletariata. Kako more sodelovati P Pred vsem mora biti organiziran. Ne le strokovno in gospodarsko, ampak tudi politično. Zakaj tudi v politiki je treba složnega dele množice. V svoji organizaciji se mora udeleževati skupnega dela. V prostorih svoje organizacije ne sme biti tujec ali praznični gost, ampak kakor doma mora biti tam. PODLISTEK. Savičev pesimizem. Dalje. Savič je v začetku samo čutil in čuvstvoval. Plaval je v morju blaženosti, ves je bil pesnik. Ves svet se mu je dozdeval kakor krasne, raznobarvne sanje s stvarnimi oblikami. In po teh sanjah je plaval. Sanje so mu bili minoli dnevi, sanje sedanjost, sanje bodočnost. Vse krasno, vse polno magične luči, opojne dišave in vse polno bojnih, svetlih barv. S časom se je iztreznil. Premišljeval je. Svojo srečo je položil pod drobnogled in jo je analiziral. In pod njegovim razkosevalnim nožem je ostala enako krasna in pristna. To je bila sreča brez prigovora. — Da, take žene mi je treba. Žene vobče mi je bilo treba, sicer bi se bila moja duša posušila. Vsi bogati zakladi mojega srca bi bili izgubljeni. Žejen sem bil ljubezni kakor izsušena zemlja dežja. To je menda v vseh ljudeh tako, a vsi ne čutijo onega strastnega, blaznega hrepenenja. Ali si ga pa nočejo priznati, misleči, da je mehkužno. Da, da; često je slišal tovariše, ki so se norčevali iz ljubezni, ki so zasmehovali vsak nežnejši občutek — in gotovo so prav tako želeli ljubezni kakor on. Šega jih je gonila v laž in živeli so neresnično, maskirano življenje. Pravzaprav je bilo strahopetno. Ker se drugi delajo kakor bi imeli kamen mesto srca v prsih, mislijo tovariši, da se morajo tudi kazati blazirane, pa se silijo, a od srca jim ne prihajajo neslani dovtipi o ženskah in o ljubezni. Drug drugemu lažejo v oči, pa taMb, da končno sami sebi verjamejo. Nekoč je to povedal Olgi. Pazljivo ga je poslušala kakor vselej, kadar ji je kaj pripovedoval. Potem se je zamislila. On pa ji je govoril o ljubezni, da je bilo slišati kakor pesem. — Ne, je dejala, deloma se vendar motite. Takih pojmov o ljubezni ne more imeti vsakdo. Jaz ne bi znala govoriti o ljubezni tako kakor Vi. Čutim pa vse, kar pravite in vse razumem. — Čutite in razumete l Veselite se v srcu, da ste tako bogati. Kar čutite, je Vaše. Revež je pa, kdor ima prazen hram in revež je, kdor zatajuje svoj zaklad ali pa ga pomeče v blato ... S časom sta postala bolj intimna. A vse to se je razvijalo nekako čudno. Tudi nekateri Savičevi prijatelji so imeli ljubice, pa so mu včasi pripovedovali o njih. Tu je bilo drugače. Vse se je vršilo hitro. Na primer Kremen. Seznanil se je s pripravnico. Ko sta se dva dni poznala, sta se že tikala, hodila sta skupaj v slaščičarno, v mestni park, na izlete in — Kremen mu je povedal — v petih dneh sta se že poljubovala. Saviču je bilo to čudno. Rad bi se bil še bolj približal Olgi, a tisti spoštljivi strah, ki ga je navdajal, preden se je bil seznanil ž njo, mu je tudi sedaj tičal v prsih. Svobode jima je da- jala njena mati dovolj. Često sta bila sama v stanovanju in Savič je yčasi drhtel po vsem životu. Življenje bi bil dal za poljub. A ni se upal ziniti besedice. Pogostoma sta se zarekla ter si dejala „ti", toda vselej sta se hitro popravila, kakor bi se bila bala drug drugega, da bi zameril. Bilo je res nekaj čudnega v tem razmerju. Po eni strani sta bila kakor poosebljena modrost, po drugi strani pa sta bila prava otroka. Končno je Saviča bolelo, da je resnično trpel. — Da bi se vsaj tikala! Toda reči se ji ni upal tega. — Pisal ji bom. Pismeno se to lažje opravi. Pripravil se je, da bi ji pisal. Prav dobro je vedel, kako in kaj hoče. A ko jč sedel pri mizi, je pozabil vse. Ni vedel, kako naj začne, kako naj jo nagovori, kako naj ji pove svojo željo. Grizel je držalo, mislil in premišljeval, domisliti pa se ni mogel. Petkrat je že začel pisati, a vselej je raztrgal pismo. Jezil se je sam nad seboj, a tudi to mu ni nič pomagalo. Končno je vendar dodelal pismo. Učeno razpravo o elementih proge Bielovega kometa bi bil lažje spisal. Potem je odnesel pismo na pošto. Preden ga je oddal, se je obotavljal še pol ure. — Kdo ve, kaj poreče? Morda ji pa ne bo prav? Naposled je pismo oddal. Ko je bit že v poštnem nabiralniku, mu je bilo pa žal in če bi je bil mogel dobiti, bi bil šel takoj ponje* . Dalje prih. Nikekor ne pa do sme zadovoljiti s tura, da je iaui organiziran. Kaj to pomaga, dokler je za enega organiziranega dvajset neorganiziranih 1 Kdor je ■poznal potrebo organizacije, mora dajati spoznanje tudi drugim. Poučevati mora, agitirati mora. Njegova korist zahteva, da privaja vedno novih članov v svojo organizacija. Drugo, česar je treba za boj, je orožje. Najvažnejše orožje je časopis. In tu moramo vnovič in vnovič vpraSeyati naše sodruge: Kaj so storili, da dobe ostro in močno orožje, Ce bi vsak sodrug izprašal svojo vest, bi se jih mnogo našlo, ki ne bi obstali. «Koliko naročnikov sem že pridobil .Rdečemu Praporu* — bi moralo biti vsakdanje vpraianje vsakega resničnega socialnega demokrata. Otvoril se je zopet državni zbor. Razvil se bo boj med strankami, ki v resnici ni nič druzega, kakor boj med razredi. In kako bodo naši delavci poučeni o tem važnem boju? Liberalci in klerikalci bodo objavljali dolge klobase o praznih, frazastih govorih svojih veljakov, ki nimajo dra-zega namena, kakor da odvedejo ljudstvo od spoznanja pravih vzrokov bede. Vse se bo cedilo narodnjaštva in krščanstva, le da bi ljudstvo ob hej-■lovanstvu in ob verskih deklamacijah pozabilo, da je lačno. Delo socialnih demokratov pa bodo po ■tari navadi utajevali, ali pa bodo zavijali in trosili neresnice po svetu. Edini, ki bo povedal kolikor mogoče resnice, bo delavski časopis. Ali ne bi bila velikanska korist za delavstvo in njegovo gibanje, če bi jih bilo petkrat toliko, ki bi čitali resnico in če bi Ust lahko postal tako močan, da bi mogel sporočati delavskemu ljudstvu mnogo več? •Koliko naročnikov sem pridobil «Rdečemu Praporu* — to bi moralo biti vprašanje vesti vsakemu socialnemu demokratu. In kdor na to ne more dati zadovoljnega odgovora, si mora reči: Nisem dober socialni demokrati Zadnji čas je, da ■e poboljšam. Dtželia organizacija jugoiiov. soc.-dem. itranka v Trata ■kUče v Četrtek, dne 3. t. m. ob pol 9. uri zvečer v Delavski dom ulica Boachetto 5. II. nad. javen ljudski shod z dnevnim redom: Podraienje itanarin in delavatvo. Delavcil Nikakor ne smemo trpeti, da bi nas hišni posestniki izkoriščaU; dopustiti ne smemo, da bi mi plačevali za svoja borna stanovanja tretjino svojega zaslužka. Dolgo je že, odkar je naša stranka začela pritiskati na občino, da prepreči vedno naraščajočo stanovanjsko draginjo. Občina tega ni storila. To pa, kar so nam naložili tržaški hišni posestniki v zadnjem trenotku, to je nedopusten atentat in delavstvo ga mora odbiti! Tako izkoriščanje moramo na vsak način preprečiti. Proti takemu izkoriščanju se mora dvigniti mogočno glas delavstva, ki ne sme odnehati od začete akcije, dokler ne zmaga. Zato, udeležite se tega nad vse važnega shoda v največjem številu! Politični odbor. Politični odsevi. * Fododiek X« soolalno zavarovanje je v pondeljek končal razpravo o obsegu zavarovanje za nezgode. Največ debate je bilo radi vprašanja, koliko naj bi bili poljedelski obrati podvrženi zavarovanju. Dočim so nekateri poslanci zahtevali, da se morajo zavarovati delavci vseh poljedelskih obratov, je večina pod-odseka nasprotovala tej zahtevi. Vendar se je načrt vlade toliko razširil, da naj velja dolžnost zavarovanja za vse delavce takih obratov, ki posedujejo tudi gozde. Zavarovati se ima tudi vse lovsko osobje ter vsi, ki strežejo pri poljedelskih strojih. — Brez izjeme se imajo zavarovati delavci vseh obratov, v katerih se rabi motorična sila (para, elektrika, veter, voda); izvzeto je pri takih obratih samo pisarniško osobje. Ta sklep se je storil na predlog socialno-demokratičnega poslanca Elderscha. * Trgovinska pogodba i Romunija je zopet za nekaj časa splavala po vodi. Na zadnji skupni ministerski konferenci so ogrski ministri navedli »razloge", zakaj ne morejo privoliti, da bi se pogodba koj uveljavila. Izjavili so, da so pripravljeni, predložiti jo novemu parlamentu takoj, ko se snide in delovati na to, da bo sprejeta. Bie-nerth ima sedaj ugoden izgovor; kriva je ogrska vlada. Ampak ta izgovor more prepričati otroke; če ne bi bil Bienerth lani po leti poslal avstrijskega državnega zbora brez potrebe na prezgodnje počitnice, pa bi bil že lani lahko poskrbel, da bi bil tudi ogrski parlament sprejel pooblastilni zakon, kakor ga je v decembru sprejel avstrijski parlament. Tedaj bi bila trgovinska pogodba lahko že uveljavljena. * Grof Khaeu Hsdervary se pripravlja za nove volitve in najvažnejši korak za to je že storil- Imenoval je dosedanjega sodnika upravnega sodišča Jesenskega za državnega tajnika v ministrskem predsedništvu. Ta mož ima s plemenitim Khuenom »voditi* nove volitve na Ogrskem. Jesenski je začel svojo kariero kot državni pravdnik v Kološvaru. »Odlikoval* se je z neusmiljenim preganjanjem nemadžarov, kar najbrže opravičuje njegovo »čisto* madžarsko ime. S tem se je prikupil šovinistu Banffyu, ki je zanj ustanovil poseben »odsek za narodnosti*. Na tem mestu je vodil volitve za Ban-ffija ter mu je s pomočjo žandarjev in vojaštva ustvaril veliko večino. Khuen Hedervary sam ni šušmar v volilnih rečeh; to je dokazal že na Hrvatskem. Če dobi sedaj še tako imenitnega pomagača, je že verjetno, da bo njegova nova stranka »sijajno* zmagala. * T italijanski zbornici je poslanec Moli na interpeliral vlado, kako misli varovati italijanske delavce, ki hodijo delat na Francosko, pred davkom, ki ga hoče francoska vlada nalagati tujim delavcem. * Francoska komisija, ki je imela preiskovati škandale v toulonskem arsenalu, je prišla na sled pravi agenturi za podkupovanje. Vodja te agenture je bil neki toulonski komisar, ki je posredaval med liferanti in nepoštenimi mornariškimi uradniki. Pri njem so našli cel kup pisem, ki dokazujejo krivico osumljenih. * Boji na bolgarsko turški maji, o katerih smo že poročali, so se ponovili. Po turških uradnih vesteh je padlo na turški strani še šest mož, devet pa je ranjenih. Streljanje, ki je trajalo cel dan, se je šele ustavilo, ko je prišel bolgarski major na bojišče. Mešana komisija preiskuje sedaj dogodke. * Na Francoskem je civilno sodišče v Reimsu obsodilo kardinala Lucona, da mora plačati učiteljski zvezi 500 frankov odškodnine, ker je podpisal pismo francoskih škofov, s katerim se je katoličanom prepovedala raba nekaterih knjig v javnih šolah. * Is mladoturiko itranka je izstopilo več poslancev. Med njimi je tudi Riza Tevfik, ki je vodil Turke po Avstriji. V listu .Sabah* je podal izjavo, da je bil pač član mladoturškega odbora, da pa nikdar ni odobraval idej in dejanj parlamentarne mladoturike stranke, v kateri se združujejo radikalni elementi s klerikalnimi. Izdelal je z nekaterimi poslanci liberalen program, kateremu hoče ostati zvest. * Angleška zbornica je odklonila vpeljavo Tarstvenih carin z 228 proti 154 glasovom, potem se je soglasno sprejela adresa na kralja. * Angleški ministrski svat je imel v petek dve seji in poroča se, da se je položaj za vlado nenadoma poslabšal, ne da bi bilo znano, zaradi česa in v katerem oziru. * Francoska zbornica je sprejela določbo, da se imajo dohadM od zvišanega davka na davščine porabiti za delavske pokojnine. * Kitajska vlada je odstavila budistovskega Dalaj Lamo, o katerem smo poročali da je dne 12. februarja pobegnil iz Lhase. * Radi Dalaj Lama je angleška vlada vprašala Kitajsko, zaradi kakšnih razlogov, da ga je odstavila. * T Peterburgu je bil na čast bolgarskemu kralju slovesen obed, na katerem ie car Nikolaj pozdravljal'neodvisnost Bolgarske m izrekal upanje, da se bodo vezi med Rusijo in Bolgarsko še bolj utrdile. Kralj Ferdinand je odgovarjal v enakem zmislu. * Turško časopisje je zelo nezadovoljno z govorom ruskega carja ,na obedu, ki je bil v Peterburgu na čast bolgarskemu kralju. Shodi. Polj. V nedeljo, 20. L m. ob 8. popoldne priredi krajna organizacija jugoslovanske socialno-demokratične stranke v Pulju javen ljudski shod v Delavskem Domu (Glivo Castello štev. 1.) z dnevnim redom: Narodno vprašanje in socialna demokracija. Govoril bo sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice. Večna podtikanja nasprotnikov, ki bi ljudstvu radi prikazali aocialno-demokracijo kot izmeček človeštva, priporočajo, da se pove ljudstvu pogosteja resnica o stališču socialne demokracije napram narodnem vprašanju, ki se sploh ne da rešiti brez socialne demokracije. Sodrug dr. Tuma, ki se je rado voljno odzval vabilu puljskih delavcev, bo zato iskreno pozdravljen in slovensko ter hr-vatsko ljudstvo bo v množicah prihitelo na shod, kjer bo is poklicanih ust slišalo resnico. Od vseh sodrugov smemo pričakovati, da bodo pridno agitirali in skrbeli, da bo vsak delavski tovariš izvedel za ta shod, ki bo vsem poslušalcem podal velik užitek in dragocen pouk. Sv. Ivan pri Trstu. Krajna organizacija ju-goslov. slov.-dem. stranke sklicuje za nedeljo, dne 6. t. m. javen ljudskishodz dnevnim redom: Delovanje tržaškega deželnega zbora in mestnega sveta ter podraženje stanarin. Shod se vrši ob 10V2- dopoldne v prostorih Delavskega izobraževalnega društva na Brandežiji. Delavce in sodruge vabimo, da se udeleže tega shoda v velikem številu. Pri Sv. M. Magdaleni zgornji pri Trstu sklicuje tržaška krajna organizacija jugoslov. soc-dem. stranke javen ljudski shod v nedeljo, dne 6. t. m., ob 4. pop. v prostorih gostilne »A 11 a Vittoria*. Dnevni red: Poro čilo o de-lovanju tržaškega mestnega sveta in deželnega zbora. Vsi, ki se zanimajo za delovanje teh zborov, naj se udeleže tega shoda. Treba je, da ljudstvo izve, kdo v mestnem svetu in deželnem zboru dela in kdo ne in kdo dela v zmislu ljudskih interesov. Nihče naj ne manjka! V Rojanu pri Trstu bo v soboto, dne 5. t. m. ob 8. zvečer v prostorih gostilne »Internacional*, ul.Boccaccio 25, zaupni shod, ki ga skliče ondotna krajna organizacija jugoslovanske socialno-demokratične stranke. Vsi, ki so dobili vabila, naj se shoda udeleže. Oni pa, ki vabil slučajno niso dobili, naj se do sobote oglasijo pri odboru krajne organizacije v gostilni »International*, kjer je sodrugom na razpolago odbornik vsak večer od 8. do 9. Na dnevnem redu je: Organizacija in agitacija. Nihče naj ne manjka 1 Zagorje ob Savi. V nedeljo, ob 5. popoldne je bil na Toplicah javen rudarski shod, ki ja bil jako dobro obiskan, dasi je bilo ta dan že dvoje drugih zborovanj. Na dnevnem redu je bil odgovor trboveljske premogokopne družbe, vsled česar je veliko zanimanje rudarjev dovolj razumljivo. Odgovor smo že priobčili v .Rdečem Praporu* in zato nam ga tukaj ni treba ponavljati. Sodrug Repo vš ga je prečital, sodrug Etbin Kristan mu je pa podal izborno kritiko. Narodnjakarji, katerim prede v Zagorju oddntdi-dne hujša, so postali predrzni in bi po sili radi rešili, kar še ni popolnoma izgubljeno. Ampak predrznost ni pogun. Upajo se pač v .Slovenski Narod* pošiljati najinfamnejše obrekovanje, kakršnega je zmožaa le povsem propadla duša, upajo se kakršnega revčka poslati, da bi motil zborovanje, sami priti na shod in tam zastopati svoje hudobne čenče, si pa ne upajo. Na nedeljski shod so poslali nekega Habeta, ki niti ni rudar, pa ki tudi ne zna logično izreči enega stavka. Ampak neslane medklice zna delati in z nesmislom dražiti ljudi. Tako je izkušal motiti ta shod. Pa je zmotil sebe. Moral je namreč pobrati šila in kopita hitreje, nego mu je bilo ljubo. Skoda, da niso dobili tisti, ki so ga poslali, kar je dobil on. — Na shodu se je naznanilo, da odbor zadruge ni vzel odgo-vora družbe na znanje, ampak je odpisal trboveljski družbi, da ne more delavstvu sporočiti takega odgovora, prvič ne, ker odklanja družba vse zshteve, drugič pa tudi zato, ker je odgovor žaljiv za delavce. Pozval je družbo, naj vzame zahteve še enkrat v pretres in naj pošlje drug odgovor v osmih dneh ter določi svoje zastopnike, ki se imajo pogajati z delavskimi zaupniki. To poročilo je shod vzel z odobravanjem na znanje. Ge je družba pametna, bo sedaj pač zapustila svoje prevzetno stališče. Društvene vesti. § Delavska zveza -Vzajemnost* priredi v nedeljo, ob 5. popoldne na Glincah v gostilni Balija družinski večer z gledališko predstavo. Gojenci dramatične šole bodo igrali enodejanko »Kdo je blazen* in „Uspeh“ in nastopili z raznimi deklamacijami. Vstopnice se dobivajo v društvenem lokalu Šelenburgova ulica 6 in v nedeljo pri blagajni. g Delavsko izobraževalno druitvo v Goriol priredi v soboto, dne 5. t. m., ob 8. zvečer t društveni dvorani (Via Tre Re 16) predavanje. Govoril bo sodrug dr. Dermota o 60-letnici profesorja drja. Masaryka. Z ozirom na predmet je upravičeno, pričakovati jako zanimivo predavanje. Vsi člaDi in prijatelji društva se torej vabijo ua obilno udeležbo. Vstopnina prosta. V petek in v soboto je predaval sodrug Etbin Kristan, prviveč3r o Župančičevih poezijah, drugi večer o kmečkih uporih. Poročilo objavimo. § Delavsko * Izobraževalno druitvo v Pulju priredi v soboto, dne 19. marca ob 3 popoldne v novi dvorani Delavskega doma (Glivo Gastello štev. 1) javno predavanje o predmetu .Socialna demokracija in njeno gospodarsko stališče. Govoril bo sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice. S tem, da smo objavili predmet predavanja in ime predavatelja, menimo, da smo že dovolj povedali, zakaj eno in drugo bo zadostovalo puljskim slovanskim delavcem, da pridejo v čim večjem številu na predavanje. Gospodarsko stališče socialne demokracije bo pač dandanes moral poznati vsak izobraženec, a vendar jih je malo, ki imajo o njem jasne pojme. Zato je predavanje o tem predmeta tembolj pozdraviti, ker je sodrug dr. Tuma po svojem temeljitem poznavanja snovi kaj poklican, da govori o tem predmetu. Prepričani smo torej, da pribite puljski Slovani trumoma na to velezaoi-mivo predavanje. Domače vesti. — Klerikalna ljubezen do bližnjega je na papirju in na prižnici kaj lepa reč, Skoda je le, da je vsa preveč podobni kafri; kadar bi je bilo treba v praktičnem življenju, se kar naenkrat iz-kadi. Tako je bilo n. pr. na zadnji seji državnozborskega pododseka za srcialna zavarovanje. Češki agrarec Zab radnik je predlagal, naj se vpelje zavarovanje za nezgode tudi za vse poljedelske obrate. Agrarni gospod je moral to storiti, ker imajo na zapadnem Češkem nadomestno državnozborsko volitev, pri kateri odločujejo mali kmetje, kočarji in poljedelski delavci. Mandat je za agrarce precej v nevarnosti in zato je moral gospod Zahradnik pokazati nekoliko agrarne ljubezni «malim ljudem*. Na to pa je vstal češki klerikalec pater Sr a m ek. Mož je nekoliko podoben našemu drju. Kreku, vsaj trudi se, da bi mu bil podoben in zelo ga veseli, če ga kdo imenuje socialnega politiSarja. Pa je pobožni gospod odprl svoja usta in zagrmel proti splošnemu zavarovanju, češ, da je kmečki stan preveč obremenjen. Zahradnik mu je sicer takoj prečital zadnji volilni oklic, v katerem je častitljivi gospod Sra-mek sam zahteval zavarovanje vseh poljedelskih delavcev, a Šramek si je menda mislil, da je potreboval tak program takrat, ko je iskal mandat, ne pa sedaj, ko ga ima. Socialni demokrat Eldersch je bil na to tako hudoben, da je citiral besede iz svetega pisma: «Po njihovih dejanjih, ne po besedah jih boste spoznali.* — Celjski , če bi ne mislilo tega, se ne bi trudilo v potu svojega obraza, da bi vas rešilo strašne obtožbe. Toda kaj se vam zdi ? Kako vam more vaš klerikalni list podtikati tako neumnost, kakršno vam pripisuje v svoji sobotni številki. Saj menda niste sami pisali tistega članka. A veste, kij pravi katoliški žurnalist? — To le pravi: Dr. Stepančič je bral na pTakat h, da imajo socialni demokratje shod in ker mn dopadejo taki shodi (hvala za pokloni), se je namenil, da gre tja. Ko je prišel do mestne palače, je videl tam policijo, pa je mislil, da je to dokaz za shod in šel noter... No, notri so ga sprejeli — njegovi politični zavezniki, italijanski nacionalisti z ljubeznivim klicem »fuori sciavo*! To je bilo tragikomično, t8ko tragikomično kakor izgovor v »Gorici*. Dr. Stepančič in uredništvo bi lahko vedelo, da niso imeli socialisti svojih shodov še nikdar v mestni palači; a plakati so tudi jasno povedali, da bo socialistični shod ob otvoritvi novih prostorov in take protekcije še ne uživajo goriški socialisti pri magistratovski gospodi, da bi jim dajala društvene prostore v mestni palači. «Gorica» je torej svojega poslanca s tem narodnim pranjem do kosti blamirala, gospod Stepančič naj pa premišljuje, kako se ji bo zahvalil za to. — Dva krepka dečka se sprejme v učenje kolarske obrti. Obenem se sprejme en kolarski pomočnik. Poizve se v strokovnem tajništvu, Ljubljana, Selenburgova ul ca št. 6/11. — Ponemčen dijak. V soboto popoldne so našli v Gorici tretješolca Marija Pontoni, sina bivšega trgovca, nezavestnega v njegovi sobi, poleg njega pa revolver, Prepričali so se kmalu, da je bil fant nevarno ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico, pa bolniška pomoč ni nič izdala. Bil je že v sredo mrtev. Fant se je najbrže igral z revolverjem in je pri tem ponesrečil. — Prepovedano d’ Annnmljevo predavanje. Italjanski pesnik Gabriele d’ Annunzio je imel mi-nole dneve po raznih mestih v Italiji predavanja o zrakoplovstvu, pri katerih so se godile iridentlstične demonstracije. Nameraval je predavati tudi v Trstu, a je namestništvo prepovedalo tam nameravano predavanje, češ, da se je brezdvomno bati enakih demonstracij. — Vsaj v prepovedih je nekoliko •enakopravnosti* v Avstriji. — Samomor vojaka. V četrtek ponoči se je v Gorici ustrelil in je ostal mrtev pijonir Ivan Rziha, doma iz Raduča v Bukovini, Vzrok samomora je »neznan*. —