Štev. Zli.
o LJubljani, v petek, dne 13. septembra 1901
Leto xra
Velja po poŠti:
za telo leto naprej K 26'—
za pol leta „	„ 13-—
za četrt leta „	„ 6-50
za en mesec „	„ 220
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20"—
za pol leta „	„ tO"—
za Četrt leta „	„ 5'—
za en mesec „	„ 170
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ ia več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane eno st opna garmondvrsta A 26 h. Pri večkratnem objavljanju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
(JredniŠtVO te v Kopitarjevih ulicah $t. 2 (vhod Čez
_ dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi sp
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravnišivo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—i---Vsprejema naročnino, inserate In
reklam acije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Menih P. Schochleltner rozMl svetovni Kongres svobodne misli!
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Praga. 12. septembra.
O, Ban Akiba, kako si se motil, ko si dejal v svoji globoki arabski modrosti, da nič novega ni pod solncem«! V Pragi se je dne 12. septembra, katerega bo odslej kulturna zgodovina zabeležila z velikimi črkami, zgodilo nekaj, kar dobrega Ben Akibo popolnoma desauouvira. Na diskusijski večer, ki so ga »svobodomisleci« priredili v produkcijski borzi, jc prišel por»ižni sin benediktinskega reda, Pater Alban Schachleitner ter v krasnem govoru pobijal trditve »svobodo-mislecev«. Nato je dokazoval nesmiselnost in inferiornost »svobodomiselnih« naukov še dekan praške nemške teološke fakultete, katoličanom znani apologet dr. Hilgenreiner. Ta mirna izvajanja so pa svobodne »mislece« tako razburila, da so, mesto da bi dostojno odgovarjali govornikoma, jeli kot divje zverine r i n t i in se dreti ter hoteli navzoče katoličane: P. Schachleitnerja, dr. Pohla, župnika Konečnega in profesorja dr. Kordača dejansko napasti. Ker so se potem zagnali kakor huronci še v vladnega zastopnika, ki je neoljkance miril, jc slednji shod razpustil. Slava in ime benediktinca patra Schachleitnerja pa sc bo odslej oznanjalo širom izobraženega sveta, kajti posrečilo se mu je, kar se še nikoli nobenemu ni, niti anarhistom: razgnal je zborovanje internacionalnih »svobodomislecev« 1
Toda poročajmo po vrsti!
Zenker kot stalna programova točka.
.lud Zenker se norčuje iz katoliške hierarhije, zakaj ne sledi popolnoma uboštvu in očita papežu in škofom, da puste župnike in ka-x plane lakoto trpeti. Jud laže dalje, da katoliška cerkev milijarde spravlja, pa nobenih davkov ne plačuje! Država baje vsakega berača eksekvira, od cerkve pa nič ne zahteva. Po tem bedastem govoru, ki kaže samo slepi fanatizem prifrknjenega človeka, so si odpočili zborovavci za pol ure.
Žalostna usoda ženske svobodomiselnosti.
Potem pa pride na vrsto eksaltirani poljski »pesnik« Niemojeuski. ki polaga nujno vsem svobodomiselcem na srce, da naj obrnejo svojo skrb na bedno dušo žene, ki je izpostavljena »klerikalnim vplivom«. Žalostna ie usoda ženske svobodomiselnosti, toži govornik. 2ena je svobodomiselna samo toliko
časa, dokler se ne omoži. Ko pridejo otroci, pa izgine svobodomiselnost, ker pravi žena, da brez religije ne more otrok vzgajati. (Tako je!) To naredi vse samo sugestija in zato se je treba bojevati proti sugestiji. Pripoveduje potem, da eksistira nekje na Poljskem neka kolonija delavcev, ki so čisto brez vsake vere in predlaga, da se ta kolonija brzojavno pozdravi, ker so ti eni prvih svobodomislecev. Z burnim odobravanjem je bil sprejet ta predlog.
Laški »Skandalmacher«.
Profesor- Ohisleri, udeležnik vseh proti-verskih demonstracij, pravi, da hodijo ženske samo zato v cerkev, da svojo obleko kažejo. in možje, da jih občudujejo, pobožnost je le fingirana. Proslavlja ponesrečene pro-tiredovniške škandale v Italiji.
Dr. Draždak se je spravil nad papeža in pripovedoval, zakaj «ni več suveren«. Mitis pa se pritožuje, da na Francoskem izgnane kongregacije niso v tla izginile in da so našle svobodno bivanje v Belgiji. V tem tonu je šlo dalje do večera brez razlike — vedno enako duhomorno.
Dva ponesrečena predloga.
Vladni komisar zabrani, da bi se odposlala brzojavka poljskim delavcem v Sosnovicah in Dombrovi, ki ondi živijo baje brez vsake vere. Istotako zabrajii protestno resolucijo gospodov Maksim Gorki. Lombroso, Macli in Ohisleri proti silabu. Svobodomisleci vzamejo to potrtim srcem na znanje, ker se strahovito boje policije, ki je obljubila, da shod razpusti, ako sc bo vtikal v zadeve, ki mu nič niso mar. Judovskega hujskača Zenkerja državno pravdništvo že toži, ker je žalil v državi priznano konfesijo.
Svobodomisleci proti socialnim demokratom.
Njemojevski iz Varšave očita socialistom, da so iz oportunitetnih razlogov boj za žensko volivno pravico, ki so ga s toliko vnemo začeli, namah opustili in puško v koruzo vrgli.
Kristus je umrl na križu za »svobodno misel«!
Povzemam iz dodatnih poročil še sledeče trditve: Češki vseučiliščni profesor Krejči je trdil, da Kristus na križu ni umrl zato, kar pravi katekizem, ampak za »čisto človečnost« in za moralo »svobodne misli«! Mestni svetovalec. praški inženir Filip, je imenoval kon-gresiste »cvet človeške inteligence«. Delegat iz Holandske Froevvein je trdil, da treba vero
v Boga tako pobijati kot vero v strahove. Poljak Nietnojewski, ki se sploh odlikuje po izrazitem izraževanju, je dejal, da so Poljakom japonski šrapneli na mandžurskem bojnem polju izbili iz duš vero v Boga. Veliki klobasar Zenker je iznašel novo definicijo religije, ki se glasi takole: Religija je čut odgovornosti splošnosti nasproti človeštvu.
(Dobesedno: »Wir modernen Menschen ver-stehen unter Religion das Gefiihl der Ver-pfiichtung der Allgemeinhcit der Menschheit gegeniiber.«) Ni ga dozdaj bilo govornika, ki bi bil kaj tako novega povedal kot Zenker.
Rodoljubje svobodomislecev.
Judovski poslanec dr. Ofner, ki so ga nemški poslanci tako izključili iz svoje srede, kakor slovenski Hribarja, je proslavljal brez-versko državo in se lagal, da se je na Francoskem preganjanje cerkve izvršilo »brez vsakega nasilstva«. Nato je Zenker zopet branil stališče svobodomislecev glede izgreda v Prahaticah.
Dr. Kormin nato govori o »rodoljubju in svobodni misli«; v resoluciji se naglaša, da je svobodna misel internacionalna, proti vojski in za zvezo vseh narodov. Lepe fraze!
Prot narodnjaštvu. — Haag — komedija.
Socialnodemokraški poslanec Mlodraček jc napadel češke narodnjake, ki so v Prahaticah izzvali pretep in jih označil kot nasilne šoviniste. Govornik protestira proti nazoru, ki se je bil izrekel v prejšnji debati, da se ideali svobodne misli ne dajo ločiti od pojma domovine, in zahteva, da sc narodni šovinizem sploh v vseh strankah najostreje pobija. (Ploskanje.) Vogther napada nato Pruse zaradi nasilstva proti Poljakom, Francozom in Dancem. Konferenco v Haagu imenuje politično komedijo, Poljak Ivanski prečita potem silovit protest proti ruski vladi. Švicar Richter je zopet prišel nazaj na Prahatice in dejal, da se kot Nemec sramuje take nestrpnosti, kakor jo kažejo češki Nemci.
Nato se gospodje skregajo zaradi besedila resolucije proti narodnjaštvu, ker hočejo eni ostrejšo formulo. Pa salomonsko reši ta spor Francoz Delarone, ki pravi, da jc treba pojem »patriotizem« še študirati, ker jc jako nejasen. Francoski vojak na primer »rajši preliva svojo kri za tuj napreden narod, nego za lastno reakcionarno vlado«.
Nato pa je vstal neki Rezveda, ki naznani, da on ve, kaj je pratiotizem. Vsi smo napeto poslušali, kaj bo povedal. In podal je sledečo globokoumno definicijo: »Patriotizem je nekaj, kar se ne da iz srca iztrgati«. Zato pa polemizira proti nazorom Korminovim in zahteva, da se izreče svobodna misel za prava narodnosti.
Tu se jim jc zmešalo. Ker niso mogli rešiti vprašanja o narodnosti, ie prišel predsednik na zelo praktično misel, da se naj zborovanje prekine in da nadaljujejo po obedu.
Po obedu so se sešli — in so na resolucijo o narodnosti pozabili. Formalno ni bilo sprejeto — nič! To je dokaz največje duševne revščine, ki si jo moremo misliti. Pač pa smo doživeli nekaj drugega. Prikazal se je mož z rdečo brado in ploščnatim obrazom, mrko
gledajoč. Bil je slovenski basnik Antonin Aškerc.
Aškerčeva smola.
Aškerc je imel smolo. Svobodomisleci niso poznali enakopravnosti. Ce je kak Francoz ali jud klobasal brez konca in kraja, so pisali poročevavci, kakor bi cekine pobirali za njim, a Aškercu so ukazali, da naj svoj referat okrajša, ker ni časa zanj. Aškerc je bil napovedal razpravo o »kulturnem življenju Slovencev«, in je prinesel seboj precej popi rja, da bo bral v slovenskem jeziku. A svobodomisleci so dejali, da tako dolgega slovenskega branja ne morajo poslušati in so mu ukazali, da naj govori kratko ali pa nič. In Aškerc se je udal ter jako monotonno in tiho. brez življenja in duha dcklamiral o zatiranih Slovencih, ki jih davi »klerikalizem«. Od Trubarja in Hrena do zdaj so črne megle pokrivale slovenske dežele, in šele v zadnjem času je vstalo nekaj mož, ki sc junaško bore proti Rimu itd. Slednjič zahteva za Slovence več prosvetnih zavodov, da bo prosveta pregnala črne oblake »klerikalizma«.
Nihče se ni zanimal zanj, nihče za njim pisal. Brez vtiska je končal — dolgočasni mož.
(Opomba uredništva. »Narod« je prinesel brzojavko, v kateri Aškerc oznanja, da je govoril o »kulturnem življenju Slovencev z ozirom na svobodno misel«. Danes nam došli češki listi pa nimajo prav nič o tem, ampak samo pravijo, da je Aškerc »pozdravil« v imenu slovenske svobodne misli. Torej se ni nihče absolutno nič zmenil za Aškerca, dasi so za vsakim nemškim judom stenografirali, kar ie klepetal.)
Proti papežu! — Pobalinski napad na krščanstvo.
Glavna točka, na katero so prežali, je pa bil napad na papeža, ki so ga formulirali kot »protest proti silabu«. Vladni zastopnik ni pustil glasovati o tem »protestu« in ga odposlati, ker je sestavljen na tak način, da mora globoko žaliti vsakega katoličana, ker ga moramo smatrati kot pobalinsko zasramovanje krščanskih temeljnih resnic. Samo prebral se je med svobodomiselnim tuljenjem.
Najprej odseva iz tega »protesta« nevednost dotičnih, ki so ga podpisali. Kajti dekret, ki ga je izdala kongregacija indeksa ni silab niti po obliki niti po vsebini, ker kongregacija sploh pravega silaba ni kompetentna izdati. Pa taki »učenjaki« sc za take malenkosti ne zmenijo. Prvi del se bavi v frazah, znanih iz judovskega časopisja, s prvim silabom papeža Pija IX., ki mu očita, da ie naperjen proti novodobnemu pri rodnemu in svetovnemu nazoru. proti moderni družbi in civilizaciji, proti svobodni vedi in njenemu nauku, proti svobodni misli in vesti itd. Nato pa pride napad na sedanjega papeža, češ, da je novi silab na-
Limit.
Baskervlllskl pes.
Roman. — Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
Kakor odgovor na to vprašanje sc jc dvignil iz temne, širne ploščadi močvirja oni čudni krik, ki sem ga bil enkrat slišal ob robu (irimpenskega močvirja. Veter ga je prinesel skozi nočno molčanje k nama — dolg, globok stok, potem naraščajoče tuljenje in potem grozno pojemajoče vzdihovanje. Vedno in vedno se je dvignil glas, zrak jc bil kakor prenapolnjen divjega, pretečega, mozeg pre-tresajočega glasu. Baronet me jc zgrabil za rokav in kljub temi sem videl, da je bil njegov obraz smrtno bled.
»Za božjo voljo, kaj je to. Watson?«
»Ne vem. Nekak močvirju lasten glas je to. Fnkrat sem ga že prej slišal.«
Glas .ic vtihnil in globoka tišina naju je objela. Poslušala sva in napenjala vse živce, a ničesar več ni bilo.
»Watson,« ie rekel baronet, »bilo je tuljenje psa.«
Meni jc zastala kri v žilah, kajti njegov glas je zvenel popolnoma zlomljeno; očividno ga ie obšla nenadna groza.
»Kako pravijo temu glasu?« je vprašal.
»Kdo?«
»I. ljudje tod okoli.«
»Oh, to ie nevedno ljudstvo. Kaj se vi brigate za to, kar govore ljudje?«
»Govorite, Watson! Kaj pravijo o tem glasu ?«
Obotavljal sem se, ali nisem se mogel ogniti odgovoru na vprašanje.
»Pravijo, da tuli baskervillski pes.«
Zastokal je in nekaj časa molčal. Konečno je rekel:
»Pes jc bil; a zdelo se mi je, da je prišlo tuljenje od jako daleč; od tam sem, se mi zdi.«
»Težko je reči odkod je prišlo.«
»Naraščalo ie in pojemalo z vetrom. Ali nc leži v onem kraju veliko Grimpensko močvirje?«
»Da.«
»Hm. Od tam sem je prišlo. Bodite odkritosrčni Watson! Ali sc ne zdi tudi Vam samim, da je bilo pasje tuljenje? Nisem otrok. Brez bojazni lahko govorite resnico.«
»Staplcton jc bil pri meni, ko sem zadnjič slišal ta glas; rekel jc, da prihaja vpitje morda od nekega čudnega ptiča.«
»Nc. ne, bil je pes. Moj Bog, ali more biti vendarle kaj resničnega na teh pripovedkah? Ali je mogoče, da ini preti tako resna iu tako skrivnostna nevarnost? Vi vendar ne verujete tega Watson, kajne, da ne?«
»Nc, ne!«
»In vendar, v Londonu bi se lahko smejali, nekaj drugega pa jc tukaj stati v temi na močvirju in poslušati tako tuljenje. O moj stric! Blizu tam, kjer jc ležal, so bili sledovi velikanskega psa. Vse se vjema. Mislim, da nisem strahopetec, Watson, ali pri onem glasu mi je bilo, kakor bi mi zastala kri v žilah. Potipajte mi roko!
Bila ie mrzla kakor marmor.
»Jutri Vam bo zopet čisto dobro.«
»Mislim, da ne bodem tako lahko pozabil tuljenja. Kaj naj po Vašem mnenju sedaj najprej narediva?«
»Ali se vrneva?«
»Grom iu strela, ne! Prišla sva sem, da bi vjela lopova, in vjela ga bodeva. Midva sva za petami kaznjencu, nama jc pa brez-dvoma za petami peklenski pes. Naprej! Stvar morava dokončati iu naj je spustil pekel vse vrage na močvirje!«
Počasi sva tavala v temi dalje, krogin-krog naju je bil črni venec razdrapanih skalnatih gričev, pred nama je gorela še vedno na istem mestu lučka. Nič nas pa nc vara tako lahko, kakor oddaljenost luči v temni noči; včasih se je zdela, kakor svetlikanje na daljnem horizontu, nato se je zdela zopet komaj nekaj vatlov oddaljena. Konečno sva spoznala, od kod je prihajal svit, in sva obenem spoznala, da sva bila tik poleg. Okap-Ijana sveča jc bila postavljena v skalno raz-pcklino; kamenje jc na obeh straneh varovalo plamen vetra iu .ie povzročilo, da sc je luč videla le v smeri od Baskerville lialla. Granitna skala nama je omogočila, da sva se približala neopažena: počepnila sva za to skrivališče in sva kukala po luči. Čudno je bilo videti to samotno svečo, kako je gorela sredi močvirja. Nikakcga znamenja življenja kroginkrog le ta samoten rumenkast pla-menček in odsev luči na kamenju na obeh straneh.
»Kaj naj sedaj storiva?« je pošepetal Sir Hcnry.
»Cakajva tukaj! Biti mora blizu svoje luči. Poskusiva, če bi ga mogla kako videti!«
Komaj sem izgovoril te besede, že sva ga oba videla. Cez skalo, v razpoklini, v kateri jc gorela luč, se je dvignil bledorumen obraz, od nizkih strasti spačen in razoran. Od močvirja umazanega, od razkuštrane brade iu razmršenih las obdanega bi ga pač lahko smatral človek za obraz kakega pred-zgodovinskega divjaka, ki so živeli v votlinah na pobočju griča. Pod njim goreča luč sc jc zrcalila v njegovih majhnih zvitih očeh, ki so hotele na desno iu levo prodreti temo, kakor oči zvite zveri, ki je zaslišala korak lovca.
Očividno ie nekaj zbudilo v njem sum. Morda ic dal sicer Barrymore kako drugačno znamenje, ki ga midva seveda nisva poznala, morda je imel mož kak drug vzrok, misliti, da ni vse v redu. Strah jc bil jasno začrtan na njegovem zločinskem obrazu. Vsak trenutek ie lahko skočil iz obsega svetlobe in izginil v temi. Skočil sem torej proti njemu in Sir Hcnry jc sledil mojemu vzgledu. V istem trenutku nama je zakričal kaznjenec nasproti divjo kletev, in je zalučil velik kamen, ki sc ie razletel na granitni skali, za katero sva se doslej skrivala, na drobne kosce.
Ko jc skočil na noge in zbežal, sem za trenutek lahko videl njegovo nizko, krepko postavo. Na srečo je posijal mesec izza oblakov. Urno sva skočila na vrh griča in tu sva videla najinega moža, kako ic dirjal z veliko hitrostjo na oni strani navzdol iu spretno kakor divji kozel ie skakal čez kamenje, ki mu je bilo na poti. Srečen strel iz mojega revolverja bi ga morda pok več i I za vse življenj?,
perjen proti svobodnemu kritičnemu preiskovanju o postanku bibličnih knjig, zlasti »legende o Jezusu, ki se nahaja v evangeljih. in o postanku krščanstva«. O moderni civilizaciji pravi, da ie njeno delo v »uničenju mrtve religije«, iu nato nadaljuje ta grdi dokument predrzne nevere:
»Vemo danes, da legenda o Jezusu ni nič drugega nego parafraza starih indijskih in egiptovskih bajk, da so katoliški obredi le novo izdanje starih poganskih obredov in da primerjalna religijska veda jemlje papeški veri poslednje znake čudeža, božanstva in skrivnosti.« Potem napovedujejo papežu boj na življenje in smrt. »Rim hoče boj duhov« — pravijo »dobro, mi ga sprejmemo, in s čigavo zmago in s čigavim porazom se bo končal, ne more biti dvomno. Tudi najčrnejša noč se mora slednjič umakniti žarečemu soln-čnemu svitu«.
Kakor bi poslušali brezumno blebetanje blaznih, se nam zde te besede. Nobenega resnega učenjaka, bodi še tako brezveren, ni danes več. ki bi si upal te sramotilne laži o krščanstvu ponavljati. Sloviti učenjak, protestant Harnack, je ravno v naših dneh nepo-bitno dokazal pristnost evangelijev, te praške reve pa ponavljajo stare bajke Renana in Feuerbacha. Duševni revčki na shodu svobo-domislecev pa so v svoji neskončni napuh-njenosti prezrli, kako so sami sebe v očeh vseh resnih ljudi ponižali s tem pobalinskim napadom na krščanstvo.
Vladni zastopnik je izjavil, da ne pusti glasovati o tem »protestu«, ker ie to žaljenje od države priznane konfesije. Le bedasto tuljenje »svobodomislecev je izražalo njihovo soglašanje.
In kdo so ti ljudje, ki so napovedali papežu boj na življenje in smrt? Podpisali so to ubožno izpričevalo svojega duha in srca:
Cesare Lombroso, prof. Ernst Mach, dr. Karmine, Ant. Aškerc, Andrej Niemojewski, Maxim Gorkij, prof. Argangelo Ghishleri, Walter Crane, Bruno Wille, Leon Furnemont, prof. Hector Denis.
Hribarjev arhivar kaplan Aškerc je torej slovesno napovedal papežu, da ga bo premagal in krščanstvo odpravil! Da bo mož tako globoko padel — kdo bi si to mislil?
Proti krščanskemu zakonu.
Dr. Bonček nato zahteva, da se odpravi krščanski zakon. Nai ne bo več nobenega razločka med zakonskimi in nezakonskimi otroci! Poleg navadnih zahtev o razporoki zahteva dr. Bonček tudi kot novo točko: Žena ne sme biti v zakonu podložna možu! Na to seveda ni mogel molčati neizogibni jud Zen-ker, ki je na dolgo in široko dokazoval, da mož iu žena ne smeta več rešpektirati postave, ki določuje nerazrušnost zakona.
Ladislav Kunte ie nato paradiral s sledečo distinkcijo: Je razloček med moralo vesti in med moralo pokorščine. Svobodna vest je svobodni človek sam. Sovražniki svobodne vesti so pa cerkev, duhovniki, kapitalizem in militarizem.
Ženske imajo besedo.
Zdaj so pa nastopile ženske. Gospodična Tumova ie zahtevala šolstva za žene, dalje, da .->c odstrani celibat učiteljic, splošno volivno pravico za ženske in uvedenje naslova ><gospa« za vse polnoletne ženske (tudi ne-omožene!) (Ploskanje pri ženskah.) Gospodična Eliška iz Purkyna pravi, da šele takrat, če dobi ženska pravico, da bo izvoljena v vse javne politične zastope, bo šele dobila svobodno voljo in se bo povzdignila, tako da postane takrat šele bajka o zakonski sreči — resnica.
Gdčna. Widemannova je tudi vneta za politično karijero; posebno lepo dokazuje, da se ie treba ženi ločiti od duhovnikov in od Rima. Gospa Bublova zahteva, da sc dečki in deklice skupaj vzgajajo po šolali zato, da izgubijo »napačno sramežljivost« in pruderijo, ki sedaj mladim ljudem obojega spola zakriva
ali orožje sem vzel s seboj le za brambo, ne pa, da bi strelja! za neoboroženim bežečim človekom.
Bila sva oba dobra tekača in oba zdrava in krepka, ali kmalu sva spoznala, da ni bilo upati, da bi ga dohitela. Dolgo sva ga videla dirjati pred seboj, dokler ga nisva videla konečno, kako sc je zvizal kakor majhna točka v daljavi med granitnimi skalami. Dirjala sva in dirjala, dokler nama ni sapa popolnoma pošla, a razdalja je postajala večja in večja. Konečno sva opustila zasledovanje in sva se zasopla vsedla na dva velika kamena; od tu sva ga videla, kako je izgini! v daljavi.
V tem trenutku se jc zgodilo nekaj čudnega in nepričakovanega. Vstala sva in se ravno mislila obrniti proti domu, kajti pokazalo se je, da bi bilo vsako zasledovanje zastonj. Na najini desnici je stal mesec nizko na nebu in rogijast vrh granitne skale je zakrival spodnji rob srebrne lunine ploskve. Tu na vrhu skale sem videl stati moža, ki se je v ostrih obrisih razlikoval od svetlega ozadja.
Nikari nc misli, Holmes, da sem se varal! Zagotavljam te. da nikdar v svojem živ-Ijunju še nisem videl česa razločneje in jasneje. Kolikor sem mogel presoditi, je bila postava velikega, vitkega moža. Stal je nekoliko razkoračeno, s prekrižanima rokama in povešeno glavo, kakor bi premišljal neskončno puščobo močvirja in granita, ki je ležala pred njim. Tako bi si mislil hudobnega duha. ki je kraljeval na tem kraju. Kaznjenec ni bil. Ta mož jc stal daleč proč od mesta, kjer je Selden izginil. Razen tega je bil mnogo večji. S krikom presenečenja sem iztegnil roko, da bi ga pokazal baronetu. ali
najvažnejše človeške organe. Dalje govori obširno o prostitutkah in njih organizaciji, o emancipaciji ženskih in o ženskem separatizmu. Slednjič pozivlje Misel Svobodno, naj uresniči organizacijo prostitutk!
Alcibiades Schenzle o sežiganju mrličev.
O sežiganju mrličev ie poročal dr. Zahof, ki se je pritoževal, da sc Pražani ne dajo se-žgati iu da tudi mestni zastop ne stori nobenega koraka. Poživlja postavodajne zastope, da dovolijo fakultativno sežiganje mrličev. K temu se oglasita Rafael Reus in Alcibiades Schenzle. ki popisuje kako palijo mrliče na Francoskem in v Belgiji in se tudi pritožuje, da ta moderna naprava ne napreduje dovoli.
Za nagoto v umetnosti.
Režiser Lukavsky kaže na pogubni vpliv klerikalizma, ki brani nage kipe razstavljati na javnih prostorih in se jezi, da gledališka cenzura »vsled klerikalnega vpliva« brani uprizoritev pornografičnih del. Svobodomiselnost naj se bori, da bo tudi v umetnosti vse svobodno, krasno in solnčno. (Izbomo!)
NASTOP MENIHA P. SCHACHLEITNERJA
IN DISKUZIJA V PRODUKTNI BORZI.
Predsednik poslanec Wutschel opominja .svobodomislece', naj pustijo nemoteno govoriti nasprotnikom nasprotnega I svetovnega naziranja. Predno pa hoče govoriti P. Schach-leitner, povzame besedo Tschirn iz Berolina in v nasprotju z najprimitivnejšimi svobodomiselnimi načeli jame smešiti in grditi benediktince, ki so prišli na svobodomiselni disku-sijski večer. Trdi, da niso zmožni »svobodne« diskusije — pa jih še slišal ni! — da ne znajo »svobodno« misliti, da so v svojem mišljenju od »dogem vezani«, da verujejo v Boga, da torej pravzaprav niso poklicani dis-putirati s »svobodomisleci«! Katoličani, se usti Tschirn dalja, ne mislijo z glavo, ampak s pomočjo cerkve. Vendar ga pa današnji večer veseli. Dokazuje, da moč cerkve pojema. Pred nekoliko stoletji, pravi Tschirn, bi me bili zažgali, ako bi se upal tu govoriti proti duhovnikom. (To bi bil velik smrad, če bi bili žgali tega juda.) Krščanstvo ni nauk ljubezni, ampak krvi. Tschirn je za te duhovitosti žel burno pohvalo in nepopisen aplavz.
Nato nastopi benediktinec P. Alban Schachleitner. Svobodomisleci so zijali. Najprej je na podlagi najnovejših raziskovanj dokazal, da religija ni zgolj čustven pojav, ampak v racionalnem mišljenju utemeljena zavest, da nujno obstoji določno razmerje med človeštvom in božanstvom. Dokazoval je, opirajoč se na študije Maksa Miillerja, vsesplošno veljavo teizma že pri primitivnih narodih. (Svobodomisleci vpijejo: Kie je Bog? Kakšen je? Neki posebno umni mladenič kliče: Pokažite ga!) Pater je nato svobodomi-slecem razlagal vzroke božjega bivanja. Učil jih je, da ie vzročni zakon nujen in noben relativni pojem, kakor razlaga Kant — neki blizu mene stoječi Nemec se .ie strašno napenjal, da bi patra razumel, ker so mu uzroč-nost in relativnost itd. očividno čisto neznani pojmi . Pater se sklicuje na slavnega biologa profesorja Reinkeja, ki je krasno razložil, kako se mehanska uzročnost vjema s finaliteto. (Neki gospod zakliče: Kdo je ta Reinke?) Nato razlaga svobodomislecem, kako vzročni zakon in dejstvo smotrenosti nujno vedeta do pripoznanja vseobčega. prvega in absolutnega vzroka svetov.ia. Nato pojasnjuje pater svobodomislecem (ki so mimogrede rečeno cel čas delali velik nemir in se penili od jeze), da božje razodetje ne nasprotuje nobenemu zakonu mišljenja in da sovdo-gme krščanstva resnice, o katerih še nihče ni mogel dokazati, da so nasprotne rezultatom vede. Pater razlaga nato svojim nemirnim in nepotrpežljivini učencem, da je svobodna šola nesmisel, ker ni mogoče poučevanje in nobena specialna veda brez kakega etiškega svetovnega naziranja, takega pa svobodomisleci nobenega nimajo razen pri-
v trenutku, ko sem se obrnil proti baronetu. je mož izgini!. Ostri granitni vrh je šc zakrival spodnji rob meseca, a o možu ni bilo več sledu.
Pad bi bil šel tja in preiskal skalnati vrh, a razdalja jc bila precej velika. Baronetovi živci se šc niso pomirili od onega tuljenja, ki ga je zopet spomnilo na žalostno družinsko pripovedko, in prav nič ni bil pripravljen iti tja. Ni videl samotnega moža na skali in ni čutil groze, ki .ic mene spreletela pri pogledu na mogočno postavo.
»Brez dvoma jc bil kak paznik iz kaznilnice!« jc rekel Sir Henry. »Odkar je ta lopov pobegnil, jih je na močvirju vse mrgolelo!«
No. morda je ta njegova razlaga prava, a vendar bi mi bilo ljubo, če bi mogel dobiti za to še drugih dokazov. Danes nameravava princetownskim uradnikom naznaniti, kie naj poiščejo beguna, ali vendar ic nama jako žal, da nisva dosegla triumfa. da bi ga mogla izročiti kot svojega lastnega ujetnika.
To so dogodki pretekle noči, moj dragi Holmes, in priznal bodeš, da sem ti s svojim poročilom dobro služil. Ni dvojbe, da bo mnogo tega, kar sem navedel, brez vsakega pomena, prepričan pa sem. da bo najboljše, če ti sporočam vsa dejstva brez izjeme; bodeš že sam izbiral in sklepal. Prav gotovo napredujemo. Z ozirom na Barrymorejeve sva zvedela za vzrok njihovega ravnanja in s tem je položaj mnogo jasnejši.
Ali močvirje s svojimi skrivnostmi in svojimi čudnimi prebivalci ostane nedoumno kakor vedno. Morda bom mogel v svojem prihodnjem pismu tudi to temo nekoliko razsvetliti. Najbolie bi pa bilo. če bi ti sam prišel k nam.
merjavne rehgijske vede, katera je pa sama toliko kritike potrebna, da' je ni moč uvesti kot pouk na ljudskih in srednjih šolah. P. Schachleitner nato z zares nepobitniini argumenti dokazuje, da svobodna ljubezen in emancipacija žene od njenih materinskih dolžnosti, kakor to hoče pisateljica Altmann, vede do degeneracije in propada družbe. Mnogo izvajanj učenega benediktinca se je čisto izgubilo, ker so svobodomisleci delali tak ropot in so tako divje rjoveli, da patrovih besed ni bilo moč povsod slišati. Ko je končal, so svobodomisleci piskali, skakali in tulili kakor indijanci na kakem vojnem pohodu.
Ugovori »svobodomislecev«.
Zeuker ugovarja patru Albanu. »Tu nas je proti petim črnim gospodom 5000 jasnih glav. Pa vendar iinajo oni več svobode govora, kakor mi. Kajti če bi jaz govoril, kakor bi rad, bi bil jutri zaprt. Ti črni gospodje pa na prižnici govore in jim nihče ne sme ugovarjati.« Taji, da bi vsi narodi verovali v l3oga. »Sicer pa, saj so včasih narodi tudi verovali, da zemlja plava po zraku, kakor krožnik ali kolač, pa ni bilo res.« Nato se pri-* tožuje, da so »klerikalci« antisemiti, in trdi, da Kristus ni hotel biti Mesija. P. Alban zakliče: Ni res! Nato ga začne jud Zenker tako osebno napadati in tako nedostojno klafati, da ga vladni komisar ustavi.
Socialni demokrat Vogtherr začne s >Faustom« in z Eckerinannom, pravi, da ie že videl res pobožne ljudi, da pušča katoličanom njihove cerkve, molitve, obrede in procesije (kakor na Francoskem!), samo šole in otrok jim ne privošči.
Lederer iz Bavarskega v eni minuti odpravi Boga in evangelije in potem začne prav živo slikati peklenske muke inkvizicije ter popisuje grozne instrumente, ,španski čevelj' itd. Potem pa se zažene v antisemite tako nerodno in neotesano, da mu kličejo sami svobodomisleci, naj neha. Zaradi grde razžalitve križa ga zapiše policijski uradnik.
Poraz svobodomislecev in konec shoda.
Vseučiliški profesor dr. Hilgenreiner nato vstane in v krasnem, mirnem govoru zavrača razne ugovore. Lahko mu je delo, kajti kar so govorili svobodomisleci, ni imelo ne glave ne nog. Tisoči navzočih so mirno poslušali njegov govor, katerega glavni smisel je bil: »Kar je proti razumu, tega vera ne uči!« Čuje se semtertja že celo glasno pritrjevanje.
S Hilgenreinerjevim govorom, ki je naredil globok vtis, je bila bitka za katoličane dobljena. To je pa razkačilo svobodomislece. Ker z umskimi dokazi niso mogli pobiti nasprotnika, so pa začeli rjoveti.
Tschirn in NVutschel vpijeta najbolj in se zapleteta v prepir z vladnim zastopnikom dr. Gellnerjem. Svobodomisleci se zaženejo proti tribuni in hočeio vladnega zastopnika in duhovnike dejansko napasti. Da prepreči kaj hujšega, vladni zastopnik zabrani nadaljne zborovanje. Tako so divjali svobodomisleci, da jc vladni zastopnik skrivaj odšel pri zadnjih vratih, da ne bi izkusil njihove svobodomiselnosti na lastni koži.
Tako se .ie končal svetovni kongres Svobodne Misli.
Dnevne novice.
+ S samoslovenskimi krajevnimi napisi ni nič?! Danes zjutraj smo prejeli naslednje poročilo: Občinski odbor v Trebelnem je sklenil pred dvemi leti napraviti samosloven-ske krajevne napise. C. kr. okrajno glavarstvo ie ta sklep razveljavilo. Občinski odbor jc napravil pritožbo. Deželna vlada je istotako odločila. Občinski odbor se je pritožil še naprej. Dne 1. septembra t. 1. je došel odlok, da tudi c. kr. ministrstvo za notranje zadeve zavrača pritožbo in razveljavlja sklep občinskega odbora. Krajevne table morajo torej biti dvojezične. Na Kočevskem so sa-monemški napisi, na Trebelnem. kamor niti tujci ne prihajajo, v čisto slovenskem kraju, ne smejo hiti samoslovenski napisi. Kie je enakopravnost? Treba bode sedaj šc dobiti človeka, ki bode v nemščino prestavil imena naših vasi Ornuška vas, Cužnja vas, Roje, Bogneča vas. Derečji vrh, Cikava itd. Kako bodo neki izgledala ta imena — dvojezično? Sicer se pa store vsi koraki proti tem fa-moznim odlokom za izključno slovensko ozemlje. Danes sc je slučajno mudil v Ljubljani državni poslanec g. dr. Benkovič, ki je vso zadevo takoj prevzel. Slovenske občine, ki sklepajo o samoslovenskih napisih, naj se prej obrnejo na naše uredništvo po temeljit nasvet.
+ Vprašanje o deželnozborski volivni reformi. Baron Beck je sprejel 12. t m. depu-tacijo socialnodemokraške državne zveze, sestavljeno iz poslancev Beutel, Hudec, Jaroš, Nemec, Schiifer in Seligcr v zadevi uvedbe volivne reforme za deželne zbore. Ministrski predsednik je obširno pojasnjeval deputaciji, da je vlada tudi odločno za volivno reformo deželnih zborov, da pa je nasprotna uvedbi splošne in enake volivne pravice, ker so deželni zbori upravna zastopstva, pri katerih ni mogoče popolnoma zanemarjati davčne moči in ekonomsko različnega sestava prebivalstva.
-f »Slovenčev« članek o srednjem šolstvu, objavljen pred par dnevi, omenja v uvodnem članku »Tagespost« od 13. t. m. »Tagespost« priznava, da so v našem članku navedena dejstva resnična in da so izvajanja pravilna — zdi se ji pa nevarno znamenje časa, da »Slovenec« poživlja Slovence, naj »preplavijo« nemško realko v Ljubljani, katero jc sezidala »nemška kranjska hranilnica«. Na te tožbe smo navajeni in hi tratili Ic dra-
goceni čas, ako bi hoteli reagirati na to stalno točko v graškem programu.
+ »Kmečka zveza« za dekanijo Trebnje
priredi shod na Trebelnem pri Mokronogu v nedeljo, dne 15. septembra, ob 3. uri popoldne. Govorita gospod dr. Viljem Schvveitzer, deželni poslanec, in g. Ivan Strajhar.
+ Prva državna gimnazija v Ljubljani. »Tagespost« od 12. t. m. poroča iz Ljubljane sledeče: »Tukaj se trdi z vso gotovostjo, da vlada namerava I. državno gimnazijo razdeliti v nemški in slovenski oddelek, da se tako izogne težkočam pri zasedanju ravnateljskega mesta. Slovenci zahtevajo namreč na tem po pretežni večini nemškem (!) zavodu ravna-teljsko mesto zase, da, njihove zahteve gredo že tako daleč, da slovenski klerikalci slovenskega liberalnega ravnatelja odločno odklanjajo in narobe. Vlada namerava sedaj za nemške razrede imenovati nemškega ravnatelja in nemške profesorje. Za slovenske razrede naj se imenuje slovenski voditelj, ki bi v upravnih zadevah bil podrejen ravnatelju nemškega oddelka. Seveda je ta predlog pri Slovencih naletel na odpor.« Beležimo.
+ Praški ordinariat ie objavil inštruk-cijo, kjer označuje bogoslužje ob nedeljah in praznikih za obligatorično. Zabičuje katehe-tom, da se marljivo udeležujejo učiteljskih konferenc in sci k rajnega šolskega sveta. Branijo in zavzemajo naj se prav posebno v sedanjem času za pravice cerkve do šole.
+ Radikalna stranka na Hrvaškem. List »Mali Zurnal« javlja, da se je sporazumno njegov urednik z Mirkom pl. Pisačičein, dobro znanim tudi Slovencem izza njegovega res radikalnega dela proti Khuenu, osnoval hrvaško radikalno stranko. Stranka bo imela dva glasila, »Mali Zurnal« in »Hrvatska Hrvatom«. Stranka hoče biti stroga kontrola in levo krilo Starčevičanske opozicije. Boriti se hoče za neodvisnost in svobodo Hrvaške. — Gospod Mirko pl. Pisačič je dalje časa kot politični pregnanec živel v Ljubljani in je takrat govoril tudi na mnogih naših shodih.
+ Prestavljena sta: C. kr. sodni kan-celist g. J. Primožič je prestavljen iz Škofje Loke v Radovljico. — Davčni oficijal g. Franc Kobau je prestavljen iz Radovljice v Škofjo Loko.
+ V Zagradcu sc ustanovi slovensko katoliško izobraževalno društvo. Ustanovni zbor se ie vršil v nedeljo, 8. t. m. Poročal je stolni vikar g. L. Smolnikar.
+ Čudne razmere v Novem mestu. Najmodernejši policijski red so uveli v Novem mestu, pomnožili so stražništvo za .numaro IV', seveda po veleumnem svetu papata Rozmana, bojnega stebra svobodnih misli. Kar čez noč so se ga priučili možje postave in privadili vsi vdani meščanje. Sedaj izvršujejo vso kazen po njem. Ako zatoži mestni nad-paznik Aužin, liberalni protikandidat g. Šu-kljcja, prava podoba novomeške napredne stranke, ali l^ako drugo nenajeto ali poklicano oko postave, pokličejo otroke na magistrat in tu se izvrši sodba in obsodba in kazen hkrati. Ker je bil policist št. III vojak in ima čvrsto mišičasto roko, odločil ga je gosp. papa Rozman kot liktorja, mu podelili častno gorjačo, s katero kaže mogočno sposobnost svojih elementarnih sil v strahovanje otrok. IMnogo jc slučajev, a jih danes ne objavimo z imeni, zadostuj le to, da so bili pred dnevi otroci klicani, ker so na kapiteljskem hribu odtrgali par koruznih strokov in jih opražili v gozdu. Najstarejši kot vodja jih je dobil deset, mlajša dva po pet na to. kar človek v pošteni družbi ne izgovori. Bodi povedano, da niti stariši niso privolili v to in bi bili vrnili neznatno škodo rade volje, niti se ni oglasil posestnik in zahteval kako odškodnino ali kaznitev. Strogo je prepovedano kopati se kje na bregu ob Krki, kazen le temu pregrešku je bilo petindvajset udarcev, a da bi pripravilo mesto kako ceno in pripravno kopališče, očetom modrijanom niti ne pride na misel. Staro kopalno šolo so prenesli na loko, .io nekoliko obili in ker ni predelkov za moške in ženske, kajti pri štukanju so jo morali skrčiti — samo da je šlo, so odrejene sedaj ure, kakor za en spol tako tudi za drugi. Vrhu tega so še cene tako visoke, kakor v nobenih najmodernejše urejenih kopališčih. Vprašamo samo, kje je dobil novomeški policijski komisar papa Rozman pravico pretepati otroke odnosno jih prepuščati v to svrho svojim izvršujočim organom ?
+ »Tribuna«, oficielno glasilo italijanskega ministrstva, objavlja dolg dopis, kjer sc neki Aleksander Dudan iz Dunaja huduje nad hrvaškimi dalmatinskimi poslanci, ki nameravajo izvesti volivni red, ki bi Italijane — kateri je po štetju gospoda Dudana v Dalmaciji 50.000 — oropal vsakršnega zastopstva. Ni umljivo, kaj namerava dopisnik s takimi tožbami v »Tribuni«. Ali je »Tribuna«, odkar sta se sešla Aerenthal in Tittoni, postala tako vpliven faktor pri avstrijskih notranjih zadevah? Zdi se zadnji čas. da je temu res tako.
+ Častniške plače namerava izboljšati vojna uprava že prihodnje leto. V to svrho se bodo vršila v kratkem ministrska posvetovanja.
+ Odlikovanje. Dvornemu svetniku fi-načnega ravnateljstva v Ljubljani Karolu Lu-becu je ccsar ob njegovi vpokojitvi podelil veliki križ Leopoldovega reda.
+ Obligatorično uniformiranje. »Pravo Lidu« poroča, da namerava vlada uvesti za vse državne uradnike obligatorično uniformo, da se ne bodo mogli udeležiti protivladnih manifestacij. Vest socialnodcmokraškega lista treba sprejeti z rezervo.
+ Slovenska šola v Aleksandriji. Hiša z vrtom bo v dobrem tednu pripravljena za šolo pod skrbnim vodstvom jiodjetnika gospoda Cerniča in inženirja Ozretiča. Ker so prvi troški za najemnino, klopi, pohištvo, po-
pravo precejšnji, zato uljudno prosim vse domoljube, da bi nam zdaj pomagali, ker v prihodnje ne bo več toliko stroškov. Začetek je povsod težak, zato še enkrat potrkam s pripombo: dvakrat da, kdor hitro da. — P. Benigen.
+ Občinski zastop v Cerknem razpu-
ščen. C. kr. namestništvo v Trstu ie konečno vendar razpustilo celi občinski zastop v Cerknem. Ta novica je liberalce zadela prav v živo!
Umrl je v Škocijanu pri Divači 12. t. m. prečastiti gospod župnik Ivan Kovač, kamor je prišel kot upokojeni župnik iz Kubeda šele pred 4. meseci. Pogreb bo v soboto zjutraj. N. v m. p. 1
—	O oddelku veteranskega društva v Mostah se nam piše, da društvo prireja svojo veselico pri g. Wasletu, ker je g. Wasle poštenjak in odbornik. Gosp. Dirnplatz je pošten Nemec in našemu narodu ni nasproten. Škrjanec in Goršič sta bila sprejeta k veteranskemu oddelku Ježica, ker sta prišla s knjižico ljubljanskega veteranskega društva in društvo tako ni vedelo, da sta bila izključena cd ljubljanskega društva. Ko se dobi dovolj informacij, bodeta Škrjanec in Goršič izključena tudi iz veteranskega društva za ljubljansko okolico. (Žalostna usoda liberalnih agitatorjev! Opomba uredništva.) Oddelek v Mostah si ne bo omislil svoje posebne zastave, ker je društvo skupno in ima tudi blagajno skupno. Društvo obrača posebno pozornost na bolniško blagajno, s katero se bodo podpore potrebni društveniki podpirali.« — Beležimo to pojasnilo z željo, da bi društvo res dosegalo to. kar je namen patriotičnih društev.
—	Umrl je v deželni bolnici posestnik Ivan Kuhar| star 44 let.
—	Živ pokopan. Ob prekopavanju na Učki 6. t. m. je delal tam tudi kmet Ivan Peruc. Iz dozdaj še neznanega uzroka se je nenadoma udrla velika masa prsti na Peruca ter ga popolnoma zasula. Pričeli so takoj z rešilnim delom, ki je imelo ugoden uspeh. Ob peti uri popoldne se je posrečilo, da so ponesrečenca našli in ob pol šestih zjutraj so ga osvobodili mučnega stanja. Peruc, ki ga je popoldne ob dveh zasulo, je bil 16 ur v svojem groznem zaporu. Ponesrečenec ni dobil drugih poškodb kakor nekaj prask na desni nogi. En član rešilne akcije je dobil pri izkopavanju ponesrečenca malo poškodbo na desni roki.
—	Odpust delavcev v Lloydovem arse-nalu. V Lloydovem arsenalu v Trstu so odpustili zadnjo soboto 70 delavcev in pričakujejo se še novi odpusti. Uzrok te naredbe, ki se na prvi pogled zdi, da ga v tako velikem podjetju ni mogoče opravičiti, je treba iskati v tem, da 1xj moralo upraviteljstvo ar-senala, vsled dogovora, ki ga je napravilo z vlado o terminu, velik del ladjevnih stavb naročiti v tujini, ker ne more samo v dogovorjenem času izgotoviti vseh naprav; drugi uzrok je pa ta, da alpinsko montansko društvo vsled omejitve svojih produkcij ni v stanu dati dovoljnega materijala, da bi imelo delo vse delavstvo. Lloydovo delavstvo je vsled te naredbe 9. t. m. sklicalo shod, kako stališče naj zavzame spričo nemilega položaja ter je sprejelo resolucijo, ki je naperjena na odpravo uzrokov o pomanjkanju dela in jo bo parlamentarnim potom predložilo ttfdi vladi.
Novo kaplanijo dobi Koroška Bela, kjer tudi že grade stanovanje za g. kaplana.
—	Samotna smrt. Na gorovju Javornik so dobili truplo 76 let starega žgalca ogljia Martina Podgornika, ki je ondi pred 10 dnevi vsled starosti umrl.
—	Pokončevanje podgan potoni elektrike. Tak aparat, iznajdba Alberta pl. Florentina z Dunaja, so te dni poizkuševali v Trstu z velikim uspehom.
.— Iz Hotederšice. Pred nekaj dnevi je pobiral cestar Matija Rupnik na cesti pred hišo gostilničarja Alojzija Brus cestno blato in ga nakladal na voz. Kar prileti iz hiše Al. Brus in v veliki togoti vrže cestarja Matija Rupnika pod voz ter udari s kolom po konjih. Da se ni izvršilo nevarno telesno poškodovanje, preprečil jc voznik, ki je naglo prijel konja. da nista mogla naprej.
—	C. kr. šolski paša v Knežaku. Iz Kne-žaka nam poročajo: V zadevi zidanja eno-razrednega šolskega poslopja na .luršičah, občine Knežak, je c. kr. okr. šolski svet v Postojni na dan 5. septembra določil obravnavo o pritožbah davkoplačevalcev glede rabute, vožnje, vplačil, doplačil itd. Zidanje te šole je vodil znani Karol Cesnik, nadučitelj v Knežaku. Pridržujemo si pravico, da svojčas to zadevo natančneje raziščemo, za danes omenjamo samo, da jc c. kr. okrajni šolski svet postojnski za voditelja obravnave dne 5. septembra določil Karola Cesnika samega! On sam je bil voditelj obravnave proti sebi! Kaj takega morejo ustvariti samo možgani, ki so pravkar preboleli postojnski tifus! In res je gosp. Korl prav izvrstno izvršil svojo nalogo. Obč. tajnika g. .1. E., ki je obravnavi prisostvoval kot pooblaščenec predsednika kr. šolskega sveta in obč. odbornika Matije Zadela, je hotel razkačen kakor gad vreči iz sobe in se sploh obnašal kakor pravi paša, ki se mu mora pokoriti. Prav impertinentno je tudi tia-rnigaval na »gade in sršene, ki ljudi hujskajo«, pozabivši, da jc v očeh vsega tukajšnjega ljudstva on sam tisti, o katerem ima ccla občina samo eno željo: da bi si čimpreje poiskal drugo gnezdo! Samoobsebi je umljivo, da ta obravnava ni bila zadnja glede šolskega zidanja na Juršičah, pri kateri je neumorni narodni delavec nadučitelj Karol Cesnik za prazen nič zaslužil celih 405 svetlih cesarskih kronic!
—	Na pomoč pogorelcem v Zg. Senicl! Iz Reteč pri Škof j i Loki se nam piše: Dne
8. t. m., t. j. na praznik rojstva Marije De V., okrog 2. ure zjutraj je nastal iz neznanega vzroka ogenj v vasi Zgornja Senica, v župniji Reteče, ter sceloma pokončal petim gospodarjem hišna in gospodarska poslopja. Skoda prizadetih gospodarjev je tem občutljivejša, ker so — kakor sploh znano — v slabem gmotnem položaju in za prav nizke svote zavarovani. Huda se jim godi zlasti radi krme, ki jim jc zgorela in nimajo sedaj kaj pred živino položiti. — Kdor se jih hoče ali more usmiliti in kaj pomagati, lahko pošlje svoj dar na podpisani župni urad, za kar mu bodi Ik»g plačnik. — Zupni urad Reteče pri Škofji Loki, dne 9. septembra 1907. A. Šitnenec, župnik.
—	Promenadni koncert godbe japonske mornarice so imeli včeraj zvečer v Trstu. Pred magistratom je svirala godba japonske vojne ladje »Tsukuba«.
—	V Ricmanjih govori v nedeljo, dne 15. t. m. državni poslanec profesor M. Mandič.
—	Nova šola. Krasno novo šolsko poslopje v Prečini se bo blagoslovilo v ponedeljek dne 16. t. m.
—	Deška šola v Novem mestu bo imela dve paralelki zavoljo otrok iz Kandije. Ta preporna zadeva med Kandijo in Novim mestom jc za sedaj končana.
—	Vojaški zrakoplov, ki se je vzdignil v zrak na inaneverskem okrožju na Koroškem in ki so ga na Kranjskem videli pluti visoko v zraku v Tržiču, na Trati, v Ljubnem in na več krajih na Notranjskem, je 7. t. m. priplul v Pazin. V njem sta bila dva častnika bosanskega polka. Balon je svojo 190 kilometrov dolgo pot preplul v 7 in pol urah.
—	Japonskemu admiralu Juinu .ie cesar podelil red želzne krone I. razreda.
—	Dosedanji1 kitajski poslanik na Dunaju Li-Ching-Mai je demisioniral. Sledi mu Leu-Tou-Dong.
—	Dijaki iz okrajev, kjer so imeli aH imajo še tifus bodo v Ljubljani nekaj časa pod zdravniškim opazovanjem, da se prepreči morebitno razširjenje bolezni tudi po Ljubljani.
—	Za učiteljico v Bohinjski Bistrici je imenovana gdčna Potočnik.
—	Prestavljen je c. kr. sodnijski kan-celist gosp. J. Primožič iz Škofje Loke v Radovljico.
—	Svedrovci v Pulju. Kakor poročajo iz Pulja, so v noči od srede na četrtek neznani svcdrovci prevrtali železno blagajno kramarja Nicolinija v ulici Carducci ter odnesli 4500 K.
Umrla je v Ljubnem na Kranjskem g. Alarija Dolinar.
Sestra nevarno obstrelila sestro. »Soča« poroča: Nabasan samokres sta našli 21-letna Amalija Bremec iu 16-letna Alojzija Bremec iz Lokvij, ko sta se vračali včeraj popoludne proti domu iz Gorice, kamor sta bili prinesli na prodaj maline. Samokres sta našli na Ro-zju pri »fornažah« nad Solkanom. Samokres je vzela v roko 21-letna Amalija. Samokres se jej je sprožil ter zadel sestro, 16-Ietno Alojzijo Bremec; krogla jej je obtičala v trebuhu. Šla je Alojzija še par korakov ter padla. Pripeljali so jo v Gorico, kjer leži sedaj v Attem-sovi gostilni na Kornu. Prvo zdravniško pomoč jej je dal dr. Brecelj. Dekle se menda podvrže operaciji.
—	P. Provincijal Emanuel Leitner na-domestuje zdaj v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji gospoda primarija dra.^Petra Defranceschija. ki je šel na dopust. Število bolnikov jc tako veliko, da morajo ležati na tleh.
—	Domača, a napačna zdravila. Velikokrat se rabi za težke rane, da bi se kri ustavila, pajčevina, ali se naloži na rano kravjek, konjske fige itd. To je silno nevarno, ker se prav lahko kri zastrupi. Te dni so pripeljali bolnika v bolnišnico usmiljenih bratov, ki je bil težko ranjen na glavi; vse rane so bile obložene s kravjekom; včeraj so pripeljali fantička iz trebanjske fare, ki jc bil roko vtaknil v mlatilnico, kakor mi je sam pripovedoval, in na rano so mu položili konjske fige. Pred takimi napačnimi zdravili je treba odločno ljudstvo svariti.
—	Z možnarjein je hotel jazbeca loviti 181etni mladenič Marko Šteiblar iz Cerkvišč, župnije Podzemelj. Možnar se je razletel, fantu roko odtrgal in jazbec je ušel.
—	Iz Preina. Nekdo se zaganja v številki 202 z dne 2. septembra t. I. v »Slovenskem Narodu« v domačega župnika, v prevzvišenega škofa in gosp. župnika Lenasija. Na angeljsko nedeljo je na Premu shod ali cerkveno žegnanje. Ker je pa cerkveni shod na Premu tesno združen z bando, plesom, baloni razudanostjo in pijančevanjem,, kar vse traja po dva, pa tudi po tri dni, zato je podpisani, da bi sc manj nerodnosti storilo, oznanil sv. mašo na ta dan mesto ob 10. uri zjutraj ob 7. uri in po maši takoj litanije. In zaradi tega je krik v Izraelu, ker so ljudje premalo zapili, ki so večinoma po opravilu odhajali domu. Napovedana banda je izostala, mesto nje je vabila hripava harmonika na ples, pa bilo jc le malo udeležencev, ker bilo je duhovno opravilo prezgodaj. Liberalci so naredili premalo »kšefta«. ln kdo je krivec? Nikdo drugi kot župnik, ki ni hotel imeti maše ob 10. uri; torej v »Narod« ž njim, pop mora biti agent za liberalca, če ne proč ž njim! Zaradi premske cerkve naj bo »Narodovec« potolažen, ker jc v dobrem stanu. Liberalec se zaganja v duhovne vaje, katerih se je letos podpisani udeležil in v svoji hudobiji mu podtika druge vaje. ki bi sc za duhovnika kakor on trdi, nc spodobile. Tudi piše dopisun tako. kakor da bi podpisani na angeljsko nedeljo precej po opravilu odhajal z doma na »vaje«, kar pa ni res, ker podpisani je bil že V petek zvečer pred angeljsko nedeljo po sklepu duhovnih vaj, kakor tudi na angeljsko nedeljo in ves teden po angcijski nedelji doma. Dopisnik
javka, da bo vsled tega cerkev in fara precej oškodovana, resnica pa je, da cerkev ne bo pri tem nič trpela, ker cerkev bo imela darovanje mesto na angeljsko nedeljo na Mali Šmaren, krčmarji so pa imeli svoje darovanje na angeljsko nedeljo. »Narodovec« napada tudi gosp. župnika Lenasija, in debelo laže, da se Lenasi kot patron upira prispevati za premsko cerkev, resnica pa je. da je gospod Lenasi vedno pripravljen dati svoj patronatni prispevek, in je znana njegova darežljivost in velikodušnost. K sklepu se tolaži s tem, da upa, da se sedanjega župnika v kratkem izne-bijo, podpisani pa se tolaži z upanjem, da, ako se bo vsaj 10 let zaporedoma na angeljsko nedeljo na Premu obhajala in vršila sv. maša namesto ob 10. ob 7. ali 6. uri zjutraj, da se bo na ta način dal omejiti in odpraviti po cele dneve trajajoče razgrajanje, pijančevanje in plesanje na Premu. Temu porok in najboljši dokaz je ravno dopis in napad v »Slovenskem Narodu« v št. 202 z dne 2. septembra 1907. — Ivan Lovšin, župnik.
—	Čebelarski shod v Gor. Tuhinju. Slovensko osrednje čebelarsko društvo priredi 15. t. m. ob 11. uri dopoldne v šoli v Oor. Tuhinju čebelarski shod, Predaval bo gosp. nadučitelj Likozar o pravilnem vzimovanju, o pitanju spomladi in o kupčiji čebel. Čebelarji kakor prijatelji čebelarstva se vabijo, da se shoda obilno udeleže. Posebno potrebno bi bilo, da se udeleži mnogo mladeničev, da se pri njih zbudi veselje do čebelarstva.
—	Čebelarski shod v Metliki. 1.1, m. se je vršil dobro uspeli čebelarski shod v Metliki. Udeležnike sta pozdravila gospod župan in gospod predsednik kmečke podružnice. Nato je gosp Likozar, nadučitelj iz Ljubljane, podal glavna navodila o umni čebeloreji ter je odgovarjal na mnoga mu stavljena vprašanja. Zanimanje od strani čebelarjev je bilo zelo veliko ter so bili gosp. govorniku za dana navodila in pojasnila prav hvaležni. Tudi v Beli krajini so začeli čebelarji bolj zanimati za zanemarjeno čebelorejo. Le krepko naprej!
—	Ustanova za v vojski ranjene vojake,
ki so v Trst, Primorsko ali Dalmacijo pristojni, se ima v kratkem podeliti. Pravico do te ustanove pa imajo samo oni vojaki, oziroma njih udove in sirote, ki so bili ranjeni v vojski leta 1866., odnosno v kaki bitki za časa bosenske okupacije. Potrebna pojasnila se dobe do 11. t. m. v pisarni magistratnega vojaškega referenta.
—	Iz Horjula. 2e nekaj časa se je nameravalo pri nas ustanoviti prepotrebno živinorejsko zadrugo. V to svrho je povabil naš gospod župnik gospoda J. Legvarta, da nas poduči o koristi in o ustanovitvi živinorejskih zadrug, ki nam je med drugim podal mnogo zanimivosti iz svojega potovanja po Tirolskem in Švici. V precejšnjem številu so se po jutranji božji službi zbrali naši kmetovalci v šoli ter kaj pazljivo sledili posameznim točkam velezanimivega predavanja. Gospod župnik se je gospodu govorniku zahvalil za razna pojasnila ter vnemal navzoče živinorejce k takojšnji ustanovitvi omenjene zadruge. Kakih petnajst posestnikov ie takoj prijavilo svoj pristop, katerim bodo sigurno sledili mnogi drugi. Na delo, Horjulci! Posnemajmo švicarske živinorejce, ki imajo že nad 600 takih zadrug, ki izvrstno delujejo!
—	Gustav Mullev. sin dolenjclogaškega župana je onidan vrgel v Planini knezovemu učitelju vrček v glavo in ga je močno poškodoval. Upamo, da na bo gospod adjunkt sodil tudi tako strogo, kot je nekega naših fantov, ki je samo nekaj ometa vrgel v idrijskega Kristana. Zupan Mulley bo pa s tem dobil zadoščenje, ker je tako skrbno ovajal, če je o kakem našem somišljeniku izvedel najmanjšo nepostavnost.
—	Preveliko zaupanje sta pokazala napram nekemu tujcu dva delavca v Zagrebu. Prišel je k njima zjutraj ter ju prosil, naj mu posodita 6 kron, češ, da jih nujno potrebuje ter da ima seboj le bankovec za 1000 kron, ki ga pa ne bode mogel takoj zmenjati; posojeno vsoto prinese takoj nazaj. Opazil pa je pri soprogi delavca tudi zlato verižico, prstan in uhane ter jo pregovoril, da mu je te predmete odstopila »za kratek čas«, ker bi rad kupil popolnoma enake. Neznanec je s kro-nicami in dragocenostmi odšel, a nazaj ga ni bilo več.
—	Poizkušen uinor. Dne 29. m. m. je nastal prepir med posestnikovim sinom Martinom Špuntom iz Kresnic. Ker jc Jakopič začel po Špuntu udrihati s palico, tekel je ta domov ter prihitel čez nekaj časa nazaj s puško in ustrelili na Jakopiča, ki je stal z očetom in materjo pred hišo, vendar pa k sreči ni zadel.
—	Na Brezjah jc bilo v osmini kronanja vsak dan veliko obiskovalcev posebno gosposkih iz vseh slovenskih mest. Obhajanih jc bilo te delavnike razmerno več kakor sicer ob nedeljah. Število mlajev se je že zmanjšalo, ker jih jc torkov veter nagnil ali zlomil.
—	V Želimljem priredi društvo Luč v nedeljo 15. t. m. družinski, zabavni večer. Govor, igra in prosta zabava.
—	Zgradba nove šole. Dne 10. septembra vršila se je kolavdacija novozgrajene dvorazredne šole na Dolih pri Litiji. Stavba bo v kras občine in so bili tako podjetnika Ivan Novak in Jos. Vrtačnik ml. kakor tudi zidarski mojster Ang. Berčieri pohvaljeni. Otvoritev in blagoslov s slavnostjo je določen na 26. septembra t. U
Štajerske novice.
š Shodi »Slovenske kmečke zveze«.
»Kmečka zveza« priredi prihodnjo nedeljo politične shode: v Koprivniku pri Framu (govori državni poslanec Fr. Pišek), v Sv. Križu tik Slatine (govori posestnik Mlakar), na Ponikvi (govori državni poslanec dr. Korošec), v Jarenini (govorita državni poslanec Roškar in Fr. Zebot), na Gorici (govori državni poslanec dr. Benkovič). Dne 22. t. m. ob-11. uri dopoldne se vrši v Ptuju zaupni shod »Kmečke zveze« za ptujski in ormoški okraj. Na shod pride več poslancev.
š Hudobna laž »Domovine«. Ta nesramna liberalna klepetulja pravi v številki od 4. septembra, da so frančiškani na Brezjah dobili dne 1. septembra pri ofru do 30.000 kron. To si je »Domovina« v svoji zlobnosti brez vsake podlage izmislila, in odvetnik dr. Sernec starejši je pripustil, da se to tudi objavi. To je isti dr. Sernec, ki je prišel ubog kot berač v Celje, a sedaj ga cenijo vsaj na polmilijo-narja v kronski veljavi, to je isti dr. Sernec, ki si je dal marsikatero delo za narodno stvar dobro plačati, to je isti dr. Sernec, ki ima svoje premoženje od katoliških slovenskih kmetov. Njemu pač najmanj pristoja. da pušča zgoraj omenjenim neresnicam prosto pot.
š Poročil se je gospod Ign. Založnik, uradnik pri dr. Lemežu v Slov. Bistrici, z gdč. Vero Mejakovo.
š Grad Sevnica so, kakor se govori, kupili jezuitje.
š Na mnogostranka vprašanja objavljamo slovensko-narodna podjetja v Ptuju: Trgovine gg.: Senčar, Mahorič in Šeligo, Lon-čarec in Havelka, Peteršič (trgovina papirja in galanterijskega blaga). Gostilne: »Narodni dom«, gg. Mahorič, Muršec (pri zamorcu), Brenčič, Slavinec. Priporočamo jih toplo vsem ptujskim in okoličanskitn Slovencem!
š Srebrno gostijo bosta obhajala 23. t. m. Janez in Julijana Barman, posestnika in trgovca pri Sv. Martinu pod Vurberkom.
š Imenovan je za provizoričnega učitelja na celjsko gimnazijo g. Engelbert Macher.
š Umrl je Pavel Maček, umirovljeni nadučitelj v Brucku, star 64 let. Rajni se je rodil v Lesični. okraj Pilštanj.
š Letošnja trgatev v Halozah obeta navzlic vsem hudim uimam v mesecu juliju vendar postati prav dobra, zlasti glede kakovosti, ker je bilo vreme v avgustu jako ugodno, in imamo tudi sedaj v septembru tople in mile dneve. Vinski kupci bodo dobili jako dobro kapljico.
š Utonil je v Ptuju v Dravi 391etni slikarski pomočnik gospod Karol Mikolec. Preplaval je enkrat Dravo, ko je pa to drugič poizkušal, so ga zapustile moči.
š Umor na mariborski ulici. V Mariboru je 20 let stari zidar Jožef Froscher vinjen hrulil ljudi po Tegetthofovi ulici. Brez vsakega povoda je zabodel v glavo 15 let starega kočijaža Andreja Arnešiča. ki je popolnoma mirno šel mimo njega. Arnešič se je nezavesten zgrudil in je v bolnišnici umrl.
š Radi poneverjenja v poštnem uradu v Vuhredu je bila predvčerajšnjim pred mariborskimi porotniki obsojena poštna ekspedi-jentinja Alica Pelek oproščena. Poneverila je 932 K 88 v. Vzrok poneverjenja je bil njen mož, ki ni hotel nič delati in je vedno okoli popival. Mož je vedno od nje zahteval denarja. Pred porotniki se obtoženka ni prav nič hotela izgovarjati na svojega moža in je ves čas trdila, da je mož pri poneverjenju popolnoma nedolžen. Priče so povedale drugače in povedale, da je Alojzij Pelek svojo ženo tudi pretepal, ako mu ni hotela dati denarja. Vsled sokrivde na defravdaciji je bil Alojzij Pelek obsojen v trimesečno ječo.
š Nesreča na železnici. Iz Budimpešte prihajajoči nočni brzovlak je skočil 12. t. m. ob štirih zjutraj na postaji pri Sv. Lovrencu blizu Ptuja iz tira, ker se ni dobro ognil. Stroj je skočil iz tira. druge nesreče ni bilo. Vlak je imel radi tega 84 minut zamude.
š Na železniški progi ponesrečen. Iz Št. Petra v Savinjski dolini se nam poroča: Ko je šel 9. t. m. železniški delavec Svet zjutraj preko ^železniškega tira, je našel v bližini postaje St. Peter nekega moža v krvi. Pri natančnejšem opazovanju je zapazil, da je po nesrečencu odtrgana roka in noga, ki sta ležali na tiru. Dognali so. da se ponesrečenec piše Iv. Skrabe, ki je med vožnjo padel z vagona. Prepeljali so ga v opčno bolnico v Celju, kjer je vsled odtoka krvi umrl.
š Samoumor natakarjev. Obesil se je v Gradcu 47 let stari plačilni natakar Karol Hafner.
š Najden mrtvec. Dne 9. t. m. zjutraj so našli na Vrtečah pri Laškem mrtvega, vpo-kojenega železniškega čuvaja Ignacija Lon-čino. Konstatovali so do sedaj Ic toliko, da Lončina ni mogel umreti na licu mesta iu da je bil tja prenešen. Na truplu so znaki poškodb.
Ljubljanske noulce.
Ij Pevci »Ljubljane«! Danes zvečer skušnja za ljudsko veselico dne 6. oktobra.
Ij Seja veseličnega odseka »Ljubljane" bo jutri v soboto dne 14. septembra ob 8. uri zvečer v preddvorani „Uniona", nakar se velespoštovane dame tem potom opozarjajo.
Ij Vojaška godba pešpolka štev. 27 bo svirala pri ljudski slavnosti »Ljubljane" dne 6 oktobra.
Ij Podražeitje kruha v Ljubljani. Pekovska zadruga s 16. septembrom podraži1 kruh. I. Branjevci, sejmarji in prodajalci na štantih dobe pri kruhu na vago 10%, pri drugih vrstah peciva a 40, 30, 20, 10, 8, 6 in 4 vin. 15%
Prva domača slovenska pivovarna G. Huerjevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12	- stev. telefona 210.
Ustanovljana lota 1854.
priporoča slavnemu občinstvu Io spoštovanim gostilničarjem svoje isboraa
8469 15f •
are* it o pi^ti v sodclli I m mte
e ii I c a
popusta in se stari kruli ne zamenjava in ne jemlje nazaj v račun. 2. Restavraterji, kan-tinerji, kavarnarji, gostilničarji in izkuharji, ki vedno naročajo kruh in pecivo, pri vseh vrstah malega peciva 20% popusta, če pa re-flektirajo na zameno kruha pa le 15% po-prsta. 3. Za stranke, ki pošiljajo kruh in pecivo v pekovsko prodajalno oziroma filialko, veljajo naslednje cene: b komadov a 4 vin. sveže 20 vin., 3 komadi peciva a 4 vin. sveže 10 vin., pod 3 komade vsak komad 4 vin.
6	komadov finih svežih žemelj a 4 vin. 20 vin., 8 komadov finih starih žemelj a 4 vin. 20 vin.,
7	navadnih starih žemelj a 4 vin. 24 vin., 4 navadne stare žemlje a 4 vin. 12 vin., hlebčki eden 6 vin., dva 10 vin., štirje 20 vin., hlebčki eden 8 vin., dva 14 vin., trije 20 vin. 4. Stranke, ki žele, da sc jim pecivo dostavlja na dom, dobijo 6 komadov malega peciva a 4 vin. za 20 vinarjev. 5. Kruhove drobtine stanejo kg 56 vin. iz finega peciva, a 48 vin. iz navadnega peciva. 6. Kruh se peče strankam od vsakega komada do 5 kg 10 vinarjev, od 5 kg naprej pa 2 vinarja od kg več. 7. Hauziranje s kruhom in pecivom je postavno prepovedano.
lj Ljubljančan župnik v Ameriki. G. Alojzij Blaznik. ki je dosedaj posloval v New Vorku v češki cerkvi na vzhodni 72. cesti in se v kratkem slovenski koloniji splošno priljubil, je imenovan od škofa Farley-ja župnikom v Haverstra\v, N. Y.
lj Japonski mornariški častniki s podad-miralom Jjuinom so se danes zjutraj mimo Ljubljane peljali nazaj z Dunaja v Trst. Cesar je Japonske častnike odlikoval z visokimi redovi.
lj Poročil se je včeraj zvečer v tukajšnji trnovski cerkvi gospod Ivan Zach, operni pevec, z gdč. Vido Kočevar. operno pevko. Oba sta angažirana letos na gledališču v Oseku.
lj Umri je gospod Ivan Terček, mizarski pomočnik, katerega so danes spremili k večnemu počitku.
lj Neprevidna vožnja. Včeraj popoldne jc izvošček J. P. peljal po Mestnem trgu tako neprevidno, da se mu 69-letna uboga Marija Zalarjeva ni mogla izogniti in jo je podrl na tla. Zalarjevi je šlo kolo čez roko, a je k sreči le lahko poškodovana.
lj Prisiljenec pobegn i. Te dni je pobegnil od dela pri zgradbi »Katoliške tiskarne« 28-letni prisiljenec Ivan Kuret, rodom iz Šma-rije in pristojen v Št. Mihael v postojnskem okraju.
lj Pozabila je. Kakor smo včeraj poročali, je pozabila neka dama na vratih pri mestni drevesnici torbico, v kateri je imela 16 K denarja in zlate očali. Deček, ki je odnesel torbico, se .ie dobil, toda 5 K denarja je bil že zapravil.
Znanstvo In umetnost.
*	Dr. Johannes Frischauf. V proslavo njegove 701etnice. Spisal Fr. Kocbek. Cena 60 vin.
*	Božja pot Marije pomočnice na Brezjah iz peresa veščega zgodovinarja dr. Jožefa Grudna se še dobi v zakristiji in v prodajalnah na Brezjah.
Cerkveni letopis.
Nova maša pri Devici Mariji v Polju.
Preteklo nedeljo, 8. septembra je imela poljska fara zopet izredno srečo, da je bila priča slavnosti nove maše, ki jo je daroval Vsemogočnemu domači fant, čast. gosp. Janez Pri-mar iz Zadobrove. Veliki prostor pred cerkvijo in župniščem je bil posejan z nebrojem mlajev, katere so odevali najrazličnejši okraski in ver transparentov. Raz hiš so plapolale trobojnice. Krasno vreme je dalo slav-Iju najveselejši izraz. Slavnostni govornik, šmartinski dekan g. M. Rihar je pred tisoče broječo množico razkladal visoki poklic duhovnika, povdarjajoč vzorno življenje slavljenca. Mnogim je veselja rosilo oko in vsevprek je bilo čuti. da tako krasne svečanosti še ni doživela župnija. Po petih litanijah v zadobrovški podružnici, so prihiteli tudi naši dobro izvežbani tamburaši razveseljevat svate. Mnogim napitnicam, ki so dale izraza najplemenitejšim čutilom, sc pridružujemo še mi danes, želeč blagemu in tako zelo priljubljenemu gospodu novomašniku kar največ sreče in dobrega na njegovi novi poti. liog ga naj ohrani domači hiši, župniji, tovarišem, prijateljem in naši ljubi domovini še veliko let. Zivio!	— k
Novice iz Beneškega.
Nadškof na Matajnrja. Prvi dan septembra je premi, videmski nadškof posvetil cerkev v Matajurju (950 metrov nad morsko
površino). Vreme je bilo povoljno, navdušenje med ljudstvom veliko. Pri božji službi je pel mali oddelek semeniškega pevskega zbora gregorijanski koral. Drugi dan so nadškofa spravili vrh Matajurja (1643 m.) kjer je maševal in birmoval v kapelici pri-zidani Odrešenikovemu spomeniku. Ljudi je bilo čez 3000, dasi je zgodaj vreme nagajalo. Več duhovnikov je bilo tudi iz Loške doline. Vse se je izvršilo prekrasno. Nadškof je bil do srca ginjen ob pobož-nosti in navdušenju naših Slovencev, katere bo po osebnem spoznanju znal gotovo bolje ceniti, nego do zdaj.
Prefekt v Šenpetru. Naš novi pro-vincijalski glavar (prefetto), odličen in ljubezniv človek, je tudi nedavno obiskal Slovence. V Šenpetru je bil sprejet slovesno in gostoljubno, posebno po prizadevanju župana notarja Kukovca. Ogledal si je marsikaj ter se je pred odhodom peljal po krasni nedižki dolini celo do Podbunerco (Pulfero). Nesel je domu najboljše vtise a obljubil je, da bo po mogočnosti skrbel za blagostanje naših krajev. Dobro, če bo res!
Železna zveza Čedad—Sv. Lucija. Kako vlada skrbi za blagostanje naših krajev se vidi iz tega, da noče dovoliti velevažne zveze med v^edadom in novo Loško železnico, katera bi veliko koristila tudi nam Slovencem. ln vendar bo morala biti in v kratkem!
Vodovod v Šenpetru. Občinska uprava je sklenila napraviti z velikimi troški novi prepotreben vodovod. V Čedadu imajo tudi nujno potrebo vode. Pogajanja za skupno delo so se dolgo vršila, a Šenpeter je sklenil sam si pomagati, drugače Bog ve kdaj bi voda pršila.
Čedad se zdaj pogaja za skupno vodo z raznimi občinami in tudi čez mejo s Korminom in baje z Gorico. Vodo bi vzeli med Slovenci na meji blizu Štupca ob Nediži.
Suša. Ker sem še pri vodi, naj omenim veliko sušo, ki je ponekod na Furlanskem in na Slovenskem veliko škode napravila. Nekateri pridelki so uničeni. Sena je strašno malo. Posebno je trpelo veliko drevje, kateremu se ni že kake tri mesece pri-močilo A ravnokar smo dobili potrebnega dežja, ki je prišel za nekatere pridelke še v pravem času. Letina se je kazala izredno dobra, pa ne bo.
V Zagrebu je prilikom dijaškega shoda bilo 5 beneških Slovencev, ki so prišli jako navdušeni domov.
Razne stvari.
Vest o zaroki grofice Montignoso z mladim pevcem Tosellijem, berolinski »Lokalan-zeiger» vzdržuje. Vsak čas se pričakuje vesti o tajni poroki. Take vrste civilne poroke v Nemčiji ne priznavajo, zato tudi nc bo mogoče grofici odtegniti dosedanjih podpor.
V Sibirijo . . . Radi atentata na ruskega carja obsojene osebe so včeraj odpeljali v Sibirijo.
Telefonska In brzojavna porotna.
NAGODBENA POGAJANJA.
Dunaj, 13. septembra. Nagodbena pogajanja so se danes nadaljevala. V sredo so se pričela že pogajanja o državnopravnem vprašanju, a še danes niti ta niso končana. Danes sta imela daljši pogovor tudi', avstrijski finančni minister Korytowski in ogrski ministrski predsednik Weckerle. Pogajala sta se posebno glede odplačil v čistem denaiiu in ogrskem rentnein bloku. V tem je doseženo nekako sporazumljenje (ogrska renta konven-tira 435); tudi v bančnem vprašanju se pripravlja kompromis, v katerem se trdi, da je vsprejemljiv, v kvotnem vprašanju pa v nobenem oziru še n', doseženo soglasje.
SMRTNI SKOK IZ VLAKA.
Brežice, 13. septembra. Župan Ivan Seic iz Dobove se je peljal včeraj domovi Ker vlak ni ustavil na postaji Dobova, županu se je pa mudilo, je skočil župan brez pre* inisleka iz vlaka in sicer tako nesrečno, da se je na mestu ubil. Ponesrečeni župan zapušča štiri nedoletne otroke.
POSLANEC HEROLD ODLOŽI DRŽAVNO-ZBORSKI MANDAT.
Praga, 13. septembra. V slučaju izvolitve v dež. odbor, poslanec Herold odloži dr-žavnozborski mandat.
MLADOČEHI. Praga, 13. septembra. Jutri bo tu zboroval izvrševalni odbor Mladočehov. Posvetoval se bo tudi o prihodnjih volitvah. Posvetovanj se udeleži tudi minister Pacak, k. se jutri pripelje v Prago.
PROTI ČASOPISJU NA RUSKEM. Moskva, 13. septembra. Cenzura je proti izdajatelju nekega tukajšnjega dnevnika nastopila s tožbo radi veleizdajstva in radi nameravanega državnega preobrata, ker je list ostro pisal proti grofu Trubeckemu in njegovi »stranki rednega dela«.
VELIKI VIHARJI NA FRANCOSKEM. Pariz, 13. septembra. Iz raznih krajev Francije se poroča o nesrečah vsled včerajšnjega viharja. Več oseb je strela ubila, mnogo oseb je lahko ranjenih. Škoda je velika.
MORILEC BEROLINSKIH OTROK POBEGNIL.
B e r o 11 n , 13. septembra. Nedavno je bil aretiran mesar Kopk.v vsled suma, da je on izvršil umore otrok v Berolinu. Oddali so ga v hlaznieo, iz katere je sedaj Kopky pobegnil.
NEZGODA CARSKE JAHTE »STANDART« ALI — ATENTAT. Petrograd, 12. sept. Glasom brzojavke dvornega ministra, ki se je nahajal na carski jahti »Standart« je ladja ob 5. uri popoludne zadela ob skalovje, ki je oddaljeno 12 pomorskih milj od Hangoe. Carska rodbina se je s spremstvom podala na aviso-parnik »Arija«.
R e v a 1, 12 sept. Oklopnjača »Imperator Aleksander II.« rešilni parnik »Meteor« in aviso-parnik »Moguči« ter križar obmejne straže »Berkul« so se podali v finsko vodovje.
K r o n s ta d t, 12. sept. Od tukaj so odpluti na pomoč carski jahti »Standart« potapljači z rešilnimi sredstvi.
SPOMENIK CARJU ALEKSANDRU V SOFIJI.
Sofija, 13 .septembra. Včeraj je bfl tli odkrit spomenik carju Aleksandru »osvoboditelju« ob navzočnosti 40.000 oseb. Na vzočen je bil veliki ruski knez Vladimir Aleksan-drovič.
poslovodja
v vseh strokah vajen žel! službe kot prva moč.
isti gre tudi |(Of potovalec za Štajersko in Koroško.
Ponudbe pod šifro A. S. poste re-stante Celje.	2076 2—1
2078 3- 1
HISA
na lepem prostoru v Ljubljani blizu mestne župne cerkve, prostor primeren za vsako trgovino
se takoj proda.
Kupna cena K 32.000, od tega zneska je K 12.000 vknjiženega.
Naslov iz prijaznosti pri upravi „Slovenca".
Potrtim srcem naznanja dru-iina Kraiovec vsem sorodni kom, prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, ozir. brat, gospod
Ignacij Krašovec
trgovec
nanagloma, previden s sv. zakramenti, v 26. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal, ter je bilo njegovo truplo v torek, dne 1. septembra na Št. Vidskem pokopališču k večnemu počitku položeno.
Za milo sočutje povodom pre-rane smrti našega nepozabnega rajnika izrekamo vsem prijateljem in znancem tem potom srčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečast. duhovščini, zlasti prečast. gosp kaplanu I. K o v i č u za izkazani trud. Konečno bodi izrečena zahvala vsem, ki so v obilnem številu spremili prezgodaj umrlega k zadnjemu počitku in vsem, ki so s toliko ljubeznijo k nam jv urah naše britkosti tolažilno pristopili. Vsem srčna zahvala
Št. Vi d pri Zatični, 13. sept. 1907.
Žalujoči ostali.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je moj iskreno ljubljeni soprog, gospod
Ivan Zupan
brivski mojster
včeraj 12. septembra ob 11. uri po-uoči v 40. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni zatisnil svoje trudne oči.
Pogreb ljubljenega pokojnika bo v soboto 14. septembra ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Komen-menskega ulice št. 26 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše za pokojnika se bodo služile v župni cerkvi pri Sv. Petru.
Dragega pokojnika priporočam v blag spomin in molitev.
Ljubljana, 13. sept. 1907.
Ena gospodična
se sprejme na hrano in stanovanje
pod jako ugodnimi pogoji. 2074 3—1 Dunajska cesta št. 23, v pritličju
METEOR^
pleskanje pisoarjev
desinfikujoča maža za stranišča in pisoarje, za stene, žlebe in školjke.
Prihrani drago izplakovanje z vodo, odpravlja smrad iz stranišča in pisoarjev, torej važno za kavarne, restavracije, hotele, šole, bolnice, vojašnice, urade, kratkomalo za vse javne zavode. Dobiva se pri tvrdki	2056 3—1
L mm	kleparna in vodovodna instalacija
■ "" HCKCP I^jufoUam, Dunajska cesta
v pločevinastih posodah po 5, IO, 15 in 25 kg.
Fr*** . atolalnlcami: Orabtn 35, M.l. .trto, Mo.l. allci IT, IMn, Brao,
imk» tip«, coiki ~—■-- ----" —*— ----- ----- —
Srltevu Id Ubere«.
Podružnice:
rtbto 35, Mala atran. Mo Geikft Kamnita, Korankf lamb*?n, KSdling, Rovi Jliti,' Plim,' iw.
M«njaln£cft na Dunaju:
I. V.lli.lli 10, II. Tabor.lra... 4, III. Uncarg..« 77 (»zal Rennwt(a), III. L6-irtne.nt 37, IV Wl.<!n«r Haipl.lra.it 13, V. ScbBnbranntritraii. 89 a, TI. Uampcadorferatr. 22, VII. Marlablltr.lraiit 76, VIII. Ltrchtnftldtrilraiti 133, IX. Al.rr.tra... 13, X. PaTarlltn.traM. 5», XVIII. Tlhr|Breiilrau. 13, XIX. D&bllngtr Haaptitr. JS, XIX. Haapl.lra.it 33.
»anlaitilčna delniška družba « uo-ub
MIR C U R"
Dunaj, I., WollzeUe 20,
Ak*.	1 20.000.00C. R«««r jcuklad SC 8 60 ;>.000

Najknlantnojši
mr nakup in prodaja
vseh vrst rent, driavnih papirlev, akci), prioritet, lastavntc, srsčk, devix, valut in denarja.
w Zamenjava in eskomptiranjc
Ueirebanih »stavnic ia obligacij, moč.k in kuponov.
NA(iODBA.
Popolno nesporazuml]en]e.
Dunaj, 12. septembra. Danes se je vršilo skupno ministrsko posvetovanje. Obravnavalo se je o državnopravniških vprašanjih nagodbe. Avstrijski ministrski predsednik je povdarjal svoje stališče, ki odločno zahteva, da se obenem z nagodbo uredi tudi vprašanje o bančni skupnosti iu zvišanju ogrske kvote. Ogrski ministrski p r e d s e d n.i k je n a t o to stališče odklonil. Nato so se posvetovali o ostalih točkah nagodbe, sporno vprašane o kvoti in banki pa odložili. Ni upanja, da bi se topot pogajanja končala in najbrž bodo avstrijski ministri morali še enkrat iti v Budimpešto. Ogrski zastopniki po-vdarjajo, da morajo pred 10. oktobrom, ko se snide ogrski parlament, biti pogajanja končana.
ISTRSKI DEŽELNI ZBOR.
Zagreb, 12. sept. Baje se jc v Trstu na namestništvu vršilo posvetovanje med italijanskimi iu hrvaškimi poslanci istrskega deželnega zbora. Uspeh pogajanj je ta, da se skliče 20. t. m. istrski deželni zbor. Takoj v prvi seji bo vladni zastopnik na interpelacije lirvaško-slovenskih poslancev odgovoril v hrvaščini, oziroma slovenščini. Posvetovali se bodo tudi o volivni reformi.
BORIS SARAFOV — PRIJET.
Sofija, 12. septembra. Znanega poveljnika makedonskih čet Boris Sarafova, ki je bil radi poizkušenega umora rumunskega kralja Karola iu radi umora profesorja Mihaile-auna obsojen na 20letno težko ječo, je bolgarska policija prijela in ga bo izročila Ru-inunski.
FRANCOSKA OFENZIVA V MAROKU.
Casablanca, 12. sept. General Drude je 10. t. m. zvečer vojakom pri večernem ra-portu naznanil, da drugi dan v jutro odkoraka proti vojnemu taboru Maročanov v Tadder-tu. Prva kolona je odšla zjutraj. II. t. m„ in je poklala maročanske prednje straže, ki niso Francozov zapazile. Druga kolona z generalom na čelu je odšla ob 7. in se s prvo združila. Štela je šest stotnij, dve poljski in eno pogorsko baterijo, dve mitraljezi in vse arabsko konjeništvo. Ko so prišli pred Taddert, so s topovi porušili tabor Maročanov. Streljali so celo dopoldne. Pehota je proti Maro-čanom prodirala z bajonetom. Maročani so zbežali. Križarka »Gloire« je tabor obstreljevala od morske strani. Na francoski strani je en vojak mrtev, šest pa ranjenih. — Španski vojaki trdijo, da je poginilo 4000 Maročanov.
RUSIJA.
Peterburg, 12. septembra. Ruska vlada je s sveto stolico sklenila konvencijo glede na pouk v ruščini v katoliških semeniščih na ruskem Poljskem. Pogodba določa, da škof sestavi učni načrt, toda le kot nadzornik v konfesionalnih strokah.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
H o n g k o n g, 12. septembra. Cesarske čete so sc spopadle z uporniki in jih pregnale. Baje je 100 upornikov ubitih, 20 pa vjetili. Vlada je poskrbela za varnost misijonarjev.
KoroSKs nouice.
k Puškarska zadruga v Borovljah. Lovcem in strelcem dobro znane Borovlje, nekateri jih poznajo samo pod imenom Ferlach, so za zdaj enkrat še centrala nemškutarstva in soc. demokracije v Rožni dolini. Zavoljo tega pa še nikakor ni rečeno, da bi bile nemške. Pridiga sc samo slovenski in tudi v šoli se krščanski nauk podučuje v slovenskem jeziku. Ljudstvo se peča s puškarstvom in ži-carijo. V 00. letih še so bile Borovlje najza-veduejši slovenski kraj, možje iz tiste dobe so še danes zavedne, poštene in močne slovenske korenine. Zalibog, da jih je z vsakim letom manj. Vsled Velikega kapitala namreč, ki ga je industrija privlekla seboj, iu vsled vednega hujskanja od strani učiteljev in pri-vandranih Nemcev, ki zdaj povsod zasedajo najboljša mesta in ki pri vsaki priložnosti sramotijo, teptajo in zatirajo domači rod, za čeli so se zlasti premožnejši Borovčiči očito nagibati k Nemcem. Največ so k temu pripomogla tudi razna nemška in ponemčevalna društva. Prvi jih je vjel učitelj Fugger. Dobro vedoč, da brez kakega društva svojeglavih Borovljanccv nikdar ne dobi v svoje mreže ustanovil je pred 26. leti nedolžno nevtralno pevsko društvo »Alpenrose«. Pelo naj bi se nemško iu slovensko. V prvem letu so res zapeli celili sedem slovenskih pesmi, poleni pa nikdar več, in danes je »Alpenrose« res to. za kar jo je ustanovil Fugger, zdaj se nahajajo v njej najzagrizenejši elementi, zdaj pojejo slovenski možje in mladeniči na najhujših nemških veselicah. »Siidmarki« in pa »Scliulvereinu« so žc marsikateri stotak pripeli s svojimi občudovanja vrednimi glasovi. Da tudi šola. Feuerwehr, Siidmarka, Schul verein, nemški »vrtec«, uradništvo in pa po svojem nemškem časopisju nahujskana demokracija pošteno prispevajo k iztrebljenju na-
ših, samoobsebi razume. Borovlje so slovenske, v celih Borovljah ne najdeš niti enega slovenskega napisa, samo nemška posojilnica ga ima (!) iu žandarmerija, pa je še tisti napačen. Slovenske lepake na mestu raztrgajo, Grafenanerjeve so postrežčeki celo iz hiše ukradli, ln v tem zagrizenem kraju, ki je najbolj izpostavljen, ki je največjega pomena za Slovence v Rožu, v tem kraju se je po prizadevanju g. Peter Wernig, c. kr. dvornega dobavitelja, ustanovila velika slovenska puškarska zadruga pom imenom »Peter Wernig, c. kr. dvorni dobavitelj«, (iospod Peter VVernig je dal za reklamo svojo daleč izven avstrijskih mej proslavljeno in spoštovano firmo, v katero so potem on in drugi koroški in kranjski rodoljubi založili svoj denar in pod katero se zdaj izdelujejo in razpečavajo slovenske puške vseh sistemov širom sveta. To pu-škarsko podjetje je zdaj največje iu najtrdnejše ne le na Koroškem, ampak na Avstrijskem sploh. Povedo nasprotni puškarji — izjema je g. Ljudevit Borovnik — ki zdaj strastno in najgrše napadajo imenovano tvrdko in hujskajo proti njej. Koroške »Freie St.« in »Grazer Tagblatt« kar naravnost poživljata nemške lovce in strelska društva, naj nikar ne naročujejo pri tem gospodu, ampak naj se pred vsakim naročilom »o zanesljivem nemškem izdelovanju orožja« obrnejo po »informacije« na podružnico »Siidmarke« v Borovljah. Pri taki gonji tudi mi ne smemo mirovati, tu se ne gre le za gospoda Petra Wer-niga, tu se gre za slovenski kapital, ki je naložen pod njegovo firmo, tu sc gre za slovenski živelj. za obstoj Slovencev v Borovljah in v Rožu sploh. To podajamo mi v informacijo slovensko čutečim nimrodom, na njih pa je, da držijo kviško geslo »Svoji k svojim«.
k Velika nesreča se je pripetila v hajdi-škili tovarnah pri Borovljah. Delavcu Janezu Pretnerju je pri Martinovi peči zletelo tekoče železo v obraz. Eno oko mu je takoj izteklo, drugo pa je tako poškodovano, da bo najbrž tudi oslepelo.
k V Podljuhelju je v nedeljo velika delavska veselica. Začetek ob 4. uri popoldne. Vsak prijatelj nam je dobro došel.
iz slouanskega sueta.
si Izvoz masla iz Sibirije. Po poročilu ruskega železniškega ministrstva znašal je od I. aprila do 1. julija letošnjega leta izvoz sibirskega masla 2.064 vagonov (lj,226.951 pudov; 1 pud = 1638 kg); letos je znašal v isti dobi izvoz 275 vagonov več nego lani. Največ sibirskega masla se je izpeljalo letos v mesecu juniju, namreč 1.124 vagonov.
si Bol s hazardnimi grami na ruskih železnicah. Ruska vlada je sedaj začela strogo postopati proti hazardnemu kvartanju v železniških vozovih. Zelo strogo je namreč za-ukazala železniškim sprevodnikom, naj vsak slučaj hazardne igre naznanijo.
Po s u e t u.
Največji tunel ua svetu. V sedmih ali osmih letih bo imel Marselj največji tunel na svetu. Mesto bodo spojili s kanalom z Ro-danom, kar bo velikega pomena za promet cele južne Francije. Ker se pa med Marseljem iu Rodanom vzdiguje visok grič, Rodanski grič, ga bo treba prekopati, da bo mogel teči Rodan pod zemljo kakih sedem kilometrov. Ta tunel nc bo najdaljši na svetu, ampak največji v tem pomenil, da bo treba zanj največ zemlje prekopati. Novi tunel bo širok 22 m, tako, da bosta lahko plovili po njem vspo-redno dve ladji; visok bo 14 metrov 20 cm. Treba bo odstraniti 2,186.000 kubičnih metrov zemlje, medtem, ko so za simplonski tunel odkopali le 1,058.400 kubičnih metrov. Vendar je bil simplonski tunel dozdaj največji na svetu. Dolg je 21 kilometrov, a zato le 8 metrov 40 cm širok in 6 metrov visok.
O poštah. Največ pošt ima Švica, za njo je Angleška, potem pa Nemčija. V Švici pride na vsakih li l kilometrov ena pošta, na Angleškem na 135, na Nemškem na 13 9, v Belgiji na 22 5, na Holandskeni na 23 4, na Portugalskem na 266, v Zedinjenih državah na 140 8, v Avstriji na 356, na Danskem na 415, na Španskem na 1332, na Francoskem na 462, na Grškem na 997, na Ogrskem na 776, v Italiji na 224, na Ruskem na 17269, na Turškem na 2335'5, na Japonskem ua 515, na Norveškem na 136 kilometrov. Na Norveškem pride na 817 prebivalcev ena pošta, na Nemškem na 1557, v Avstriji na 3106 ljudi.
Naočniki znak odlikovanja. V drugi polovici XVII. veka so bili Španci popolnoma prepričani, da človeka nič bolj ne krasi, kakor naočniki in so jih vsled tega nosile tudi najlepše mlade deklice. Vsak, ki je čislal samega sebe, ni odložil celi dan naočnikov. Zlobni jeziki so govorili, da neke dame niso odložile očal niti v spanju. Kakor se je takrat pazilo, da se ljudje višjega in nižjega stanu v svoji noši strogo razlikujejo, je pripadala pravica nositi naočnike samo višji aristokraciji. Ti veliki, privilegirani naočniki so se imenovali »ocales«. V posebnh slučajih se je dovoljevalo tudi ljudem nižjih stanov nositi naočnike kot poseben znak odlikovanja za izvanredne zasluge. V nekem madridskem listu sc govori o mladi opatici, ki je napravila važne usluge svojemu samostanu ter je predstojnik samostana izposloval, da je mogla nositi naočnike in to celo druge po vrsti, takoj za velikimi »ocales«.
Ženski lierkul. Neki list piše o smešnem dogodku v Mirnem Dolu. Neka nenavadno močna žena, je v prepiru zgrabila svojega moža drvarja ter ga na splošno začudenje vseh stanovalcev držala skozi odprto okno. Na ta način »prezračeni« mož je začel milo javkati, ali žena ga ni prej potegnila nazaj v hišo, da je prosil odpuščanja in obljubil, da se poboljša.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd.
Najbolj. Aosm, Zobo-
čistil, sred-
stvo
^ ^""Hzdelovatelj
&. <5$ teydl Ljubljana, Spital.-Strltar. ul. 7

K*
Zavoljo starosti posestuika se proda v trgu Sevnioa
tšsr hiša
! obstoječa iz 5 sob, kuhinje, 2 shramb, 2 kleti, kovačnice in lile v a. Zraven je tudi svinjski hlev in drvarnica. Pri hiši je velik zelenjadni vrt. Hiša je pripravna za vsako obrt, pa tudi za kakega penzijonista. Cena 3000 gld., od katerih lahko blizu polovica vknjižena oslane. — Ponudbe sprejema A. Dokler v Sevnici. 1268 3-2
V najem se odda radi rodbinskih razmer
gostilna in trgovina
s špecerijskim blagom
na dobrem kraju pri grajenju dolenjske železnice. Naslov pove upravništvo.	2071 3—2
W K e	<oc>4 2-2
Modeli mm
za žensko in moško konfekcijo ter zrcala se tekom dveh dni ceno predajo v trgovini
F. M. NETSCHEK na S -Petra cesti 3.
išče
25letni, jako trezen in
Boljšo službo
zanesljiv fant *
Štajerskem, Zmožen je slovenščine in nemščine v govoru in pisavi. — Ponudbe pod naslovom: Jožef Sernec, Gradiška, pošta Pesnica. Spodnje Štajersko.	2OGO 3 2
2067 3 2
- Krepak » -
deček
poštenih starišev, star 14 do 16 let, ki je dovršil vsaj I gimn. razred, se sprejme v trgovini s špecerijskim blagom
Alfons Oblak v Rudolfovem.
Spreten in zanesljiv
a^uiziter
dobi takoj službo s stalno plačo in provizijo pri 2023 3 3
glavnem zasfopu „Riuni-one jidriatica di Sicurt&'
v LJubljani, Cesarja Jožefa trg 5f.
oIrgovec
(samski)
2037 3-3
ki ima tudi gostilno in posestvo, želi se seznaniti z go-spico, ki se čuti kot tako pripravna in nima več nego 25 let. Imetje se ne zahteva, bolj pa naobrazba in prijetna zunajnost. Ponudbe če le mogoče s fotografijo naj se pošlje na upravništvo tega lista pod geslom:
,,Na zdar! Na zdar!" Tajnost zajamčena !
HE«K1 VAJENEC
ki bi imel veselje do mesarske obrti, pošten in priden, se sprejme. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.	1968 9
pojien, priden, ročen 19
9 13
mesarski pomočnik
kateri se na razsekavanje dobro razume, kakor fudi pri feletih In pre-šlčih vsega dela vajen
se sprejme s 1. oktobrom.
Kje, pove Iz prijaznosti upravništvo tega lista.
Komptoaristinjo =
popolnoma veščo knjigovodstva, ter slovenske in nemške korespondence, sprejme 1 20:9 3 2	tovarna testenin
11.	Ed. Zelenka v Ljubljani.

im
Knjigarna
2063 10—2
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg št 2
priporoča svojo
= popolne zaloge =
vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. državni višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
šolskih knjig
najnovejših izdaj po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajalo zastonj.
Podružnica	Liuiiljanslia kreditno banko v Ljobljani, mmm mite m z :	• t	Podružnica
5 v Spljetu. s	obrestuje HT vloge na knjiiioe in v tekočem računu od dne vloge do A i Q =-i ■ . " i. ............ ■ ^ dnevzdiga po 2 Rentni davek plača banka sama.	f)	s v Celovcu, i
Delnitka glavnioat		Ua	i Rezervni fond i i
i i K 2.000.000. i i	Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000 — In 10.000—.		i J K 200.000. i i i
....................IMIII......................................................................................................................Hllllll111llllllll^ '
Katoliško Bukvama
= » Ljubljani =
vi
S i
Geschichtsforschungen, Band. Laibach 1882/3.
je sprejela s 1. septembrom t. 1. sledeča dela | v komisijsko zalogo s
Wolf-Ctgale, Deutsch slovenisches Wčrterbuch. Laibach 1860. | 2 zvezka. XIII -[-2012 strani. Znižana cena, broš. K 5"—, | vez v '/, usnje K 10 —. Wolf - PleterSnik, Slcvensko-nemški slovar. Ljubljana 1894/5. i XVI + 883 -f 998 + IX strani, 2 zvezka. Znižana cena, | broš. K 16 —, v '/» usnjatih vezavah K 22-—. Verhovec, I. Professor, Die wohlltibl. landesfiirstl. Haupt- | stadt Laibach. Kulturhistorische Bilder aus Laibachs Ver- | gangenheit. Laibach 1886. Mit 1 Plane der Stadt Laibach vom | J. 1745. — 213 strani. K 2 50. Izborno kulturno-zgodovinsko 1 delo, do sedaj še malo znano, ker je izšlo v samozaložbi pi- | sateljevi.
Verhovec, I. profesor, Dve predavanji o ljubljanskih poko- I pališčih. Ljubljana 1901. 23 strani, K —'60.	|
Vrhovec, I. Professor, Die Pest in Laibach. Nach Archivalien | des Laibacher Stadtarchives. Laibach 1899. — 33 strani. K— '60. |
—	Der schvviiblsche Chronist Burghardt Zink und eine interessante | Schule zu Reifnitz in Unterkrain. Laibach 1900. — 16 strani, i K-"60.	1
Schumi, Fr., Urkunden- und Regestenbuch des Herzoglums Krain. = I. Band. 777-1200. Laibach 1882/3. — 210 strani. Znižana I cena. K 250.	I
—	II. Band. 1200—1269. Laibach 1884 u. 7, — 470 strani. Z n i ža n a I cena. K 250.	1
Schumi, Fr., Archiv ftir Heimatkunde. Quellen, Urkunden und Regesten. I VIII+338 strani. Znižana cena K 250.
—	II. Band. Laibach 1884 u. 7. III+ 393 strani. Znižana cena. K 250. Kos, dr. Fr., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku.
I. knjiga (1.501-800). Ljubljana, 1903. LXXX + 416 strani. K 8 —.
—	II. knjiga(I. 801 —1000). Ljubljana, 1906.LXXXIV -f-514 strani. K 10"—. Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem poleg nemškiga,
etc. Ljubljana, 1856/7 6 zvezkov. Znižana cena K 12 —, vezano K 22"—.
Kržišnik, Jos., Zgodovina horjulske fare. Ljubljana, 1898. —
237 strani. K 1'60. Lavrenčič, Zgodovina cerkljanske fare. Ljubljana, 1890. — 160 str. K 160.
Lavtižar, Jos., Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica. Ljubljana, 1897. — 148 strani, karton. K 1 60.
—	Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. Ljubljana 1901. —312 strani. K 2 50.
—	Zgodovina župnij v dekaniji Kranj. I. zv.: Kranj. Ljubljana, 1898. — 50 strani. K —-60.
—	Med romanskimi narodi. Spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice. Ljubljana, 1901. — 211 strani. K - 80.
Novak, Jos., Zgodovina brezoviške župnije. Ljubljana, 1907. —
226 strani. K 2 —. Verbajs, Anton župnik, Zgodovina kamnogoriške fare. — s	K -'80.
i Zun, Valent, Osebna dohodnina. Četrto poglavje zakona z dne 25. okt. 1896, štev. 220 drž. zak., o neposrednih osebnih davkih s pojasnili etc. in raznimi vzorci. Kranj, 1905. — 104 strani. K 1 20. Volčič, župnik, Zgodovina Šmarješke fare na Dolenjskem. 1887. — K 150.
Hlitterrutzner - Malovrh, Slovani v iztočni Pustriški dolini na
Tirolskem. 1880. — K —"60. Radios, Maria Theresia und das Land Krain 1740 1780. — 1881. K 140.
Dalje priporočamo:
Leposlovna knjižnic« :
L zvezek: Bourget, Razporoka, Roman. K 2—, eleg. vez K 3' .
II.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. - Stepnjak, Hiša ob Volgi. K 120, eleg. vez. K 2 20.
III.	zvezek: Prus (Alex Glovvacki), Straža. Povest. K 2 40, eleg. vez. K 3 40.
IV.	zvezek: Dostojevski-Levstik, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3" , eleg. vez. K 4 20.
Ljudska knjižnica :
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest K —60'
2.	zvezek: Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K — 60.
3.	zvezek: Sienkie\vicz, Jernač Zmagovač. Povest. — Achleitner, Med plazovi. K —60.
5.	zvezek: Šenoa, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 160.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K — '20. 1. in 2. zvezek, vezan v platno, K 1-80. — 3. in 6. zvezek, vezan v platno, K 1M0.
Medved, Ant., Poezije. Ljubljana, 1906. 262 strani. K 380, eleg. vez. K 5 —.
Silvin Sardenko, Roma. Poezije. Ljubljana, 1906. 116 strani.
K 2 —, eleg. vezan K 3 20. Šašelj, Ev., Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada 1. Ljubljana, 1906. VIII + 332 strani. K 2 -.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
lltlllllBIlllllllilMIlllllllllll)
mssmt
i i
i
i
i
Ker je knjigarna svoje dosedanje prodajalniške prostore zelo raz širila in krasno uredila, ter zalogo v vsakem oziru izpopolnila, ima posebno knjige slovenskega knjigotržtva, dalje učne knjige za vse šole, kakor tudi drugojezične knjige vseh strok vedno na razpolago; knjige, ki se v knjigotržtvu nič več ne dobijo, so na prodaj po nizkih cenah v obsežnem aniikvarijatu, ki je združen s knjigarno. Antikvarjatski katalog je na razpolago; splošen imenik slovenskih knjig pa je v tisku in se bode na zahtevo razpošiljal s 1. oktobrom f. I. brezplačno. Naročila, ki nam doj-dejo pred tem dnevom, si zabilježimo.
I
I< =
||
3 , Š ' H i
^^ .........................................................................................................................................................


Katoliška bukvama v Ljubljani
(poleg stolne cerkve)
1985 10-2
si usoja naznaniti, da je svoje prodajalniške prostore zelo razširila, krasno uredila in ima tudi
za vse šole v najnovejših apro-biranih izdajah vedno v zalogi.
Na razpolago ima tudi razne učne pripomočke, n. pr. Schulmann-ove in Freund »ove dobre prestave in izvrstne preparaoije za latinske in gr&ke klasike (Cicero, Livij, Ovid, Salust; Herodot, Homer, Ksenofont i. dr.) Dobe se vsi deli, ki se jemljejo v šoli, tudi v posameznih zvezkih po 60 vin.; dobrodošli bodo posebno peto-, Šesto- in sedmo&olcem.
Zelo praktične
za dijake
priporočata po najnižjih cenah
2014 6-3
Gričar & IMejač •
Prešernove ulice 9, Ljubljana, Prešernove ulice 9.
za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah,
pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potreščine
v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča —
LiRV. SCHWEr4TflEt*
2057 10 1

knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
f!
lil
t£
SVETLO LIKALNI C A
Ljubljana, Kolodvorske ulice 8.	2013 4
Svetli lesk ovratnika in manšet da pravo lepoto perilu in trajno trpežnost napram navadnemu iikanju.
Zavod sem si sedaj tako uredil, da se z največjo pozornostjo ravna s perilom, obleko, bluzami, preprogami itd. in morem prevzeti jamstvo. Cene so povsem zmerne.
w
K številnemu obisku vabi najvljudneje z velespoštovanjeni Aflfon SarC.
n
II
3 D. 3
X «
C
*NTON S*RC
—- Ljubljana, Sv. Petra cesta 8. =
Izdelovanje perila in oprem za neveste.
Prevzema vse vrste periia v izdelovanje ^o najnižji ceni.
• HBVVIIIM&UM	•
dokler je kaj zaloge po globoko znižanih cenah.
Opuščene vrste švicarskih pletenin, perilo za dame, srajce za gospode, posamni namizni prti in ser-vieti ter drugi predmeti.
7T
a o
3
K
3 P JC C
■a c