Stev, 12. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 22. marca 1922. Leto XXXV. Izhaja »»ako a r e d o ob 5. uri zjutraj. — Cena mu f« 10 Din. na Isto. Za inozemstvo 20 Din. Poaam.zn« številke »e prodajajo po 50 par. Spisi in dopisi s. pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesetno prilogo „Ohilnska uprava". Zbirajmo v hranilnicah rezerve za hude čase. Prijatelj, če si bil vojak, potem veš, kaj pomeni rezerva. Veš tudi, da je slab tisti komandant, ki pošlje vse sile v bojno vrsto in nima zadaj nobenih sil za slučaj, če je prva vrsta odbita. Nekaj podobnega je tudi v gospodar-etvu, zlasti v kmetijskem gospodartvu. Kmet je v veliki meri odvisen od pri-rode, od elementarnih sil in se takorekoč nahaja stalno v težkem boju s pojavi kot so vremenske nezgode (suša, deževje, toča), bolezni pri živini, ogenj i. t. d. V tem boju mnogokrat utrpi občutno škodo, ki je ne more prenesti, ako ni bil nanjo jpripravljen, ako ni gospodaril z rezervami. Vprašaš me, kakšne rezerve naj zbira kmet? Zelo različne po času in po razmerah. En primer. Žito je dobro obrodilo, tudi drugi pridelki so obilni. V takem slučaju previden gospodar ne bo v jeseni rekel: toliko potrebujemo do nove letine jaz, moja družina, in moja živina, ostalo pa bom prodal. Tako bi delal slab gospodar. Previden gospodar pa bo pomislil, da nove letine mogoče sploh ne bo ali pa bo zelo pičla, in bo zato pridržal ne samo toliko, kolikor potrebuje vsa hiša do nove letine,^ ampak še nekaj ali precej več za rezervo, če pride kakšna nesreča, če pride slaba letina. Kje bo drugače vzel seme, ako ozimina pozebe, in je spomladi treba še enkrat sejati I Kakor so te vrste rezerve potrebne, neobhodne za kmeta, vendar je njih zbiranje precej omejeno vsled pomanjkanja prostora z ene strani in vsled nevarnosti, da se v teku daljšega časa rezerve pokvarijo, z druge strani. Kmetove shrambe po navadi niso velike; priflelki se v teku časa poslabšajo, celo popolnoma skvarijo, eni prej, drugi pozneje. Zato je veliko večje važnosti druga rezerva, to so prihranki v denarju, to so varno in obrestonosno naloženi kapitali. Vsak previden gospodar si mora zbirati te vrste rezerve. Poznaš zgodbo egiptovskega Jožefa, ki je Faraonu razlagal sanje o sedmih debelih kravah in o sedmih suhih kravah in je s svojo modrostjo rešil Egipt in njegovo ljudstvo gladu in pogina v sedmih suhih letih. Ali ne skušaš marsikaterikrat v svojem življenju debelih in suhih let? Kdor je dober gospodar pa ima zdravje v hiši in pri živini pa nima ravno nesreče v gospodarstvu, ta brez dvoma lahko marsikaj dene na stran. Jaz pa pravim, ne lah ko, ampak mora dejati na stran, mora zbirati rezervo, ako je previden, ker ne ve, kaj ga lahko doleti. Če pride bolezen v družino ali k živini, če se pridruži k temu še slaba letina, kaj bo pa takrat? In nesreča navadno ne hodi sama, ampak v družbi. Odkod jemati denar za orodje, obleko, davke in drugo, odkod jemati kruh, ako nisi zbiral in varčeval takrat, ko je bila obilica, takrat ko je kruh ostajal, takrat ko je leto za letom dajal Bog blagoslovljeno letino in varoval nesreče in bolezni tvoj dom in tvojo gospodarstvo? Ako se šele v stiski spomniš, kedaj bi bil moral začeti zbirati rezerve, tedaj je že prepozno. Kadar si v sreči, misli na nesrečo; v nesreči pa se tolaži z nado na srečne dni Ravno tako je z obiljem in revščino. V obilju misli, da bodo prišla slaba letal »Kje pa naj zbiram te denarne rezerve?« me vprašuješ. — Tam, kjer jih imaš najbolj varno in najbolj pri roki. Najbolj varno in najbolj pri roki pa imaš denar, ako ga naložiš v domači hranilnici. Vse premalo znamo ceniti pomen naših posojilnic, vse premalo se jih poslužujemo za štedenje. Ravno zato so tukaj posojilnice, da 6e od obilico dobrih let zbira v njih denar za hude čase. One so za nas lahko taisto, kar so bile Egipčanom Jože-fove žitnice: pomoč in rešitev v stiski. Bil sem pred kratkim v vasi, ki jo je pretečeno leto uničil skoro celo požar. Pa so se pogorelci pritoževali, da so podpore, ki jih dobijo od ljudi in od oblasti, pri današnji draginji zidave zelo malenkostne Pohvalili pa so se, da jim gredo zelo na roko domače in sosedne posojilnice, kjer poleg podpor dobijo potrebna posojila po zelo nizkih obrestih; mnogi pogorelci pa so imeli tam lepe prihranke, s katerimi so si pomagali. Povdarjali so, da bi brez pomoči posojilnic sploh ne mogli zidati, ker posojila drugod ni mogoče dobiti ali pa le proti tako visokim obrestim, da si jih ne upajo vzeti Ta zgled nam kaže, kaj se pravi gospodariti z rezervami in v kako težkem, skoro brezupnem položaju bi bili gospodarju brez posojilnice. Morebiti mi bo kdo ugovarjal in rekei: »Kako bom zbiral rezervo, saj s temi dohodki komaj izhajam.« Jaz sem že rekel, da je treba rezerve zbirati v dobrih časih, kadar je pri gospodarstvu sreča, kadar je dobra letina. Drugič pa le poglejte in premislite vse svoje dnevne in tedenske izdatke, ali bi se ne dalo tu marsikaj odščip-niti, ali ni marsikateri izdatek popolnoma odveč? Ako zmanjšate izdatke za vino, žganje ali tobak, boste imeli dvojno korist: velike prihranke, ker so to danes zelo drage stvari, in pridobljen čas in zdravje. TretjiS bi se pa marsikje dali dobiti lepi dohodki fz gospodarstva, ki jih danes ne dobivate; treba samo gospodarstvo urediti in izboljšati, kakor zahteva današnji čas. Mlekarstvo v marsikaterih krajih nosi milijone, drugod pa nič, ker nimajo mlekarske zadruge. Isto velja za jajca, perutnino, sadje, zelenjavo i. t. d. Tu se iz malih dohodkov, v teku leta veliko nabere. Reka se zbira iz studencev, studenci iz kapljic. »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača,« tako pravi lep slovenski pregovor, ki ga žal le premalo upoštevamo. Mnogi zopet pravijo, da se danes ne plača varčevati in nalagati v posojilnice, ker naš denar tako silno pada. Jaz pa pravim, da se izplača. Ako je denar še tako malo vreden, vedno je boljše varčevati nego zapravljati za nepotrebne izdatke. Nobeno gospodarstvo zlasti pa kmet-sko, ne more izhajati brez gotovih vsot denarja, ki jih morate imeti pri roki, da kupite vola ali konja, stroj ali voz, plug ali kaj drugega. Ta denar imate varno spravljen in vedno na razpolago, ako ga naložite v posojilnici. Drugič pa moramo misliti, da vedno naš denar tudi ne bo padal. Ako pada pri današnji vladi, bo pač mogoče rastel, ko pride na krmilo druga vlada. Tedaj bodo veliki zneski, ki jih danes dobivamo za primerno majhne množine prodanih izdelkov, predstavljali veliko večje vrednost nego danes. To ni nič nemogočega; nekaj takega smo že doživeli, ko je en amerikanski dolar stal 80 do 90 kron, dočim stane danes fiOO kron in ko so tedaj cene vsega blaga padale. Tretjič se pa pri današnjih cenah vsak prihranek izraža v zelo visoki številki. Ako naložite izkupiček za enega vola, ni yeč 200 kron, ampak 10.000 kron. Ugovor, da se ne izplača danes Slediti in denar nalagati v posojilnico, gotovo ne drži. Ravno danes moramo vsi do zadnjega delati in štediti, to pa veliko bolj, kot smo delali in štedili v prejšnjih časih, ako imamo resno voljo, da naj se popravi naša va- Seveda mora pa štediti tndi država, da bodo imeli državljani zaupanje v njeno gospodarstvo in njen denar. Zakaj eden glavnih vzrokov nizke vrednosti našega denarja je splošno nezaupanje naših državljanov v naš denar. Zato delajmo in varčujnmo; prihranke pa zbirajmo v naših hranilnicah in posojilnicah, ki so najboljša opora kmetu m ki denar upravljajo po geslu: »Kmetski denar naj služi koristim kmeta.« Gospodarski obzornik eaooeoooooeoeeeooooe' Obupen klic malega kmeta. Posledice lanske suše že kažejo svoje strašne nasledke. Mi mali kmetje stojimo na robu propada. Zadnje sile odpora gredo h koncu, nevzdržno gremo nasproti zli usodi. Zadnji vinarji pohajajo in nekdaj lepi črni gozdi izginjajo, mesto njih bodo kmalu prazne goljave, pri posojilnicah se dan na dan bolj gnetejo naši ljudje in si iščejo posojil. in vse to za potrebni živež, obleko in za popravo orodja, s katerim bo mogoče obnoviti našo grudo, zakaj obleko smo ponosih, obutev obrabili, orodje je povečini strto, draginja pa dan na dan večja. V tem položaju se vsak povprašuje: kaj bo, kaj bo? Torej naše gospodarstvo gre rakovo pot, pa ne po naši krivdi, pač pa krivdi draginje, ki postaja pri stvareh, katerih moramo dokupiti, dannadan večja, dočim imajo stvari, ki jih more mali kmet odpro-dati, sramotne cene, zakaj za živino ponu- t jajo mesarji zdaj po 20 K, dočim je meso j po 42 K. Sramotno je povedati, da se jajca I kupujejo po 4 K in celo po 3 K. Vsled take razlike moramo iti h koncu tudi vsled državnega gospodarstva. Davčni vijak nas pri-vija že čez mejo, katere mi več ne zmoremo. dočim oni, ki so brez težav dobili milijone, razkošno žive brez teže tistih davkov, ki bi jim po pravici šli (namreč vojni davek) in ta blagoslov svojega imetja uživajo pod zaščito sedanje vlade. Kdo pa danes z milim očesom pogleda našega trpina — kmeta? In to tistega kmeta, ki je nositelj in tvoritelj države? Kdo želi njemu blagostanja? Nihče! Sami ee upiramo sili zle usode, sami se organiziramo v zadruge in te zadruge vodimo za lastni napredek, ker v zadružništvu je bilo naše upanje. Mesto pa da bi nas podpirali na merod?,!n'i, ,n odločilnih mestih, pod-7 .»u naše zadružništvo, se pa mečejo polena pod noge s tem, da se naše zadruge sramotno obdavčujejo, drugo delo pa uničuje strankarstvo naših političnih nasprotnikov, ker zadružništvo jim je največji trn. Živina, katero smo ohranili, strada, da «e človeku smili, prašiči se bodo skoro opustili. Posebna revščina vlada pri nas v enem delu litijskega okraja, kjer je ljudstvo naseljeno po nekdanjih vinogradih, ki so bili svojčas glavni vir dohodkov. No, in danes tega ni. kajti trtna uš nam je uničila vse. Sedaj ni mogoče misliti, da bi te vino-3' grade obnovili v tej strašni draginji. Kje vzeti denar za nabavo orodja? Kje za nabavo trt? Prejšnja vlada je šla tu na roko vinogradnikom s tem, da je dajala brezobrestna posojila za obnovo vinogradov. Kdo pa danes vidi to? Nihče! Zakaj Bel-grad je daleč, daleč, in oni, ki imajo sredstva za omiljenje te revščine, so gluhi in ne marajo nič ukreniti. Zato kličem: Kje ste danes tisti, ki ste razdrli kmetsko slogo med poštenim kmetskim ljudstvom, kje so oni, ki so ob volitvah obljubljali vse, celo zlata nebesa in iskali kmetskih glasov, kje ste danes voditelji? Dovolj nam je obljub! Na dan z dejstvi! Hvala za tako »samostojnost«, ki nas tlači v gotov prepad! V imenu trpečega bednega malega kmeta in viničarja opozarjam merodajne kroge: zavzemite se za ubogi kmetski zatirani stan! Zakaj če poginemo mi, poginete vsi, saj je ravno kmetski stan tisti, od katerega jc odvisno vse, saj je on nositelj države. Zato vi, ki ste poklicani za to, na delo. da rešite kmetski stan, in zavedajte se, da brez trdnega kmetskega stanu ne bo država imela nikdar obstanka. Kličem pa tudi vam, dragi tovariši kmetje: Na plan, strnimo vrste v svoji politični organizaciji Kmetski zvezi! V teh organizacijah se pripravljajmo za dan obračuna s temi grobokopi kmetskega stanu. A. Strman. Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. 13, marca 16. marca 20. marca K V K v K v Denar ameriški rfolar avstrijska krona češkoslovaška krona angleški funt francoski frank italijanska lira bolgarski lev carski rubel grSka drahma nemška marka rumunslti lej Sv carski frank poljska marka mažarska krona 250 — 280 — 290 - --— 04 — 04 5 —--5 75 ------1355 - 14 1 15 2 25 57 - 15 20 15 95 1 40 — g Jugoslovanska krona, namreč 100 naših kron je vrednih v Švici 1 frank 60 santimov (1K 60 v predvojnih). NaSa krona je sicer v začetku tedna nekoliko zra- sla, toda sedaj je zopet na istem, kot po. prej. Pač znamenje izredno slabega državnega gospodarstva. g Kakšen red pa je to? Minister finan« je odredil, da morajo državne blagajn« odnosno davčni uradi še nadalje spreje. mati od občinstva bankovce po 5 Din. d« nadaljnje njegove odredbe. Centralistična uprava že davno več a« ve, kje se je glava drži. Najprvo odredba: samo do 5. marca se sprejemajo 5 dinarski bankovci, sedaj zopet: do nadaljnje nared-be. Blagajničarka na glavnem kolodvoru pa se drži svoje naredbe: ne sprejmem, ker ni naredbe. O blaženost samostojnega centralizma I g Nakup in prodaja srebrnega denarju, Generalni inšpektorat finančnega ministrstva jO prepovedal vsako trgovanje, naku-po>. ,3 in prodajanje srebrnih dinarjev, perperjev hi kron izuad ali izpod njih zakonite vrednosti. Prestopki se strogo kaznujejo. g 25 milijonov zlatih kron mora izročiti avstro-ogrska bauka na Dunaju naš! divavi. Tako je sklenila antantna komisija. 25 milijonov zlatih kron je pa danei vrednih 1125 milijonov naših kron. g Novo notranje posojilo v zneska 200 milijonov dinarjev namerava razpisati srbska — oprostite — naša vlada. CENE. g Ljubljanski trg. Cene za 1 kg so sledeče: Goveje meso po mesnicah L vrste 48 K, II. vrste 44 K, na trgu pa od SO de 44 K, telečje meso I. vrste 48 K, II. vrst« 60 K, slanina I. vrste 86 K, II. vrste 84 K, čista mast 90—98 K, šunka 100 do 110 K, prekajeno meso 90 do 96 K, prekaj«w svinjska glava 46 K, koštrunovo meso 30 kron, jagnjetovo 40 K, kozličkovo 44 K, konjsko meso I. vrste 16 K, II. vrste 12 K, kranjske klobase (1 kg) 100 K. — Kokoši komad 100 do 120 K, jajca 4—5 K, 1 liter mleka 10 K, 1 kg surovega masla 140 K, kuhanega masla 140 K, 1 kg jabolk I. vrste 36 K, II. vrste 32 K. — Cene žitu za 100 kg: pšenica 2050 K, rž 1850 K, ječmen 1450, oves 1450 K, proso 1550 K, nova sušena koruza 1450 K, ajda 1600 K, fižol prepeličar 1950 K, fižol ribničan 1900 kron. — Kristalni sladkor 56 K, sladkor v kockah 66 K, riž 40 do 44 K, sol 11 K a 1 kg, 1 liter olja 90—96 K, 1 liter petroleja 20—24 K, 1 liter vinskega kisa 12 K. — Cena moki in kruhu za 1 kg: moka št 0 28 K, št. 1 26 K, črna moka 22 K, koruzna moka 19 K, ajdova 30—32 K, kaša 20 K, bel kruh 24 K, črn kruh 20 K. — 100 kg sena 700—800 K, slame 500 K. — 1 kubični meter trdih drv 400 K, mehkih 200 K. — Krompir za kuho 5.50—6 K, za B«me 6-7 K, zelje 16 K, kisla repa 12 K za 1 kg. — Sejmi za živino se v Ljubljani vsled parkljevke in slinovke ne vrše. V nem prometu plačujejo 1 kg žive teže: Izleta 32—34 K, hrvaške prašiče 54—62 K-Zaklana teleta 44 do 45 K za 1 kg. g Mariborski trg. Na zadnjem sejmi so bile povprečne cene za različne živalske vrste sledeče: debeli voli 1 kg živ« teže od 24 do 29 K, poldebeli voli od 21 do 25. K. biki za klanje od 18 do 21 K, klavn« krave debele od 20 do 23 K, plemeask« krave od 14 do 20 K, krave za klobasarje od 13 do 17 K, molzne krave od 16 do 22 K, breje krave od 16 do 22 K, mlada £ivina od 16 do 22 K. — Cene mesu so sledeče: govedina 40 do 48 K, teletina I. vrste 48, II. vrste 40 K, svinjetina 58 do 80 K. — Cene drugemu so sledeče: krompir po 6 K, !)šenica po 14 K, rž po 11, ječmen po 10 K. coruza po 12 K, oves po 8 K 1 kg. Kokoši po 150—180 K, gosi po 200—300 K, race po 125 K, purani po 300 K in kunci po 50 kron komad. Fižol 12—14 K liter, češenj 1 kg 30 K, regrat 4—5 K, kislo zelje 16 do 20 K, kisla repa 8 K za 1 kg. Šopek peter-šilja 2—3 K, zelene 2—3 K, zelenjava k juhi 2—3 K, kupček špinače 2—3 K, 1 kg jabolk 28 K, suhih sliv 36 K, liter mleka 10 do 12 K, surovo maslo 1 kg 140—160 K. mast 96—105 K in eno jajce 4—7 K. — Seno prodajajo 750 do 850 K 100 kg, slamo oa po 500 do 550 K. g Žitni trg. V začetku tedna so se pojavilo na nažih trgih velike množice žita. Pridelovalci so se potrudili, da prodajo blago, ker so se t ali, da bodo cene še bolj padle kot so n. pr. pri pšenici padle v nekaterih krajih od 1.800 do 1.500 K. Kupci pa niso kupovali, samo nekateri mlini so kupili večje množine. Ponudba ni našla kupcev niti v Vojvodini, ne v Slavoniji in v Stari Srbiji. Ker je pa pričela koncem tedna padati vrednost naše krone, je poskočila cena pšenici na 1.700 ozir. 1.750 K. S padcem cene pšenici so padle tudi eene koruzi od 1450 na 1200 K. Sedaj pa je cena koruzi v Banatu 1300 K, v Zagrebu pa 1400—1420 K, postavljena na postajo. — Cene ovsu, rži in ječmenu so stalne. Ponudb blaga ni, pa tudi kupci se ne ogla-Sajo. — Pričakovano padanje cen je ustavilo tudi trgovino z moko ter se je moglo dobiti moko št 0 po 2400 K (100 kg), sedaj pa Btane že zopet 2450 K. Mekinje so po 960 do 1000 K. DAVKI. i Vprašanje izenačenja davkov. Po treh letih ujedinjenja plačujemo mi še vedno davke, katerih v Srbiji ni. Tako n. pr. tlači slovenskega kmeta, delavca in obrtnika neznosen pritisk davka na osebno dohodnino, ker gospodje ne dovolijo, da bi se eksistenčni minimum zvišal na višino, ki bi odgovarjala valutnemu razmerju pred vojno m po vojni. — Te dni je v Belgradu končala komisija za izenačenje neposrednih davkov svoje delo. Poročilo je poslala direkciji za neposredne davke, ki naj izdela tozadeven zakonski načrt. Čim bi bil sprejet proračun za 1. 1922., pride na dnevni red ta zakonski predlog. Izenačenje davkov bi veljalo od 1. junija 1922 dalje. — Toda proračun za lato 1922. še dolgo ne bo sprejet. Vprašanje izenačenja davkov je vsekakor še precej viseče--- g Usodna nedoslednost. Zveza slovenskih iiiduslrijcev je objavila spomenico, v kat eri obupno priznava, da slovenska industrija stoji — če se obdrži sedanji način obdavčevanja — tik pred propastjo. S številkami dokazujejo, da se mora že zdaj radi davčne neenakosti v državi plačati 70% od čistega bilančnega dobička za davke. C* pa se uvedejo Se nadaljnja obdavčenja, ho iok.počil. — Nismo hudobni, a veseli nas, da tudi nositelji sedanje vlade, to so liberalni trgovci, sami na svojih plečih čutijo peklensko težo belgrajskega centralizma in nadvlade belgrajske gnile žlahte nad celo državo. Vsi naši dokazi, vsa naša prerokovanja skozi dve leti niso nič pomagala. Naj zato dokazujejo dejstva, čeprav so naravnost kruta. — Enega se pa le bojimo in to je usodno. Da bodo taisti ljudje, ki so sestavili to spomenico ali ji dali svoje misli, pri prihodnjih volitvah mirno zopet glasovali za belgrajsko žlahto, ki jih bo potem še naprej drla. Če so toliko neumni. potem naj jim pa belgrajska žlahta še bolj pritisne. — Volenti non fit iniuria — krivica se ne godi onemu, kdor jo sam hoče. g Goljufivi proračun. Na posvetovanju finančnih delegatov v Belgradu 3e je ugotovilo, da bo Slovenija letos plačala 88 milijonov kron davka več kot pa je določeno v proračunu. Dobro nas skubijo pod zaščito samostojnega centralizma. RAZNO. g Delegacijo proizrajateljev čilskega solitra za Slovenijo, ki jo je lansko leto zastopal g. dipl. agr. A. Jamnik, je sedaj prevzela Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani. Namen to delegacije je, da daje vsem poljedelcem pojasnila in navodila o najpraviinejši uporabi vseh vrst umetnih gnojil, a posebno onih, ki so našim zemljam najpotrebnejša, to so dušičnata. Ker jo važno, da se kmetovalci pouče v vseh teh vprašanjih, bo kmetijska družba brezplačno doposlala vsakemu kmetovalcu iu tistim, ki se za to zanimajo, sledeče letake oziroma brošurice: >Gnoj je zlato«, >Kako sa rastline hranijo?«, »Kaj so umetna gnojila? — Ali je potrebno, dodajati jih zemlji?«, »Načrt za osnivanje kmetijskih pre-izkuševališč«, »Čilski soliter in njegova uporaba«, »Navodilo za vršenje poizkus-nega gnojenja s čilskim solitrom«. Na vsa vprašanja, ki se tičejo gnojenja in obdelovanja zemlje, daje brezplačno navodila ia nasvete Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg 3. g Poizkusi s čilskim solitrom in drugimi gnojili. Da ne ostanemo samo pri lepih besedah, je potrebno, da sami tudi preizkušamo učinek umetnih gnojil v naših zemljah, v kar so potrebni gnojilni poizkusi. V to svrho je delegacija čilskega solitra dala na razpolaganje količine umetnih gnojil in sicer čilskega solitra, kalijeve soli in superfosfata, s katerimi se bodo napravili poizkusi v različnih krajih Slovenije. Poizkusile parcele so določene na 100 kvadratnih metrov vsaka, za kar se uporabi 3—6 kg raznih umetnih gnojil. Ta umetna gnojila se dodelijo kmetovalcem brezplačno, če se obvežejo, da bodo natančno po navodilih izvršili te poizkuse in poročali o uspehih ž njimi. Prošnje je do-poslati Kmetijski družbi. Kmetovalci, po-služite se te prilike in stremite za čim večjo izrabo zemlje. g Uvedba letnega časa. V ministrstvu za socialno politiko se prično v kratkem posvetovanja glede uvedbe letnega časa za našo državo. Kakor se vidi, v ministrstvu za sooialno politiko res nimajo drugega dela, kakor da mislijo na to. kako bi lahko premikali kazalce na uri. Kako smo še otročji! g Most čez Muro pri Veržeju stane pet milijonov kron, delali so ga pa poldrugo leto. Če bi dala vlada ves denar takoj, bi bil most gotov v štirih mesecih in bi stal tudi polovico manj. Res boljševiško gospodarstvo! g Zadružništvo y Srbiji, Koncem leta 1921 je bilo v Srbiji zadrug: Glavna kreditna 1, kreditnih 811, konsumnih 705, mlekarskih 15, vinogradniških 9, mlinarski 2, strojnih 3, čebelarski 2, sadjarski 2, živinorejska 1, pletarska 1, okrajnih zadružnih zvez 22, vsega skupaj 1576. g Za gledališča ima,o denarja. Drugi oddelek finančnega odbora je sklenil, da se dovoli gledališčem podpora, in sicer dobe: belgrajsko 6 milijonov, zagrebško 5 milijonov in pol, ljubljansko 1 milijon 900 tisoč, sarajevsko 450 tisoč, mariborsko 400 tisoč, osiješko 750 tisoč, splitsko 500 tisoč, varaždinsko 50 tisoč, novosadsko 800 tisoč dinarjev. g Centralistično gospodarstvo. V jugo« slaviji pridelamo žita mnogo več kot ga porabimo. Sedaj pa moramo kupovati ameri« kansko in rumunsko žito, da ne nastane lakota. Belgrajska vlada je namreč dovolila verižnikom, da so vse izvozili in pri tein zaslužili milijone, sedaj pa isti verižniki žito zopet uvažajo in zopet služijo milijona O, samostojni centralizem! ■g Angleži o našem državnem gospodarstvu. Angleški list »Menčester Gar-dian Komercial« prinaša zanimiv članek o našem državnem gospodarstvu. V njem se ugotavlja, da je narodno gospodarstvo v naši državi na popolnoma trhlem temelju in da si je državna uprava dala s tem najslabše spričevalo o sposobnosti. Od 1. 1920, je padel denar na petkratno manjšo vrednost od prejšnje. Trgovci, ki so takrat kupili velike množine blaga na kredit, morajo danes to blago plačati petkrat dražje. Dranginja je vedno večja, kar še bolj pritiska vrednost denarja navzdol. Kljub vsemu temu ni bilo v Jugoslaviji nobenega večjega kraha (bankerota), kar dokazuje, da je tržišče zdravo in država naravno bogata. Država pa vendar nima v inozemstvu kredita, ker se vlada poslužuje ruskih (b o 1 j š e v i š k i h) metod. Zato ne bo čudno, če nekega dne dobimo vest o prevratu kakor v Rusiji, ker se vzgaja revolucionarno razpoloženje v kraljevini SHS. Zato tudi ne more dobiti posojila. — Tako piše angleški list o gospodarstvu raznih Pucljev, Pribičevičev, Žerjavov in podobnih ljudL I Razgled po svetu. | ižfei®— NA REKI fašisti naravnost besno diviaio. Svojim nasprotnikom uničijo vse, kar iim pride pod roke .Jugoslovani so brez vsega varstva tel so se obrnili na našo vlado za pomoč, ki pa bolj upošteva lepe italijanske okči kot pa trpljenje Jugoslovanov. Italija si mane roke, za-, kaj zanjo grozdje prav dobro zori, dasi izjavlja« da hoče na vsak način spoštovati rapalisko pogodbo, ki zagotavlja Reki popolno nectri«- ITALIJA. V Italiji sta se ljudska In socialistična itranka znatno zbližali in je verjetno, da bosta ob gotovem času prevzeli vlado m uredih Italijo po socialneiti programu obeh strank tei tako zadali smrtni udarec liberalnemu kapitalizmu, ki s pomočjo fašistov in nasilja izzema ljudstvo. Kar ljudska stranka zahteva od socialistov, je to, da sc odrečejo vsem kulturno-bojnim poskusom. Pri nas pa se je žal socialistična stranka popolnoma udinjala liberalizmu razen male skupine, ki je ne puste do besede. ČEŠKOSLOVAŠKA, 40.000 delavcev v glažutah je začelo stavkati, — Češki katoliki so imeli v Pragi veličasten shod z 10.000 udeleženci. Sprejeli so sledečo resolucijo: Kot davkoplačevalci in enakopravni državljani v republiki zahtevamo za otroke katoliške šole s katoliškimi učitelji, ki naj jih plačuje država. Izrecno zahtevamo, da ostanejo katoliški hrami božji v pravni posesti katoliške cerkve, ki jI pripadajo; one cerkve, ki pa so bile z nasilnim zločinom zasedene, naf se vrnejo pravim posestnikom. ^Zahtevamo razpis novih občinskih volitev. Končno najodločneje obsojamo namere, da bi se razmerje med cerkvijo in državo uredilo v škodo svobode in pravic katoliške cerkve. ANGLIJA. Armado bodo znižali na eno tretjino. Zato so se stroški za vojsko za naprej znižali cd 207 milijonov funtov na 127 milijonov. Pri nas seveda armada vedno več požira. RUSIJA. Lakota razsaja vedno bolj. Strada 23 milijonov ljudi. Na dan umrje po več lisoč ljudi od gladu. — Ruska vlada izjavlja, da je pripravljena udeležiti se genovske konference pod pogojem, da se pripozna popolna nedotakljivost ruske sovjetske vlade in da se ne' bo nihče vtikal v njene notranje zadeve. Politične. p Glasovita genovska koufereca se prične 10. aprila. p Kaj pravijo liberalni trgovci o centralizmu. »Trgovski list« št. 31 piše: »Naši gospodarski krogi morajo, ker se zlepa ne da nič doseči, začeti z drugo taktiko: postaviti je treba državno oblast in vse njene odgovorne činitelje od ministra do izvrševalcih organov za take neizmerne škode, ki jih prizadevajo našim podjetjem, na sodno zatožno klop in zahtevati odškodnine za povzročeno škodo. Treba je te ljudi naučiti reda in odvaditi manir, da so oni sebi samo namen in neomejeni delilci pravice. Pri nas se vodi v dnevnem časopisju divji prepir za centralizem in avtonomijo. Govori se o vsem možnem, tega pa noče priznati nikdo, da nam centralizem na polju carinarstva in denarstva najbolj škoduje.« Obenem »Trgovski list« našteva kričeče slučaje, kakšno ogromno škodo napravlja centralizem. Samostojna stranka pa, ki je za centralizem mastno plačana, piše v zadnjem »Kmetijskem listu«: Klerikalci gonijo že zopet svojo lajno o centralizmu... Dejstva bodo pokazala, kako neumna slepitev ljudstva je bilo klerikalno vpitje o centralizmu. p Orjaški boj bijejo v Belgradu po-ilanci Ljudske stranke za popolno avtonomijo Slovenije. Vladnim strankam temeljito izprašujejo vest, kažejo na ogromne pogreške v centralizmu m grozno gospo darsko škodo, ki nam jo povzroča. Vladne stranke se obupno brani)o, ker se zavedajo, da bo njihov odpor pre) ali sle) zlomljen, dasi sedaj s svojim številom stalno preglasujejo naše poslance. 20. marca so naši poslanci radi centralizma povzročili tak vihar, da je moral minister Trifkovič, ki je skušal centralizem opravičevati, prenehati s svojim govorom. Ko bi pnli Kadi-čevi poslanci v parlament, bi bile vladne stranke že davno poražene, država pa bi se na trdni podlagi mirno gospodarsko razvijala. Tako se vedno bolj kaže, da Radice-va politika sedanjo vladno večino vzdržuje pri življenju in ji omogoča tako nasilje ter gospodarsko izmozgavanje Slovenije in Hrvatske. „ , , ... p Radicevi odposlanci v Belokrajini. Radič je v prvi vrsti kriv, cla bomo dobili centralizem in da bo Belgrad in z njim Srbi neomejeno zagospodoval nad celo državo. On je kriv, ker tiči s svojimi številnimi poslanci doma, da nam nakladajo davke, kakor hočejo, in cla nas gospodarsko ugonabljajo in izžemajo. Sedaj hoče s svojo nesrečno politiko osrečiti še Slovence. V Belokrajino pošilja svoje poslance agiti-rat za svojo stranko. Sestanke posečajo v prvi vrsti samostojneži, ki so nad svojo stranko že obupali. Obljubljala jim je znižanje davkov, omejitev vojaške službe, vlado kmetov. Sedaj pa vidijo, da jim ta nesrečna stranka naklada vedno večje davke, tira naše fante v Macedonijo in Albanijo, na krmilo je pa pomagala postaviti verižnike, bankirje in ljudske izkoriščevalce. Potem takem ni čudno, če so se tudi najbolj zagrizenim samostojnežem odprle oči in iščejo po novih osrečevalcih. Vreden sodrug je Radič. Tudi on vse obljublja: državo brez davkov in vojakov. Kakor so bile obljube samostojnežev prazne- še bolj so obljube Radičeve prazne marnje. V parlamentu bi mogel ljudstvu res pomagati, če bi hotel. S svojo politiko kujanja, ko sedi doma in ljudstvu samo obeta, ne bo nikoli ničesar dosegel. Ljudstvo, pazi, da ne nasedeš še enkrat. Enkrat si samostojnežem verjelo in si bilo ogoljufano; če boš sedaj še Radiču, bo druga prevara hujša kakor je bila prva. Našim pristašem pa priporočamo, da ljudstvo pravočasno pouče in ga tako obvarujejo pred še večjo nesrečo. p Pribičevič še ni vložil tožbe, kakor smo zadnjič pomotoma poročali. Ta korajž-ni sokol mora imeti zelo težko vest, kakor se vidi. Protič dokazuje še vedno naprej, Pribičevič se ne gane. p »Ljudski glas«, socialist, se strašno usaja nad vlado. V Belgradu pa njihov voditelj Etbin Kristan predlaga, naj se centralizem čimprej izvede. — Zato socialistična organizacija v Jugoslaviji jemlje konec. p »Razbiti je treba enotno fronto socialističnih mas, razbiti njihovo organizacijo ... Da so to mogle razne kapitalistične vlade doseči, so najprej zvabile v svoje kolo voditelje nekaterih socialističnih strank...« Tako piše socialistični »Ljudski glas«. Zgledov ne navaja, zato jih navedemo mi. Anton Kristan, ki je postal milijonar, ker se je udinjal vladi, Etbin Kristan, ki dela za centralizem, da hrvatskih »vzor. socialistov« niti ne omenjamo. Naj se gr« solit tak socializem. So pa ruski komunisti ali italijanski socialisti že čisto iz drugega lesa I p Težko je priznati, pa le gre. G. Pipan predsednik SKS se je v Kmetijskem listu vendarle oglasil na naš poziv. Pravi, do pri volitvi občinskega odbora v Št. Vidu nj obstajal nikakšen dogovor med samostojneži in liberalci, pač pa je bil dogovor za volitev v krajni šolski svet. No vidite, g. Pipan, saj s priznanjem človek še ne izi gubi življenja, posebno če je cela slovenska javnost že do dna prepričana o tem, da med liberalci in samostojneži sploh obstojajo zveze kakor so recimo med gospodom in plačanim slugo. Malo sramotno je to za samostojneže in slovenskemu kmetu je prineslo na stotine milijonov škode in jih bo še, toda nekateri samostojneži so kljub temu profitirali. In to je glavno. Domače novice. d Vače. Dne 2. aprila po 10. maši bo na Vačah ustanovni občni zbor Kinetske Zveze za Zasavje. Pride govornik iz Ljubljane. Opozarjamo člane K. Z., da se shoda zanesljivo udeleže. d Medicinski oddelek ljubljanskega vseučilišča se bo, kakor pripovedujejo liberalci, preselil v Belgrad. Znano je, da jo medicinski oddelek belgrajskega vseučilišča v tako škandaloznem stanju, da niti dobrih šintarjev ne morejo izučiti, kaj šele zdravnikov za ljudi. Tako bo po zaslugi samostojno-liboralnega centralizma zopet ena naših najizbornejših šol utonila v balkanskem blatu, namesto zdravnikov pa dobimo — konjederce. d Slovenski dijaki na Dunaju bodo morali skoro vsi opustiti študij ter se vrniti domov, ker trpe vedno večjo bedo, vlada pa pozna v podporah samo srbijanske študente. Na ta način je po zaslugi samostojno-liberalnega centralizma naš človek obsojen v vednega hlapca, drugi, ki niso Slovenci, pa bodo gospodje — z našim denarjem. d Klerikalna vzgoja. V Višjem šolskem svetu, v katerem prevladuje svobodomiselna večina, se je ugotovilo, da je med gimnazijami največ uspehov v pouku in vzgoji dosegla škofijska gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je izdala v prvem polletju 88% prvorednih spričeval, med pripravnicami pa mariborska (šolskih sester), ki je izdala 99% prvorednih spričeval in ljubljanska uršulinska, ki jih je izdala 98%. Svobodomiselci bodo kljub temu za to, da se krščanske šole odpravijo. d »Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno?« To vprašanje je zastavilo liberalno-kapitali-stično »Jutro«. In prihajali so odgovori. Najbolj pameten in za Jutro primeren iz* med vseh odgovorov je bil odgovor nekega kmeta, ki je pisal: Jugoslaviji je najbolj potrebno velikansko korito, segajoče od Triglava do Macedonije, iz katerega bi lahko vi žrli. d Zadnja številka »Kmetijskega lista« je docela posvečena »Domoljubu« in raznim duhovnikom. Ali nas tako spoštujejo! ali pa se nas tako boje. d G. Skalicky in Malasek v Kmetijskem listu na dolgo in široko naštevata* ioliko sta že koristila državi. Naravnost mučenca za državne in ljudske koristil Kar jima je očital »Naprej«, po katerem je ponatisnil »Domoljub« s pozivom, naj Kmet. družba napravi red, pravita oba, da je vse laž in zavijanje. Nerodno je to, da sama to trdita. Naj preišče vso zadevo nepristranska komisija, v kateri ne bodo sami njuni prijatelji. d Vranglovci pojdejo. Finančni odbor je sklenil, da so Vranglovci nepodkupljivi in najboljši varihi naših meja, kakor jih jo zagovarjala še pred nedavnim časom naša vlada, odpokličejo, ker so pritožbe zoper nje vedno hujše in obilnejše. d Oddelek za Kmetijstvo v Ljubljani sklicuje za dne 9. aprila 1.1. ob 9. uri pred-poldne posvetovanje živinorej-sih zadrug v pincgavslcem in simen-dolskem živinorejskem ozemlju Gorenjske in Notranjske. Sestanek se vrši v posvetovalnici kmetijskega oddelka. Vabljene so zadruge, ki želijo notranje obnovitve, da se udeležijo tega sestanka, na katerem se bo obravnaval enoten načrt za smotreno delovanje. d »Delavski list« se imenuje časopis, s katerim hoče dr. Žerjav, patron in zaščitnik vseh kapitalistov, loviti delavce na liberalni lim. Zaveden in vesten katoličan bo na list napisal »nazaj« in ga vrnil pismo-noši. p Novoustanovljeni Delavski list cen-tralistično-liberalnega kalibra, ki skuša dobiti pristaše za bodoče volitve tudi med kmetskimi delavci, piše v 1. številki, da sc ponekod plačujejo dninarji s 6 kronami na dan. Tako namreč plačujejo delavce liberalni kapitalisti. Mi kmetje v okolici Viš-nje gore pa plačujemo dninarje sedaj po 40 kron dnevno s šestkratno tečno hrano na dan, v poletju jih pa bomo od 60 do 90 K dnevno. Ako bi le liberalni kapitalisti tako plačali svoje delavce, pa bi bilo dobro. d Vojaško pismo. Dovoli, dragi Domoljub. skromen prostorček tudi nam slovenskim vojakom, ki služimo tukaj v....... — Najprej pošiljamo pozdrave vsem Slo-vecem in Slovenkam ter bratom Orlom iz Št. Vida, Višnje gore, Trebnjega, Šmartna itd. Pri nas še ni zaspala naša orlovska ideja in ne bo, akoravno nam vsiljujejo bolj »Sokola«. Zelo marljivo prebiramo »Mladost« in »Domoljuba«, četudi bolj skrivaj, ker se jim zdi za nas nevaren list. — Predvsem smo pa z največjim veseljem čitali, kako naši poslanci delajo za nas. V tem oziru se mi slovenski fantje-vojaki najpri-srčneje zahvaljujemo gg. poslancem, kakor: Sušniku, Brodarju i. dr., ker vidimo, da so nam že mnogo zboljšali naš položaj. Gg, poslance prosimo, da naj še nadalje nastopajo, da nam priborijo še svobodo v verskem oziru. — Godi se pa nam tako, kakor se godi v današnjem času vojakom-- če bi opisali naše življenje, bi bilo gotovo preveč, bi kričali, da smo zopet proti državni element. Vprašamo samo one gospode, ki so nam obetali ob času volitev svobodo in nebesa, če je to svoboda za nas olovence? — Končno kličemo bratom Orlom«, da krepko poživljate naše odseke in naša društva, ker edino v našem progra-mu je rešitev Slovencev, to so se sedaj uverfli tudi naši nasprotniki, ko skušajo »centralistična nebesa« tu pri vojakih — a je prepozno. — Torej fantje, ki ste v domovini, organizirajte se brez izjeme v naših društvih! Bog Vas živi, Slovenci in Slovenke! — Podpisi, d Večja Ljubljana. Pokrajinska vlada je poslala ljubljanskemu magistratu vlogo, v kateri predlaga, da se občine Moste, Vič, Zgornja Šiška, Jezica in Štepanja vas pri-klopijo Ljubljani, V občinskem svetu so odborniki SLS zavzeli stališče, da niso proti temu, če se ljudstvo v prizadetih občinah z glasovanjem samo odloči za to, d Fašistovske organizacije se snujejo v Ljubljani. Naši fantje imajo že tudi pripravljene svoje pesti, da bodo krepko odgovorili, kadar bo svobodomiselna gospoda želela katero skupiti. Upamo pa, da bosta za ljubljanske sokolske tiče tudi dva policaja zadostovala. d Slovenska vas na Kosovom polju. V listih je bilo čitati, da bo v sredo 15. t. m. g. Josip Hekič, posestnik v Brodu, v hotelu Lloyd v Ljubljani razlagal vsem, ki se zanimajo za preseljevanje v Macedonijo, kako se doli pride in zemljišče dobi. G. Hekič je istrski Slovenec in ko so ga Lahi izti-rali, si je kupil posestvo v Brodu na Savi. A s tem ni bil zadovoljen, marveč hotel je priti na Kosovo polje, o katerem je slišal, da bi bilo ugodno za naseljevanje. Dobil je zemljo v bližini mesta Prištine zastonj, in ker človeku ni dobro samemu biti, si želi svojih rojakov za seboj. Ustanovil bi rad na Kosovem polju slovensko vas. — Zbralo se je pri Loydu okoli g. Hekiča precejšnje število mož, ki so ga zvesto poslušali in natančno izpraševali, kake so razmere tam doli in kako bi se dalo na lep način priti do zemlje. Izvolil se je končno neki odbor za to, ki bi imel svoj prostor v »Dobrodelni pisarni« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, kjer se bodo tudi dajali nasveti in navodila o tem, v kolikor jih ne daje že agrarna direkcija, ki ima pri tem glavno besedo. d Izšla je mareova številka glasila Jugoslovanske obrtne zveze v Ljubjlani »Jugoslovanski Obrtnik«, Vsebina je jako bogata in obsega naslednje članke: Pravice članov cenilnih komisij za dohodnino; Po-četki demokratizma v angleških strokovnih organizacijah; O zadružni organizaciji; O razvoju obrtništva; Sejmski red za ljubljanski velesejm; Dopise; Vestnik J, O. Z. o shodih; Politične vesti in Raznoterosti. List je posebno zadnje čase pridobil jako veliko novih naročnikov, kar priča, da zagovarja pravice obrtnikov in prinaša dobre strokovne in politične članke. Kot glasilo krščanskega obrtništva ga vsem toplo priporočamo. Naroča se v Ljubljani, Pražako-va ulica št. 3 ter stane letno 8 dinarjev. d Goriška Matica. Z nasiljem hočejo Italijani udušiti narodno zavest naših bratov, z delom in naobrazbo pa jo dvigajo in množe naši bratje. Eden najbolj zgovornih dokazov tega plemenitega dela so knjige »Goriške Matice«, ki jih je izdala za leto 1922 delavna »Goriška Matica«. Troje lepih knjig poklanja Goriška Matica svojim prijateljem. Na prvem mestu je v tem pogledu k o 1 ed a r , ki bo gotovo vsled svoje zanimive vsejbine dobrodošel prijatelj vsake primorske hiše. Koledar pa ima tudi velik agitatoričen pomen, ker prinaša slika skoraj vseh mož, ki so zaslužni za našo stvar v Primorju. Zabavna knjižica prinaša roman dr. Remeca »Naši ljudje«< Ime pisatelja jamči za dober uspeh romana. Kot tretjo knjigo je treba omeniti Gorske pravljice goriškega pesnika Jože Lovrenčiča. Knjigo krase številne in zelo posrečene ilustracije goriškega slikarja Bucika. — Priporočamo knjige Goriške Matice vsem Slovencem. Vsak začetek je težak in zato je treba plemenito stremljenje Goričanov podpreti. Če si naročimo knjige Goriške Matice, tedaj storimo to in vrhu vsega dobimo še tri dobre in lepo opremljene knjige. — Knjige Goriške Matice se naročajo v Ljubljani, Pred Škofijo št. 21/1. in veljajo 60 kron. d Še nekaj koledarčkov Jugoslovanske kmetske zveze je na razpolago pri tajništvu SLS, Ljubljana, Jugosl. tiskarna. So po 12 K. — Kdor še ni prejetih koledarčkov, plačal, naj čimpreje poravna. d Kat. sloV. izobr. društvo na Črnučah' priredi na praznik Mar. oznanenja dne 25. marca dramatično predstavo: »Podoba Matere božje ali roparji pri Mariji Kulm-ski«. K obilni udeležbi vsi prijatelji poštenega razvedrila vljudno vabljeni. Igra sei ne ponovi, — Odbor slov. kat. izob. društva. (20 K.) d Jugoslovanska podjetnost. Pravijo, da' nismo Jugoslovani podjetni. Pa Se kako smel podjetni I Naš naipodjetnejši del so pa Črno« gorci. Tako pride nekoč Črnogorec v Bel* grad dela iskat. Po kratkem povpraševanju ga res dobi: hišni gospodar mu je dal 10 dinarjev. da mu prekoplje vrt. Popoldne gre gospodar gledat, kako delo napreduje. Vrt prelcopuje star Srb, v senci pa sedi Črnogorec in puši cigareto. »Kaj delaš, Črnogorče?« tfa vpraša gospodar. — »Nič. Ti se meni dal deset dinarjev, jaz sem iih dal pa Srbu le pet. Pet sem jih torej zaslužil in,,,« — »No, in..,% — »No, sada pa nadziram,,.« d Naše dijaštvo. V Ljublani se je vršilg volitev v Podporno društvo jugoslovanskih akademikov. Za našo listo je glasovalo 247; katoliških dijakov, za nasprotno 160 liberalnih in 100 — ruskih vranglovih dijakov. d Kako se v Ljubljani zida. Od leta 1919 pa do konca 1921 je bilo v Ljubljani zgrajenih 42 novih poslopij. Od teh je 22 posloipj že uporabnih, 20 bo pa letos izročenih svojemu namenu. d Umrl je v Št. Vidu pri Lukovici gosft župnik in zlatomašnik Damjan Pav». 1 ič, v visoki starosti 81 let. N. v m. p.J d Morilca dr. Brencetove služkinje * Mariboru je policija izsledila. Piše se AL; Rozman, doma je v Št, Vidu pri Ptuju to je star 35 let. d Iz Gorili. Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo, da se o žalostnem in zapletenem slu* čaju glede Antona Perkota, železniškega aspiranttr v Mariboru, do sedaj ie ni ničesar izvedelo. Ket se že dolgo pogreša in ničesar ne izvem o njeml prosim vsakogar, kdor M o njem kaj vedel, m mi to sporoči. — Simon Perko, oče. M. K. B.: Najceneje in najuspešnejšem prekuhati. d Kdo izmed ufetnikov bi kaj vedel o Josipu Miiller, Št. E. 113 Distaccamento BuCea; Abis Iglesias, Sardegno (Italial. Stroški se po* vrnejo. Franc Gregorič, Dolj. Brezovica 21, ££ Jernej, Dolenjsko. d A, M. J.; Poslane Saljivke so brez poprSV d Dopisnikom, Prosimo kratkih dopisovt $ dolgimi si ne moremo pofl)ftga{j. Najboljša in najsigurnejša prilika za šteden e! Ljudska posojilnica V Llubl.anl, Miklošičeva cesta št. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekoCem računu po 3°U ~ bre« odbitka rentnega In Invalidnega davka. Ljudska posojilnica v Ljubljani je nSjvei stare zaveze in sploh sv. pismo stare zaveze. ' Dobra lena in mati ima doma vedno neka/ steklenic lekarn. Feller-ja prijetno dišečega »Elsa-flulda«. Dobro služi za drgnenje hrbla, rok. nog In celega telesa, kot kosmeiikuin za usta, kožo in ela- veda kot svetovalcu abatskih kapitanov; in ko smo jezdili po vaseh na obrežju njih kras' nega jezera, smo nekai kratov naleteli na olo. he kamenja, ali pa so nas dejanski napadli kar smo morali s krvjo zadušiti. Vendar ua smo zbrali vojsko pet ali šest tisoč mož jn j0 razdelili v oddelke, odkoder so neprestano pobegali. enkrat ali dvakrat so tudi častnik« pomorili. »To ie brezupno, popolnoma brezupno gosood doktor,« mi ie deial Kvik in nagnii glavo, kot ie storil včasih v nenadni razbur-jenosti. Kaj naj človek naredi z drhaljo svinj, ko vsaka izmed niih hiti, samo da svojo stajo zaoahne. ali karkoli, samo nasproti sovražniku ie ne? Cim prej iih Fungi dobe. tem boljše za vse, pravim, če bi ne šlo za našo ljubo gosoo tam doii« (Kvik ie Makedo vedno imenoval »našo liubo gospo,« ko smo mu povedali, aa »Nje Veličanstvo« ni primeren naslov). »Moj svet tfespodu kapitanu in vama. gospoda, bi se glasil: bežite iz te peklenske luknie kar vas noge neso, pa na poti proti domu malo na lov pojdite. Abate pa pustite, nai svoie zadeve sami urede.« " »Pozabili ste. narja.^ik, da imam iaz vzrok biti v tem delu sveta in da ga imaio dručl morda tudi. Profesor na primer ie čisto nor na te stare okostnjake doli v jami,« in obmolknil sem. »Da gospod doktor, in gospod kapitan i« čisto nor na nekai veliko boljšega, kol ie okostnjak, in tako smo vsi. To smo lorei dognali. Vendar oa se mi nekako zdi. da vsak izmed vas ne bo imel take sreče: ie oa tudi res, da če ie človek živel pošteno no svoiem boljšem spoznanju, par let sem ali tie ni vredno, da bi govoril. Sicer oa kdo bo izvzemši vas. gospodje. pogrešal Samuela Kvika?« Nato se ie. ne da bi čakal odgovora, zasukal in ravno kot smreka odšel pomagat nekaterim gizdalinskim abatskim častnikom, ki jih ie sovražil, in ki so sovražili njega, da vlije nekai discipline, v novo nastale stotniie Obstal sem in se čudil, kakšni strahovi ali kakšna svarilna znamenja so polnila njegovo pošteno dušo. Toda to ni bilo poglavitno Kvikovo opravilo. Vsak dan ie namreč naimani šest ur pomagal Oliveriu pri našem velikem podietiu, ko smo delali predor iz konca kralievske grobnice globoko v živo skalo, ki ie bila za podlago mogočnemu funškemu maliku. Naloga io bila čudovita in bi bila čisto nemogoča, če bi se ne bila Ormeieva domneva, daje nekdaj vodila neka pot iz skrajnega konca iame proti maliku, izkazala čisto točno. Tako pot smo v resnici našli zazidano za mrtvaškim prestolom s kostmi grbastega kralia. Nekai sto iar-dov se ie zelo strmo nižala, nato oa so bila kakih sto iardov ali še več nje stene s stropom vred tako razdrapane in razrite. da smo iih iz strahu, da se kaj ne pripeti, morali l lesom podpreti. Nazadnie smo prišli do nekega kraja, kjer so se popo'noma sesedle. podrl iih ie — menim — veliki potres, ki ie razrušil tako velik del starodavnega podzemskega mesta. Na tem mestu smo se smeli zanesti na Orme'eve mer-ievske priprave in račune — smo bili nekako dvesto čevliev nad tlemi levje iame. kamor is bržkone kot se ie zdela ta oot nekdai vodila, in seveda je nastalo vnrašanie. kai storiti. _(Dalje.1______ Kdor vporablja Celega ------- >w>iicuiiuiii ua u»m, hu/.u in Kia- vo. Je mnogo močnejši, izdatnejši in delu'oČI kot Franc, žganje. 3 dvojn. stekL ali 1 špecij. 'stekleu. s zaraoloa ln poštnino pošlje za 48 K: Bngen T. Feller, Stubica donja, Elsatrg 16, Hrvatsko. Stedi perilo in novec. BRATJE ORLI in sploh člaui katoliških organi zacij se prosijo, da sporoče na upravnišivo >1 ® moljubai pod šitro: »Bog živil«, kje bi se dobi MLIN z žago v najem ali nakup in nekaj posestva. — Tudi se i š č o ali stanovanje ali pa HIŠA v novomeški aH metliški ekslici. - Stroški povrnejo. 1 Slušbo dobi vpokojenee. ki bi bil zmoten še opravljati službo "•C obč. sluge in nočnega čuvaja. Plača mesečno 800 K, nekaj njiv in prosto stanovanje, 2 sobi in kuhinjo. — Ponudbe sprejema uprava »Domoljuba« pod Stev. 1045. Hrvaško in istrsko črno in rdeče z*®- ~ BRINJE ~ po zmernih cenah prodaja I. KNEZ v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 3. 802 Krasno POSESTVO prodaj, obstoječe iz njiv, travnika in gozdov. Hiša in vsa gospodarska poslopja so zidana in krita z opeko ter v dobrem stanju. — Pri hiši jc vodnjak. — Janez Mikliž, Videm - Dobrepolje. 025 ~~ Pohištvo in tapetniška delavnica spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, totelje, klubske garniture, modroce, kuhinjske oprave, ielezne postelje, velike in otroške, vsake vrste, po nizki dnevni ceni priporočata BRATA SEVER, Ljubljana (Kolizej), Gosposvetska cesta 13. Sprejmem DEKUCO, T? otroku, katera bi po možnosti pomagala tudi v kuhinji. Ozira se le na take revnejših, a poštenih staršev. Plača po dogovoru. Pridemo na dom po njo. Pisma je poslati na: »Pomlad«, poštno ležeče, Šmartno pri Litiji. 1032 Javorjev in jesenov LES, 17-86 cm debelosti, 3 do 5 m dolžine, eena 8500 K m', postavljeno na kolodvor v Logatec, dalje SKATLJE od konzerv ter nekaj druge pločevinaste posode proda Jakob KUNC, Hovte 6 pri Logatcu. 1046 Kdor bi kaj vedel o Francetu I.udovikn, c. kr. črnovojni Marš-bat št. 20, 4. Komp., vojna pošta št B08 — kmalu jo prišel v srbsko ujetništvo: ZaobliniČka komanda, 4. četa, Niš. Srbija, je lepo prožen, da bi sporočil, proti odškodnini, njegovi ženi: Helena I.udo-viko Jesenov* 8, Cemšenik, pošta Medija - Izlake. Zagorje ob Sari. 1022 Vabilo na rednTobčni zbor sumnega društva v St Jerneju, reg. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo dne 26. marca ob 8. uri popoldne v dvorani Društvenega doma. — DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 8. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje rač. zaključka za leto 1021. 5. čitanje revizijskega poročila. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Zadružna pspoMa banka, 1 i v UiiiaoL Kon- Pozor! Pozor! štiri milijone kron zadene v najsrečnejšem slučaju igralec ▼ III. kolu Državne razredne loterije,. Žrebanje se vrši v IV. razredu J*- 4. in 5. aprila t I. Srečka stane cela 192 K, polovična 98 K, četr-tinka 48 K in osminka 24 K, za one, ki so že igrali v prejšnjih razredih. Novi igralci morajo plačati srečke tudi za vae tri razrede nazaj. Naročniki, katerim se pošiljajo srečke po pošti, naj pošljejo zraven ie 8 K za poštnino in stroške. Naročila bo sprejemajo Se do 1. aprila t 1. Srečke ima na razpolago ank t i. ? I Dunajska cesta štev. 88/L fipnO mm T 4 80 dobiva v vsaki /.IMId lili C£d množini in različne vrste za ograje pri A. Kremžarju, ključavničarstvo, Št. Vid nad Ljubljano. 1021 Proda se POSESTVO ;ursr A žel., Iričetrt ure od kolodvora, okoli 9 oralov zemlje: travnikov, njiv in gozda. — ROZALIJA VEBER, St. Jurij ob ju*, iel. 972 IVAN TURK v Ložu ima ve« vagonov dobrega sladkega SENA naprodaj. V najem Tmfljliicftp z gospodarskim se odda fcUlillJialjG in stanovanj, poslopjem ter polj. orodjem vred. Pogoji pri župnem uradu pri Sv. Katarini, p. Medvode mi F. Filp sin priporoča vsakovrstne lepe omara (kostni) z ladeici in tudt visoke tz trdega m mehkega le-a, posiel e o-mare,8>ole,modroce; sploh vse pohištvene dele dobiš edino le y mm, oa Sv. Petra cesti fl. Kovačija se išče v najem v dobrem in prometnem kraja. FRANC FLAJSMAN, kova«, Mengeš. 956 ItfliSl-7 odgaae stenice- Dirki in vet gola- zen mora poginiti ako porabljat« moia najbolja preizkuš. in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 16 K, za podgana 20 K, za ščurke, 26 K, za stenice 15 K, uničev, moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrče suna sadju in na zelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za ekspt M. JONKER, Petriniska ul. 3, ZAGREB 1. Birnonlke na nih Ig ti uti najboljših svetovnih tovarn iu razno ga-lanierljsko robo razpošilja na debelo in na drobno po čudovito nizkih cenah veletrgovina ln razpo-šiljalna R. Stermickt, Cel e, št. 305, Slovenija. — Zahtevajte llustrovani cenik. — Kar De ugaja, ae zamenja ali vrne denar. Prešernova al. 44-46 prodaja in kupuje vse vrste po najugodnejših cenah. valnt Reicher & Tnrk. ragpnnnnnnnc 0 Ifotanovffeae 1369 Vslsnsvtjtne 1MB Novosti najdete veliko zalogo pri nakupu manufakturnega blaga za moške in £enske obleke, perilnega blaga, Sifona, najboljše vrst« cefirja za bluze in srajce, novosti v rutab, kakor tudi vse drugo ▼ to stroki spadajoče blago, pri občno znani solidni tvrdki R. MIKLAUC, manalakturna trgovina Pri Ikota LJubljana, Ungerjeva ulica, Madarska ulica, Prad Škofijo. oot-auamunjnaacjuut-junoaaancaaaaanocui Projekte kakor tudi izvršitev vodnih naprav za izkoriščanje vodnih sli po najmodernejših principih na podlagi 25 letnih izkušenj v predmetni stroki ..SLOGRAD" s.ovenska gradbena In Indnstr. d. d. LJUBLJANA, tehnična pisarna t tovarni KerSič, Spod. Šiška. — Telefon interurban štev. 180. PoroC. prstani Donble verižice Stenske are Budilke Že i>e ure Uhani NajstsrejSa trgovina ur, zlatnine In j srebrnim. p# CUDEH j LiUBUANA 22, Prešernova 1 Zahtevajte ponudbe! KOSTANJEV LES I. nadstr. Posredovalci se dobro plačajo. 1BO Ešce se FRAN ŠVIGEU, Breg, p. Borovnica, sprejme tahoj v službo RJf ■ ||l A D IA Samci imai° Pred" _ Jgp- mLINfinJA- nost. Plača po dogovoru. Pogoj znanje in treznost. _832 Blagovolite o-tvoritev nove trgovine z že-leznino in stroji na debelo iu ua drobno Pozor! Sošierič, Petan & Erker v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 20 Pozor! ua znanje vzeti, katero slavnemu občinstvu, obrtnikom, posebno pa trgovcem ua dežoli pri nakupu posebno priporočamo 1 aaag— OBJAVA Združene tovarne nolledelskih strojev 5n 1 Fraga-Brandys so oivoriie s 1. febr. 1922 podružnico in lastno Mlii lokotnobilov, mlatiinic, slamoreznic, ge-peljnov, Čistilnic, sejalnih in kosilnih strojev, trierjev, reporeznic, plugov, bran i. t d. v šl Jurju ob Južni železnici (pri Celju) Ker je direktna dobava iz skladišča bt. Jurij precej cenejša in hitrejša se interesenti v lastnem interesu vljudno opozarjajo, da blagovolijo pošiljati svoja naročila edino le na naslov pod-družnice v St Jurju ob j. ž., kjer si lahko event. razne stroje tudi oseb. pogledajo. event. vdova brez otrok, ki bi gospodinjita 4 gospodom samcem in obenem tudi Imiia&a. Prosto stanovanje in lepa kuhinja v novi hiši, Tržši, na razpolago. — Zglasiti se je pri KOZINA, i-jublfana, Breg 20, ali v Tržiču v tovarni. BHaBBBBBB^ Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabllaln «. 25 let prijetno dlSe« 1 10 ^ U za kmetijstvo in obrt priporoča tvrdka »Industrijsko - električno podjetje Inž. Turnšek & Co. v Ljubljani, Sodna ulica 1 (podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 44. Edison-Saks). Motorji so v zalogi, so prvovrsten fabrikat in se zanje jamči. 3BBBE1BBBBBBBBBBBBBBEI3B JJ kot kosmetikum za negovani« zob, zobnega mesa, glave, kot do. datek k vodi za umivanje, ker !i radi svojega antlseptičn., cisteoa osvežujočega delovanja najbolj*« učinka. Kavnotuko je priljubljen kot krepko, blago delu|oče in vrlo 1 prijetno sredstvo sa drg. nanje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in de. lujofl kot Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoč« priznanji Z znmotom in poštnino za vsacega: 3 dvojnate ali 1 Spe. cijalna steklenica.....18 k, Za prodajalce i 12 dvojn. ali 4 Spec. steklenice.....168 K, 24 „ „ 8 ....... 280 K. 36 . . 12 ....... 394 K, požnine prosto na Vašo poŠto. Kdor posije densr naprej, dobi Se popust v naravi. Dobi se tndlt Elza obllž za kurja oCcsa 5 In 730 K Elza mentolnl Crtnik 12 K; Elza poslpalnl praSck U K; pr stno Elza ribje ol|c 85 K; Elza voda za usta 36 K; Elza voda ko-Ionska It K; Elza šumski mlrls 41 K: Glycerln 6 In »K; Lusol, Lijsoform 30 K; klneSki čaj B Ki Elsa nirčcsnt praSck 15 K; strup za podgane ln miši po b do 12 K. Engen V. Feller, lekarnar Stubica donja, Elsatrg 16. Hrvatsko. Tovarna JOS. REICH LJUBLJANA :: Poljanski nasip šiev. 4. Podružnica: šelenburgova ulica štev. 4 BARVA vsakovrstno blago. :: KEMIČNO ČISTI obleke. :: SVETLOLIKA ovratnike, :: zapestnice in srajce. " Podružnice: MARIBOR (Gosposka ulica šiev. 38), NOVO MESTO (Glavni trg), KOČEVJE šiev. 39. Pozor 1 Zastonj Pozor! se ne dobi ničesar, a vendar če hočeš kupiti po ceni razno blago češkega izvora, n. pr.: sukno, kamgarne, ševiote in žamet za moške ter volnene in polvolnene tibete v vseh barvah za ženske obleke (velika izbira primernega blaga za birmance) močno hlaževino, različnih klotov, cefirjev, najmočnejšo pisano kakor tudi belo in rujavo kotenino, svilene robce in šerpe najnovejših vzorcev, doma izgotovljeaega moškega in ženskega perila, nogavic vseh velikosti, ovratnikov in kravat, predpasnikov) vezenine ter raznega drugega blaga si oglej vsak novo urejeno in povečano trgovino »PKI IVANKI" F. in I. Goritar Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Za bližajočo se pomlad in Veiikonoč! Priporočamo svojo veliko zalogo različnega blaga angleškega in češkega sakaa, volnenega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, Sifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izbiri, dalje različne volnene in šivane odeje za postele, svilene, volnene m bombažasie robce za na glavo i. t. d. Opozarjamo tndi na raznovrstne 03tanke po zelo znižanih cenah. A. & E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg 10- kdaja konzorcij »Domoljuba«, Odgovorni urednik Anton Sa&aik v Liubliani, Tiska Jugotlovanika tiskarn«