/Primorski
Hranilna pisma
Varni koraki vašega gospodarjenja
ttuirkrt«
Vojmir Tavčar
l^snost je zelo verjetno aključna, toda prav na-jučnost vzbuja dodatno ^ljenost V kakšni klimi 86 . odvijala volilna kam-P®)9i kako bodo lahko idbi-rtabjanski volild, ko se je ^ politično sceno spet spu-s~” mora podkupninske a®re in tokrat oplazila vse, prav vse politične sile brez tičema
Začelo se je z aretacijo Podjetnika Paola Berlusco-^]a, mlajšega brata medij-s*£ega magnata Silvia, ki je s ^ojo Forza Italia eden od protagonistov političnega dogajanja teh mesecev. Nadaljevalo se je z objavo spomenice Sergia Cusanija, ki sicer ne vsebuje nobenih toren, vendar postavlja na zatožno klop KD in PSI, ob njih pa vplete v afero Se nekdanjo KH in tudi MSI in obtožuje tudi del lambardijskih novinarjev. Končalo se je z aretacijo Fiatovega me-Ppdžerja Antonia Moscanija, . naj bi med drugim finan-anal strujo Massima D’Ale-me
MSI, DSL in D’Alema pa^dno so ostro zavrnil obtožbe in demantirali vpletenost, Silvio Berlusconi pa pnsega na nedolžnost brata aola. In po zakonu so vsi nadolžni, dokler jim sodišče ne dokaže krivde. Toda *tom, morda samo senca
V teh pogojih in v taki kh-nh, ko lahko na politični sceni lahko vsak trenutek eksplodira nova bomba P°dkupninske afere, morajo nalijanski volila izbirati in opredeljevati, za koga bodo glasovali ob koncu mar-to, tehiah marajo, komu bodo zaupah mandat, da jih zastopa v parlamentu, ki bo dtorel nadaljevati z reformo d^nvnih ustanov in prpeljai gg« na breg druge repu-
Ni čudno, če je v takih po-Sojih, ki jih dodatno zastru-P Fjo spopadi med koalidja-toi ter napetosti in razhajanja 'f zavezništvih samih, skoraj
0	odstotkov volilcev Se j'e°dtočenih. Hudo pa bi bd-°> če bi se neodločenost l^njngla v nezaupljivost in 66 ni se Se dodatno poglobil Ptopad, ki že loči civilno od Politične družbe. Volila mo-!al0 Pokazati dovolj zrelosti to treznosti brez kvalunkvi-Sticnega vdajanja pavšalnim
d@otovitvam kot »politika je dtoazana in krivi so vsi«.
, Pfelžnost političnih sil pa l6; da skušajo to vrzel napol-toti, posamezni politiki pa hi Ijtotoli biti dovolj občutljivi,
1	se umaknejo s scene, doktor De bo njihov položaj poja-
in tudi najmanjša sen-
to razblinjena.
1J?31110 tako bo skupnost Stojko kos preizkušnji, ki se
Dakazuje kot trda in zahtevna
Št. 42 (14.788) leto L.
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajali v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka.
Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.	________________
TRST-UMonteccN6-Tel.04y77%600 GOBICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190_ ' 1^ K N J1* 1 H S. CA
1 300 LIR 1ACANAVGOIOVH ,V ... U T f...H AR JA
IOUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
TRG REVOLUCJ JE t F „ P ,. 1 32 I 66001 KOPER
7096 AA
60090201
ITALIJA / PODKUPNINSKI POTRES NA POLITIČNI SUhNi
Paolo Berlusconi aretiran Val obtožb proti strankam
Podjetniku je bil zvečer priznan hišni pripor - Demanti DSL in MSI
MILAN - Medtem ko so predstavniki strank včeraj čakali v vrsti na notranjem ministrstvu v Rimu, da bi vložili simbole, s katerimi se bodo predstavili na volitvah ob koncu marca, je na italijansko politično sceno spet legla mora podkupninske afere, ki je zajela ves politični lok.
Najbolj odmevna je bila aretacija podjetnika Paola Berlusconija, mlajšega brata medijskega magnata Silvia, ki je s svojo Forza Italia eden od glavnih akterjev v političnem dogajanju teh mesecev. Paolo Berlusconi, ki mu je bil zvečer priznan hišni pripor, je bil aretiran le nekaj ur prej, ko sta Silvio Berlusconi in Umber-to Bossi na novinarski konferenci v Milanu ori-
sala volilno poroko.
Skoraj istočasno kot novica o aretaciji Berlusconija mlajšega, je bila objavljena tudi vest o zopetni aretaciji Fiatovega menedžerja Antonia Mo-sconija, ki naj kot vodja gradbene družbe Fiat Im-presit, finansiral strujo Massima D’Aleme, drugega moža pod hrastovo krošnjo. In malo potem je bila objavljena še spomenica Segia Cusanija, ki sicer ni navedel imen dobitnikov, vendar je potrdil podkupnine KD in PSI v zadevi Enimont, obenem pa v afero, sklicujoč se na besede pokojnega Raula Gardinija, vle-tel še MSI in KPI.
Tako DSL kot misovci so demantirali svojo vpletenost v zadevo, ostro pa je reagiral tudi D’Alema.
Paolo Berlusconi (felefoto AP)
Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika
Razgledi po gospodarstvu Slovencev v Italiji
Tokrat predstavljamo znano slovensko podjetniško družino Polojaz - Lokar, ki je med najvidnejšimi imeni v tržaškem sektorju kave.
Ljudje in kultura
Pustni čas je narekoval obravnavo pustnih običajev v naših krajih. Posebna pozornost je posvečena Beneški Sloveniji. Ob tem še predstavitev Društva Slovencev miljske občine.
Slovenci in volitve
Pogledi in ocene štirih slovenskih politikov - Miloša Budina, Iva Jevnikarja, Sergija Lipovca in Rudija Pavšiča - ob prehajanju v predvolilno kampanjo.
DANES V LILLEHAMMERJU
Zimski olimpijski ogenj
TRST / PO OBISKU GIANFRANCA BORGHINIJA
Ali se res obeta preporod?
S programskim sporazumom nad krizo industrijskega sistema
V Olimpijskem parku v Lillehammerju na Norveškem bodo danes prižgali olimpijski ogenj in s tem dali znak za začetek 17. zimskih olimpijskih iger, na katerih se bo dva tedna za medalje potegovalo 1988 športnikov iz 69 držav.
Olimpijske igre so največji praznik športnikov z vsega sveta. Na tem prazniku bodo drugič pod zastavo samostojne države nastopili tudi slovenski športniki, ki so jih na Norveško pospremili
z velikimi željami. Vrhunski dosežki slovenskih smučark in smučarjev pred igrami vzbujajo povsem realne upe, da se slovenska odprava vrne domov z več medaljami kot kdajkoli prej. Nič manjše niso želje Italijanov, ki imajo ob Albertu Tombi še precej želez v ognju. Toda uspeh ni nikomur vnaprej zagotovljen, saj imajo podobne želje tudi drugi. Zavedati se je tudi treba, da so Coubertinovi časi že zdavnaj minili in
Od danes
OLIMPIJSKA
PRILOGA
Vsak dan štiri strani o dogajanjih v Lillehammerju: Rezultati
Komentarji
Zanimivosti
Napovedi
Sporedi
zdaj v neizprosnem boju na meji človeških zmogljivosti ni več dovolj samo sodelovati, temveč šteje predvsem uspeh. Samo ta prinaša slavo in denar, proizvajalcem športne opreme pa najboljšo reklamo.
Vendar pa bodo šle letošnje zimske olimpijske igre v zgodovino še po nečem, kar nima nobene zveze s športom. Ob največjem prazniku športnikov se moramo spomniti na trpljenje nedolžnega prebivalstva v Bosni in Sarajevu, ki je točno pred desetimi leti organiziralo 14. zimske olimpijske igre. Za mnoge so bile takrat to najlepše igre in spomin nanje je pri mnogih še danes živ. Slovenija je osvojila svojo prvo olimpijsko kolajno, Sarajevo pa si je znalo pridobiti naklonjenost in občudovanje celotne svetovne javnosti. Danes je v Bosni in Sarajevu vojna. Umazana vojna, ki je zahtevala že stotisoče žrtev. Od nekdanjih olimpijskih prizorišč ni ostalo več nič. Dvorana Zetra je pogorela, olimpijski stadion je spremenjen v pokopališče, na hribih okoli Sarajeva so srbski topniški položaji, od koder dan za dnem, noč za nočjo sejejo smrt v trpečem mestu.
Stari Grki so za časa olimpijskih iger prekinili vojne. V Sarajevu se kljub neštetim podpisanim premirjem to ni zgodilo. Bodo odgovorni kdaj plačali za svoje zločine?
RADO GRUDEN
Bruselj
hk
Manjšine v EU
Predstavniki manjšin iz J1 držav Evropske unije so včeraj pozitivno ocenili delo evropskih institucij za jezikovne manjšine. Ocena dejavnosti posameznih držav na tem področju pa je bila Se vedno negativna.
Državni poslanec Gian-franco Borghini, ki je pri osrednji vladi v Rimu odgovoren za probleme zaposlovanja, je z včerajšnjim obiskom v Trstu odškrnil vrata novemu pristopu k reševanju kriznih razmer v krajevni industriji. Z mestnimi in deželnimi upravitelji ter z zastopniki podjetništva in
sindikatov se je dogovoril za podpis programskega sporazuma, po katerem naj bi tudi s pomočjo evropskih sredstev izpopolnili prometno infrastrukturo vzdolž Furla-nije-Julijske krajine, hkrati pa ob zaslombi zasebnega kapitala začeli postopoma sanirati podjetja v stiski.
Na 5. strani
Na Opčinah
Kraški pust
Na Opčinah bo danes tradicionalna pustna manifestacija. Letos se bo zvrstilo devet voz, ki bodo, kot je običaj, prikazali na ironičen in satiričen način glavne politične in družbene hibe današnjega časa.
Vse zadnje novosti pri
Bil EDI MOBILI
- EDINO PRODAJNO MESTO -TRST - Ulica Baiamonti 3 - Tel. (040) 820766
Kuhinje:
22 moreiuzzD fantoni
MINOTTI
(.RATTAIOA
AFERA CARIPLO / BERLUSCONIJEVEGA BRATA ARETIRALI VČERAJ NA SEDE2U FINANČNE STRA2E
Paolo Beriusconi se je po zaslišanju lahko vrnil domov, v hišni pripor
Silvio Berlusconi še zaupa sodnikom, predvsem pa je trdno prepričan v bratovo nedolžnost
MILAN - Paolo Berlusconi, mlajši brat bolj znanega Silvia, je od včeraj v središču pozornosti italijanskih sodnih in tudi političnih dogajanj. Podjetnik se je dopoldne zglasil na deželnem sedežu davčne policije Finančne straže, kjer so ga po sodnem nalogu preiskovalnega sodnika Itala Ghittija aretirali. Nalog za preventivni pripor so zahtevali prav-dniki Di Pietro, Davigo, Colombo in Tito, ki Berlusconija dolžijo korupcije pri prodaji nepremičnin lombardski hranilnici Ca-riplo. Pred sedežem Finančne straže se je po Berlusconijevem prihodu ustvarila prava množica fotografov, novinarjev in televizijskih snemalcev, manjkalo pa seveda ni niti radovednežev.
Paolo Berlusconi je bil v navzočnosti svojega odvetnika Oresteja Domi-nionija zaslišan pozno popoldne, zvečer pa se je izvedelo, da so mu sodniki dodelili hišni pripor. Za sedaj je gotovo samo to, da je bilo v središču zaslišanja vprašanje milijardne podkupnine, ki naj bi jo bil Berlusconi moral plačati v zameno za odkup svojih gradenj. Kot znano, je 43-letni Paolo gradbeni podjetnik, svojo poklicno pot pa je začel v okviru bratove grupe Fi-ninvest. Osamosvojil se je leta 1992, ko je od brata odkupil podjetje Cantieri Riuniti Milanesi, kasneje pa je bil prisiljen prevzeti tudi večinski delniški paket založniške hiše II Gi-omale, ker je zakon Mam-mi njegovemu bratu onemogočil, da bi nadzoroval televizijske in časopisne medije. V velike polemi-
ke, ki so izbruhnile ob »bratski« operaciji z bivšim Montanellijevim časopisom, se Paolo ni nikoli vmešal in je raje molče skrbel za svoje podjetje s kar spodobnimi industrijskimi rasežnostmi.
Pod žaromete je Paolo Berlusconi prišel šele v zadnjem času, ko ga je na sceno prvedel prav primer Montanelli. Vendar mu njegova rezerviranost ni pomagala, da se ne bi bil že pred časom znašel v sodnih kronikah. Milansko pravdništvo je 15. januarja lani zahtevalo sodni postopek proti Paolu Berlusconiju in 34 drugim podjetnikom, vpletenim v aferi o odlagališčih odpadkov in o zavodu Ban-co Ambrosiano. Berlusconi je bil v tem okviru obtožen kršenja zakona o finansiranju strank, ker naj bi krajevnim politikom izplačal 150 milijonov lir. Podjetnik se je obtožbe branil s trditvijo, da je šlo za »osebni volilni prispevek«, ki ne zahteva prijave.
Med številnimi odmevi na aretacijo Paola Berlusconija naj omenimo brata Silvia, ki je kljub »boleči epizodi« izrazil zaupanje v sodnike in prepričanje, da je brat nedolžen. Za Bossija zadeva ne predstavlja nobene zadrege, medtem ko Sgarbi govori o »politični aretaciji, ki se bo obrnila proti Berlusconijevim nasprotnikom«. Povsem drugačni toni prihajajo iz vrst DSL, kjer so prepričani, da se je začel razvijati klopčič, ki naj bi na koncu dokazal, kako Berlusconi svojega imperija ni zgradil na svobodnem trgu, ampak v političnih tajništvih strank.
NOVICE
Ciampi: »Italijanski bančni sistem je trden«
RIM - Predsednik italijanske vlade Ciampi spodbija teze ameriške agencije Moodys’, ki je izjavila, da so italijanski bančni zavodi zelo izpostavljeni in da jim grozi »nazadovanje«. Po Ciampi-jevi oceni pa je italijanski bančni sistem s premoženjskega vidika trden, glede učinkovitosti pa je v stanju pripomoči, da se prebrede trenutno recesijo in da se požene produkcijski stroj. Carlo Aze-glio Ciampi je še dejal, da so težave bančnega sistema trdno vezane na krizo, ki je zajela celotno evropsko gospodarstvo. Glede problemov, ki zadevajo posameznike (namig je seveda veljal aferam BNL in Caripla), pa je Ciampi dejal, da jih bodo čimprej in Cimbolje rešili.
Zaključila so se »podtalna pogajanja« glede Fiata
RIM - Včeraj na vse zgodaj naj bi se po zadnjem nočnem srečanju v Milanu med predstavniki Fiata in sindikatov Fiom, Fim, Uilm in Fismic zaključila »podtalna pogajanja«, ki naj bi omogočila obuditev pogovorov na ministrstvu za delo. Po neuradnih vesteh naj bi strani dosegli okviren sporazum o ključnih vprašanjih, vendar pot do uspešnega zaključka pogovorov ne bo ne kratka ne lahka. Možno je, da bo minister Giugni sklical strani za torek ali sredo. Glede na dejstvo, da je za predčasno upokojitev potreben zakon, bodo vprašanje »odvečne delovne sile« (v tem primem gre za 15 oseb) reševali s solidarnostnimi pogodbami, dopolnilno blagajno in mobilnostjo. Po vesteh, ki prihajajo iz sindikalnih krogov, naj bi solidarnostne pogodbe veljale za 5 do 8 tisoč oseb.
Menedžer Fiata Mosconi naj bi podpiral »strujo D’Aleme«
MILAN - Pod obtožbo, da je kot upra- njegov račun sta omenjeni dve izplačili-vitelj družbe Fiatimpresit izplačal »de- in sicer vsako po 100 milijonov, ki so ju name zneske, ki so izšli iz fondov Fiata maja '90 oz. marca '92 nakazah na pose-in bili namenjeni volilni kampanji s trnje, bne račune bančnih zavodov v Luganu. ki ji je načeloval Massimo D’Alema (v ta- Denar naj bi uporabil evropski parla-kratni KPI)«, so včeraj aretirali in zasliša- mentarec DSL Cesare De Piccoli, zaradi li 50-letnega menedžerja Antonia Mo- česar ne izključujejo možnosti, da ne bi sconija. Ker pa je Mosconi šele pred ne- na račun parlamantarca iz Benetk izdali kaj dnevi po operaciji prišel iz bolnišni- jamstveno obvestilo, ce, so mu prisodili hišni pripor in tudi Rimsko pravdništvo pa je Razsodišču milanski sodniki so ga zaslišali v njegovi za ministre poslalo zahtevo po začetku vili v okolici Turina. Vendar pa podro- preiskave na račun ministra za javna de-bnosti o včerajšnjem nekajurnem zasliša- la Francesca Merlonija, ki ga dolžijo nju niso znane, novinarjem je namreč sa- izkoriščanja položaja v zvezi s širjenje® mo Mosconijev odvetnik izjavil, da je državne ceste pri Fabrianu. V Argenti p j? njegova stranka pojasnila svoj položaj. Ferrari pa so včeraj aretirali Giovannija Antonio Mosconi je tako že drugič Donigaglio, predsednika krajevne zadru-vpleten v preiskave o podkupninah, saj ge gradbenikov. Dolžijo ga, da je kršil za-so ga prvič aretirali 22. februarja lani, 15. kon o javnem financiranju strank, češ da aprila so mu dosodili hišni pripor, nakar je leta '92 dal 350 milijonov lir takratne-Aretirani podjetnik Paolo Berlusconi	se je vrnil na prostost. V obtožnici na mu upravnemu tajniku KD Citaristiju.
AFERA ENIMONT / SPOMENICA SERGIA CUSANIJA
Pikolovsko navajanje podkupnin vendar brez imen dobitnikov
Obtožke PSI in KD, pa tudi KPI in MSI, ki sta odločno demontirali
MILAN - Sergio Cusa-ni, obtoženec na istoi-menkem procesu, ki zadeva podkupninsko afero Enimont, se je odločil, da spregovori. Morali bi ga zaslišati včeraj v sodni dvorani, toda obravnava je odpadla zaradi bolezni enega od članov sodnega zbora. Sergio Cusani zato ni odgovarjal na vprašanja sodnikov, tožilca in zagovornika, v zameno pa je izročil sodnemu zboru in tudi novinarjem spomenico, v kateri na 74 straneh obnavlja celotno podkupninsko afero okoli Eni-monta. Spomenica pa vsebuje tudi vse, o čemer je Cusani pripravljen spregovoriti. »Izpraznil sem razpoložljiv spomin, pa tudi svoj žep,« piše Cusani, ki je pripravljen vrniti 35 milijard lir, ki so posredno ali neposredno sad podkupninske afere.
Cusanijeva »resnica« je nekoliko pomanjkljiva, saj poslovnež navaja okoliščine, globalno izplačane vsote, imenuje stranke, ki naj bi dobile podkupnino, vendar ne navaja nobenih imen.
Po navedbi mladega poslovneža naj bi predsednik Montedisona Ra-ul Gardini imel na razpolago skupno 170 milijard lir za izplačilo podkupnin. Samo del tega denarja naj bi bil namenjen politikom in menedžerjem, medtem ko naj bi drugi del te vsote odnesel Gardini sam.
Dober del podkupninskih sredstev je bilo namenjenih socialistični stranki in Krščanski demokraciji. Cusani trdi,
Cusanijev odvetnik Spazzali je orisal spomenico
da je šlo v ta namen skupno 74 milijard lir, po podatkih milanskega tožilstva, pa naj bi PSI dobil v zadevi Enimont 75 milijard lir, KD pa 35.
Spomenica je v bistvu dolgo navajanje dejstvev in okoliščin, ne pa imen. Niti imen tistih novinarjev, ki naj bi bili obdarovani. Z razkrinkanjem novinarjev je pred nedavnim grozil Cusanijev odvetnik Sergio Spazzali, toda poslovnež ga je v dokumentu delno demantiral. Obtoženec ne namreva imanovati niti mešetarja, ki je posredoval med njim in novinarji (»Ta gospod je nekaj ur jokal na Cusanijevi rami,« je povedal odv. Spazzali), pripravljen pa je med zasliševanjem imenovati enega samega
novinarja, ker gre »za res ogaben primer«.
Ob že omenjenih strankah pa v spomenici Cusani obtožuje tudi nekdanjo KPI in skrajno-desno MSI. Gradini naj bi si skušal pridobiti njuno naklonjenost, ko je šlo za defiskalizacijo davčnih bremen Eni-monta. S tem je v bistvu potrdil to, kar je prejšnji teden povedal v sodni dvorani pooblaščeni upravitelj koncerna Carlo Sama. Toda tudi Cusani se je v svojih obtožbah skliceval samo na pokojnega Raula Gardini ja, ki naj bi mu rekel, da je bila milijarda lir podkupne namenjena KPI.
Tako MSI kot DSL sta, kot poročamo na drugem mestu, odločno demantirali.
Cusani in Mosconi izzvala niz reakcij
RIM, MILAN - Včeraj aretirani Fiatov veljak Antonio Mosconi je s svojimi izjavami že izzval prvo reakcijo, in sicer številke 2 v Demokratični stranki levice Massima D’Aleme, ki je dejal novinarjem: »Odvetniku sem naročil, naj nastopi zoper vsakogar, ki bi me skušal vplesti v nekaj, s čimer nimam ničesar opraviti. Sicer pa sem šele od Mo-sconija zvedel, da sem na čelu strankarske struje, ki ima sedež v Venetu, in da so moji zaupniki raztreseni po vsej državi.« Mosconi je namreč zatrdil, da je Fiat finansiral zdajšnjega evropskega parlamentarca DSL in nekdanjega beneškega župana Cesareja De Piccolija, ki da je D’Alemov človek oziroma pristaš njegove struje. D’Alema je označil Mosconijeve besede kot značilno predvolilno provokacijo.
Demokratična stranka levice pa je bila prisiljena k še enemu demantiju, in sicer v zvezi z včeraj objavljeno spomenico finančnika Sergia Cusanija. Leta se v listini sklicuje na izjavo bivšega poverjenega upravnika koncerna Montedison Carla Same, da je pokojni Raul Gardini plačal Komunistični partiji Italije milijardo lir za to, da bi podprla defiskalizacijo v korist Eni-monta. Vodstvo DSL zagotavlja, da nista dobili KPI in DSL od Gardinija in družbe Ferruzzi ene same lire in da je bilo to že
svojCas dokazano. Ne samo, piše nadalje v tiskovnem sporočilu Occhetto-ve stranke, KPI je ravnala ravno nasprotno in s tern tudi povzročila Gardiniju dokajšnjo škodo. Sicer pi-še Cusani v spomenici, da je milijarde izročal pokojniku in zaradi tega ni vedel, komu je bil denar namenjen; da so ga dobili tudi komunisti, mu je povedal Gardini.
Toda podkupnine naj bi po Cusanijevem pričevanju prejemalo tudi neofašistično gibanje MSI-DN. Njegov glasnik Fran-cesco Storace najodločneje zanika in dodaja: »Cusani je avtentičen goljuf.«
Sergiu Cusaniju pa ne verjame niti Marco De Lu-ca, ki je bil Gardinijev odvetnik. O njegovi spomenici je poudaril, da je dokumentacijsko pomanjkljiva, da se naslanja na
anonimat in da je sploh v nasprotju s splošno znanimi dejstvi.	..
Nazadnje se je oglasi
še predsednik novinarske zbornice v Lombardiji Franco Abruzzo. »Na “procesu Cusani” je treba nemudoma razčistiti verodostojnost obtožb na rovaš časnikarjev,« ki naj bi v okviru poslov me Montedisonom in Ferruz zijem prejemali podku pnine. »Ce je to res, P° tem naj povedo njih ime na, kajti zmote poedincev ne gre naprtiti vsem 13.000 novinarjem v Kanji,« piše v pismu, ki ga J® Abruzzo naslovil milan skim sodnikom.
POLITIKA / RAZISKAVA DIRECTE
Dve tretjini volilcev še povsem neodločeni
Samo ena tretjina ve, koga bo volila - Vložili simbole Med Segnijem in Martinazzolijem spet velika napetost
RIM -Televizija, Časopisi in tedni-1 v teh dneh objavljajo veliko ja-»^njskih raziskav o volilnih st italiIanskih volilcev. Toda 6Vilke in odstotki so zavajajoči, •p o trdi družba Directa, po kateri Ve^.erodostojnost dosedanjih napo-
Directa je namreč pripravila razi-avo na vzorcu 1.210 anketiranih tr l? te izhaja, da naj bi bili dve trebili italijanskih volilcev neodloCe-‘ vprašanje »Ste se že odločili, a katero stranko ali gibanje boste s asovali«, je 67, 6 odstotka anketi-anih odgovorilo z Ne, 32, 4 odsto-3 pa z Da. Odstotek neodločenih .,P° oceni Directe še višji v nekate-starostnih obdobjih (med anketi-anrmi med 35. in 54. letom starosti vili) kar 75 odstotkov negoto-
raziskave, pravi Directa, nraža zmedo italijanskih volilcev. udi zaradi tega so odstotki, ki jih ekateri pripisujejo raznim Stranam, neosnovani, saj slonijo le na
opredelitvi tretjine volilnih upravičenčev. Igra je po oceni Directe še povsem odprta in presenečenja niso izključena. Družba tudi ugotavlja, da še nikoli doslej le dober mesec pred volitvami odstotek neodločenih ni bil tako visok.
K neodločenosti italijanskih volilcev najbrž v precejšnji meri prispevajo tudi stranke same, pravzaprav zavezništva s stalnimi spori, zbliževanji in razhajanji. Se najbolj napeto je v sredinskem zavezništvu, kjer je po Četrtkovem zbližanju na odnose med tajnikom Ljudske stranke in voditeljem Pakta za Italijo Mariom Segnijem spet legel hlad nezaupljivosti. Zato je bila odpovedana novinarska konferenca, na kateri naj bi Segni in Martinazzoli predstavila programski dokument, ki sta ga oblikovala v četrtek s sodelovanjem republikanskega tajnika Giorgia La Malfe in bivšega premiera Giuliana Amata. Jabolko spora so še vedno kandidature. Mario Segni vztrajno zahteva, naj bi obe komponenti kan-
didirali samo nepreiskovane ljudi, medtem ko se Ljudska stranka najbrž noCe - ali ne more - odpovedati nekaterim vidnim voditeljem. Med temi so bivši predsednik Ciriaco De Mita, notranji minister Nicola Man-cino in direktor strankinega glasila Sergio Mattarella. Vsi trije so vpisani v seznam preiskovanih oseb in Segni jih zato noCe, Ljudska stranka pa se jim ne more odpovedati, ker so v svojih okrožjih vsi trije vplivni politiki, ki lahko zebrejo kar precejšnje število glasov.
Medtem so vCeraj dopoldne na notranjem ministrstvu v palači Vi-minala začeli predstavljati simbole, s katerimi se bodo stranke in koalicije predstavile na volitvah. Prva je vložila simbol Berlusconijeva Forza Italia, nato Severna liga in druge formacije. Tokrat pa ni bilo take »dirke« kot pred dvema letoma, ko se je predstavitev sprevrgla v prepir. Nekoliko bolj živahno je bilo le, ko je zastopnike Lige, ki so čakali v vrsti, obiskal tajnik Umberto Bossi.
SPETER / DAN SLOVENSKE KULTURE
Za uveljavitev slovenske besede
Najprej razstava v Beneški galeriji, nato koncert'Kvarteta DO v občinski dvorani
Dan slovenske kulture v Naborjetu
TRBIŽ - Slovensko "'društvo'Planika bo priredilo svojo prvo proslavo ob Dnevu slovenske kulture v petek, 18. februarja. Proslava bo ob 19. uri v prostorih Beneške palače v Naborjetu. Pobuda je pomembna, saj gre za prvo proslavo ob Dnevu slovenske kulture, ki jo organizira društvo, kar priča o njegovi rasti. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi najnovejšo knjigo Rafka Dolharja Stezice.
Rudi Pavšič
TRST / SEPTEMBRA MEDNARODNI KONGRES
Manjšine v evropski stvarnosti
TRST - Tržaška univerza bo s pokroviteljstvom predsedstva srednjeevropske pobude in kvropske komisije od 22. do 25. septembra priredila v Trstu mednarodni kongres v vlogi manj-Sm v novi evropski stvarnosti.
»Vprašanje manjšin,« je reCe-no v predstavitvi, »je eden ključnih problemov našega stoletja. Zastavilo se je po propadu velikih cesarstev po prvi svetovni vojni in nastanku novih držav, ki so s svojimi mejami razkosale področja, ki so bila že zgodovinsko jezikovno mešana.
Mednarodna skupnost, ki se je povezala v Društvo narodov, )e končno uvidela problem in ga JR vsaj v novonastalih državah Judi skušala rešiti, toda brezu-
spešno. Po drugi svetovni vojni je bilo reševanje vprašanja prezapleteno zaradi delitve sveta v dva nasprotujoča si ideološka bloka. Zahodne države so se z njim spoprijele neusklajeno, vsaka v skladu s svojo tradicijo in razvojno stopnjo, medtem ko so države sovjetskega bloka proglasile, da so problem odpravile v imenu internacionalizma, Čeprav je v resnici ostal nerešen. Potem ko je sovjetski imperij propadel in se je v Evropi zopet zadela porajati nacionalna zavest oziroma pogosto celo nacionalizem, je vprašanje postalo nadvse očitno in prisililo mednarodno skupnost, da nujno premisli, kako bi lahko na najpravicnejsi način uredila nesožitja, ki bi nere-
šena mogla ovirati nastanek tiste evropske skupnosti h kateri težimo za boljše in mimo življenje.
Naš kongres, ki je posvečen vprašanju manjšin in specifično njihovim problemom ter kulturni vlogi, je treba videti kot priložnost, da o tem razmislimo z zavestjo, da ni mogoCe rešiti tako kočljivih vprašanj brez kolektivne demokratične in kulturne rasti.«
Prireditev bodo pripravili in se je udeležili ugledni italijanski in tuji strokovnjaki različnih znanosti in idejnih usmeritev: kongres želi torej biti mednarodni in meddisciplinski in spada med kulturne prireditve, ki jih pospešuje italijansko predsedstvo »Srednje-evropske iniciati-
ve« in jih je odobrila skupina »Kultura«, ki ji predseduje Slovaška republika. Prijave za udeležbo ali sodelovanje mora do 30. maja prejeti predsednica kongresa: prof. Giovanna Trisobni, Viale XX settembre 30, 34125 Trieste - Trst (tel. 040/368800 in 311810) Universita - Ripartizdo-ne promozione. Prijavam je treba priložiti potrdilo hotelske rezervacije.
Podrobnejše informacije bodo poslali vsem, ki bodo poslali prijavnico.
Dobrodošel je kratek povzetek (30-40 vrstic) govora, ki ne bi smel trajati veC kot 20 minut. Uradni jeziki kongresa so italijanščina, francoščina in nemšti-
PAPEŽ / DOMNEVA KRIMINOLOGA
Ali Agca je hotel papeža le raniti, ne pa umoriti
RIM - Kdo je hotel poslati krvavi opomin papežu anezu Pavlu II.? Vprašanje je spet naCel katoliški me-Q.Clhk 30 giorni, ki ga vodi bivši italijanski premier juho Andreotti. Revija objavlja namreč intervju s kri-ln°iogom Francescom Brunom, po katerem Ali Ag-13. maja 1981 ni hotel ubiti papeža, temveč ga sa-0 raniti. Atentat naj bi zato bil le »opomin«, i francesco Bruno, ki je bil od leta 1978 do 1987 fun-jonar tehničnega in znanstvenega oddelka obvešCe-me službe Sisde, trdi, da njegova teza sloni na obje-jvnih dokazih. Kriminolog navaja predvsem sled na-s°Ia hi tip pištole, ki jo je uporabil Ali Agca. »Casopi-1 s° °b atentatu sicer poročali, da je terorist streljal od Podaj navzgor,« trdi Bruno, »v resnici pa je streljal o zgoraj navzdol, kar je dokaz veC, da ga ni hotel ubi-> ampak le raniti. Ta način streljanja je razviden tudi fotografij, ki kažejo Agco v nenaravni pozi.«
Pa tudi tip pištole je neobičajen. »Kdor hoče ubiti Papeža,« meni kriminolog, »se posluži primernega °žja. Pištola brovvning, ki jo je imel Agca, pa ni oro-i *0, ki bi ga resen morilec vzel v poštev, Ce bi hotel ne-
k°ga ubiti«
Obveščevalnim službam je bilo jasno, zaključuje Politolog, »da je z atentatom nekdo hotel poslati opo-m Karolu Woytili, obenem pa, da opomin ni priha-d 2 ^zh°da«. Tudi šef Cie VVilliam Casey je priznal, „ )e bila »bolgarska sled« izmišljotina ameriške obve-
šcevalne službe.
je torej hotel prestrašiti papeža?
ŠPETER / GLASBEMA ŠOLA
Glasbena akademija v pustnih oblekah
SPETER - Pustni koncert, ki ga že vrsto let prireja vodstvo špetrske Glasbene šole, je lepo uspel.
V špetrski občinski sejni dvorani se je zbralo veliko staršev in prijateljev gojencev, ki so pod vodstvom glasbe-
SPETER - Dan slovenske kulture ni priložnostna slovesnost, nekakšna nuja, da se oddolžimo velikemu pesniku Francetu Prešernu, ampak predvsem potreba, da izrazimo našo bitnost, navezanost na naš jezik, našo kulturo, naše korenine. To še posebej velja na Videmskem, kjer je prav slovenska beseda postala najmočnejša obramba pred asimilacijskimi in drugimi pritiski ter napadi, ki jim je dan za dnem izpostavljena tukajšnja narodnostna skupnost.
Slovenci z Videmskega se bodo na osrednji proslavi ob dnevu slovenske kulture, ki ga v Spetru prirejata Studijski center Nediža in Društvo beneških likovnih umetnikov pod pokroviteljstvom ZSKD, Občine Speter, videmske Pokrajine in Dežele F-JK, zbrali v soboto, 12. februarja.
V Beneški galeriji bodo ob 19. mi odprli razstavo del Rudija Benedika, mladega slovenskega umetnika iz Podjune na avstrijskem Koroškem. Na odprtju razstave bo sodeloval pevski zbor Pod Lipo.
Rudi Benedik je večkrat sodeloval na skupinskih razstavah v Spetru, z beneško stvarnostjo pa je prišel v stik z mednarodnim slikarskim natečajem Podobe iz Nadiških dolin. V slikarstvu se poslužuje različnih tehnik, rad pa seže tudi po kiparskem dletu. Prejel je celo vrsto priznanj in nagrad, za sabo ima tudi številne skupinske in samostojne
razstave. Med temi naj omenimo razstave v Gradcu, Celovcu, Ljubljani, Dunaju, Benetkah, Trentu in Veroni.
Z njegovo razstavo Beneška galerija širi svoj prostor, predvsem pa skuša ustvariti tesnejše sodelovanje med Slovenci z Videmskega in manjšino na Koroškem.
Uro kasneje (ob 20.00) bo v špetrski dvorani celovečerni koncert priznanega Kvarteta DO, ki ga sestavljajo Danilo Čadež, Peter Ambrož, Tomaž Tozon in Peter Čare. Gre za skupino, ki se je oblikovala ob nastajanju zbora primorskih študentov Vinko Vodopivec. Najprej se je z imenom Črnski duhovni kvartet posvečala predvsem petju Črnskih duhovnih pesmi. Pod tem imenom je kvartet nastopal do rojstva slovenske televizije, ko je svoj repetoar razširil tudi na druga področja vokalne glasbe in se prekrsnil v Kvartet DO. Skupina je nastopala v Sloveniji, Avstriji, Italiji in drugod po Evropi in posnela veC plošC. Danes so vsi njeni elani hkrati tudi pevci slovitega Slovenskega okteta.
V okvir dneva slovenske kulture sodi tudi že tradicionalno srečanje javnih upraviteljev z obeh strani meje. Ob 18. uri se bodo na špetrskem županstvu sreCali zastopniki tamkajšnje občine in slovenskih slovenskih organizacij ter župani občin Tolmin, Nova Gorica, Škofja Loka iri Idrija.
nih mentorjev Vidonija, Duriaviga, Delle Vedove in Gorenika ponudili izsek svojega glasbenega znanja.
Novost sobotnega koncerta pa je bila v tem, da so gojenci nastopili pustno oblečeni (R.P.)
NOVICE
O posledicah kandidiranja časnikarja državne televizije
RIM - Urednik televizijskega dnevnika TG1 Fe-derico Sciano je napisal svojemu direktorju Mitji Volčiču pismo, v katerem napoveduje, da namerava na skorajšnjih parlamentarnih volitvah kandidirati za Ljudsko stranko v Firencah, ob tem pa ga tudi obvešCa, da bi se v primeru volilnega neuspeha nerad še naprej ukvarjal z notranjo politiko. »V trenutku, ko se odločim za eno stran, mislim, da ne zadoščam veC enemu izmed glavnih predpogojev za takšno delo v javnem občilu - nepristranskosti,« piše v pismu. »Drugače bi bilo, ko bi delal v zasebnem časnikarskem podjetju,« je še pristavil-Sciano.
Beneška skupina solastnica ladjedelnice na Reki
TRST - Predsednik Beneške trgovinske zbornice Oreste Fracasso ter podjetniki Giancarlo Zacc-hello, Davino De Poli in Carlo Trevisan so se vCeraj mudili na Reki, kjer so opravili vse formalnosti za prevzem 40 odstotkov delnic reške ladjedelnice Viktor Lenac. Tam jih je med drugim sprejel Zupan Slavko Linic.
Četverica se je na poti na Reko ustavila tudi v Trstu. V izjavah Časnikarjem je med drugim dejala, da novo lastništvo namerava pristaniški del ladjedelnice Viktor Lenac preurediti v potniško pristanišče. Fracasso, ki je v Venetu eden izmed največjih kovinarskih industrijcev in med drugim tudi solastnik beneškega arzenala, je optimistično govoril tudi o ladjedelski dejavnosti na Reki, ki bi se morala harmonično vključiti v la-djedelnisko ponudbo Severnega Jadrana.
PRVO POROČILO NOTRANJEGA MINISTRSTVA O STANJU MANJŠIN V ITALIJI
Kako rimska vlada ocenjuje slovensko manjšino v Italiji (2)
Prvi del
Pravna zaščita 1. poglavje Mednarodni okviri
V	obdobju takoj po drugi svetovni vojni so nekatere države in med njimi Italija, ki je z Avstrijo sklenila sporazum o zaščiti nemške manjšine na Južnem Tirolskem, spet obnovile v letih pred vojno delno uresničena načela o zaščiti manjšin.
Takoj se je pokazalo, da bo težko priti do zakonske zaščite manjšin na mednarodni ravni, glede na to, da bi enoten zakon z mednarodno veljavo s težavo upošteval povsem različne zgodovinske, socialne in pravne realnosti.
Zato je bilo predvsem potrebno določiti pojem manjšine in potem elemente za njeno indetifikacijo v večnarodni stvarnosti.
Počakati je treba do leta 1966 in do pogodb Združenih narodov, da se s sklenitvijo konvencije, in torej na bistven način, obnovijo prizadevanja za zaščito manjšin.
Mednarodne organizacije, ki so si začele prizadevati za zaščito manjšin, so v glavnem OZN, Svet Evrope in K VSE
a) Pobude OZN na področju zaščite manjšin
V	prvih uradnih dokumentih Združenih nardov ne zasledimo izraza »manjšina«. Manjšine so označene kot »etnične, verske ali jezikovne skupnosti« in še ni razločevanja med »preprečevanjem dikriminacije« in »zaščito manjšin«, ker so sprejeli terminologijo, ki jo je Mednarodno sodišče, po mnenju katerega sta oba vidika sovpadala, uporabljalo leta 1935. Z izrazom »preprečevanje diskriminacije« je bilo mišljeno nasprotovanje vsakemu dejanju, ki bi posameznikom ali skupinam po-
sameznikov odrekalo tako obravnavanje, ki bi si ga sami želeli. »Zaščita manjšin« pa je pomenila zaščito manjšinskih skupnosti s skupkom določil, ki naj bi manjšinam zagotovile posebno obravnavanje in tako ohranitev njihovih bistvenih značilnosti.
V Ženevski konvenciji iz leta 1957, je nekaj členov izrecno posvečenih zaščiti jezikovnih manjšin. Se zlasti 25. člen poudarja pravico otrok, da se naučijo brati in pisati v maternem jeziku.
Kot je bilo že omenjeno, je bilo potrebno najprej določiti, komu naj bo zaščita namenjena in oblikovati pojem manjšine, ki naj bi imel mednarodne razsežnosti.
Da bi rešila problem, je podkomisija OZN za boj proti diskriminacijskim določilom in za zaščito manjšin poverila prof. Francescu Capotortiju nalogo, da prouči problematiko o pravicah pripadnikov etničnih, verskih in jezikovnih manjšin in svoje zaključke nato predloži generalni skupščini Združenih narodov, da bi prišlo do splošno veljavnega pojma manjšine.
Prof. Francesco Capotorti je izvedel vrsto posvetovanj in predstavil zaključno poročilo, v katerem izraža željo, da bi na podlagi njegovega poročila setavili posebno deklaracijo.
Dokument je bil obravnavan leta 1977 in nato še leta 1979. Sklenjeno je bilo, da delo nadaljuje študijska skupina, ki je izdelala »osnutek za deklaracijo o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin« in ga decembra 1991 ponovno predložila v obravnavo. Zavzetost OZN na podorčju zaščite manjšin je dala konkretne sadove; 48. komisija o človekovih pravicah (Ženeva 29. januar - 6. marec 1992) je namreč soglasno odobrila svečano Deklaracijo o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin.
Dokument, ki ga sestavlja devet členov in uvodni del, predstavlja zaključek dvanajstletnega dela de-
lovne skupine strokovnjakov, v kateri je sodelovala tudi Italija. Deklaracija priznava pomembnost zaščite manjšinskih pravic. Imajo jo za sestavni del družbenega taz-voja v demokratičnem okviru, kjer prevladujejo pravna načela in Združenim narodom opisuje pomembno vlogo pri zaščiti manjšin.
Členi od 1. do 3. natančno določajo pravice, do katerih so manjšine upravičene, in sicer pravico do zaščite lastnega obstoja, do uživanja sestavnih delov lastne identitete (kulture, vere, jezika) do dejanske udeležbe pri odločitvah, ki na državni in regionalni ravni zadevajo ustanovitev združenj in končno pravico do ohranjanja stikov med skupnostmi tudi preko mej. Poleg tega deklaracija sprejema načelo, da pripadniki manjšin lahko uživajo svoje pravice bodisi posamično bodisi skupno z ostalimi člani skupnosti.
Členi od 4 do 9 zadevajo dolžnosti države v odnosu do pravic manjšin. Država mora manjšini zagotoviti enakopravnost pred zakonom, sprejeti mora določila, ki naj ustvarijo ugodne pogoje za izražanje njene identitete, pripadnikom manjšine mora zagotoviti učenje maternega jezika in poskrbeti za njegovo poučevanje ter jim omogočiti, da spoznajo korenine manjšinskih skupnosti in jim tudi omogočiti vključevanje v nacionalne ekonomske procese.
V deklaraciji je tudi zapisano, da morajo države v interesu manjšin sodelovati in si medsebojno pomagati, vendar pri tem spoštovati suverenost in teritorialno integriteto njih samih.
Deklaracijo je nato obravnavala generalna skupščina OZN in jo odobrila 18. decembra 1992.
b) Pobude Sveta Evrope na področju zaščite manjšin
Svet Evrope se je že na svojem prvem zasedanju, ko je obravnaval Evropsko konvencijo o človekovih
pravicah, posvetil problemu narodnih manjšin. Poročilu, ki ga je komisija za pravna vprašanja predstavila posvetovalni skupščini (dokument štev. 77 iz leta 1949), je bil namreč priložen osnutek resolucije, ki je priporočala, da naj bi konvencija, ki so jo obranvavali, vsebovala tudi določilo, ki bi odklanjalo kakršnokoli obliko diskriminacije zaradi pripadnosti neki narodni manjšini.
V	dokončnem besedilu konvencije potem ni bilo specifičnega določila, pač pa je bila v njem le prepoved vsakršne oblike diskriminacije in torej tudi diskrimacije do pripadnikov narodnih manjšin.
Kasneje je argument ponovno obravnavala skupščina sama, ki je v resoluciji štev. 136 z dne 29. oktobra 1957 sicer ugotavljala, da 14. člen sporazuma nudi pripadnikom narodnih manjšin dovolj jamstev, vendar pa je poudarjala, da je potrebno manjšinam omogočiti »zadovoljitev njihovih skupinskih interesov v taki meri, ki ne bo v nasprotju z bistvenimi interesi držav, ki jim manjšine samo pripadajo.«
Tega predloga pa v ministrskem odboru niso konkretizirali.
Kasneje je skupščina z Lannun-govim poročilom (dokument štev. 1299 z dne 26. aprila 1961) ponovno začela govoriti o preferenčnem odnosu do manjšin, da bi tako zaščitila njihove posebnosti. Predlagala je, da bi v drugi protokol konvencije vključili ustrezno določilo.
Ministrski odbor je zato zadolžil odbor strokovnjakov, da v protokol vključi določilo, ki bo upoštevalo predlog skupščine. Omenjeni odbor je po nekaj letih proučevanja prišel do zaključka, da glede na obstoj 14. člena iz strogo pravnega vidika ni potrebno, da bi v protokol konvencije vključili specifično določilo za zaščito manjšin. Problematika v zvezi z zaščito manjšin pa je bila na vsak način tudi v naslednjih letih deležna pozornosti Sveta Evrope.
V	letih 1969, 1970, 1972 in 1973 je bila namreč vrsta sestankov na-
menjenih usklajevanju politike v zvezi z »nematerialnimi« problemi, medtem ko se je z resolucijo z dne 13. maja 1974 začela akcija Evropske skupnosti na kulturnem področju.
V poročilu štev. 24 z dne 12. junija 1981 Svet Evrope priznava vsakemu otroku pravico do rabe maternega jezika in pravico skupnosti do jezikovnega in kulturnega razvoja.
Zato priporoča uvedbo lokalnih jezikov (dialektov v otroških vrtcih in knjižnega jezika v osnovnih in srednjih šolah) ob jeziku večine z željo, da bi manjšinske jezike uporabljali tudi pri izobraževanju na višji stopnji in predvsem v sredstvih javnega obveščanja.
Poleg tega tudi meni, da bi lokalne oblasti lahko, kjer bi položaj to dopuščal, na političnem nivoju uvedle manjšinski jezik kot uradni ali uradnemu enakovreden jezik. V Strasbourgu je bila s tem v zvezi 15. in 16. maja 1984 javna avdicija na temo »Karta regionalnih in manjšinskih jezikov v Evropi«, ki jo je organizirala Komisija za kulturne in socialne zadeve pri Stalni konferenci za evropske lokalne in regionalne oblasti.
Na zasedanju so razpravljali o vprašanjih v zvezi s poučevanjem, s sredstvi javnega obveščanja in kulturnimi ustanovami, z odnosi z upravo in sodelovanjem v javnem življenju.
In prav«Evropska karta regionalnih ali manjšinskih jezikov«, ki j° je 5. novembra 1992 odobril Svet Evrope, je najbolj svež rezultat naporov Sveta v korist jezikovnih mannjšin. To tudi glede na to, da je ministrski odbor junija 1993 odločil, da karti prisodi pomen konvencije. Karta, ki jo sestavlja pet členov, ima manjšinske jezike za kulturno in izrazno bogastvo, ki ga je treba zaščititi. Zato si je zastavila za cilj, da zagotovi rabo regionalnih ali manjšinskih jezikov pri šolskem pouku in v sredstvih javnega obveščanja, kot tudi njihovo rabo na sodnem in upravnem področju.
(Nadaljevanje v torek)
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ut dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 50 SIT
Prednaročnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31. 1. 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FEG
SOCIALISTI/V CODROIPU
Deželni socialisti na novi poti
Na ustanovni skupščini opredelitev za usmeritev Ottaviana Del Turca
VIDEM - V občinskem avditoriju v Codroipu bodo v jutri pisali novo poglavje v zgodovini deželne Socialistične stranke. V furlanskem mestecu bo namreč ustanovna skupščina Socialistične stranke Furlanije-Julijske krajine, ki želi stopiti na pot, ki jo je pred dvema tednoma v Rimu nakazal vsedržavni tajnik Otta-viano Del Turco. Gre za pot, ki je zelo jasno začrtana v smeri sodelovanja z naprednimi silami in v duhu tiste socialistične miselnosti, ki so jo izražale osebnosti' kot so bili Sandro Perti-ni, Pietro Nenni, brata Rosselli, v naši deželi pa Loris Fortuna.
Del Turcove izbire so, kot je znano, izzvale val negodovanja znotraj dosedanje PSI, tako da so
marsikateri vidni predstavniki izbrali drugačne bolj sredinske poti. Vztrajnost in odločnost vsedržavnega tajništva, čeprav ni dosegla enotnosti v vrhu, pa je dobila precejšnjo podporo med članstvom in v krajevnih tajništvih. To velja tudi za našo deželo, saj so se vse štiri pokrajinske federacije opredelile za izbire Ottaviana Del Turca in to potrdile na nedavni skupščini v Rimu.
V Codroipu bo tekla beseda predvsem o bodočnosti Socialistične stranke v naši deželi ter o njeni vlogi v zdajšnjih, spremenjenih političnih razmerah. Govorilo se bo tudi o volitvah in volilnih strategijah ter o potrebi po notranji reogranizaciji.
(R.P.)
PATRONAT INAC SVETUJE
Družinska pokojnina po pokojnem zakoncu
Marsikatera vdova (oziroma vdovec) bo lahko uveljavila (tudi za nazaj) nekoliko višjo družinsko pokojnino INPS po pokojnem zakoncu. V poštev pridejo vdove upokojencev, ki so prejemali minimalno pokojnino (so torej poleg pokojninske osnove dobivali tudi integracijski delež), obenem pa tudi same uživajo lastno starostno oziroma invalidsko pokojnino. Pri izračunavanju višine zneska družinske pokojnine je INPS doslej odmerjal vdovi 60 odstotkov efektivne zakončeve pokojnine na osnovi redno akreditirane zavarovalne dobe, medtem ko sploh ni upošteval integracijskega deleža. 31. decembra 1993 pa je Ustavno sodišče z razsodbo št. 495 razglasilo protizako-
nitost takega tolmačenja in je priznalo pravico do 60-odstotnega deleža celotne pokojnine (vključno z dopolnilno kvoto), ki jo je do smrti dejansko prejemal pokojnik. Trenutna vrednost minimalne pokojnine je 602.350 lir na mesec, kar pomeni, da po novem družinska pokojnina ne more biti nižja od 360.000 lir. Upokojenke, katerim je INPS odmeril nižji znesek, imajo pravico, da z zahtevkom uveljavijo odmero višje pokojnine, in to z retroaktivno veljavnostjo. Možno je torej uveljaviti tudi že dozorele obroke, ki niso še zapadli.
Ce je bila družinska pokojnina že izračunana in izplačana ”po starem”, lahko upravičenec vloži pritožbo na pokrajinski odbor INPS:
1) v roku treh let, če je bila odločba izstavljena po 19. septembru 1992; 2) v roku 10 let za prošnjo pred 19.9.1992. INPS mora izplačati vse zaostanke, ki so dozoreli po smrti zakonca.
V primeru, da je ze potekel navedeni legali11 rok, ima vdova pravico, da vloži na zavod INPS prošnjo za ponovno odmero družinske pokojnine, vendar pa te upravičenke ne bodo deležne vseh zaostankov.
Vsekakor preživelim zakoncem, ki prejemajo manj kot 360.000 lir družinske pokojnine, svetujejo, da čimprej vložijo zadevno prošnjo in tako uveljavijo zakonito pravico z vsei zaostanki, še preden zapade rok za administrativno pritožbo, ki ga pre' dvideva zakon. (B)
BORGHIN1 V TRSTU / PREDSTAVNIK OSREDNJE VLADE OSVOJIL STALIŠČA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Rešitev krize na Tržaškem
v programskem sporazumu
Drago Gašperlin
Zoper gospodarsko 0Zo v tržaški pokrajini, 11° spremlja vrtoglavno Padanje zaposlenostne ^lvulje, naj bi nastopili Pomočjo programskega Porazuma med deželno J1 °srednjo vlado ter ,Ve.h Pogajalskih omizij, a katerima bi glasniki ministrskega sveta, Tra-anutovega odbora, pod-nistva in sindikatov mostno preučili, kakšen naj bo v prihodnje tukaj-np proizvodni in servi-®ni aparat. Za to so se odtočili na včerajšnjem opoldanskem sestanku Gd. šefom medministr-^ega odbora za probleme zaposlovanja Gian-ancom Borghinijem na ni strani ter deželnimi
in občinskimi upravitelji, zastopniki kriznih podjetij, industrije!, sindikalisti in predstavniki luških komponent na drugi strani.
Vladin predstavnik je torej osvojil tezo sindikatov CGIL, CISL in UIL, da je treba posamezne krizne sredine uokviriti v širši sklop gospodar-sko-razvojne strategije na Tržaškem ob upoštevanju soodvisnosti med tukajšnjim pomorsko-in-dustrijskim sistemom ter prometno infrastrukturo v deželnem merilu. Na tej- osnovi bodo začela pristojna deželna odbor-ništva že prihodnji torek določati smernice programskega sporazuma,
B°rghini in Tr<
avanut med srečanjem na Deželi (F.KROMA)
po katerih naj bi izpopolnili predvsem prometnice, ki so za Trst (a tudi za Furlanij o-Julijsko krajino kot tako) strateškega pomena; gre za tabeljsko državno cesto, Cervinjansko intermo-dalno ranžirno postajo in železniške predore, povezane s tržaškim pristaniščem. Ustrezna finančna sredstva so menda razpoložljiva: deloma bodo prišla iz deželne in državne blagajne, deloma pa jih bosta prispevali državna železniška uprava in družba za vzdrževanje cest ANAS.
Posebno poglavje sporazuma bo zadevalo seveda reindustrializacijo Tržaškega, ki jo bodo finansirali s sredstvi iz sklada Evropske skupnosti za industrijsko nazadujoča območja, iz Sklada za Trst, bencinskega sklada in drugih virov. Toda te milijarde bo treba deliti z lekarniško tehtnico, kot je poudaril pokrajinski tajnik CGIL Antongiulio Bua na ločenem srečanju sindikalistov z Borghinijem, njegovim sodelavcem Borsoiem, ki je izrecno odgovoren za probleme Julijske krajine, in predsednikom deželne vlade Renzom Travanutom, ob katerem sta sedela odbornika za industrijo Lo-dovico Sonego in za načrtovanje Paolo Gher-sina.
Denar bo namenjen izključno za uresničitev programov, ki jih bo sestavilo pogajalsko omizje za razvoj industrijskih pobud - za tem o-
-SjUAD ZA TRST
Domenico Maaurco potrjen za predsednika
Komisar tržaške pokrajinske uprave Domeno Mazzurco je bil L?|rien za predsednika lada za Trst. Tako so včeraj soglasno sklenili ani posvetovalne ko-lsije sklada, pri Čimer
0	predvsem upošteva-
1	vtogo, ki jo ima pok-ajinska uprava glede °ordiniranja dejavno-
Krajevnih ustanov, JJ skušnje Domenica azzurca kot predstavna vladnega komisa-lata in prefekture. Posvetovalna komika. Sklada za Trst je udi sestavila koledar recanj z najbolj repre-®ntativnimi organiza-ijarni delavcev in P°djetnikov, da bi na a Hacin določila prio-re^ne sektorje, v kate-)e treba poseči za
deultva^381^683 8°Sp°'
Seja rajonskega sveta za Zahodni Kras
Po vzhodnokiaškem se bo o občinskem proračunu prihodnji teden izrekal tudi zahodnokraški rajonski svet. Seja je napovedana za sredo, 16. februarja, ob 20. uri v prostorih občinske izpostave na Proseku. Sosvet bo obravnaval tudi nekatera druga vprašanja krajevnega in vseobcinskega po-
Predavanje o psihičnih obolenjih
V sredo, 16. t.m. bo prof. Eugenio Borgna posegel z dvema poročiloma na seminarju, ki ga prireja Deželni Studijski center o umskem zdravju v okviru tečaja za usposabljanje operaterjev oddelka za umsko zdravje v okviru KZE. Prof. Eugenio Borgna bo predaval o spoznavnih in interpretativnih modelih umskih bolezni ter o primerih shizofrenije. Poleg prof. Borgne, ki poučuje na milanski univerzi in odgovarja za psihiatrične službe v glavni bolnišnici v Novari, bo na seminarju posegel tudi direktor oddelka za umsko zdravje pri tražaSki Krajevni zdravstveni enoti prof. Franco Rotelli.
Aretacija zaradi spolnega nasilja
Policijski agenti so včeraj aretirali 57-letnega Um-berta Trombetto iz Brescie, ki sicer stanuje v Trstu. Aretirali so ga pod obtožbo večkratnega spolnega nasilja. Osebje letečega oddelka kvesture, ki ga vodi Carlo Lorito, je uvedlo preiskavo na podlagi prijave prijave 21-letne Tržačanke. Dekle je potrdilo, da je sicer imelo stike z aretirancem, pozneje pa je Trombetta začel postavljati vrsto zahtev z grožnjo, da bo javnosti posredoval nekaj fotografskih posnetkov. Agenti letečega oddelka so zbrali vrsto dokaznega gradiva (registracije, itd.) in moškega aretirali.
Delavci arzenala Sv. Marka pred deželno palačo ob prihodu Borghinija (Foto Ferrari/KROMA)
mizjem bodo zastopniki deželne in tržaške občinske uprave. Poleg tega je predvideno še drugo omizje (sindikati in javni upravitelji), katerega naloga bo trajno nadzorstvo nad spoštovanjem dogovorov.
S posamičnimi kriznimi žarišči je Borghinija seznanil odbornik Sonego. Najprej je navedel kočljive primere arzenala, Skedenjske železarne, pristanišča (o tem poročamo ločeno) in Tržaškega Lloyda, potem pa Tovarno velikih motorjev vključno z oddelkom za dizelske razi-
skave, ki ju je označil kot izjemno strateški strukturi v sklopu krajevnega gospodarskega aparata. Med »delodajalci« je bil navzoč tudi poverjeni upravnik Fincan-tierija Antonini, torej zastopnik holdinga, ki je povzročil toliko hude krvi med ladjedelničarji; navedel je že znane teze, zaželel, da bi problem tržaškega arzenala rešili »brez travm«, sicer pa nekako paternalistiCno pojasnil, češ, le kdo zanemarja vaše mesto, saj imate vendar v tem mestu celo sam sedež Fin-cantierija.
Borghini: Vlada ni pozabila na arzenal
Pred deželno palačo so pričakali Borghinija delavci Tržaškega arzenala sv. Marka, da bi mu izročili ljudsko peticijo s 35.000 podpisi proti likvidaciji ladjedelnice. Sprejeli so ga z oglušujočim piskanjem na piščalke: napetost je bila huda in bati se je bilo kratkega stika s policijo, ko so hoteli navaliti v poslopje, »da se ne bi predstavniki oblasti,
PO ODOBRITVI DVEH ZAKONSKIH ODLOKOV
Ugoden dan tudi za luko in železarno
Zadovoljstvo tržaških podjetniških krogov
»Tudi tamponski ukrepi so lahko dobrodošli, sicer pa smo v letu dni nekaj vendar dosegli,« je izjavil novinarjem Gianfranco Borghini po včerajšnjem delovnem sestanku v Trstu. S tem je mislil Tržaški Lloyd, »ki ga le niso zaprli« (so pa njegovo agonijo podaljšali za 18 mescev...), a predvsem skedenjsko železarno in socialno trenje v luki. V resnici je rimska vlada ravno včeraj zjutraj odobrila znana dekreta o železarstvu in o začetku izvajanja pristaniške reforme, sicer bi bila napetost pred deželno palačo Se hujša.
Železarni v prid je odlok o preu-strojitvi jeklarskih obratov, Čemur je namenjenih 790 milijard lir v letih 1994-97. Ta sredstva gredo podjetjem, ki zapirajo svoje obrate oziroma - tudi v sodelovanju z drugimi -ubirajo pot proizvodne preusmeritve in na ta način omogočajo ohranitev delovnih mest.
Pristaniški ustanovi EAPT in podjetju luških delavcev CULPT (posredno tudi Tržaškemu Lloydu)
pa gre na roke odlok, ki sprošča 280 milijard lir za kritje stroškov, povezanih s predčasnimi upokojitvami in dopolnilno blagajno. V Genovi, Livornu in Trstu bodo predčasno upokojili 2.000 pristaniščnikov in nadaljnjih 600 uslužbencev podjetij iz sklopa holdinga Finmare, drugih 1.000 delovnih moči pa bodo vpisali v dopolnilno blagajno.
V tržaškem pristanišču zadeva predčasna upokojitev okrog 600 ljudi. Seveda gre za odvečno delovno silo, ki zdaj finančno preobremenjuje tako EAPT kot CULPT; Sele z njeno (postopno) odslovitvijo se bo ustvarilo taksno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, ki je nujno potrebno za to, da se sploh lahko prične izvajati reforma luškega sistema. Ta predvideva, kakor je znano, zajetne privatizacijske operacije, ki pa jih bo kazalo nadzirati, da ne bodo privedle do novih socialnih trenj.
Z vladinim ukrepom je zlasti zadovoljno podjetništvo, (dg)
industrije! in sindikalisti sami dogovorili o nečem, kar bi nam bilo v škodo«. Policija jim je to preprečila in hujšega ni bilo.
Pozneje je Borghini dejal, da je razburjenje delavstva, ki mu grozi odslovitev, upravičeno. »Nikar pa naj ne mislijo, da smo na ladjedelnico pozabili in delavce prepustili usodi,« je dodal in še pred popoldanskim snidenjem s sindikalisti sprejel delegacijo tovarniškega sveta, ki mu je oddala peticijo. »Vlada namerava podpreti kakršno koli pobudo za ponoven zagon tega obrata, ki ima za sabo tako dolgo tradicijo,« je še zagotovil vladni predstavnik. Predsednik tržaških industrijcev Mauro Azzarita ga je dopolnil rekoC, da je naveza petih podjetij pripravljena odkupiti obrat in da so tudi že našli potencialnega klienta v Rusiji; šlo naj bi za družbo, ki deluje na ladje-delniškem področju in je dovzetna za speljavo ustreznih sinergij. Deželni odbornik za industrijo Lodovico Sonego je ob tem omenil skupino krajevnih podjetnikov, ki naj bi bila voljna prevzeti oddelek za popravila in zaposliti kakšnih 110 delavcev. To bi bilo seveda v skladu s načrtom Fincantie-rija, ki hoCe en del uslužbencev odpustiti, en del pa premestiti v tr-žiško ladjedelnico. Po Sonegovem predlogu naj bi to preprečili s programskim dogovorom Obcina-F incantieri-privatniki.
Sobota, 12. februarja 1994
TRST
PREDČASNE VOLITVE / STALIŠČA NA PREDVEČER
Zadnji krog pogovorov
naprednega omizja
Polemika med Demokratskim zavezništvom in SKP
Na predvečer ponovnega videmskega srečanja ob naprednem omizju, ki bi po napovedih moralo biti odločilno, so rame stranke dodatno pojasnjevale stališča, utemljevale iznesene predloge in zavračale očitke drugih sil. Cas za premislek in dogovarjanje se je namreč skorajda iztekel,'tako da so se stranke, ki nameravajo sodelovati v raznih volilnih koalicijah, le morale opredeliti za skupne kandidate.
Rezultatov videmskega srečanja naprednega bloka vam seveda ne moremo posredovati, lahko pa prenesemo nekaj mnenj pred začetkom sinočnjega sestanka. Tako je stranka Slovenske skupnosti tudi sinoči šla na razgovore z namenom, da uveljavi dve osnovni gledišči. Po eni strani gre za zavzemanja, da bi SSk prispevala k uveljavitvi odprtih, demokratičnih sil, po drugi pa, da bi bilo med kandidati naprednega bloka veC Slovencev. Vsekakor bo stranka sprejela dokončno stališče o zadržanju na parlamentarnih volitvah jutri dopoldne, ko bo v Devinu zasedal deželni svet SSk
V naprednem bloku še vedno prihaja do polemik med posameznimi komponentami. Tako je npr. pokrajinsko vodstvo Stranke komunistične prenove kritično reagiralo na predlog Demokratskega zavezništva, da naj se napredni blok v svojem programu ne zavzame za pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena in za skrčenje delovnega umika. Kot piše v tiskovni noti stranke, se s takšno obvezo vnešeno v program predvsem skuša iz zavezništva izločiti SKP, ki se je odločna zavzela tako za davčno reformo kot za znižanje delovnih ur (ob sorazmerno nižji plaCi). Ob tem SKP pripominja, da so se v okviru naprednega bloka glede programa sporazumeli komaj pred tednom dni, ko je tudi Demokratsko zavezništvo osvojilo program in stališče o enakopravnosti vseh zaveznikov, ki so se kljub razlikam združili v skupen boj.
Usmeritev Ljudske stranke je preprosta, tako na vsedržavni kot na krajevni ravni predstavlja ta stranka alternativo Demokratični stranki levice,
»toda tudi nevarnim radikalizmom na desnici (Nacionalno zavezništvo, Severna liga in Berlusconi) in na levici (SKP)«. Tako je v posebni noti zapisala namestnica komisarke stranke Elettra Dorigo, ki pa je v isti poudarila, da »pakt za Italijo daje široke garancije za preporod države«. V Rimu pa je predstavnik DSL Visani izjavil, da se ponekod - kot npr. v Furlaniji - skuša uveljaviti zavezništva po »vzorcu Illy«, kar seveda vključuje dogovor z Ljudsko stranko.
Včeraj pa je svoje kandidate in program predstavilo Nacionalno zavez-ništvo-MSI. Za vstop v poslansko zbornico se bosta potegovala Roberto Me-nia (prvo tržaško volilno okrožje) in Sergio Giacomelli (drugo okrožje); v proporčnem sistemu pa bo kandidat vsedržavni tajnik stranke Gianfranco Fini. Kandidat za senat bo Seigio Dres-si, v svojem programu pa se Nacionalno zavezništvo-MSI zavzema za »obrambo italijanske identitete Trsta« in zahteva priključitev Istre, Reke in Dalmacije.
ZALOŽNIŠTVO / IZŠLA PRVA ŠTEVILKA ČASOPISA »LA CRONACA«
Od danes Trst bogatejši za en dnevnik
Dnevnik izdaja zadruga bivših novinarjev in upravnega osebja dnevnika TriesteOggi
»To je dnevnik, ki ga ni strah biti odloCno krajevni časopis«. Fabio Amodeo, odgovorni urednik Časopisa »La Cronaca«, je v zvezi z dnevnikom, ki se danes predstavlja bralcem, izpostavil predvsem to značilnost, Dnevnik, ki bo zaenkrat izhajal šestkrat tedensko, izdaja zadruga, katere člani so novinarji in uslužbenci bivšega dnevnika TriesteOggi. V tem smislu je »La Cronaca« nasledila temu dnevniku, medtem ko je z vidika usmeritve ubrala novo, avtonomnejšo pot.
Kot so elani zadruge (trenutno je v njej 24 oseb, ki so večinoma zelo mladi) napovedali že pred dnevi, je »La Cronaca« začela svojo življenjsko pot z izključno lastnimi moCmi. Ko je izdajateljsko podjetje TriesteOggi šlo v tečaj, so namreč novinarji takoj želeli prevzeti časopis, kar bi jim med drugim omogočal tudi zakon o založništvu. Vendar pa so sodniki zelo ozko tolmačili razne zakonske predpise in tako so se novinarji in upravno osebje odločili, da začno izdajati Časopis z novim (prevzetim) imenom. Njihov projekt je pri tržaških podjetnikih takoj vzbudil veliko zanimanja, vendar pa so se razgovori zaradi težav, ki jih predstavlja zadružna oblika podjetja, zavlekli, tako da je »La Cronaca« prišla v kioske pred podpisom kakršnegakoli sporazuma. Za nakup nujno potrebne opreme (zadruga namreč ni dobila v najem prostorov in opreme TriesteOggi, tako da novi dnevnik domuje pri ZTT) pa sta »veliko občutljivost« pokazala bančna zavoda TKB in CRT-Banca. Glede vsebine in grafične opreme pa je verjetno najbolje, da vsakdo vzame v roke »novorojenčka«, kateremu tudi mi od srca voščimo: »Vse najboljše«. (bip)
Novinarji dnevnika »La Cronaca« pripravljajo prvo številko časopisa (Foto KROMA)
VZHODNI KRAS / VSI SVETOVALCI SO SE VZDRŽAU
Rajon soglasen
o proračunu
Občinskemu svetu poslal pripombe
Rajonski svet za Vzhodni Kras je predsino-Cnjim obravnaval občinski proračun za leto 1994 in naCrt investicij za triletje 1994-97 ter se ob izrekanju svojega mnenja na glasovanju o njiju soglasno vzdržal. Hkrati je prav tako soglasno odobril vrsto pripomb ter jih naslovil na tržaški občinski odbor in svet, da bi jih upoštevala pri dokončni redakciji proračuna.
Do izdelave tega skupnega stališča je vzhod-nokraški rajonski svet prišel po daljši razpravi, v kateri so sodelovali predstavniki vseh svetovalskih skupin. Razpravljale! so z različnih vidikov in z različnimi poudarki ugotavljali, da občinski proračunski dokumenti malo ali nič ne upoštvajo programskih zahtev Vzhodnega Krasa. Prav zato je svetovalec Zavezništva za Trst Furio Finzi, ki je sicer predstavnik politične sile, ki na občini tvori večino, napovedal, da se bo pri izrekanju mnenja o proračunu vzdržal. S tem stališčem se je strinjal tudi svetovalec SSk Zoran Sosič, a pod pogojem, da se pri glasovanju vzdrži ves rajonski svet. In dejansko je v nadaljevanju razprave prav kmalu prišlo do soglasja med vsemimi rajonskimi svetovalci.
Svoje skupno stališče je vzhodnokraški rajonski svet obrazložil v posebnem dokumentu, v katerem je poudaril, da želi s takšnim svojim zadržanjem konkretno izpričati svojo voljo po pozitivnem in konstruktiv-
nem soočanju s tržaško občinsko upravo. Vzhodnokraški rajonski svet v svojem dokumentu nadalje poziva druge rajon-sk svete tržaške občine, da bi presegli neplodno strankarstvo in imeli prav tako konstruktiven pristop do konkretnih upravnih problemov tržaške občine. Vzhodnokraški rajonski svetovalci so ob koncu izrazili željo, da bi njihov dokument skupno s priloženimi pripombami k osnutku občinskega proračuna prebrali na sami seji občinskega sveta.
V priloženih pripombah vzhodnokraki rajonski svetovalci opozarjajo na vrsto večjih in manjših problemov, s katerimi se spopada Vzhodni Kras. Tako je med drugim omenjena potreba, da bi v Trebčah po možnosti med sedanjimi deli za napeljavo plina zgradili pločnik; da bi na Opčinah in drugod uredili javno razsvetljavo, parkirišča in druge infrastrukture; da bi odprli otroške jasli itd.
Svetovalska skupina DSL za Vzhodni Kras je včeraj izdala tiskovno poročilo, v katerem je izrazila zadovoljstvo nad takšnim razpletom proračunske razprave, ki predstavlja kakovostni skok v delovanju tega rajonkega sveta. »Rajonski sveti ne smeli postati izguljena in amaterska uprizoritev občinskega sveta na malem odru,« je rečeno v poročilu. »To, kar se danes dogaja v mestnih rajonih, nas skrbi, saj postavlja resno hipoteko na možnost razvoja decentralizacije.
Prav ta skrb nas je vodil3 pri naporu za podpi5 skupnega dokument3’ čeprav smo imeli Ste-vilke za preglasitev manjšine, v prepričanju, d3 le avtonomen nastop
rajonskih svetov gre ^ smer dosežka realni"
pooblastitev, kar je konec koncev edina perspektiva za razvoj de-centrirane administracije.«
PO PROCESU.
Zeleni In SKP zahtevajo odstop Luccarinija
Kdor ve, da je nedolžen, ne pristane na p°" goditev. To je teza, ki sojo glede zadržanja predsednika grupe CRT Piergiot" gia Luccarinija, iznesli Zeleni in Stranka komunistične prenove. Gre seveda za proces, na katerem se j? Luccarini pogodil in n1* tako obsojen na pet mesecev in 10 dni zaporne kazni in na 300 tisoč lir globe, in za odločitev, da kot »nekriv« ne odstopi s položaja predsednika GRL Po oceni načelnika svetovalske skupine Zelenih v deželnem svetu Elie Manija bi bil odstop Luccan-nija odraz osnovnega spoštovanja do Trsta. V posebni noti SKP pa piše, da je nedoumljivo, da bi Luccarini po obsodbi ostal na čelu bančne grupe. Ker sam tega ne uvidi, je stranka poverila svoje izvoljene zastopnike v občinskem m deželnem svetu, naj posežejo.
ŠOLA / PREDSTAVITEV
Risanka za privlačno državljansko vzgojo
Delo izdala pordenonska založba Videa v sodelovanju z združenjem ANCOL
Državljanska vzgoja je od nekdaj eden izmed najmanj priljubljenih šolskih predmetov. Solniki in drugi vzgojitelji sicer načelno vedno priznavajo, da je izredno važna, a se prav tako redno dogaja, da se potem z njo v razredih prav malo ali nič ne ukvarjajo, češ da je učenci oz. dijaki ne marajo, ker je preveč pusta. S tem problemom se je že dalj časa ubadal pordenonski založnik Videa, ki je naposled prišel do zanimive zamisli: Kaj pa če bi državljanjsko vzgojo učili s pomočjo risank, ki od nekdaj predstavljajo posebno privlačno zvrst za mlade?
hi tako je nastala risanka Quasar a Portobello, ki obrazloži, kaj je občina s pripovedovanjem zgodbe o vesoljcu Quasarju, ki je po naključju prispel v občino Portobello ter se tu seznanil z njenimi prebivalci ter
upravno ureditvijo. Avtorja risanke sta Francesco Boni De Nobili, ki je oblikoval besedilo, in Emanuele Bari-son, ki je preskrbel za risbe.
Risanko sta ob navzočnosti avtorjev vCeraj predstavila na tiskovni konferenci na sedežu Podjetja za pospeševanje turizma v Trstu direktor založbe Videa Bruno Mercuri in deželni predsednik Vsedržavnega združenja delovnih skupn-bosti (ANCOL) Serafino Marchio Limet. ANCOL je namreč sponsor te pobude. Mercuri in Lunet sta dejala, da pričakujeta zanimanje za širjenje te vzgojne risanke ne samo pri učiteljih in profesorjih, ampak tudi pri županih in šolskih skrbnikih. Izrazila sta tudi pripravljenost, da bi risanko prevedli v slovenščino. Namenjena je posebno učencem zadnjih dveh let osnovne šole ter nižje srednje šole.
IZSELJENCI / V, SSG SO Sl OGLEDALI HARVVOODOVEGA GARDEROBERJA,
Zaslužni slovenski učitelji iz Argentine na obisku
Slovenske učitelje iz Argentine je v Kulturnem domu sprejel ravnatelj SSG Košuta
Včeraj se je mudila v naših krajih na krajšem obisku skupina 13 učiteljev in profesorjev slovenskih šol v Argentini. Iz Gorice je prek Doberdoba
prišla v Trst, kjer si je v Kulturnem domu ogledala popoldansko predstavo Harvvoodovega Garderoberja. Goste je spremljal podpredsednik SSO Marij
Maver, sprejel pa ravnatelj SSG Miroslav Košuta. Po predstavi so imeli tudi možnost neposrednega srečanja z igralci.
Argentinski Slovenci so
si po vojni uredili dokaj razvejano mrežo zasebnih slovenskih šol, ki delujejo v glavnem ob sobotah, je za ostale Argentince 5° le prost dan, v njih pa s® slovenski izseljenci poje& verouka v slovenščin^ učijo predvsem sloven^ skega jezika, kulture, zg° dovine in zemljepisan Poudariti velja, da 3 dokaj uspešne, saj slo venšCino danes sorazrne no dobro obvlada že tret)3 in celo Četrta generacij slovenske emigracije.
Skupina 13 učiteljev F prišla v Slovenijo 22. ]a^ nuarja na povabilo za nanjega ministrstva. V P vem tednu bivanja v ®a
ci je bila na izpopolnjevan
nem tečaju v DolenjsK® toplicah, ostali čas pa lia na razpolago za spozn anje slovenskih krajev.
Argentino se bo vrni t. m.
ila 21-
________PUST / V PONEDELJEK V DOLINI_
Tudi v Bregu priprave na pustni sprevod
V Boljuncu bodo v sredo pognali v vesolje Lovreka
TV KOPER
Stezice o aktualnem vprašanju solidarnosti
Jutri na sporedu
Kljub navideznemu atišju pust ni prizanesel juti Bregu.. Tudi tu se anirec pripravljajo na najbolj nore dni v letu, pa Čeprav težav ne ma-n,ka' Vojna v Bosni in suirt treh novinarjev, Predvsem Saše Ote, je 8 oboko odjeknilo v breških vaseh in kot nam je Povedala glavna ak-erka brežanskega pusta atjana Turko je na kon-cu te prevladalo navdušenje in priprave so ? eKle. Pust v Bregu se bo etos že sedmič povrsti Predstavil s povorko voz ju mask, ki bo v pone-. jek. Kot običajno bo Pisani živžav krenil izpred občinske telovadni-ee v Dolini in sicer ob 4.30, mimo županstva ui do križišča na cesti za Boljunec ter nazaj pred telovadnico. Pred županstvom bo oder z žirijo, ki 1° o° podobno kot na Opčinah sestavljala skupina ukovnikov, kulturnikov in Časnikarjev. Nagrade bodo bolj simbolične, saj ]e pomanjkanje finančnih sredstev in sponzorjev eden glavnih problemov brežanskih pustarjev. družabnost pa le bo, ven-uar samo za udeležence sprevoda in pustne Seme, si ga bodo želele ogle-
Na šoli Cankar proslava v znamenju Iga Grudna
V sredo, 9. februarja so se dijaki srednje Sole "Ivan Cankar” spomnili Prešernovega dne s krajšo, a prisrčno prireditvijo, na kateri so v glasbi in besedi prikazali svojo zavzetost in občutljivost do slovenske kulture.
Po krajšem nagovoru ravnatelja prof. Stefančiča so uCenci izoblikovali program, v katerem so se najprej spomnili obletnice primorskega pesnika Iga Grudna. Občuteno so podali sklop utrinkov iz njegovega pesniškega sveta, ki so ga še obogatili s Šolskim pevskim zborom, ki je pod vodstvom Prof. Zerjalove ubrano zapel Grudnovi Pesmi Sinku in Jadro. Program se je nato nadaljeval v duhu vrednot, ki nam jih posreduje Prešernova poezija in ki se danes žive v nasili srcih.
S Prešernovo Zdravljico, ki jo je v umetniški besedi podala Ivana Placer, za-Pel pa šolski zbor, se je zaključil Prešernov dan šentjakobskih srednješolcev, ki so Se s pomočjo svojih profesorjev spomnili našega osrednjega kulturnega praznika, (me)
dati. Organizatorji zaenkrat računajo na prisotnost vozov iz Sempolaja in Bazovice, kar nekaj pa bo skupin, in sicer dve iz Podlonjerja, od Sv. Ivana, od Domja, Mešana skupina Jabadabadu in skupina KD France Prešeren iz Boljunca. Tudi morebitni zamudniki bodo vsekakor dobrodošli. Ne bo pa manjkalo tudi raznih vaških pobud, kot je že tradicionalno nabiranje jajc in klobas. V tem primeru bo levji dežel šel priznani godbi Veseli godci, kaže pa, da se je v Bregu letos zasnovala glasbena konkurenca pod imenom Long Zlunk. Pustni strokovnjaki zatrjujejo, da gre za prave pravcate pleh virtuoze. Posebno zanimivost pa v Bregu predstavlja poslednje slovo od najuglednejšega predstavnika pustnih norčij, ki ne umre v odrešilnih plamenih, temveč ga izstrelijo v vesolje. Dogodek bo na vrsti na pustno sredo ob 16. uri na Jami v Boljuncu.
Precizno tehnološko vragolijo, ki bo Lovreka ponesla pod sonce, bo letos pognala uradna delegacija iz kraja San Gio-vanni Pascoli (Reggio Emilia). Tam so namreč lani spomladi našli vesoljske ostanke brežanskega pusta. Okvirno je to vse. Ge pa slučajno te dni zaidete v Breg, se nikar ne Čudite navideznemu mrtvilu. Vsi, zlasti mladi se zbirajo po domovih in kleteh, kjer šivajo pustne obleke. Šivajo tudi taki, ki se vse ostale dni v letu branijo šivanke kot hudič žegna-ne vode. (mi)
Milje: predstavilo se bo devet skupin
V Miljah pustno vzdušje polagoma prevzema vse, od otrok do odraslih. Prav najmlajši, iz otroških vrtcev, so včeraj popoldne priredili sprevodek v maskah. Kulinarična plat pustnega obdobja je prišla do izraza z natečajem za Zlati fancelj: letošnja zmagovalka je Nella Vascotto, na drugo mesto se je uvrstila trgovina Calzature Diana Diane Svetez, na tretje pa Santa Romio. Zaživela je tudi tradicija potujočega gledališča s elani bergamaškega gledališča Teatra Tascabile in vrvohodcem Kelvinkom Ramonom.
Za danes je v pričakovanju nedeljskega pustnega spre-' voda program manj natrpan. Ob 16. uri bo na Trgu Marconi disko s priljubljeno igro Karaoke, ob 19. uri pa se začne natečaj za najizvirnejši našemljeni par, ki bo nagrajen z enotedenskim bivanjem na Korziki za štiri osebe. Nagrado nudi potovalna agencija UTAT.
Višek pustnih slavij v Miljah bo seveda jutri z velikim pustnim sprevodom, ki ga bodo ob 13.30 otvorila skupina mask osnovne šole v Zavljah. Nagradni del sprevoda se bo začel ob 14. uri. Letos bo nastopilo le devet skupin, skupina Spasimo se je namreč razšla. Za svoj nastop so si udeleženci izbrali različne teme, bolj ah manj satirične. Skupina Bora se je odločila za naslov Figli di Troia (Sinovi Troje), Mandrioi bodo nastopih pod preprostim naslovom Mandrioi in concorso (Mandrioi na natečaju), Bel-lezze naturah cikajo na KZE z naslovom U.tile S.targhe L.ontani, skupina Trotola se je odločila za Paštašute, Fal-siche za Ostržka v svetu Milj, Buhi e pupe pa za No xe santo che tegni (Ni svetnika, ki bi držal). Lanskoletni zmagovalci skupine Brivido, ki so doslej zabeležili največ zmag, nas bodo letos presenetili s Strahom (Pauraaa...), njihovi najuspešnejši tekmeci skupine Lampo si niso belih glave z naslovom E la Lampo va... (Lampo gre...), skupina Ongia, ki tudi šteje lepo število zmag pa nastopa z Volare... (Leteti...), (hov)
Pustovanje je te dni zaposlilo razmišljanja in Cas večine ljudi, mladih in starejših. Razposajeni veseljaki se predajajo starodavnemu običaju in za hip skušajo odgnati skrbi in dileme, ki oblikujejo naš nezavidljiv vsakdan. Letošnja pustovanja v zamejstvu in širše pa so tudi pod sivim oblakom neverjetnega barbarstva vojne, ki poganja svoje divje klice nedaleč od nas. Zato seveda ni nobeno protislovje, celo zelo potrebno je, da se v tem veseljaškem in s šemami prepojenem obdobju vsaj za hip ustavimo tudi ob neveselih vprašanjih, da nam ne zbežijo izpred oči. Gre tudi za problem solidarnosti med ljudmi, saj je le-ta večkrat žal le papirnata. Prav o vprašanju solidarnosti, prostovoljnega dela z mladimi v težavah bo spregovorila nedeljska oddaja slovenskega programa koprske televizije "Kam vodijo naše stezice...” V zamejstvu je veC takih ustanov in organizacij, ki skušajo pomagati ljudem v stiski, tokrat pa bo oddaja predstavila majhno skupino, ki je vseslovenskega značaja in ki jo vodi openski župnik Zvone Strubelj. Gre za skupino prostovoljcev, ki skuša pomagati predvsem mladim, ki se težko vključujejo v družbo in to zaradi najrazličnejših razlogov. Čeprav bo tokrat oddaja izjemoma le delno zamejska, pa bodo gostje Marija Cuka v koprskem studiu skušali prestaviti delček delovanja, ki ima namen nesebično vzpostavljati solidarnostne vezi med ljudmi.
__________BOLJUNEC / OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE___________
Pestra Prešernova proslava v društvu France Prešeren
Prijeten in dobro obiskan kulturni veCer ob slovenskem kulturnem prazniku je na ta dan pripravilo tudi društvo, ki po velikem pesniku nosi ime.
Odbor boljunskega KD France Prešeren je za to priložnost povabil v goste v občinsko gledališče pesnika in sploh besednega ustvarjalca Marija Cuka.
Poleg priložnostnega govornika je iz sosednje Doline prišla tudi dekliška pevska skupina Valentin Vodnik. Skupina, ki jo vodi Ivo Tuli in jo sestavljajo dekleta iz več breških vasi, se je predstavila s krajšim koncertnim utrinkom pesmi in veznih besed. Pozornost občinstva pa so pritegnili še otroci boljunskega vrtca in osnovne šole, ki so za to priložnost pod mentorstvom svojih učiteljic pripravili prikaz o življenju in ustvarjanju Franceta Prešerna.
Igorju se je pridružila mala
Ylenia
Srečni družini iz srca Čestitajo
delovni kolegi Občine Zgonik
Jaruski se je pridružil bratec
Xavier
Mamici Sandri in očku Sergiju Čestitajo, novorojenčku pa voSCijo vse najboljše
delovni kolegi in Kmečka zveza
	
E3	ČESTITKA
Jernej in lija se veselita prihoda bratranca KSA-VERJA ter Čestitata Ja-nuski, Sandri in Sergiju.
MALI OGLASI
PUSTNO OSMICO priredi danes v pritličnih prostorih Odbor za upravljanje Doma na Brdi-ni na Opčinah.
OSMICO je odprl Boris Pernarčič v Medji vasi na št. 7.
OSMICO je odprl Franko Strain, Mackolje Križpot 84.
OSMICO je odprla v Lonjerju 291/1 Gombač Marija. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči sortirana vina.
PRI BIBCU v Križu je zopet odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah.
PRODAM nedokončano hišo s parkom med zelenjem v Dolini. Telefon 0330 405837.
PRODAM podstrešno stanovanje, cona Ulica Toro, 100 kv. m. Telefon 0330 405837.
ISCEM zazidljivo zemljišče na tržaškem Krasu ah hišo potrebno popravil z vrtom. Tel. na št. 02/66193018 ob uradnih urah ali 040/772252 v soboto in nedeljo zjutraj.
V SKEDNJU dajemo v najem prostor 10 kv. m, primeren za tobakarno. Tel. na št. 300826, urnik urada.
PRODAM vinograd v okolici Boršta. Tel. na št. 228496 ah 228001.
PRODAM zazidljivo zemljišče, 1800 kv. m, v Trebčah. Tel. na št. 824248 po 20. uri.
ODDAMO prostore, primerne za skladišče, na Opčinah. Zainteresirani naj pišejo na C. P. 2012, 34016 OpCine.
ODDAMO trgovino z električnim materialom. Zainteresirani naj pišejo na C. P. 2012, 34016 OpCine.
PRODAM pando bele barve, letnik 82, v dobrem stanju, za 800.000 lir. Tel. na št. 211672 po 18. uri.
PRODAM fiat 128, 1100 ccm, v dobrem stanju. Tel. na št. (0481) 20642.
PRODAM fiat pando CLX 750, bele barve, letnik 1992, v odličnem stanju. Tel. na št. 040 766649.
UGODNO PRODAM audi GLS 1600, letnik 80, v dobrem stanju. Tel. na st. 820917 v večernih urah.
PRODAM kombi ford transit 1600, motor obnovljen, bencin + plin, no-
Prispevajte
silnost 7 q v dobrem stanju. Tel. (0481) 882112 ob uri kosila.
PRODAJAMO trak za seno. Tel. na št. 226460 od 13. do 15. ure.
UGODNO prodam skoraj novo opremo za kuhinjo s štedilnikom na plinsko jeklenko. Tel. na št. 393624.
NUJNO išCem zaposlitev kot Čistilka ali hišna pomočnica. Tel. na št. 226324 ob uri obedov.
NUDIM lekcije iz nemščine in angleščine srednješolcem. Tel. na št. 229566 od 12. do 14. ure.
IZGUBIL se je 2. t. m. v okolici Kolonkovca pes, ki šepa, star 15 let, križanec, majhne rasti, kratke dlake, Crno-rjave barve z belo liso na prsih. Najditelja prosim, da telefonira na št. 829963.
IMAŠ PROBLEME s
težo, kolesterolom, srčnim pritiskom ali celulitisom? Hočeš se počutiti dobro? Poklici me! Tel. (0481) 882172. Zajamčen uspeh!
POTAPLJANJE je pravi užitek! Poskusite tudi vi. Opravljam tečaje potapljanja za začetnike in tečaje izpopolnjevanja za izkušene potapljače. Metoda uCenja SSL Za vse informacije tel. na št. 040 910325.
PRISPEVKI
Ob 18. obletnici smrti prof. Ivana Šavlija daruje Zdenka 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Viktor Bogateč daruje
30.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Roža Božic daruje
50.000	lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
Za društvo slovenskih upokojencev so darovali: Mara Kahn 10.000 lir, Anica Slokar 15.000 lir, N.N.
10.000	lir, Nina in Giovan-ni Giaconi 20.000 lir, Milan Božic 15.000 lir, Marija PeCar 10.000 lir, Danica Grgič 10.000 lir, Milena Grgič 10.000 lir, Tončka Žvab 10.000 lir.
Ob plaCanju članarine darujejo Pina Žnidaršič
5.000	lir, Rafko Bucik 5.000 lir, Zora Fabjančič 5.000 lir, Bojana Modrijan 5.000 lir in Mariza Spetič
5.000	lir.
Namesto cvetja na grob tete Francke KosmaC daruje nečakinja Nadja z družino 40.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
V	spomin na Hermana SulCiCa daruje žena Groz-dana s sinovi 50.000 lir za MPZ Vesna - Križ, 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina, 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek,
50.000	lir za Godbeno društvo Viktor Parma in
50.000	lir za Godbeno društvo Ricmanje.
Pepka Brecelj daruje
20.000	lir za popravilo orgel na Opčinah.
Družina Suhadolc daruje 50.000 lir za popravilo orgel na Opčinah.
V	počastitev spomina na Giulia Škabarja daruje Mira Hrovatin z družino
40.000	lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
Fonda Erika daruje
500.000	lir za Sklad »Mostarske žrtve«.
Namesto cvetja na grob Giulia Skerlevaja darujejo Angelca, Zvonko, Darko in Peter z družinama 100.000 lir za Sklad »Mostarske žrtve« in 100.000 lir za cerkev sv. Jerneja.
V	spomin na Giulia Skerlavaja darujejo Mario in Pierina Furlan 50.000 lir za popravilo orgel v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah.
V	počastitev spomina naše drage tete Lojzke Ce-bohin por. Kolarič darujejo vsi njeni 50.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Saše Ota daruje Franka Fornazarič 50.000 lir za Sklad »Mostarske žrtve».
8
Sobota, 12. februaija 1994
TRST
GORICA
V okviru društva
KD ROVTE KOLONKOVEC
se bo danes in jutri pustna skupina podala na
OBHOD PO DOMAČIH ZASELKIH
pod vodstvom kapelnika Davida Danielija.
VČERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
12.	februarja 1994
BENEDIKT
Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 17.27 - Dolžina dneva 10.15 - Luna vzide ob 7.35 in zatone ob 19.45.
Jutri, NEDELJA,
13.	februarja 1994
KATARINA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1015,4 mb narašča, veter sever severovzhodnik 16 km na uro, vlaga 32-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9 stopinj.
ROJSTVA , SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Daniele Ghassem Pour, Mariapaola Donno, Marta Meola, Linda Sorgo, Veronica Paoli, Nicolas Rivari, Niki Hrovatin, Giulia Alesci, Simone Saravo.
UMRLI SO: 55-letni Victor Matochenko, 71-let-ni Carlo Stefani, 88-letni Egidio Guerrini, 70-letna Carmen Pockar, 89-letna Maria Leeb, 82-letna Gio-vanna Poropat, 89-letna Antonia Vrh, 70-letni Mario Sfiligoj, 79-letna Guer-rina Riva, 83-letna Aurelia Valent, 83-letni Angelo Cozza, 86-letna Antonia Apostoli.
OKLICI: skladiščnik Boris Družina in uradnica Federica Ferrari, uradnik Alessandro Natali in uradnica Samantha Macor, zapisnikar Alberto Borghi in uradnica Gabriella Perai-no, trgovec Michele Se-macchi in uradnica Maria Grazia Mauri, obrtnik Giorgio Giovannini in gospodinja Viviana Marussi, brezposelni Michele Cala-brese in brezposelna An-tonella Glavina, slaščičar Marco Relli in bolničarka Federica Cocolo, barist Giorgio Ronzani in tekstilna delavka Monica Bilo-slavo, prodajalec Sergio Spadavecchia in uradnica Etena Pergolis, delavec At-tilio Biecheri in čistilka Elena Poropat, uradnik Leonello Copparo in dipl.bolničarka Raffaella Miotto, delavec Roberto Gregori in trg. pomočnica Sandra Mattuia, socialni delavec Maurizio Fusco in študentka Roberta Cerebu-ch, uradnik Massimo Vi-donis in natakarica Roberta Breccia, uradnik Sergio Uboldi in dipl. bolničarka Alessandr Sabadin, trgovec Andrea fabrizio Aureli in blagajničarka Elena Fu-mai, podčastnik finančne straže Giancarlo Longo in turistična delavka Maria Filomena Carone, arhitekt Paolo Črnigoj in arhitekt Flavia Mariabelli, brezposelni Massimo Valenti in študentka Luciana Verza-ro, dipl. bolničar Pobega Fabrizio in dipl. bolničarka Romina Bone.
[_3 LEKARNE
Od ponedeljka, 7., do nedelje, 13. februarja 1994
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), L argo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere..
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Settefontane 39, Lar-go Osoppo 1, Ul. Cavana 11.
BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Cavana 11 (tel. 302303).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.10, 22.15 »Mr. Jones« i. Richard Gere, Lena Olin.
EKCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Mrs. Doubtfire - Mammo per sempre«, i. Robin Wil-liams, Sally Field.
ENCELSIOR AZZURRA - 17.00, 19.30, 22.00 »Tra cielo e terra«.
NAZIONALE 1 - 18.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Robin Hood un uomo in calza-maglia«, r. Mel Brooks.
NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00,	20.05,	22.15
»Bronx«, r. - i. Robert De Niro.
NAZIONALE 3	-
16.30	18.20,	20.15,
22.15	» L ’ u o m o che
guarda«, r. Tinto Brass, prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE 4-16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Per-diamoci di vista«, r. - i. Carlo Verdone, i. Asia Ar-gento.
GRATTACIELO - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »L’om-bra del lupo«.
MIGNON - 16.30, 18.20,
20.15,	22.15 »Senti chi parla adesso!«, i. John Tra-volta.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Eveline, una moglie calda e infedele«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	17.00,
18.40, 20.20, 22.10 »II fi-glio della pantera rosa«, i. Roberto Benigni.
ALCIONE - 18.30,
20.15,	22.00	»In-
sonnia d ’ a m o r e « , i. Tom H a n k s , M e g Ry an.
LUMIERE -	18.00,
20.00, 22.10 »The Inno-cent«,
Hopkins, ni.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Tutto dentro fino in fon-do«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
i. Anthony Isabella Rosselli-
MARKET
Lokev 4/b - 66215 DIVAČA - Tel./fax 0038667-67509
odprto vsak dan od 7.30 do 19.30 TUDI V NEDELJO OD 8. DO 12. URE
V NEDELJO SVE2 KRUH
KRUT in DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU
vabita člane in prijatelje danes, 12. februarja, ob 10. uri v gledališče Miela (Trg Duca degli Abruzzi 3) na predstavo
O. Respighija
»Trnuljčica«
v izvedbi lutkovne skupine »I Piccoli di Podrecca«.
Predstava je primerna tudi za odrasle.
Člani omenjenih organizacij imajo prost vstop, če pri blagajni pokažejo člansko izkaznico.
M PRIREDITVE
KRUT in DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu vabita člane in prijatelje na lutkovno predstavo »TRNULJČICA« v izvedbi skupine I piccoli di Podrecca danes, 12. februarja, ob 10. uri v gledališču Miela (Trg Duca degli Abruzzi 3). Predstava je primerna tudi za odraslo publiko. Člani omenjenih organizacij, ki pri blagajni pokažejo člansko izkaznico, imajo prost vstop.
NABREŽINSKA GODBA bo za SKUPNO PRAZNOVANJE PUSTA obiskala naslednje vasi: danes, 12. t. m., popoldne Medjo vas, jutri, 13. t. m., Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Sempolaj in Praprot; v ponedeljek, 14. t. m., in torek, 15. t. m., Sesljan, Vižo vije, Trnovco in Nabrežino.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 12. februarja, vse mlade, predvsem pa tiste, ki ne morejo ali ne marajo v diskoteko, na ALTERNATIVNO PUSTNO ZABAVO. Garantiramo smeh, dobro voljo in kaj za pod zob za vse udeležence. Začetek ob 19. uri.
KD FRAN VENTURINI priredi OTROŠKO PUSTNO RAJANJE jutri, 13., in v torek, 15. februarja, od 15. do 19. ure z ansamblom TAIMS v Kulturnem centru Anton Ukmar Miro pri Domju.
SKD VIGRED vabi vse otroke na PUSTNO RAJANJE, ki bo v društvenih prostorih v Sempolaju jutri, 13. februarja, od 15. do 18. ure.
V OKVIRU KD ROVTE KOLONKOVEC se bo danes pustna skupina pod vodstvom kapelnika Davida Danielija podala na obhod po domačih zaselkih od Muarko Indje v smeri Marčhža, Savaršča, Kuarte, Kuabco, Buaršteč, Kavačave, Guzarje in mimo Lejuca v društvene prostore. Jutri pa od Spetča v Vrh na Pasjek, Režminavec, Vj’erbenja v društvo. Priporočamo se, da v društvu ne zasedete prostora, ki je namenjen utrujenim godcem in pustnim šemam.
ŠPORTNA SOLA TRST
v sodelovanju s KD Škamperle priredi tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE jutri, 13. februarja, od 15. do 19. ure v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Igral bo ansambel Zvezde.
SK KRAS v sodelovanju s KD RDEČA ZVEZDA prireja OTROŠKI PUSTNI PLES jutri, 13. februarja, od 15. do 19. ure v Sport-no-kulturnem centru v Zgoniku. Sodelovale bodo animatorke ZSKD Lupu-sinfabula.
SD MLADINA prireja OTROŠKI PUSTNI PLES z animatorji, ki bo v Kulturnem domu Albert Sirk jutri, 13. februarja, od 15. ure dalje. Vabljeni otroci in odrasli.
RITMIČNI ODSEK prireja v Kulturnem domu na Proseku jutri in v torek OTROŠKO PUSTNO
RAJANJE od 15.30 do 18.30. Vabljeni!
KD SLAVKO ŠKAMPERLE in ŠPORTNA SOLA TRST vabita najmlajše (otroški vrtec) na PUSTNO RAJANJE v ponedeljek, 14. februarja, od 16. do 18. ure na Stadion 1. maj. Zaplesali in zaigrali bomo z animatorkami Lupusinfabula.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da bo v torek, 15. februarja, od 15. do 18. ure v prostorih Dijaškega doma PUSTNO RAJANJE ZA NAJMLAJSE.
KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ulica 124, vabi vse male maske na PUSTNO RAJANJE v ponedeljek, 14. februarja, od 16. ure dalje. Pridite, veselo in poskočno bo!
V NABREŽINI prirejajo starši na pustni torek, 15. februarja, PUSTNO ZABAVO, ki se bo pričela na Trgu ob 14.30 s povorko ob spremljavi godbe. Od 15. do 18. ure bo v dvorani Igo Gruden PLES za otroke vrtcev in osnovnih šol, od
18.00	do 20.30 bo zabava prirejena za srednješolsko mladino. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12, prireja v torek, 15. t. m., od 15. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Zvečer pa bo DRUŽABNOST ZA ODRASLE. Vabljeni!
KD PRIMORSKO -MACKOLJE priredi v torek, 15. t. m., OTROŠKO PUSTNO RAJANJE od
16.30	dalje. Nato se bo nadaljevala PUSTNA ZABAVA tudi za odrasle. Vabljeni.
[U OBVESTILA
KD LONJER-KATINA-
RA vabi vse mini maske na otroško Pustno rajanje, ki bo v torek, 15. t.m., od 15. do 18. ure v društvenih prostorih v Lonjerju.
SLOVENSKA PROSVETA in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabita v ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na PREŠERNOVO PROSLAVO. Spored obsega kulturni program, podelitev nagrad Mladike in Mladi oder ter govor književnika E. Bavčarja.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL - okraj Nabrežina - organizira tudi letos ob priliki včlanjevanja TRADICIONALNI PRAZNIK v petek, 18. t. m., ob 16.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Vabljeni vsi upokojenci in upokojenke.
KD ROVTE KOLONKOVEC obvešča, da napovedana seja za ponedeljek,
14.	t. m., ODPADE.
KAKO LAHKO VZPOSTAVIŠ RAZUMEVANJE z drugimi skozi proces komunikacije. Enodnevni seminar bo v nedeljo, 20. februarja, od 8.45 do 18. ure v Dolini. Vodita Vil jam in Jožica. Informacije: tel. 227041.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst -sporoča, da je tržaško šolsko skrbništvo razpisalo tri natečaje na podlagi uradnih listin, namenjenih neučnemu osebju (A.T.A.), ki je začasno nameščeno na šolah in že vključeno v permanentne lestvice: 1. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi upravnega sodelavca -uradnika; 2. za prehod na 4. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi tehničnega sodelavca - uradnika; 3. za prehod na 3. funkcionalno kvalifikacijo v vlogi sluge -pomožno osebje. Pogoj za pripustitev k natečaju 2 leti (24 mesecev) službovanja na državnih šolah. Rok za vložitev prošenj zapade 28. februarja. Morebitne informacije, razpise in obrazce dobite na se^ dežu Sindikata, Ul. Car-ducci 8, Trst, tel. 307301.
GLEDALIŠČE / MONODRAMA H. PESCHINE
Gostovanje SSG v Sovodnjah
Gledališka predstava z Miro Sardočevo sodi v okvir pobud ob Prazniku kulture
Sovodenjsko občinstvo je v sredo zvečer toplo sprejelo nastop priznane slo-venske igralke Mire Sardočeve, ki se je tokrat ponovno predstavila na Goriškem * * * v monodrami Boš že videla. Avtor monodrame je Helmut Peschina, režiser pa Jože Babič. Predstavo v sovodenjskem Kulturnem domu so priredili KD Sovodnje v sodelovanju s SSG in Kulturnim domom iz Gorice, ob letošnjem Dnevu slovenske kulture. V monodrami, zgodbi ostarele ženske, ki je štirideset let skrbela za invalidno sestro, se je Sardočeva še posebej vživela v vlogo glavne in edine junakinje in osvojila pozornost gledalcev. Morda bi kazalo predstavo ponoviti še kje drugje. (Mira Sardočeva na predstavi v Sovodnjah - foto S.R.).
ČRPALKE
Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ulica Crispi ESSO - Ul. Lungo Ison-zo
MONTESHELL - Ul. Aquileia
ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste
TRŽIČ
MONTESHELL - Ul. Boito
IP - Ul. Metteotti AGIP - Ul. Cosulich
KRMIN
AGIP - Drev. Ven. Giulia
GRADIŠČE
MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Garibaldi SLOVRENC MONTESHELL - Ul. D’Annunzio.
ROMKE
AGIP - Ul. Redipuglia
MARJAN
MONTESHELL - Ul. Manzoni
STARANCAN AGIP - Ul. Mainardis
Sl ŠOLSKE VESTI
SDZPI obvešča, da bo v kratkem priredil tečaj informatike vvindovvs in word za vvindovvs (60 ur). Vpisovanje in morebitne informacije do 18. februarja na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan, razen sobote, od 10. do 13. ure.
□ OBVESTILA
DRUŠTVO UPOKOJENCEV - GORICA obvešča, da bo avtobus za današnje veselo pustovanjeodpeljal ob 16. uri izpred gostilne Primožič s postanki v Podgori, Standrežu in Sovodnjah.
KINO
GORICA
VITTORIA 18.00-
20.00-	22.00»Demolition man«. I. Sylvester Stallo-ne in Wesley Snipes. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.30-19.45-22.00»Mrs. Doubtfire, mammo per sempre«. I. Robin VVilliams.
TRŽIČ
COMUNALE 18.00-
20.00-	22.00»The snap-per«. S. Frears.
" ■
LEKARNE
V 71. letu starosti nas je zapustil naš dragi
Mirko Visintin
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL GIARDENO (Baldi-ni), C. Verdi 57, tel. 531879
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315
POGREBI
Danes ob 9.30, Giocon-
da Donda vdova Fonta-
nin, iz splošne bolnišnice
v Gradišče, ob 11. uri, Carmella Abrami vdova Samari, iz bolnišnice Janeza od Boga v stolnico in na glavno pokopališče, ob 12. uri, Cesare Del Fabbro iz Vidma v Loc-nik in ob 13.15, Bruno Amaldo Olivo, iz splošne bolnišnice v Moš.
Pogreb bo danes, 12. februarja, ob 11. uri v farni cerkvi sv. Stefana v Romjanu.
Žalostno vest sporočajo zena, hčeri, zet, vnuki, brat in sestra ter ostali sorodniki
Darujte za A.I.R.C-Raziskovalni inštitut za boj proti raku (poštni t/rn št. 307272)
Topla zahvala vsem, ki boste dragega pokojnika spremili na zadnji poti.
Tržič, Romjan,
12. februarja 1994
Pogrebno podjetje Preschern
Ob smrti tovariša Mirkota Vižintina, bivšega borca NOB, izreka iskreno sožalje
sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje.
VALENTINOVO
NOVI MODELI
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 - Telefon (0481) 790074

Rokica / bencin za vso fjk
V Bruslju še nič ne vedo
Obisk predsednika Trgovinske zbornice na sedežu EGS
Predsednik goriške r§°vinske zbornice dr. nzo Bevilacqua se je te mudil v Bruslju, kjer i6Je osebno zanimal,
, ? 0 je s predlogom, da fla celotnem ozemlju Janije Julijske krajine eli zagotovoljen kon-^gent bencina po ‘nižani ceni. Predlog v em smislu je decembra m izoblikoval i talij an-„ Parlament, vendar pa *a vlada, kakor kaže, Se 1 Posredovala na sedež ^ropske gospodarske skupnosti. V Bruslju,
J*1®.® v tiskovnem spo-oCilu o obisku dr. Bevi-acque, uradno ne vedo mesar. Zadevo bo mo-,ala vsekakor preučiti omisija, ki odloča o posrednih davščinah, bese-tem pa bo imela di komisija, pristojna a preučevanje vprašanj konkurence.
Zadeva torej še ni ak-malna, ugotavlja dr. Be-dacqua. Kako bi pred-t°8 utegnil vplivati na °bstoj Goriške proste co-ae’ )e v tem trenutku ežko reči. Drastičnih Posledic najbrč ne bi bi-to, če upoštevamo, da je 'jS pred letom dni vze-ta na znanje obstoj Goriške proste cone.
, Pmbsodnik trgovinske ornice dr. Bevilacqua je kratek obisk v Bruslju okoristil tudi za izmenjavo informacij in mnenj s predstavniki aznih ustanov in orga-nizmov, ki so pobliže edili celotnemu proce-su seznanjanja in prizma obstoja proste co-e' Tako je dr. Bevilac-^Ua s številčnimi podatki dokazoval, da bi ,o izvajanje lani dogo-0rienih kriterijev glede
dodeljevanja kontingentov proste cone industriji povzročilo dodatne težave v gospodarstvu in najbrž dodatno število, okrog tisoč, nezaposlenih.
V pogovoru s predstavniki EGS je Predsednik Trgovinske zbornice pojasnil tudi ukrepe, ki jih zbornica že sprejela, da bi uresničila priporočila EGS z lanskega februarja.
Glede polnomočnosti zakona št. 237 (prispevki industrijskim podjetjem, ki so doslej delala za potrebe vojske in ki se nameravajo preusmeriti), so predstavniku zbornice v Bruslju dali razumeti, da bo treba počakati še nekaj časa. Menda je glavni razlog v dejstvu, da italijanska vlada še ni dostavila celotne dokumentacije. V goriški pokrajini bi tak ukrep zadeval vsaj dve podjetji, Officine mecca-niche goriziane v Vilešu in podjetje Alenia v Ronkah.
Do zamud in dodatnih težav pa prihaja glede možnosti vključitve tržiškega pristanišča v takoimenovani načrt "Master Plan”, ki ga pripravlja komisija EGS za prevozništvo. Ravnatelj omenjene komisije Ara-gon Morales, je pojasnil, da je smisel načrta predvsem programiranje pristaniške dejavnosti in da ne predvideva finančnih posegov. Vsekakor bo mogoče vključitev Tržiča ponovno preučiti ob prvi reviziji, ki bo čez dve leti. Seveda, če bo italijanska vlada do tedaj predložila formalni predlog.
TRŽIČ /GLEDE DECEMBRSKEGA DOGOVORA
Po obisku v Trstu je Borghini imel še srečanje v Tržiču
Koordinator ožjega vladnega odbora za nujne posege v gospodarstvu, poslanec Borghini, se je po srečanju s političnimi in gospodarskimi predstavniki Trsta, včeraj popoldne srečal tudi s predstavniki gospodarstva, raznih ustanov in združenj z Goriškega. Srečanje je potekalo na sedežu posebne agencije za tržiško pristanišče, v Tržiču, vodil pa ga je predsednik Goriške trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacqua. Na srečanju so predstavniki gospodarstva in ustanov (srečanja se je udeležil tudi deželni odbornik Londero) izpostavili vrsto vprašanj, ki v tem trenutku zavirajo možnosti gospodarskega razvoja na Goriškem. Resnici na lju-
bo je treba zapisati, da so glavno besedo imeli predstavniki gospodarstva in da je poslanec Borghini imel ob koncu zelo kratek poseg, in vsaj deloma odgovoril na nekaj vprašanj. Predvsem je dal razumeti, da vladni krizni odbor ne more reševati vseh vprašanj, ampak da posega le v nujnih in izjemnih primerih. Pomanjkanje osebja v carinski upravi je stvar, ki jo je mogoče rešiti po običajni poti. Opozoril je tudi, da je vloga družbe Indusvi odvisna zdaj od krajevnih dejavnikov, potem ko je bil v Rimu podpisan načelni dogovor. Glede Indusvija je prišlo do krajšega polemičnega besednega spopada med predstavniki sindikatov,
ki so deželnemu odborniku očitali, da se še ni pozanimal, da bi razrešil vozel, ki ga je zavezala prejšnja uprava.
Predsednik Trgovinske zbornice in predstavniki tržiškega gospodarstva so Borghinija opozorili na pomen, da se čim-prej sprostijo znatna finančna srdstya za dograjevanje in opremljanje pristanišča ( ned sedem milijard lir), ki predstavlja eno od pomembnejših uspešnih gospodarskih dejavnosti v pokrajini in deželi nasploh.
Nekaj vprašanj se je nanašalo tudi na odpiranje takoimenovanega "BIG centra”. Zdi se, da bo pred uresničitvijo treba premagati še precej birokratskih in drugih ovir.
PORTOROSEGA / V JANUARJU
Promet v luki rahlo upadel
Porast pričakujejo že v prihodnjih mesecih
V tržiškem pristanišču Portorosega je bil promet v januarju nekoliko nižji od predvidevanj. Pretovorili so le nekaj nad 178 tisoč ton, kar je za dobrih deset odstotkov manj od mesečnega poprečja lani (208.000 ton). V pristanišču računajo, da gre za občasni padec in da bodo že v tem in naslednjih mesecih nadoknadili manjši promet. Splošni trend v lanskem letu potrjuje namreč, da se pristanišče razvija in da se bo to nadaljevalo tudi letos.
Nekoliko nižji promet v januarju je pripisati zmanjšanju pošiljk premoga (bilo ga je za eno tretjino manj kakor januarja lani) in lesa, oziroma lesnih izdelkov, ki so jih januarja lanskega leta pretovorili skoraj 28 tisoč ton, letos pa samo 7.229 ton.
Od skupne količine 178.356 ton pretovorjenega blaga, odpade na prispele pošiljke 143.396 ton, na odpremljene pošiljke pa 34.960 ton. Januarja se je znižal tudi promet blaga v odpremi, predvsem pa tokrat niso zabeležili pomembnejših količin železarskih izdelkov.
Najpomembnejše (po količini) prispele pošiljke v januarju so bile celuloza 44.431 ton (januarja 1993 33.871 ton), premog 44.000 ton (66.000 ton), kaolin ( 22.146 ton (15.810), žitarice 21.686 ton (13.731 ton), les 7.229 ton (27.944 ton), cement 1.301 tona (2.755 ton), granit 1.610 ton.
Glede odpremljenega blaga so na prvem mestu žitarice 16.220 ton ( 17.130 ton), les 6.297 ton ( 2.832 ton) papir 3.287 ton, stroji in izdelki mehanske indutrije 7.515 ton.
NOVICE
Danes na gradu koncert dua Pahor-Slama
V okviru glasbene sezone združenja AGIMUS bo danes ob 17. uri na konferenčni dvorani pokrajinskega muzeja na gradu koncert dua Irene Pahor in Dine Slama, dveh tržaški znanih in uveljavljenih glasbenih izvajalk. Program današnjega koncerta napoveduje skladbe Ortiza, Bassana, Fingerja, Abela, Demachiya, Haydna in tudi skladbo klavičem-balistke Dine Slama.
Ne pozabite - jutri tudi dianatečaj na temo pusta
Čeprav smo že večkrat poročali o natečaju, ki ga je ob letošnjem pustu razpisal fotoklub Skupina 75 naj na to pobudo vnovič opozorimo, saj jo bodo izpeljali jutri, ob priložnosti goriškega pustnega sprevoda in ko se bodo v raznih krajih odvijale pustne prireditve. Prijave za sodelovanje in nato oddaja filmov bo jutri od 9. do 19.15 na Verdijevem korzu, 87 poleg fotodelavnice Medeot. Natečaja se lahko udeležijo poklicni in amaterski fotografi.
Pust v Tržiču-tokrat tudi poseben poštni žig
Pokrajinsko poštno ravnateljstvo obvešča, da bodo 15. t.m., ob tradicionalni pustni prireditvi v Tržiču, v tem kraju odprli tudi začasni poštni urad, opremljen s posebnim žigom ”34070 Monfalcone (GO) 15.2.1994 - Camevale monfalconese - Mostra filatelica e numismatica”. Začasni poštni urad bo deloval v prostorih županstva.
Obvestilo Kvesture - nihče ni pooblaščen za naročnine
Iz goriške kvesture obveščajo, da so se tudi v našem mestu pojavile osebe, ki občane prepričujejo, naj se naročijo na razne revije. Ljudje naj takim osebam ne nasedajo. Iz kvesture sporočajo, da nihče nima pooblastil za zbiranje naročnin. Za plačilo naročnine na revijo Polizia Modema, pa je potrebno oditi do poštnega urada in tam vplačati naročnino preko poštnega tekočega računa. Gre torej za prevarante.
Danes praznujeta na Peci 50-letnico poroke
Jožef Malič in Bernarda Novak
Ob zlatem jubileju jima prisrčno nazdravljajo
hčeri Milojka in Anica, zeta Niko in Renzo, vnuki, pravnukinji, brat, sestre in ostalo sorodstvo.
jHASBA / PO ENOMESEČNEM SEMINARJU S S. GAD2IJEVIM
Zaključni koncert mladih pianistov
Obiskovalo ga je 24 mladih pianistov iz Gorice, Trsta in Slovenije
nuarju pridno vadili pod Gadžijevim vodstvom in pokazali veliko muzikalno in tehnično pripravljenost, kar seveda potrjuje pomen pobude, ki se bo predvidoma nadaljevala tudi v prihodnje. Gadžijev je namreč na začetku seminarja poudaril, da zelo rad dela z gojenci tukajšnjih glasbenih šol, da so nadarjeni in zato sposobni doseči tudi zahtevnejše cilje. Prav to je razlog, da se je začelo sodelovanje, ki se bo, kot kaže, tudi nadaljevalo. Rezultati letošnjega seminarja so po oceni gojencev kakor prirediteljev - Centra za Glasbeno vzgojo Emil Komel in šole Glasbene matice -vzpodbudni. Prav zato je treba s tovrstno izkušnjo tudi nadaljevati. Na sliki - foto Studio Reportage -z zaključnega koncerta ob koncu enomesečnega seminarja.
Svetovnoznani klavirji, * Pedagog Sijavuš adZijev je pred kratkim Zaključil enomesečni 6Cai z gojenci glasbenih ??1 iz Gorice, Trsta in *žn)ih krajev v Slov eniji- Lekcijam, ki so
se
začele v januarju je redno sledilo štiriindvajset gojencev, med njimi so bili tudi gojenci državnega konservatorija Tartini iz Trsta. Gre za nadvse uspešno in koristno izkušnjo z učiteljem
svetovnega slovesa. Ob zaključku tečaja, ki se odvijal v Katoliškem domu v Gorici, smo v sredo zvečer lahko prisluhnili še zaključnemu nastopu. Koncertirali so mladi pianisti, ki so v ja-
NATEČAJ / OB NOVEM SEJMU FOTOSTIK NA GR
Ljubljanski sejem in DFS razpisala fotografski natečaj na temo "Vino”
Vinogradniki iz naše dežele, posebej z območja Brd, so že stalni gostje na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani, ki je v programu konec poletja in kjer so doslej osvojili bogato bero priznanj, tudi najvišjih. Letos pa bodo na temo "Vino” lahko sodelovali tudi kot ljubitelji fotografije na natečaju, ki ga razpisuje Ljubljanski sejem. Od 24. do 28. maja bo namreč na Gospodarskem razstavišču sejem Fotostik - sejeiji fotografskih aparatov, opreme in nasploh materialov, ki sodijo na to
področje. Natečaj je namenjen poklicnim in amaterskim fotografom, najboljša dela bodo razstavili na omenjenem sejmu in nato tudi na sejmu Vino 94, ki bo tako še bogatejši. Naj povemo še, da je treba prispevke (fotografije ali diapozitive) poslati najkasneje do 20. aprila letos. Vsak avtor lahko sodeluje z največ šestimi fotografijami, oziroma diapozitivi, oziroma kolekcijo štirih fotografij. Diapozitivi so lahko formata 24x36 mm do 9 x!2 cm, fotografije izvedenka formata 24x30 cm
in večje do 50x60 cm. Fotografska dela je treba poslati pod šifro, v zaprti ovojnici na naslov Ljubljanski sejem d.d. Dunajska cesta 10 - 61000 Ljubljana. Ljubljanski sejem bo za svoje potrebe odkupil tri dela. Predloženo gradivo bodo avtorjem vrnili v oktobru 1994.
Za poslana dela odgovarja prireditelj - Ljubljanski sejem. Naj povemo še, da bo dela ocenjevala strokovna žirija v kateri bodo predstavnik Ljubljanskega sejma, Društva DFS in oblikovalec.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Marko Waltritsch
TISKANA BESEDA NA GORIŠKEM
Predavalnica knjižnice Damir Feigel, v četrtek, 17. februarja, ob 18. uri. Predstavitev informativnega mesečnika “Glasilo” in zvezka zbranih pesmi prof. Milana Bekarja-Bršljanskega.
10
Sobota, 12. februarja 1994
SLOVENSKA KRONIKA
GORENJSKE NOVICE
Zdravniška zasebna praksa
KRANJ - Proces privatizacije je v zdravstvu neposredno povezan z možnostjo najema ambulantnih prostorov Osnovnega zdravstva Gorenjske. Prevladuje ocena, da je zanimanje za najem dokaj veliko, zato je vodstvo osnovnega zdravstva Gorenjske v dogovoru s predsedniki izvršnih svetov gorenjskih občin pripravilo predlog najemne pogodbe, ki ga te dni že obravnavajo na sejah občinskih gorenjskih vlad. Po predlogu pogodbe naj bi imeli pri najemu prednost dosedanji zaposleni Osnovnega zdravstva Gorenjske, opremo bodo zaenkrat dajali v najem, ne bodo pa je prodajali, kot je to mogoče pri drobnem inventarju.
Problem stekline
KRANJ - Poseben problem na področju delovanja Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske je trenutno, verjetno pa bo tudi v prihodnje - steklina, ugotavlja v letnem poročilu za leto 1994 v. d. direktorja Andrej Pipp. Na posameznih območjih Gorenjske, posebno v Poljanski dolini in Bohinjskem kotu je epidemija stekline trenutno na vrhuncu. Na zavodu ocenjujejo, da je bilo minulo leto v splošnem uspešno, hkrati pa opozarjajo, da nimajo zadosti ustreznih kadrov.
Vodovod Hudo - Praproše
TRZIC - Problem oskrbe naselja Brdo s pitno vodo je v tržiški občini izpostavljen že vrsto let, ugotavlja predsednik občinske vlade Frančišek Meglič, in dodaja, da si krajani zelo prizadevajo, da bi pridobili dovod zdrave pitne vode iz vodovodnega sistema Brezje. Ker ima sosednja vas Praproše iz radovljiške občine enak problem, ki bi ga bilo mogoče rešiti le z vodovodnim priključkom na predvideni rezervoar v vasi Brdo, so predlagali, da bi s sofinanciranjem obeh občin zgradili prepotrebni vodovod.
Stanovanjski fond
TRZIC - V občini so hoteli ustanoviti svoj stanovanjski sklad, vendar so se v tržiški vladi po posvetovanju s stanovanjsko zadrugo Kranj odločili, da bodo Kranjčani zanje opravljali vlogo neprofitne stanovanjske organizacije. Ozadje te poteze tiči v določilih pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij oziroma v vsebini razpisa upravnega odbora stanovanjskega sklada RS, ki govori o posojilih za neprofitne stanovanjske organizacije, ki gradijo ali kupujejo neprofitna najemna stanovanja. Zaradi pomanjkanja stanovanjskega fonda so se v tržiški občini odločili za nekaj možnih rešitev: nadzidavo stanovanjskih enot na Deteljici, odkup GradbinCevega samskega doma ter novogradnjo na Mlaki 1, kjer so sedaj lesene barake.
Več prekrškov
ŠKOFJA LOKA - V preteklem letu je občinski sodnik za prekrške prejel 4117 predlogov za uvedbo postopka o prekršku, kar je v primerjavi z letom poprej 17 odstotno povečanje. Prejeli so tudi 439 zadev pravne pomoči, kar pa je v primerjavi z letom 1992 8-odstotno znižanje. Struktura prekrškov se ni bistveno spremenila, še vedno so na prvem mestu prekrški s področja varnosti cestnega prometa, sledijo prekrški zoper javni red in mir ter varstva okolja in financ.
Novice zbral Vine Bešter
SEŽANA / POLITIČNI OBRAČUNI
Občinski IS v resni krizi
Zveza za Primorsko poziva k treznosti - Pregled delo IS
Zadnji dogodki v sežanski občini (interpelacija 11 delegatov občinske skupščine, v kateri očitajo hujše in manj hude kršitve občinski vladi; vladin odgovor, s katerim je javnost seznanjena, vse to bo v Četrtek, 17. februarja, na dnevnem redu v skupščini) dvigujejo temperaturo v občini in zunaj nje. Stranka Zveza za Primorsko oziroma njen občinski odbor za Sežano nam je poslal izjavo, s katero izraža veliko zaskrbljenost ob spremljanju zadnjih dogajanj v občini. Na osnovi javno znanih podatkov sodi, da nekaterih problemov v občini ne rešujejo pravočasno in sproti, da javnost ni deležna natančnih podatkov.
Sežanski občinski odbor stranke Zveze, za Primorsko zahteva, naj pristojni organi občinske skupščine
raziščejo očitane nepravilnosti, zlasti tiste, ki se nanašajo na prodajo občinskega premoženja. Občinski odbor nikakor »ne želi, da bi prišlo do krize izvršnega sveta, dokler ustrezni organi ne bodo ugotovili dejanskega stanja in raziskali sporne postopke«. Sele ko bodo raziskali vse omenjene zadeve, bo mogoče zahtevati kolektivno in posamično odgovornost. »Občinski odbor ZZP Sežana opozarja tudi na to, da zadnjih dogodkov ne bi smeli izkoriščati v politične namene in za obračune. Treba je ravnati odgovorno, zavedajoč se, da vsak udeleženec v upravljanju občine nosi svoj del odgovornosti za splošno stanje in posamezne ukrepe,« je še zapisano v izjavi ZZP za javnost. (V. C.)
CERKNICA / TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTEjj
S Krpanom po Notranjski
Vloga centra bo tudi ekološko osveščanje
V okviru projekta Notranjski park že skoraj dva meseca deluje turistično-infonnacijski center (TIC) v Cerknici. Pri nastajanju in delu tega centra je sodelovalo vec nosilcev turistične dejavnosti; na prvem mestu omenimo skupino, ki vodi in pripravlja projekt Notranjski park (podjetje Area), društvo turističnih vodnikov - sekcija Notranjska in komisijo za turizem pri izvršnem svetu občine Cerknica.
Najpomembnejši rezultat dosedanjega skupnega dela je priprava vsebinskih programov in informacij sko-propagandnega gradiva. Programi vsebujejo blizu 40 različnih enodnevnih vodenih izletov po biosfernem območju Notranjski kras (Unesco je status biosfemega območja
AJDOVŠČINA / NOVA OBČINSKA VLADA
Srečna roka mandatarja
Branko Tomažič je izbiral med strokovnostjo in politično pripadnostjo
Po nesklepčni seji in spodletelem poskusu volitev mandatarja za sestavo občinskega izvršnega sveta je občinska skupščina v četrtek proti večeru vendarle izvolila novo občinsko vlado. Njeno sestavo je predlagal mandatar Branko Tomažič, ki prihaja iz vrst Slovenske ljudske stranke.
Občinska vlada bo številčno ostala nespremenjena, sestavljalo jo bo sedem članov. Poleg predsednika bosta poklicno opravljala funkcijo še dva podpredsednika: Lojze Dum v oddelku za notranje in splošne zadeve ter družbene dejavnosti in Evstahij Paljk
(edini iz bivše garniture), ki bo vodil obsežen oddelek za gospodarstvo, finance in urejanje prostora. Druga področja bodo nepoklicno »pokrivali« Niko Ličen, Anton Kobal, Marijan Cigoj in Anton Ožbolt.
Skupščina je predlagani izvršni svet izvolila z 39 glasovi za in enim proti. To pomeni, da je imel novi mandatar Branko Tomažič srečno roko pri sestavi predloga novega IS -kljub temu, da je moral loviti ravnotežje med stro-kovnstjo in politično obarvanostjo članov izvršnega sveta, kot je omenil. Občina Ajdovščina ima sedaj
taksno vlado, za kakršno so se dogovorili med SKD, SLS in nedavno nastalo levo stranko - Združeno listo. Iz dogovora sta bili izpuščeni LDS, ki ni imela predlogov in pripomb, in lokalna stranka Nova, ki je mandat ni pritegnil zaradi vnaprejšnjega zavračanja mandatarja. Na seji občinske skupščine so vendarle opozorili, da mora sedanja vlada pritegniti k sodelovanju dosedanjega poklicnega elana IS za notranje in splošne zadeve ter družbene dejavnosti Zdravka Novinca, ki je obdržal funkcijo sekretarja IS in skupščine.	(A. L.)
PIRAN / INVESTICIJE V ŠOLSTVU
šolo v Zelenem gaju bodo dokončali še ta mesec
V marcu se bo predvidoma začelo prenovo gimnazije
Gradnja druge faze osnovne šole v piranskem Zelenem gaju se končuje, kajti že konec tega meseca naj bi bila vsa dela zaključena. Tako bo šolski objekt, ki so ga začeli graditi že pred 14 leti, takrat v okviru programa samoprispevka, končno zaživel tak, kot je bil prvotno zamišljen. Ko je bil pred leti dograjen prvi trakt, se je tam začel pouk za višje razrede osnovne šole, prvi štirje razredi pa so ostali v starem šolskem objektu. Tako je šola delovala na dveh lokacijah, v stari Soli je ostala tudi uprava in kuhinja.
Dograditev severnega trakta in središčnega povezovalnega dela objekta je bila zahteven podvig za gradbenike, saj je večina objekta z zadnje strani vkopana v hrib. Predvsem pa je
bil projekt zahteven za občinske finance. Načrtovana vrednost investicije je bila 246 milijonov tolarjev, dokončni obračun pa bo zanesljivo večji. Finančno konstrukcijo so uspeli izpeljati tako, da so tu začasno angažirali tudi del stanovanjskih sredstev. Kljub nekaterim dvomom in pripombam menijo, da so bile odločitve o dograditvi šole pravilne, saj brez poguma pri odločanju tega projekta ne bi mogli izpeljati in bi lahko še kdo ve kako dolgo čakali na šolo, v kateri bodo imeli učenci res dobre pogoje za učenje.
Nov trakt z učilnicami je bil dokončan že lani pred začetkom tega šolskega leta, tako da se je pouk za vse piranske šolarje že začel v novi šoli. Novozgrajeni trakt je bil načrtovan za po-
uk na predmetni stopnji, tu so tudi novi kabineti in posebne učilnice. V starejši trakt pa so se preselili šolarji nižjih razredov, ki bili so prej še v stari šoli.
Zdaj zaključujejo zadnja dela v veznem traktu - polaganje podov, barvanje in instalacijska dela. Tu bodo piranski šolarji končno dobili svojo telovadnico, poleg tega' pa bo v veznem traktu tudi kuhinja in jedilnica, knjižnica, prostori uprave in še nekaj prostorov za posebne dejavnosti.
Manjka pa še oprema, saj zdaj še zbirajo ponudbe dobaviteljev. V pisarnah bodo sicer uporabili staro pohištvo in opremo, kuhinjo in knjižnico pa bo treba opremiti povsem na novo.
Selitev kuhinje in uprave šole iz starih prostorov
je treba opraviti čimprej tudi zato, ker bodo v začetku marca v stari šoli, kjer je sedaj piranska gimnazija, pričeli z adaptacijskimi deli. Ker bodo potrebni precejšnji gradbeni posegi, se bodo morali v času del preseliti tudi dijaki. Piranska gimnazija, ki je bila v tem letu ponovno oživljena po desetletni prekinitvi, ima sedaj vpisane samo dijake prvega letnika, zato ne bo tako težko zagotoviti pouk v drugih prostorih, dokler ne bo dokončana adaptacija njihovega objekta. Dogovorili so se že, da bodo med obnovo začasno dobili prostore v Pionirskem domu. Tako bodo lahko imeli pouk le v dopoldanskem času in ne bodo motile dejavnosti, ki tu sicer potekajo popoldan.
Boris Vuk
Obrazi
morja-
ribištvo
PORTOROŽ - Že teden dni je v vili San Marno pri Splošni plovbi v Portorožu na ogled razstava fotografij in različnih eksponatov s pomenljivim naslovom »Obrazi morja - ribištvo«, ki so jo z roko v roki pripravili piranski muzej in knjižnica ter pokrajinski muzej iz Kopra. Srečanja ob otvoritvi sta se udeležila znana morska izvedenca dr. prof. Miro-1 slav Zei in mag. Andrej Avčin, ki sta s svojim širokim poznavanjem tematike in ostroumno besedo marsikateremu udeležencu pomagala odkriti nov svet. Omenimo, da sta fotografije za razstavo prispevala Vlado Bemetič in Mitja Jančar. Razstavljeni eksponati bodo do 6. marca na ogled vsak dan med 10. in 16. uro (razen ponedeljka in torka).	(A. Zn.)
pogojno že sprejel) s Sterilnimi možnostmi za rekreacijo, izobraževanje, ogledovanje naravnih in drugih zanimivosti, spoznavanje domačinov in kmečkih opravil, pokušino domače hrane in podobno. Geslo propagandnih zgibank, ki so ravnokar v tisku je Martin Krpan, kar pomeni, da so pri oblikovanju ponudbe ostali zvesti ljudskemu izročilu, spoznavanju tipične notranjske pokrajine in njenih prebivalcev. Posebna zanimivost programov je, da bodo gostje na izletih uporabljali okolju prijazne oblike prevoza: kolesarjenje, jahanje, vožnjo z lojtr-niki. Program so oblikovali na osnovi izkušenj tako imenovanih poskusnih izletov, ki so jih lansko leto mladi krajevni vodniki
pripravili kar 50 - zlasti Z6 šolske in organizirane skU" pine upokojencev.
Vsebina TlC-a bo poleg informiranja in promocij6 tudi naravovarstveno h1 ekološko osveščanje obiskovalcev in nenazadnj6 tudi domačinov. Delo cerkniškega TIC-a je tudi v tesni zvezi z nastajajočic1 Notranjskim parkom. Gre za prvega od več centrov, ki naj bi nastali pri vhodih v park in v njegovih večjih središčih. Njihova vloga bo nuditi obiskovalcem popolno informacijo o parim-Voditeljica centra Ksenij6 Dvorščak je poudarila, da želijo k sodelovanju pritegniti čim več domačinov, saj so ti s svojim načinom življenja in gostoljubnostjo nepogrešljiv del turistične ponudbe.
Mateja Godejsa
NOVA GORICA / SREDNJE ŠOLE
Večne zadrege z učilnicami in telovadnicami
Novogoriško srednje šolstvo že nekaj časa pestijo prostorske nevšečnosti. Čeprav njihovo reševanje ni dolžnost občine (srednje šolstvo sodi pod varstvo države), je doslej občina pokazala nemalo zanimanja, da bi jih reševala skupaj z državo. Nova Gorica je vendarle mesto mladih, občina pa zanje naredi le toliko, kolikor more. V vseh letih, kar stoji to mlado mesto, se ves čas srečujejo s problemom prostorov za telovadnice, plavališča in celo za učilnice, četudi se na razmeroma majhnem prostoru gnete kar precej srednjih šol. Dosedanjim željam šolnikov in obcinarjev je novo upanje vlil »šolski tolar«, ki ga bodo zbirali tudi na tem koncu Slovenije in prav bi bilo, če bi tukaj tudi ostal - ali pa vsaj njegov večinski del.
Vse dosedanje rešitve so bile samo začasne, nikoli ni bilo zadosti volje in denarja, da bi naredili nekaj stalnega, je bilo slišati na nedavni seji občinskega izvršnega sveta, na katerega so povabili tudi vse ravnatelje srednjih šol in dijaškega doma. Skoraj vse srednje šole se srečujejo s prostorsko stiske. Novogoriška Srednja šola (takšno ime po novem nosi gimnazija oziroma nekdanji NSC) naj bi svoje prostorske stiske reševala z novogradnjo agroživil-ske šole v naselju Po-dmark. Ob njej naj bi zgradili tudi telovadnico in manjši dijaški dom. Zdravstvena šola, ki tudi deluje pod »streho« novogoriške SS naj bi se preselila v preurejeno Coroni-nijevo rilo znotraj šempe-trske bolnišnice (ah pa bi šli v novogradnjo). Prostorsko stisko sedanjega dijaškega doma na Streliški cesti naj bi rešili s pri-zidavo (nadzidavo) in tako pridobili novih 120 le-
žišč. Del denarja za ta dela naj bi se nakapljal od prodaje objektov dijaškega doma na Grčni, kjer so prostori vse prej kot ustrezni za domske doma. Pr®( malo prostora imajo tud1 na srednji ekonomski in trgovski šoli.
Najhujši problem v mestu s štirimi srednjimi šolami oziroma šolskim1 centri, v katerih obiskuje pouk okoli 3500 učencev, in dvema velikima osno-vnima šolama s prav toliko učenci, je pomanjkanje telovadnic. V mestu ima]0 zdaj štiri, vendar so zasedene od jutra do mraka. Vsi se strinjajo, da je to največji zalogaj, s katerim mesto že predolgo odlaša. Na omenjeni seji občinskega izvršnega sveta so se vsi strinjali s predlogom, naj bi vprašanje telo-vadnic (e) skupno reševal! občina in republika. Zgraditi bi bilo treba telovadnico, ki bi zajemala šes vadbenih enot, od tega naj bi bile tri enote združljive v eno veliko, poleg nje pa bi bile še tri telovadnice, ki bi bile med seboj ločene. Objekt bi mora imeti tudi značaj športne dvorane.
Na sestanku so prisotm spregovorili tudi o vpra
šanju univerzitetnega Stu
dija v Nori Gorici. Ta naj bi zadovoljeval potrebe regije in tudi širšega P0^ dračja. Dosedanji disloci rani oddelki nekaterih 13 kultet ljubljanske univer ze so bili bolj izraz želja, kot prave in nujne pove zave s koristmi širše dru žbene skupnosti. Ta mora namreč povedati, kakšne izobražence potrebuje, še le nato bi v mestu odpoj potrebne oddelke. ViSJ^ ali visoki šoli se Nova Go rica ne odreka, noče pa J® imeti na vrat na nos, a ^ »samo zato, da bi jo i®e li«, kot je omenil nek ra zpravljalec.	. „
Vojko Cuder
OPČINE / DANES POPOLDNE TRADICIONALNI SPREVOD VOZ
Med običaji in aktualnostjo: v tem zelo širokem, razponu se že od svojega nastanka lagodno giblje tudi Kraški pust (isto pot so namreC že prej njim ubrale številne slične prireditve). K starim običajem veže vsakoletni šegavi in razposajeni sprevod na Opčinah pac prastara navada norčevanja in veseljačenja, k aktualnosti pa izbira tem, ki jo vsaka skupina obdela glede na lastne sposobnosti (tehnične), zmogljivosti (finančne) in domišljijo. Letošnji Kraški pust pa ima z aktualnostjo še tragično vez: v žiriji, ki bo danes popoldne odločala o zmagovalni, bi moral namreč sodelovati tudi Sašo Ota, ki ga pa ni veC med nami. Njemu in ostalima dvema elanoma ekipe deželnega sedeža RAI organizatorji posvečajo tokratni Kraški pust
V sprevodu, ki bo ob 14. uri krenil s Pikelca, bo devet domačih vozov, kot zadnji pa bo odpeljal voz iz Parij pri Pivki. Že izbrani naslovi vozov nazorno pričajo, da se je večina nastopajočih odločila za žgoče
teme, katerih letos prav gotovo ni manjkalo. Po vrstnem redu, ki ga je določil žreb, bodo (Ce se ne bo zadnji hip zapletlo s kakšnim birokratskim vprašanjem) od Pikelca po Narodni pa vse do Brdine vozili voz iz Bazovice (Skupaj v Evropo), iz Praprota (Ber-lus est Berlus) od Sv. Ivana (DomaCi cigani), iz Pod-lonjerja (Svet v malem), iz Saleža-Zgonika (Juraššik pork), z Opčin (Buh nam dej zdravje), s Proseka-Kon-tovela (Bilo je nekoč), iz Sempolaja (Genetika 2000 vsi enaki) iz Trnovce (Zapeljiva kaCa) in iz Parij (Mačehovski odnos). Prijavilo se je tudi šest skupin mask (Prebeneg, PišCanci, KD Prešeren iz Boljunca, SS Kosovel z Op Cin, Bar-kovlje in Zagraj), ki bodo hodile za vozovi, na Čelu vseh pa bo godba na pihala iz Gradca. Celotnemu sprevodu bosta seveda poveljevala kralj in kraljica, ki bosta letos še posebej velikodušna, saj bodo nagrade -glede na uvrstitev seveda -podelila vsem nastopajočim.
draguljarno malalcin
34016 OPČINE - Narodna ulica 28 - Tel. (040) 211465
darilni predmeti bombon iere
Opčine - Narodna ulica 44/b tel. 040/213124
34016 opčine (ts) - tel. (040) 213957 - proseška ulica 6
PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV
ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM
VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA ČISTILNIH NAPRAV
OPČINE - UL. PEONIE. 3 Tel. (040)211336-213592 Fax (040)214802
PROFUMER1A 90
Na Opčinah - Narodna ul. 118 - Tel. 040/212061
Vam nudi proizvode znanih znamk: - SHISHEIDO	- velika izbira bižuterije
- CLARINS	- AZZARO
__	- TERME Dl SATURNIA - G. VERSACE
Obutve
usnjena galanterija
Opčine
Narodna Ul. 122 Tel (040) 213900
“Lucky - Video”
SPOSOJANJE
VIDEOKASET
PRODAJA
COMPACT
DISK
Narodna ul. 24
OPČINE Tel. 214803
ODPRTO
OB
PONEDELJKIH
OBLAČILA moška ln ženska konfekcija
-_ OPČINE Narodna ul. 71-Tel.214269
pEKARNA IN SLAŠČIČARNA
BUKAVEC
^£U, krofi, straube. mulietniki
PROSEK 160 -TEL 225220
elegantno
spodnje
perilo
CVETLIČARNA
Mara
BAZOVICA - Ul. Gruden 48 - Tel. 226517
Jestvine
GRGIČ
Padriče 37	Telefon 226293
OPČINE
Proseška ulica 35 Tel. (040)211629
Peč na drva
PIZZERIA - BAR - GOSTILNA
»VETO«
DEBENJAK NADA in FABRIZI ERINO sne
ob torkih zaprto
BUFFET- PIZZERIA
»da RINO«
KOSILA - VEČERJE PIZZE
OPOLDNE IN ZVEČER
OPČINE Narodna ul. 65 Tel. 213821
ob nedeljah zaprto
Pekama - Slaščičarna
»čok:«
Narodna ulica 57	Telefon 213645
OPČINE (TS)
Cfcscetl(^0
Od leta 1909
uspešno delamo za vašo rast.
V osemdesetih letih
smo z vami zrasli tudi mi.
__I ^ ^ M \	A
POSOJILNICA OPČINE
Ul. Ricreatorio 2 - Opčine / Trg della Liberta 5 -Trst Tel. (040) 21491
Društvena gostilna Gabrovec Najemnici SAVINA in ANA Telefon 229168			PUSTNE ŠALE, PUSTNE MASKE, K0RJAND0LE Tatjana Prosek 154 Telefon (040) 251155
			
Gostilna BU5TIN BASTJANCIC L. ZIVIC P. & T. ZGONIK domača kuhinja • pizze iz krušne peči			
			
ŠPORTNA TRGOVINA			
HILL ŠPORT			
BAZOVICA - Ul. Kette 2	Telefon (040) 226515		
SVET
12
Sobota, 12. februarja 1994
ČEŠKA / PRILJUBLJENOST SKRAJNODESNICARSKE IDEOLOGIJE
Kar tretjina Čehov se strinja s skrajneži
No udaru predvsem Romi - Največ napadov v Pragi
PRAGA - Na valovih naraščajočega rasnega sovraštva so skrajnode-sničarske skupine na Češkem razglasile lovopust za Rome in Žide. Češke oblasti so prepričane, da vsaj deset skupin različno organiziranih skin-headov, vključno z neonacisti in domačo inačico Ku Klirx klana, redno z orožjem ustrahuje romsko manjšino in širi pro-tisemitska gesla.
Vzpon teh skupin se je zaCel po letu 1989, po padcu štiri desetletja dolge komunistične vladavine, ki je brezobzirno zatirala izražanje nacionalizma ali rasne nestrpnosti. Vladislav Plechaty, ki je na Čelu posebnega policijskega oddelka za boj zopeLdesniCarske skrajneže, pravi, da jih je vča-
sih nadzorovala tajna policija. Plechaty meni, da je približno 400 skinhea-dov neposredno vpletenih v zločinsko dejavnost v Pragi, Čeprav dodaja, da je težko navajati točne številke, saj številne skupine delujejo predvsem v podzemlju.
Policija meni, da nameravajo desničarski skrajneži Rome pregnati iz Čeških mest z ustrahovanji, fizičnimi napadi in s pisanjem rasističnih gesel ter z grozilnimi pismi.
V septembru je umrlo romsko dekle, ki je v strahu pred spolnim nadlegovanjem skočilo iz vozečega tramvaja v sicer mirnem zahodnoCeškem mestu Pisek. Dva dni pozneje je tolpa skinheadov štiri Rome nagnala na zamrznjeno reko Otavo, ki
teče skozi Pisek. Precej meščanov je opazovalo boj za življenje dekleta, preden je potonila. Po decembrskih podatkih notranjega ministrstva se je število napadov, povzročenih zaradi rasnega sovraštva, v dveh letih skoraj podvojilo, saj so od leta 1990 umorili že 16 Romov.
Neka novejša raziskava navaja, da 77 odstotkov Cehov na Rome »gleda negativno« ter da se več kot tretjina Cehov v starosti med 15 in 29 let strinja s početjem skinheadov. Poročilo ministrstva navaja različne tolpe, med katerimi se skoraj vse zavzemajo za to, da bi zoper Rome uporabili silo.
Ena najbolj organiziranih in nasilnih skupin so Naziskins, ki se šolajo v
skladu z navodili nekdanje nemške Hitlerjugend.
Druga skupina z imenom Nevidno kraljestvo Ku Klux klana je zaprosila za registracijo leta 1990, notranje ministrstvo pa je prijavo zavrnilo. Številne skupine izdajajo tudi časopise in revije, v katerih razglašajo svojo ideologijo. »Ko bodo naše zamisli zmagale in bomo izgnali vse pripadnike drugih ras, bomo v tednu dni opravili z Židi,« piše uvodnik v reviji Arijski boj.
Javnomnenjske raziskave opozarjajo, da je vzpon rasizma na Češkem še dodatno pospešil prihod več tisoč Romov, ki so se iz gospodarsko manj uspešne Slovaške preselili v začetku leta 1993. Povprečni Cefii
Tako kot vedno so Romi tudi zdaj najpogostejša tarča skrajnodesničarskih skupin
izražajo enako ogorčenje ob povečani udeležbi Romov pri zločinih, katerih število se je od leta 1990 povečalo za 80 odstotkov.
»Zločinov, ki so jih zagrešili Romi, ni več mogoče nadzorovati; lahko počnejo, karkoli se jim zljubi, in nihče jim ne bo stopil na prste. Zato je ključen interes republike, da očisti ta kup izmečkov,« je pred kratkim izjavil neki 19-letni skin-head za dnevnik Mlada fronta danes.
Skrajnodesničarska re-
publikanska stranka, ki je po volitvah leta 1992 zavzela četrto mesto, prav tako zagovarja uporabo sile zoper pojav v tej regiji, ki ga imenuje »romska mafija«. Republikanci odkrito hujskajo Cehe, naj ustrahujejo in nasilno preženejo romsko prebivalstvo. Lani februarja je vodja republikanske stranke Miroslav Sladek obljubil avtomobil znamke Alfa Romeo tisti krajevni skupnosti, ki bo uspela pregnati največ Romov. »Z naraščajočimi gospodar-
skimi problemi ob šibkih socialnih storitvah so lju' dje skrajno dovzetni za ideologije sovraštva, kjer lahko vse svoje probleme preusmerijo na mejne pripadnike družbe, med katere že po tradiciji spa-dajo Romi. Gre za zelo zay skrbljujoč pojav,« pravi Ivan Fišer iz Amnesty International. »Nisem pre' priCan, da večina na Češkem z menoj deli kakršnokoli zaskrbljenost zaradi naraščanja nasilnih dejanj zoper Rome.«
Jeremy Smith / Reuter
BELGIJA / KOLABORACIONIZEM
Poskus sprave sprožil razkol
Flamci se zavzemajo za pomilostitev, Valonciji nasprotujejo
BRUSELJ - Obsodbe, ki so jih leta 1944 izrekli flamskim kolaboracionistom, znova razvnemajo politične razprave. Premier Jean-Luc Dehaene je v Četrtek v parlamentu izjavil, da bo v prihodnjih mesecih »vzpostavil diskretne stike« s tistimi, ki predlagajo, da bi bilo treba resno razpravljati o tem vprašanju.
Jean-Luc Dehaene je tako odgovoril na proteste, do katerih je prišlo zaradi govora kralja Alberta H. Kralj je namreč izrazil željo, da bi poiskali vse možne načine in sredstva »za pomiritev obeh skupnosti« (flamske in frankofonske), ki bi prispevala »k spravi med državljani«. Ta odlomek kraljevega govora, ki zavezuje predvsem vlado, je bil dovolj, da so se prebudile nekatere stare strasti.
Represija, ki je sledila politični in gospodarski kolaboraciji z nacisti pred drugo svetovno vojno, je bolj prizadela flamski del prebivalstva kot francoskega. V imenu pangermanistiCne ideologije so nemške zasedbene oblasti močno spodbujale kolaboracijo, zlasti na severu, kjer živi flamsko prebivalstvo.
Uradno sicer ni nobenih podatkov o tem, kolikšno je število tistih, ki so še vedno zaznamovani zaradi nekdanjih obsodb. Po navedbah nekega parlamentarnega poročila iz leta 1985 je bilo zaradi kolaboracije obsojenih kar nekaj tisoč Flamcev, ki so še zdaj brez državljanskih pravic, njhovi dediči pa zatrjujejo, da so prizadete tudi njihove materialne pravice.
Od petdesetih let naprej so flamska nacionalistična gibanja neprestano zahtevala pomilostitev tistih državljanov, ki so jih obsodili po osvoboditvi Belgije leta 1944. Navajajo vrsto primerov, v katerih naj bi bile kazni pretirane, in obtožujejo takratno oblast (ki so jo sestavljali večinoma francosko govoreči prebivalci Belgije), da je hotela z represijo zatreti flamski nacionalizem.
Flamska kršCanskodemokratska stranka, ki je skoraj nepretrgoma na oblasti od druge svetovne vojne in iz katere izhaja tudi Jean-Luc Dehaene, je po raziskavah na dnu lestvice popularnosti. V Četrtek je ta stranka zahtevala vrnitev državljanskih in političnih pravic tistim kolaboracionistom, ki so bili obsojeni na zaporno kazen 20 let ali manj.
Kraljev govor, ki je vseboval podobne predloge, je Jean-Lucu Debaenu omogočil, da je lahko preveril, kakšen je odziv javnega mnenja na vprašanje splošne pomilostitve nekdanjih kolaboracionistov. »Mislim, da sem odzive na kraljevi govor razumel prav. Menim, da smo sposobni začeti razpravo o tej temi,« je izjavil Jean-Luc Dehaene pred parlamentom. (AFP)
NEKJE
EVROPI
Nekje v Evropi sva se z Romom srečala pred predmestno knjižnico, kamor so lani premestili njegovo soprogo. Pod pazduho je imel knjigo Frankopanov prstan in zavila sva v bližnjo krčmo oziroma bistro, iz katerega so zleteli trije ljudje, dva v civi-, lu in eden v uniformi hrvaške vojske. Psovali so kot pol turške armade na begu iz Dunaja. Vojak se je opotekal, se lovil za nevidne veje v zraku, krilil kot strašilo, dokler ga civilista nista podprla in odvlekla po pločniku. Možakar je bil nadelan, kričal je, bentil in grozil, vendar z Romom nisva mogla ugotoviti, zakaj je kričal, koga je preklinjal in komu je grozil.
Ko sva vstopila, sva naletela na podobno vzdušje: trije vojaki, ki so imeli na sebi vojaške bluze, kavbojke in copate reebok, so mirih četrtega, vsega poraščenega in v stanju pobesnelega leva. V bistroju so še vsi drli in pre-klinjab kot v hrvaškem političnem kabaretu, v katerem igralci nimajo več dlake na jeziku, gledalci pa spontano ploskajo vsemu, kar se prelije čez rob čaše, napolnjene, z grenkim pohhčnim pelinom.
»Mene ne bo nihče zaje-baval! Nihče ne bo lagal! Jaz sem hrvaški vitez! Odlikoval me je sam Tudman! Vukovar in moja mrtva sestra bosta do smrti tetovirana v mojem srcu! Danes več ne točimo!«
Zadnji stavek je veljal nama. Prijateljske amfibije so glasneža mirile, in ko sem bolje pogledal, sem videl, da človek vihti v roki velik vojaški samokres. In potem je treščilo, kot da bi eksplodirala plinska bomba. Z Romom sva se stresla, hotela planiti skozi vrata. Točajka, ki je bila skrita za točilnikom, je planila do vrat, obrnila ključ v ključavnici in rekla, da ne moreva nikamor, dokler se lastnik ne umiri in strezni. Drhtela je kot šiba na vodi in tako smo bili trije - človeško grmovje v viharju vinskih hlapov, kričanja in groženj.
Frankopanov prstan in v žensko zašita mačka
Ko se je zazrla v najina bleda obraza, je ugotovila, da potrebujemo vsi trije kakršnokoli pomirjevalno sredstvo, ter nama prinesla do polovice polno steklenico vodke... Rom se je začel kremžiti in opravičevati, češ da že nekaj mesecev ne pije, a ženska ga je poslala nekam v mednožje in mu rekla, da je to mogoče zadnje, kar mu lahko ponudi v življenju, to vodko, saj je to edina pijača, ki ne smrdi in ga žena doma ne bo zavohala, če bomo seveda preživeli...
Medtem so gorile obvladale lastnika lokala. Nekdo je potrkal na vrata, vendar se za to ni nihče zmenil. Rom se je skremžil, ko je vlil vase vodko, meni so se tresle roke, kot da sem naslednji na vrsti, ki gabodo odpeljali na morišče in počili kot kdove-Cigavega vohuna. Rom je za-
Branko ŠOMEN
čel živčno listati po sposojeni zgodovinski knjigi in se vsaj za trenutek odmakniti v drug kraj in drugo stoletje. Ustavil se je s prstom na strani in mi rekel, naj pogledam.
»Da boš videl, kaj je barbarstvo!«
Začel sem brati:
»Izvedelo se je, kako so sovražniki poslali vest prebivalcem Mozane, ki je ena od najlepših vasi v Furlaniji, v bližini Marana, naj pridejo v Marano in naj prisežejo zvestobo nemškemu cesarju. A ko so nesrečniki to zavrnili, jim je dal vojskovodja Krsto Frankopanski jamstvo, da lahko pridejo k njemu. In ko se jih je tja napotilo sto petnajst, je dal tistim, ki so že prekoračili šestdeset let, izkopati obe očesi, mlajšim pa samo po eno ter odsekati dva prsta na desni roki, v lice pa zarezati križ. To je bila
tako strašna okrutnost, da je ne bi storili niti Turki...«
»Turki ne, četniki pa,« sem dejal in pogledal Roma, ki si je natakal že drugo čašo.
»To je vpliv barbarizirane-ga Balkana. Priznal boš, da danes ni nobene razlike med krvoločnostjo bosanskih Srbov in krvoločnostjo bosanskih Hercegovcev. Vse to je dinarska rasa, ki živi med kamenjem in se je navadila na surovo življenje, kajti samo tako je lahko preživela.«
Nekdo je od zunaj odločno prijel za kljuko, stresel z vrati in jih vrgel s tečajev. Hrvaški vojak, ki je malo prej krilil z rokami in iskal trdna hrvaška tla pod nogami, je stal v lokalu ves razpet ter glasno kričal:
»Se enkrat ti prisegam pri Mariji Bistrički, Stepincu, kličem na pomoč Boga in Hrvate, da sem pritekel pre-
Karikatura: Zlatko Bourek
pozno, da...«
Lastnik lokala je zarjul. odrinil svoje telesne varuhe in čez prevrnjen stol skočil kot nož iz nožnice.
»Ponovi, kaj si videl, Se enkrat hočem slišati, stokrat, tisočkrat, dokler ne znorim in pobijem, zakoljem, razrežem vse od tod pa nazaj.«
Pljunil je proti hrvaškemu vojaku, ki se je opotekel do Sanka, zgrabil neizpit kozarec rjavorumene pijače, jo pognal po grlu, si obrisal usta, treščil kozarec v steno in začel histerično vpiti:
»Ti veš, kako strma je pot do vasi, letel sem kot orel. Četniki so bežali pred nami, kot da jih lovi sam hudič. Kata je kričala kot nora, se metala po tleh, vsa v krvi, njen sin je bil tako zgrožen, da je samo kolcal in bruhal. Kata je bila obsedena, skakala je in rjula, ničesar nisem razumel, držala se je za trebuh, potem je zgrabila nož in si razparala telo... Ven je padla mačka z nožem v hrbtu.«
Vojak je zgrabil drugi kozarec, ga spil ter ga pozabil vreči v steno.
»Ponovi!« je zavpil lastnik, da smo se stresli. Najbrž je bil brat nesrečne Kate. Za vsak primer sva se z Romom pomaknila proti snetim vratom.
»Četniki so prišli v vas, ujeli so jo, izrezali so ji sedemmesečnega otroka iz živega telesa, ujeli mačko in jo zašili namesto otroka v njen trebuh. Pizde! Kaj naj rečem. Zenska je zaklala mačko v sebi, pa tudi sebe!«
»Ponovi!« je zarjul lastnik bistroja, midva z Romom pa sva planila iz lokala na ulico, na sveži zrak. Po nekaj korakih je Rom zanihal, oprl se je na plot in bruhnil.
»Od vodke?« sem neumno vprašal.
- Neee...i< je bledo zadihal Rom, zamahnil z roko in dovolil, da sem ga prijel pod pazduho in odpeljal domov, kjer ne bo smrdel po vodki, marveč po nečloveški okrutnosti in grozi.
LJUDJE IN DOGODKI
Sobota, 12. februarja 1994
^JRUSELJ / SEMINARSKO ZASEDANJE PREDSTAVNIKOV MANJŽ1N DR2AV EU
Evropa se za manjšine zanima države pa ostajajo brezbrižne
Kot negativni primer je bila na zasedanju omenjena tudi Italija
_ RUSELJ - Približno 5 P sdstavnikov manjšin i llnajstih držav Evropsk ^leje včeraj na vsakolel n O? P°8ovom s predsta\ _ Komisije EU pozitiv ocenilo delo, ki so g °pske institucije v zac letu opravile za jč °vne manjšine. Ocen javnosti posamezni
p —»inrni v tri toc rva točka je prizadeva v P°dpis evropske ki
^vet Evrope odobril Parlamentarni in mini
raHrfavni’ ^daj pa jo ir ificirati najmanj
^ŽaV. Ha Vir«	1 „
®>enibna, ker bo 1 ednarodno pravno . ezujoča za vse držav 1° bodo ratificirale. 1 | encijo je doslej ratifi la samo Norveška, ve v drugih državah pote rahfikacijski postopki Pa tega pomembnega ^roenta Se niso niti Pisale tri velike evro ržave, in sicer Ita Francija in Velika B dija. Prav tako konvei
odobreni dokumei
tretja listina ske skupščine o ; manjšin. Ob tem j Pomemben podatek za-resolucijo, ki jo
oev, proti pa same Kar Po svoje doka2 oa evropski ravni duje pozitivno Oženje do zaščite Sin.
Tretja točka je d
st Evropskega urada za manj razširjene jezike, ki je bila v preteklem letu izredno bogata. V zadnjem obdobju se je urad, ki je v prejšnjih letih osredotočil svojo dejavnost na manjšine, odprl za širšo evropsko javnost: pripravil je publikacije, lepake, avdiovizualno kaseto in celo ploščo CD, ki so jo pred kratkim posneli v Luksemburgu in na kateri zbor, ki ga sestavljajo pevci več narodov, poje v 15 evropskih jezikih. Sicer pa dejavnost urada, ki sta jo včeraj obširno predstavila predsednica Helen 0’Murchu in generalni sekretar Donall 0’Riagain, obsega vsa področja, ki zadevajo jezikovne manjšine. Tako . delujejo v Evropi štirje centri programa Mercator, ki vključuje zbiranje dokumentacije s področij medijev, šolstva, zakonodaje in splošne manjšinske problematike. V Bretanji deluje center za skupne izdaje knjig za otroke v manjšinskih jezikih, v Luksemburgu pa v teh dneh ustanavljajo poseben urad za probleme šolstva. Štirje znanstveni inštituti pripravljajo veliko sociolingvistično študijo o položaju manjšin v Evropi, novi programi pa zadevajo tudi probleme mladine, kulturnega turizma in rabe manjšinskih jezikov v gospodarstvu. Kot zanimivost naj navedemo, da so letos razpisali evropski natečaj za podjetja, ki pri poslovanju uporabljajo manjšinske jezike.
Urad za manj razširjene jezike je neuradna institucija Evropske unije. For-
Bojan Brezigar
malno gre za zasebno ustanovo, ki jo skoraj v celoti finansira komisija EU, manjše prispevke pa ji zagotavljajo tudi nekatere državne in deželne vlade. Urad torej uživa zaupanje komisije EU. Stališča komisije je na včerajšnjem srečanju obrazložil funkcionar Domenico Lenar-duzzi, ki je že uvodoma poudaril, da je z odobritvijo maastrichtske pogodbe zanimanje za jezikovno pluralnost v Evropi naraslo in da ima Evropska unija tudi sredstva, da stvarno poseže na tem področju, tudi mimo vlad posameznih držav članic. Lenarduzzi je navedel več programov, ki zadevajo predvsem kulturne iz-
menjave in šolstvo. Ti programi so osnovani na 126. in 128. členu maastrichtske pogodbe, ki zadevata kulturo in šolstvo ter Evropski uniji izrecno poverjata pristojnosti, da deluje na teh področjih.
Zasnovani so bili še trije širokopotezni programi: Youth for Europe o izmenjavah mladine, Leonardo da Vinci o poklicnem šolanju in Socrates o izmenjavah študentov in profesorjev. V teh programih, ki bodo dokončno izdelani v prihodnjih mesecih, obstajajo dobre možnosti za pobude, ki izrecno zadevajo manjšine. Evropska unija se tako ne omejuje na načelna stališča, ampak tudi s finanč-
nimi sredstvi prispeva k uveljavljanju manjšinskih jezikov in kultur.
Gre seveda šele za začetne poteze. Ob tako angažiranem delu na evropski ravni pa narašča razpon med zanimanjem Evrope in brezbrižnostjo posameznih držav. Kot primer je bila včeraj med drugimi navedena Italija, kjer so o zelo skromnem zakonskem osnutku za manjše manjšine (kot so na primer Albanci, Grki in Romi), ki bi tem priznaval minimalne pravice, razpravljali že v treh zakonodajnih dobah, a ga še vedno niso odobrili, in kjer je Bossijeva zahteva po priznanju statusa jezika lombardskemu narečju preprečila podpis konvencije Evropskega sveta.
Kupola novega poslopja Evropskega parlamenta v Bruslju
NOVICE
Manchester nevaren kot ameriška velemesta
LONDON - V Manchestru, angleškem mestu, ki je kandidiralo za prireditelja olimpijskih iger leta 2000, je 14 ameriških univerzitetnih študentov doživelo svoje najhujše trenutke, saj so jih v enem samem mesecu oropali, pretepli in okradli. V pismu dnevniku Manchester Evening News so se pritožili, da se niti v New Yorku ponoči niso tako bali za svojo kožo. V Veliki Britaniji, kjer se zgražajo nad nasiljem ameriških velemest, je vest močno odjeknila.
Dva študenta je na ulici oropal z nožem oboroženi mladoletnik, tretjega možakar, ki mu je pretil s pištolo, neka druga dva študenta pa so neznanci brez razloga pretepli. V hišo, ki so jo skupaj najeli v četrti Longsight, so nato skušali vdreti tatovi, tako da so se sedaj študentje preselili. »Problem ni, ah tvegam, da me napadejo, ampak kdaj in kako se bo to zgodilo,« je izjavil eden od študentov.
Geralda terjala 200 mrtvih
TANANARTVE - Teden po katastrofalnem prehodu ciklona Geralde so madagaskarske oblasti sporočile, da je ta tropska nevihta terjala 200 življenj, brezdomcev pa je pol milijona. Prvi obračun je bil 70 mrtvih, kasneje pa so ugotovili, da je bilo žrtev precej več. Gmotne škode še niso ocenili, a je ogromna, saj je Geralda uničila 70% riževih polj.
Poskušal umoriti sestro, ker se je zaljubila v Bosanca
BERLIN - Libanonko iz nemškega Mulheima so oče in trije bratje obsodili na smrt, ker se je zaljubila v nekega Bosanca, s tem pa je 16-letno dekle »umazalo družinsko čast«. Opral naj bi jo najmlajši, komaj 17-letni brat. Ta jo je prejšnjo noč zabodel, a so dekle pravočasno rešili.
Bivši turkmenski minister ubil in obglavil svojo ženo
MOSKVA - Bivši turkmenski minister za prevoze Hožanepesov, ki je pred meseci odstopil iz zdravstvenih razlogov, je v morilskem raptusu ubil in obglavil svojo ženo, nato pa poskušal umoriti še svoja mladoletna otroka, ki pa jima je uspelo zbežati.
Orgije in izsiljevanja med hamburgerji
PARIZ - Lastnik MacDonaldsove restavracije v Saint-Denisu se je z ljubico vred znašel za zapahi, ker ni zahteval od svojih uslužbenk samo tega, da znajo pripraviti dobre hamburgerje in hitro postreči goste, temveč tudi spolne usluge. Jean-Claude Gourgon jih je posamično klical v svoj urad, kjer jih je z grožnjo, da jih bo odpustil z dela, prisilil v prave orgije s svojo ljubico.
Iz ljubosumja naščuvala ovčarja proti lastni sestri
PARIZ - Sestri sta se zaljubili v istega fanta in nobena se mu ni hotela odpovedati. Starejša je končno hotela sodu izbiti dno in je proti mlajši naščuvala svojega nemškega ovčarja. K sreči je prizor opazil neki družinski prijatelj, ki je dekle rešil, a je končal v neki pariški bolnišnici, ker ga je pes oklal.
i^AZlUJA / RIO OB SLOVES PUSTNE PRESTOLNICE
Brazilski karneval se seli na severovzhodno obalo
^ najlepšo brazilsko obalo so vložili ogromne vsote - Sal-v°bor de Bahia pričakuje podrugi milijon obiskovalcev
SAO PAULO - Brazilski ob ver°vzhod, ki ga zadnja leta ot s®C.furist°v z vsega sveta, I °jim pustovanjem skušal V®1 Rio de Janeiro. Ljudje od 2^az°mje so vložili milijone
dU00 kilometrov dolgo s plesi, glasbo in ritmi za karno v Salvador de Bahri Bilijonov dolarjev, da bi »p rali« letošnji pust in zadc ln»n *n obiskovalcev, ki ri ^T108!"' preplavijo mesto. Pri s 1Cni ustanovi so izjavili, c s^l,e v Riu stopilo v ozadje, j lzgubilo svojo vlogo glai t av°- Številne letalske druž zadnje čase pomnožile pi 'Brovzhod, ki je dve ali tri °PL in ukinile polete v Rii v Kecife tekmuje z Bahio za V8a središča brazilskega p kil tem ko so v Salvadorju p lii j®etlov dolgo pot za rek [J. “L v Recifeju načrtujejo, Dnska množica plesala ne
Viagem in po uličicah zgodovinske Olinde. Sekretar za turizem Eduardo Pe-reira, ki je porabil 4 milijone dolarjev, da bi bilo pustovanje v Pemambucu zabavnejše kot drugod, je izjavil: »Bahio prekašamo zaradi naše bogatejše zgodovinske in kulturne dediščine, boljših hotelov in kuhinje.«
Ge se v Riu pustovanje zaključi na pepelnično sredo, so na severovzhodu manj natančni. Na 65 kilometrih plaže Porta Segura, prestolnice lambade, in Natala se pustovanje nadaljuje do nedelje po pustnem torku. Zaradi tega celo prebivalci Ria počasi zapuščajo Sambo-drom in se raje zabavajo na pouličnih veselicah na severovzhodu države. Letos so 65 odstotkov vstopnic za pust v Riu prodali turistom, ki so prišli iz Sao Paula. Vozovnice letal in avtobusov, ki iz Ria peljejo v Salvador in Recife, so razprodali že pred poldrugim mesecem.
Celo v Amazoniji so začeli pustovati. Zaslovelo je pustovanje v Belemu, ki ga bo letos - namesto pustovanja v »obubožanem Riu - predvajala v živo brazilska televizija.
Šest oseb umilo v letalski nesreči na Krimu
KIJEV - V dveh vojaških helikopterjih bivše sovjetske mornarice, ki sta predvčerajšnjim strmoglavila v Črno morje, je po uradnih virih izgubilo življenje Sest osebi Helikopterja sta se po vojaških vajah vračala v bazo pri Seva-stopolu na Krimu, ko sta nenadoma strmoglavila. Vzroki še niso znani, izvedelo pa se je, da nameravajo pri pirei-skavi sodelovati tudi ruski izvedenci, čeprav jim ukrajinsko obrambno ministrstvo še ni dalo dovoljenja za uporabo zračnega prostora. Črnomorska flota je bila po padcu SZ predmet spora med Rusijo in Ukrajino.
JAPONSKA / DAN CESARSTVA
Kljub porazu še vedno obujajo stare spomine
Državni praznik so obnovili šele po letu 1966
TOKIO - Po letu 1966 na Japonskem mornarice v svetišču Jasokuni pa priča-spet praznujejo dan ustanovitve cesarst- ta, da je ta praznik vezan na nekdanji ja-va, veterana z bojno zastavo japonske ponski militarizem. (Telefoto AP)
NOVICE
»Samo« 4000 obiskovalcev na letošnjem Opernem plesu
DUNAJ - Višek avstrijske plesne sezone - tradicionalni Operni ples v dunajski operi - je letos obiskalo okrog 4000 ljudi, torej manj kot v preteklih letih.
Ples pod uradnim pokoroviteljstvom republike Avstrije je otvoril zvezni predsednik Thomas Klestil (v spremstvu svojih otrok in svoje snahe, ne pa soproge op. ured.), med Častnimi gosti pa so bili med drugim zvezni kancler Franz Vranitzky s soprogo,
Ivana Trump, (loCena) soproga milijarderja Trum-pa, operni pevec Alfredo Kraus in pariški modni ustvarjalec Jean-Paul Gaultier. Do demonstracij proti »Spektaklu bogatih« letos ni prišlo.
»Fetiš tranzitna pogodba«
DUNAJ - Ambasador Evropske unije v Avstriji, Pir-zio-Biroli, se je vCeraj ponovno vključil v razpravo o tranzitni pogodbi, katero sta leta 1992 Avstrija in takratna Evropska skupnost sklenili za dobo 12 let in ki bistveno omejuje težki cestni tranzit skozi Avstrijo. Diplomat EU je glede na tozadevne težave pri pristopnih pogajanih menil, da je pogodba »očitno fetiš za Avstrijo«. Sicer da razume avstrijsko držo kljub temu bo morala uvideti, da se je treba prilagoditi realnosti, je dejal diplomat in namignil, da bosta pogajalska partnerja našla rešitev samo tedaj, Ce bosta oba pripravljena na kompromis. Kot znano, zahteva EU skrajšanje veljavnostne dobe na sedem let (do leta 2000 - op. ured.), Avstrija pa vztraja na sklenjenih 12 letih.
Manj zločinov v letu 1993
DUNAJ - Iz zdaj objavljene kriminalne statistike za leto 1993 je razvidno, da kriminalnost v Avstriji rahlo nazaduje. Notranji minister Franz Loschnak je ob predstavitvi statistike poudaril, da pa to dejstvo nikakor ne more biti vzrok za evforijo. Konkretno je v lanskem letu bilo registriranih malo manj kot pol milijona zločinov in prestopkov (minus 0, 5 odstotka napram letu 1992), varnostni organi pa so razjasnili okrog 47 odstotkov zločinov oz. prestopkov. Znatno nazadovalo je število umorov (-5 odstotkov), število prestopkov, pri katerih so bile ranjene osebe (-3 odstotkov), vlomov (-8 odstotkov) in ropov (-11 odstotkov), medtem ko je kriminalnost med tujci - predvsem pri turistih - rahlo narasla. V preteklem letu pa je bilo zaznati večja agresivnost tudi v desnoekstremistični sceni: 525 prijav, 56 obsodb.
EU - Pospebna podpora za skoraj vso južno Koroško
DUNAJ - Konferenca za prostorsko urejanje je objavila seznam področij oz. občin, ki bodo v primeru pristopa Avstrije k Evropski uniji deležni posebne podpore. Podporo dobijo tiste občine, v katerih je brezposelnost nad 145 odstotkov večja od avstrijskega povprečja, prav tako bodo deležne posebne podpore tisti kraji, v katerih znaSa bruto-proizvod manj kot 80 odstotkov avstrijskega povprečja. Potemtakem bodo deležne posebne podpore vse ob-	veniji.
KOROŠKA / DE2ELNOZBORSKE VOLITVE 13. MARCA
»Signal za zajamčen manjšinski mandat«
Enotno lista prestavila kandidate in volilni program
Ivan Lukan
CELOVEC - V koroški prestolnici je včeraj - mesec dni pred deželno-zborskimi volitvami 13. marca letos - predstavila svoje kandidate in svoj program tudi (slovenska) Enotna lista (EL). Njen glavni kandidat, 40-letni finančni uradnik Andrej VVakounig je ob predstavitvi stranke in kandidatov poudaril, da EL zaradi »nedemokratičnega volilnega reda« - za osvojitev potrebnega osnovnega mandata je treba v enemu od štirih volilnih o-krožij doseči med 8 in 10 odstotkov glasov! - zagotovo ne bo osvojila sedeža v deželnem zboru, rezultat, ki ga bo dosegla EL na teh volitvah, pa bo kljub temu pomemben.
Število glasov da bo odločilnega pomena zaradi nadaljnjih pobud glede samostojnega zajamčenega manjšinskega mandata v deželnem zboru, glavnega cilja kandidature EL. »Vsak glas, ki bo oddan za EL, bo glas za krepitev demokracije in soodločanja v deželi in s tem tudi signal za večinske stranke, naj končno zagotovijo slovenski narodnostni skupnosti zajamčen manjšinski mandat v deželnem zboru, je dejal VVakounig, ki je s tem v zvezi Se posebej izpostavil manjšinam naklonjeno ureditev v Slo-
Glavni kandidat Enotne liste Andrej VVakounig (levo) s kandidatko Ingrid Zablatnik (volilno okrožje Celovec) in kandidatom Hanzijem Miklom (volilno okrožje Beljak).
Osem strank hoče v deželni zbor
CELOVEC - Včeraj ob 13. uri je potekel rok za vložitev kandidature pri deželno-zborskih volitvah 13. marca letos. Kot je sporočila volilna komisija pri Uradu koroške deželne vlade, bo pri volitvah nastopilo osem strank oz. volilnih grupacij in sicer: socialdemokratska- stranka SPO, svobodnjaška stranka - dr. Jorg Haider FPO, ljudska stranka - dr. Christof Zernat-to,OVP, Zeleni - Zelena alternativa Koroška , Združeni Zeleni Avstrije in neodvisni, Enotna lista, Najboljša stranka (DBP) in Liberalni forum H. Schmidt.
čine na južnem Koroškem z izjemo Galicije, Sko-cijana, Žitare vasi, Šentjakoba, Bekštanja ter občin okoli Vrbsekga jezera. Skratka: velik del dvojezičnega območja Koroške bo v primem avstrijskega pristopa deležen posebnih podpor iz sklada EU za pospeševanje regij.
VVakounig je v pogovoru z novinarji tudi povedal, koliko glasov si 13. marca pričakuje. »Naš cilj je doseči rezultat Koroške enotne liste (KEL) iz leta 1979, ko je KEL zadnjič
sama kandidirala in zbrala nekaj nad 4200 glasov«.
Izreden uspeh volitev leta 1975, ko je KEL dosegla nad 6200 glasov in samo za las (za okrog 200 glasov - op. ured.) zgrešila vstop v deželni zbor, da zaradi restriktivnega volilnega reda ne bo možno ponoviti, je še dodal predstavnik EL in poudaril, da je prav ta koroški volilni red kriv zato, da nastopa tokrat EL samo v treh od štirih volilnih okrožjih, ker na Zgornjem Koroškem ni uspelo zbrati potrebno število podpornih izjav za vložitev kandidature.
Jasno se je Andrej VVakounig na tiskovni konferenci izrekel proti integraciji manjšine v večinske strankein pri tem je opozoril na negativne is-kušnje iz preteklosti.
Osebno napadanje zagovornikov vključevanja v večinske stranke, češ da . so to asimilanti, pa je VVakounig odločno odklonil.
VVakounig kot tudi in na listi EL drugouvrščena kandidatka Ingrid Zablatnik sta na pogovom z novinarji predstavila tudi ostala težišča volilnega programa: EL med drugim zahteva javnopravno zastopstvo manjšine, enakopravnost manjšine v javnem življenju, krepitev gospodarstva (predvsem na dvojezičnem ozemlju) in tesnejše sodelovanje s Slovenijo ter ohranitev kvalitetnega in ekološko zavarovanega življenskega prostora.
K temi Evropska unija pa sta kandidata poudarila, da je Enotna lista naceno za avstrijski pristop k EU oz. evropsko integracijo.
AVSTRIJA / KANCLER VRANITZKV O KRVAVIH »FEBRUARSKIH BOJIH«
»Nauk krvavih dogodkov pred 60 leti je integracija in ne polarizacija«
Zgodovinopisje vse do danes ponuja različne poglede na februar 1934
DUNAJ - Avstrija se v teh dneh spominja 60-letnice državljanske vojne, ki v različnih zgodovinskih in strankarsko-političnih interpretacijah slej ko prej - pod nazivom tako imenovanih »februarskih bojev« - razdvaja avstrijske družbenopolitične tabore.
Socialdemokratsko organizirano delavstvo se je pred 60 leti uprlo avtoritarnemu stanovskemu političnemu režimu krščansko-socialne stranke pod vodstvom takratnega kanclerja En-gelberta DollfuBa. Upor je zajel zlasti Dunaj, vzhodno Avstrijo in Štajersko in je bil naposled zatrt s pomočjo takratne avstrijske vojske. Terjal je nekaj sto smrtnih in
okoli 12.000 ranjenih žrtev.
Avstrijski socialdemokrati so se konec tedna takratnim usodnim dogodkom odzvali z vrsto spominskih prireditev, naslednica takratnega krščansko-socialnega gibanja, Avstrijska ljudska stranka, pa s spominsko maso. Socialdemokratski kancler Franz Vranitzky je včeraj na spominski proslavi poudaril, da je nauk dogodkov leta 1934 »integracija in ne polarizacija«, predsednik ljudske stranke Erhard Bu-sek je svaril pred »radikalizacijo jezika«, zvezni predsednik Thomas Klestil pa je dejal, da je državljanska vojna »najbolj strašna kazen, s
katero je lahko soočen nek narod«.
Izhodišča avstrijske delavske vstaje in državljanske vojne 12. februarja 1934 so bila vsekakor raznolika. Ostri politični in socialni konflikti med obema taboroma so oblikovali zgodnja leta 1. avstrijske republike, v začetku 30-ih let se je Avstrija vrhu tega znašla v škripcih med (takrat še nasprotujima se) fašističnima režimoma Nemčije in Italije. Svetovna gospodarska kriza in njene posledice (brezposelnost, beda) so zaostrile notranjepolitične spore. Bistven dejavnik političnega nasilja in spopadov s smrtnimi posledicami so postali tedaj že dobro organizi-
rani nacionalsocialisti, ki jih je Hitlerjev prevzem oblasti v Nemčiji in nemški gospodarski bojkot Avstrije v letu 1933 spodbujal k stopnjevanju terorističnih napadov proti javnim ustanovam. Prepoved nacionalsocialistov in njihovih organizacij ni imela učinka. Avstrijski krščansko-socialni kancler DollfuB je nato 1933. leta razpustil parlament in uveljavil klerikalno avstrofašisticno diktaturo - tako imenovani stanovski režim.
Nepremostljivi spor med levico in avtoritarno desnico je konCno doživel svoj višek 12. februarja 1934 v nekaj dni trajajoči državljanski vojni: socialdemokratske
varnostne grupacije so se branile oddati svoje orožje; napadu zandar-merije na delavski dom v Linzu je sledil poziv k vstaji, ki je zajela večji del Avstrije.
Po nekaj dneh je premoč klerikalnih domobranskih enot in vojske vstajo zatrla. Sledile so eksekucije voditeljev vstaje, prepoved socialdemokratske in (razen vladne) vseh ostalih strank. Organizirana levica se je morala umakniti ali v emigracijo ali v ilegalo. Klerofašisticna Avstrija je štiri leta nato brez vidnega upora sprejela prevladovanje in naposled tudi vojaško okupacijo s strani Hitlerjeve Nemčije.
Igor Schellander
KOROŠKA / VOLILNI RED
Zeleni greje pred Evropsko sodišče
CELOVEC - Tudi koroški Zeleni so se vključili v volilni boj za deželno-zborske volitve 13. marca na Koroškem. Pod geslom »Simbioza med ekologijo in gospodarstvom -volilni boj od baze navzgor« so zaceli s kampanjo, ki je sicer osredotočena na vprašanji Evropska skupnost in ekologijo, v programu pa ima svoje mesto tudi slovenksa manjšina na Koroškem.
Uradnemu zaCetku volilnega boja Zelenih sta dali svoj peCat dve ženski: prva kandidatka avstrijskih zelenih za državnozborske volitve in predsednica kluba Zelenih v avstrijskem državnem zboru Madelaine Petrovič in prva kandidatka koroških Zelenih, Karin Prucha. Prva je zvezni vladi očitala, da s svojo politiko slabi socialno mrežo in demontira ekološko politiko, Karin Prucha pa je prepričana, da so iniciative občanov vladi tako zvezni kot tudi koroški deželni vladi »deveta briga«, zato bojo koroški Zeleni zahtevali več pravic za občane.
Glede tekoče razprave o Evropski uniji - Zeleni so se že izrekli proti avstrijskemu pristopu - sta Petrovič in Prucha poudarili, da bo v primeru članstva v Evropski uniji treba ohraniti avstrijske standarde na področju socialne in ekologije.
Glede majhnim strankam in tudi slovenski manjšini na Koroškem izrazito nenaklonjenega volilnega reda (vsaka stranka ali volilna grupacija, ki želi osvojiti osnovni mandat (sedež) v koroškem deželnem zboru, mora vsaj v enem volilnem okolišu dobiti med osem in deset odstotkov glasov - op. ured.) pa so Zeleni medtem napovedali odločilen ukrep.
Napovedali so pritožbo pri Evropskem sodišču zaradi kršenja načela enakosti in pri tem poudarili, da je koroški volilni red diskriminatoricen, saj majhnim strankam m grupacijam onemogoča
vstop v deželni parla ment.
Tako je v volilnem okolišu 1 (Celovec-mesto z okolico) potrebnih za
osnovni mandat več ko 10.000 glasov, kar pa J® za stranke kot so to Žele ni ali slovenska Enotna lista nedosegljivo.
Koroški Zeleni so me tem predstavili tudi kan didate za vse štiri volim6 okoliše. V volilnem oko lišu 1 so na kandidatni n sti tudi slovensko g°v° reci kandidati in sicer di plomirana psihotera pevtka Marta Messner Kreutz (na 3. mestu) in govka Marjeta Angere (na 7. mestu).
Zeleni imajo v svojem volilnem programu p° sebno poglavje, v katerem se izrečejo za popom0 uresničitev pravic slo venske narodnostne sku pnosti na Koroškem ter za koncepcijo fun cionalnega sožitja me ^ večino in manjšino v de želi.	Ivan Lukan
SLOVENIJA
Sobota, 12. februarja 1994
preiskava
o
OROŽJU
Tudi nove priče so uslužbenci varnostne službe
Ali preiskava poteka v smeri Brejc-Bavčar-Kučan ?
Ljubljana - Predse-
nik preiskovalne parla-entame komisije, ki razi-^uje politična ozadja mari-°rske orožarske afere, Zo-a? Madon je po včeraj-n)ern štiriumem zaslišanju
Povedal, da bo komisija tudi
®lej delala za zaprtimi b in da zato ne more ko-
Zoran Madon je včeraj i1 povedal, da bo najbrž ,e‘° te,2ko sprejeti ugoto-1 veni sklep na temelju ™sedanjih pričevanj, saj 0 sledi »močno zabrisale«. Na vprašanje, ali ko-lsiia lahko zagotovi var-J10s.t prič, ce bi to zahtevanje Madon povedal, da °do še naprej vabili vse, n katere bodo domneva-b da lahko dodatno osve-t«l° Primer in da bodo -e priče ne bodo prihajale aa zaslišanje - uporabili di možnost prisilne pri-e. Vendar pa državni zbor pričam ne more zagotoviti dodatnega varo-v®nia' Kot je znano, je po obJavi sklepov mariborskega tožilstva obrambni n^lster Janez Janša zatrdil. da nekatere ključne priče v postopku niso hotele pričati, ker jim sodi-SCe M zagotovilo dodatne varnosti in menil, da bi to •oorala storiti parlamenta13 preiskovalna komisija. Zoran Madon pa je včeraj, kot rečeno, možnost »dodatne zaščite« Pne zavrnil. (T.S.)
nientirati, v katero smer se je Premaknila. To predsedni-OVo namero bo sicer težko Uresničiti, saj dokumenti z zaslišanj že prihajajo v ja-yn°st, »smer preiskave« pa )e mogoče ugotoviti tudi po seznamu imen prič, ki so jih 6 ah P3 jih še bodo povabiti na zasedanja komisije, ter iz
Dokumenti z zaslišanja počasi prihajajo v javnost, čeprav ga komisija ni hotela komentirati (Foto: Boban Plavevski)
doslej znanih podatkov o zadevi letališče. Komisija se ukvarja s političnimi ozadji, v izsledkih kriminalistov pa se morebitni indici te vrste kažejo na dveh -mestih. Prvič v informaciji, da so se novembra 1992 visoki predstavniki uprave policije MNZ Maribor odločili za podrobno kontrolo tovora na mariborskem letališču, o Čemer so obvestiti tudi delavca Visa Mira Kolenka. Takoj za tem obvestilom naj bi vsaj tri delavce iz omenjene uprave MNZ poklical direktor Visa Miha Brejc in jim ukazal, naj se v transport »humanitarne pomoči« ne vmešavajo. Pri tem se je skliceval na naročilo ministra Igorja Bavčarja. Ta trditev v dosedanjem postopku sicer ni bila dokazana, zelo pomenljivo pa je dejstvo, da je komisija včeraj zaslišala
prav tri visoke uslužbence UNZ MNZ Maribor. Čeprav ni jasno, ali je trojica potrdila zgoraj opisano domnevo, pa je zgovorno tudi drugo dejstvo, da sta med naslednjimi povabljenci Miha Brejc in Miro Kolenko. Vsi so povabljeni kot priče in ne kot osumljenci, vendar - kot je povedal Zoran Madon -predvsem zato, ker je postopek zaslišanja na ta način bolj enostaven. »Smer preiskave« torej kaže, da bi takratni vodilni ljudje Visa (tudi Brejc) morebiti lahko vendarle vedeti za »humanitarni« transport in ga celo pomagati organizirati. Seveda bi bilo v tem primem najbolj »vroče« naslednje vprašanje - ati je minister (Bavčar) vedel?
Drago politično pomenljivo dejstvo je, da je komisija včeraj zaslišala Janeza Pi-
bra, ki je - po nekaterih pričevanjih - nadomeščal Miho Brejca v času, ko naj bi iz državnega predsedstva prišlo »navodilo«, da naj služba prevzame skrb za nemoten transport humanitarne pomoči za BiH, za katero je bil zadolžen Hasan Cengič. V tem primeru preiskovalna komisija očitno išče morebi-
tne indice o vpletenosti samega državnega predsedstva. Ni znano, ali je Janez Piber včeraj potrdil omenjeno zgodbo, vendar pa komisija na prihodnjo sejo ne vabi prič, ki bi lahko dodale nove elemente k znamenitemu vprašanju - ati je predsednik (Kučan) vedel?
Tanja Starič
Predsednik preiskovalne komisije Zoran Madon je včeraj potrdil informacije, da je Janez Lukač, nekdanji poslanec SLS odstopil z mesta sekretarja preiskovalne komisije, na katero niti še ni bil imenovan. Škandal je nastal potem, ko so Časopisi začeti objavljati stenograme zaslišanj prič, ki so sicer odgovarjale na zaprtih sejah komisije. Na naslednjem sestanku komisije, ko so iskati »izdajalca« v svojih vrstah, je bilo zatem zastavljeno vprašanje, kako ima lahko Lukač kot nepooblaščena oseba dostop do strogo zaupnih gradiv, podatkov in pričevanj. Lukač je zatem napisal odstopno izjavo, v kateri navaja, da v taksne posle noče biti vpleten, komisija pa je razpisala prosto delovno mesto sekretarja komisije. Prijavil se je en sam kanidat, ki bo predvidoma imenovan prihodnji teden. Komisija je potem končno dobila tudi pisarno, omaro za dokumente in tajnico, je včeraj povedal Madon. (T.S.)
U*§ / PROBLEMATIKA INVALIDOV
ZVEZA BORCEV / POSVET O VLOGI NOB
Kaj bo poslej z viri financiranja?
Nova zakonodaja lahko okrni doslej učinkovit sistem financiranja
Zakona o igrah na srečo °, lastninskem preobliko-.anju podjetij, ki prirejajo
srečo - vlada ju je pri-
Pjavila za februarsko zasedajte državnega zbora -, sta Jeralo pomembna za inva-} sLe. humanitarne in špor-? organizacije v Sloveniji, 1 so sredstva od prirejanja asicnih iger na srečo edini ^talni vir njihovega financi-?nia. To so na včerajšnji kupni tiskovni konferenci Poudarili predstavniki Libe-Ja no demokratske stranke Zveze gluhih in naglušnih 1* ?Janije. Predstavniki inva-riških organizacij ocenjuje-°' ^a predvidena zakonska Reditev klasičnih iger na jnco ni primerna, ker one-jJ08°Ca vpogled v sistem in lagovo funkcioniranje. Zato Predlagajo, naj se vsa vprasa-!a klasičnih iger na srečo redijo celovito, v okviru
enega zakona. Bojijo se prenagljenih posegov na to področje, saj bi kakršna koli motnja pomenila rušenje doslej uspešnega sistema financiranja invalidskega varstva. Predlagali so, naj se denar, namenjen zanje, steka v javne fondacije, ne pa v državni proračun. Predlagani Zakon o lastninjenju podjetij, ki prirejajo igre na srečo, bi v bistvu motil delovanje invalidskih organizacij, saj bi z njim za nedoločen čas na povsem klasičen način podržavili Loterijo Slovenije, so še dejali. Janez Kopač, poslanec LDS v državnem zboru, je povedal, da so biti poslanci te stranke vseskozi proti podržavljenju Loterije. V nasprotju z omenjenimi predlogi Kopač meni, da se morajo vsi davki in dajatve zbirati v proračunu.
Sergeja Sirca
Proti potvarjanju zgodovinskih dejstev
Zvezo borcev napadajo predvsem skrajneži, medtem ko vse veC strank NOB ocenjuje pozitivno
LJUBLJANA - Na posvetu predsednikov občinskih združenj in delegatov skupščin Zveze borcev so največ časa razpravljali o poskusih izkrivljanja medvojne zgodovine in razglašanja okupatorjevih sodelavcev za borce za Slovenijo. Zveza borcev je že lani izdelala obsežno in z dokumenti podprto spomenico, ki naj bi služila kot nekakšna priprava na parlamentarno razpravo o tej zadevi. Podpredsednik Vlado Pohar je povedal, da nekateri ta dokument nekritično podpirajo, dragi pa menijo, da je premalo odločen, poleg tega pa imajo tudi pomisleke glede sprave. Nekateri pa so spomenico povsem zavrniti, saj naj bi bil osvobodilni boj krvava boljševistična revolucija, sedanja Zveza borcev pa sestavni del starih komunističnih struktur. Skupina skrajnežev celo
zahteva, da se domobranci razglasijo za prave borce za domovino, medtem ko naj bi bili kolaboracionisti v resnici partizani. Zanimivo je tudi to, kako so se na spomenico odzvale parlamentarne skupine. Miran Potrč je kot predstavnik Združene tiste spomenico v celoti podprl, odločno se je zavzel za popravo krivic posameznikom in za naCelo, da se zgodovine ne sme izkrivljati. Polonca Dobrajc je predvsem poudarila načelno opredelitev Slovenske narodne stranke, da je NOB naj-svetlejSi del slovenske zgodovine, partizani pa so tisti, ki so izvojevali zmago. Marjan Šetinc iz Liberalno demokratske stranke je poudaril, da NOB ni mogoče primerjati s kolaboracionizmom, saj bi se s tem sami izključili iz Evrope. Danica Simšič, predstavnica demokratov, je izrazila
globoko spoštovanje do osvobodilnega boja in zavrnila enačenje NOB s kolaboracionizmom. France Miklavčič je v imenu krščanskih demokratov govoril o »upravičenosti in zaslugah partizanskega boja proti okupatorjem«. Kot je povedal, si njegova stranka dejansko prizadeva doseči spravo. Pred dnevi je na strankini komisiji za socialno politiko predstavnik Nove slovenske zaveze predlagal, da bi iz osnutka zakona o veteranih črtali člen o kolaboracionistih, kar so sicer »sprejeti na znanje, toda nič več kot to«. Zanimiva je bila tudi udeležba političnih strank na zasedanju. Stranke, ki so se ga udeležile, zasedajo dve tretjini poslanskih sedežev, odsotne so bile samo ljudska stranka, Janševi socialdemokrati in skrajni nacionalisti.
Bogo Samsa
Avioni,
ladje,
psi...
Dimitrij Rupel
Pred mnogimi leti sem pešačil od Litije do Čateža, nekje vmes pa sem srečal starejšo gospo, ki mi je povedala, da jo večkrat obišče »predsednik Jugoslavije Kopit«. »Tamle pristane z avionom,« mi je razlagala in kazala s prstom na nekaj sto metrov oddaljeno vzpetino.
»Je preveč ovinkov, da bi se pripeljal z avtomobilom.« Ko sem ob vrnitvi poizvedoval o pomenu te zgodbe, so takoj vedeli, za kaj in za koga gre; ni bil predsednik Jugoslavije, ni se pisal Kopit, ni obiskoval avtorice te zgodbe in tudi aviona ni bilo. Sicer pa je bila zgodba resnična.
Nekaj let kasneje, Se vedno v času socializma, mi je prijatelj T., ki mu sicer stoodstotno zaupam, zgroženo povedal neko drugo zgodbo. Ob pozni večerni uri je Sel mimo ljubljanskega Cankarjevega doma, kjer je potekala neka gledališka predstava, med občinstvom pa so bili tudi nekateri visoki funkcionarji. Pred vhodom je opazil nekaj (deset ali več) policijskih psov. Na verigah so jih držali oboroženi policaji. T. je vedel povedati, da so psi in policaji stražili »nase izvršnike«. Tisti večer sem bil med gledalci omenjene predstave. Psi in policaji pa so spadali med nastopajoče.
Ko je zavladala demokracija, sem postal minister in kot tak sem se udeleževal sestankov skupščinske komisije za mednarodne odnose. Nekoč so me na komisiji v precep vzeli poslanci krščanskih demokratov. Eden od njih mi je zastavil naslednje vprašanje: »Gospod Rupel naj pove, zakaj se je v Ameriki vozil z ladjo, ki bi mu jo zavidal celo Svejk?« Nesrečni poslanec je z »ladjo« mislil ameriško limuzino, s Svejkom pa (arabskega) šejka.
Barvite in udarne zgodbe imajo tupatam slabo lastnost, da se ne ujemajo z realnostjo vsakdanjega življenja. Recimo: direktor etnografskega muzeja Sedej, ki se - morda zaradi svojega imena - najbolj od vsega zanima za sedežne in zasedbene zadeve, si že dolgo želi zasesti nekdanjo vojaško bolnišnico Mladika, če ne drugače, pa s pomočjo vojske. Ondan mi je očital tri stvari. Prvič, da sem se Mladiki - potem ko je bila s sklepom vlade dodeljena ministrstvu za zunanje zadeve - odpovedal v korist njegovega muzeja (kar je do neke mere res). Dragič, da sem imel pri tem nekakšne osebne koristi (kakšne le?). In tretjič, da sem vse to storil, ker se mi je in ko se mi je majal ministrski sedež. O Mladiki sem govoril na tiskovni konferenci Demokratske stranke februarja 1992, torej celo leto pred koncem svojega mandata. Zato so »očitki« direktorja Sedeja prazno besedičenje.
Toda besedičenje je le del zgodbe. Mladiko naj bi bil direktor Sedej dobil od obrambnega ministra, ki zadnje čase nasploh vzorno skrbi za kulturo in kulturnike, za različne časopisne urednike itn. Problem je v tem, da obrambni minister Mladike ni mogel oddati ali prepustiti nikomur, ker je - ne glede na moje nekdanje želje in ne glede na sedežni red v zunanjem ministrstvu - še naprej dodeljena prav temu ministrstvu, drugačne rešitve pa so odvisne od sklepa vlade RS, morda od sodišča... In tudi ko bi ministrstvo za obrambo Se vedno upravljalo z Mladiko, to ne bi bila Janševa Mladika (kot tudi nikoli ni bila moja ali kogar koli drugega osebna posest), ampak bi bila premoženje Republike Slovenije. Država jo je vknjižila v seznam premoženja, ki ji je pripadlo po razpadu Jugoslavije; kulturno ministrstvo pa bi jo nemara lahko določilo za potrebe etnografskega muzeja. Za uspešen sklep zgodbe - za komplicirano in drago adaptacijo - bi moral poskrbeti državi proračun, tega pa sprejema Državni zbor. Vlada in DZ bi Mladiko in sredstva za njeno rekonstrukcijo morala vnesti na račun tega ali onega ministrstva. Cas, ko so si funkcionarji podajali državno premoženje in z njim osrečevali svoje prijatelje, naj bi bil za nami. Navsezadnje se nam vsem skupaj gospod Danilo Kovačič zdi sporen podjetnik, ker različnim naslovom deli dobiček od družbenega premoženja, kot da gre za njegov privatni denar. Lepo je biti Širokogruden mecen s tujim denarjem.
Sicer pa mislim, da se morajo o radodarnosti, domoljubnosti in kulturnosti med sabo pomeriti trije možje iz vladne koalicije: obrambni minister Janša, zunanji minister Peterle in minister za kulturo Pelhan. Ob tem ko se bodo potegovali za prvenstvo, bodo morda povedali tudi to, koliko bo to tekmovanje stalo slovenske davkoplačevalce. Kulturniki imajo vsekakor prav, ko ob veličastnem Pentagonu, kjer bodo morda pristajali celo kakšni manjši avioni, zahtevajo vsaj Mladiko.
^	Sobota, 12. februarja 1994
KULTURA
KOMENTAR
Smučarji
Spet je za nami Prešernov dan, naslovni kulturni praznik, čas zgoščenega ali očiščenega izražanja slovenske bitnosti in samobitnosti. Spet so donele Zdravljice, prirejene za pihalne godbe in maloglasno zborovsko petje, slišati je bilo mogoče recitacije poezije, ki jo osnovnošolci znajo na pamet, kasneje pa se ne morejo upreti knjigotrškim skušnjavam, narodova smetana je zopet s svojo navzočnostjo v Cankarjevem domu pokazala, kako globoko razume sedanji umetniški trenutek - v množičnih medijih pa je odmevala krilatica, da je ta državni praznik ravno pravšnji za individualne premisleke, za nekakšno kulturno introspekcijo vsakega Slovenca posebej. Smela poteza, ali intelektualni cinizem? Slikarji so se torej vrnili v svoje ateljeje, igralci v svoja gledališča in literati v svoje delavnice, kajti ubrali so levji delež praznovanja, ki je pravzaprav njihovo. Širša intelektualna javnost zadovoljno prede, znanstvena in prosvetna pa nekoliko manj, misleč, da so jo pogosto imenovani podleži ponovno prikrajšali za njeno mesto v obnebju slovenske kulture. In kulturni morfologi bi jim gotovo pritegnili. Tudi po tem praznovanju slovenske umetnosti se je slovenska javnost vrnila pred televizorje, naslajajoč se nad z Balkanom nabitimi poročili in anglo-ameriškimi nadaljevankami - povrnila se je v naročje svoje kulturne vsakdanjosti, kjer ni skrivnosti, nelogičnosti ali nejasne drugačnosti. Zato se mi zdi, da bi se morali bolj navezati na neposredna kulturna izkustva, zakaj sedanja razglabljanja o umetnosti-kulturi-civilizaciji so preveč pod vplivom splošnega »stanja duha«, preveč obremenjena s teoretskimi predsodki, katerih izpeljave so tako abotne, kot recimo tista o Prešernovem panslavizmu, da o njih sploh ni vredno pisati. Po vsem videzu so se evropski kulturi še najbolj približali slovenski smučarji. Oblečeni so tako kot njihovi tekmeci, smučajo na smučeh svetovno uveljavljenih znamk, uporabljajo govorico, ki jo zahodnjaki razumejo - in zmagujejo. Zakaj jih potemtakem ne uvrstimo med kulturne delavce, ali vsaj ne razglasimo za »kulturne ambasadorje« Slovenije? Po svetu namreč poznajo Slovenca Jureta Koširja in »naša« dekleta, medtem ko so komaj kaj slišali o Francetu Prešernu ali Jelku Kacinu in o njegovem sijajnem znanju. Slovenci smo pač smučarji. Hvala bogu, da je tudi smučarski šport sestavina kulture, sicer bi omagali, če bi bili odvisni zgolj od umetniškega in političnega udejanjanja Prešernovega dne.
Branko Ziherl
r VABILO NA KONCERT
NEDELJSKA MATINEJA - KOMORNI ORKESTER TARTINI v Slovenski filharmoniji, 13. februarja, ob 11. uri. Solista: VIOLETA SMAI-LOVIC - violina, MATE BEKAVAC - klarinet. PROGRAM: Tartini, Bach, Wassenaer. Koncert traja do predvidoma 13. ure, vstopnina 400, 600 tolarjev.
Komorni orkester, ki je bil ustanovljen v okviru Glasbenega ateljeja Tartini, umetniško in organizacijsko ga vodi Vlado Repše, sestavljajo akademski glasbeniki iz Ljubljane, koncertni mojster pa je ruski violinist Vasilij Melnikov. Odločil se je predvsem za baročno programsko usmeritev, posebno pozornost pa posveča opusu Giuseppa Tartinija. Poleg Tartinijevih del bodo na nedeljskem koncertu izvajali še dela VVassenaerja, ter Carla Philippa Emanuela Bacha, ki je bil v 18. stoletju slavnejši od velikega očeta. Izvrstna violinistka Violeta Smailovič je doma iz Sarajeva, violino se je začela učiti pri treh letih, pri osemnajstih pa je postala glasbenica leta v bivši Jugolsaviji. .Je dobitnica laskavih priznanj in diplom svetovnega slovesa. Sodi med največje glasbene talente svoje generacije. Mate Bekavac je s svojimi sedamnjastimi leti študent 2. letnika na Visoki šoli za glasbo v Gradcu v Avstriji. Prejel je sedem prvih nagrad na tekmovanjih učencev in študetnov glasbe, bil je udeleženec številnih mednarodnih mojstrskih tečajev in dobitnik priznanih mednarodnih nagrad. Klarinetist Mate Bekavac nedvomno sodi med najbolj nadarjene in obetajoče glasbene poustvarjalce slovenske najmlajše generacije.
Tanja Fajon
DUNAJ
Bežna srečanja
Die Theater Wien, Kiinstlerhaus, Karlsplatz 5, 1010 Wien, Theater Transit, Die Morde der jiidischen Fti-rstin, predstave od 19. februarja do 12. marca 1994, vedno ob 20. uri (ob nedeljah in ponedeljkih ni predstav), rezervacije in prodaja vstopnic od ponedeljka do sobote od 14. do 18. ure ali uro pred predstavo, tel. 222/587 05 04
Armando Llamas, ki velja za enega največjih sodobnih dramatikov, je svoje dramsko besedilo Umor židovske kneginje označil z besedami: »Skoraj trideset človeških kreatur, raztreščenih moških in žensk različnih ras in narodov v iskanju lastne identitete, lastnega jaza, bega iz dežele v deželo, iz ene kulturne sredine v drugo, v nenehnem srečevanju in razhajanju z drugimi in s seboj...« Dramski kolaž dogodkov, sestavljanka karakterjev in situacij, ki zajema obdobje od 1983 do 1989, prikazuje bežna srečanja (ne) navadnih ljudi na letališčih, čakalnicah, barih, hotelskih sobah. Čeprav se zgodbe posameznikov gibljejo na meji realnega in fiktivnega, ohranjajo neposrednost polaroidnih fotografij, odsevajo difuznost in diverzificiranost sodobnega sveta in se na trenutke približujejo dramatiki absurda. Med posameznimi dramskimi liki izstopajo homoseksualec Serge, mladi intelektualec, ki se pusti zapeljati kuvajtskemu trgovcu v stranišču letališke stavbe v Abu Dabiju; starejši švicarski zakonski par, ki prav v tem trenutku v ženskem stranišču zabode mlado kanadsko turistko; turistični par v hotelski sobi Hiroši-me, kjer On želi ubežati Njej in.se predajati užitkom v tajskih hotelih... Predstavo, v kateri nastopa več kot dvajset igralcev, je režiral Frederic Samuel Lion, scenografka in kostumografka pa je bila B. Ruckert. Na sliki prizor iz predstave.	(M. T.)
STUTTGART
Med črto in ploskvijo
Staatsgalerie Stuttgart, Konrad-Adenauer Strasse 30-32, 70182 Stuttgart, razstava je na ogled do 20. februarja 1994, odprto od torka do nedelje od 10. do 17. ure, ob torkih in četrtkih do 20. ure, informacije na tel. 711/ 2 12-40 50 (40 28)
Slikarski opus francoskega slikarja, grafika in kiparja Henrija Matissa (1869-1954) so v zgodnjih petdesetih letih med drugim zaznamovale številne risbe, gvaši in kolaži. Konceptualna postavitev razstave v stuttgartski galeriji želi soočiti Matissovo čisto umetnost linije (komponenta, še posebaj značilna za njegovo pozno obdobje) - risbe, z barvno močnimi ploskovnimi kompozicijami. Na razstavi je predstavljenih 158 del, nastalih v prvih letih druge svetovne vojne, ki jih je Matisse poklonil Štirim francoskim muzejem, tematsko pa zajemajo portrete, tihožitja, stilizirane pejsaže, akte itd. Pod naslovom »Teme in variacije« naj bi galerija v prihodnjih letih pripravila razstave del posameznih sodobnih umetnikov, kot prvemu pa je mesto pripadlo Matissu. Poleg francoskih muzejev so dela, predstavljena na razstavi prispevali se privatni zbiralci, Muzej modeme umetnosti iz New Yorka in galeriji iz Moskve in St. Pe-tersburga.	(M. T.)
LONDON
Italijan med Francozi
VVhitechapel Art Gallery, VVhitechapel High Stree > London El 7QX, Medardo Rosso, razstva je na ogle od 25. februarja do 24. aprila 1994, odprto od torka do nedelje od 11. do 17. ure, ob sredah do 18. ure, m-formacije na tel. 71/377 0107
Z razstavo štiridesetih malih plastik (med njimi tudi znamenite voščene skulpture), tridesetih skic in tridesetih to tografij se britanski javnosti prvič ponuja možnost, da se obširneje seznani z delom italijanskega kiparja Medard Rossa (1858 - 1928), ki je pod vplivom A. Rodina posta1 glavni predstavnik impresionizma v italijanskem kipa1 stvu. Rosso je svoj razpoznavni kiparski izraz razvil v Mn g nu, kjer je preživel mladostna leta. Po vzoru impresiom stov je stremel k ustvarjanju motivov trenutnih doživeti)-Dosledno se je odrekel kiparski monumentalnosti in isj® nju statuamih učinkov. Površino figure je modeliral s sKo-raj da slikarsko občutljivostjo, mehkobo oblik pa je dosegel z oblikovanjem v njegovem pribljubljenem materialu - v0" sku. Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so bila za Rossa tedaj je prebival v Parizu - najbolj plodna. Ljubitelji uine-tnosti so ga postavljali ob bok Rodinu, vendar pa je njegova slava začela upadati s prihodom modernizma. Njegove skulpture, usmerjene v iskanje enotnosti med formo m prostorom so imele precejšen vpliv na futuristično slu®1 stvo.(Na sliki: M.Rosso, Književnik)	(M- ^'
GLEDALIŠČI / PLES
EVRC
ARHITEKTURA / FILM
LEIPZIG
Satira v grafikah A. P. VVebra
Museum der Bildenden Kunste, Beethovenstrasse 4, 04107 Leipzig, A. Paul Weber: skice in litografije, razstava je na ogled do 13. marca 1994, vse informacije na tel. 341/ 313 102
Ob 100. obletnici rojstva nemškega grafika in karikaturista A. Paula VVebra (1893 - 1980) je VVebrov muzej iz Ratzeburga v sodelovanju s hanoverskim VVilhelm-Bush muzejem pripravil retrospektivno razstavo skic, grafik in lesorezov enega od največjih nemških karikaturistov 20. stoletja. A. Paul Weber, sin arnstadtskega železničarja, je po končanem šolanju obiskoval večerni tečaj slikarstva in šolo za umetno obrt, kjer je odkril ne samo nadarjenost za risanje, temveč tudi sposobnost kritičnega presojanja dogodkov in njihovega hu-momo-kritičnega upodabljanja. Čeprav Weber velja za samouka, mu z več kot 3000 litografijami, 400 lesorezi, slikarijami in risbami s kredo ne moremo odrekati mesta, ki mu pripada v nemški umetnosti 20. stoletja; prav zadnje sodijo v vrh njegove umetniške suverenosti in virtuoznosti. Ker VVeber velja za odličnega soci-alnokritičnega in satiričnega grafika, so njegova dela postala brezčasna, žal pa je bilo za to potrebno nekaj desetletij, saj so avtorja mnogokrat preveč enostransko interpretirali; obsojane skice in grafike, ki so jih nekoč interpretirali kot militantne, danes veljajo za vzor številnim nemškim satiričnim in socialnokritičnim grafikom. Muzej za upodabljajočo umetnost v Leipzigu želi s to razstavo osvetliti novo razumevanje in pojmovanje VVebrovega ustvarjanja. (M.T.)

LONDON
April v Parizu
Ambassadors Theatre, West Street London WC 2, predstave od torka do sobote ob 20. uri, ob ponedeljkih ob 16. uri, ob Četrtkih tudi ob 15. uri in ob sobotah še ob 17. uri. Informacije in rezervacije vstopnic na tel. 71/836 6111 April v Parizu je romantična komedija in najnovejše delo dramatika Johna Godberga, ki je predstavo tudi režiral. Ugledni londonski kritik J. Tinker je ocenil, da gre za »v vsakem pogledu kvalitetno izvedbo in majhen, pristno bleščeč dragulj«. Kritik M. Rutherford pa je v dnevniku Financial Times zapisal, da je šele po tem, ko si je ogledal April v Parizu, ugotovil, da je Godberg eden najboljših sodobnih britanskih dramatikov. V drami April v Parizu nastopa angleški zakonski par iz Hulla, ki se prebija skozi življenje v moreče slabem zakonu. Zakonca se prepirata z enozložnimi sovražnimi besedami, dokler žena v nekem nagradnem tekmovanju ne zadene potovanja za dva v Pariz. Pariz pa je za oba razodetje, M ju prerodi, in po vrnitvi v Hull spoznata, da njuno življenje nikoli več ne bo takšno kot prej.
V glavnih vlogah nastopata odlična Maria Frie-dman in Gary Olsen.
(A. K.)
EVROPSKE PRESTOLNICE________________
Novi film Petra Weira
Avstralski režiser Peter Weir (poznamo ga po filmih Piknik v Hanging Rocku, Zadnji val, Galipoli, Leto ne varnega življenja, Priča, Društvo mrtvih pesnikov, Z lena karta idr.) prihaja v evropske kinematografe s svojim najnovejšim filmom Fearless. Gre za pripove o Maxu Kleinu (J. Bridges), enem od redkih preživelm potnikov hude letalske nesreče, ki po tem dogodK preide v stanje duhovne vznesenosti, ko popolnoma spremeni svoj odnos do življenja in smrti, saj meni, da je »šel skozi smrt« in da ga nič več ne more ranit • Film je torej več kot njegova osebna zgodba, je neK vrste psihološka študija, kombinirana z mističnimi i spiritualnimi elementi. To je brez dvoma ena najbolj ših vlog Jeffa Bridgesa doslej, dobri pa sta tudi obe njegovi soigralki - Rosie Perez (poznamo jo iz Dribje rje v pod košema, tokrat pa igra eno od preživelih ude leženk letalske nesreče, ki tedaj izgubi svojega otroka) in Isabella Rossellini (igra soprogo Maxa Kleina, ki se ji ta po nesreči popolnoma odtuji).
17. februarja bo premiera tega filma v Berlinu, na Du naju pa teden dni kasneje. V Ljubljano bo film prlSe na spored predvidoma 21. aprila. Na sliki: J. Bridges in I. Rossellini v filmu Fearless.	S- ^
QQO
Lillehammer ’94
' > V. *	^ x y» V-
______ZAČETEK 17. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER_
Danes otvoritev
Napovedujejo najbolj spektakularno otvoritev vseh časov - Na svojem drugem samostojnem nastopu ima Slovenije velike šonse
Jasna Milinkovic
LILLEHAMMER - v Mestecu Lillehammer se bodo danes s slavnostno otvoritvijo ob Lb uri začele 17. zim-olimpijske igre, na uterih se bodo pome-l]. i Športniki in šport-uice iz 66 držav, celot-Ua olimpijska družina, °rej tisti, ki so na kakršenkoli način vključeni v prireditev, Pa šteje kar 5000 ljudi, od tega je približno . a tisoč tekmovalcev ln tekmovalk. Zasneže-na pokrajina je samo Prvi pozitivni znanilec velikega dogodka, ki uaj bi presegel vse dosedanje. Gostitelji urenda pripravljajo Pravo pravljično otvoritev iger, kakršnih po Pripovedovanju do-
mačinov še ni bilo. Zamisel, da bi z olimpijsko bakljo skočil Ole Gunnar Fidjestoel je bila zares imenitna, vendar je velikemu mojstru, ki se je pred leti poslovil od aktivnega skakanja v šestnajstem poskusu klecnilo koleno in je padel. Nekdanji svetovni prvak se bo kmalu opomogel po pretresu možganov, vendar ga bo na slavnostni otvoritvi zamenjal Stein Gruben, ki se je že preizkusil v novi vlogi in je brez težav z bakljo v roki doskočil pri 105 metrih. Fidjestocla je v bolnišnici v Lilleham-
merju med prvimi obiskal tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch.
Ob drugem nastopu slovenskih športnikov pod zastavo samostojne Slovenije na zimskih olimpijskih igrah je odprava najbolj obetavna doslej. Take ekipe Slovenija ni imela še nikoli. Možnosti za odličja še nikoli ni imelo toliko posameznikov, tako da ne bo nobeno presenečenje, če bodo slovenski predstavniki presegli bero kolajn izpred šestih let na olimpijskih igrah v Calgaryju, ko so
osvojili dve srebrni in eno bronasto kolajno. Takrat so presenetili skakalci, ki so na tokratnih igrah nekoliko slabši, zato pa so v tej zimi eksplodirali alpski smučarji in smučarke. Zmage v svetovnem pokalu so v najmočnejši konkurenci že dosegli Jure Košir, Katja Koren, Alenka Dovžan in Urška Hrovat, in ker je tudi na olimpijskih igrah samo po ena tekma v vsaki disciplini, lahko upravičeno upamo, da se bo slovenskim tekmovalcem in tekmovalkam morda odprlo prav na po-
bočjih Hafjell in Kvitfjell. Ge se bodo v treh dneh temovanj zbrali po svojih najboljših močeh, utegnejo presenetiti tudi skakalci in biatlonci, čeprav bi bilo nesmiselno pri tem misliti kar na odličja. Norvežani so za začetek olimpijskih iger napovedali velik spektakel (čeprav se bodo zares že ob 12. uri v prvi pomerili hokejisti Finske in Češke), velja pa počakati do danes popoldan, če bo na skakalnem stadionu Lysgaardbakkene, ko bo v mimohodu držav slovensko zastavo nasil največji up v reprezentanci Jure Košir, res tako.
Kdo si je razdelil olimpijske kolajne
Država	zlate	srebrne	bronaste
SZ	78	57	59
Norveška	63	66	60
ZDA	47	51	35
Vzh. Nemčija	39	36	36
Švedska	37	25	34
Finska	36	44	37
Avstrija	34	45	40
Švica	24	25	27
Nemčija	25	20	16
Italija	18	16	13
Kanada	16	14	21
Nizozemska	14	18	14
Francija	16	15	17
Zah. Nemčija	11	14	19
SND	9	6	8
VB	7	4	10
Češkoslovaška	2	8	16
Liechtenstein	2	2	5
Južna Koreja	2	1	1
Japonska	2	6	6
Belgija	1	1	2
Poljska	1	1	2
Španija	1	-	1
Rusija	1	-	-
Jugoslavija	-	3	1
Kitajska	' -	3	-
Madžarska	-	2	4
Luksemburg	-	2	-
Severna Koreja	-	1	1
Nova Zelandija	-	1	-
Bolgarija	-	-	1
Romunija	-	-	1
SKUPNO	486	487	483
PRED OTVORITVIJO
ČEPRAV SE JE VSA ZADEVA ŠE KAR POMIRILA
Utrinki iz Ullehammeija
Lillehammer
m
Tako je včeraj zgledal Lillehammer, kjer se bodo danes uradno začele letošnje zim-ske olimppijske igre. Tekači smučajo v pravi zimski idili (Telefoto AR)

Luc Alphand je včeraj v poskusnih vožnjah vsmuku dosegel najboljši čas in Postavil resno hipoteko za osvojitev zlate kolajne (Telefoto AR)
Spora med Samaranchem in Ulvangom še niso zgladili
Vegard Ulvong bo zaprisegel v imenu vseh športnikov
LILLEHAMMER -Norveška ima veliko izvrstnih športnikov, ki bodo gostiteljem 17. zimskih olimpijskih iger prinesli vrsto odličij, toda v središču pozornosti je zopet kdo drug kot Vegard Ul-vang. Zakaj pa? Trikratni olimpijski zmagovalec iz Albertvilla 1992 je namreč obtožil predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha, da je premalo demokracije v olimpijskem gibanju. Spor s Samaranchem se je začel 3. februarja, ko je v najbolj branem norveškem dnevniku izšla karikatura, ki je prikazovala izredno nepriljubljenost Samarancha na Norveškem, in to prav tisti dan, ko se je Spanec mudil na obisku na Norveškem. Štiri dni pozneje je član MOK Jan Staubo za isti časnik izjavil, da se Samaranch počuti ogroženega pred norveškim narodom. Samaranch je v znak protesta res odpotoval iz Norveške, po odhodu pa ga je doletela še Ulvangova kritika, da se premalo zavzema za demokracijo v MOK. Reakcija vseh vpletenih je bila izredno hitra in so tekaškega šampiona poklicali na pogovor s
Samaranchem in predsednikom Olimpijskega komiteja Norveške Gerhardom Heibergom.
Duhovi so se v četrtek resda pomirili, veliki pustolovec Vegard Ulvang pa je pokazal, da je tudi on samo človek. Ko ga je ameriški novinar Bill Glauber vprašal, če bo’po 01 res nadaljeval z iskanjem brata Ketila, ki jel 3. oktobra izginil blizu doma v Kirkenesu, se je šampion, ki je hotel odgovoriti, boril s solzami in se na koncu vendarle razjokal. »To je bila tragedija za mojo družino in ga zelo pogrešamo. Res je, da ga bom začel iskati, takoj ko bo sneg skopnel,« je pred tem Vegard še spravil iz sebe. Tedaj se je oglasil tudi Bjoern Dachlie in zaprosil, da končajo tiskovno konferenco, velika prijatelja in obenem velika tekmeca v tekaških smučinah pa sta skozi zadnja vrata in s ključi od avtomobila, ki jih jima je dal trener Inge Braaten, zapustila tiskovno središče. Vegard tudi po tem zapletu ostaja največji. Na današnji svečani otvoritvi OI bo zaprisegel v imenu vseh športnikov. Glede tega ni nič spornega niti za Kjetila Andreja Aamodta, naj-
večjaga favorita v alpskem smučanju, ki je dejal, da si to čast najbolj zasluži Ulvang. Norvežani pa so zaskrbljeni zaradi Espena Bredesena. Trener Trond Joeran Pedersen je svojemu najboljšemu skakalcu in dvakratnemu svetovnemu prvaku prepovedal trening. Bredesen je na tekmovanju v Liberecu padel
in si poškodoval gleženj, ta je spet zatekel in Pedersen je upravičeno zaskrbljen: »Tudi forma ni takšna, kot je bila pred usodnim padcem na Češkem. »Sedaj ostaja samo še vprašanje, če bo najboljši smučarski skakalec v tej zimi kos tudi tej poškodbi in bo upravičil vlogo velikega favorita? (J.M.)
Tako na TV
DANES
12.00	HOKEJ NA LEDU (TMC)
Finska - Češka
14.30	POSEBNA OLIMPIJSKA ODDAJA (TMC)
15.30	PRED OTVORITVIJO 17.ZOI (SLOl)
16.00	OTVORITVENA SLOVESNOST (TMC) OTVORITVENA SLOVESNOST (SLOl)
16.20 OTVORITVENA SLOVESNOST (RAI1) 18.05 ŠPORTNI FILM (SLOl)
19.00	OLIMPIJSKI DNEVNIK (TMC)
JUTRI
09.30	ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE (TMC) 09.55 Tek na 15 km ženske (RAI 3, SLOl,
TMC)
10.45 Smuk moški (SLO,l TMC, RAI 3)
11.50 Tek na 15 km ženske (SLOl)
11.50	Sankanje posamezniki(RAI 3)
17.30	HOKEJ NA LEDU(TMC)
Italija - Kanada
2005 OLIMPIJSKI DNEVNIK(TMC)
22.50	OLIMPIJSKA ODDAJA (SLOl)
23.00	UMETNOSTNO DRSANJE(TMC)
ar 1994 =£v\ ©GO	porei limpi - ! : 1 ’ - <0			d zims ijskih // // / w			ikil ige a* #		1 r J*	4	o	J*		
			m		11	mm	m	m	m	m	H	m	m
2	1 £ <D	Ss		z##	Jt &	> Ar	#	■ & & & ž 1		A A ^		M -s3	X Jr ////		>> je* o
Otvoritvena iv slovesnost 16.00						j	j ?	"'1			FIN-CES 12.00 AVT-NEM 21.00	RUS-NOR 18.30			12
13		Sankanje moški posamezno 10.00		Smuk moški 11.00		"• | -J !	p| 1	15 km prosti slog ženske 10.00	\' ' ' %, A e 				SVE-SLK 15.00 FRA-ZDA 20.00	ITA-KAN 17.30	Obvezni program v parih 20.00	|	5.000 m moški	■« n 15.00	IV
14 "	-	Sankanje moški posamezno 10.00		Kombinacijsk smuk moški 11.00		:	30 km prosti slog moški 10.30		NEM-NOR 15.00 RUS-FIN 20.00	CES-AVT 17.30			500 m moški	i A 14.00	i** -
15		Sankanje ženske posamezno 10.00		Super- V. po grbinah v6l@sl3lom kvalifikacije ženske moški/ženske 11.00	12.30			| 1	5 km klasični slog ženske 10.30		SVE-ITA 15.00 KAN-FRA 20.00	ZDA-SLK 17.30 f '	Prosti program v parih 20.00		. 15
16		Sankanje ženske posamezno 10.00	• .		V. po grbinah finale noški/ženske 12.30	1		-	AVT-RUS 15.00 NOR-FIN 20.00	CES-NEM 17.30			1.500 m moški	i L 14.00
17 ■				Super- veleslalom moški 11.00		■' f" ' 1	10 km klasični slog moški 10.30 prosti slog pursuit ženske 12.30		SLK-ITA 15.00 KAN-ZDA 20.00 l	FRA-SVE 17.30	Obvezni liki moški 19.00 ; .		3.000 m ženske	1 7 14.00	17 K , .
18		Sankanje moški dvojice 10.00	h	.		90 m posamezno 12.30 I		15 km ženske 10.00	NEM-RUS 15.00 CES-NOR 20.00	FIN-AVT 17.30	Obvezni plesni program 19.00		1.000 m moški	- n 14.00	lO _	.
19	Dvosed 10.00			Smuk ženske 11.00		15 km posamezno 10.30	15 km prosti slog moški 12.30		KAN-SLK 15.00 ZDA-SVE 20.00	ITA-FRA 17.30	Prosti program moški 19.00		500 m ženske	a 14.00	19
20	Dvosed 10.00			Kombinacijsk smuk ženske 11.00		120 m posamezno 13.00 1 '		20 km moški 10.00	RUS-CES 15.00 NOR-AVT 20.00	NEM-FIN 17.30	Izvirni plesi 19.00	plMiiisiti	10.000 m moški	aa 14.00	/\J
21			Kombinacijsk slalom ženske 9.30/13.00		Skoki kvalifikacije noški/ženske 12.00	XX 1	4x5 km štafeta ženske 10.30		SVE-KAN 15.00 ZDA-ITA 20.00	SLK-FRA 17.30	Prosti plesni program 19.00		1.500 m ženske ol 14.00	^i
22		"		•		120 m ekipno 12.30 -	4x10 km štafeta moški 10.30		Tekme končnice 16.30 21.00			1.000	m (m) 3.000	m (ž) štafeta 19.00	22
23			Veleslalom moški 9.30/13.00			90 m ekipno 11.30 1 '	| ? ,	7,5 km (ž) 10.00 10 km (m) 13.00	Tekme končnice 16.30 21.00	Tekme končnice 15.00 19.30	Obvezni liki ženske 19.00		1.000 m ženske 0*1 16.00
24			Veleslalom ženske 9.30/13.00		Skoki finale moški/ženske 12.00	3x10 km ekipno 10.00	30 km klasični sloc ženske 12.30		Tekme končnice 16.30 21.00	Tekme končnice 15.00 19.30		500 m (m) 500 m (ž) 5.000 m (m) 19.00	24
25			<ombinacijsk slalom moški 9.30/13.00			90 m posamezno 12.30		4x7,5 km štafeta ženske 10.00	Tekme končnice 21.00	Tekme končnice 19.30	Prosti program ženske 19.00		5.000 m ženske OK 14.00
26	Stirised 10.00		Slalom ženske 9.30/13.00					4x7,5 km štafeta moški 13.00	Tekme končnice 16.30 21.00	Tekme končnice 19.30	Ekshibicija 15.00	500 m (m) 1.000	m (ž) 5.000	m (m) 19.00	26
Zaključna _ _ prireditev 27 20.00	Stirised 10.00		Slalom moški 9.30/13.00				50 km klasični slog moški 10.00		finale 15.15				27
FIN-Finska CES-Ceška SLK-Slovaška AVT-Avstrija HEM-Nemčija SVE-Svedska NOR-Norveška ITA—Italija RUS-Rusija KAN-Kanada ZDA-Združene države Amerike FRA-Francija
AP
DANES PRVE TEKME V HOKEJU
Rusi še na vrhu
LILLEHAMMER / ALPSKI SMUČARJI IN BIATLONCI
Slovenski tekmovalci že vestno trenirajo
Biatlonci zaskrbljeni nad povsem novo progo Za skakalce prvi kondicijski trening
LILLEHAMMER - Alpski smučarji in smučarke ter biatlonci in edina slovenska biatlonka so na olimpijskih prizoriščih že opravili prve treninge, medtem ko bodo skakalci prve poskuse na skakalnicah v Lysgaard-sbakkeno opravili šele jutri. Po prvem treningu smukačev, ki se bodo za kolajno pomerili že jutri, kaže, da proga v Kvitfjellu najbolj ustreza Francozu Lucu Alphandu. »Zadovoljen sem z današnjim nastopom in v nedeljo bom startal na zlato kolajno. Proga je odlična in mislim, da bo šlo zelo hitro,« je samozavestno dejal carinski uslužbenec iz Ser-re Chevalliera. Svoje sposobnosti sta preizkusila tudi Miran Ravter in Jernej Koblar, ki sta med 83 tekmovalci dosegla 66. oziroma 71. čas, za najhitrejšimi pa sta zaostala sedem oziroma devet sekund. Ravter se je že odločil, da bo jutri nastopil v smuku, medtem ko Koblar še okleva in se bo dokončno odločil po današnjem treningu. Poleg omenjenih dveh so na kombinacijskem treningu smuka nastopili tudi Mitja Kunc, ki je dosegel tretji čas za Bolgarom Tetrom DiCevom in Japoncem Išioko (zaostanek 7 desetink), Jure Košir je potreboval še poldrugo sekundo več, An-
drej Miklavc še toliko za Koširjem, medtem ko se je Gregor Grilc spustil po progi povsem za trening in se kot izraziti veleslalomist in slalomist ni preveč naprezal.
Katja Koren, Alenka Dovžan, Spela Pretnar in Urška Hrovat so prvi dan preživele v Hafjellu, na smučišču, ki je 15 km oddaljeno od Lillehammerja, prosto smučale in se navajale na strmino. Dekleta so bila po vadbi na 10 stopinjah Celzija kar premražena, še najbolj pa jih je motil veter, zato jim bo vodstvo reprezentance nabavilo posebne maske proti omrzlinam.
Tekaški stadion v olimpijskem parku v Lillehammerju, kjer tekmujejo tudi biatlonci, je tako velik, da se moraš krepko potruditi, da prideš na pravo mesto in najdeš prave ljudi. Stadion je včeraj okoli poldneva bolj sameval, med redkimi pa je trenirala tudi slovenska biatlonska reprezentanca, ki se ji je pridružil tudi vodja strokovnega sveta skakalcev Danilo Pudgar. Biatlonci so v Lillehammerju lani že nastopali na tekmah za svetovni pokal, tokrat pa jih je pričakala nekoliko drugačna proga. »Ves čas sem imel v mislih izredno položno progo, sedaj pa temu ni
več tako. Prireditelji so jo razgibali z nekaj umetnimi kuclji, tako da je kar težka«, je povedal Uroš Velepec, potem ko sva se s fotoreporterjem vendarle prebila do slovenskih fantov. Ce nekaj minut predtem na strelišču ne bi srečala edine slovenske biatlonke Andreje Grašič, bi bila že malo zaskrbljena. Tudi biatlonci so se bolj privajali na tekmovališče, saj so na prvi trening prišli brez pušk, ki pa jih bodo do prvih tekmovanj, ki bo šele prihodnjo nedeljo (20. februarja) lahko še temeljito preizkusili. Včeraj so bili na smučeh samo dopoldan in se popoldan odpravili na kros, v prihodnjih dneh pa bodo v olimpijskem parku vadili po dvakrat na dan. Kot zadnji je v biatlonsko ekipo prispel že skoraj nepogrešljivi serviser Tine Zupan, ki se je pripeljal s kombijem, tako da bo skrbel za smuči. Franci Petek, Matjaž Kladnik, Matjaž Zupan, Samo Gostiša in Dejan Jekovec so pod vodstvom trenerjev Jelka Grosa in Luke Kojprivska popoldan imeli kondicijski trening, dopoldne pa so si lahko privoščili počitek. Prvi skoki jih čakajo šele jutri, ko bodo v Lillehammerju odprli skakalnice za trening.
Po zadnjih političnih spremembah v deželah nekdanje Sovjetske zveze je bilo logično pričakovati, da hidi nekdanji sovjetski šport ne bo nikoli veC hjto, kot je bil pred leti. Toda to pravilo je obveljalo le v nekaterih panogah, kajti izkazuje se> da so Rusi, kot glavni nasledniki nekdanje Sovjetije, Se ved-no v svetovnem kakovostnem športnem vrhu. To vsekakor velja za hokej na ledu, hjer je "zbornaja ko-hranda” še vedno glavna kandidat za olimpijsko zlato.
Hokej je prva šport-ha panoga, s katero se oo danes začel tekmovalni spored v Lillehammerju. Obenem Pa je to skupaj z ume-iosbiim drsanjem tudi najstarejši zimski olimpijski šport, saj so §a uv rstili že leta 1920 v (letni) olimpijski program. Prav zato je letos že osemnajstiC na olimpijskem sporedu, Čeprav je bilo vseh dosedanjih zimskih iger
Letos sodeluje na olimopijskem hokejskem turnirju 18 reprezentanc, med kate-Umi prvič ločeno Leska in Slovaška, ki sla nekoč sestavljali skupno Češkoslovaško reprezentanco.
Turnir je letos razdeljen na dve kvali-hkacijski skupini, v Vsaki skupini pa bo vsaka reprezentanca odigrala po 5 tekem. Zadnji ekipi vsake
skupine bosta izpadli, ostale pa bodo igrale po križnem sistemu B1:A4, B2:A3 itd. za osvojitev najvišjih mest.
In kdo bodo Rusom najhujši konkurenti? Po predvidevanjih bodo to Cehi, Finci in Švedi, morda pa bo prišlo tudi do presenečenja. Ne smemo namreč spregledati, da mnogi najboljši igralci teh reprezentanc nastopajo v zadnjem Času za razne profesionalne ekipe v Kanadi, kar pomeni, da so reprezentance te skupine letos precej oslabljene. Do katere mere je to res, pa bodo pokazali že prvi hokejski nastopi.
Na sliki (telefoto AP): zastrašujoč videz vratarja nemške hokejske reprezentance Jo-sefaHeissa
POGOVOR S KULTURNIM DELAVCEM ADRIJANOM RUSIJO
Olimpijske igre niso samo šport
Na vprašanje, če so olimpijske igre zgolj športni dogodek, pač ni težko odgovoriti. Nobenega dvoma namreč ni, da jih moramo danes vsekakor uvrščati tudi med pomembna kulturna dogajanja današnjega časa. Prav zato smo se odločili za pogovor s kakim vidnim zamejskim kulturnim delavcem. Moramo reči, da je bil priljubljeni tržaški gledališčnik Adrijan Rustja za to prava oseba.
Besedi GLEDATI in NASTOPATI najznačilneje označujeta gledališče. Je tako tudi v športu?
Vsekakor! Temu je bilo tako že v antiki. Tedanjim igram je bila kultura komplementarna vrednota in obratno. Oboje se je prepletalo in je predstavljalo spektakel, skupaj z versko vsebino. Podobno je bilo kasneje tudi v Rimu, vendar pa je tam
spektakel že prerasel ostale vrednote.
V kulturi poznamo izraz UMETNIŠKI, v športu pa UMETNOSTNI. Kje je razlika?
Ne vem, če je razlika v sami strukturi besede. Osebno menim, da vse, kar presega poprečje, meji na umetnost. Torej tudi v športu.
Menite, da je razlika na relaciji igralec-kulisa na odru na eni strani ter tekmovalec-okolje na drugi?
Neka razlika je gotovo. Igralec posnema realnost in v igri potrebuje okolje, seveda, kar je namenjeno predvsem gledalcu. Igralec in kulisa sta zato komplementarna. V športu je vloga okolja v tem smislu manjša.
So olimpijske igre po vašem mnenju zgolj športni spektakel ali pa je to prireditev širšega interesa?
Širšega, širšega! V stari Grčiji so za časa iger celo prekinili vojne. Zal je to danes drugače. Sarajevo docet.
V čem vidite razliko med gledalcem in igralcem v gledališču ter med tekmovalcem in gledalcem v športu?
Ne sodim ravno med športne izvedence, toda menim, da doživljajo gledalci športno tekmo predvsem kot sprostitev, v gledališču pa je ob tem še nekaj: namreč tu je še globlji pomen obiskovanja predstave, notranje doživljanje, katarza. V športu je tu več emotivnosti, ki se manifestira tudi v obliki (ne vedno zdravega) navijašt-va.
Ali ima tudi taka gledališka manifestacija, kot je Borštnikov prstan v sebi zametke športnega tekmovanja?
Gotovo. Tudi gledališki igralci goje ambicijo osvojiti
nagrado. Verjetno pa so na odru razmerja, priložnosti manjše. V gledališču je manj nagrad.
Kje je prišlo do večjih sprememb, če primerjamo antično gledališče s sodobnim, oz. šport?
Mislim, da vsekakor v gledališču. To je šlo skozi vsa razvojna obdobja, ohranilo je v ospredju človeka, šport pa je ostal bolj zameje”n v svoje idejne meje.
Če bi lahko usmerili žaromete na sodobni šport, katere bi ugasili in katere prižgali?
Ugasil bi tiste, ki so usmerjeni na tekmovalne strasti, ki niso nič drugega, kot (na mednarodni ravni) nacionalizem in na stalno hlastanje po novih skrajnih dosežkih. Prižgal pa bi one, ki bi osvetlejvali univ erzalnost športa, na njegovo povezovalno vrednost.
Kerriganova v središču pozornosti



VJ	.rv
PHILIPS “PANORAMA”
100HZ
Z DIGITALNIM SCAN.
SLIKA NA EKRANU 1000 KRAT STABILNEJŠA
motchBlinč PHILIPS
EUR0SAVA s.r.i.

EUROSAVA
34133 Trst Ul. Cicerone 8 Tel. (040) 361177 Fax (040)361839 Telex 460561
distributer
pnevmatik
Sava
urajv
Nancy Kerrigan je po svoji nesreči v Detroitu zagotovila pozornost vsega medijskega sveta (Telefoto AP)
Sasa Rudolf
Sarajevo, ki je bilo pred desetimi leti eno najlepših olimpijskih "mest, je zdaj najvecje koncentracijsko taborišče na svetu, je na skromni slovesnosti v spomin na "Sarajevo 84” v na pol porušenem Narodnem gledališču dejal župan Muhamed Kreseljakovič. Potem ko so z drastičnimi ukrepi skoraj v celoti odpravili onesnaženje zraka, preuredili zgodovinski predel, predvsem turški okraj Baščaršijo, zgradili olimpijsko vas Mojmilo, Četrt za časnikarje Do-brinjo, opremili Jahorino in Bjelašnico, povečali stadion Koševo, pokrito palačo Zetro in na Trebeviču postavili umetno stezo za bob in sankanje. Sarajevo ni bilo le eno najlepših olimpijskih mest, pač pa vzgled sožitja. V Času hudih mednarodnih sporov in vzkrižnih bojkotov, je bosanska prestolnica predstavljala izjemo. V Sarajevo so prišli vsi, tisti, ki so bojkotirali moskovske igre zaradi sovjetskega vdora v Afganistan, kakor oni, ki so napovedali, da ne bodo sodelovali na igrah v Los Angelesu. Sarajevo je postalo simbol strpnosti, skupnega življenja etnično, versko in ideološko različnih.
Tako Sarajevo 84 je bilo v vsem drugačno od prejšnjih olimpijskih prizorišč.
BlešCeCi beli minareti in džamije namesto šilastih zvonikov in cerkvic sredi zasnežene alpske pokrajine, pravoslavna svetišča z ikonami namesto srednjeevropske nabožne umetnosti, planine namesto alpskih vrhov. Toda ne samo oko, novemu okolju se je moralo prilagoditi tudi uho, saj se je pesem zvonov katoliških cerkva prepletala z muezinovim klicem k molitvi in z baritonom pravoslavnega popa. Sarajevske igre so tako postale dodatna posebnost, zanimivost za vse. Moderne stolpnice jugozahodnega predela so sarajevskemu polju dale novo podobo, ki se je pri Skenderiji polagoma izgubila in nas popeljala v desetletja in stoletja nazaj.
Sarajevo je nastalo leta 1462, ko je islamski vojskovodja Ishakovič izbral sarajevsko polje za središče novoosvojene pokrajine. Svet pa je zanj zvedel na Vidov dan 28. junija 1914, ko je gimnazijec Gavrilo Princip na Latinskem mostu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo.
Prešernov dan je v Sarajevu 84 potekal kar se da slovesno. PonoCi in vse do 10. zjutraj je snežilo, bela odeja je prekrila mesto in obronke, nakar se je zjasnilo, pokazalo se je sonce, tako da se je mesto ob otvoritveni slovesnosti prikazalo v najlepši luči s soncem in zasneženo pok-
rajino. Udeležba je presegla pričakovanja, prijavljenih je bilo rekordnih 1.581 športnikov iz 49 držav, dobrih 250 tekmovalcev veC kot v Grenoblu, ki se je do tedaj ponašal z rekordom. Otvoritveni slovesnosti je prisostvovalo nad 60 tisoč ljudi, na Častni tribuni sta Italijo zastopala ministra Andreotti in Lagorio. Prisotni so bili filmski zvezdniki od Liv Ulmann do Kirka Douglasa, kronane glave švedski kralj Karel Gustav, norveški kralj Olaf in saudski prestolonaslednik Aziz-Feycal. Na tribuni sta bila tudi smučarska asa Ingemar Stenmark in Hanni VVenzel, ki sta bila izločena na podlagi anahronističnega člena o amaterstvu.
8. februarja 1984 je slovenščina postala uradni olimpijski jezik, ko je Bojan Križaj zaprisegel v imenu nastopajočih: »Obljubljam, da bomo na teh olimpijskih igrah nastopili v pravem športnem duhu, da bomo spoštovali pravila in se po njih držali v... (Bojan se je zaradi ganjenosti ustavil, šele po 20 sekundah je lahko nadaljeval) slavo športa in Čast domovine.«
Bil je dan ponosa, kateremu je sledil dan zmagoslavja, ko je Jure Franko osvojil srebrno kolajno v veleslalomu, prvo slovensko na zimskih igrah. Bilo je 14. februarja. Po prvem teku je vodil Max Julen pred VVenzlom in Gruberjem. Na Četrtem mestu je bil Jure Franko z 12 stotinkami zaostanka za Gruberjem, petouvrščeni Strel je za Gruberjem zaostajal za 20 sekund. To so bili kandidati za kolajne. Drugi tek je pričel Boris Strel, ki je bil nekoliko počasnejši kot v prvem. Nato Jure. Ob bučnem ”hop-hop” 50 tisoč gledalcev je vozil izredno, agresivno. V spodnjem delu je bil nekoliko previdnejši, vendar odličen. Gruber in VVenzel, ki sta startala za njim, sta se morala predati. Polni dve minuti je bil Franko olimpijski prvak. S starta se je pognal v dolino Max Julen, množica je žvižgala, Jure pa je na cilju dal množici športno lekcijo, ko je zaklical:
»Ne kvarite praznika, nikar ne žvižgajte.«
Za presenečenje so nato poskrbeli Američani, ki so s tremi zlatimi in dvema srebrnima kolajnama osvojili naslov velesile v alpskem smučanju, Avstrija pa se je - kot nesporni favorit - morala zadovoljiti s Steinerjevo bronasto kolajno.
Azzurri so bili zadovoljni. Paul Hildgartner je prepričljivo osvojil zlato kolajno v sankaškem enose-du, Paoletta Magoni pa je povsem nepričakovano postala olimpijska zmagovalka v slalomu.
SARAJEVO / DESET LET PO OLIMPIJSKIH IGRAH
Vojna razdejala nekdanje mesto sožitja
Prekrasni olimpijski objekti so danes popolnoma uničeni - Povsod le gozo in žalost
RIM - Imenovali so jo olimpiada sprave, saj je sledila bojkotirani moskovski olimpiadi. Bila je olimpiada upanja v sožitje med narodi in rasami. Zbrisala je madež, ki ga je 70 let pred tem pustil najbolj zlovešč atentat v zgodovini, uboj nadvojvode Ferdinanda Avstrijskega, povod za prvo svetovno vojno.
Minilo je samo 10 let, sarajevska olimpiada pa se zdi neskončno oddaljena. Mesto je povsem spremenilo svoje lice. Kje so danes živahne ceste zgodo-
vinskega središča? Kje so trgovinice in stojnice s suvenirji? Kje je mladina, ki se je sprehajala na levem bregu Miljacke? Ali sploh še obstajajo kavarne, kamor so nekoč zahajali vsi, neglede na narodnost, vero in kulturo? Res je, v mestu je kar mrglolelo skupnosti: Muslimanov, Srbov, Hrvatov, Črnogorcev, Slovencev, Makedoncev, Zidov, Turkov, Grkov, Albancev in še drugih. Cerkve, mošeje in sinagoge so stale druga ob drugi. Človeku se je zdelo, da je v
središču sveta. Ljudje so olimpiado doživljali kot svoj veliki praznik, raje kot praznik športnikov. Bili so ponosni na moderne objekte, ki so jih postavili s kolikor toliko omejenimi stroški (238 milijard). Čutiti je bilo voljo prebivalstva živeti v sožitju in sodelovati za uspeh prireditve. Prizadevali so si vsi: stevardese v zelenih uniformah, varnostniki, funkcionarji in Čistilke v stanovanjih namenjenih novinarjem.
Bili so nasmejani, mogoCe sreCni, prav go-
tovo ponosni. V slikoviti dolini, obdano s pobočji, je ležalo mesto.
Ko sedaj uzremo sarajevski olimpijski stadion na televiziji, vidimo sliko obupa. Stadion, kjer je nekoC tekmovala najlepša in najbolj zdrava mladina vsega sveta, je danes postal pokopališče. Kako naj človek pozabi na glasbo, zastave in plese, ki jih je tam videl pred desetimi leti?
Čudoviti ledeni stadion, ki je bil nekoC sedež vrhunskih hokejskih tekem in drsalnih
Začelo se bo s hokejem
Dvorana Hakon
Dogodek: Hokej na ledu - 30 tekem Mesto: Lillehamerski olimpijski park Število tekmovalcev: 12 ekip s 23 igralci (skupaj 276)
Velikost: 23.124 kvadratnih metrov, dolžina: 130 m, višina: 35 m, Širina: 120 m.
Število gledalcev: Dvorana sprejme veC kot 10.000 gledalcev, skupaj s 600 novinarji in 150 Športnimi komentatorji.
tmimimiMMiMim


X
/rrmTT^—■
Vir: Olimpijski organizacijski komite

AP/Ed De Gasero
nastopov, je danes opu-stošeno poslopje, za katerega na televiziji tr' dijo, da je Skenderija-Objekta skoraj ni m°' goCe prepoznati. Kaj pa žičnica, ki je od centra za novinarje vodila do Starta proge za bob-Pravijo, da je ni veC. Pravijo, da je cesta, ki
je peljala z novinarskega centra v olimpijsko
vas sedaj neprehodna, ker je olimpijsko naselje postalo generalni štab srbsko bosanskih nacionalistov. Proga Bjelašnica, kjer so nekoč tekmovali najhitrejši smučarji, je p°' stala bojno polje. Od tam Srbi nadzirajo mesto in streljajo nanj. kakor tudi z griča Tre-bevid, kjer je bila nekoC proga za bob.
Dim eksplozij, ki j m predvaja televizija, je pregnal lepe spomine na sarajevsko olimpiaj do. Pred desetimi leti je ravno tam svet zace upati, da je mogoče prebiti led me Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, da lahko Spor doseže tisto, kar n1 uspelo diplomaciji-
Bojkotu moskovske
olimpiade so se maščevali z bojkotom losan-geleških iger. Sarajevo ’84 torej ni doseglo športne sprave me svetovnima velesilama, videti pa je bilo, da je vsaj trdneje povezalo svoje ljudi. Vendar se je sedaj tudi za vez pretrgala.
KULTURA
Sobota, 12. februarja 1994
GLASBENA INDUSTRIJA / MIDEM 1994
Nova območja in novi formati
Ali se glasba izgublja v novih tehnologijah in multimedialnosti
CANNES - Prve dni fe-ruarja je francosko mesto estivalov spet zaživelo v kamenju glasbe. Že osemin-vajseto leto zapored je v Cannesu potekal MIDEM, pacanje svetovne glasbene “idustnje in vseh njenih sopotnikov. Slovenijo so zastopali distribucija NIKA, RTV avenija in več novinarjev. Začetek leta je pravi čas j? napoved dogajanja na mednarodnem glasbenem trgu, bo letos še bolj kot prej-®nja leta v znamenju novih ehnologij. Toda deset let po a^siranju CD plošče je preprosto preveč izbire, da bi ahko z gotovostjo napoveda-u prihodnost digitalnih nosilcev zvoka.
Bistvenega pomena so prva vprašanja o prihodnosti CD plošč in znaki začetka sta-Saacije, saj je raven rasti njihove prodaje na svetovni ravni začela upadati. Leta 1992 se )e znižala skoraj za tretjino na 18 odst., čeprav število Prodanih enot vseh nosilcev zvoka še vedno narašča. Najbolj zasičeni trgi so to leto že občutili padec prodaje, Nizozemska npr. za 10 odst.. Tako je glasbena industrija že začela iskati možne rešitve, ki naj bi ji ohranile prihodke. Magični besedi se glasita novi teritoriji in novi formati, toda izpeljava v smer uspeha je zaenkrat magično zapletena. Sirjenje na nova območja po-nieni tudi velike' glavobole, otencialno veliki trgi v vzhodni Evropi, Aziji in v Južni Ameriki zaenkrat temeljijo pretežno na piratskih izdajah, ki jih ne bo lahko izkore-njti. Toda glasbeni industriji bi se trud izplačal: Mehika, ki slovi po največjem številu Piratskih izdaj, bi bila šesti najvecji glasbeni trg na svetu, Cg bi vsi kupovali samo regularne izdaje. Toda pot do ta-kega položaja je še dolga, podobno kot na Poljskem in v Marsikateri drugi deželi glasbenega tretjega sveta. Zani-nhvo je, da tudi tako majhen bg. kot je Slovenija, pri tem Jh nobena izjema, saj podjetja kot je npr. FBI iz Kopra še vedno na veliko razširjajo pi-^tske kasete in drug nelegalno narejen material.
Kar se novih formatov tiče, 86 v ospredje prebija interakti-
vnost in multimedialnost digitalnih medijev. Povod za to je med drugim tudi ponovna pridobitev kupcev iz vrst najstniške populacije - v glasbenem svetu ji pravijo kar generacija X -, ki namesto glasbe kupujejo proizvode interaktivne zabave, npr. video igre. S pomočjo interaktivne CD plošče (CD-I) pa jim industrija ponuja izdelek, ki poleg video posnetka VHS kvalitete in glasbe CD kvalitete nudi izbiro zornih kotov (npr. koncerta), besedila skladb, podatke o skupini, itd. Ponudba CD-I plošč poleg glasbe obsega še filme in igre, vse v najboljši digitalni kvaliteti zvoka. Cene plošč, ki so običajnega CD formata, se gibljejo od 25 do 50 USD.
Nova nosilca digitalnega zvoka, ki napovedujeta veliko širši prodor kot CD-I, sta si minulo leto šele začela utrjevati položaj na trgu. Prednost obeh je prenosnost, manjša občutljivost na tresljaje in možnost snemanja, vendar tudi za spoznanje slabši zvok kot na CD plošči, ki gre na račun večje "stisnjenosti" zapisa. Toda razlike v kvaliteti zvoka obeh novih igračk so minimalne. Vseeno pa se pojavlja vprašanje, ali bo zmagal Mi-niDisc (MD), za katerim stoji Sony, ali digitalna kompaktna kaseta (DCC), ki jo je naredil Philips. Ce bi sodili po izkušnjah preteklega leta, bosta vztrajala vzporedno, napovedujejo pa jima dva do trikrat hitrejši prodor, kot ga je imel CD. Sony pričakuje, da bo prodaja MD opreme do konca naslednjega leta narasla na 10 milijonov (!) letno. Lani so na svetu prodali okoli
400.000	MD plejerjev in približno 300.000 DCC plejerjev, katalog posnetih izdaj obeh formatov pa je približno enak, okoli 1000 MD naslovov in 1200 DCC naslovov. Res pa je, da si v medijski tekmi z obširno promocijo prednost pridobiva Sony. Avstrijska tovarna CD in MD plošč Sony-DADC je na svoji stojnici zastonj razdelila nič manj kot
50.000	mini diskov. 'Tako se bodo ljudje navadili formata, " so dejali, medtem ko so udeleženci Midema z veseljem odnašali mini diske, ki jih bodo zaenkrat lahko le gledali.
Poleg tega se Sony zares približuje bistvu formata: spomladi bo dal na trg dva ultra prenosna modela MD plejerjev, manjši bo komaj večji od škatle kompaktne kasete. Slaba stran bo le cena, ki bo v ZDA na začetku 500 USD za MD vvalkman in 700 USD za model z možnostjo snemanja. V teh okvirih se gibljejo tudi cene prenosnih DCC plejerjev prve generacije. Posneti mini diski in digitalne kompaktne kasete se prodajajo po ceni običajne CD plošče, medtem ko je treba za enourni neposneti MD ali DCC odšteti okoli 12 dolarjev.
Poleg omenjenih formatov ne gre prezreti še CD ploščo CD-R, na katero lahko snemamo (z opremo, ki si jo ne more privoščiti vsakdo) in iz nje naredimo poljubni CD format, in CD-ROM, ki ima z aplikacijo na PC računalnikih v glasbi manjšo vlogo (glasbene enciklopedije, podatkovne baze avtorskih agencij, itd.) V digitalizaciji medijev zavzema posebno mesto digitalni kabelski radio, ki se je letos na Midemu prvič obširneje predstavil. Ideja prihaja iz ZDA, kjer se razvija že od konca osemdesetih let in pomeni veliko spremembo na radijskem področju. V Evropi je ena največjih kabelskih radijskih hiš Musič Choice Eu-rope (MC Europe), njen program pa temelji na ameriškem programu z dodatkom specifičnih kanalov po posameznih državah.
MC Europe ponuja več kot petdeset tematskih kanalov oz. neprestan tok glasbe 24 ur na dan, brez kakršnegakoli govorjenja ali reklam, vse v digitalni CD kvaliteti zvoka. Za mesečno naročnino v višini cene CD plošče lahko naročniki izbirajo med vsemi zvrstmi glasbe, tako da je ciljna publika kabelskega radia vsa populacija. S tem mu je uspeh zagotovljen, saj ponuja glasbo, ki bo navdušila otroke, tinejdžerje, starše in celo stare starše. Samo izbirajte: sedem rock kanalov, štirje klasični, več pop, soul, country, jazz in easy listening programov,... Poleg tega se vam s pritiskom na gumb daljinskega upravljalca v vsakem trenu-
Midem - 28. srečanje svetovne glasbene industrije
tku na displeju izpiše ime skladbe, izvajalca, plošče, založbe in celo serijska številka izdaje.
Signal preko satelita pokriva vso Evropo in seže do Moskve in Islandije. Satelitski sprejemniki s pomočjo drugih aparatur prevedejo signal v posamezne že obstoječe televizijske kabelske sisteme, po katerih prihaja radijska revolucija v hiše. Do nje imajo glasbeni založniki precej zadržan odnos, saj pomeni naravnost idealno možnost domačega presnemavanja: kje ste že slišali tematsko glasbeno kompilacijo, ki bi tekla neprestano iz dneva v dan? Toda za MC Europe stojita tako VVarner Musič kot Sony Softvvare, kar kaže na določen interes velikih založb. Te v MC Europe in drugih kabelskih radijskih postajah verjetno vidijo najširšo možno glasbeno ponudbo, neke vrste reklamo, ki naj bi poslušalce informirala in vzpodbujala h kupovanju plošč. V razvitem glasbenem svetu že mogoče, toda ko bo MC Europe nekoč prišel tudi k nam, bodo verjetno takoj naslednji dan razni Kobra študiji in podobni glasbeni pirati ponujali ta-in-ta mix, snet naravnost s kabelskega radija...
Ob vseh mogočih tehnologijah, ki dajejo vtis, da hoče glasbena industrija prehiteti samo sebe, se končno pojavi še vprašanje založništva (CD) plošč. Vedno bolj je razdeljeno med naraščajoče število cenenih kompilacij, ki reciklirajo že slišano, in originalnej-šo produkcijo. Poleg ponudbe rocka, popa, jazza in klasike se v ospredje prebija glasba za otroke (Beatles For Children, Jazz For Children, itd.), new age in etnična glasba, ki ima
oporo predvsem v številnih francoskih založbah. Možnosti izbire je veliko in še preveč: na letošnjem Midemu je sodelovalo 2700 podjetij iz 72 držav oz. skoraj 9500 posameznikov, kar je največja številka dosedaj.
Poleg vse poslovnosti Mi-dem pomeni tudi veliko žive glasbe, ki pa vedno poteka v izrazitem znamenju sredinskosti. Letošnje leto ni bila nobena izjema, tako da so bili največji dogodki nastop Diane Ross in 55-članskega orkestra na privatni gala večerji v čast 30-letnice glasbene aktivnosti pevke, ki je že kar abonirana na Midem, koncert Duran D uran in večer založbe MCA, na katerem so nastopile Kirn VVilde, Thrisha Yearwood in Mari Hamada. Nekaj dobrega kitarskega ropotanja so v splošno povprečno koncertno sliko vnesli Stiff Little Fingers, medtem ko so za pestrost ponudbe poskrbela še različna nova pop in rock imena, trije dance večeri, blues, jazz in klasični koncerti. Ko je tretjega februarja Palais des Festi-vals zaprl vrata letošnjemu Midemu, je ta za seboj pustil več odprtih, kot pa rešenih vprašanj. Dejstvo je, da bo verjetno še pred koncem tisočletja digitalni zvok postal standard, glasba sama pa se bo multimedialno razširila onstran predstavljivega. Kaj se bo zgodilo z novimi formati? Ali bo glasbeni industriji uspelo zatreti piratstvo? Kakšna je prihodnost digitalnega kabelskega radia? Predvsem pa, kje je v vsem tem dobra glasba? Vsepovsod, in ravno v tem je njen čar, vsej industrijskosti proizvodnje zabave navkljub.
Dario Cortese
NOVO NA ODRU
EVALD FLISAR, TRI-STAN IN IZOLDA. Igra o ljubezni in smrti, Slovensko komorno gledališče, režija Evald Flisar, igrajo Violeta Tomič (Izolda), Boris Kerč (Tristan), Srečo Špik (Mark/trubadur), premiera v nedeljo, 13. februarja ob 19.30 uri v Vodnikovi domačiji na Vodnikovi 65 v Ljubljani.
Po uspešnicah Kaj pa Leonardo? in Jutri bo lepše se Evald Flisar ponovno vrača na slovenske odre. S tragikomično parafrazo mita o Tristanu in Izoldi je po mnenju Julije Pergar Evald Flisar ustvaril eno najokru-tnejših ljubezenskih zgodb v slovenski dramski literaturi. Flisarjeva junaka sta drugačna od svojih mitolo-
Boris Kerč (Tristan) in Violeta Tomič (Izolda)	skih predhodnikov. Od tre-
nutka, ko popijeta »čarobni napoj ljubezni«, ju preganja groza, da bo napoj izgubil učinek in bosta postala čustvena invalida. In kolikor bolj življenje krepi ta njun strah, toliko močnejša postaja njuna sla po tem, da bi - tako kot Protej - ostala neulovljiva. V igri o nevarni podobi ženske je dramatik soočil dva tipična romantična mita, ki jih je rodil zahodnoevropski človek. V obeh primerih gre za iskanje ljubezni kot najvišjega smisla življenja - v prvem za odkritje večnosti v drugem človeku, v drugem za spoznanje samega sebe kot večnosti. S to novo situacijo pa sta se tudi dramski konflikt in tema iz erotične razsežnosti preobrazila v eksistencialno... (M. T.)
ZDAJ IN NIKOLI
Zarjavele
trobente
Andrej Blatnik
Spet je bil kulturni praznik in spet je bilo vse prijetno enako kot v starih Časih. Tudi to, da so spet nanagloma vzplamtele govorice o nagradah kot plačilu za politično in umetniško oportunost in o izostanku te ali one sfere kot posledice zarote. Tudi to, da so znenada vsi,
Četudi ne berejo, gledajo in poslušajo, vedeli, kaj je dobro in kaj ne, in ne le vedeli, pripravljeni so bili to tudi sporočiti vsepocez.
In še je bilo enako. Enako, kot so nas že navadila, so javna občila izrecni prepovedi in preprosti pameti navkljub oznanila zmagovalce že pred razglasitvijo, nekatera celo precej prej. (Zmagovalce? Da, zmagovalce. Ob taki priložnosti je paC potrebno pozabiti na Kosovelovo misel, da v kraljestvu duha ni zmage ne poraza, navsezadnje je letos upravni odbor Prešernovega sklada sklenil javno imenovati celo drugouvrščene, torej tiste, ki so jih - ob nagrajencih - predlagale strokovne komisije, pa niso dobili za nagrado zadostne podpore odbora.) Seveda, razlogi so razumljivi, navsezadnje se na praznični dan počiva in bralci ne bi mogli zdržati do naslednje izdaje Časopisa, najbolje je Cimprej razglasiti, kako in kaj. Ne gre vendar, da bi zmagovalce prikrivah medijem (in morda, kot predlaga kak neusmiljen radikalec, s pomočjo tajnega glasovanja do podelitve tudi samim elanom upravnega odbora, tako da bi bila skrivnost kar najbolj varovana) - Ce ne bi že precej vnaprej vedeli, kdo dobi nagrade, bi se morda ne mogli pripraviti za objavo na natanko določen dan, pozornost do najveCjih kulturnih ustvarjalcev zadnjega Časa pa bi se neznosno raztegnila še na kaka dva tedna po osmem februarju, kolikor bi paC nemara trajalo zbiranje zadevnega materiala, in ne udarno osredotočila na dan ah dva. Ne, medijski odziv na zmagovalce se, kot se spodobi, ravna po olimpijskih geslih. Hitreje, višje, močneje. Predvsem hitreje.
Enako je bilo tudi to, da je skupni znesek nagrade obema nagrajencema za življenjsko delo enak nagradi za, na primer, eno zmago v smučarskem pokalu - eno je paC mednarodna konkurenca, drugo domači teren, in tega nekak beden domislek, kakršen je kategorija »življenjsko delo« (ali ni življenjsko delo že samo po sebi zadostna nagrada?) paC ne more spremeniti. Da sploh ne govorimo o tem, za Cern stoji industrija in gledalci.
Čeprav je bilo slednjih letos na podehtvi, roko na srce, mučno veliko. Kaže, da državni protokol neusmiljeno širi svojo listo vabljenih. O tem je težko imeti enotno mnenje: po eni strani je simpatično, da nekateri vidijo vsaj eno kulturno prireditev letno, po drugi pa je tudi dobra izkušnja za mlajše generacije, ki si še niso nabrale dovolj kulturnih zaslug, da si medsebojno posojajo vabila in skačejo z njimi ven in noter, Ce kateri od kontrolorjev kaže preveč delovne vneme.
Ker me včasih zgrabi anarhistični popadek (-kaj drugega pričakovati od človeka, ki v tole okence vsaka dva tedna zrine natanko 4400 znakov, deset veC ali manj!), sem imel že na konici jezika predlog, naj se tisti veličastni stavek »vstop z vabili« zbriše, potem pa poglejmo, koliko ljudi bi se stlačilo v dvorano in kdaj bodo zaceli prihajati, da bi še dobili sedež. Navsezadnje smo na stopnicah sedeli tudi v Času pisateljske tribune »Slovenski narod in slovenska kultura«, zakaj ne tudi tokrat? In tudi pogrinjek je vprašljiv, zdaj ga po nekaj minutah zmanjka, ali ni bolje, da bi izjemoma vso noC delovali ljubljanski lokali, ves dobiček pa bi na tak dan Sel kajpak za slovensko kulturo?
Ja, na konici jezika sem imel. Pa sem lahko v prijetnih minutah med proslavo, ko sta za mano sedela Gros in Malenšek in po svojih moCeh neumorno komentirala vse dogajanje, še posebno glasbene točke, in sem gledal na zapolnjeni oder, na katerem za zbor res ni bilo prostora, vse še enkrat premislil. Tolikokrat zapišem, kako v Sloveniji na področju kulture ni ne vodoravne ne navpične selekcije in kako lahko vsakdo postane kulturnik, Ce se le trdno odloči, zdaj pa bi ukinil edino rasno razločevanje v slovenski kulturi, namreč vabila! Seveda, katastrofa, še dobro, da sem molčal.
Spet je bil torej kulturni praznik. Nekateri so dobili celo nagrade. Nobenih neznosnih znamenj sprememb. Kako pomirjujoče.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE IN EVROPA
Bosna bo Clintonov zrelostni izpit iz zunanje politike
Ameriki se ni treba bati evropske moči, temveč njene šibkosti
VVASHINGTON - Dobro obveščeni ameriški mediji poročajo, da bo VVashington Evropi pomagal razdeljevati Bosno. Administracija predsednika Clintona se je leto dni upirala uzakonitvi etničnega čiščenja, zdaj pa naj bi po pisanju Nevv York Timesa soglašala z razdelitvijo na srbski, hrvaški in muslimanski del. VVashington bo sodeloval z bosansko vlado predsednika Alije IzetbegoviCa. Srbom ne bodo vzeli ozemelj, temveč bodo zahtevali zamenjavo, da bi na koncu dobili državi podobno muslimansko ozemlje z dostopom do reke Save in izhodom na morje, Id ga bodo morali žrtvovati Hrvati. Ce bodo Srbi soglašati z načrtom, lahko njihova matična prestolnica v Beogradu upa celo na olajšanje mednarodnih gospodarskih sankcij.
Številni ameriški opazovalci Se vedno dvomijo o sposobnosti in odločenosti ameriškega predsednika Clintona, da prevzame vodstvo v zahodni politiki do Bosne. Za enega zlobnejših komentatorjev je razumeva-
nje Clintonove balkanske politike zgolj naključje, saj naj bi bilo celo predsedniku popolnoma nejasno, kaj ho-Ce. Drugi pa ugibajo, ali se ni Clintonu vendarle posrečilo naučiti nekaj lekcij iz zunanje politike in varnostnega položaja v svetu. Vsi pa soglašajo, da bo Clintonov zaključni zunanjepolitični izpit Bosna in izvedba politike, ki so jo Američani in Evropejci začrtali z ultimatom zaradi obstreljevanja Sarajeva.
Prva vojaška akcija, ki jo bo v svoji petinštiridesetletni zgodovini morda izvedel Nato, bo prvi preizkus smiselnosti obstoja vojaške
zveze. Ko so zunanji ministri tedaj devetih evropskih in dveh severnoameriških držav leta 1949 v VVashingtonu podpisali severnoatlantsko varnostno pogodbo, so jo utemeljili na dveh predpostavkah: da imata Evropa in Amerika skupnega sovražnika in da Evropa potrebuje Ameriko za zagotavljanje varnosti. Za sovražnika se jim je z vso gorečnostjo ponudil tedanji zaveznik iz druge svetovne vojne Stalin in Evropa se pred njim ni znala ubraniti sama. Med ustanovitvijo Nata in današnjim dnem so se v trikotniku Amerika, Rusija
in Evropa zgodile številne spremembe. Sovjetska zveza je razpadla, Evropa se je oblikovala v unijo, Amerika pa je začela iskati svoje gospodarske interese v Aziji. Zahodna vojaška zveza lahko zato obstane samo v primeru, Ce njeni voditelji spet pritrdijo predpostavkam o skupnem sovražniku in skupni varnosti.
Ali Evropa potrebuje Ameriko za zagotovitev svoje varnosti, je po dveh letih balkanskih vojn zgolj retorično vprašanje. Težavnejša je opredelitev ameriških varnostnih interesov na Stari celini. Ameriško
politiko do Balkana je morda spremenilo samo ogorčeno javno mnenje, ki zahteva kaznovanje morilcev prebivalcev Sarajeva. V tem primeru se bodo kmalu vrnili na staro politiko »zelo nam je žal, toda...«. Morda pa po nekajletnem oklevanju zaradi strahu pred ruskim nezadovoljstvom v VVashingtonu vendarle spoznavajo, da je popuščanje vzhodnoevropskim nacionalističnim izgovorom za vojne podobno povabilu Moskvi za izvažanje notranjepolitičnih težav.
Po vseh pravilih »realistične« Sole, ki je med hladno vojno prevladovala v ameriški zunanji politiki, bi morali Američani ostati v Evropi tudi zaradi zadrževanja prihodnje supersile, ki bo morda tekmovala z ZDA pri določanju gospodarskih pravil mednarodnega trgovanja. Toda prav Bosna je dokazala, da se Američanom še ni treba bati prevelike evropske moCi. Se vedno se morajo bati evropske šibkosti.
Barbara Kramžar
Razoroževanje Evrope
VVASHINGTON - Kljub napovedi povečanega vpletanja ZDA v evropska varnostna vprašanja Američani nadaljujejo z umikom svoje vojske s Stare celine. Vojsko, ki je v 80. letih Stela 313 tisoč mož, morajo do leta 1996 skrčiti na sto tisoč vojakov, kar je najbrž Se vedno dovolj za vojaško učinkovitost. Z rednimi razprodajami odvečne opreme v nemških oporiščih pa skušajo dobiti nazaj vsaj delček od stotin milijard dolarjev, ki sojih ameriški davkoplačevalci namenili za zadrževanje nekdanje Sovjetske zveze na evropskih tleh. Agencije poročajo, da lahko za borih dva tisoč dolarjev v nemškem Germersheimu kupite vojaški tovornjak ali terensko vozilo, za dolar pa mize, police, omare in vse vrste pisarniške opreme. Američani Se ne vedo, kaj bodo naredili z več deset tisoč tanki, za katere bodo le težko našli kupce. S prodajo bolj večnamenskih tankov pa naj bi omilili stroške zgodovinskega zmanjšanja svoje vojske v Evropi. Toda Američani imajo nelojalno konkurenco. Staro vojaško opremo namreč razprodajajo tudi nekdanje članice Varšavskega pakta.	(B. K.)
Ohromljeni telefon med Belo hišo in Kremljem
MOSKVA - Predstavnik Kremlja je v petek izjavil, da je predsednik Boris Jelcin v četrtek uro in pol Čakal na telefonsko zvezo z ameriškim predsednikom Clintonom. Potem je obupal. Jelcin je Čakal »tako dolgo, kot zahteva diplomatska vljudnost«, je za agencijo Interfax izjavil Viktor Iljušin in tako razložil skrivnost, zakaj se ameriški predsednik ni mogel povezati s kremeljskim voditeljem.
Clinton je v petek izjavil, da se je od srede skušal povezati z Jelcinom in se pogovoriti o Natovi odločitvi o datumu, do katerega naj Srbi umaknejo težko orožje iz okolice Sarajeva. Clinton je izjavil, da je v sredo prejel pismo ruskega predsednika, o njegovi vsebini, ki naj bi bila tema telefonskega pogovora z Jelcinom, pa ni hotel govoriti. Povedal je se, da ne zna razložiti, zakaj ni mogel navezati telefonske linije s predsednikom Jelcinom, čeprav je večkrat poskusil. Natova odločitev je razjezila Rusijo, ki je zgodovinsko moCno povezana s Srbijo. Ker Clinton ni mogel dobiti telefonske zveze s Kremljem, so mnogi menili, da se Jelcin izogiba pogovoru. Iljušin je to razlago zavrnil, Čeprav ni pojasnil, zakaj linija ni bila vzpostavljena.
»Kaj takega se Se ni zgodilo,« je dodal in poudaril, da se bosta predsednika verjetno pogovarjala v petek. Kasneje so sporočili, da sta se Clinton in Jelcin vendarle slišala.
63-letni ruski predsednik se je umaknil v svoje bivališče na deželi, ker je v Kremlju precej »hladno«. Glasnik predsednika je v petek izjavil, da se Jelcin pripravlja na srečanje z britanskim premieram Johnom Majorjem, ki bo prihodnji teden prišel na obisk v Rusijo, in na nagovor državljanom, ki ga bo imel 18. februarja pred poslanci parlamenta.
Agencija AFP navaja še novico, objavljeno v petek v dnevniku Izvestija. Letalo ruskega predsednika je 7. decembra lani nad jugom Rusije letelo brez zračne kontrole, ker je bila zaradi neplačanih računov izklopljena električna energija v kontrolnem stolpu Rostov na Donu. Zato naj bi bilo ogroženo predsednikovo življenje, pa tudi poleti drugih ruskih in tujih letal. Dnevnik ne navaja, kako dolgo je bil kontrolni stolp brez električne energije. Čeprav so elektriko pozneje priklopili, pa so jo znova odklopili 9. decembra, prav med poletom letala, v katerem je bil Segej Sakraj, nek-danji ruski podpredsednik.____(Reuter, AFP)
FELJTON: SLOVENCI V NOVEM SVETU (5)
Sredi zelene brazilske zastave je zemeljska obla, na njej pa jedrnata parola Ordem e progresso: Red in razvoj. Brazilska republika si je za svoj program pozitivizma izbrala Avgusta Comtea in deželo odprla evropskim priseljencem, ki bi s seboj prinesli znanje, delovno disciplino in hrepenenje po svobodi. Brazilija jim je ponujala prav to, svobodo in dobro zemljo. Na otoku liha das Flores nad vhodom v priseljeniško zavetišče je prvi uradni pozdrav prišlekom: »Brazilija, dobra zemlja. Nikdar ni odrekla kruha tistemu, ki dela, da si poteši lakoto, ne strehe, ki daje ljubeznivo zavetje.« Maloštevilni portugalski osvajalci (v primerjavi s sosednjimi španskimi) so od samega odkritja lažje vzpostavljali stik z avtohtonimi prebivalci, zaradi pomanjkanja portugalskih žensk je bilo tudi manj socialnih in rasnih razlikovanj med kolonizatorji in Indijanci. S prihodom Črnih sužnjev pa se je zaCel proces trojnega mešanja, ki še danes preseneča tujce. Ogromna dežela, večidel pokrita z amazonskim pragozdom, je bogata v vec pogledih; na jugu je plodna zemlja z idealnimi pogoji za pridelovanje kave, kakava in drugih poljščin.
Leta 1822 je portugalski prestolonaslednik Don Bedro razglasil osamosvojitev Brazilije in ustanovil cesarstvo. Nasledil ga je sin Bedro II., ki je vladal do 1889, ko je bila razglašena republika. Leta 1891 so sprejeli ustavo, ki je omogočila razvoj pravne države do leta 1930, ko je populistični predsednik Getulio Vargas prevzel oblast, sedem let pozneje pa postal diktator. Sodobnejša zgodovina Brazilije se ne razlikuje od drugih držav v Latinski Ameriki: demokratično izvoljenim predsednikom sledijo vojaški udari, diktature pa se naposled končajo s sklicem novih volitev.
Slovence zasledimo v Braziliji
Piše:
Dr. Irene Mislei
nje v novi deželi, nekateri so odšli v Severno Ameriko ali pa so se vrnili domov, seveda po tem, ko so si zasluzili nekaj denarja. Tako si je npr. povratnik iz Brazilije kupil žago v StiCni, drugi pa, manj sreCen, je med prvo svetovno vojno padel v Rusiji. Bonikvar je imel Štiri otroke, dve hčerki in dva sina - eden je bil državni uradnik, drugi pa zdravnik.
O Slovencih v Braziliji je malo virov. Njihova skupnost ni bila nikoli tako strnjena ali številčna, da bi izdajala Časopis. Sele množičen val Brimorcev v tridesetih letih je omogočil nastanek društev in jezikovnih tečajev. Toda to je že druga zgodba.
Jutri:
Brazilija, dobra zemlja
Red in razvoj
že sredi 19. stoletja. Misijonar pater Serafin Goriški (1829-1918) je prispel leta 1872 in se usmeril v pokrajino Minas ob reki Itambaku-ri, kjer je ustanovil misijonsko naselje z istim imenom. Misijonar v Novem svetu ni bil samo dušni pastir, skrbeti je moral tako za dušo kot za telo svojih novih Kristijanov. Bil je graditelj, ekonom, načrtovalec mest, zdravnik in učitelj obrti. Naučil se je indijanskih jezikov in postal avtor prvih slovnic ali zapisov. Tako je tudi pater Serafin kmalu obvladal govorico ter uredil bivanjske pogoje zase in za svoje varovance. VeC let je bil tudi voditelj kapucinov v Rio de Janeiru. V mestu, ki ga je ustanovil, je ustvaril vse potrebne izobraževalne ustanove (vzgojne zavode za deklice in dečke, osnovno in kmetijsko šolo) in sodeloval pri gradnji cerkve. Bil je zagovornik zapostavljenih in izkoriščanih domačinov, zato je večkrat prišel v spor z oblastjo in s tistimi, ki so v svoji neizmerni ambiciji ogrožali obstoj avtohtonega prebivalstva.
Blizu Itambakure, kjer je leta 1918 umrl, so neko novo naselje njemu v Čast imenovali Frei Sera-fim. V virih najdemo tudi nejasne podatke o njegovi dušnopastirski skrbi za priseljence, tako za Slovence kot za druge narodnosti. V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja se je število Slovencev naglo povečalo. Neposreden povod za skupinske odhode je bilo delovanje potovalnih agentov, ki so od brazilske vlade dobivali uradne koncesije. Zelo aktivne so bile agencije v Vidmu in Trstu, ki so privabljale Brimorce in Notranjce. V Časopisih tega Časa najdemo več odkritih opozoril pred zlorabami in nevarnostmi take poti v neznano. Kljub temu je bila obljuba po zemlji močnejša, Čeprav upravičeno dvomimo, da se je slovenski kmet zavedel, pod kakšnimi pogoji - klimatski in uradnimi - bo delal v
Novem svetu.
Leta 1888 je iz domovine odšla družina Jurca iz Bostojne: oCe Jakob, žena Amalija Bajda, dva sinova in ena hci iz prvega zakona. Bo-tovali so kar 33 dni in v pristanišče Santos prispeli januarja leta 1889. Oce Jakob je umrl leta 1937, ko je imel 88 let, žena pa je umrla Ze prej. Družino so napotili v »fazen-do«, veliko kmečko posest, kjer naj bi obdelovali zemljo. Oce, ki je bil tesar, je prepričal oskrbnika, da ga je zaposlil pri krčenju gozda in drugih opravilih. Sam si je postavil leseno hišo brunarico, pri tem pa ni uporabil niti enega žeblja.
28. maja 1896 je v Santos prispel Matija Bonikvar, rojen leta 1875 v Cerknici. V družbi dveh bratov se
je, namesto da bi odšel k vojakom, odločil za izseljenstvo. Odšli so naravnost v notranjost dežele, v majhno mesto Assis v državi Sao Bau-lo, kjer so naleteli na Slovence, ki so tja prišli že deset let prej. Takrat so bili ti rojaki že »fazendeiros«, kmečki posestniki. Bozneje si je kupil zemljo v kraju Ourinhos, hkrati pa je kolaril, saj daleč naokrog ni bilo nobenega, ki bi znal delati kolesa ali vozove. Nemirni duh je zamenjal še veliko krajev in poklicev. Borocil se je z Marijo Ogrizek iz Orehka pri Bostojni. V Campinasu, kjer je bilo kar nekaj Slovencev, sta si medila dom. Bonikvar se je celo spomnil, da je bil mestni policaj Slovenec. Večina teh Slovencev si je medila dom in družinsko Zivlje-
Brazilska država Minas Gerais (Foto: Ivan Cimerman)
SVET
Sobota, 12. februarja 1994
_ BIH / SRBSKE GRP2NJE PREDSTAVNIKOM HUMANITARNIH ORGANIZACIJ
Pošiljanje pomoči je začasno ustavljeno
Karadžič jamči varnost predstavnikom humanitarnih organizacij
. SARAJEVO - Sarajevo )e prvi dan vsiljenega Premirja preživelo mir-n°’ Poročajo agencije. Pol Ure Pred polnočjo, ko je Premirje začelo veljati, je sicer prišlo do krajšega obstreljevanja, ki pa na sreco ni zahtevalo žrtev mi povzročilo večje gmot-ne Škode.
1 foveljnik modrih Ce-ad, britanski general Mic-k ^ ^ose> je za incident obtožil »odpadnike obeh strani«, ki si ne želijo mi-rti in bi radi s takimi deja-nji le podaljšali trpljenje svojih narodov. Kljub te-se je dan nadaljeval olj optimistično, saj so srbski in bosanski vojaki v vojašnico maršala Tita, j i° nadzorujejo ukrajinski pripadniki ZN, pripe-)ali nekaj topov in streliva zanje.
Dejanje je bilo le simbolično, saj imata obe strani seveda veliko več topov, minometov in drugega orožja, toda vsi upalo, da gre za korak v pravi smeri in da to pomeni začetek konca 22 mesecev trajajoče bosanske vojne.
Čeprav podrobnosti o več kot polurnem telefonskem pogovoru med Clintonom in Jelcinom niso znane, je vendarle jasno, da skuša Clinton Jelcina Cim bolj pritegniti k reševanju bosanske krize, da bi mu tako pomagal v boju na domačem prizorišču, kjer sta si opozicija in vlada o Natovem ultimatu Srbom povsem enotni -
takšno akcijo Zahoda ostro obsojata. Zanimivo je, da si je premislila tudi Madžarska, ki je pred Časom sicer napovedala, da bo Natovim letalom, ki bi napadla bosanske Srbe, dovolila prelete, zdaj pa je obljubo preklicala.
Med predstavniki mednarodnih humanitarnih organizacij je nastal manjši preplah, ko je general Gvero v četrtek zagrozil, da bodo Srbi zadržali njihove ljudi kot talce, če bo Nato bombardiral srbske položaje.
Nepretehtano generalovo izjavo, ki Srbov ne prikazuje v najlepši luči, je skušal v petek omiliti Radovan Karadžič z obljubo o spoštovanju mednarodnega prava in pravice predstavnikov humanitarnih organizacij do svobodnega gibanja. Kljub temu so se v Zagrebu odločili, da bodo do nadaljnjega ustavljali vse konvoje s humanitarno pomočjo, saj ne želijo po nepotrebnem __ žrtvovati življenj neoboroženih voznikov.
V Ženevi, kjer so se sestali predstavniki treh strani, vpletenih v vojno v Bosni, za zdaj ni nikakršnega napredka v pogajanjih o petnajstih spornih ozemljih, ki jih muslimanska stran zahteva zase. Lord Owen je ob tem dejal, da bi odločitev o omenjenih spornih ozemljih lahko pomenila tudi skorajšnji konec vojne.
(Agencije)
SOMALIJA
poslanec Carmelo Azza-ra, ki bo skušal dobiti podporo za mimo rešitev somalske krize. .
Nasilje v Kismaju, kjer so nameščene indijske mirovne čete, je izbruhnilo le dan po spopadih v Bulo Ksaji, ki je od pristanišča oddaljena 60 kilometrov in kjer je bilo ubitih pet Somalcev.
(Reuter)
Spopadi na jugu države in strah pred novo vojno
MOGADIS - V južnem somalskem pristanišču Kismaju so v petek izbruhnili srditi spopadi med ^ličnimi plemenskimi skupinami, v katerih je bito ubitih devet ljudi, 15 pa Jm je bilo ranjenih. Opazovalci Združenih narodov se bojijo, da gre za Uvod v ponovno državljansko vojno, ki se bo prav gotovo še bolj ra-zplamtela, ko se bodo spomladi začele umikati ameriške enote.
Pristanišče Kismaju je oporišče generala Moha-^oda Saida Hersija Morska. ki se je še leta 1992 na tem območju boril proti svojemu nasprotniku, polkovniku Ahmadu Omarju lesu. V zadnje spopade ni-s° bili vpleteni pripadniki ?irovnih sil. Predstavniki Združenih narodov so sporočili, da so že pred dobrim mesecem opazili zbiranje vojaških enot v okolici Kismaja.
Nekdanja kolonizatorja Somalije Italija je napovedala novo mirovno Pobudo, da bi preprečila katastrofo, ko se bodo tuje enote umaknile iz države na afriškem rogu. V Somalijo in sosednje dr-Zave bo odšel posebni od-
Muslimanska vojaka v gozdovih pri Dobaju (Telefoto: AP)
TRADICIJA SRBSKO-RUSKEGA PRIJATELJSTVA
Kako si v Moskvi razlagajo Balkan
V ruski prestolnici je dejavnost srbskega lobija izredno živahna
MOSKVA - Številne vezi, la so se v stoletjih stkale med Rusi in Srbi, dvema pravoslavnima narodoma, pojasnjujejo vztrajno nasprotovanje Rusije ultimatu Severnoatlantske zveze, ki je zagrozila z bombnimi napadi srbskih topniških položajev v Bosni, Ce ti v dogovorjenem roku ne bodo umaknili težkega orožja. Rusija je po zatrjevanju srbskih krogov v Moskvi Srbom pomagala pri ustanovitvi samostojne in neodvisne države konec 19. stoletja, potem ko je več kot 400 _ let brzdala apetite otomanskega imperija po veliki srbski državi, prvi državi na Balkanu, ki je prešla v turške roke leta 1459.
Sele z diplomatsko podporo Rusije je Srbija pridobila svojo avtonomijo, ki so jo Turki priznali s podpisom sporazuma iz leta 1829, pol stoletja pozneje pa je na berlinskem kongresu dosegla še svojo neodvisnost, pojasnjujejo srbski krogi v Moskvi. Zgodovinska podpora »slovanskim bratom na jugu« je bila tudi povod, da se je Rusija leta 1914 kot tradicio-
nalna zaveznica Srbije vpletla v prvo svetovno vojno.
Med drugo svetovno v;oj-no pa so se Srbi skupaj s svojimi zavezniki borili proti hrvaškim ustašem. Ko je prišel na oblast Tito, ki je bil po narodnosti Hrvat, se je Beograd leta 1948 za osem let razšel z Moskvo. Ta razhod ni v ničemer prizadel prijateljskih odnosov med srbskim in ruskim narodom, zatrjujejo srbski krogi v Moskvi. V ruski prestolnici trenutno živi veC tisoC Srbov, ki so zelo dejavni na področju trgovinske menjave. Dodobra izrabljajo vezi, ki so jih vzpostavili še v sovjetskem obdobju, takrat, ko so lahko zgolj privilegirani posamezniki nekdanje Sovjetske zveze dobili dovoljenje za potovanje v tujino. Ti so si prizadevali predvsem za »komandirovko« (dovoljenje) za Jugoslavijo, državo, ki je takrat uživala sloves nekakšnega »zemeljskega paradiža«.
Trgovinsko predstavništvo jugoslovanskega veleposlaništva v Moskvi je že maja lani izrazilo svoje »trdno prepričanje«, da Rusija ne
bo pripravljena sodelovati pri kaznovalnih ukrepih mednarodne skupnosti proti Srbom v Bosni, potem ko so ti zavrnili načrt razdelitve Bosne, ki sta ga predlagala predstavnik ZN Vanče in predstavnik EU Ovven. Takrat so »vsi Srbi, tisti v Moskvi in tisti v Srbiji, soglasno in navdušeno pozdravili« rusko stališče o Natu, zatrjuje dopisnik beograjske Politike iz ruske prestolnice Borko GvozdenoviC.
Omenja tudi globoko razočaranje srbske skupnosti spomladi 1992, ko se je ruski minister za zunanje zadeve Andrej Kozirjev odločil, da se bo Rusija pridružila ukrepom ZN proti Jugoslaviji (Srbiji in Cmi gori). Po tem datumu je postal Andrej Kozirjev priljubljena tarča vrhovnega sovjeta (parlamenta) in njegove naslednice dume (spodnjega doma), zlasti pa skrajnega nacionalista Vladimirja Zirinovskega. Njegovo naklonjenost Srbiji namreč deli veliko število poslancev različnih političnih prepričanj.
Jean Raffaelli / AFP
Notranja nesoglasja so močno načela Istrski demokratski zbor
ZAGREB - Istra se je razdelila. Politični vrh Istrskega demokratičnega zbora (IDS] se bo v soboto zbral na izrednem zasedanju in poskusil umiriti frakcijske spopade v vodstvu stranke. Na eni strani sta predsednik IDS Ivan Jakovčič in istrski Zupan Luciano Delbianco, nasprotujejo pa jima Ivan Herak, podpredsednik stranke in poslanec v saboru, podpredsednik Denis Jelenkovič in Elio Martinčič, poslanec hrvaškega sabora. V javnosti so spor predstavili kot nesoglasja o konceptu, saj se Jakovčič-Delbiancova skupina zavzema za profesionalizacijo Zupa-nijske vlade, drugi pa ji nasprotujejo. To pa so le površinska dogajanja. V IDS, stranki, ki je na zadnjih volitvah v Istri zmagala kar s 72 odstotki glasov, napetosti tlijo že od osvojitve oblasti. Sporna sta predvsem nadzor in delitev
moči, ki je Jakovčič in Delbianco po trditvah nasprotne skupine nikakor ne nameravata izpustiti iz rok. Dvojica pa svojemu strankarskemu kolegu Hera-ku močno zameri (prej dobre odnose z Zagrebom, zlasti s premieram Valentičem in predsednikom Tudmanom, kar je v Istri neodpusten greh. Hrvaška javnost je zato Jakovčiča in Delbianco uvrstila med zagrizene avtonomaše, ki jim je istrska specifičnost sveta, trojko Herak-Jelenkovič-Martinčič pa med regionaliste, zagovornike vklapljanja pokrajinskih posebnosti v skupno hrvaško državo.
Zupan Delbianco zagotavlja, da gre le za »profilacijo stranke«, ker je IDS pač istrsko gibanje, tako kot je HDZ hrvaško gibanje na hrvaškem političnem prizorišču. Zagovarja profesionalno poglavarstvo županije, saj bi bi-
lo tako najlažje nadzorovati delo naj-visjega organa oblasti v pokrajini. Nasprotna stran pa to stališče zavrača s popolnoma istim argumentom, čeS da bi se tako vsa politična moč skoncentrirala v rokah peščice ljudi, med katerimi jih nekaj sploh ni članov IDS. Boji znotraj najmočnejše stranke na polotoku močno spominjajo na tiste v HDZ, kjer se posamezne struje z mzli-črtih ideoloških in interesnih izhodišč spopadajo za oblast. Mnogi so to označili za sindrom oblasti, ta pa je za IDS zelo pomembna kategorija. V Istro namreč redno prihajajo politični misijonarji, ki poskušajo deželo »kroatizi-rati«. Notranje razprtije so deroča voda na mlin tem silam, predvsem HDZ, katere politika je v eni najperspektivnejših hrvaških regij doživela popoln polom.	Darko Pavičič
O čem pišejo tuji časniki
O posegu vojaške zveze Nato v BiH
»Ze mesece se Nato pripravlja na dan x, pozna cilje in ima na voljo tudi orožja (počasna in nizkoleteca letala, opremljena z zelo natančnimi napravami za merjenje), s katerimi bi Srbe v gorah obremenil z neznosnim tveganjem. Ce bodo poletele televizijsko vodene rakete in lasersko usmerjane bombe, se bo spremenil tudi izračun tveganja beograjskih mecenov Karadžiča. Miloševič bi moral vedeti, da eskalacije ne more zdržati. Ista letala bi utegnila v najkrajšem času ohromiti tudi ostanke njegovega gospodarstva.«
(Siiddeutsche Zeitung, Miinchen)
»Ce naj ima ultimat Nato v zvezi s Sarajevom v tej vojni kakršnekoli učinke, mora kot del celovite strategije vse udeležence prepričati, da Organizacija združenih narodov po petinštiridesetih sklepih Varnostnega sveta zahteva, da jo po vsej Bosni končno upoštevajo. Francoski zunanji in obrambni minister sta s svojim poletom v Sarajevo poudarila odločenost Nata. Britanska odločitev, po kateri naj bi britanske čete, vključene v sestavo OZN, začasno odrekle varstvo vsem konvojem s človekoljubno pomočjo, oddaja signal, ki je prav v nasprotju s tem... Civilni pomočniki OZN potrebujejo ta hip več, ne pa manj pomoči.«
(The Times, London)
»Napad bi pomenil konec humanitarnih akcij za Bo- . sno. Stotisoči, predvsem Muslimani, bi ostali brez sredstev za preživetje, ženevska pogajanja pa bi bila nesmiselna. In konec koncev bi napad po mnenju strokovnjakov oslabil tudi že brez tega neodločno podporo Rusije, kot tudi položaj predsednika Jelcina in njegovo razmerje do nacionalističnih voditeljev tipa Zirinovski, ki so usmerjeni izključno prosrbsko. Ce človek obravnava argumente, ki govorijo za in tiste, ki govorijo proti, potem je na dlani, da od odločitve ni odvisna samo usoda stoti-socev Bosancev, marveč tudi usoda Evrope, sveta in - kot se zdi - tudi razmerje političnih sil v Rusiji.«
(Nezavisimaja Gazeta, Moskva)
NOVICE
Zahtevna trgovinska pogajanja
VVASHINGTON -Ameriški in japonski trgovinski pogajalci se v petek niso dokončno dogovorili o trgovinskem sporazumu med državama.
ZDA od Japonske zahtevajo, naj sprosti svoj trg za uvoz ameriških izdelkov in tako zmanjša ogromen zunanjetrgovinski presežek. Ameriški predstavnik za trgovino Mickey Kantor in japonski zunanji minister Tsutumu Bata sta prekinila pogajanja, ki so trajala vso noč. O trgovinskem sporazumu sta se pogovarjala tudi predsednik Clinton in japonski premier Hosoka-va, ki sta kljub neuspešnim pogajanjem odnose med državama označila za trdne. (AFP)
Ramadan - mesec molitve in posta za islamske vernike
ZAGREB - Danes se začenja muslimanski praznik ramadan, ko se islamski verniki s postom poklanjajo alahu. Predsednik islamske skupnosti Hrvaške in Slovenije Sevko Omerbašič je dejal, da je ramadan priložnost za islamske vernike, da se samokritično ozrejo vase, da bi odpravili vse napake in pomanjkljivosti svojih dejanj. »Zato moramo zbrati pogum in kritično opazovati svoje življenje in delo z namenom, da v prihodnje živimo bolje in bolj moralno,« je efendija Omerbašič v petek spročil islamskim vernikom na Hrvaškem in v Sloveniji. (D. P.)
»Tajno orožje miru«
PRIŠTINA - Borislav Pelevič, podpredsednik Stranke srbske enotnosti (SSJ), ki jo vodi razvpiti vojni zločinec Željko Ražnjatovič - Arkan, je med bivanjem v Prištini potrdil novico, da je prvi človek ruskih nacionalistov Zirinovski tej organizaciji priskrbel »tajno orožje miru«. Poudaril je, da gre za sredstvo, »namenjeno uničevanju žive sile in objektov na nebu nad srbskimi deželami«. Pelevič je od srbske vlade zahteval,, naj aretira albanskega voditelja Ibrahima Rugovo, saj naj bi ta načeloval »teroristični organizaciji, ki si prizadeva za odcepitev Kosova«. V nasprotnem primeru bo SSJ sama »poskrbela« za Rugovo in druge albanske voditelje. (B. Shala)
Oprostili skrajneža
SIEGEN - Nemško sodišče je zaradi pomanjkanja dokazov ovrglo obtožnico proti dvema sk-inheadoma, ki sta bila obtožena, da sta do smrti pretepla 55-letnega Bruna Kappija. Sodnik je povedal, da ni mogoče z gotovostjo trditi, da sta Kappijo res umorila dva mlada skrajneža. Čeprav je proces končan, bosta morala mladeniča, stara 17 in 21 let, ostati v zaporu zaradi drugih obtožb. (Reuter)
SLOVENSKI PROGRAMI
t	r SLOVENIJA 1
	Radovedni TaCek: Steklo
	Mladi virtuozi: Klarinet. 4. oddaja
	Zimska tekmovanja, 7/26 del francoske risane serije
	Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
	Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike
	Zgodbe iz školjke
	Na zahod!, ameriški Cb film, 1940
	Poročila
	Tednik, ponovitev
	Video strani
	Bob Roberts, pon. ameriškega filma
	TV dnevnik 1
	Svet narave, 4/11 del angleške pzn serije
	Regionalni program Ljubljana RPL
	TV mernik
	Risanka
	Žrebanje 3x3
	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Utrip
	Križkraž
	TV Poper
	Korenine slovenske lipe: Oj božime, 4. oddaja
	TV dnevnik 3, VPS 2210 Sova
	Dinastija, 2., zadnji del ameriške nadaljevanke Alexis gre za nohte
	Madam Mayflower, ameriški film, 1987
	Video strani
IT SLOVENIJA 2
Grajske poletne prireditve v Laškem
Sova
12.55
13.35
15.05 15.30
18.05
Ko se srca vnamejo, 10. del ameriške nanizanke Dinastija, pon. 1/2 dela am. nadaljevanke Vodne pustolovščine, 12/24 del angleške pzn serije Lillehammer: Zimske Olimpijske Igre '94 Slovesna otvoritev, prenos Kri, znoj in slava, 7. del
.30
Dnevnik 2
20.05
21.00
21.30
22.45
Usodni obrat, 3., zadnji del angleške nadaljevanke Žametna sapa, 6/7 del angleške pzn serije Poglej in zadeni Sobotna noC
01.45
V tokratni oddaji bomo predstavili tisti blues, ki mu strokovnjaki pravijo »urbani blues«. Predstavili bomo založbo Chess in izvajalce, kot so Howlin' Wolf, Muddy VVaters, Buddy Guy, Koko Taylor, John Lee Hooker. Gosti v studiu so elani koprske skupine Bakala Blues Band in Zoran Crnkovič iz skupine Deja Vu.
Videostrani
4	k KANAL A
	Borza dela
	Video strani
	CMT
	Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu
	Srce pravice, pon. ameriške srhljivke Igrajo: Dennis Hopper, Jennifer Connelly, Erič Stoltz in drugi: režija Bruno Barreto.
	A-Shop
	Video strani
	Borza dela
	Izbjeglicka televizija, oddaja za begunce
	Pozabljeni, pon. ameriške akcijske drame Igrajo: Stacy Keach, Steve Railsback, Richard Lavvson in drugi; režija James Keach. Zanimiv film z izredno igralsko zasedbo, iz katere izstopa Keith Carradine, obravnava zakulisne igre ameriške obveščevalne službe v vietnamski vojni.
	Detektiv z Beverly Hillsa, pon. 2. dela am. nanizanke
	Modna dežela, oddaja o modi
	Detektiv z Beverly Hillsa, 3. del am. nanizanke
	Elvisova zarota, dokumentarni film
	Zločin in strast, ameriški film Igrajo: Martin Hevvitt, Linda Garal, Yvette Stefens in drugi; režija A. Gregory Hippolyte. Eliza je mlada in lepa soproga vplivnega odvetnika. Ker je mož pogosto odsoten, si umisli ljubimca. Toda ko Eliza prekine ljubezensko romanco, jo hoče ljubimec umoriti...
	CMT
	Borza dela
	Video strani
	s	B KOPER
		Slovenski program
(EKIP KOROŠKA
19.00
Avstrija danes
® RAI 1	
	Simfonični koncert
	Film: Nel sole (kom., It. '67, i. Al Bano)
	Glasb, odd.: Mazzabubu
	Tv film: Prefessione de-tective (krim., ZDA ’82)
	Informativna odd: Canal Grande-Gregorettivvu
	Vreme in dnevnik
	Aktualno: Check- up
	Izžrebanje lota
	Dnevnik in Tri minute
	Nan.: Cose delTaltro mondo
	Šport: IP v košarki: Be-netton-Stefanel, 16.20 Zimska olimpiada - otvoritvena slovesnost
	Dnevnik
	Izžrebanje lota
	Aktualno: Zdravi in lepi
	Nedeljski evangelij
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: Bucce di banana (vodijo Pippo Franco, Leo Gullotta, Valeria Marini, Oreste Lionello)
	Dnevnik 1
	Posebnosti TG 1
	Dnevnik in vreme
	Filmske novosti
	Film: 2001 - Odissea nel-lo spazio (fant., ZDA '68, r. S. Kubrick, i. Keir Dul-lea, G. Lockvvood)
	Dnevnik 1 (pon.)
	Film: I nuovi barbari
<	P RAI 2
	Videocomic
	Variete: Mattina in fami-glia
	8.00, 9.00,10.00 dnevnik
	Evropski dnevi
	Aktualno: Tvoj bližnji
	Aktualno: Vse o RAI 2
	Nan.: Lassie
	Variete: In famiglia
	Dnevnik, rubrika Drib-bling in vreme
	Glasba: Scanzonatissima
	Giorno di festa (vodi Sandra Milo)
	Izžrebanje lota
H	Male in velike zgodbe
H	Nan.: VVoof, 17.30 Lassie
	Film: Perdono (kom., It. '65, i. C. Caselli)
	Vreme,dnevnik,šport
	Variete: Ventieventi
	Film: Hillary e morta (dram., ZDA '93, i. A. Stevens, S. Tweed)
	Aktualno: Nascita di una dittatura (6. del)
	Dnevnik in vreme
	Informativna odd: Canal Grande - Gregorettivvu
	Nočni šport: tenis turnir ATP, vaterpolo, ragby
	Videocomic
RAI 3	
	Pregled tiska
	Film: Le modelle di via Margutta (dram., It. '45)
	Informativna odd: Canal Grande - Gregorettivvu
	TGR Vi vere il mare
	Oddaja o kmetijstvu
	Koncert: P. Pietrangeli
	Dnevnik
	Film: Gli amanti della citta sepolta (pust., ’49)
	Pred 20 leti
	Deželne vesti, dnevnik
	TGR - Okolje Italija
	Šport: atletika indoor, 17.00 odbojka, 17.45 tenis turnir ATP
	Scusate 1’anticipo
	Vreme in dnevnik
	Deželne vesti
	BlobCartoon, Kino
	Aktualna odd.: Ultimo minuto
	Dnevnik in vreme
	Aktualno: Harem
	Variete: Magazine 3
	Dnevnik in vreme
	Variete: Fuori orario
S	5 RETE 4
	Nan., 8.00 Tu Italija, 8.10 nad. Piccola Cenerentola, 8.35 Anima persa, 9.30 dnevnik
	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Soledad, 10.30 Febbre d’amore, 11.30 Maddalena, 12.30 Cele-ste, 13.00 Sentieri, vmes (11.55,13.30) dnevnik
	Rubrika o lepoti
	Kviza: Primo amore, 15.30 Perdonami, 16.30 La verita, 17.30 dnevnik
	Aktualno: Ceravamo tan-to amati
	Funari news
	Dnevnik
	Nad.: Micaela (i. Jeannet-te Rodriguez)
	Dnevnik
	Variete: Ai tempi miei
	Pregled tiska
	Funari News
	Pregeld tiska
8 CANALE 5	
	Na prvi strani
	A tutto vol ume
	Aktualno: Nonsolomoda
	Nad.: Passioni
	Aktualno: Forum
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Aktualno: Amici, 15.30 Anteprima
	Otroški variete: risanke in kviz
	Dnevnik TG 5 - Flash
	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 Si o no
	Dnevnik TG 5
	Striscia la notizia
	Variete: La corrida (vodita Corrado, A. Elia)
	Variete: Sabato notte live (vodi Paolo Bonolis)
	Dnevnik TG 5
	Nan.: Il ritorno di Missio-ne impossibile
	A tutto volume
	Sgarbi quotidiani
ITALIA1	
	Otroški variete
	O di qui o di la
	Nanizanki
	Odprti studio
	Aktualno: Tu, Italija
	Otroški variete
	Odprti studio
	Variete: Non e la RAI
	Nan.: Ultraman
	A tutto volume
	Šport: VVrestling
	Variete: Benny Hill
	Šport studio
	Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 II principe di Bel Air
	Odprti studio
	Variete: Karaoke
	Film: Oltre ogni rischio (dram., ZDA '89, i. Kelly McGilUs, P. Weller)
	Film: Conan il barbaro (pust., ZDA ’82)
	Sgarbi qu,otidiani
	Šport studio
S TELE 4
13.40, Športna stran, 13.30, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Film: L'isola di corallo
13.00
20.35
($) MONTECARLO	
	22.30 Dnevnik Zimska olimpiada Dok.: Cesta za Timbuktu IP v košarki Film: Dieci minuti a mezzanotte (dram., ’83) Zimska olimpiada
	
S Koper
	Juke Box, ponovitev glasbene oddaje, vodi Alex Bini
	TV novice
	Lillehammer: Slovesna otvoritev XVII. Zimskih Olimpijskih Iger, neposredni prenos
	Slovenski program: Korenine slovenske lipe: Predstavitev niza - Spoznanja
	Iz slovenskih ateljejev: Boštjan Putriyh
	TV Poper, kabaretno-satirična oddaja
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Jutri je nedelja - verska oddaja
	Čarobna svetilka, otroški program
	Začeti znova, ameriška komedija, 1979 Igrajo: Burt Reynolds, Jill Clayburgh in dirugi; režija Alan J. Pakula
	Dnevnik
	Lillehammer - XVII. Zimske Olimpijske Igre Slovesna otvoritev, ponovitev Horoskop
/Republika
BMP Avstrija 1
	Cas v sliki
	Pri Huxtablovih
	Sanjsko moštvo, pon. am. komedije
	Cas v sliki
	Johannes in trinajst lepotic, nemška komedija
	Cirque du Soleil, cirkuška umetnost iz Kanade
	Otroški program
	Duck Tales
	Dinozavri
	Beverly Hills, 90210, serija
	X-Large, mladinska oddaja
	Cas v sliki
	Slika Avstrije
	Zdravnica dr. Quinn
	Cas v sliki
	Kultura
	Velika pustna oddaja
	Zlata dekleta, am. humoristična serija
	V deželi raketnih črvov, am. akcijska komedija
	Cas v sliki
	Ovseni kosmiči te naredijo seksi, angl. komedija
	Hunter
	Poročila Ex Libris Tisoč mojstrovin
	
(emp Avstrija 2	
	Tisoč mojstrovin
	Tenis: EA-Generali Ladies Ladi-es Linz '94, iz Linza
	Ali imate radi klasiko?
	Živali iščejo dom
	Lillehammer: Zimske Olimpijske Igre '94: Slovesna otvoritev
	Olimpijski studio
	Avstrija danes
	Cas v sliki
	Kultura
	Univerzum: Čudoviti svet gnoja
	ZOI '94 Hokej: Avstrija - Nemčija v odmoru
	Cas v sliki
	Oba Oba 1993, znana brazilska revijska skupina na gostovanju po Evropi
	Round Midnight Sigi Finkel Povverstation
	Poročila
|j^j Hrvaška 1	
	TV-koledar
	Poročila
	Dobro jutro
	Poročila
	Ptičja vojna, francoska risanka
	Risanka •
	Poročila
	Resna glasba: Europa Musicale, 1/2 del glasbene oddaje
	Prizma
	Poročila
	Debeluška, kanadski film, 1989 Igrajo: Ricki Lake, Craig Sheffer, Nada Despoto-vich, Paul benedict in drugi; režija Paul Schnei-der.
	Narodna glasba
	Hišni ljubljenčki
	Mladi Indiana Jones, 13/17 del am. serije
	Poročila
	Evropa za Makarsko, dokumentarna oddaja
	TV razstava
	Televizija o televiziji
	Santa Barbara, 635. del ameriške nadaljevanke
	Na začetku je bila beseda
	Dnevnik 1
	Veliki VValdo Pepper, ameriški film, 1975 Po zgodbi G. R. Hilla Igrajo: Robert Redford, Bo Svenson, Bo Brudin, Susan Sarandon, Philip Burns in drugi; režija George Roy Hill.
	Film - Video - Film
	Poročila
	Slika na sliko
	Poročila v angleščini
	Sanje brez meja
OjD Hrvaška 2	
	TV-koledar
	Življenjski slog
	Samo norci in konji, 9/14 del angl. hum. nanizanke
	Lillehammer - ZOI '94
	Slovesna otvoritev XVII. Zimskih Olimpijskih Iger, prenos
	Hokej: Finska - Češka, posnetek
	Dnevnik
	Ljubezen da, ljubezen ne, 7/23 del nanizanke
	Podmornice - jekleni morski psi, 2/4 del dokumentarne serije
	Cro Pop Rock
	Nočna izmena: Severna obzorja, 14. del Hale in Pace, 6., zadnji del angl. humor, serije
	ZOI '94, vrhunci dneva
	Klic nedolžnih, am. film Video strani
@ Madžarska	
	Sončni vzhod
	Otroški program
	Podeželske zgodbe, pon.
	Opoldanski zvon
	Hišna nega bolnika
	Tostran luže, 7. del serije
	Madžarska polpreteklost, ponovitev
	Panorama, svetovna politika
	Filmi Zite Szeleczky: Mnogo hrupa za Emmy, madž. čb film, 1940
	Pokrajine... Andorra
	Priporočamo
	Moja hiša, kultura bivanja
	Loto
	Nekoč in danes
	Kolo sreče, kviz
	Pravljica
	Dnevnik
	Vera Angi, madž. film
	Mini spoti
	Krvni sorodniki, kanadska kriminalka
TV SPORED
X
Sobota, 12. februarja 1994
25

TV SLOVENIJA 1
11.50
NA ZAHOD!
ameriška komedija, 1940
ReZija: Edward Buzzell, scenarij: Irving Brecher, '9rajo: Groucho, Chico in Harpo Marx ter Joan Carroll, Diana Lewis, glasba: Georgie Stoli, foto-9rafija: Leonard Smith
Divji zahod je že brez bratov Maor divji, če pa se tam znajdejo še znameniti komiki, ne manjka zmešnjav, zapletov, razpletov in seveda humornih situacij. Uvod filma Na zahod! je briljanten. Grouc-2°- v vlogi iznajdljiveža, malega prevaranta opeharita brata, seveda Chico in Harpo. Komičnemu začetku sledi filmska zgodba, kajti vodilni ljudje pri družbi MGM so bili prepričani, da samo humorne domislice ne zadoščajo; nujni so tudi zapleti, pa ijubezenska zgodbica, skratka vse tisto, kar zaznamuje klasični hollywoodski film. Scenarist Irving Brecher je napisal scenarij že za prejšnji film bratov Maor - v cirkusu. Za film Na zahod! pa je uporabil ta neskončnokrat uporabljen zaplet. Nepridipravi se Poskušajo polastiti ozemlja, čez katerega naj bi speljali železniško progo. Seveda so bratje Maor na strani pravičnih, in še kako prekrižajo načrte Podkupljivemu uslužbencu in lokalnemu mogočnežu. Kljub tako znani zgodbi, ki je značilna za Vesterne, pa je film Na zahod! komedija. Kajti ni Prizora ali dogodka, pa naj je še tako napet, da Qo bratje Maor ne bi postavili na glavo, oziroma 9o spremenili v smešnega. V filmu je vse, kar je značilno za brate Maor: Groucho duhoviči, Chico so poigrava na klavirju, Harpo pa navdahnjeno brenka na priročno harfo. Kljub temu, da je filmska zgodba malce okrnila neustavljivi scenski humor bratov Maor, pa je finale filma hkrati tudi finale njihove komike. Prizor, ko bratje razsekajo vse vogone, ko poberejo sleherno trsko, samo da bi 1meti kurivo, je nedvomno antologijski.
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 22.40

TV SLOVENIJA 1	17.10
SVET NARAVE, Veliki Karu	
Bogat afriški živalski svet privlači filmarje ta od prvih dni kinematografije, kljub temu pa je v Afriki še vedno nekaj neraziskanih kotičkov, Karu na primer. To je prostrana polpuščavska Pokrajina skalnatih Planot, ki pokriva večji del Kapske province v južni Afriki. Karu je tako suh, da živali le redko pokukajo na plan med sončno pripeko. Oddaja prikazuje številne zanimivosti in lepote Karu-ia. Tu živi več vrst želv kot kjerkoli drugod. Črni orel ponosno kroži v višavah nad negostoljubno pokrajino. Gorske zebre so manjše in bolj oprezne kot njihove sorodnice v savani, a kljub temu so pred 25 leti skoraj Izumrle. Prebivajo v stožčastih gričih, kopjejih. Sušno obdobje lahko traja do 10 let, deževje pa povzroči čudovit razcvet rastlinskega in živalskega sveta. Tla prekrije preproga cvetja, roji rjavih kobilic so odličen zalogaj za druge živali in predvsem za bele štorklje, ki se zatečejo v Karu pred mrazom evropskih zim. Oddaja prikazuje tudi vpliv človeka na pokrajino in življenje v njej, od Bušmanov, za katerimi so ostale čudovite skalne slikarije, do sodobnega kmetovalca s čredami živine in površinami obdelane zemlje.
Februarsko oddajo Križkraž smo Posvetili zanimivim literarnim junakom (zadržali smo se na evropskih tleh), ki so zarodi svoje priljubljenosti postali Pri posameznih narodih že kar Ponarodeli. Večinoma so to mladinski junaki iz pripovedk in romanov, so pa tudi taki, ki jih pozna staro in mlado in ki niso ostali junaki le med enako 9ovorečimi, ampak so jih prevajali in snemali v Številnih jezikih in priredbah. Za Piko Nogavičko je zanesljivo vseeno, v katerem jeziku zavrešči na svojega Fickota, saj je njena podoba postala Podoba navihanega, pisanega otroštva, v katerem domišljija nabreka do neverjetnih širin. Tudi Ostržek ni ostal le v rodni Italiji, ampak gaje njegova pustolovska pot pripeljala v številne otroške sobe v Evropi.
Nemška pripovednika brata Grimm otrokom solz nista prihranila in zato je njuni Rdeči kapici posvečena skrb številnih otrok. In da jih naštejem še nekaj, ki jih je slava ponesla v svet: To so še Don Kihot, Trije mušketirji, Viljem Tell, Pavliha, Butalci, Poučni Mali princ in seveda junaki z Danske v Andersenovih pripovedkah. Ker pa je prav to tudi pustna sobota, boste med našimi junaki morda našli tudi kakšno idejo za vašo nedeljsko masko, s katero se boste napotili po krofe.
Mlada dekleta za bogate gospode
MADAM MAYFLOWER, ameriški film
	
V-/	TV SLOVENIJA 1	20.25
	KRIŽKRAŽ, razvedrilna oddaja
Scenarij: Elizabeth Gill in Charles Israel, režija: Lou Antonio, fotografija: Elliot Davis, glasba: David Shire, igrajo: Candice Bergen, Chris Saradon, Cai-tlin Clarke, Jim Antonio, Debra Rogers, Leslie Hardy in drugi.
Vsako mesto ima svojo Madame, gospo, ki oskrbuje petičneže z imenitnimi dekleti, ki za primemo protiplaCilo poskrbijo za prijetno počutje, družbo in seveda tudi kaj veC. In tisto kaj več je običajno predmet policijskega pregona, saj gre po eni strani za zvodništvo in po drugi strani za prostitucijo. Običajno je zakonodaja nenaklonjena samo eni strani, dajalkam uslug, zvodniki(ce) se kazni pogosto izognejo, kli-
enti pa običajno odnesejo celo kožo. Takšna Madame je bila tudi newyorška zvodnica Sydney Biddle Borrovvs, ki je za velike denarje preskrbovala moške z luksuznimi dekleti, ki jim je bila prostitucija pot do želenega poklica ali družbenega statusa. Ustvarjalci filma so bili gospe Biddlovi dokaj naklonjeni, saj je bila v zvodništvo menda pahnjena, kot Madame pa je več kot primerno skrbela za svojo ekipo. Slo naj bi za nekakšno pravično prostitucijo, od katere so imeli vsi koristi, še največ pa seveda Madame.
In če pustimo ob strani moraliziranje, to pač tistim, ki so film napravili ni bilo posebno blizu, potem je zgodba kar enosta-
vna. Ko Sydney Biddle Barrovvs izgubi službo pri modni hiši se v stiski zaposli pri agenciji, ki preskrbi osamljenim moškim žensko spremstvo. Lastnik agencije Eddy svoja dekleta izkorišča, pobere jim večino denarja in ne nudi jim prave zaščite. Zaradi tega se Sydney odloči, da bo začela na svoje in povabila nekatera Eddyjeva dekleta. Zagotovila jim bo dober zaslužek in varnost, pa tudi sama bo imela nekaj od tega. Ker so njena dekleta privlačna in kultivirana je njena agencija kaj hitro izredno konkurenčna in izrine Eddyja iz posla. Samo še vprašanje časa je, kdaj se bo Eddy maščeval in pripeljal policijo na sled May Flovver Madame.

TV SLOVENIJA 2
21.10
ŽAMETNA ŠAPA, majhni in nevarni
Če si majhen in k temu plenilec, pomeni to določeno prednost, ima pa tudi slabe strani. Družini Musteiidae (kuna, skunk, jazbec, podlasica in vidra) in Vi-verridae (mungo in cibetovka) sta lep primer za to.
Oddaja prikazuje težave, ki jih imajo majhne podolgovate živali v vsakdanjih poskusih Davida, da bi premagal Goljata. Prikazuje samice, ki so oplojene v gnezdu še preden odpro oči in mladičke, ki pridejo po leto dni dolgem obdobju brejosti in imajo po več očetov. Mali plenilci so razvili številne obrambne mehanizme, da ne bi sami postali plen: skunk na primer oblake smradu.
MUSIČ TELEVISION
07.00	Avvake on the Wild Side; 08.00 Video:
11.00	The Big Picture; 11.30 Yo!: 13.30 First Loolc
14.00	Video; 17.00 Dance; 18.00 The Big Picture; 18,30 Poročila - VVeekenti Edition; 19.00 Braun European Top 20; 21.00 Unplugged: Crovvded House; 21.30 Unplugged: Crosby, Stills & Nash;
22.00	The Soul Of MTV; 23.00 First Look
SKVONE
08.00	Fun Factory; 12.00 X-Men; 12.30 The Mi-ghty Morphin Power Rangers; 14.00 Trapper John; 15.00 Rocko’s Modem Life; 16.00 Hotel;
17.00	VVonder Woman; 18.00 Rokoborba; 19.00 Paradise Beach; 20.00 Kronike mladega Indiane Jonesa; 21,00 Matlock, 22.00 Cops I; 22.30 Cops II; 23.00 Egual Justtce
PRO?
05.50 Serije, ponovitve; '11.05 Puščice ob svitu, am. vestem; 12.30 Mrs. Doubtfire, o novem fil-muz Robinom Williamsom; 13.20 Nebo nad Afriko; 13.30 Zvali znanih ljudi; 13.40 Kung-fu; 14.40 Starsky & H uteh; 15.40 Hardcastle & McCor-mick; 17,25 Booker; 18.25 Poljubi me, mali!; 18.55 Ulična poznanstva; 19.25 Pri Huxtablovih;
20.00	Poročila; 20.15 Policaj z Beverty Hillsa, am. akc. kom.; 22.20 Nico, am. akcijska kriminalka
PREMIERE
08.10 Wayne's VVorid; 10.45 Hotel k nesmrtnosti, nizozm. film; 13,15 Kino '94; 17.40 Kuffs, am. akcijska komedija; 19.15 Četrta dimenzija; 20.15 V daljni deželi, am. pustot film; 22.30 Femme Fatale, am, psihološka kriminalka
SATI
06.15 Ponovitve serij; 11.05 Vohuna kot sva midva, pon, am, komedije; 13.00 Kongres pleše, nem.-avstrijsko-franc. film; 14.50 Deviški pas, ital, komedija; 16,30 Točka, točka, točka; 17.00 Pojdi na vse!; 18.30 Catvvalk, serija: 19.20 Poročila; 19.30 Kob sreče; 20.15 Imenitne tetke, avstrijska komedija; 22.00 Šale in Dallovščine; 23,00 Hajdi, Hejdi, nemški mehki pomofilm
EUROSPORT
09.00	Eurofun, magazin; 09.30 Tenis, magazin;
10.00	Olimpijada, magazin; 10.30 Alpsko smučanje, vrhunci; 10.45 Sierra Nevada: Super G
(2), prenos; 12,30 Boks, magazin; 13.30 Gar-misch Partenkirchen: Smuk (M), posnetek; 14,30 Tenis, WTA turnir (2), iz Tokia; 17.00 Alpsko smučanje, vrhunci; 18.00 Tenis, prenos polfinala iz Dubaia; 20.00 Hitrostno drsanje, prenos; 22.00 Motošport, dirke na ledu; 23.00 Golf, vrhunci
RTL
06.00	Serije, ponovitve; 11.50 Ktitts & Dog; 12.45 Polna hiša; 13.15 Step by step, serija; 13.45 Princ z Bel-Aira; 14.45 Knight Rider: 15.45 A-Team; 16.45 21, Jump Street; 17.45 2000 Malibu Road, serija; 18.45 Poročila; 19,15 Beveriy Hills, 90210; 20.15 James Bond: Diamanti so večni, angl. vohunska srhljivka; 22.40 Nočna izmena, am. grozljivka; 00.15 V soboto zvečer, hum. oddaja
RTL 2
06.40-17.40 Ponovitve serij; 17.40 Poročila; 17.45 Nežni spol, am, komedija; 20.00 Poročila; 20.15 Runaway Dreams, am. drama; 22,05 Audrey Rose-Dekle iz onostranstva, am. srhljivka; 00.20 Zmešani policaji, kanadski akcijski film
SKY MOVIES
17.00	The Man Upstairs: 19,00 Mrs. Arris Goes To Pariš; 21.00 Frankie & Johnny; 23.00 FreddVs De-ad: The Final Nightmare
MOVIE CHANNEL
16.35 King Lear; 19.00 Teenage Mutant Ninja Turtles 2; 21,00 Drop Dead Fred; 23.00 Leathal Weapon3
FILMNET +
14.05 By The Sword; 16,00 K-TV; 16,25 Jetsons: The Movie; 18.50 Basic Instinct; 21.00 Star T rek VI; 22.55 Boxing Plus Live
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Današnji Show; 19.00 Poročila; 19.30 Življenjski slog; 20.00 Dateline Magazine; 21.00 Oče Murphy, serija; 22.00 Poročila;
22.30	Kulturni koledar; 23.00 Jay Leno Show
CNN
08.30	Diplomatic Ucence; 09.00 Inside Business;
10.00	Larry King Live; 12.00 Travel Guide; 13.00 Big Story; 15.00 Science St Technology; 16.00 Showbiz This Week; 18.30 Nevvsmaker; 19.00 Healthworks; 20.00 Your Money; 20,30 International Correspondents; 21.30 Futurevvatch
Slovenija 1
4.30,	5.00,6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23,00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika: 8.05 Sobotna roglja; 9,30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30. 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9,45 Sobotna akcija; 11.00 Moped show; 13.40 Obvestila;
14.00	Glasbene želje; 13.50 Ocene; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport;
19.30	Sobotni disco club;
21.30	Azzurro; 22.20 Ameriška popularna glasba.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Komorni zbor RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Ob 100-letnici smrti Čajkovskega; 19.30 Opera;
23.30	Znamenite partiture; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz. UKV 88,5 -93,8- 100,3-100,6-104,3 - 107.6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.30 Jutranjik;
7.30	Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9,00 Servisne informacije, prireditve; 9.15 Zimske olimpijske igre; 9,45 Du, jes? - zabavno in humorno; 11.00 Sobotna terenska akcija;
11.30	Turistična poročila;
12.00	S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.05 Terenska akcija; 14.00 Okno v svet; 14.30 Lilieham-mer 94; 15.30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.35-
19.00	Sobotni «jam ses-sion»; 17.30 Primorski dnevnik; '19.00 Dnevnik; 19.30-23.15 Športna sobota RK - Lillehammer 94.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.05 Dobro jg-tro, otroci; 8.10 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali
, ste; 10.00 Pregled tiska;
10.15	Lettera da Luciano; 10.35 Kulturna dediščina Istre; 11.15 Odprti telefon;
12.00	Romagna mia;
13.00	Glasba po željah;
14.45	Mladinska redakcija; 16.00 Hot hits; 18.45 Alfabeta e pentagram-ma; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
7.00	Dober dan; 8.40 Slovenske novice; 9,45 Kam danes v Ljubljani; 10.15 Novice; 10.30 Kultura;
11.15	Angleščina; 12.00 BBC Novice; 13.00 Za domače živali; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.15, 18.15 Novice;
18.45	Vreme; 20.00 Coun-try glasba; 02.00 Sat.
Radio Kranj
9.00.	14.00. 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 9.20 Dobro jutro; 12.00 Mali oglasi; 16.20 Izbor pesmi tedna; 17,00 Oddaja o kulturi; 19.20 Večerni program.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.15 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12,05 Sestanek starejših; 13.00 Slovensko-bi-striška panorama; 14.10 Iz Slovenskih goric; 14.40 Od Ptuja do Ormoža;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želel! ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila;
19.30	Športna sobota;
20.00	Prenos 26. Festivala narečnih popevk Maribor 93; 22.00 Zrcalo dneva -Nočni program.
Radio študent
11.00	Vžig; 14.30 RO-Viet-nam;18.00 Saturday Djihad Fever; 19.00 Tolpa bumov: Atipico Trio; 21,00 Glasbeni tematski večer: Nova srbska rock scena.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Revi-val; 9.00 Z zdravo hrano do zdravega duha; 9.30 Potpuri; 10.10 Pihalni kvintet Malipiero; 11.30 Potpuri; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas -oddaja iz Rezije, nato Orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Ne-diški zvon; 15.00 Ena se tebi je zelja spolnila; 15.30 Soft mušic; 16.00 75 let po
I.	svetovni vojni; 16.30 Glasba za vse okuse;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: mladi izvajalci; 18.00 Roman: Doberdob ((Prežihov Vo-ranc, dram. Saša Vuga, 5. del); 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
II,	30Poročila; 10.00 Foyer;
15.00	Glasba po željah;
18.00	Baby mix; 19.00 Morski val; 20,30 Prenos Jadranovih tekem.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
ENE R G E T I K A
Sonce - revija za bioklimatiko
Matija Hudovernik
Kaj z jedrsko elektrarno Krško, to je vprašanje, ki slovensko politično in strokovno javnost gloda že lep čas? Jasno namreč je, da je jedrska energija tvegana in da se je je treba čimprej znebiti. O tem, da je treba jedrsko elektrarno zapreti takoj, ta trenutek ni več govora, kajti »rado« je zmagal celo v tistih strankah, ki so vstop v prvo t. i. »demokratično« oblast pogojevale z zaprtjem leta 1995. Ce se ne bo zgodilo kaj sila nepredvidenega, bo jedrska elektrarna v Krškem leta 1995, prihodnje leto torej, veselo delala. Problem je le zamenjava uparjalnikov. Ti so namreč presneto dragi in resno kaže razmisliti, če se jih sploh splača menjati.
Vendar, ne glede na to, ali na stvar gledamo s političnega ali s strokovnega zornega kota, je jedrsko elektrarno (tudi zaradi solastništva države Hrvaške) mogoče neboleče za slovensko gospodarstvo in državo zapreti le z izdelano jasno razvojno strategijo. To pa na kratko povedano pomeni, imeti razvojno vizijo, v kateri bo slovensko gospodarstvo z enako kohčino energije naredilo nekajkrat več kot doslej in temu primerno več zaslužilo. To je le en, a za državo izjemno blagodejen vidik razvojno usmerjene, energetsko varčne in do okolja prijazne družbe, ki omogoča določen prihranek energije. Drug vidik smo negospodarski porabniki energije. V Slovenskem društvu za sončno energijo so denimo prepričani, da več kot tretjino energije v Sloveniji pohabimo v zgradbah (stanovanja, poslovni prostori ip.). Manjša poraba energije na enoto proizvoda na eni strani in varčevanje z energijo v bivalnem okolju na drugi, sta torej dejavnika, ki nadvomno usodno vplivata na racionalno določen rok možnega zaprtja krške nuklearke.
Na to področje, ki je še kako pomemben del razvoja neke države ter njenega energetskega in ekološkega scenarija, od letos posega tudi nova strokovna revija »Sonce«, revija za bio-klimatske zgradbe. Revija ne bo ne znanstvena, ne poljudna, mapak inženirska in v največji meri praktična. Revija Sonce obravnava vprašanja racionalne rabe energije in uporabo alterna-
tivnih virov energije v zgradbah, prikazuje že zgrajene objekte, projektne rešitve, nove materiale za bioklimatsko gradnjo, ekonomske in energijske analize ter zanimivosti s tega področja doma in po svetu. To »Sonce« bo izhajalo štirikrat letno in je v prvi vrsti namenjeno tistim inženirjem - projektantom, izvajalcem in proizvajalcem, ki lahko pri svojem vsakodnevnem delu konkretno in učinkovito vplivajo na porabo energije v zgmdbah. Zato bioklimat-ska gradnja o kateri govori revija, ni ne moda, ne politika, ampak usmeritev. Revija Sonce se bo zato zavzemala za potrpežljivo, strokovno in z argumenti podprto delovanje z enim samim ciljem: graditi čim več okolju prijaznih, energijsko varčnih zgmdb in to naj bi bil sestavni del te usmeritve.
Glavni urednik revije Sonce, ki je zmsla iz glasila Slovenskega društva za sončno energijo, je predsednik tega društva Marko Umberger. V uvodnik v prvi številki je zapisal: »Problematiko, s katero se bomo ukvarjali v naši reviji, najpogosteje označujemo z izrazi, kot so solarna arhitektura, bioklimatsko projektiranje, ekosolami sistemi, energijsko mcionalne zgradbe. Arhitektura je lahko renesančna, postmoderna, ne-oklasicistična. Ali je lahko tudi solarna? Gradnja je klasična, montažna. Ali je lahko tudi bioklimatska? Ali so sistemi gmdnje, kjer upombljamo naravne materiale in pasivno in aktivno sončno energijo ekosolami? Tudi ti izrazi se uporabljajo doma in v tujini in se bodo morali z njimi sprijazniti tako jezikoslovci kot arhitektonski kritiki.«
In kaj med drugim ponuja prva številka revije Sonce? S področja energijske politike članka Michaela Nicklasa Svetovna energetska politika - ali lahko dosežemo uravnoteženo razvojno pot? in Franka Nemaca Prihodnost Slovenije je v energetski učinkovitosti ter s področja energije, okolja in zgradb članka Petra Novaka Možno znižanje obremenitve okolja v Sloveniji pri obstoječih in novih zgmdbah ter Josipa Vojnoviča Urbanistično programi-mnje in projektiranje stavbe - prizme s toplotno racionalno obliko.
mm
mm
mm

REVIJA ZA
URBANISTIČNO PROGRAMIRANJE IN PROJEKTIRANJE STAVBE
PRIZME S TOPLOTNO RACIOMAI.NO OBLIKO__________
GEOSOlARNA HlSA NA KAMNItNIKU_________
iX ENERGETSKI VIDIK VPLIVA OSONČENJA NA
ZANIMIVA ZNANOST (13) / KAKO ŽIVALI PREŽIVIJO V JALOVIH PODROČJIH?
Biološke tovarne žive vode
Popoldansko sonce neusmiljeno pripeka nad nepreglednimi puščavskimi širjavami. Cez dan se pesek segreje tako zelo, da bi se bosonog človek na njem pošteno opekel. Nikjer ni videti živega bitja - kako bi tudi obstajali, ko pa na stotine kilometrov ni nikakršne vode?
A kljub temu v puščavi obstaja življenje. Odkrijemo ga lahko ob zori, preden jutranji vetrič razgiba sipki pesek. Koderkoli pogledamo, povsod najdemo fantastične vzorce neštetih sledi: počasna želva je pravkar premaknila svoj oklep; malo dlje sta dve vrsti majhnih obročkov z globoko brazdo na sredi, ki jo je naredil rep majhnega kuščarja; hribčki peska s precejšnjo medse- „ bojno razdaljo so sledovi skokov hitrega skakača... Sklepamo torej lahko, da je puščava v času noči živela s polnim življenjem, medtem ko se mora med dnevno sušo dobesedno poskriti. Ampak kako živali preživijo v teh jalovih področjih? Kako so se prilagodile pomanjkanju vode?
Številni prebivalci puščave kot so antilope, te-kunice, stepske miši, skakači in želve nikdar ne pijejo in zelo dolgo vzdržijo brez vode. Vodo nadomeščajo z zelenimi rastlinami. Spomladi in po obilnejšem deževju namreč puščavska tla za kratek čas oživijo: semena vzka-lijo, rastline pa ozelenijo in zacvetijo. Ko pod vročimi sončnimi žarki že kmalu porumenijo in ove-nejo, pa živali izkopavajo iz peska čebulice tulipanov in drugih rastlin - v čebulicah, ki jih pred soncem ščiti kožasta luskina, je namreč veliko vlage. Tudi roparice ta čas ne trpijo pomanjkanja, saj pridejo do vode z zaužitimi rastlinojedci. V suhih in jalovih obdobjih pa v puščavi Se zdaleč ni preprosto priti do vode; ni torej čudno, da se je večina puščavskih prebivalcev oskrbela z lastno tovarno za izdelovanje vode oziroma s skladiščem surovin, potrebnih za njeno proizvodnjo.
Takšno »tovarno« imajo pravzaprav vsa bitja našega planeta, vključno s človekom. Med delom v celicah izgorevajo ogljikovi hidrati in maščobe. Pri njihovem popolnem izgorevanju nastaneta dva proizvoda: ogljikov dioksid in voda. Ogljikov dioksid je zelo škodljiv plin, ki se takoj izloči iz telesa, medtem ko se voda izkoristi za potrebe organizma. Iz 1 grama ogljikovih hidratov nastane O, 56 gramov vode, iz masti pa 1, 07 gramov. Na tak način se v telesu odraslega človeka dnevno sintetizira 300 gramov vode.
Človeku tako majhna količina ne pomeni ničesar, medtem ko je za ne-
katere živali tak način edini vodni vir. Droplje, škrjančki, stepske miši in drugi glodalci lahko zelo dolgo preživijo brez vode; mnogi med njimi je sploh nikdar ne pijejo, saj se hranijo s posušenimi stebli rastlin in s semenjem, ki vlage praktično ne vsebuje. Vsa voda, ki jo potrebujejo, se tvori pri oksidaciji masti in ogljikovih hidratov, vsebovanih v hrani.
Maščobe in ogljikovi hidrati so najprimernejša surovina za proizvodnjo vode zato, ker se pri njihovem izgorevanju v organizmu razen ogljikovega dioksida ne tvorijo nobene druge škodljive snovi. Tudi njihovo skladiščenje je zelo primerno. Sposobnost akumuliranja velikih količin maščob imajo vsi prebivalci suhih step in puščav: kače in kuščarji, antilope, žirafe, zebre, levi in noji.
Maščoba se nalaga na mesta, nalašč namenjena skladiščenju. Pod kožo se ne kopiči, saj bi sicer živali trpele zaradi pregretja. Kamele skladiščijo maščobo v grbah. Grbe ne obstajajo zaradi lepote ali udobnejšega jahanja. Grba se pozibava na hrbtu, medtem ko je vsa ostala površina kameljega telesa brez maščob -
zato kameli ni prevroče.
Pogosto se za maščobno skladišče uporabi rep - torej spet »ob strani«. Skakačem in stepskim mišim se maščoba nalaga ob korenu repa. Zelo obilne zaloge maščob najdemo v repih nekaterih velikih kuščarjev. Se več je imajo debelore-pe ovce, ki jo skladiščijo v velikih izrastkih na obeh straneh repa. Maščobne zaloge so lahko zelo velike: pri kameli jih lahko stehtamo od 110 do 120 kilogramov, pri debelorepih ovcah pa od 10 do 11.
Ce žival zaide v povsem brezvodne razmere, se brž sproži njena proizvodnja iz uskladiščene masti. Kamela lahko preživi brez vode 45 dni, pri čemer prvih 15 dni normalno dela in se hrani z običajno porcijo absolutno suhega sena.
Tak način proizvodnje vode je zelo primeren, kajti pri oksidaciji maščob se hkrati ustvarja velika količina energije, ki jo organizem porabi za obstanek brez hrane. Mimogrede: številne puščavske prebivalce v ujetništvu neprimerno močneje žeja kot v naravnem okolju, kajti v ujetništvu se jim občutno zmanjša proizvodnja vo-
de. Razlog je enostaven, če hočejo napolniti želodec, morajo v domačem okolju vsak dan na lov, za katerega porabijo veliko energije; maščobe in ogljivkovi hidrati, ki se »pokurijo« med mišičnim delom, pa se, kot že vemo, v končni stopnj1 pretvorijo v vodo.
Na račun kemično proizvedene vode pa ne živijo zgolj stanovalci puščav. Vselej, ko organizem nima možnosti za izpopolnitev vodnih zalog, preostane edini izvor vode oksidacija maščob: nič čudnega tore), da je v ptičjih jajcih toliko maščobe; izkorišča se kot vir energije, hkrati pa se iz nje tvori znatna količina vode.
Seveda pa življenje v puščavi ni odvisno samo od proizvodnje vode p° kemični poti in od sposobnosti njenega pridobivanja iz zraka ter najdeva-nja vlage v pesku in kamenju. Nič manj pomembno ni, da so se živali naučile skrivati pred pripeko in da imajo mehanizme, ki preprečujejo izhlapevanje vode iz telesa - in kar je morda najpomembneje: da varčno porabljajo vodo. Brez ten mehanizmov v puščavi življenja ne bi bilo.
Boris Sergejev (BRK)
	
slovenija"^^^^	
UUBLJANA
^KARJEV DOM, tel.: 061/222-815
nedeljo, 13. februarja, ob 21. uri: POMLADNO tiREDJE DAMIRJA ZLATARJA FREYA. Ponedeljek, 14., in v torek, 15. februarja, ob 20. Kunst - Štromajer - LA LA SLINA (SD). DRAMA SNG, tel.: 061/ 221-511 ®es, 12. februarja, ob 19.30: VV. Shakespeare -HENRIK IV., za abonma sobota in izven, ^edstava bo se v ponedeljek, 14. februarja, ob isti 1 c ’ f3 a^onma študentski prvi, izven in v torek,
■ februarja, ob isti uri, za abonma študentski in izven.
DRAMA SNG, tel.: 061/221-511 anes, 12. februarja, ob 20. uri: I. Torkar - BALA-O TASCICI, za izven.
OPERA, tel.: 061/ 331-950
^nes, 12. februarja, ob 19. uri: P. I. Čajkovski -JRESTAC, za izven.
sredo, 16. februarja, ob 19. uri: J. Strauss ml. -OPIR, za abonma petek mladinski. Predstava 0 Se s°boto, 19. februarja, ob 19. uri.
^GL' tel-: 061/210-852 enes, 12. februarja, ob 19.30: M. Camoletti - PRI-NA VEČERJO. Razprodano!
P-edeljek’ 14. februarja, ob 19.30: A. Miller -TRGOVSKEGA POTNIKA, za abonma ladinski l.
^ALI oder MGL:
Ponedeljek, 14. februarja, "ob 17.30: G. Barilly -ENI MESEC, za izven in konto. Predstava bo sredo, 16., in v soboto, 19. februarja, ob isti
j® Španski borci, tel.: oei/1404-183
anes, 12. februarja, ob 14. uri: Erik Vos - PLESO-
a osliček.
y PateR- 18- februarja, ob 20. uri: A. Ayckbom -riraC1IE V SPALNICAH. Gostuje PDG Nova Go-
GLEDALISCE GLEJ, tel. 061/216-679
V ponedeljek, 14. februarja, ob 21. uri: HAMLETS NROSES.
Šentjakobsko gledališče,
‘el-: 061/312-860
Danes, 12. februarja, ob 16. uri: D. Totheroh - A. Jelen - UKRADENI PRINC IN IZGUBLJENA RINCESKA, za izven. Po predstavi bo otroško Pustno rajanje.
UMETNIŠKO GLEDALIŠČE, tel.: 061/325-971
Danes, 12. februarja, ob 21. uri: POT V DAMASK. Predstava bo še v ponedeljek, 14. februarja, ob isti mi in v torek, 15. februarja, ob 20. uri.
CELJE
SLGC, tel.: 063/25-332 DNEVI KOMEDIJE'94
Danes, 12. februarja, ob 19.30: A. Ayckboum -NORČIJE V SPALNICI. Gostovanje Primorskega dramskega gledališča.
V	sredo, 16. februarja, ob 17. uri: B. Veras - ZELENA KAPICA, za abonma 3. šolski in izven. Predstava bo Se v Četrtek, 17. februarja, ob 10. uri, za abonma Čebelica IV.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
Danes, 12. februarja, ob 19.30: Matija Logar - DOSJE, za abonma sobota 2, izven in konto. Predstava bo Se v ponedeljek, 14. februarja, ob 19. uri, za abonma dijaški.
V	sredo, 16. februarja, ob 19.30: R. Cooney - ZBEŽI OD ŽENE. Razprodano!
LAZE
Danes, 12. februarja, ob 19. uri: v dvorani Kulturnega doma na Lazah predstava Petra Shafferja -ČRNA KOMEDIJA. Predstava bo se v nedeljo, 13. februarja, ob 15. uri.
MARIBOR
OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206
V	nedeljo, 13. februarja, bo ob 17. uri: plesno baletni triptih - ŠTIRJE LETNI ČASI, za red nedelja in izven.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR tel.: 062/26-748
V	nedeljo, 13. februarja, ob 11. uri: Streda Polak -KO PRIDE ZVEZDA, za izven.
V	nedeljo, 20. februarja, ob 11. uri: Marjan Pungartnik - KRALJ FRIDERIK ZOBATI.
PORTOROŽ
AVDITORIJ, tel.: 066/ 73-571
Danes, 12. februarja, ob 20.30: H. Achtembusch -
SUSN. Gostuje SMG iz Ljubljane.
TRBOVLJE
DELAVSKI DOM
V	ponedeljek, 14. februarja, ob 19.30: L. Pirandel-lo - KOT ME TI HOCES. Gostuje SLG iz Celja.
CZpRLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
trst
Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna sezona: danes, 12. t.m., ob 20. uri ° na sporedu premiera H. Berlioz * austovo prekletstvo«. Dirigent Michel abachnik, režija Ivan Stefanutti, sodeluje z or »I piccoli cantori della citta di Trieste«.
Ponovitev jutri ob 16. uri za red in v torek, J>- t.m., ob 20. uri (red B).
Gledališče Rossetti
Danes, 12. t. m., ob 20.30 (red sobota in Prost) E. De Filippo - »Napoti milionaria« s arlom Giuffre in Iso Danieli. Predstava v ? ojrmaju: 6G (rumena). Zadnja ponovitev Pro t)13' * m ’ °k ™ (red nedelja in
Pri blagajni gledališča Rossetti sta v teku P ododaja in rezervacije za predstavo »La
[koroška
gILOVEC
r gledališče: danes, 12. t. m., ob 19.30 ope-vesta)^metane >>G*e verkaufe Braut« (Predana ne-
jtolRSKiM
Kovaču bo danes, 12. t. m., ob 20. uri »Pustni
Maria Brasca« z AdrianoAsti, ki bo na sporedu od 15. do 20. t. m.
Gledališče Cristallo-La Contrada
Danes, 12. t. m., ob 20.30 gostovanje Italijanske drame z Reke z Goldonijevo komedijo »Sior Todero Brontolon«. Režija G. Ferrari. Zadnja ponovitev jutri, 13. t. m., ob 16.30.
Gledališče Miela
Danes, 12. t. m., ob 10. uri »TrnjulCica« O.Respighija v izvedbi lutkovne, skupine I Piccoli di Podrecca.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V sredo, 23. t. m. in v Četrtek, 24. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatra di Leo z delom L. Pirandella »I giganti della montagna«.
BRNCA
V	Kulturnem domu bo danes, 12. t. m., ob 19.30 10-letnica SPD Bruca.
ŠENTJAKOB V ROŽU
V	Farni dvorani bo danes, 12. t. m., ob 14. uri »Skrinjica želja« polna iger, veselja in pustne čarovnije.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
^SUana
[/[NKARJEV dom, tel.: 061/ 222-815
j tore[, 15. februarja, ob 10. uri: PETR EBEN - pr v®je ob klavirski improvizaciji; ob 15. uri: senc n» s študenti.
dvorana tivoli
anes, 12. februarja, od 14. do 18. ure: PUSTT , v-ZAV. Nastopajo: Pop Design, Heidi Kori ec’ Poberi; in Meta iz oddaje Klub Klobuk. (PSTrVALNA DVORANA (s^S68- 12. februarja, od 15. do 18. ure: OTRC
8ka Maškarada.
R nedeljo, 13. februarja, ob 10. uri: PUSTN •jAJANJE ZA OTROKE; ob 15. uri: pustovan z POBERTOM in METO iz Kluba Klobuk. ["GL, tel.: 061/314-789
^^DVANJE11 V ne^e^°’13' (edraar)a> °D 16- mi: Pl
KDD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
ponedeljek, 14. febmarja, ob 20. uri: koncert Ji
Kovačiča - tolovajske balade. Sod
ALENKA GORSIC - flavta, vokal, 2ARK ^NJATOVIC- kitara, vokal.
LJUBLJANSKI GRAD
V	ponedeljek, 14. februarja, ob 20. uri: Gala Valentinov ples. Vstopnice so na voljo na društvu MOST SQ Slovenija, tel.: 061/125-3244 (int. 71). VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
V	nedeljo, 13. febmarja, ob 19.30: Evald Flisar -TRI-STAN IN IZOLDA, premiera Slovenskega komornega gledališča.
CELJE
V	nedeljo, 13. febmarja, bo v SRC Golovec OTROŠKA MAŠKARADA - ob 11. uri: otroci do 5. leta, ob 14.30: otroci do 7. leta ob 17. uri: srednješolci.
CERKNICA
Danes, 12. febmarja, ob 15. uri: pred Sokolskim domom karneval za mlade - PUSTNI DIRENDAJ; ob 20. uri PUSTNO RAJANJE v Cerknici.
V	nedeljo, 13. februarja, ob 12.32: VESELI JURSKI PARK.
RADOVLJICA
KNJIŽNICA A. T. LINHARTA,
Gorenjska cesta 27
V	sredo, 16. febmarja, ob 18. uri: predavanje VESNE PERICEK-KRAPEZ - Smrt - vrata iz življenja ali v življenje.
C . ..bt - .
ssiSis,.
m
■ ' X
■- ‘vil
><- * -	-	i \
Jfe :
V tržaški galeriji Cartesius razstavlja avstrijska slikarka Ossi Czinner, ki je dala na ogled svoja »Dela na papirju - Vi-93«. Razstava bo odprta še do 17. februarja.
RAZSTAVE	|
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava JOŽETA CIUHE - Iz pariškega ateljeja je na ogled do 20. marca.
Fotoprojekt Lepi - umazani - zli PRIMOŽA PREDALIČA in BOJANA VELIKONJE je na ogled do 20. febmarja (Mala galerija CD).
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava Zimski salon 1994, na kateri se s slikami, instalacijami in objekti predstavljajo umetniki VOJKO ALEKSIČ, OTO RIMEI.K in ANDREJ TROBENTAR, je na ogled do 26. febmarja.
MODERNA GALERIJA, Tomšičeva 14 Retrospektivna razstava OHO je na ogled do 13. marca. Razstava JOSEPHA BEUVSA je na ogled do 20. marca.
Razstava PEDRA CABRITA REISA - ECHO DER WELT HI je na ogled do 27. febmarja (Mala galerija).
JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9
Razstava RINALDA OUVIERIJA je na ogled do 27. febmarja.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava DUŠANA TRŠARJA - Objekti in risbe 1973-1983 je na ogled do 27. febmarja.
GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava akvarelov in male plastike NIKOLAJA LEHRMANNA je na ogled do 18. febmarja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik TANJE SPENKO-NOVAKOVIC je na ogled do 24. febmarja.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65 .Razstava slik VIDE SUVNIKER-BELANTIC je na ogled do 23. febmarja.
GALERIJA KOMPAS, Slovenska 36 Razstava pejsažev DUŠANA LIPOVCA je na ogled do 17. febmarja.
GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska 22 Razstava slik slikarja MARJANA TRŠARJA je na ogled do 20. febmarja.
GALERIJA STOPNIŠČE, Nazorjeva 12 Razstava fotografij MIHAELA IVANUŠE. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 Razstava JOŽETA CIUHE je na ogled do 6. marca. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik NIKOLAJA BEERA je na ogled do 22. febmarja.
GALERIJA ZALA, Gosposka 7
Razstava RAJKA CUBRA je na ogled do 20. febmarja.
SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ, Plečnikov trg 1
Razstava SREČNA AFRIKA - otroške igrače iz Gane in Burkine Faso je na ogled do 15. febmarja.
INSTITUT JOŽEF STEFAN, Jamova 39 Razstava BRIGITE POZEGAR-MULEJ je na ogled do 18. febmarja.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
Razstava TONETA ŽNIDARŠIČA je na ogled do
20. febmarja.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB
Razstava PROPELER - politične karikature, gagi in manipulacije.
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKI MUZEJ, Trubarjev drevored 4
Razstava ALOJZA EBERLA je na ogled do 1. maja. GALERIJA MURSKA SOBOTA, Kocljeva 7 Razstava del elanov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije je na ogled do 28. febmarja.
ROGAŠKA SLATINA
MUZEJ GRAFIČNE UMETNOSTI
Razstava PUSTNIH MASK je na ogled do 15.
febmarja.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA, Cesta talcev 2
Razstava fotografij JANEZA PELKA je na ogled do 16. febmarja.
TRŽIČ
GALERIJA KURNIKOVA HIŠA,
Kurnikova pot 2
Razstava ANDREJA DOLINARJA je na ogled do 28. febmarja.
VELENJE
GALERIJA IVAN NAPOTNIK
Razstava DUŠE KAJFE2 je na ogled do 2. marca.
ZAGORJE
Razstava slik 30. delovnega srečanja slikarjev v koloniji na Izlakah v avli Delavskega doma je na ogled do 1. marca.
ŽIRI
GALERIJA SVOBODE ŽIRI
Razstava slikovnih predlog za freske akademskega slikarja IVA ŠUBICA je na ogled do 20. febmarja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Art Gallery: se danes, 12. t. m., razstavlja Ennio Iaglitsch.
Muzej Sartorio: do 21. februarja je na ogled razstava slik iz Stavropulosove zbirke.
Galerija Bassanese: do 9. marca bo na ogled razstava »Nicoletta Costa za Jankota In Metko«, skice in scene, ki so jih uporabili pri operi.
Ljudska knjižnica (Ul. Teatro Romano);
do 21. t. m. bo na ogled fotografska razstava Maria Boccie o vojni v BiH.
Muzej Revoltella (Ul. Gadoma); do 20. t.
m. je na ogled razstava Cesara Sofianopula.
MILJE
Občinska razstavna dvorana: na ogled je fotografska razstava Photo Imago »Paesaggio - Territorio«.
KOROŠKA
CELOVEC
V	Mohorjevi knjigarni razstavlja svoja dela Jožica Serafin.
BOROVLJE
V	galeriji Rieser je na ogled je razstava del 50 koroških umetnikov.
BEGUNJE
V	Galeriji Avsenik so na ogled slike »Sprehodi po gorajtah« Mirne Pavlovec.
SVEČE
GorSetova domačija - Na ogled je razstava ikon in svilenih rut.
ŠENTJAKOB V ROŽU: v galeriji v
glavni Soli je na ogled razstava del Huga VVulza.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/213-640
V	nedeljo, 13. februarja, ob 11. uri: koncert orkestra TARTINI, solisti - violinistka VIOLETA SMAILOVIC in klarinetinist MATEJ BEKA-VEC. Program: Tartini, Bach in VVassenauer.
V	sredo, 16. februarja, ob 10. uri: koncert Pihalnega orkestra Slovenske policije. CANKARJEV DOM,
tel.: 061/222-815
V	ponedeljek, 14. februarja, ob 19.30: orgelski koncert -PETR EBEN - V labirintu sveta in v raju sveta (GD).
V	torek, 15. februarja, ob 19. uri: orgelski koncert - PETR EBEN - avtorski večer.
GALERIJA SOU, Kersnikova 4
V	torek, 15. februarja, ob 20.30: koncert SLOVENSKI KANTORJI.
MREŽA ZA METELKOVO
Danes, 12. februarja, ob 20.30: koncert BOMBE in ORLEK.
SOU KAPELICA
V	torek, 15. februarja, ob 20.30: koncert - SLOVENSKI KANTORJI, A. Banchieri: Madrigalna komedija Festi-no.
AJDOVŠČINA
V	ponedeljek, 14. februarja, bo ob 20. uri: v klubu K.A.M. koncert skupine NO FOR AN ANSVVER in SNAPCASE.
GRAD DOBROVO
V	ponedeljek, 14. februarja, koncert TOMAŽA PETRAČA - klavir.
KRANJ
Danes, 12. februarja, ob 19.30: koncert na Smarjetni gori. Sodeluje mešani pevski zbor Iskra iz Kranja.
NOVA GORICA
V	torek, 15. februarja, ob 20.15: v veliki dvorani Kulturnega doma koncert DIMI-TRISA SGOUROSA.
FJK
TRST
Gledališče Rossetti
26. in 27. t. m. koncert Lucia Dalle. Izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča Rossetti.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Lucia Popp in Irwin Gage.
Cerkev Sv. Antona starega (Trg Hortis)
Danes, 12. t. m., ob 20. uri koncert mladinskega zbora »Piccolo coro S. Giovanni« pod vodstvom Edyja Hribarja in zbora »Cantando« iz Mace-rate. Nastopili bodo Se solisti iz Salzburga in Kvintet godal FJK. Vstop prost.
BBC CLUB
V	ponedeljek, 14. t. m., ob 21. uri bo nastopil Bruno Romani Trio.
V	torek, 15. t. m., ob 21. uri veliko slavje s skupino Rythm’n blues Big Band.
MILJE
Gledališče Verdi
V	soboto, 28. t. m., ob 21. uri nastop jazz ansambla Joe Dio-rio Quartet.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	petek, 17. t. m., ob 20.30, nastop baritona VVolfganga Holzmaira ob spremljavi Melvyna Tana. Na programu Brahms, Mendelssohn-Bartholdy, Schumann, Schubert.
GORICA
Katoliški dom
V	petek, 25. t. m., ob 20.30 bo nastopil violinist Marco For-naciari ob klavirski spremljavi Massima Lambertini.
domači šport
Danes
Sobota, 12. februarja 1993 ODBOJKA
MOŠKA B2 LIGA
20.30 v Standrežu: Imsa Kmečka banka - Palla-volo Trieste ZENSKA C1 LIGA
18.00	na Opčinah: Koimpex - Noventa; 20.30 v Trstu, Suvich: Bor Tombolini - Tarcento MOŠKA C2 LIGA
20.15 v Rodeanu Basso: Fagagna - Bor Omse;
20.30	v Gorici, Katoliški dom: 01ympia C dr -Ipem Buia; 20.30 na Opčinah: Koimpex - Pav Natisonia; 20.30 v Trstu; Rozzol - Soča Sobema ZENSKA C2 LIGA
18.30	v Porcii: Porcia - Breg; 20.00 v Sovodnjah: Kmečka banka - Torriana; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Cus Udine
1. ZENSKA DIVIZIJA
17.30	v Dolini: Breg - Sgt; 20.00 na Proseku: Kontovel - Julia
DEČKI
15.30	v Trstu, 1. maj: Bor - Volley club DEKLICE
16.00	v Trstu, Ul. S. Pasquale: Oma - Koimpex NOGOMET
DEŽELNI MLADINCI
14.30	v Gorici: Juventina - Cormonese POKRAJINSKI MLADINCI
16. 30 na Opčinah, Villa Carsia: Montebello Don
Bosco - Primorje
NAJMLAJSI
15.30	v Sovodnjah: Sovodnje - Monfalcone NAMIZNI TENIS
ZENSKA A LIGA
18.00	v Zgoniku: Kras Adria Caravan- Angera MOŠKA BI LIGA
18.00 v Zgoniku: Kras Activa - Florens
KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
18.00	v Gorici, Kulturni dom: Dom La Goriziana - Pom; 20.00 v Trstu, Ul. Forlanini: Ferroviario -Cicibona Mingot; 20.30 v Briščikih, Ervatti: Kontovel - Santos
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Trstu, Ul. Forti: Acli Fanin - Polet DRŽAVNI KADETI
18.30	v Briščikih, Ervatti: Bor Radenska - Kontovel Edil-Porfidi
NARAŠČAJNIKI
17.30	v Trstu, Ul. Forti: Servolana - Jadran Euro-sava
DEČKI
16.00	v Gorici, Kulturni dom: Dom - Ardita ROKOMET
MOŠKA C LIGA
18.00	v Moriju: Mori - Kras Trimac.
Juhi
Nedelja, 13. februarja 1994 KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
17.30 v Briščikih, Ervatti: Jadran TKB - Caorle MOŠKA D LIGA
17.30 v Muši, Ul. dello Spori: Arte - Bor Radenska
DEČKI
9.00	v Briščikih, Ervatti: Jadran Farco - Barcola-na; 10.00 v Nabrežini: Sokol - Stefanel PROPAGANDA
17.30	v Trstu, Ul. Praga: Servolana - Bor, 18.30 v Trstu..Gretta: Ferroviario - Jadran NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
15.00	v Tržiču: Monfalcone - Primorje; 15.00 v Flumignanu: Flumignano - Juventina
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Bazovici: Zarja - Pasianese; 15.00 na Proseku: Vesna - Portuale
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Repnu: Kras - Primorec; 15.00 na Pa-dričah: Gaja - Sovodnje
3.	AMATERSKA LIGA
10.30	v Dolini: Dolina - San Giacomo; 15.00 pri Domju: Breg - Grado; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Savognese
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - Opicina. NAJMLAJSI
9.00	pri Domiu: Domio - Bor Farco ZAČETNIKI
11.45 na Opčinah, Villaggio Fanciullo: S. An-drea - Zarja Adriaimpex B
ODBOJKA
I.	ZENSKA DIVIZIJA
11.00	v Nabrežini: Sokol - Club Al tura MLADINCI
II.	00 v Trstu, Zandonai: Volley club - Bor; 11.00 na Opčinah: Koimpex - Pallavolo Trieste DEČKI
9.30	na Opčinah: Sloga - Pallavolo Trieste NARASCAJNICE
9.30 v Nabrežini: Sokol - Breg; 9.30 v Trstu, Zandonai: Oma - Sloga A ROKOMET ZENSKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras - Albatros
____KOŠARKA / ITALIJANSKA A-l LIGA_
Stefanel že danes v Tievisu
TRST - Po četrtkovem pekočem porazu v »euro-clubu«, po katerem je Be-netton dejansko izločen iz nadaljnjega dela tega pokala, bo moštvo iz Trevisa odslej osredotočilo vse Svoje sile v državno prvenstvo.
Tržaški Stefanel, ki je v zadnjem kolu dokaj nerodno izgubil v Montecatiniju proti Bialettiju, bo torej imel pred seboj ekipo, ki bo igrala na vse ah nič. Tega se v Stefanelovem taboru dobro zavedajo, tako da pričakujejo danes popoldne v Trevisu (srečanje bo ob 14.45 neposredno prenašala tudi italijanske TV po prvem sporedu) ogorčen boj. Na današnji tekmi bodo torej verjetno odločali predvsem jekleni živci, izkušenost in nenazadnje tudi fizična moč obeh ekip.
Vprašanje je tudi, kako bosta obe moštvi reagirali po zadnjih dveh spodrsljajih. Tanjevič je verjetno glede tega na boljšem, saj je imel na razpolago ves teden, da predvsem psihološko pripravi svoje fante na nov boj. Benettonov trener Frates, ki so ga navijači iz Trevisa po pokalni tekmi z Limogesom izžvižgali in tudi psovali, pa skoraj ni imel časa za pripravo svojega moštva.
Stefanel veliko bolje igra proti bolj renomiranim nasprotnikom kot proti ekipam s psodnjega dela lestvice. Trener Tanjevič zato upa, da bodo danes njegovi fantje stopili na igrišče bolj motivirani in zbrani kot pred tednom dni v Montecatiniju, ko se jim je podcenjevanje nasprotnika še kako maščevala. Tekma naj bi se odločila pod košema, kjer je Stefanel s svojo visoko peterko v prednosti.
V A-l ligi bosta danes na sporedu še dve srečanji. Ob 18. uri bo v Reggio Ca-labrii tekma med Pfizerjem in Scavolinijem iz Pesara (srečanje bo neposredno prenašal TMC), ob 20.30 pa se bosta v Milanu pomerila domači Recoaro in Bialetti iz Montecatinija.
Na sliki: Alessandro De Pol
NOGOMET / C LIGA
Triestina (po TV) že danes v gosteh proti Pro Sestu
Še 15 dni časa zo prodajo kluba, toda kupcev še ni
Nogometaši Triestine bodo danes v Sestu San Giovanni debitirali pred TV kamerami, saj bo njihovo vnaprej odigrano prvenstveno srečanje Gl lige proti Pro Sestu, s pričetkom ob 14.30, predvajala zasebna pay TV postaja Tele +2.
Tržačane čaka danes težka naloga, v kateri pa jim ne sme spodrsniti, če res še želijo uloviti mesto v play of-fu za napredovanje. Buffonijeva vrsta že štiri kola ne zgublja (dve zmagi), tokrat pa se bo pomerila z moštvom, ki je prav z dobrimi nastopi na domačih tleh (šest zmag, trije remiji, eno poraz, 21 od 30 možnih točk) dosegela do zdaj
položaj, ki si ga pred pričetkom prvenstva ni nadejal. Obe enajsterici bosta nastopili okrnjeni, saj bosta pri Triesti-ni manjkala poškodovana Pasqualini in Conca, pri gostiteljih pa diskvalificirana Falco in Tacchinardi.
V klubu se medtem nadaljuje mrzlično iskanje kupcev, ki bi lahko preprečili stečaj društva. Na zadnji skupščini so za pooblaščenega upravitelja imenovali 59-letnega »navijača« Marina Mora. S tem manevrom se je rok za prodajo Triestine podaljšal še za 15 dni, toda če dotlej ne bo novosti, bo postal položaj kluba do skrajnosti negotov.
KOŠARKA / JUTRI V 20. KOLU C LIGE
Caorle bo proti Jadranu igral z mladinsko postavo
Kar 6 igralcev kaznovanih zaradi izgredov v San Danieleju
Neizogibno se vsaki ekipi v teku dolgega in napornega prvenstva zgodi, da prej ali slej pade v obdobje krize, ki je odvisna od slabše forme boljših posameznikov in pa tudi od večjih ali manjših poškodb oziroma bolezni, ki prizadenejo ekipo. V taki negativni fazi je v zadnjih tednih tudi Jadran (slabša forma nekaterih posameznikov in dolga poškodba lea-derja Sandija Rauberja), ki je žal sovpadala tudi z izredno napornim seznamom tekem (tri tekme s tremi konkurenti za prestop v višjo kategorijo). Ker pa je vsake lepe in grde zgodbe enkrat konec, bi se morala tudi vrsta negativnih izidov naše združene
Marko Hmeljak (levo) bo igral proti sovrstnikom (f. KROMA)
ekipe kmalu končati.
Lepo priložnost za prekinitev serije porazov je jutrišnja domača tekma s povprečnim moštvom Caorle, ki je s samimi 10 točkami na 14. mestu lestvice.
DISCIPLINSKI UKRE-
Borovci jutri v Gorici prepričani v zmago
V košarkarski D ligi se je v zadnjih tednih nekoliko razjasnila slika pri vrhu lestvice, saj sta se po predvidevanjih oddaljili najvišjeu-vrščeni Gemona (32 točk) in Inter-muggia (28), skupina treh ekip (Martignacco, Manzano in Ronca-de) jim sledi s 24 točkami, dve točki manj pa sta zbrala Bor Radenska in Barcolana, pred številno skupino 5 ekip, ki tvorijo zlato sredino lestvice.
V 20. kolu imajo borovci priložnost, da se dodatno odlepijo od te skupine in da se še bolj približajo tretjeuvrščenim, poraz v Gorici proti moštvu Arte pa bi izničil dober del tistega, kar je Sancinova ekipa v zadnjih mesecih ustvarila s šestimi zaporednimi uspehi.
Jutrišnja tekma bo izredno zah-
tevna, saj so goriški košarkarji letos že večkrat dokazali, da imajo solidno moštvo (zmaga proti Intermuggi, v Manzanu, v Villorbi in v Ronca-dah) in tudi v prvi tekmi z Borom so zapustili igrišče tesno poraženi (89:87).
Naši košarkarji so vsekakor lahko optimistično razpoloženi, saj je Arte morda edina ekipa, ki se je doslej skoraj boljše odrezala v gosteh (5 zmag in 5 porazov) kot pred lastno publiko (5:4) in že nekaj tekem niso več v najboljši formi. Pri Boru žal še vedno nista nared Ivan Bajc (snel si je mavec z roke, a še ne more igrati) in David B arini (še vedno ga pesti dolga gripa), ves teden pa je bil odsoten tudi Marco Cri-sma, ki pa bo najbrž dopolnil Borovo postavo. (VJ)
Pl: Po nekaj telefonskih raziskavah na federaciji in pri odbornikih društva iz Veneta smo izvedeli, da bi se moral jutri Caorle predstaviti na igrišče v dobesedno prepolovljeni zasedbi, saj je disciplinska komisija Fip kar šest igralcev kaznovala s prepovedjo igranja (Buso in Mo-schino 3 tekme, Vicenti-ni, Maltecca, Ortenzi in Peron 1 tekmo) zaradi izgredov na tekmi 18. kola v San Danieleju (sedem minut pred koncem, pri izidu 103:57 za domače košarkarje so se številni igralci ekipe Caorle znesli nad sodnikoma, ki sta najprej izključila vse, kar se je gibalo okrog njiju, zatem pa še zapustila igrišče in seveda napisala obsežno poročilo o tekmi). Do konca meseca je bil diskvalificiran tudi spremljevalec ekipe Amato, ob globi v višini 336.000 lir, pa je komisija Caorlam tudi prepovedala igrati na domačem igrišču za eno kolo. Društvo bi sicer lahko za diskvalificirane igralce plačalo globo,
kapetan Vicentini in odbornik Moro pa sta nam zagotovila, da so se s predsednikom in trenerjem domenili, da načelnih vzgibov (sodnika naj bi pri opisu dogodkov malce pretiravala) in zaradi previsokih
stroškov (250.000 lir n® glavo) odigrajo jutrišnjo tekmo z mladinsko p°' stavo, če bo res tako, bi morali jadranovci opraviti jutri le lažji trening-Tudi v popolni zasedbi pa je Caorle najbrž nedorasel naši združeni ekipi.
JADRAN: Trener Vatovec je sporočil, da bo Sandi Rauber še vedno sledil ekipi s tribun, saj je šele pričel z rahlim tekom in upanje je, da bo Jadranov kapetan končno spet v postavi-prihodnji teden. N® prijateljski tekmi (proti Don Boscu) je bil odsoten le še Michel Grbec (tudi on ima poškodovan gleženj), medtem ko si je Marko Hmeljak p° zvinu gležnja že opom°' gel in bo jutri zanesljiv0 na igrišču. (VJ)
Obvestila
SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 20. februarja, avtobusni izlet v Auronzo, kjer so letos obnovili vse smučarske naprave. Prijave sprejema ura ZSSDI, Ul. sV' Frančiška 20 v Trstu, podrobnejše informa cije pa nudi Pavel Fa-chin (tel. 634648)

NAMIZNI TENIS / ZENSKA A LIGA_
Krosovke morajo tokrat zmagati
Tekma v Zgoniku proti Angeri ob 18. uri
Dekleta Krasa Adria aravan so spet pred težko odločitvijo. V 5. Povratnem kolu namiznoteniške A lige bodo anes ob 18. uri gostile evarnggg tekmeca, ki je Uhov neposredni rival ? obstanek v najvišji liti1'Ekipa Angere Varese ®e bo v Zgoniku predsta-1 a z Madžarko Agnes egedus, obrambno gralko Alessandro Bu-aoaido in sestrama Chia-0 in Francesco Crespi.
Tekma je nesrečno Padla prav na pustno so-°to, Krasova dekleta pa morai° pozabiti na maškarado in stisniti zo-e. vsaj dokler tekma ne 0 za njimi. Biserka Si-moneta, Ana Bersan in onika Radovič so se dobro pripravljale na od-očilno tekmo z novo Frasovo pridobitvijo, Kitajko Wang, kar dviguje moralo v Krasovem tabo-ru o njihovih sposobnostih.
Glede na izredno na-peto gostovanje v Vare-^e)u, ko so nam naša dekleta pripravila prijet-no presenečenje in na zunanjem igrišču remizirala, bodo morale dre-višnje srečanje obrniti v sv°jo korist, da bi z večjo gostovostjo načrtovali obstanek med prvoligaši.
V enotni skupini, ki etos šteje osem ekip, bosta dve izpadli. Kras jvdria Caravan in Angera imata trenutno oba po evet točk. Položaj kra-s°vk pa ogrožata še Enig-Medina z osmimi in .badia Lariana s sedmimi točkami. Naša dek-eta se zavedajo resnosti Položaja, v katerem se Nahajajo. Menimo, da ekleta zaslužijo po treh zmagah in treh remijih v jem težavnem prvenstvu udi vso našo podporo s tribun v športno kultur-tiem centru v Zgoniku. MOŠKA B-l LIGA Istočasno si bomo ahko ogledali tekmo
moške B-l lige in sicer med domačim moštvom Kras Activa in Florens Vigevano.
Tri kola pred koncem prvenstva, v katerem Kras Activa nastopa tretje leto zapored, fantje vztrajno vodijo pred ostalimi šestimi ekipami v skupini. Po lanski uvrstitvi na drugo mesto -ekipo so sestavljali Kristjan Mersi in brata Milic - krasovci letos naskakujejo višjo ligo s Hrvatom Romanom Pleše, ki je polnovredno zamenjal Mersija.
O drevišnji tekmi je Igor Milic kratko dejal: »Zmagali bomo.«
Tudi mi upamo, da z gosti iz Vigevana tudi v dvanajstem kolu ponovijo rezultat iz prvega dela. (J.J.)
Kitajka Wang je dobro pripravila krasovke
ODBOJKA / MOŠKA B2 LIGA
Proti Pepelki Pallavolu le gola foimalnost?
Tržačani so doslej zmagali le v tržaškem derbiju s Cus Trener Imse Kmečke banke še ni izbral začetne šesterke
Pri Imsi Kmečki banki si še celijo rane po slabem nastopu in neizbežnem porazu v Lugu, zato jim drevišnji domači nastop proti tržaškemu Pallavolou, Pepelki lige, pride še kako prav. Tržačani samevajo na dnu lestvice in so praktično že obsojeni na izpad iz lige, na kar so si cer računali že pred pričetkom sezone, potem ko je med poletjem večina boljših igralcev (med temi tudi zdajšnji podajalec Goričanov Marchesini) zapustila klub. Pallavolo je v dosedanjih 134 tekmah doživel dvanajst porazov, kar devetktrat s 3:0. Le enkrat je prišel do petega seta in tedaj premagal mestnega rivala Rum Baker, ki mu prav tako teče voda v grlu, čeprav si je od prvenstva nadejal celo boj za najvisja mesta. Moštvo Pallavola sestavljajo v glavnem sami mladi igralci. Edini starejši mož šesterke je Visentini, ki je tudi najnevarnejši tolkaC. Danes je pod
vprašajem nastop podajalca Bu-tellija, ki odhaja v Taranto na služenje vojaškega roka. Zamenjal naj bi ga mladi Cutuli (letnik 75), ki pa se v tej vlogi doslej ni obnesel kdove kako dobro. Zanimivo je, da ima Pallavolo kar nekaj obetavnih mladincev in »dečkov«, za katere se zanimata tudi prvoligaška kluba Daytona in Sisley, vendar pa se trud, ki ga vlaga na mladinskem področju, potem ne obrestuje.
Jasno je, da je Imsa Kmečka banka drevi favorit, čeprav Zamojeva šesterka zdaj ne igra tako uspešno kot v prvih kolih, kar je za posledico imelo tudi nekaj napetosti znotraj moštva, del katerih je pronicnil celo v javnost. Normalno je, da ozračje ne more biti na višku, ko po odličnem uvodu in bleščeči zmagi proti videmskemu VBU pride tudi serija bledih iger in nepotrebnih porazov, toda prav v takih
trenutkih je potrebno strniti vrste in vsak posameznik mora za dobrobit kolektiva žrtvovati del svojih nagnjen in želj. Ker odkritih pogovorov med vodstvom, trenerjem in igralci v minulem tednu ni manjkalo, je pričakovati trezno reakcijo kolektiva.
Trener Zamo lahko danes raCuna na vse igralce. Ker Lutman ves teden ni treniral, bo v začetni šesterki verjetno spet igral Paoletti, drugi center bo torej Buzzinelli. Odprto je še vprašanje tolkaških mest. Za tri mesta se potegujejo štirje (Slabile, Florenin, Populini in Feri), izbira pa ni lahka, ker vsak izmed njih ta Cas, iz enega ali drugega razloga, ne jamči stootstotnega učinka.
Tekme s Pallavolom ne gre jemati podcenjevalno, ker si Imsa Kmečka banka še ni zagotovila obstanka in si torej ne more privoščiti lagodne igre.
ODBOJKA / DE2ELNA PRVENSTVA
Koimpex se hoče oddolžiti Notisonii za edini poraz iz prvega dela
Olympia proti Buii brez bratov Terpin - Zadnja možnost Bora Omse Sokol Indules doma z vodečim - Pokrajinski derbi za Kmečko banko
iHOPBOJKA / ZENSKA C1 LIGA
Prvo kolo drugega dela odbojkarskega prvenstva C2 lige bo za naše moške predstavnike precej pomembno. To velja predvsem za Koimpex, 01ympio CDR in Bor Omse.
Prav gotovo je osrednja tekma kola na Opčinah, kjer se bo Koimpex po dvanajstih zaporednih zmagah srečal z edino ekipo, ki ga je premagala v prvem delu. Trenutno je Natisoma v skupini zasledovalcev Koimpexa in ima štiri točke manj. Ze pred prvenstvom je bila prav Natisonia najresnejši •kandidat za napredovanje, potem pa je med prvenstvom imela nekaj
Rokomet: Kras Trimac v Moriju
Po sobotni medli predstavi pred domačim občinstvom Čaka Krasove rokometaše nova zahtevna preizkušnja v Moriju. Nasprotnik je solidna ekipa, ki je letos uspela dobro uigrati nekaj močnih posameznikov. Krasovi igralci so se v lanskem prvenstvu dobro odrezali proti tej ekipi, vendar so poškodbe, ki letos stalno pestijo našo ekipo, precej spremenile razmerje sil med ekipama.
REZULTATI 9. KOLA: CUS Venezia - San Donit 13:17, HC Epan - Musile 29:18, Banca Po-Polare di Merano - SSV Loaker Bolzano 24:15, DC Klausen - Mori 19:18, Kras - Mezzocorona V):22, Noventa Vicentina - Taufers 28:19.
VRSTNI RED: Mezzocoma 15, HC Epan 14, DC Klausen 13, Mori, HC Taufers, San Dona in Ranca Popolare di Merano 10, Musile in Noventa Vicentina 9, Kras 8, SSV Loaker Bolzano 2, CUS Venezia 0.
DANAŠNJI SPORED: Taufers - CUS Venezia, San Dona - Epan, Musile - Banca Popolare di Merano, SSV Loaker Bolzano - Klausen Vok-sbank, Mori - Kras Zgonico, Mezzocorona - Noventa Vicentina. (Alan)
težav, predvsem na gostovanjih proti močnim ekipam, kar seveda danes še povečuje upanja slogašev. Natisonia je namreč izgubila v Prati, v Mossi in v Gorici proti 01ympii.
Pri Koimpexu se seveda zavedajo pomembnosti tega srečanja in so se zato primerno pripravili. Nekaj težav je imel Edi Božic, ki pa bo danes vseeno na igrišču. Za slogaše pa sta današnje kolo in naslednje, ko bodo gostovali v Povolettu, verjetno najtežja v prvenstvu. Z zmagama pa bi seveda utrdili svoje prvo mesto, nadaljevanje prvenstva pa bi bilo vsekakor lažje.
Dlympia CDR gosti danes ekipo Ipem iz Buie, ki jo je v prvem delu nepričakovano premagala, vendar so bili tedaj Goričani daleC od svoje optimalne forme. Vsekakor pa je Buia dokazala tudi na ostalih tekmah, da je zelo neugoden nasprotnik. Današnja tekma pa je postala še težavnejša zdaj, ko sta zbolela najboljša igralca 01ympie Simon in Janez Terpin. Janez danes gotovo ne bo prisoten, saj bi po mnenju zdarvnika moral biti odsoten celo štirinajst dni, medtem ko obstaja še možnost, da .bi Simon tekmo lahko odigral. »Ta bolezen je prišla ravno ob nepravem trenutku, ko je cela ekipa v odlični formi. Mislim pa, da Ce igramo zagrizeno in damo vsi vse od sebe, Buia ne predstavlja nepremostljive ovire, tudi če bosta oba Terpina odsotna. Tekma
pa je pomembna, ker moramo izkoristiti za nas ugodne rezultate drugih ekip: Natisonia bi namreč morala proti Slogi izgubiti,« je dejal trener Rajko Petejan.
Za Bor Omse pa bo današnja tekma proti Fa-gagni praktično življenjskega pomena. Kot je med tednom povedal trener Seppi, je njegova ekipa v primeru poraza v tem in naslednjem kolu praktično že obsojena na izpad. Ravno tako kot borovci pa bodo danes verjetno motivirani igralci Fagagne, ki so tudi v veliki krizi in so doživeli že devet zaporednih	porazov.
Obračun bo torej naravnost dramatičen. Tekma bo izredno težka, na srečo pa so borovi med tednom prvič po novem letu trenirali v kolikor toliko popolni postavi. Se vedno poškodovana sta namreč samo Palcini in Pavlica.
Soča Sobema igra danes v Trstu proti Rozzo-lu, ki se nahaja v izredno nevarnih vodah in je izgubil že petkrat zaporedoma, prejšnjo soboto v neposrednem obračunu s San Vitom, ko se je poškodoval tudi najboljši igralec Katalan, čigar nastop je danes še v dvomu. Sočani so torej danes favoriti, saj bodo nastopili tudi v popolni postavi. Edino nevarnost predstavlja pravzaprav podcenjevanje nasprotnika, ki bo gotovo dal vse od sebe, da osvoji prepotrebni točki.
V ženski C2 ligi igra Sokol Indules na domačem igrišCu proti videmskemu Cusu, ki je
prvi na lestvici in proti kateremu so v prvem delu s oko lovke klonile šele po tie -breaku. Na-brežinke gredo danes na tekmo neobremenjene, vendar prepričane, da lahko nasprotnika spravijo v težave. Trener Sain pa pričakuje tudi reakcijo igralk po neuspešnem nastopu v prejšnjem kolu v Porcii. Od igralk bo danes odsotna samo bolna Fabije-va.
Kmečko banko čaka danes goriški derbi proti Torriani. Torriana ima na lestvici le šest točk, zato pa bo na vsak naCin poskusila pripraviti presenečenje, ki bi bilo zanjo izredno pomembno v boju za obstanek. Kmečka banka bo še vedno nastopila brez Zottijeve. Ostale igralke pa so vse zdrave in so v prejšnjih kolih že dokazale, da so sposobne zmagovati tudi brez svoje najboljše napadalke. Po mnenju trenerja Jerončiča je pri Torriani nevarna le krilna tolkacica Pizzami-glio, ki se je ekipi pridružila kasneje in tako ni igrala proti Kmečki banki v prvem delu prvenstva.
Breg se danes odpravlja na težko gostovanje v Porcio, kjer je prejšnji teden že Sokol gladko izgubil. Brežanke gredo seveda neobremenjene, saj ima tekmo v rokah Porcia in jo pravzaprav lahko zapravi le sama. Pri Bregu so vse igralke zdrave, pod vprašajem je samo nastop Vere Stoper zaradi službenih obveznosti.
(Andrej Maver)
Izredno »privlačna« nasprotnika za Bor Tombolini in Koimpex
Slogošice no Opčinah z Novento, plove po v šoli Suvich s Torcentom
Povratni del prvenstva se za naši šesterki v ženski državni C1 ligi pričenja z zelo mikavnima dvobojema, M si ju bodo lahko ogledali tudi navijači, saj bosta tako Bor Tombolini kot Koimpex igrala na domačih tleli.
Ob 18. uri bodo slogašice na Opčinah gostile drugouvrščeno Heraclio iz Noventa Padovane, ki že od vsega začetka ni skrivala svojih ambicij po napredovanju v višjo ligo in je baje zastavila kar precej (tudi finančnih) sredstev, da bi ga dosegla. Heraclia je v začetku sezone precej spremenila svoj igralski kader in je imela zato v prvih kolih nekaj težav. Koimpex je v prvi tekmi premagala s tesnim 3:2, nato pa je izgubila v Humi-nu proti Gemoni (1:3). Toda odtlej je šesterka iz Veneta vključila peto prestavo in nanizala serijo osmih zaporednih uspehov z enim samim izgubljenim setom (v Centi proti Tar-centu), nato je izgubila v Piove di Saccu z vodečim Ghemarjem, prejšnjo soboto pa je po štirih setih premagala Biadenese. Glede na dosedanji potek prvenstva kaže, da bodo o napredovanju (v glavnem) odločali neposredni dvoboji med vodečimi, zato je jasno, da bo Heraclia prišla na Opčine trdno namenjena, da ne izgubi točk. V prvenstvu, v katerem se za vrh poteguje v bistvu le peščica
ekip, je lahko vsak poraz s slabšeuvrščenimi usoden. Toda to še zdaleč ne pomeni, da Koimpex ne more zmagati, potrebno pa bo, da zaigra na višku svojih sposobnosti.
»Heraclia ima izredno učinkovit napad prek centra, zato je potrebno ta napad preprečiti z ostrim serviranjem«, pravi trener slogašic Drasič. Med tednom so nekatere igralke iz objektivnih razlogov trenirale neredno, Salonova pa se je zaradi družinskih razlogov vrnila domov v Paluzzo, in ves teden ni trenirala.
Ob 20.30 bo Bor Tombolini doma igral s Tarcentom, proti kateremu je v gosteh izgubil po štirih setih igre. Tarcento je (skupaj z Gemono) največje presenečenje prvenstva. Kot novinec ni imel velikih ambicij, čeprav se je okrepil z igralko iz višje (Bi) lige Zanet-te, po prvem delu pa je na odličnem četrtem mestu (brez poraza na Opčinah pa bi bil celo drugi!), v minulem kolu pa je odpravil dotlej nepremagani Ghemar in se s tem (vsaj teoretično)	ponovno
vključil v boj za napredovanje.	Njegove
igralke so nizke rasti, vendar sestavljajo izkušeno in homogeno celoto, ki zna pokazati zobe, ko je to najbolj potrebno. Plavim torej ne bo lahko. Njihova prva naloga je, da igrajo kot znajo. Potem bo potrebna tudi pri-
NOVICE
Courier zanesljivo v Memphisu .
MEMPHIS - American Jim Courier, nosilec St. 1, je .v 3. kolu mednarodnega teniškega ATP turnirja s skupno nagrado 800.000 dolarjev brez težav odpravil rojaka Randalla s 6:3, 6:3. Nizozemec Haarhius je premagal Američana Starka s 6:7, 6:4, 6:4, American Gilbert (nosilec št. 7) pa je odpravil rojaka Adamsa s 6:3, 6:0.
Pele: »Puskas boljši od Maradone«
SAO PAULO - »Maradona misli, da je vsemogoč: Puskas je bil gotovo boljši od njega!« je včeraj pokaral argentinskega asa najboljši nogometaš vseh časov Pele v intervjuju za dnevnik iz Ria de Janeira »O Globo«. »Ko se Maradona ima za boga, nekaj ni v redu. Resnici na ljubo, gotovo boljši od Maradone je bil Puskas, pa tudi Bobby Charlton, Rivelino in Žico. VeC nogometašev je bilo boljših od Maradone, niso pa imeli sreCe, da bi osvojili svetovnega pokala. Maradona je izgubil vero in družino. Ko človek misli samo na denar, veliko greši.»
53-letni Pele se je nato lotil še predsednika mednarodne nogometne zveze (FIFA) Joaoa Havelangeja: »Pele je zelo priljubljen po vsem svetu in za vsakogar je lahko zelo nevarno, Ce se krega s Pelejem.«
Se bo Maradona zdravil na Kubi?
BUENOS AIRES - V enem izmed številnih intervjujev za razne argentinske televizijske postaje, da bi objasnil svoj sedanji zapleteni položaj, je Maradona izjavil, da bo potoval na Kubo, Ce ne bo povsem saniral poškodbe mišic. Ko bo povsem nared, je pripravljen igrati prijateljske tekme z državno reprezentanco in seveda tudi nastopiti na svetovnem prvenstvu v ZDA.
Kukodevi Bullsi uspešni
NEW YORK - Derbi Četrtkovega kola ameriške profesionalne košarkarske NBA lige je bil v New Yorku, kjer je Golden State zasluženo premagal domačo ekipo Knickerbockers s 113:105. Najboljši strelec zmagovitega moštva je bil Chris Mullin z 21 točkami, pri gostiteljih pa Pat Evving (24 točk). Chicago Bulls so v gosteh premagali Milvvaukee s 97:80. Pippen je bil s 23 točkami najboljši strelec za Bullse, toni KukoCa pa jih je dosegel 12.
S 33 točkami, ki jih je dal proti Miamiju, je Domi-nique VVilkins (Atlanta Havvks) v svoji karieri dosegel že 23.172 točk in se tako uvrstil na 10. mesto najboljših strelcev vseh Časov NBA lige. Hawksi so odpravili Miami s 114:98.
OSTALI IZIDI: Detroit - Houston 81:104 (Thomas 18; Olajuvvon 28 in 20 skokov); Dallas - VVashing-ton 87:77; San Antonio - Denver 94:87 (Robinson 29); LA Lakers - Sacramento 84:103.
Mike Tyson navdušen nad Maom in Voltaireom
PARIZ - Mike Tyson, ki je že drugo leto v zaporu, se navdušuje nad Maom in Voltaireom. Strastno prebira njuna dela. Mao ga navdušuje zaradi političnih idej, Voltaire pa, ker je bil kot on v zaporu.
V dolgem intervjuju za revijo Esquire je Tyson tudi dejal, da je sprejel islamsko vero in da se večkrat počuti tako potrtega, da bi se najraje zjokal.«
TENIS / ATP TURNIR V MILANU
NOGOMET / AZZURRI
Junak turnirja je Ronadl Agenor
Po zmagi proti Stichu je izločil še Masurja Goran Ivaniševič razočaral »svoje« gledalce
Sacchi je že skoraj dopolnil seznam potnikov za ZDA
Za prijateljsko tekmo s Francijo (v sredo) izbral 19 igralcev
MILAN - Skoraj tridesetletni tenisaC Haitija Ronald Agenor (55. na Atp lestvici) preživlja na dvoranskem turnirju v Milanu svoj trenutek slave. Potem ko je v osmini finala premagal Nemca Michaela Sticha, je včeraj po treh setih odpravil še Avstralca Masura (21. igralec na svetu) in se tako uvrstil v polfinale, kjer se bo pomeril z zmagovalcem dvoboja med Piolineom in Beckerjem. Agenor ni v Milanu še nikoli igral tako uspešno, saj je v svojih prejšnjih nastopih na tem turnirju vsakič izgubil v prvem kolu.
Gledalci so po tem dvoboju doživeli veliko razočaranje, saj je Ceh Korda (14. po lestvici
Korda ugnal Ivaniševiča
Atp) premagal Ivaniševiča (7.), za katerega so glasno navijali. Hrvat je kot ponavadi dosegel mnogo asov, vendar ni serviral dovolj učinkovi-
to, naredil pa je tudi preveč napak. V tretjem setu je Ceh dobil 6. in 8. igro, ko je serviral Hrvat in gladko zmagal. Slo je vsekakor za slab dvoboj z majhnim incidentom z enim od mladih pobiralcev žogic, ki je po napačnem udarcu Ceha posegel, preden je žogica padla na tla; tako da je sodnik ukazal ponovitev akcije in s tem izzval protest Ivaniševiča, mladi fantič pa je objokan zapustil dvorano.
Rezultati četrtfinala, moški: Ronald Agenor (Hai) - Wally Masur (Avs) 4:6, 6:2, 6:4; Bru-guera (Spa) - Novaček (Ceh) 6:1, 6:0, Korda (Ceh) - Ivaniševič (Hrv) 6:4, 4:6, 6:2, Pioline (Fra) - Becker (Nem) večerni dvoboj.
RIM - Danes se v Lil— lehammerju začenjajo zimske olimpijske igre, toda še tako pomemben dogodek ne more preusmeriti pozornosti italijanske športne javnosti od nogometa k belim strminam. Zaceli so se namreč »veliki manevri« za sestavo seznama 22 reprezentantov, ki bodo poleti sodelovali na svetovnem prvenstvu v ZDA. »Prerivanja« ne manjka, saj so interesi ogromni. Z reprezentanti se ponašajo navijači in klubi, izbranim pa dres pomeni enkratno osnovo za sklepanje bajnih pogodb. Sacchi je v dobrih dveh letih povabil v svoje moštvo 68 nogometašev, toda zdaj je časa za preverjanje sposobnosti posameznikov vse
ODBOJKA / POKAL PRVAKOV
Poraz Edilcuoghija šokiral Italijane
Evropski prvak iz Ravenne je v prvi četrtfinalni tekmi nepričakovano izgubil v Turčiji
MODENA - Samozavestni italijanski odbojkarski svet so rezultati prvih Četrtfinalnih tekem v evropskih pokalih moCno zamajali. Za športno gibanje, ki je lani v finalno fazo vseh treh mednarodnih tekmovanj na stari celini, plasiralo šest moštev in osvojilo vse pokale, pomenita poraza Edilcuoghija v Turčiji in Gabece v Rusiji pravi šok. V pokalu prvakov je evropski prvak Edilcuoghi izgubil v Ankari s 3:1 proti nepoznanemu moštvi Alkbank, za katerega igra tudi nekdanji podajalec ruske reprezentance Krašilnikov. Italijansko moštvo, ki je lani v velikem finalu premagalo Maxicono iz Parmo, mora v povratnem srečanju v Ravenni zmagati s 3:0 ali pa s 3:1 in več kot enajstimi točkami raz-
like v točkah.
Dosti težja je naloga Gabece iz Montichiarija, ki je na gostovanju za zvezni pokal v Nižnevartov-skiju prav tako izgubila po štirih setih igre. Izgubiti v Rusiji je manj sramotno kot izgubiti v Turčiji, toda igralcem iz Montichiarija bo še dolgo ostal v spominu zadnji set, v katerem niso zbrali niti točke. Zato pa morajo v povratni tekmi skoraj brezpogojno zmagati s 3:0.
Italijani v Evropi na klubski ravni že nekaj let niso imeli enakovrednih tekmecev, rezultati Četrtfinalnih tekem pa kažejo, da se jim vsekakor ne izplača počivati na lovorikah. Tudi zato, ker je z več strani slišati svarila o tem, da se vrhunskemu športu v Italiji (zaradi slabega gospodarjenja v zlatih
časih) pišejo težki dnevi.
Pokal prvakov, moški: Doanu Dunaj (Avt) - 01ympiakos Pirej (Gr) 2:3, Pariš St. Geramin (Fra) -Maxicono Parma (Ita) 0:3, Maes Pils Zelik (Bel) - Berlin (Nem) 3:0, Alkbank Ankara (Tur) - Edilcuoghi Ravenna (Ita) 3:1.
Pokal pokalnih zmagovalcev: Zevenhuisen (Niz) - Cannes (Fra) 1:3, Milan (Ita) - Arcelik Istanbul 3:0, Sisley Treviso (Ita) - Chenosi Ženeva (Svi) 3:0, Walbrzych (Pol)
-	Orestiada (Gr) 1:3.
Zvezni pokal: Ignis Padova (Ita)
-	Maaseik (Bel) 3:1, VVuppertal (Nem) - Aris Solun (Gre) 3:0, Sa-motlor Nižnevartovskij (Rus) - Ga-beca Montichiari 3:1, Friedrich-shafen (Nem) - Dinamo Moskva (Rus) 1:3.
manj. Treba je izbirati’ zato pa je včerajsnj3 objava seznama pova' bljencev za prijateljsko tekmo s Francijo (v sre' do ob 20.30 v Neaplju' sprožila serijo ugibanj-ali gre že za bolj ali man) dokončen spisek »Ame' riCanov«. Predvsem za-to, ker prvič, odkar vodi azzurre, ni Sacchi pokti' cal nobenega noveg3 igralca.
Selektor je izbral naslednje igralce: Pagliuca (Sampdoria), Marchegj3' ni (Lazio), Benarrivo in Minotti (Parma), Baresn Costacurta, Maldini, nucci, Eranio, Albertin1 in Donadoni (Milan); Evani in Mancinj (Sampdoria), Cappi01* (Roma), Stroppa (Fogj gia), Casiraghi in Signon (Lazio), Silenzi (Torino) in R. Baggio (Juventus).
Ce ne bo prišlo do poškodb ali drugih težav, bo omenjenih igralcev zanesljivo odpotovalo v ZDA, ostale tri pa Sacchi še ni izbral, čeprav bo Dino Bagg*0 gotovo oblekel reprezentančni dres, Ce si bo pravočasno opomogel on operacije, isto pa velja tudi za Bianchija.
Odprto ostaja vprašanje tretjega vratarja. Najresnejši kandidat je Peruzzi (Juventus). na vrata pa trka tud1 mladi Bucci (Parma)-Nekdanji številka 1 aZj zurrov VValter Zenga si je po nedeljski grobi napaki na tekmi Interja s Parmo (in nekaterih lie' potrebnih javnih pole' mikah) sam zapravil vse možnosti, med njim in Sacchijem pa že tako nikoli ni bilo pravega »feelinga«.
HOKEJ NA LEDU / AME RIŽ KO-KANADSKA PROFESIONALNA LIGA
Hudiči iz New Jerseya petič boljši od Vancouverja	(telefoto AP)
»Pingvini« po treh porazih zdrsnili na tretje mesto
Zadnji poraz so doživeli proti slabemu Nev/ Vorku Letalci iz Philadelphie končali rekordno serijo
NEW YORK - V severnoameriški profesionalni hokejski ligi je prišlo na lestvici severovzhodne divizije do velikega preobrata. Pittsburgh Penguins, ki so bili na prvem mestu Severovzhodne divizije vse od 4. decembra, so v zadnjem tednu izgubili tri ključna srečanja in iz prvega mesta zdrsnili na tretje. Pingvini so tokrat gostili podpovprečne OtoCane iz New Yorka, tekmo pa so vzeli nekoliko neresno in izgubili s 3:5. V prvi tretjini je Pittsburgh vodil z 1:0, nato pa so v drugi tretjini Otočani na vrata Pingvinov usmerili 19 strelov in štirikrat zatresli mrežo domačinov, ki se nato do konca tekme niso več pobrali. Letalci iz Philadelphije so z zmago 4:3 nad floridskimi Pan-
terji končali svojo rekordno serijo, ko v sedmih srečanjih niso okusili zmage. Buffalo Sabres so gostovali v Bostonu in iztržili remi, Hudiči iz New Jerseya pa so gostili Vancouver Canuckse in zmagali s 7:3, kar je že peta zaporedna zmaga Devilsov nad Vancouverjem. Hudiči so strelsko zelo razpoloženi, saj so v dveh tekmah dosegli kar 14 zadetkov. Senatorji, ki so v tej sezoni prepričljivo naj-slabsi, so tokrat gostili Bliske iz Tampa Baya in vodili z 2:0, nato pa prejeli pet zadetkov in izgubili s 6:2.
Rezultati:	Boston
Bruins - Buffalo Sabres 3:3, New Jersey Devils - Vancouver Canucks 7:3, Ot-tawa Senators - Tampa Bay Lightning 2:6, Phila-
delphia Flyers - Florida Panters 4:3, Pittsburgh Penguins - New York Islanders 3:5, St. Louis Blues - VVashington Capi-tals 3:4.
Vrstni red - Vzhodna konferenca, Severovzhodna divizija: Montreal 66, Boston 64, Pittsburgh 63, Buffalo 58, Quebec 47, Hartford 44, Ottavva 26; Atlantska divizija: N.Y. Rangers 72, New Jersey 66, VVashington 56, Florida 56, Philadelphia 54, N. Y. Islanders 48, Tampa Bay 48.
Zahodna konferenca, Centralna divizija: Toronto 67, Detroit 65, Dallas 65, St. Louis 64, Chicago 56, VVinnipeg 41; Pacifiška divizija: Calgary 65, Vancouver 56, San Jose 49, Anaheim 46, Los Angeles 46, Edmonton 38. (M. J.)
Umrl
španski
kolesar
Antonio
Martin
MADRID - Španski kolesar Antonio Martin (23 let), ki je letos dirkal za Indu-rainovo ekipo Bane-sto, je včeraj umrl v prometni nesreči. Medtem ko je treniral v kraju Torrelaguna (50 km od Madrida), ga je povozil avto in nesrečni kolesar je pri priči umrl.
Po	mnenju
strokovnjakov je bil Martin eden najbolj perspetkivnih španskih kolesarjev. Posebno se je izkazal na lanskem francoskem Touru, ko je z ekipo	Amaya
osvojil odlično 12. mesto na skupnem vrstnem redu te slovite dirke.
Sobota, 12. februarja 1994
Vedno manj delovnih mesi

Po Istatu lani Padec za 1,4%
RIM - Posledice gospodarske krize se naprej daljšajo vrste brezposelnih. Po naj-novejsih podatkih statističnega zavoda “tat, ki se nanašjo na lanski oktober, se je nezaposlenost glede na mesec prej povedla za 1,2, glede na lsti mesec 1992 pa za 1>7 odstotka in dosegla najvišjo stopnjo v lanskem prvem deset naesecju.
Med januarjem in okrobrom lani se je splošna zaposlenost glede na isto deset-mesecje 1992 znižal« 2a 1,4 odstotka, od Cesar odpade na uradniške kategorije 0, 3, na vse ostale pa 5, 2-odstotni delež. Edini sorazmerno miren otok ostajajo kreditni in zavarovalni sektor ter področje storitev za podjetja, ki so doživeli celo rahlo napredovanje v zaposlenosti (+0,3%), medtem ko so sektorji trgovine, javnih lokalov in hotelov izgubili 0,6 odstotka delovnih mest, področje Prevozov in komunikacij pa kar 2,8 odstotka. Vzporedno z delovnimi mesti se je znižalo tudi število dejansko opravljenih delovnih tir, ki so se na zaposlenega znižale za 2 odstotka.
KMETIJSTVO / STROKOVNO SREČANJE NA PRISTOJNEM DEŽELNEM ODBORN1ŠTVUV VIDMU
Priprave na izvajanje petletnega načrta za gozdarske posege v FJK
Načrt zadeva tudi Kras, zato bo KZ poskrbela za popolno informiranje lastnikov gozdov
Pretekli Četrtek je bilo na deželnem odborništvu za kmetijstvo in gozdarstvo v Vidmu strokovno srečanje o gozdarskih ukrepih na področju kmetijstva v zvezi z izvajanjem pravilnika Evropske skupnosti št. 2080/92 za obdobje 1994-98. Srečanja so se udeležili predstavniki vseh kmetijskih organizacij, za Deželo pa poleg odbornika Tiziana Chiarotta tudi ravnatelj za gozdarstvo Kravina in funkcionar Gottardo.
Po uvodnih besedah so pristojni deželni funkcionarji orisali petletni načrt, ki ga bo ravnateljstvo izvajalo na območju
naše dežele, ki je tudi med prvimi pripravila izvajalne norme, ki predvidevajo finančno kritje za letošnje leto v skupnem znesku 430 milijard lir za vso državo, na našo deželo pa bi odpadlo 5 milijard lir. Gre za posege na nižinskih in v goratih območjih. Za nižinska območja predvideva pravilnik posege za nove gozdne nasade. Koristniki sredstev bodo lahko fizične osebe, ki imajo status kmeta, ali j uri di ene osebe (zadruge ipd.), ki predložijo načrt za površine v najmanjši izmeri 5000 kv.m, tudi Ce so te sestavljene iz medseboj ločenih
parcel, ki pa vsaka zase ne sme biti manjša od 1000 kv.m. Prispevek znaša 4000 ECU na ha, torej okrog 7,5 milijona lir in obvezuje koristnika, da mora nasad 'negovati za dobo dvajset let, za kar mu dodatno prispevajo letno vzdrževalnino v višini 1.120.000 lir.
Za gorata območja pravilnik ne predvideva širjenja gozdnih površin z novimi nasadi, ampak le podpore za gozdne melioracije. Prispevek znaša 1200 ECU na hektar letno, kar je okrog 2.250.000 lir, dodatno pa predvideva še prispevek 18.000 ECU (okrog 33.350.000 lir) za
vsak kilometer na novo zgrajenih gozdnih cest.
NaCrt, ki ga mora podpisati pooblaščeni strokovnjak (vpisan v poklicni seznam - albo), mora biti predložen do 31. marca letos. Ker so za naše kraško območje predvidene norme -Čeprav ne kdove kako vabljive, vendar so lahko koristne - bo KmeCka zveza v prihodnjih dneh pripravila srečanje s pristojnimi deželnimi in pokrajinskimi funkcionarji, da se z zadevo Cim popolneje seznani lastnike gozdov in razpoložljivih zemljišč, da bodo lahko pravočasno predložili ustrezne
prošnje. Datum tega srečanja bo sporočen pravočasno.
V zvezi gre dodati, da je bil v parlamentu izglasovan zakon za gorata območja, ki predvideva posege za valorizacijo kmetijskih obratov na teh območjih. Posebno važno je določilo, po katerem da lahko kmetje prevzamejo od javnih uprav v zakup razna dela do vrednosti 30 milijonov lir, kmetijske zadruge pa do vrednosti 300 milijonov lir, ne da bi bili za prevzem teh del potrebni posebni postopki in pod pogojem, da ti dohodki ne bi spreminjali njihovega statusa kmeta, (jk)
PRISTANIŠKE DEJAVNOSTI / ŽE ZLASTI PO PROMETU S KONTEJNERJI
Italijanska pristanišča na repu svetovnih lestvic proizvodnosti
Celo sami italijanski izvozniki se raje poslužujejo tujih pristanišč
V zadnjih dveh letih doživlja italija globoko gospodarsko rece-S1i°’ vendar ji je veC kot 30-odstot-n° zmanjšanje vrednosti lire prineslo občuten porast izvoza. Te ugodne konjunkture niso pa znala oziroma niso bila sposobna izrabijo italijanska pristanišča, kjer bi oui prav lahko izkoristili posledici6 dejanske devalvacije na raCun Urugih pristanišč v Evropi. Italijani tega niso znali, ali bolje niso u^ogli izkoristiti iz preprostega ruzloga, ker so tukajšnja pristanita zaradi slabih in slabo izko-DšCenih naprav in zaradi nizke Proizvodnosti na zadnjih mestih v Evropi in v svetu nasploh. Se zla-sti to velja za promet s kontejnerji, s katerimi se danes po morju pre-Važa največ blaga.
O tržaškem sedmem pomolu je bilo v domačih medijih veliko napisanega, običajno zelo pohvalne-ga. Le redki od tistih, ki so o tem Pomolu tako pohvalno pisali, so uajbrž videli kako od severnoev-
ropskih pristanišč, kot na primer Hamburg, Rotterdam ali Antvver-pen, in še manj, kako poteka delo v njih. Ce upoštevamo preglednico o proizvodnosti kontejnerskih terminalov, ki jo je pred kratkim objavil dnevnik 11 Sole-24 Ore, so vsa italijanska pristanišča na zadnjih mestih med najpomembnejšimi v svetu, Trst pa si z Ravenno deli prav nic častno zadnje mesto. V japonskem pristanišču Kobe na primer z vsakim žerjavom v eni uri odpravijo 35 zabojnikov, skoraj enake so norme v Rotterdamu in Antvverpnu. V francoskem Fo-su (Marseille), ameriškem Oack-landu, nemškem Hamburgu in v španski Barceloni so na nivoju med 25 in 30 kontejnerji na uro. Italijani so daleC za temi številkami. Salerno, Neapelj in Benetke so rahlo nad 20 zabojniki, pod to številko pa so La Spezia, Genova, Trst in Ravenna. Italijane prekašajo celo Spanci in Portugalci.
Singapur prednjači s tem, da na
enem hektarju pristaniške površine letno odpremi 39.767 kontejnerjev teu, medtem ko jih Genova komaj 7.880. Samo italijansko pristanišče La Spezia se uvršča v zgornjo kategorijo s 23.745 zabojniki. Se bolj različne so številke o proizvodnosti posameznega žerjava. V Hong Kongu, Antvverpnu in Singapuru ima vsak žerjav opravka z 100 tisoč zabojniki letno, v Italiji pa so številke naslednje: Genova 33 tisoč, Livorno 37 tisoč, Benetke 22 tisoč.
Kljub tolikim polemikam v zadnjih nekaj desetletjih Italija ostaja na repu pristaniške dejavnosti. Navedene številke so zelo zgovorne, zato ni nič čudnega, da se celo industrijci iz Furlanije oziroma iz Veneta, da tistih iz Lombardije sploh ne omenjamo, raje poslužujejo hanseatskih pristanišč v severni Evropi, kot da bi svoje blago odpremljali iz pristanišč v Benetkah, Trstu ali Ravenni.
Marko VValtritsch
CTE
ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
■	CTE so italijanski efekti v ECU in sicer v denarni enoti Evropske gospodarske skupnosti.
■	Obresti in kapitali CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo. Za zadolžnice, ki so hranjene na centralnih računih Bance dTtalia, obresti in kapital se lahko vplačajo tudi v ECU.
■	CTE se koristijo od 21. februarja 1994 in zapadejo 21. februarja 1999.
■	CTE nudijo letno 6,25% bruto obresti, plačane posticipirano.
■	Zadolžnice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Zadolžnice privatniki lahko rezervirajo pri okencih Bance dTtalia in pri kreditnih zavodih do 13.30 dne 15. februarja.
■	Glede na ceno, s katero bodo zadolžnice CTE prodane, se resnična donosnost spreminja: v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno bo realni čisti donos znašal 5,47% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zadolžnice je treba vplačati 21. februarja 1994 v ECU ah v lirah na podlagi razmerja lira/ECU z dne 16. februarja 1994.
■	Za rezervacijo in nakup ni predvidena nikakršna provizija.
■	Zadolžnice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5000 ECU.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
Kako bo razdeljen prometni davek od iger na srečo?
V portoroškem Casinoju nad vladnim osnutkom zakona niso navdušeni. Opozarjajo predvsem na nedorečenost 5. in 6. člena zakona, ki govorita o izločitvi objektov in stvari ter lastninskih deležih. Zaradi predlaganega zakona bodo morali znova preveriti svoje načrte lastninjenja. Direktor igralnice Ernest Dobravc je povedal, da je v zakonu o lastninjenju igralnic cel kup nejasnosti. »Pred nami so pomembna vprašanja, že danes pa bomo morali racionalizirati poslovanje. Kakšni bodo v prihodnje stroški,
kakšna bo nova vloga direktorja, kaj bo z donatorstvom in sponzorstvom, kaj bo z vlaganji v turistično infrastrukturo?« se sprašuje Dobravc.
Poslovni sekretar Casinoja Boris Kovačič je dejal: »Nismo zadovoljni, ker nam s tem zakonom država jemlje več, kot bi bilo upravičeno in smotrno.«
Iztok Bandelj, predsednik sežanskega izvršnega sveta, pravi: »Za našo občino bo imelo podržavljen j e precejšnje negativne posledice. Casino Portorož oziroma njegova igralnica v Lipici sta imela posluh za občinske potrebe, predvsem v dru-
IGRE NA SREČO / LASTNINJENJE PODJETIJ, KI JIH PRIREJAJO^
Vladi se zdi najbolje, da igralnice podčavi
V Novi Gorici in Portorožu jim vladne zamisli niso všeč
LJUBLJANA - Da se državi cedijo sline po velikih novcih, ki jih prinašajo igre na srečo, ni več nobena skrivnost. Na to nas opozarja več dejstev, med slednjimi tudi čas, zdaj že leta, v katerih »poskušajo« vlade in parlament (takrat še skupščina) sprejeti sistemski zakon o igrah na srečo. Bistveno vprašanje,
Podpredsednik občinskega IS Nova Gorica Dragan Valenčič pravi, da je bilo po tistem, ko so se afere končale, pričakovati, da bo država igralnice podržavila. »V igralnice bo prišla politika, vladajoče stranke si jih bodo krojile po svoji koristi. Če bo ostalo razdeljevanje prometnega davka takšno kot doslej, je za nas popolnoma vseeno, kdo je lastnik igralnic. Ker pa se bojim, da ne bo tako, je za nas slabo. Najmanj, kar ostane novogoriški občini, je, da vztraja pri že sprejeti odločitvi, naj se uveljavi tretjinski delež (država, občina, podjetje). Tega nismo spreminjali ne v izvršnem svetu ne v skupščini. Kaj več bi smo poskušali reči na redni seji občinske vlade, kjer smo se pogovarjali tudi o predlogu o podržavljanju oziroma z novimi stališči parlamenta glede tega. Svoje mnenje in morebitne nove-predloge bomo kajpada prenesli v odločanje občinski skupčini,« še pojasnjuje Valenčič, ki ga čudi ignoranca države, ki tako malo upošteva mnenja občin, v katerih so igralnice. Valenčič k temu še dodaja, da imajo Novogoričani poleg vsega še to smolo, da nimajo posrečeno izbranih poslancev, ki bi zastopali občinske interese v državnem zboru. Poslanec Ivo Hvalica je sicer zagovarjal stališče, naj bi občina »pobrala« 51 odstotkov lastništva, vendar so bdi za tem predlogom drugačni interesi.
ki se vedno znova pojavlja, je, čigave bodo igralnice, v katerih se letno obme kar zajeten kup denarja. Prav zato so ob prvi obravnavi predloga zakona o igrah na srečo poslanci dvignili precej prahu in zahtevali, da se lastninsko preoblikovanje igralnic uredi s posebnim zakonom.
Vlada je zakon že pripravila; tokrat že za drugo obravnavo v državnem zboru. Kot vse kaže, naše trditve o lončku z medom kar držijo, saj, milo rečeno, zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki prirejajo igre na srečo, predvideva njihovo podržavljanje. Predlagatelji zakona so torej predvidevali,
da bi družbeni kapital v teh podjetjih kar podržavili. Prav zaradi tega dejstva po mnenju predlagateljev vrednosti tega družbenega premoženja sploh ni treba ugotavljati. Vendar že naslednji členi predloga zakona govorijo o poznejših prodaji, pri čemer niso predvideni natančni roki. Jasno je le to, da se podržavljeni družbeni kapital »pozneje« proda ah prenese (?) na način, ki ga določi vlada, pred tem pa se določi vrednost delnic. Tisti deli podjetij, ki niso povezani z igralniško dejavnostjo, se lahko izločijo in lastninijo po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, delov podjetja, ki so ekonomsko odvi-
sni od igralniške dejavno-s ti, pa ni mogoče izločiti-Zakon predvideva, da bi bila mogoča tudi izločitev kapitalskih naložb v igral' nico, pri čemer postan® lastnik tako izločenih delnic ali poslovnih deležev spet država. Pred lastninskim preoblikovanjern
morajo ta podjetja obiskati revizorji SDK, do konca revizijskega postopka pa se ukinejo določbe ustanovitvenih aktov, ki uvajajo neenako ekonomsko vrednost delnic in postavljajo določene vrste delničarjev v neenak položaj. Prav tako je do konca revizijskega postopka prepovedano
izplačevanje dividend.
Alenka L. Jakomin-Vojko Cuder, Boris Vuk
žbenih dejavnostih. Občina je imela z igralnico sklenjeno pogodbo o sofinanciranju različnih dejavnosti, kot so zdravstvo, šolstvo, kultura, šport, pa tudi pri gradnji infrastrukture. Ta denar je šel iz čistega dobička. Zdaj tega ne bo več in za te potrebe bo treba denar najti drugje.«
Predlagani zakon o lastninjenju podjetij, ki prirejajo igre na srečo, predvideva njihovo podržavljenje (Foto: Z. P.)
JEKLARSTVO / PRIVATIZACIJA NAJVECJE ITALIJANSKE JEKLARNE
TRG KOVIN / CENA ALUMINIJA PADA
llva bo trd oreh za kupce in prodajalce
Privatizacijski načrt predvideva oblikovanje treh družb - Jeklarna zaposluje 8500 delavcev
Proizvodnja ni bila nič manjša
Države največje proizvajalke in izvoznice niso spoštovale dogovore
RIM - Včeraj je potekel, ko so še sprejemali ponudbe morebitnih kupcev dolgov jeklarja llva SpA. Množična občila so številne evropske državne in zasebne jeklarje omenjala kot morebitne kupce Ilve, ki je bila še pred dvema mesecema jabolko spora med Italijo in Evropsko unijo, ko so razpravljali o kvotah proizvedenega jekla. llva in njen državni holding Istituto per la Ri-costruzione Industriale (IRI) ne želita govoriti o tem, kdo vse je pripravljen kupiti to podjetje, katerega vrednost je ocenjena na približno 1, 3 bilijona lir (760 milijonov dolarjev). »Prodaja vsekakor ne bo preprosta stvar, IRI pa bo morala pokazati veliko mero spretnosti, če bo hotela ta posel uspešno opraviti,« omenjajo v industrijskih krogih. V nasprotju z dvema državnima bankama, ki jih je Italija odprodala v okviru programa privatizacije, ki se je začel decembra lani, II-va vsekakor ne spada med »paradne konje«. Ta je-
klarski velikan, ki ga je prizadela recesija na evropskem tržišču zaradi uvoza cenenega jekla iz vzhodnoevropskih držav in Azije, je v zadnjem obdobju hitro začel kopičiti svoje dolgove. Ti so konec lanskega maja znašali 8,5 bilijona lir (5 milijard dolarjev), tako da bo treba to podjetje temeljito prestrukturirati, preden se bo lahko ponovno pojavilo na tržišču. V okviru načrta privatizacije so Ilvo razdelili na tri družbe, od katerih so za zdaj dve, llva Laminati Piani in Acciai Specialli Temi, že ponudili morebitnim kupcem. Tretja družba pa bo nase prevzela večino dolgov in preostale proizvodne dejavnosti, med katerimi je najobsežnejša proizvodnja cevi. Rok za prvi krog zbiranja ponudb se je končal 7. januarja. llva, ki v celoti zaposluje 8500 delavcev, njen prometv letu 1993 pa naj bi znašal 5,9 bilijona lir (3,3 milijarde dolarjev), ima na voljo eno najmodernejših proizvodnih oprem v Evropi. Pred ne-
kaj meseci jo je prizadela stavka delavcev v Taran-tu, ki se bojijo, da bodo izgubili delo pri edinem delodajalcu v tem mestu na italijanskem jugu, ki ga je že tako ali tako prizadela recesija. Italija je morala skleniti sporazum s Komisijo EU, v skladu s katerim bo moral kupec obrata v Tarantu zmanjšati proi-
zvodnjo jekla za 500 tisoč ton, kar je bil tudi pogoj, da je Italija Ilvo sploh lahko ponudila kupcem. Neposredno po sklenitvi tega sporazuma je minister za industrijo Paolo Savona izjavil, da vlada od privatizacije Ilve pričakuje 1,3 bilijona lir (760 milijonov dolarjev) prihodka.
(Reuter)
LONDON - Cene aluminija so včeraj padle, saj svoje proizvodnje ni zmanjšalo dovolj proizvajalcev, da bi se zaloge začele počasi zmanjševati. Zjutraj je cena za tono aluminija zdrsnila na 1.270 dolarjev (kar je za 17 dolarjev manj), potem ko so norveški in brazilski livarji sporočili, da niso
pripravljeni zmanjšati svoje proizvodnje. »Dogovori o zmanjšanju so nekoliko zastali in niso več tako obetavni, kot so bili na začetku tedna,« je izjavil eden od trgovcev. Evropska unija, Združene države Amerike, Kanada, Norveška, Avstralija in Rusija so se prejšnji mesec dogovorile, da bodo
zmanjšale prevelike koli' čine aluminija. Zaradi splošne recesije, ki je povzročila tudi padec povpraševanja, so se zaloge aluminija v skladiščih tako nakopičile, da bodo zadostovale za šest mesecev, proizvajalci pa tem količinam nenehno dodajajo nove. Rusija je s svojim naraščajočim izvozom aluminija takoj po zlomu Sovjetske zveze največ prispevala k povečevanju ponudbe na Zahodu, č®' prav se je zavezala, da svojo proizvodnjo zmanjšala za 500 tisoč ton. Proizvajalci aluminija V tej državi so zaenkrat zelo malo prispevali k tej vsoti-Zato se je trg aluminija razveselil predvsem sporočila francoskega proizvajalca aluminija Pechi' neyja, da se bo pridruži zmanjševanju prevelikih količin. Uporaba aluminija, odpornega proti rji, v industriji vse bolj narašča-Analitiki menijo, da se bo cena zanj močno poveča la, ko bo konec recesije v
zahodnih državah.
(Reuter)
Po dogovoru v Evropski uniji bodo morale tudi italijanske jeklarne zmanjšati proizvodnjo. Delavci že grozijo s stavkami.
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Sobota, 12. februarja 1994
MENJALNIŠKI TEČAJI
ll. februar 1994
JOgnjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaiza 100 ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
7 banka Ljubljana	77,78	78,18	11,08	11,19	7,97	8,14
AMTK PLUS Ljubljana	-	-	-	-	-	-
Avtohiša Ljubljana*	77,65	77,85	11,00	11,05	7,93	8,05
^Ur Grosuplje	77,70	77,90	11,02	11,11	7,84	8,12
						
°TUnd Ljubljana	77,60	78,00	10,80	11,10	7,80	8,10
B‘C Sežana	77,25	77,90	10,94	11,06	7,93	8,05
Banka Vipa Nova Gorica	77,76	77,94	10,96	11,08	7,99	8,05
						
c°me 2 us*	77,76	77,94	11,01	11,07	7,95	8,08
□ I 1 I s J c	77,65	78,05	11,00	11,10	8,00	8,20
uorri caffe Domžale*	77,70	78,00	11,04	11,12	7,97	8,10
						
Brnona Globtour Ll	77,35	77,75	10,95	11,15	7,87	7,99
Etos Ljubljana	77,75	77,90	11,00	11,07	7,90	8,05
>r°s Kranj	77,75	77,90	11,00	11,07	7,90	8,05
Eurotours Ljubljana	-	-	-	-	-	-
Hradas Idrija	77,71	78,00	10,94	11,12	7,95	8,05
						
Kida	77,85	77,90	11,03	11,06	8,04	8,08
Hipotekarna banka Brežice* Hram Rožice, Mengeš*	77,52 77,65	78,10 77,90	10,95 11,05	11,10 11,13	7,88 8,01	8,10 8,09
						
2'la Sečovlje*	77,59	77,97	10,92	11,07	7,90	8,04
irlka Ljubljana (WTC)	77,82	77,85	11,04	11,06	80,3	8,05
^jjnka Slovenj Gradec	77,60	78,10	10,99	11,04	7,86	8,09
»tfika Postojna	77,55	77,85	10,85	11,05	7,90	8,05
llirika Sežana	77,75	77,89	10,95	11,05	8,00	8,05
Hirika Jesenice	77,81	78,09	11,00	11,09	7,98	8,13
jnvest Škofja Loka	77,55	77,99	10,96	11,10	7,95	8,10
italdesign Nova Gorica	-	-	-	-	-	«
						
Klub Slovenijales U	77,70	77,90	10,99	11,06	7,90	8,00
Kompas Hertz Celje*	77,50	77,80	11,00	11,06	7,95	8,05
Kompas Hertz Velenje*	77,55	77,85	11,00	11,06	7,95	8,05
Kompas Hertz Idrija*	77,55	77,85	11,00	11,06	7,95	8,05
Kompas Hertz Tolmin*	77,55	77,85	11,00	11,06	7,95	8,05
Kompas Hertz Bled*	77,55	77,85	11,00	11,06	7,95	8,05
Kompas Hertz Nova Gorica*	77,55	77,85	11,00	11,06	7,95	8,05
Kompas Hertz Maribor*	77,60	77,85	11,00	11,06	7,95	8,05
Kompas Holidays	-	-	-	-	-	-
						
Komercialna banka Triglav Kreditna banka MB d.d.*	77,75	78,75	10,97	11,12	7,90	8,11
	77,20	78,10	10,98	11,10	7,87	8,12
						
LB d.d. Ljubljana	77,75	78,20	11,00	11,12	7,97	8,14
LB splošna banka Celje	77,20	78,25	10,98	11,06	7,85	8,08
L- splošna banka Koper*	76,68	78,21	10,84	11,05	7,80	8,07
LB komercialna banka NG	77,74	77,98	10,93	11,17	7,93	8,02
LB Dolenjska banka NM	77,00	78,25	1098	11,12	7,95	8,15
i-B banka Zasavje, Trbovlje	77,45	78,00	11,02	11,09	7,80	8,12
						
Ljudska banka d.d. U	77,70	78,05	10,99	11,10	7,85	8,08
Libertas Koper*	77,55	77,88	10,96	11,08	7,98	8,08
						
Ma Vir	77,70	78,00	10,98	11,10	7,90	8,10
Madai NG, Šempeter*	77,65	77,95	10,95	11,05	7,99	8,06
Merkator Banka U*	77,83	78,16	11,02	11,12	7,90	8,05
Media	77,85	77,95	11,03	11,07	7,95	8,00
Ciprom Ljubljana	-	-	-	-	-	-
						
Petrol Ljubljana*	77,80	77,88	11,01	11,04	8,00	8,07
Poštna banka Slovenije*	76,51	77,97	10,71	11,05	7,75	8,02
Primario Ljubljana*	-	-	-	-	-	-
Ptobanka Maribor	77,55	78,10	10,99	11,12	7,92	8,07
Pigal Solkan*	77,40	77,80	10,87	11,01	7,95	8,05
Pigal Ilirska Bistrica*	77,40	77,80	10,87	11,01	7,95	8,05
s £'901 Kobarid*	77,40	77,80	10,87	11,01	7,93	8,05
						
Publikum Ljubljana	77,76	77,80	11,03	11,05	8,04	8,06
Publikum Celje	77,40	77,78	10,97	11,04	7,85	7,98
Publikum Krško	77,45	77,90	10,83	11,07	7,85	8,10
Publikum Maribor	77,60	77,85	10,98	11,05	7,90	8,08
Publikum Mozirje	77,57	77,98	10,99	11,08	8,00	8,10
Publikum Novo mesto	77,50	78,00	10,94	11,05	7,82	7,99
Publikum Tolmin	77,60	77,89	10,96	11,04	8,00	8,05
Publikum Sevnica	77,70	77,99	10,96	11,08	7,82	7,98
Publikum Šentilj	76,55	77,95	10,70	11,09	7,90	8,08
Publikum Šentjur pri Celju	77,50	77,88	10,93	11,05	7,86	7,97
Publikum Trebnje	77,65	78,09	11,00	11,12	7,97	8,04
Publikum Žalec	77,42	77,80	10,97	11,04	7,87	7,99
Roja Ljubljana	77,65	77,95	11,00	11,10	8,00	8,13
'						
SKB d.d. **	77,35	77,50	11,00	11,02	8,00	8,01
Ejov. hran. in posojil. Kranj	77,70	77,90	10,97	11,05	7,90	8,05
S ov. invest. banka U*	77,70	78,10	10,90	11,05	7,90	8,10
Sovenijaturist Ljubljana*	77,75	77,90	10,90	11,05	7,80	8,05
“ ovenijaturist Maribor*	77,60	77,90	10,98	11,05	7,60	7,90
Slovenijaturlst Jesenice	77,75	78,10	11,02	11,10	7,90	8,00
“halaby Koper	77,70	77,88	10,95	11,02	8,00	8,06
Eonce Ljubljana	77,70	77,90	11,00	11,08	8,00	8,12
• -KB d.d. Ljubljana*	77,75	77,95	11,00	11,08	7,98	8,12
						
tartarus Postojna	77,39	77,99	10,91	11,05	7,91	8,05
jentours Domžale	77,70	77,90	10,98	11,09	7,95	8,07
'°ti Ljubljana	77,65	78,05	11,00	11,10	7,80	8,12
						
^K Ljubljana	77,70	78,12	11,05	11,11	8,05	8,13
Upimo Ljubljana	77,77	77,83	11,03	11,05	8,04	8,10
Tečai velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-m
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 030 z dne 11.2.1994-Tečaji veljajo od 12. 2. 1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	96,9965	97,2884	97,5803
Avstrija	040	šiling	100	1098,8970	1102,2036	1105,5102
Belgija	056	frank	100	374,4361	375,5628	376,6895
Kanada	124	dolar	1	100,8899	101,1935	101,4971
Danska	208	krona	100	1977,0877	1983,0368	1988,9859
Finska	246	marka	100	2382,4242	2389,5930	2396,7618
Francija	250	frank	100	2272,9594	2279,7988	2286,6382
Nemčija	280	marka	100	7725,1109	7748,3560	7771,6011
Grčija	300	grd	100	—	53,7302	53,8914
Irska	372	funt	1	—	190,7258	191,2980
Italija	380	lira	100	7,9931	8,0172	8,0413
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,1000	—
Japonska	392	jen	100	125,3940	125,7713	126,1486
Nizozemska	528	gulden	100	6890,7990	6911,5336	6932,2682
Norveška	578	krona	100	1787,1272	1792,50447	1797,8822
Portugalska	620	escudo	100	76,6562	76,8869	77,1176
Švedska	752	krona	100	1671,9458	1676,9767	1682,0076
Švica	756	frank	100	9155,8014	9183,3515	9210,9016
Velika Britanija	826	funt šterling	1	198,0332	198,6291	199,2250
ZDA	840	dolar	1	135,4753	135,8829	136,2905
Evropska unija	955	ECU	1	149,8131	150,26398	150,7147
Španija	995	peseta	100	94,9185	95,2041	95,4897
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 12. februarja 1994
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. MAJA 1994:
1,500,000
767,252
765,443
1,532,695
102,3003%	102,0591%	102,1797%
150,000
76,725
76,544
153,269
			
11. FEBRUAR 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	9,00	10,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,75	9,20
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,90	9,40
Italija	Kmečka banka Gorica	12,30	12,95
Italija	Tržaška kreditna banka	12,90	13,00
		
11. FEBRUAR 1994	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1663,00	1713,00
nemška marka	955,00	975,00
francoski frank	279,50	287,70
holandski gulden	847,30	873,00
belgijski frank	46,00	47,40
funt šterling	2436,00	2510,00
irski šterling	2339,00	2410,00
danska krona	243,40	250,50
grška drahma	6,50	6,80
kanadski dolar	1241,50	1279,00
japonski jen	15,35	15,80
švicarski frank	1125,50	1158,00
avstrijski šiling	135,00	139,00
norveška krona	220,50	227,30
švedska krona	205,70	212,00
portugalski escudo	9,40	9,70
španska pezeta	11,65	12,00
avstralski dolar	1195,00	1231,00
madžarski florint	12,00	15,00
slovenski tolar	12,40	12,70
hrvaški dinar	0,15	0,22
		
11. FEBRUAR 1994	v Ul	RAH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1675.00 955.00 278.00 852.00 46,00 2450.00 2360.00 244.00 6,60 1245.00 1134.00 135,30 12,20	1720.00 975.00 288.00 872.00 47,60 2515.00 2420.00 251.00 7,10 1280.00 1156,00 139,30 12,75
			
10. FEBRUAR 1994	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	1.760	-
francoski frank		29.447	-
nizozemski gulden	-	89.262	-
belgijski frank	-	4.850	-
španska peseta	-	1.233	-
danska krona	-	25.667	-
kanadski dolar	-	1.313	-
japonski jen	-	1.624	-
švicarski frank	-	118.690	-
avstrijski šiling	-	14.226	-
italijanska lira	-	1.041	-
švedska krona	-	21.805	-
MEDPODJETNIŠKI TRG
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij
Tečaji veljajo od 12. februarja 1994 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so o trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar evirni. Pri kor u deviz oz.	100 100 100 100 1 1 kretnih »seben	1113,1063 2302,3498 7825,0000 8,0965 200,5939 137,2270 ooslih je možno ods doaovor.	1114,9555 2306,1747 7838,0000 8,1100 200,9271 137,4550 opanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	78,05 78,15 panje.	78,25 78,30
			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 12. februarja 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt-Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in CHF so dc nutno veljavni tečajnici Banke Slovenije Slovenije povečano oziroma zmanjšano odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezi objavljenem tečaju In v skladu s tekstom, k	DEM DEM DEM DEM ločeni na pc pri drugih v za 0,25-odst 30.000 na dc emo kupovc dopolnjuje p	78,05 78,08 78,07 78,15 )dlagi srednjih t alutah pa je ra otne točke. Te n. Pri večjih pril ati in prodajati togoje nakupa	78,25 78,28 78,27 78,30 Bčajev po tre-zmerje Banke čaji veljajo za vih In nakupih njo valuto po li prodaje.
			
11. FEBRUAR 1994	v URAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1694,160	—
ECU	—	1874,080	—
nemška marka	—	966,440	—
francoski frank	—	284,370	—
funt šterling	—	2475,510	—
holandski gulden	—	862,120	—
belgijski frank	—	46,861	—
španska pezeta	—	11,872	—
danska krona	—	247,290	—
irski funt	—	2375,720	—
grška drahma	—	6,700	—
portugalski escudo	—	9,590	—
kanadski dolar	—	1260,720	
japonski jen	—	15,679	—
švicarski frank	—	1145,090	—
avstrijski šiling	—	137,410	—
norveška krona	—	223,560	—
švedska krona	—	209,210	—
finska marka	—	298,220	—
avstralski dolar	—	1213,360	—
		
10. FEBRUAR 1994	v SILI	NGIH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	12,1500	12,6500
kanadski dolar	9,0500	9,4500
funt šterling	17,8000	18,6000
švicarski frank	821,0000	848,0000
belgijski frank	33,3500	34,6500
francoski frank	203,5000	211,5000
holandski gulden	615,0000	639,0000
nemška marka	689,3000	715,3000
italijanska lira	0,7090	0,7490
danska krona	176,5000	183,5000
norveška krona	159,5000	166,5000
švedska krona	149,5000	156,5000
finska marka	212,0000	222,0000
portugalski escudo	6,9000	7,3000
španska peseta	8,5500	9,0500
japonski jen	11,1500	11,5500
slovenski tolar	9,0000	9,5000
hrvaški dinar	0,0000	0,0600
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
Sobota, 12. februarja 1994
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
_____S POTI PO EKVADORJU_
Avantura na andskih tirih (7)
Proga je vklesana v živo skalo »Nosu«
_________SLOVENSKA DEDIŠČINA___
Smrt roparskega viteza Erazma Predjamskega
Predjamski grad je temeljito prezidal baron Cobenzl
Čas kar hitro mineva, ko ob glodanju kokosovega oreha in vonju po svežem mangu, ki ga lupi indijan-ka ob meni, mimo mene Švigajo nasadi banan, riževa polja in grmiči kakavovcev. Ko železničarji v Bu-cayu dodajo še en vagon in se okrepčam z novo porcijo banan, ocenim, da je napočil čas, ko bi se bilo treba podati na streho in z nje opazovati vedno bolj razburljivo vožnjo, saj se bo proga prav kmalu začela dvigati proti 2607 metrov visokemu Alausiju.
Na strehi se zbere kar pisana druščina, predvsem turistov. Ko se vzpenjamo po ozki dolini, prepredeni s številnimi mostovi in tuneli, postaja džungla vse gostejša, zrak bolj vlažen, vlak pa v ostrih ovinkih lovi svoj rep. Sredi doline, sredi pustinje, vlak ustavi in počakati moramo vlak iz nasprotne smeri, kajti letu se na vsej progi lahko vlaka srečata. Po uro traja-
jočem manevriranju z obema lokomotivama, ki ga razumejo le ekvadorski železničarji, se le odpravimo naprej. Počasi seveda in le do kak kilometer oddaljene vasi Sibambe. Do končne postaje Alausija nas loči le še 12 kilometrov, a je treba premagati še 747 višinskih metrov! Pred nami se že vidi znameniti in mogočni Nariz del diablo (Hudičev nos).
To je strma, skoraj navpična, več sto metrov visoka skala, preko katere so speljali progo. Proga je vklesana v samo skalo in konice pragov večkrat gledajo v prepad. Zaradi velike strmine tu ni serpentin, pač pa gre vlak vzvratno, ko mora spremeniti smer vožnje. Zaradi tega izjemno spektakularnega dela proge, ki bi ga vrtoglavim odsvetoval, je tu tudi večina na strehi sedečih in od navdušenja vzdihujočih Evropejcev.
Po nekajminutnem po-
stanku, da lokomotiva »zajeme sapo«, se s polno močjo poženemo po strmem pobočju. Kretničar skoči z vlaka, teče naprej in še v teku prestavi kretnico in kmalu nas lokomotiva ne bo več vlekla navzgor, porivala nas bo do naslednje kretnice. Na najbolj izpostavljenih mestih, lahko gledaš navpično navzdol na več sto metrov nižjo postajo, kjer smo biti še pred nekaj minutami. Med kriki vznemirjenih deklet je slišati besno »škljocanje« fotoaparatov, začudeni obrazi domačinov pa se samo sprašujejo, kako da turisti norijo ob vožnji s čisto običajnim vlakom.
Na vrhu »Nosu«, v Alausiju, je naše vožnje z vlakom konec, čeprav se proga skozi nič manj zanimivo andsko visoko planoto nadaljuje vse do prestolnice Quita. Gremo drugim dogodivščinam naproti...
Blaž Zabukovec (Konec)
Pod naravnim skalnim obokom visoko v steni so v velikanski duplini ostanki prvotnega zgo-dnjegotskega predjamskega gradu (Luegg), prvič omenjenega leta 1274. Pozidali so ga oglejski patriarhi, upravljali pa goriški vazali, nato pa deželnoknežji fevdni vitezi Predjamski (Luegerji). Rodbino Luegerjev omenjajo zgodovinske listine že leta 1202, iz nje pa je izšlo več pomembnih mož, med njimi devinski in vipavski glavar ter cesarski namestnik na Krasu Nikolaj Lueger, roparski vitez Erazem Predjamski pa je junak številnih povesti.
Valvasor je zapisal, da se je Erazem zatekel v Predjamo, ker se je zameril cesarju, ko je ubil maršala Pappenheima, vendar pa bo bolj držalo, da se je častihlepni vitez zameril vladarju, ker se je pridružil ogrskemu kralju Matiji Korvinu in ropal po Notranjski. Tako je Erazem leta 1482 s svojimi oboroženci napadel grad Steberk in ubil zadnjega šteberškega viteza. Napadal in ropal je trgovce in potnike, ki so potovali čez Kras, zato je cesar ukazal tržaškemu glavarju baronu Gašperju Raube-rju, naj mu izroči roparskega viteza živega ali mrtvega. Po dolgotrajnem obleganju so Erazma leta 1484 ubili.
Prvotni grad je obsegal stanovanjsko poslopje (palacij) in obrambni stolp (bergfried), pozidana na živi skali pod obokom skalnatega previsa, v jami nad njim pa so Luegerji uredili utrjeno pribežališče. Po Erazmovi smr-I ti so gospoščino upravljali
Na strehi vlaka je vedno živahno (Foto: Blaž Zabukovec)
Predjamski grad danes'(Obe fotografiji: Ivan Jakič
njegovi dediči, nato pl. Oberburgi in pl. Purgstal-li, leta 1567 pa je dal nadvojvoda Karel Predjamo v najem baronu Janezu Cobenzlu, enemu najvidnejših avstrijskih diplomatov in poznejšemu kranjskemu deželnemu glavarju. Cobenzl je gospoščino dokončno kupil dvajset let pozneje, a je že leta 1570 razpadajoči gotski grad temeljito prezidal in takrat je nastalo sedanje imenitno renesančno poslopje, stisnjeno ob navpično steno pod jamskim gradom.
Leta 1810 je Predjamo podedoval grof Mihael Coronini-Cronberg iz Kromberka, leta 1846 pa ga je njegova vdova grofica Zofija Fagan prodala knezu VVeriandu Win-dischgraetzu. VVindisch-graetzi so imeli Predjamo
Vhod v Erazmov jamski grad
do konca druge svetovne vojne, vendar so gospoščino in grad upravljali njihovi oskrbniki, saj so se knezi zadrževali v njem le med lovom ati ob drugih priložnostih. V gradu z ohranjeno notranjo opremo je danes mu-
zej, razstavljene zbirke pa govorijo o prazgodovini tega območja in zgodovini gradu ter njegovih lastni" kov. Lepo ohranjeni grad in okolica morata postati del železnega repertoarja naše turistične ponudbe..
Ivan JakiC
S
D L
Plečnik
ZA VELIKO PLANINO i:ioo
Sj	IIf
	
, OSNCMA.V3CA1NO t VKAJiNA
m
£ \
fi
E1F
MB

nocjriimiiid'1"
• : i i :I'I !■! i
!IL'!i I •■ = I T i ii 1 :■ ;' T
m
r3
&

= M; ■ I • • 11 PlTii Pl ti O
: t i it j t ; •; = jjt( ij|}; j


e
1
7l

Prosil je starega Tomana, naj študentom pokaže, kako se izkleše torus. Gospod Toman je vzel kladivo in dleto in pred študenti mirno izklesal en primerek. Plečniku je to nepopisno imponiralo: »Tak mojster! Kovano mora biti tako, da se poznajo udarci kladiva!«
Ne poznam Plečnikovega dela iz litega železa.
O železobetonu je sprva menil: »Ta kaša, te železne štange notri, to ni noben monumentalen material! To opaženje in vlivanje, das ist kein bau-en. Mislim, da že izraz graditi dovolj pove: Gradi se od kamna do kamna, torej s sestavljanjem, polaganjem!« Pozneje je vse to dopustil, kajti Plečnik ni nikoli zakrknil. Nasprotno! Bolj, ko je bil
star, bolj je bil življenjski, uvidljiv.
Pohvalil je Dolinarjeve gigante na Krekovem grobu, nikakor pa ne arhitekture in kompozicije. Rekel je, da bi jih uporabil na drugem mestu, za drugačen spomenik, ob steni v cerkvi ali kapeli.
Ko je govoril o Ivanu Meštroviču, je rekel: »Veste, veliko sem mu pomagal ob razstavi na Dunaju. Kar mi je posebej ugajalo, sva postavila na prosto, pred vhod. Uspeh je bil popoln. Ljudje so si že iz radovednosti ogledali še tisto, kaj je bilo v paviljonu. In bili so navdušeni!«
Silno je hvalil in občudoval tudi Quaglia. Zanj je rekel, da je poslikal stolnico tako, da izgleda kot iz marmorja.
Pri manj posrečenih
Iz Plečnikove Sole
stvaritvah pa je tolažil: »Vsak človek pride enkrat na zeleno vejo, samo ne ve, kdaj je čas obiskanja!«
Plečnik ni vedel le, kako mojstri delajo danes, vedel je tudi, kako so delali stari.
»Veliko trpljenja, več kot veselja skrivajo v sebi ti spomeniki davnine! Oče je padel z odra, sin je šel nanj, pa še ni bila
zgrajena kupola cerkve Santa Maria del Fiore. Se bolj se človek čudi, kdaj in kako so zvlekli vse te sklade in zgradili piramide. Na vsak način je bil odnos do časa nekdaj drugačen. 2e dela sama očitujejo zavest neskončnosti, večnosti s svojo monumentalnostjo. Kje smo mi s svojo nestrpnostjo in naglico sposobni izvesti kaj podobnega!«
Zanimalo ga je vse, tudi način življenja. Rekel je: »Zgodovina govori na dolgo in na široko o kraljih in o vojskah, ničesar pa ne vemo, kako so živeli navadni ljudje. Že to, kako so držali telo v snagi, ko niso imeli papirja. Nekako so morali, sicer bi se usmradili. Bila so sicer kopališča, pa ne povsod.«
(Se nadaljuje)
Danes goduje
Evlalija, španska muCenka
Evlalija iz Bacelone, ki je umrla mučeniške smrti leta 304, je zelo čaščena španska svetnica. Častijo jo tudi v Franciji in ponekod v Severni Afriki.
Poročilo o Evlalijini smrti je v jedru resnično, podrobnosti pa je kasneje dodala legenda.
Ko je bila stara štirinajst let, je Evlalija slišala o mučenjih, s katerimi je cesarjev namestnik Darijan skušal prisiliti kristjane, da bi se odrekli svoji veri. Tedaj se je v njej porodila želja, da bi tudi sama trpela in umrla za Kristusa. Skrivaj je zapustila starše in stopila pred nasilnega cesarjevega namestnika. Očitala mu je nečloveško krutost do kristjanov. Darijan se je čudil, odkod deklici tolikšen pogum in jo opozoril, da ima takšno oblast in moč, da lahko tudi njo da usmrtiti. Ker se Evlalija kljub temu ni premislila, jo je dal prebičati, izžgati oči in trgati s kavlji. Strašne muke niso zlomile njene vere, zato so jo na koncu sežgali na grmadi. Njena duša naj bi v podobi goloba zletela v nebo.
Evlalijino mučeništvo je sto let kasneje opeval latinski pesnik Prudencij, sveti Avguštin pa ga je proslavljal v posebnem govoru. Zaradi strašnih muk, ki jih je pretrpela, jo ljudje prosijo za pomoč v vsaki nesreči, posebno ob suši in nevarnosti na morju. Umetniki so jo upodabljali s križem, golobom in železnimi kavlji.
(Vir: Leto svetnikov)
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Sobota, 12. februarja 1994
_ VREME V MINULIH TEDNIH_
Pretoplo vreme in močan fen
prava zima je le v evropskem delu Rusije
Prvi letošnji mesec je Bil je topel, šesti .^toplejši januar v tem j 0,etiu. V Ljubljani je bi-a povprečna mesečna etnperatura zraka kar 3, stopinje, kar je za 4, 5 ^Pinje vec od dolgole-e povprečne tempera-j ra- Vsi dnevi, razen g V|:“ okoli 20. januarja, j. “ili nadpovprečno to-
i Večji del januarske občine padavin je pa-o v prvj p0i0Vici me. e9a- Ker so bili pogosti ikloni v Sredozemlju, v isinah pa so pihali jugozahodni vetrovi, je te-u primerna tudi kraje-na razporeditev kolici-® Padavin. Na Stajer-o®1 in v Prekmurju je Padlo le približno 60 odet tkov povprečne koli-lne Padavin, ki velja za
posamezen kraj, drugod v Sloveniji pa je bjla zabeležena povprečna ali nadpovprečna količina. NajveC padavin je padlo v goratem svetu zahodne Slovenije, na Kredarici 191 litrov na kvadratni meter, kar je 84 odstotkov nad povprečno vrednostjo. Skoraj toliko padavin so namerili v Novi Gorici, tam je bilo povprečje preseženo za 62 odstotkov. V Ljubljani pa je padla natanko povprečna količina padavin.
Zadnji januarski konec tedna je nad Alpami nastala zanimiva meteorološka situacija, ki se pojavi le nekajkrat na leto. Nad zahodno in srednjo Evropo se je krepilo območje visokega zračnega pritiska, nad vzhodno Evropo in Bal-
kanom pa se je zadrževalo območje nizkega pritiska. V višinah so nad nami pihali močni severni vetrovi. V zavetrju Alp, torej na naši strani, je pihal tako imenovani severni fen. Na privetrni strani Alp se namreč zrak dviga in tam nastopijo padavine; tokrat je snežilo. Na naši, južni strani Alp pa se zrak spušča in delno tudi ogreje. Mrzel zrak, ki priteka od severa, ostane pri 'nas hladen kljub delnemu ogrevanju zaradi spuščanja (slika). Zato severni fen ni tako topel in izrazit kot južni fen, ki piha v krajih severno od Alp, ko v višinah pihajo južni vetrovi.
Po nižinah je tisto soboto pihal veter s hitrostjo do 80 kilometrov na
BlOJANA
Vreme v Alpah pri severnih vetroviih; podobno je bilo tudi zadnji konec tedna v januarju
uro. Ker je sunkovit in precej izrazit tudi na Gorenjskem in piha bočno na vzletno-pristajalno stezo našega osrednjega letališča, predstavlja resno oviro v letalskem prometu. Precej močnejši je bil veter v višjih legah; na Kredarici je se-
verni veter pihal s hitrostjo tudi do 160 kilometrov na uro.
Ko se je središče območja nizkega zračnega pritiska umaknilo proti vzhodu, je veter oslabel. Hladen zrak, ki je proti jugu pritekal v zaledju ciklona, je prodrl daleč
na jug Grčije. Tam je bilo nenavadno mrzlo in je snežilo tudi ponekod v nižinah.
Tako kot večji del januarja je tudi prvi teden februarja minil v nie kaj zimskem vremenu. Povprečna dnevna temperatura zraka je bila za 4 do
8 stopinj previsoka za ta Cas. Pravo zimsko vreme so imeli le v evropskem delu Rusije, saj se je tam živo srebro spustilo do -25 stopinj, v krajih 200 kilometrov severno od Sankt Petersburga pa tudi do -40 stopinj.
Janez Markošek
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20. 4: Na srečo vas bo osvetlil duh previdnosti ter vas še pravočasno prepričal, da se bo treba obrzdati. A glej Čudo božje, kupček bo kljub temu prišel.
BIK 21.4-20.5.: Prihajajoajo trenutki, ko boste plavali nad oblaki, pa tudi trenutki, ko boste tako zelo nejevoljni in pikri, da boste še sami sebi komaj znosni.
DVOJČKA 21.5.-21.6.:Vzeli si boste Cas za temeljito revizijo svojega življenja. Zaključili boste, da je zadovoljivo, čeprav bi lahko bilo marsikaj še boljše in lepše.
RAK 22.6. - 22. 7.: V vaš vsakdan že prodirajo sončni žarki; osvetlili vam ga bodo, še preden se boste naveličali sivine in turobnosti ter pričeli delati Cme zaključke.
LEV 23. 7. - 23. 8.: V zameno za stare, že stokrat prehojene poti do uspeha vas bo zagrabila avanuturisicna mrzlica. Raziskujte torej, ni vrag, da vam ne bi uspelo.
DEVICA 24 8. - 22. 9.:Ker se bo vaš pogum konec koncev pokazal tudi v denarnici, si brez skrbi privoščite nakup predmeta, ki si ga že tako dolgo vroCe želite.
TEH1NICA 23. 9. - 22.10.: V trenutku, ko se boste dokončno prepričali o svojem mojstrstvu za obvladovanje življenjskih problemov, se bo pojavila težavica, ki ji enostavno ne boste kos.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Izkazali se boste kot pravi mojster hoje po zlati sredini. Ker boste v kratkem Času našli veliko posnemovalcev, razmišljajte o ustanovitvi kluba
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Vaš oboševalec vas bo v duhu in telesu zasledoval povsod in zahteval od vas vsemogoče. Le kako se ga boste otresli ne da bi izgubili svojo vrednost?
KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Vsi, ki vas spremljajo na poti, vas bodo naposled spoznali kot poštenjaka, ki mu je človeška dobrota neskončno ljubša od minljivih materialnih koristi.
VODNAR 21.1.-19. 2.: Ta dan in nekaj, naslednjih se boste ukvarjali predvsem s seboj; zdelo se vam bo namreč, da se za razliko od večine pretirano posvečate dragim.
RIBI 20.2-20.3.: Ce vam bo zaškripalo, se pogovorite z nekom, ki ga dovolj spoštujete, da mu lahko verjamete. Sicer pa so vaše skrbi odveč, kajti vaša prihodnost je svetla.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. francoski politik, šef vichyjske vlade (Pierre), 6. zmaga pri šahu, 9. srednjeameriška mesnata rastlina, ki cvete samo enkrat, 10. gorske reševalne sani, 11. preizkus, 12. gora nad Ljubljanskim barjem, 13. glavni števnik, 14. glavno mesto države ob Nilu, 15. konec polotoka, 16. ugleden in vpliven človek, 17. dejavnost, organizirana v kak namen, 19. zgornji del stopala, 20. atletski rekvizit, 24. prebivalka pokrajine na Arabskem polotoku, 26. svetišče boginje Atene, 29. avtomobilska oznaka Ancone, 30. nekdanji slovenski nogometaš (Robert), 31. ženski pevski glas, 32. ime nekdanjega nizozemskega nogometaša Haana, 33. pokrivalo, 34. koroški ljudski ples, 35. reka v Romuniji, Siretul, 36. letovišče pri Opatiji, 37. ime slovenske alpske smučarke Pretnar.
Navpično:
1. papeževa palača v Rimu, 2. plačana posrednica, 3. pristanišč mesto ob Botniškem zalivu, 4. žoga izven igrišča, 5. kemijski znak za lantan, 6. ime slovenskega skladatelja Kogoja, 7. ime japonskega filmskega režiserja Kurosave, 8. reka v severovzhodni Srbiji, 12. lepotna posodovka, ki izvira iz tropske Amerike, 14. palica pri biljardu, 16. kraj ob Hudinji pod Pohorjem, 18. kemijski znak za krom, 21. kemijski znak za iridij, 22. majhen kirurški nož, 23. večstavčna skladba za zbor in orkester, 25. urin, 26. Obri, 27. dan v tednu, 28. izraelski prerok v Času kralja Ahaba, 31. reka v Švici, 33. krajše ogrinjalo za v dež, 35. sosednji Črki slovenske abecede.
	1	2	3	4	5		6	7	8	
	9						10			
	11				•	12				
	13			•	14					
	15		•	16						
	17		18							
	19				•	20	21	22	23	
				24	25					
	26	27	28				•	29		
	30					•	31			
	32				•	33				
	34				35					
	36				37					
•Bjedg ‘B)Q ha-iag ‘[aa ‘BdB5[ ‘aiiy ‘pn ‘oIjoa ‘nv ‘lauajB ‘BifjTSV ‘3[sip ‘jieu ‘elp5[e ‘:>[B[{aA ‘ji ‘ojib>[ ‘Bua ‘uiix)j psa; ‘pp ‘babSb ‘pui ‘jbab^ :ouABiopoyy
A3JIS3H
ŠAH
a b c d e f g h
Beli na potezi zmaga / V. Vukovič 1970
Mogoče ste se v praktični partiji znašli v podobnem položaju, kot je na šahovnici. Naloga - test za inteligenco - zahteva od belega, ki je na potezi, da uspešno zaključi - mati-ra nasprotnika.
Šibko točko Črnega f7 uspešno brani lovec, zato bo potreben poseben manever, da bo beli dosegel želeni cilj. Pri reševanju upoštevajte sodelovanje vseh treh aktivnih belih figur.
Rešitev naloge
Po nekaj Šahih belega lovca se najprej zapre druga vrsta, kjer je v nevarnosti tudi beli kralj. l.Lh7+ Kh8 2.Lc2+ Kg8 3.Tgl+! Poanta celotne kombinacije. Črni belopoljni lovec se usmerja v obrambo belega kralja, obenem pa zapušča obrambo črnega kralja na polju f7. Beli to s pridom izkoristi! 3...Lg2:4.Lh7+ Kh8 5.Lg6+ Kg8 6.Dh7+ Kf8 7.Df7: mat!
a b c d e f g h
Problem: mat v treh potezah / Dr. S. Wolf - Zagreb 1935
NiC lažjega, boste rekli ob pogledu na šahovnico, saj ima beli damo in skakača, Črni kralj pa je v kotu šahovnice za svojimi tremi kmeti. Vendar bo potrebno pri reševanju malo domišljije, saj od vas zahtevamo kar dve pravilni rešitvi. Veliko užitkov pri reševanju tako lepega problema!
Rešitev naloge
Kljub raznim pripravljalnim potezam belih figur se črni kralj ne pusti mutirati v zahtevanem Številu potez. Poglejmo si pot do mata v treh potezah. Beli najprej z Žrtvijo dame l.Dhl+! črnega kralja postavi pred dilemo: a) l...Khl: 2.Sg4: h2 3.Sf2: mat, ali pa pogumno krene na l...Kg3, vendar je po 2.Sg6 h2 3.Dg2 spet matiran!
Pisalo se je leto 1974
Aleksander Solženicin izgnan
Rojen devetnajstoose-mnajstega. Po poklicu matematik. V II. svetovni vojni sodeluje kot artilerijski oficir. Zaradi drobne aluzije na Stalina leta 1945 obsojen najprej na osem, nato še na tri leta taborišča. Rehabilitiran devetnajstošestin-petdesetega. S pisanjem se začne ukvarjati konec petdesetih let. V kratkem romanu »En dan Ivana Denisoviča«, ki izide leta 1962, Solženicin prvič odprto in jasno spregovori o stalinističnih taboriščih. Sledijo romani »Rakov oddelek«, »Prvi krog«, »Otočje Gulag«, pa zbirka novel. Leta 1970 prejme Nobelovo nagrado za literaturo. V avtobiografiji »Teliček in hrast«, objavljeni v Zurichu, popiše svoje trpke spomine...
Aleksander Isajevič Solženicin je postal 13. februarja 1974 prvi sovjetski državljan, ki so ga izgnali iz Sovjetske zveze, odkar je leta 1929 odšel v izgnanstvo Lev Trocki. Najprej se je nastanil v Zurichu in nato odšel v ZDA, kjer je nadaljeval z ostrimi napadi na Sovjetsko zvezo. Nadaljeval je s pisanjem, polnim odkrite ostrine. Postal je ena od najpomembnejših osebnosti iz vrst sovjetskih liberalnih intelektualcev in njegovo disidentstvo je bilo pogosto bolj v ospredju kot njegova umetniška moč.
PREBLISK
Čemur dovolis, da se razmakne, tega nikoli ne spraviš v red.
ruski pregovor
Sobota, 12. februaija 1994
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA / NA JUGU NESTALNO VREME
ALPE JADRAN / VEČINOMA OBLAČNO
Vremenska slika:
Nad severno Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska, nad Sredozemljem pa plitvo cik-lonsko območje s središčem nad Grčijo. S severovzhodnimi vetrovi bo nad naše kraje dotekal hladen in vlažen zrak.
C A
središče središče ciklone anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
44 **
i frl ■
10-30%	5-10
444 ***
30-50%	10-30
O ' ;
50-80%	30-60
444	***
444 ***
nad 80% nad 60
VETER 1 NEVIHTE
1 f
5-10 m/s
nad 10 m/s
DOLŽINA DNEVA gg SNEŽNE RAZMERE gl SNEŽNE RAZMERE 161 PLIMOVANJE
Sonce bo vzšlo ob 7.10, zašlo pa ob 17.23. Dan bo dolg 10 ur in 13 minut Luna bo vzšla ob 07.33, zašla pa ob 19.42.
RAZMERE NA CESTAH
Promet po notranjosti države, kakor tudi preko vseh mejnih prehodov, poteka tekoče in brez zastojev.
FURLANIJA-JK
Piancavallo	70/130 cm
Fomi di Sopra	50/140 cm
Zoncoian	70/110 cm
Trbiž	30/130 cm
Nevejsko sedlo	55/260 cm
Sauris	50/70 cm
VENETO	
Sappada	40/130 cm
SLOVENIJA
Cerkno	od 20 do 30 cm
Golte	do 50 cm
Kanin	od 55 do 255 cm
Kobla	od 20 do 70 cm
Kope	do 50 cm
Kranjska Gora	do 50 cm
Krvavec	75 cm
M. Pohorje	do 65 cm
Pokljuka	od 50 do 70 cm
Roga	od 60 do 80 cm
Vogel	185 cm
Zelenica	od 20 do 80 cm
Danes: ob 4.21 najnizje -29 cm, ob 10.02 najvišje 38 cm, ob 16.21 najnizje -53 cm, ob 22.50 najvišje 45 cm.
lutri: ob 4.50 najnižje -29 cm, ob 10.30 najvišje 33 cm, ob 16.43 najnizje -46 cm, ob 23.12 najvišje 43 cm.
Slovenija: V zahodnih krajih Sosednje pokrajine: Ob se-bo delno jasno, drugod zmer- vernem Jadranu bo delno no do pretežno oblačno. Na jasno. Ponekod na Hrvaš-Primorskem bo pihala burja, v kem in Madžarskem bo notranjosti pa severovzhodnik	občasno rahlo snežilo.
V Sloveniji: Pretežno oblačno in mrzlo bo, predvsem v notranjosti države bodo manjše padavine,in to kot rahlo sneženje.
Obeti: V ponedeljek bo še nestalno vreme, občasno bo rahlo snežilo. Vetrovno in mrzlo bo.
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA....	-2/£
TRST............. 7/0
CELOVEC......	'3/2
BRNIK........... -3/0
MARIBOR......	0//
CELJE............ -37
NOVO MESTO...	-2(3
NOVA GORICA.. -3/'0
MUR. SOBOTA 	'
PORTOROŽ.....	5/1
POSTOJNA.....	'1/3
IURSKA BISTRICA.	01
KOČEVJE......	-3/3
ČRNOMELJ.....	-V°
SLOV. GRADEC..	'2/?
BOVEC........	'/'
RATEČE.......	-8/3
VOGEL........	-7/'5
KREDARICA.... -MA f
VIDEM........... 0/11
GRADEC.......	-3/0
MONOŠTER.....	-V®
ZAGREB.......	2/6
REKA......... 7/8
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 7. in ob 13. uri
HELSINKI..
STOCKHOLM,
MOSKVA....
BERLIN....
VARŠAVA...
LONDON....
AMSTERDAM,
BRUSELJ...
PARIZ.....
DUNAJ.....
ZuRICH....
ŽENEVA....
RIM.......
MILAN.....
BEOGRAD...
BARCELONA,
ISTAMBUL..
MADRID....
LIZBONA...
ATENE.....
BUCAREST..
MALTA.....
PRAGA.....
-23/-13 -8/0 -26/-12 2/7 -/3 3/9 0/7 3/7 2/9 3/8 1/5 -2/7 5/13 1/H 0/5 7/15 5/7 -2/16 9/18 5/12 -/6 8/16 0/5
PRIMER CARRISI / ALBANO IN ROMINA POVVER NE IZGUBLJATA UPANJA
Za Ylenio bo poizvedoval zasebni detektiv, ki so ga najeli njeni starši
Pouličnega glasbenika Alexandra bodo v naslednjih urah verjetno izpustili
VVASHINGTON - Neki ameriški študent in dva italijanska turista trdijo, da so videli Ylenio Carrisi s Cmim glasbenikom Alexandrom Masakelo po 6. januarju, ko naj bi po mnenju neworleanske policije utonila v Misisipiju.
Na podlagi teh pričevanj nameravjo starši (na sliki AP) hčerko še naprej iskati. Po dolgem oklevanju so sklenili najeti privatnega detektiva, da bi nekoliko pospešili preiskavo, ki se je po njihovem mnenju zaCela zatikati. Stopila sta tudi v stik z odvetnikom, da bi jima pomagal v boju proti Alexandru. Menita namreč, da poulični glasbenik, ki je trenutno za rešetkami, ve o zadevi veliko veC, kot je doslej povedal, vendar bi ga sodnik Gerard Hansen že v naslednjih urah med sodno razpravo v New Orleansu utegnil oprostiti, ker sumi, da je obtožba posilstva, zaradi katere je glasbenik zaprt, neutemeljena.
Nove priče, ki se staršem zdijo zanesljive, so jim vlile kanček upanja. Medtem je dvajsetletni Vlenijin brat Vari šel v Belize po sestrino osebno prtljago in zapiske, ki jih je Vlenia pustila tam, ko je 27. decembra nenadoma odpotovala v New Orleans. Upajo, da bodo iz njenega pisanja izvedeli, zakaj je sklenila poiskati Masakelo, ki ga je spoznala julija 1993.
ZDA / NEW YORK TIMES_
Jacqueline Onassis zbolela za benignim rakom na bezgavkah
Bolezen so baje odkrili pravočasno
Zaradi izredno nizkih temperatur je v Moskvi v enem samem tednu zmiznilo štirinajst ljudi
MOSKVA - Zaradi izredno nizkih temperatur je v zadnjem tednu v Moskvi zmrznilo 14 oseb, 48 pa so jih pravočasno sprejeli v bolnišnice. Žrtve so v glavnem pijanci, ki jim alkohol daje lažen občutek toplote, in brezdomci, ki spijo po zasilnih bivališčih brez ogrevanja. Pri noCnih temperaturah do minus 30 stopinj pa je že kratek spanec za podhranjene ljudi lahko usoden.
Na sliki (telefoto AP): cestarji odstranjujejo led.


9PS
Sneg in dež spet pestita vzhod ZDA
VVASHINGTON - Skoraj vso vzhodno polovico ZDA od zvezne drZave New Vork do Alabame in od Marylanda do Louisiane ponovno pestita dež in sneg. Izboljšanje je bilo torej zelo kratkotrajno, saj so morali včeraj zaradi snega in neurja ponovno zapreti letališča v New Vorku, Chicagu, Houstonu, Memphisu in Salt Lake Cityju.
V VVashingtonu je 350 tisoC državnih uradnikov ostalo doma, ker hočejo varčevali z energijo in omilili kaos na poledenelih cestah. V tednu dni je na ameriških cestah zaradi ledu in snega izgubilo življenje 23 oseb. Najvecji problem pa je pomanjkanje električne energije, saj je bilo brez nje v Teksasu kar 200 tisoC gospodinjstev, v Alabami, v Mississippiju in Tennesseeju 150 tisoč, v Louisiani pa 60 tisoC gospodinjstev.
NEW VORK - Nekdanja ameriška prva dama Jac queline Kennedy Onassis (na sliki AP) je zbolela za rakom na bezgavkah. 3°
pa ni limfogranulomatoza
ali Hodgkinova bolezen, ki vodi v neizbežno srnn, temveč benigna in nebole Ca bolezen mezgovnega tkiva. Vseeno pa tudi 3 bolezen ni tako nedolžna, saj lahko prizadene in111 nološki sistem, če je zdra^ vniki ne odkrijejo pra voCasno in takoj ne ukre
pajo. Kot je včerajšnjemu
»New Vork Timesu« P° vedala Jacquelinina prl)a teljica Nancy Tuckerman, so zdravniki bolezen o krili pravočasno, Kenne dyjeva vdova pa je že me sec v kemoterapiji.