Ste v. 337. Uhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništva: Ulica Sv. FranCiika Asiikega St 20, I. nadstr. — Vsi dcrisi naj s< pošiljajo uredništvu H«ta. tfefrankiraria pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsoieij \xrz .Edinott*. — Ti*k tiskarne .Edinoati', vpisne zadrug« t omejenim poroitvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 2a Telefon uredništva in uprave Itev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto...... Za pot leta ...»........... za tri mesece K 24 — . 12.-. 6— . 5.2® » " t M, u m j v mm in-------m za pol leta...............- za nedeljsko t z đ a j o z* celo leto..... JT Trstu, y ntdilio 5, dtcuibn 1915. Letnik XI. Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarje*, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računafo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih za. »"to*........T.....mm po 20 vio. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.- vsaka nadaljna vrsta........ ... . 2.— MaU oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema inseratnt oddelek .Edinost;-. Narobnf« Id reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno 1« upravi .Edinosti*. — Plača in toii se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fr.inčlŠV« Asiškega Št 20. — Poitnohranilnični račun §L 84t.&V> Tedenski preslet nam je prinesel prošli teden vendar pomembno izpremembo v naši tostranski državni upravi: rekonstrukcijo vlade. L > se Janji minister za notranje stvari, fi-trinčni m trgovinski minister so se umek-n novim možem. V sedanji brezparla-rrentarni dobi take izpremembe sicer ne udarjajo toliko v oči. vendar pa je pobudi! splošno pozornost mož. ki je st pi! na mesto dosedanjega ministra za notranje stvari, barona Meinoida. namreč bivši tržaški namestnik princ Hohenlohe-Schill-ingsffirst. Princ Hohenlohe je zapustil tržaško na-uiestništvo koi žrtev svojih avstrijsko državno misel utrjajočih protirenjikolskih odredeb tedaj, ko je zunanja politika grofa Berchtolda še snubila tistega »zaveznika«, ki danes s tisočerimi granatami danza-c tin iK>sipa naše najlepše pokrajine. Njegova vrnitev v politično službo in to ru. ;r»esto. ki naj daje smer naši notranji politiki, se m ra pač smatrati za zmago njegovih avstrijsko-mednarodno pravičnih demokratskih nazorov, katerim bi bili že!e'i zmage že odnekdaj. L>a bi bil s to i emembo v kuki zvezi ix)set nemškega ^.esaria na Dunaju. smatramo za izključeno. pač pa smatramo rekonstrukci-j > kabineta v zgoraj označenem pogledu za tisto že zdavnaj najnnedano izpremembo smeri v naši notranji politiki, ki so sj jo avstrijski narodi s svojo enako vrednostjo in enako požrtvovalnostjo ter zvestobo do države prislužili v svoji krvi na bojišču. Zborovanje inozemskih parlamentov v jj v svojem začetku niso prinesla pričakovanih senzacij. Romunski prestolni govor je poudarjal le skrb za obrambo h stnih interesov, izogibajoč se celo poudarjanja nevtralnosti. Pač pa je priporočal parlamentu potrebščine armade. Kake so te potrebščine, še ne vemo danes, in najbrž tu li ne izvemo, kakor nismo izvedeli iz tega prestolnega govora, kaki so odnošaji Romunske napram ostalim drŽavam. Italijanski parlament v prvi seji tudi ni nudil tiste slike, kakor bi je bilo pričakovati po vesteh, ki so prošle dni prihajale iz Italije preko luganske kovačnice resničnih in neresničnih poročil iz Italije, trdeč, da čakajo vlado najhujši časi. Socijalisti so sicei odgovarjali na klice »Ev-viva il rč« s klici »Evviva Ia repubblica«, hujšega pa ni bilo, in če smemo verjeti dobljenim poročilom, je govoru ministra za zunanje stvari, Sonnina, sledilo dolgotrajno odobravanje. Glede sodelovanja Kalije na Balkanu se je izrazil Sonnino zelo previdno, obljubil Srbom preskrbo-vanje in oborožbo, a končno vendarle tudi dostavil, da »navzočnost laških zas-tav c. i stran Adrije istotako pripomore k u-dejstvitvi tradicijonalne politike Italije glede Albanije -. Da vsi dosedanji neuspehi na fronti niso izpremenili nazorov laške vlade, je razvidno iz Sonninove izjave, da je Italija trdno odločena, da nadaljuje vojno za vsako ceno in za vsako večjo žrtev, dokler se ne udejstvijo naša sa-krosankina narodna stremljenja in se ne dosežejo oni splošni pogoji naše neodvisnosti. sigurnosti in vzajemnega spoštovana narodov, ki edini morejo tvoriti podlago trajnega miru in predstavljajo ek-zisicnčni vzrok pogodbe, ki veže nas in naše zaveznike«. Italijani niso uspeli tudi zadnje dni pred otvoritvijo parlamenta na fronti v kljub največjim naporom in žrtvam, vkljub temu pa napoveduje vlada, da bo slejkoprej vztrajala na svojem dosedanjem stališču. Torej tudi nadaljna ofenziva na fronti, na-daijni napori, r.adaljne žrtve tu in morda tudi na Balkanu, kjer položaj, ko so Srbi skoraj popolnoma izrinjeni s srbskega o-zemija ter sta zavzeta že celo Prizren in Bitolj in se vrše boji na črnogorskem o-ozemiju, postaja čim dalje tem nevarnejši tudi za ententne čete, ker se Grška nikakor noče odločiti za jasen končni odgovor na ponovne zahteve četverozaveze glede kretanja njenih čet na grškem ozemlju. Položaj na Vzhodu se za četverozave-zo poslabšuje sploh od dne do dne bolj, kajti tudi Turčija se oćividno okrcoiia turška zmaga nad Angleži na iraški fronti je gotovo prvi znak tega iz balkanskih zmag centralnih vlasti izvirajočega okrep-ljanja. Kakor je videti, ni obrodilo niti Denys - Cochinovo niti Kitchenerjevo p<> tovanje na Vzhod zaželjenih sadov, in zelo verjetno je, da se je kronski svet, ki se je vršil 3. t. m. v Londonu in ki se ga je udeležil tudi angleški vrhovni poveljnik maršal French, kar najresneje bavil z vprašanjem, ali naj se opusti ali nadaljuje balkanska akcija, in to tembolj, ker baje Italija v svoji samogoltnosti zahteva naravnost nemogočo odškodnino za svoje sodelovanje. Ententa bi si bila tedaj pač lahko vzela za svarilen zgled našo monarhijo, ko je snubila — Italijo! Z ruskih bojišč in zapadne fronte tudi prošli teden ni bilo pomembnejših poročil in tako moremo zaključiti svoj tedenski ' pregled z radostnim zadoščenjem, da smo narodi naše monarhije po šestnajstih mesecih krute vojne mogli praznovati sedem-mšestdeseto obletnico nastopa vlade svojega vzvišenega vladarja ob zmagovito vihrajočih naših zastavah in zavesti, da se krči moč naših sovražnikov sama v sebi in se morda vendar bliža konec, splošno zaželjeni. za nas in naše orožje častni mir! i DUN> T 4. (Kor.) Uradno se objavite: 4. decembra 1915, opoldne. Navadno delovanje sovražnika proti goriškemu predmostju in severnemu delu do-berdobske planote traja dalje. Slabejši napadi in približevalni poizkusi pri O-s'avjii in pred Podgoro so biH zavrnjeni. Obstreljevanje Gorice se nadaljuje. Vrh sv. Mihela in Sv. Martin so napadle močnejše italijanske sile. Naše čete so tudi tu odbile vse napade. Namestnik načelnika generalnega štaba: p!, Hofer, fml. itclijunsKa zbornica. LUG AN O, 3. (Kor). Včerajšnja seja je bila apatična. Reformni socijalisti, republikanci, radikaici levice in nacijonalisti so hvalili Salandrin kabinet, ker jm je u-godil s podpisom londonske pogodbe. — Druge skupine molče, le socijalisti so v očitni opoziciji. Predsednik je prečital brzojavne pozdrave iz Ogleja, Ronk in Gra-deža, ki izražajo nevenljivo zahvalo za odrešenje iz krempliev tiranskega tlačite-Ija. Radikalni poslanec D a n t a n o je priporočal edinost parlamenta z vlado, odredbe proti podraževanju živil in proti breznoseinosti, kakor tudi prinrave za bodoče trgovinske pogodbe in notranjo kolonizacijo z ozirom na potrebno omejitev izseljevanja. Beneški poslanec R e y ie izrazil željo, da naj se nadaljuje vojna do izvojevanja vseh voinih namenov. Poslanec in lastnik ladjedelnice O r lan do ie kritiziral, da izvršuje italijansko bro-dovje, med tem ko se avstrijsko brodov-ie izogiba bitki in bombardira italijansko obrežje, težavno in mučno stražno službo, ne da bi pri tem varovala obrežna mesta in dokazala lastno moč. Govornik želi več -^dvodnikov. Socijalistični poslanec T r e v e s je kritiziral ostro diktato-rični režim in demagoške mahinacije v svrho izsiljenja vojne, dalje slabo gospodarstvo, kapitalistično izžemarrje, slabo diplomacijo na Balkanu in eventualno nagnjenje za nadaljevanje vojne. Govornik je citiral mednarodne socijalistične dogovore in končal s pozivom^ da naj se no-speši mir. Treves ni naletel na nikak imenovanja vreden odpor, nač pa mu je ploskala socijalistična skupina. JrUsRa bojišče. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se objavlja: 4. decembra 1915, opoldne. Naše čete so zavzele včeraj zjutraj z naskokom višino južno Plevlja. Tudi pri Trešnjevlcl, jugozapadno Sjenice, so bili Črnogorci odbiti. Zapadao Novegapazar-ja so mohamedanci pregnali pleneče črnogorske tolpe. Včeraj je bilo privedenih Izpred Novesaoazarja in Mitrovlce skupno 2000 ujetnikov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 4. (Kot.) Veliki slavni stan, 4. decembra 1915. Boji proti razpršenim srbskim oddelkom v gorovju se nadaljujejo. Včeraj je bilo privedenih nad 2000 srbskih ujetnikov in ubežnikov. Vrhovno armadno vodstvo. SOLUN. 3. (Kor.) Srbi so izpraznili včeraj Bitolj na ukaz in ne vsled pritiska bolgarske armade. Kralj Ferdinand v Nišu. SOFIJA, 3. (Kor.) Kralj Ferdinand je dne 2. t. in. posetil Niš in se je vrnil istega dne z vlakom v Sofijo. Tekom bivanja v Nišu je podelil vsem delavcem ob železniški progi in tudi skupini srbskih ujetnikov 'lorovg Kritičen položaj ententnih Čet na Balkanu. SOFIJA, 3. (Cenz.) Ententna armada ob Vardarju je po armadi Bojadjeva in Todorova na obeh bregovih Vardarja obdana od treh strani. Ce ne dobe Francozi in Angleži kmalu zadostne pomoči iz Soluna, se ne bodo mogli več izogniti obko-ijenju. Mil.AN, 3. (Cenz.) «Secolo« poroča iz Florine: Srbske čete so včeraj zjutraj izpraznile Bitolj in se umikajo proti Resni. ROTTERDAM, 3. (Cenz.) Nasprotno vsem vestem o angleško-francoskih uspehih v Macedoniji, poroča »Courant«, da se je armada po težkem porazu ob Cerni reki umaknila za fronto vzhodno Vardarja, kjer je sedaj resno ogroževana. Pomoč Srbom s te strani je nemogoča, ravnota-ko tudi iz Albanije in Črnegore. Francoska cenzura ne dopušča italijanskih in angleških poročil o položaju v južni Srbiji. »Matin« zahteva opustitev Soluna po francoskih četah. LUGANO, 3. (Cenz.) Vojaški strokovnjak »Corriere della Sera« izvaja v obsežnem članku, da je po porazu srbske armade pričakovati sedaj napada na en-tentno armado v južni Macedoniji. Ruska nevarnost v Besarabiji je še daleč, Rumu-nija se obotavlja, pritiska na Dardanele ni težko vzdržati in zato je armada en-tente v Macedoniji za enkrat največja nevarnost za centralni državi, ki bi postala lahko v par tednih zelo resna. Na drugi strani je žalibog trenotek za Avstrijce, Nemce in Bolgare zelo ugoden, kajti Sar-railova armada se nahaja sedaj v razvojni krizi in še ne more pričeti z napadom. Admiral Troubridge v Skadru. LONDON, 3. (Kor.) Po semkaj došli vesti je prispel admiral Troubridge, ki je po-veijeval angleški artiijeriji v Belgradu, v Skader. BslMo-srbskl boji od 10. do 21. novembra. SOFIJA, 26. (Ag. Tel. Bulg. — Zakasnelo). Uradno poročilo o operacijah na srbskem bojišču od pactfca Niša 5. novembra pa do padca Prištine 23. novembra pravi: Po padcu Niša so Srbi svoje glavne moči zbrali na levem bregu Bolgarske Morave severozapadno mesta Leskovca, dočim pa je naša od vzhoda prodirajoča armada dosegla desni breg Bolgarske Morave na fronti Leskovac—Niš—Paračin. Reke so močno narastle po velikit nalivih. S težko artiljerijo opremljeni Srbi so zasedli močne postojanke na levem bregu reke, ki so bile močno utrjene. Z ozirom na slabe cestne razmere našega materijala za zgradbo vojnih mostov še ni bilo na mestu: Srbi so spoznali položaj, v katerem so se trenutno nahajali, in so ga sklenili izkoristiti. Pustili so na ostalih frontah močne zadnje straže in so se z glavnimi močmi, ki so jih tvorile šumadijska, drinska. timoška in moravska divizija in njihova konjiška divizija, ki so bile krite po nepremagljivih težavah, ki jih je povzročal Bolgarjem prehod čez Moravo, vrgli na naše odklelke v namen, da bi prodrli našo fronto, si prekrčili pot proti črti Leskovac—Vranja, ogroževali desni bok in hrbet naših čet, ki so operirale na froiti Domnurovići (naibrž Domorovce)—Gilan Kačanik, ter jih s pomočjo srbskih bojnih sli, ki so jim stale nasproti, prisilili, da bi se umaknile. Na ta način bi bila odprta Srbom pot v Skoplje in Kumanovo ter bi mogli priti za hrbet našim četam, ki so se borile proti Francozom na fronti Krivoiak Gradsko—Prilep. Nevarnost smo spoznali pravočasno in ukrenili smo vse potrebno, da jo odvrnemo. Naše čete so se odločno upirale srbskemu napadu in so zavrnile vse srdite naskoke. Izvršili smo nato protinapad in smo skupaj z bojnimi silami središča prve armade, kateri se je v tem posrečilo prestopiti na drugi breg reke, vrgli sovražnika. Ko so opazili Srbi, da se jim izjalovja njihov načrt, so skušali svoj cilj doseči po drugi poti. Pustili so zopet na mestu zadnje čete, ki naj bi zadrževale prodiranje naših čet, poslali so svoje glavne sile čez nekdanjo srbsko-turško mejo proti črti Priština—Gilan— Domorovce in so pritegnili tudi vse razpoložljive čete z drugih front. Tako so poizkušali zadržati ofenzivo naših čet, ki so se v tem polastile Gilana in so mogle doseči črto Jagovce—Žabince. Moravski diviziji se je celo posrečilo, ko je prekoračila Goljak planino (?), da je skoraj padla za hrbet našim severno Gilana se borečim četatn. To drznost je 5. divizija drago plačala. Obkolili smo jo in večji del njenih čet je moral odložiti orožje. Srbi so nato okrog Ferisoviča zbrali močne bojne sile in so jih poslali proti Gilanu, da bi obkolili naše čete in si prekrčili pot preti Kumano-vemu. Ta načrt se ie izjalovil, kakor ostali, ob hrabrosti naših čet, ki so. pravočasno ojačene, pričele ofenzivo ter zlomile otpor srbskih glavnih sil, katere so prisilile, da so se s Kosovega umeknile proti Albaniju Srbi so imeli znatne izgube in so pustili v naših rokah veliko število ujetnikov »n trofei. Na drugih frontah operiraioče srbske zadnje čete so se zaradi težavnega, neprehodnega ozemlja še dolgo mogle držati v postojankah, ki so jih zasedale drugo za drugo. Operacije so potekale posamezne dneve tako-le: 10. novembra: Naša južna divizija levega krila prve armade, ki je operirala ob Bolgaski Moravi, je prekoračila to reko zapadno mesta Leskovca. Istočasno sta se borila središče in desno krilo iste armade za prehod čez to reko v okolici Niša in Aleksinca. 11. novembra: Srbi so s štirimi peš-polki in eno kavalerijsko divizijo izvršili protinapad proti bolgarski diviziji zapadno Leskovca, ki je tvorila naše levo krilo. Naše ob Bolgarski Moravi operirajoče središče se bori za prehod čez reko. Naše desno krilo je s prednjimi četami prešlo na levi breg Morave v okolici Aleksinca. 12. novembra: Glavna sila srbske armade nadaljuje srditi protinapad proti diviziji našega levega krila zapadno Leskovca, toda ta divizija je po prispetju ojačenj vzdržala svoje postojanke. Središče naše ob Moravi operirajoče armade je pričelo s prednjimi četami prestopati reko, zlo-mivši srdit sovražnikov odpor. Pri Alek-sincu je desno krilo naše prve armade že prestopilo Moravo. Srbi so nadaljevali svoje protinapade v smeri proti Leskov-cu. Središče in desno krilo naše prve armade stojita že na levem bregu Bolgarske Morave in prodirata proti Prokuplju. Naše prednje čete vdirajo v to črto. Nova brigada se od severa sem dirigira proti zadnjim srbskim četam v smeri proti Le-skovcu. 14. novembra: Naše levo krilo je pravkar ojačila ena divizija in podpirajo jo tudi one čete, ki so prestopile Bolgarsko Moravo severno Leskovca. Na ta način so naše čete zlomile pogum Srbom in so jih vrgle proti zapadu v smeri Bojnik—Le-bane—Vina. Desno krilo je doseglo črto Bublica-Magaš-Vujanovo, zapadno Bojnika. Zapadno Bujanovic, prodirajoč proti Prištini, so vzele naše čete mesto Gilan in so, nadaljujoč ofenzivo, dosegle črto Zebince—Jegovce. 16. novembra: Naše čete so, zasledujoč sovražnika v smeri proti Leskovcu in Prištini, dosegle črte Ravonište-Gajtan- Bučumet-Radinovac-2ilovo-2arče-Buvci-Klajci-Okrugiica. Srbi so si sestavili operacijski načrt, po katerem so, opirajoč se v svoji obrambi na močno utrjeno staro turško-srbsko mejo, glavno jedro svojih čet grupirali proti desnemu krilu naših čet, ki so prodirale od Gilana proti Prištini, in so svoje na črti reke Leskovice stoječe čete poslali proti vasi Domorovce z namenom, da bi upognili našo fronto in si prekrčili tako pot v Kojanovce (Buja-novce). Razvili so se trdovratni boji na južnem bregu reke Leskovice in na črti Domorovce—Bojevci—Serbice. 17. novembra: Naše čete, zasledujoč Srbe proti severovzhodu v smeri proti Prištini, so dospele do črte Vasiljevac — stara turško-srbska meja do Kopiljak planine. Prodiralne kretnje Srbov ob reki Leskovici trajajo dalje, ne da bi dosegle kak uspeh, ker so naše čete povsod vrgle nazaj sovražnika. Srbi so pričeli tudi od Ferisoviča sem pritiskati na Kačanak. 18. novembra: Srbi se ob prejšnji tur-ško-srbski meji obupno upirajo ofenzivi naših od severovzhoda sem prodirajočih čet. Njihov napad ob reki Leskovici je bil zadržan pri vasi Domorovce, kamor so bila poslana ojačenja preko Rajanovic in Kopiljak planine. Srbska ofenziva proti Kačaniku je tudi razpadla. Bolgarski oddelki co preko Gilana čez cesto v pcriso-vič odšli proti boku srbskih čet. Na vsej naši fronti so pričeli Srbi obupnejjrotina-pade, tako ob stari turško-sroski meji, v okolišu ceste Kuršumlje—Priština, na Kopiljak planini in na črti Gilan—Kačanik, izrabljajoč veliko razdaljo med našim skrajnim desnim krilom, ki je stalo ob cesti v Kuršumlje, in skrajnim levim krilom naših zaveznikov, ki se je v tem času nahajalo v okolici Rudar južno Kuršumlja. Bili so pa odbiti, pri Čemer so imeli velike izgube. Srbski napad proti vasi Do-morovci je bil končno zlomljen. Srbsko moravsko divizijo smo obkolili skoraj popolnoma in pustila je v naših rokah kakih 7000 ujetnikov. Odposlana je bila kolona iz Gilana preko Jegovac planine v okoliš severno Ferisoviča, da bi ovirala prodiranje Srbov od tega mesta proti jugu. 20. novembra: Srbi so se na vsej naši fronti, ob stari srbsko-turški meji in v smeri Gilan—Kačanik obupno upirali. Prihajalo je povsod do bajonetnega boja, ki se je bil s skrajno srditostjo. Boj se je nadaljeval tudi potem, ko se je znočilo. Na južnem bregu reke Leskovice smo popolnoma potolkli Srbe. Naše čete so jih zasledovale in so dosegle črto Berivojce— Klobučar. 21. novembra: Srbe smo z nekdanje srbsko-turške meje vrgli v okoliš ceste Kuršumlje — Priština — Kopiljak planina. Naše čete jih zasledujejo proti Prištini. Zasledovanje se nadaljuje tudi na južnem bregu reke Leskovice, kjer smo dosegli črto Zarevce—Bostina—Dragovce. Istočasno se je posrečilo koloni sosednjega krila naših čet, da je vrgla nazaj Srbe in je svojo fronto izravnala s fronto desnega knia naše armade. Srbi so znatno ojačili svoje čete proti Ferisoviču in so z močjo, ki jo daje obup, pritiskali v smeri proti cesti Ferisovič—Gilan, toda zadržali smo vse njihove poizkuse prodiranja. 22. novembra: Naše čete zasledujejo na vsej fronti od ceste Kuršumlje—Priština pa do ceste Gilan—Priština. Njihov napad postaja zelo energičen. 23. novembra: Zasledovanje sovražnika proti Prištini se nadaljuje. Naša ka-valerija je prva vdrla v mesto, sledil ji je pa del čet našega desnega krila in del čet levega krila sosednje nemške kolone, pri čemer ste stopali bolgarska in nemška pehota istočasno v mesto. Naša od Gilana proti Jegovac planini odposlana ojačenja so potolkla Srbe, ki so se pričeli nato umikati proti Prizrenu, zasledovani po naših. 24. in 25. novembra: Sovražnika zasledujemo na vsej fronti. Tako se je posrečilo našim četam po neprestanih bojih, ki so trajali dva tedna in so se vršili ob najtežavnejših razmerah, da smo zlomili glavni odpor Srbov, ki so se srdito borili pod poveljništvom kralja Petra in prestolonaslednika. Obupni napori Srbov so se izjalovili ob neodoljivi silovitosti naših zmagovitih armad, ki so prodirajoč premagale odpor Srbov in jih vrgle proti Albaniji, kjer še dalje zasledujejo ostanke srbske armade. Vsa operacija, ki je trajala od 10. do 21. novembra, je velikanska bitka, ki nam je prinesla 25.000 ujetnikov in 42 topov. Z flvstrljsko-raslcega blišča. DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se objavlja: 4. decembra 1915, opoldne. Nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Nezanesljivost poročil naših sovražnikov. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Uradni ruski poročili z dne 29. in 30. novembra vsebujete vesti o dozdevnih ruskih uspehih pri Kozlincah, severovzhodno Cartorijska.Te vest* so izmišljene. — Kako drzno se iz-ogi» £ jo resnice Crnogorci v svojih uradnih vojnih poročilih, je razvidno iz tega, da govore Crnogorci na dan, ko so zasedle naše čete Plevlje, o črnogorski zmagi na sedlu Metalka, trditev, o katere ne-nio^cčnosti se zamore prepričati takoj celo vsak površen poznavalec balkanske geografije. — Tej vrsti vojnega poročeva-iija se častno pridružuje italijansko uradno poročilo z dne 1. decembra, ki pravi, da Italijani ojačujejo osvojene postojanke, naše odporne linije pa razbijajo z artiljerijo. Prvo je nemogoče, ker nimajo no-benrh osvojenih postojank, istotako tudi zadnje, ker imamo še vedno stare postojanke. Vsa vest hoče premotiti javno mnenje in je le posledica zasedanja italijanske zbornice. ______ Z nedo-rusKesa bojišča, BERLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan, 4. decembra 1915. Nobenih posebnih dogodkov. — 2e v nemškem dnevnem poročilu z dne 2. decembra deloma popravljeno rusko poročilo z dne 29. novembra, tudi v ostalih podatkih ne odgovarja resnici. Pri ruskem napadu na Nevel (jugozapadno Pinska), do katerega je bilo mogoče priti le pod domačim vodstvom, ki pozna dobro močvirnato in gozdnato ozemlje, je prišel v - •/ne roke divizijski poveljnik. Drugih iev se ne pogreša. Da bi se morale avGriijske in nemške čete umakniti pri Koziincah in Cartorijsku, Je neresnično. Vrhovno armadno vodstvo. Neresnična vest o podaljšanju brambue dolžnosti v Nemčiji. BERLIN, 3. (Kor.) Wo!ffov urad poroča: Vesti o predstoječem nameravanju podaljšanja zakonite brambne dolžnosti, ki se zopet razširjajo, so popolnoma neutemeljene. .____ Z zapoineta bojifta. BERLIN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan. I. decembra 1915. Bojno delovanje je oviralo na vsej fronti megleno, viharno deževno vreme. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON, 2. (Kor.) Iz angleškega glavnega stana v Franciji se brzojavi ja: Tekom zadnjih štirih dni smo uspešno obstreljevali sovražne strelske jarke, oporišča in topovske postojanke in prizadejali sovražniku znatno škodo. Sovražna artiljerija je slabo odgovarjala. Joffre — vrhovni poveljnih vseh francoskih armad. PARIZ, 2. (Kor.) Vsled poročila vojnega ministra Gallienija je -odpisal predsednik Poincarč odlok, glasom katerega se vrhovno poveljstvo nad narodnimi armadami, izvzemši čet na bojiščih, podrejenih kolonijalnenut ministru, višjemu poveljniku čet severne Afrike na suhem in Stran n. .EDINOST* $tev. 337. V Trstu, dne i>. decembra luia. na morju in generalnemu rezidentu v Maroku. izroča divizijskemu generalu, ki dobi nasiov Vrhovni poveljnik francoskih armad«. Drugi odlok imenuje generala Jotfra za vrhovnega noveljnika francoskih armad. Angleške izgube. LONDON, 3. (Kor.) Zadnii seznam o izgubah izkazuje 118 imen oficirjev, med njimi 83 s fronte v Mezopotamiji in 689 mož. Angleški delavci za rekrutiranje. LONDON. 3. (Kor.) Združeni nacijonal-ni delavski odsek je izdal ira vse sposobne delavce oklic, da naj se dajo v prihodnji!] tednih prostovoljno rekrutirati. Potopljeni parniki. LONDON, 4. 'Kor.') Angleški parnik »LangtonhaJl« ie bil potopljen. Del po-sedke jc rešen. Angleška spodnia zbornsca. LONDON, 3. (Kor.) Na včerajšnji seji je nacijonalist Lvnth vpraša!, kako velike so izgube na zapadni fronti pri Loosu v zadnjih treh mesecih in za koliko jc napredovala fronta v tem času, dalje kolike so izgube Avstralcev, odkar so bili izkrcani na Galipolskem polotoku in koliko je napredovala njih fronta. Državni podtajnik Tennant js odgovoril, da bi bilo zelo neumestno, če bi se dali natančni podatki o postojankah front. Izgube Angležev, Indijcev in Kanadijcev znašajo v zadnjih treh mesecih okoli 95.000, izgube Avstralcev pa 25.000 mož. S turških bojišč. CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta: Ker je na več krajih zapadel sneg 3 m debelo In sc nastali silni viharji, so se omejile operacije na posameznih frontah na brezpomembne spopade med patruljami. — Dar-danelska fronta: Od časa do časa topovski dvoboj in srditi boji z bombami na ne-kaierih točkah. V oddelku Anaforte ste nekaj časa podpirali baterije na kopnem dve oklornici, v oddelkih Ari Burnu in Seddil Bahr pa dve križarki. Naša artiljerija, ki je uspešno odgovarjala na ogenj sovražnih baterij, je prizadejala delom sovražnih strelskih jarkov in opaženim četam brez kritja znatno škodo in je razrušila postojanko neke strojne puške v Anaforti kakor tudi nekatere postojanke v Ari Bumu za metanje bomb. Vrh tega jc naša artiljerija z dvema streloma zadele prednji del neke sovražne križarke, z e-nim pa krov in jo tako prisilila, da jc prenehala s streljanjem in se oddaljila. Eno naših letal je napadlo z bombam: sovražno torpedovko, ki je na severnem obrežju Saroškega zaliva, 3 km zapadno rtiča Irldje, /avozila na suho. Dne 1. decembra je sovražnik, ne da bi napravil kako škodo, obstreljeval bolnišiiiško ladjo »Re-šid paša«, ki jo je bilo tako po obliki kakoi tudi po barvi in vidnih znamenjih takoj mogoče spoznati za bolnišniško ladjo. — Na ostalih frontah nobene izpremembe. CARIGRAD, 3. (Kor.) Turki so izvoje-vali v Mezopotamiji nov uspeh in so u-plenili še dve angleški s 15 cm topovi opremljeni topničarki. CARIGRAD, 3. (Kor.) Po nadalinih poročilih iz Bagdada Turki zasledujejo Angleže. Poveljnik angleških čet je pobegnil v Bassorah. Turki so uplenili tudi en ra-dmtelegrafski aparat. Sultan odlikoval Mackensena. CARIGRAD, i. (Kor.) Sultan je podeli! gencralreldmaršalu Mackcnsenu veliki kordon reda Osmanje. Odklanjajoč odgovor Grške na drugo noto entente. RIM. 3. (Kor.) Kakor poroča »Messag-gero , je grška vlada na kategorično prošnjo četverozveze glede svobodnega razpolaganja s Solunom in železnico odgovorila odklanjajoče. Nadaljna poročila govore že o zoretnih angleških in francoskih gospodarskih nasilnih odredbah preti Grški. _ Rumunski senat. BLKAREŠT, 3. (Kor.) Na včerajšnji seji senata je ministrski predsednik Bratianu na tozadevno vprašanje o zunanji politiki vlade izjavil, da ne bo odgovarjal na to. Vlada tudi ne more odgovoriti na interpelacijo poslanca Filipcsca o vojni upravi, ker gre za narodno obrambo, Fi-lipe^cu je vztrajal na izročitvi pripomoč- i kov glede armadnih dajatev. Bratianu ie j to odklanjal. ____ Portugalski parlament LIZBONA, 3. (Kor.) Vlada je pri predstavitvi v zbornici Izjavila, da se bo trudila, da uresniči glasovanja parlamenta glede sedanje vojne in bo za zmago pravice in pravičnosti vedno dovolila zahtevano pomoč. Pravica in pravičnost ste na strani Anglije in njenih zaveznic, ki jim ie dal -^rtuealski narod že dostikrat zagotovila moralične solidarnosti. General Ameglio se Je vrnil v Tri pol i t ani jo. RIM. 3. (Kor.) General Ameglio. guverner Libije, ki je prihajal v poštev kot voditelj vojaške akcije v Albaniji, se je vrnil v Tripolitanijo. Baron Beck — predsednik Najvišjega računskega dvora. DUNAJ. 3. (Kor.) Ministrski predsednik izven službe, dr. Maks Vladimir baron Beck ie bil imenov an za predsednika najvišjega računskega dvora. Baron Heinold — moravski cesarski namestnik. DUNAJ, 4. (Kor.) Bivši minister za notranje zadeve, dr. barou Heinold, je bil imenovan za moravskega cesarskega namestnika, bivši trgovinski minister pl. Schuster pa za guvernerja poštnohranil-niškega urada. Termin za oddajo kovlnastih posod podaljšan. DUNAJ, 4. (Kor.) Na podlagi odredbe obrambnega ministra je termin za oddajo kovinastih posod podaljšan do 31. januarja 1916. _ - t Škot dr. Kolin. EHRENHAUSEN, 4. (Kor.) Včeraj je umrl tu bivši knezonadškof olomuški dr. Kohn v starosti 70 let. Lastnoročno pismo cescrja srofu Stlrskhu, DUNAJ. 3. (Kor.) Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo, je izdalo sledeče lastnoročno pismo: Ljubi grof Stiirgkh! Odkar po nastopu Italije v krog naših sovražnikov orožje ne prizanaša niti poprej ne-ogroženim domovjem mirnega dela, trpe naša ozemlja ob južnih državnih mejah, ki jih junaški branijo Moje hrabre čete že nad pol leta, težko pod grozotami vojne in vsled vedno ponavljajočih se divjih navalov nasprotnika. V težko izkušani Primorski je posebno Mojemu srcu tako ljubo Gorico pač mogoče varovati s silo meča pred osvojitvijo sovražnika, nikakor pa ne pred uničenjem, ki v vojaški potrebi ne najde utemeljitve. Zasledujoč z veliko skrbjo stiske ljubega prebivalstva, se zahvaljujem za požrtvovalnost, s katero prenaša Moje prebivalstvo v trdnem zaupanju na zmago pravične stvari in v nc-omahljivi udanosti do monarhije vse tež-koče vojne, in za vztrajnost, s katero podpira velike čine Moje armade. Izrazite prebivalstvu onih krajev Mojc sočustvovanje in je zagotovite, da pričakuje Moje srce, zaupajoč v milost Gospoda, srečnejših dni zanje in da bo tako Moja kakor tudi Moje vlade skrb. da se uspešno olajšajo in zacelijo tamkaj kakor tudi drugod rane, ki jih povzroča vojna. — Dunaj, 3. decembra 1915, Franc Jožef, m. p. P O D L ! v 1 E. K GREŠNICE. Rcmcn. — Francoski spis*! Xavi«r d« Montepii Prihodnji dan je uboga gospa zastavila svoj lišp in dala je potem dv anajsttisoč frankov Justini za ono usodno pismece, ki bi jo bilo moglo uničiti. Teh dv anajsttisoč frankov je tvorilo potem temeljni kamen, na katerega je Brankadorka zgradila stavbo svoje sreče. Tc je bil oni ginljivi dogodek, ki ga je sovodnica pripovedovala svojima gostoma in ki sta ga le-ta poslušala z največjim zanimanjem in občudovanjem. Rekli smo, da jo je slučajen pogled na Lecntino prekinil v njeni pripovesti. — Poglejte, poglejte vendar! — je vzkliknila, — poglejte jo vendar!.... Ali sta kedaj že videla kaj lepšega? — A j da! — je odgovoril Galimand, — res je tako, lepo dekletce, skoraj bi rekel, da je nekoliko podobna moji P.ameli. — Molčite vendar o svoji Pameli. oče Galimand! — je rekla sovodnica živahno. General BoroevK o CodornI. Karel pl. Wiegand nadaljuje v amerikanskih listih svoja poročila o italijanski fronti in priobčuje daljši razgovor z generalom pl. Boroevičem: Italijanski generalissimus Cadorna — je rekel Boroević — je žrtvoval doslej neštevilno življenj, a ni dosegel ničesar. Cadorna je sicer res človek velikih sposobnosti, ali ni gospodar svojih odločitev. Te so pod vplivom politike in so podrejene zahtevam politikov, da treba pokazati narodu kakršen si bodi uspeh. V vojni pa treba politične momente podrejati milita-ričnim. V Italiji vlada pravo poželjenje po katerisibodi odškodnini za prolito kri, in Gorica bi bila — četudi je militarično neznatne važnosti — pridobitev, s katero bi mogli povoljno delovati na razpoloženje italijanskega naroda. Pri presojanju vojnega položaja ni smeti puščati iz uma, da smo si mi s petnajstmesečnim vojevanjem pridobili že izkustev, ki jih Italijani niso imeli. Italijanski vojak je tipičen predstavitelj temperamentnega latinskega plemena in se hitro odloča za naskok. Ali, če se hitro uprizor- — Pamela jc lepo dekle. Ej moj bog, nihče ne misli trditi kaj drugega, toda poleg Leontine se ne more govoriti o nje i. — Hm! hm! — je godrnjal Galimand nejevoljno, — to je odvisno od okusa in barev. Glejte, poznam imenitne gospode, ki bi izbrali Pamelo. Predvsem je nekoliko močnejša in to je vzrok.... ki____ Ne da bi se ozirala na Galimandove pripombe, je nadaljevala Brankadorka: — Cim dalje gledam to deKle, tem boli mi ugaja.. Lutim prav dobro, da bi, če bi bila moški, storila zanjo vse neumnosti, ki si jih je mogoče misliti. Toda, gospod Leonida, kako ste vendar prišel do tako lepe hčerke? Leonida je pogladil z roko svojo dolgo črno brado, med katero se je svetilo že veliko srebrnih, in je odgovoril: — Kako vendar, draga mamica, saj sem vendar pravi mož za fb. — Ce vas pogledam takole bolj natančno, moram pač reči, da ste bil v svoji mladosti gotovo imeniten dečko. — Ne glede na to, da sem tudi še sedaj in da sc ne bojim marsikaterega mlajšega. jeni naskok ne posreči, se hitro začenja umikati. Italijani niso pokazali tiste vztrajnosti kakor Rusi in Srbi. Italijanskih izgub — je izjavil končno general — ne bi mogel točno določiti, mislim pa, da so Italijani v prvih treh bitkah izgubili 300.000 Ijudij. Njihove izgube so mestoma naravnost strašne. Pred našimi strelskimi jarki leže tisoči nepokopanih italijanskih mrtvih trupel. Naravno, da niso naše izgube v nikrfkem razmerju z italijanskimi. Naše čete se nahajajo v dobro zakritih pozicijah, od koder s streljanjem iz navadnih in strojnih pušk kose italijanske vrste, ki napadajo. Tu ste dve karti: Ena predočuje naše pozicije v juniju, a na drugi so naše današnje pozicije. Kakor vidite, ni — govoreč militarično — prišlo do nikake spremembe. Veliko nižino vzhodno od Soče smo prepustili Italijanom že na začetku in nismo niti poskušali, da bi si jo osvojili. Ali, kjer smo na začetku namestili svoje pozicije, tam stojimo tudi danes še in prizadevali si bomo, da tam tudi ostanemo. Razglas o rekviziciji vseh vrst usnja v etapnem ozemlju. Na podlagi povelja c. In kr. višjega e-tapnega zapovednlštva. op. Štev. 113387 od 1915., se določuje: 1. Vse v strojarnicah kož pripravljene, izdelavane in pri trgovcih v tržaški občini se nahajajoče vrste usnja se bodo rekvirirale in se obdrže v korist c. in kr. vojne uprave. 2. Vse strojarnice in trgovci morajo v torek po objavi tega razglasa in vsak naslednji t »rek, ~no naznaniti c. kr. na-mestnlštv enemu svetniku, nI. Caserma 7.: a) vse strojarnice in trgovci z usnjem zaloge porabne-ga usnja , b) vse strojarnice zaloge usnja, ki se obdeluje, c) vse strojarnice in trgovci z usnjem, kateri so v kupčijskem razmerju s c. in kr. voino upravo, morajo naznanilu priložiti dotično pogodbo. (Uradni obrazci se dobć pri statistično-anagrafičnem uradu, nI. S. S. Martiri h. štev. 4,1. nadstr.) 3. Pravica o razpolaganju vseh prijavljenih zalog pripada izključno 5. vojnemu etapnemu zapovedništvu. 4. vsako napačno naznanilo, vsaka prosta prodaja, vsak prenos na drugo mesto in vsako zakrivanje zalog usnjarine je prepovedano. Politične okrajne oblasti bodo kaznovale prekršenje te prepovedi z globo do 5000 kron ali z zaporom do 6 mesecev. Zaloge, katere se ne naznanijo, se b<*!o konfiscirale. Kdor naznani kako prikrito zalogo, dobi nagrado v znesku 5% cenilne vrednosti te zaloge. 5. Naznanjene zaloge usnja bodo sprejemale kupovalne komisije 5. vojno-etapne-ga zapovedništva. Trst, 3. decembra 1915. DR. FAĐRIZI m. p. Tako Je delo naie narodne sole l V sredo zvečer smo imeli v našem »Narodnem domu« znamenit in redek dogodek. Proslavili smo 67-Ietnico vladanja našega častitljivega, sivolasega vladarja. Povabilu naše ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se je odzvala cela vrsta gostov odličnega službenega in so-cijalnega položaja. Vemo, da se je to zgodilo v prvi vrsti radi vzvišenega povoda naši prireditvi. Toda, srečno naključje je bilo, da so ti redki gostje prisostvovali absolutno najlepši in najuspeleji slavno-sti, kar so jih naši šolski zavodi kdaj priredili s svojo mladino. Gostje so gledali na svoje oči uspehe našega vzgojevalnega in kulturnega dela — v naši narodni in javni šoli. Gostje so se divili in so z odkritim in najlaskavejim priznanjem glas-so govorili o vsem, kar so videli in čuli. Na svoje oči, na lastna ušesa so se uverili, kako in v kakem duhu se vzgaja mladina v naši narodni šoli. Njihovi sodbi je dal iskrenega izraza odličen Nemec v privatnem razgovoru, kakor smo povedali v petkovi številki. Divil se je nastopu naše mladine in s slastjo je poslušal našo narodno pesem — to verno zrcalo naše narodne duše. Milina te pesmi mu je segala do duše. A mi pravimo, da narod, ki ima toliko zakladov blagega čustvovanja, le-oote in miline v svoji pesmi, in ki to pesem prepeva s tako vernostjo, tako Iju- — Tem bolje za vas; toda verjemite mi, da niste bil nikdar tako lep kot je vaša hčerka. — Tem bolje zame. — Prav imate in čast vain zato, če pojmite stvari z njihove dofcre strani. S tako hčerko, kot je ta, vidite, je ležeče le na vas samem, da ste v dveh letih posestnik. — Posestnik! To bi ne bilo napačno! Uredil bi se potem imenitno. Stanoval bi gosposki in vzel bi v zakup vse vinotoče. da bi mi plačevali užitnino. — O, da. da! — je momljal Galimand, ki je že postajal pijan. — To je krasna misel. In jaz bi prišel potem stanovat v tvojo hišo, prijateljček. Tedaj je ura v Brankadorkini jedilnici udarila pol. Sovodnica se je okrenila in se ozrla na mali kazalec. — Aj, glej, glej, — je vzkliknila. — poli desetih je že! Kako hitro mine čas, v tem se pa.... — 2e bliža pravi Čas? — je vprašal Galimand. — Vaunov bo v pol ure tu. Ko je Brankadorka izpregovorila te be- beznijo — notri iz duše ven — mora biti dober, blag in pošten v svoji duši, kakor je mila in lepa njegova pesem. Malčki na odru, ki so peli to našo pesem in ki so govorili na odru, so bili tolmači čustev, duše in srca, svojega naroda. Bili so njegovi predstavitelji pred odličnimi gosti. Vršili so vzvišeno narodno misijo in zbrano občinstvo je z gromovi-timi aplavzi sankcijoniralo to njihovo poslanstvo. Nastopali so kot klasične priče o vzgoji, ki jo dobivajo v naši narodni šoli, kot priče proti — naj se nam ne zameri, da vpletemo tu to grenko in trpko noto — raznim sumničenjem. ki so v prejšnjih, a nadejamo se, da za vedno minolih časih, skušali spravljati to našo šolo v slabo in — krivično luč. Kar in kakor so govorili in peli, je zvenelo kot glasen protest proti takim poizkusom od strani, ki nam ali niso prijazne, ali pa nas be poznajo. Zgodovinski momenti iz našega vladarskega rodu, ki so jih oživljali naši mali s toliko ljubeznijo in samozavestjo, in narodna pesem, ki so jo pevali z vsem žarom duše, so govorili o dvojni smeri vzgoje v naši narodni šoli: zvestobo do širše domovine, do države, in ljubezen do ožje naše domovine — do svojega naroda! Za vladarja, za državo, in za svoj mili narod vzgaja naša narodna šola našo mladino! Otroci, ki jih vzgaja ta šola, so žive priče, kako lepo, harmonično se združujeta dva velika pojma: oni zvestobe do države, in oni zvestobe do svojega naroda! Kot žive priče so nastopali, da si lahko pošten državljan in pošten Slovenec! Ne, nismo rekli dovolj, kajti reči moramo iz polnega prepričanja, da je narodno poštenje jamstvo za državljansko poštenje. Toda, onega večera niso odlični gostje samo gledali, poslušali in občudovali naših otrok; opazovali so tudi zbrano občinstvo in so govorili o njem — kar je tudi naglašaj oni odlični Nemec — z odkrito navdušeno pohvalo. In v tem občinstvu so bili zastopani vsi sloji našega življa, od priprostega delavca do inteligenta. Bili so ena harmonično združena rodbina, ki jo vodi ista vzgoja. Javna vzgoja je pri nas verna nadaljevalka šolske vzgoje. Učitelj-stvo na naši narodni šoli, ki tako uzorno, s toliko vnemo in vestnostjo vzgaja pover jeno mu mladino, ustvarja temelje za bodočo javno vzgojo. Ne vzgaja nam torej ie mladine, ampak je tudi misijonar na vzgajanju skupnega našega naroda. In ker je temu tako. smemo reči. da je naše učiteljstvo graditelj naše narodne bodočnosti, najzaslužneji sotrudnik na delu za splošni naš kulturni napredek, našo narodno obrambo, naš narodni obstanek na tem ozemlju, ki ga hočemo ohraniti skupni domovini in sebi! To moramo posebno naglasiti na naslov odličnih gostov, ki so s toli živo besedo dajali izraza svojemu razveseljivemu presenečenju in ki so s tako živimi in globokimi vtisi odhajali z naše prireditve. Videli so nas in morejo nas pravično soditi: da smo element, ki zaslužuje vse-uvaževanja, dobrohotnosti, enake pravičnosti in podpore od strani državnih činiieljev, ker je vreden vsega zaupanja! Hvalo, iskreno hvalo izrekamo še enkrat našim narodnim gospem in gospicam pri ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda, ki so dale inicijativo za to vele-pomembno prireditev, vsem organizatorjem — v prvi vrsti našemu v^glednemu učiteljstvu — našemu občinstvu, sploh vsem, ki so kakorsibodi pripomogli, da smo pred gosti v tako lepi luči pokazali naše življenje in snovanje, naše stremljenje, in ki so pripomogli do te — zmage. Da, to je bila res zmaga — dela naše narodne šole! Zaključujemo z rodoljubno željo v interesu našega prihodnjega narodno-kultur-nega in obrambnega dela, da ga ne bo nikdar več našinca, ki bi hotel pobirati kamen, da ga zaluča na to naše šolstvo. Naša, narodna šola je to v najeminentnej-šem smislu te besede — naša skupna last, ki srno jo dolžni vsi ljubiti, povspeševati, podpirati in braniti pred vsakim neprijateljskim napadom! Angleška Indijo v svetovni volni- Pruski polkovnik Immanuel je priobčil v dunajski »Zeit« velezanimivo razpravo v predmetu, ki je označen v gornjem naslovu, s posebnim ozirom na vprašanje splošne ustaje v Indiji proti angleškemu gospodstvu. Naj podamo tu nekaj najvaž-nejih momentov iz te razprave. Vzhodna Indija in britijske posedi v. Zadnji Indiji — država z več nego 320 milijonov prebivalcev — so glavna opora angleške svetovne moči. Od tu cTobiv* Anglija neizmerne dohodke in !ja oddaja glavni del svojih obrtniških izdelkov. Z razmerno malo moči jih drži na uzdi in po pravici se smatra indijsko politiko Anglije kot mojstrsko delo kolonijalnega gospodarstva. Upravlja z razmerno malim številom uradnikov in ima tam le 80.000 lastnih, to je: čet iz Angleške. Od zadnje ustaje v Vzhodni Indiji koncem petdesetih let prejšnjega stoletja vlada v Vzhodni Indifi mir bolj vs.cd spretne politike, nego zmag angleškega o-rožja. Poleg dela na gospodarskem pollu je tajna angleških uspehov v tem. da zna Anglija izigravati razna plemena in vero-izjjovedanja durgo proti drugemu, tako, da eno tvori protitežje proti druge nu. Modra politika otežaje skupen nas" vseh teh plemen proti angleškemu go-snVstvu. Na tem sloni to gospodstvo in na domačih knezih, ki jih ie 23 z 20 milijonov podanikov. Med temi knezi vlada ljubosumje, kir zna angleška uprava izkoriščati z neutajljivo srečo. Anglija pazi, Ja ne nudi tem plemenom več na-pred';, nego je to v prilog angleškim interesom. Prazna je torej domneva, da bi se mogla vsa Indija hkratu dvigniti proti Angležem. To je izključeno, ker ni potrebne skupnosti v prizadevanjih. Nasprotstva \ Vzhodni Indiji so velikanska. Pred dvajsetimi leti je bilo še ljudi, ki so mislili, da Rusiji ni treba drugega, nego da vpade iz Turkestana v Indijo, da napravi konec angleškemu gospodstvu. To so bile sanje, kakor je pričakovanje, da bi mogla orjaška ustaja v Vzhodni Indiji danes hkratu omajati angleški svetovni položaj. Vendar pa je Vzhodna Indija zelo občutljivo mesto Anglije. Ce bi kje nastale ustaje, bi trebalo največje previdnosti, da se nemiri ne razširijo. V to pa treba A i-gliji velike množine čet, na katerih ne obilju je. Ne more torej odtegniti od tam svojih belih čet, marveč, mora vse storiti, da dobi doma novih čet za Indijo. Sedaj je Anglija prvikrat indijske — domače — čete porabila v Evropi. Ta armada uro-jencev iznaša 160.000 mož. Poveljujejo jim angleški častniki. Sedaj se bore v Flandriji in na galipolskem polotoku. Pomožne čete 23 indijskih knezov štejejo pa le 21.000 mož in so bolj paradne čete. nego pa vojeviti vojaki. Poraba teh indijskih čet v Evropi je silno ozlovoljila, da so se nekateri polki uprli. Ali vsi ti nemiri so le lokalne vrste, ker ni središča. Vrhu tega meša Anglija urojence z belimi četami. Ni torej pričakovati kaj posebnega od takil* uporov čet. Drugo vprašanje je, ali je vpliv moha-medaniztna v Indiji dovoli velik, da bi ustvaril strujo proti Angliji? Mislimo,, da za sedaj še ne. Tek časov je iz p remen i I tudi mohamedanizem in sultan v Carigradu je mohamedanom Indije tuj. Sicer ne manjka na prizadevanjih za povzdigo verske enotnosti. Ali to gibanje ne seza preko ozkega kroga Arabije in Tripoli-taniie in vez mohamedanskega nauka ne zadošča, da bi se različna plemena združila v veliko, svet prerresujoče gibanje. To je izključeno istotako kakor odstranitev nasprotstev med krščanskimi naroli sveta. Anglija se nima bati česa hudega od te strani. Končno je uvaževati vprašanje za kako vedenje nasproti Angliji se odločite obe samostojni državi Sprednje Azije: Perzija in Afganistan? Kar se tiče Perzije, je pokazal potek sedanje vojne, da Turki niso mogli pridobiti te države na svojo stran za splošen boj. Perzijska država je preveč propadla, da bi mogla predstavljati resnično vojno silo. Zadnje dni se je govorilo, da hoče vladar Afganistana delati Angležem težave v Indiji. Afganci so sicer fanatični mohamedani in bivajo v skoro nedostopnem gorovju. Današnji Afganistan ima tudi najmanje 150.000 mož hrabrih čet. ki so tudi dobro oborožene. Ali moč vladarja dežele sloni na angleškem denarju! Zato ni verjetno, da bi se dal zavesti v vojno proti Angliji in s tem oškodovati svoje dohodke! K večjemu se dogaja, da emir Afganistanski včasih odganja Angleže od obmejnega gorovja, ki kot zid ločuje Indijo in Afganistan. Dalje ne morejo segati ai-ganski uspehi, ker mehki Indijci raie prenašajo angleško silo, nego pa pritisk barbarskih despotov. sede, se je nalahno doteknila Leontinine rame. Leontina se je zdrznila, kakor človek, ki se naenkrat zave iz omcdlevicc ali vzhičenja. Uprla je v sovodnico pogled, a zdelo se je vendarle, da ne vidi ničesar. Nato pa je pošepetala: — Cesa želite, madame? Brankadorka jo je prijela za roko. Roka je bila topla in vlažna, kakor jo ima Človek, ki trdno spi. XX. Budoar. — Kako se počutite, dragica moja? — jo je vprašala Brankadorka. Leontina si Je očividno prizadevala na vso moč. da bi zbrala svoje misli, in jc rekla potem: — Dobro se počutim, madame. — Ali niste bolna? — Ne. madame? — Kaj pa čutite? — Glavo imam težko, toda ne boli me, in zdi se mi, da sem zaspana. i Brankadorka je vlila v Leontinin kozarec še nekoliko onega moškata, ki ga že poznamo. — Popijte to-lc, bela moja golobičica, — je dejala, — in spanec vam preide, kakor bi mignil. Leontina je ubogala. — No, kako vam je sedaj? — je vprašala zopet sovodnica po par minutah. Tokrat Leontina ni odgovorila več. Njena lepa glava se je zopet nagnila vznak in veke so jej zastrle njene velike oči. — Stvar je končana, — jc dejala Brankadorka. — Burka je dpigrana. — jc odgovoril Galimand. | — Še ne, — je odgovorila sovodnica, — toda irajalo ne bo več dolgo. Vstala jc s svojega sedeža in pomlgnila Galimandu, naj tudi vstane. — Vzdigniva jo, — je dejala, — in jo prenesiva v budoar. Nato pa jc dostavila z nepopisnim smehljajem: — Bolje bo, da spi tamkaj to ljubko dete. — Res jc! — je dejal Leonida in je tako veselo in krepko udaril s kozarcem po mizi, da se jc kozarec -r a zle tel na pet, šest kosov. (Dalje.) V Trstu, dne 5. decembra 1915. -EDINOST« št 337. Stran ITT. Po vsem tem prihaja polkovnik Im-nianuel do zaključka, da bi bilo prenašajo, ako bi računali na splošno indijsko ustajo. To pa ne izključuje, da ne bi na tem ali onem kraju lokalno omejene u-staje delale Angležem zadrege, kar bi na vojevanje Anglije že nekoliko delovalo, nikakor pa ne odločilno. _ Rmsiia nemarnost Edina svetla točka na mračnem obzorju sveta ie Kitajska, stari slavni Kitaj, dežela naroda filozofov, clobokih mislecev in velikih pesnikov. Noben narod na svetu ne zasUtžuie imena mislecev in pesnikov, razun kitajskega, ki se je odrekel vj-lii do moči, da more porabiti ure svojega bitja za svoje življenje. Mi vsi v Evropi smo sužnji hitenja, mehanizacije in mahi-nalizaciie življenja. Živimo, a ne vemo, da smo živeli, trpimo in veselimo se, ali od trpljenja in veselja nam ne ostaja dragocena slika v refleksiji, v kateri bi mogli motriti brez skrbi in neprijetnih misli, ki bi nani napravile smrt sladko, kadar bi se kakor zadnja senca življenja izgubljala na lahko iz našega čustvovanja. V ^ i ta ju ni imperijalizma, ni militarizma, in sploh nikakefja izma, in ako bi jih imeli, rabili bi za njih 3000 let staro besedo čiste kitajske korenike. Mandarin se globoko klania sinu modrega neba, namestnik se globoko klanja mandarinu, učenjak se globoko klanja namestniku, a Človek se klanja človeku preponižno in z največjim spoštovanjem, in to je edina dolžnost, ki jo nalaga vest v kulturi izku-šanemu narodu in prestopek proti temu splošnemu uverjenju ubija grešnika brez smrtne kazni, .le nekaterih stvari v svetu. ki bi jih ne mogel storiti niti največji Kl^Cinec, in ako bi jih storil, bi bil živ mrtvec. Ali pa je huje kazni, nego je ta, da vzg »jiš človeka, ki. pregrešivši se, u-bija svojo dušo in je justificiran za vse svoje življenje? In ta narod ne stremi po organizaciji. Z organizacijo bi si pridobil dnevno sveže jajce in svojemu psu ovratnico z bakreno medaljo, ali za to bi žrtvoval svobodo umetniške duše in svežost misli ne-uaobraženca. Kajti vredneja je osebnost nepismenega človeka, nego li suženjska nosti. Kakor trgovski pomočnik pri nekdaj širom znani tržaški tvrdki Kastelčevi je bil odšel v tujino — na Francosko, kjer si je v teku 25 let s pridom, spretnostjo in vztrajnostjo pridobil lepo imetje, da more sedaj v miru preživljati svoja leta. Videl je velik del sedanjega francoskega in belgijskega bojišča. A vkljub tako dolgi odsotnosti si je mož ohranil ljubezen do svojega naroda.) Šolski semenj. Kakor sc je poročalo že včeraj, bo semenj tudi danes, v nedeljo, pristopen občinstvu od 10 dopoldne pa do večera. Občinstvu bo na razpolago tudi buftet. Razstavljenih je šc več šolskih del ki so no svoji izdelbi pobudila splošno zanimanje občinstva. Posebno pa sc še o-pozarja na nekatera dela umetnikov, tako prav posebej na slike slikarjev Senciga, Torrellija, Ballarina, Wimmla, Francovi-ga, Zolje,- iiessa, \Vostryja. Lonze, Nidije Lonza, Cortiva, Brennlechnerja. Mora in Lanesa. Poleg teh lepili slik, ki so zelo primerne za božična darila in bi sc ob druci priliki pač ne mogle dobiti po tako nizkih cenah, so razstavljena še manjša dela umetniškega rokodelstva, ki so vredna pozornosti že zato, ker tako lepo kažejo sodelovanje mladine z umetnostjo. So to škatljice, okviri za fotografije in slike, deloma v pergamentu, potem dela iz mramorja, lepe lesene kasete itd. Zelo razveseljivo je, da so se umetniki tako vrlo udeleževali skupnega dela in tako visoko cenili dela učencev, da so brez pridržka razstavili svoja dela poleg njihovih. — Vhod na semenj je v ul. sv. Frančiška Asiškega št. 5. izhod pa v ulico Stadioa. Testenine aprovizacijske komisije. Pišejo nam: Pred kratkim je Vaš cenjeni list priobčil pritožbo proti podražitvi kave, ki sc prodaja na prodaiališčih aprovizacijske komisije. Prav tako kakor kava, se prodajajo tudi testenine z vse prevelikim dobičkom. Testenine, kakor jih prodaja aprovizacijska komisija, se delajo iz takoimenovane »moke za kuho«, ki se prodaja na drobno po 68 vinarjev kilogram. a jo dobivajo trgovci, ki tudi prodajajo blago aprovizacijske komisije, po 64 K kvintal Za izdelovanje testenin se plača od 15 do 20 K za kvintal moke. Te-steninarji se ponujajo za tako plačilo, če se jim le izroči moka, in testenine se dobe naobraženost evropske civilizacije; m | potem že jep0 zavite po pol kilograma za-nevednost, neodvisna od sporočila, je | Vojček. Računajmo torej: kvintal moke skupaj torej li kilogram 84 vi-komisija pa pro- :raval zidati si hiše. Kitaj si bo sedaj volil cesarja. Genijalni luangšikaj čaka, da prevzame cesarsko čast, tistega časa. ko bo narodu vseeno ali ima cesarja, ali dosmrtnega predsednika. In Juanšikaj čaka z velikim svojim taktom, da pride tisti čas, ko si pc loži na glavo cesarsko krono. Ali to se zgf di šele tedaj, ko se narod toliko sprijazni s to mislijo, da mu ne bo motila nc žalosti ne veselja — kajti v Kitaiu ni pristojno. ako vznemirjaš bližnjega in mu kvariš živce z radostjo ali žalostjo — in ko bo vsak Kitajec govoril s tisto hladnokrvnostjo, kakor tedaj, ko pravi: pred desetimi leti je štel svet deset let manje, Ob takih razmerah je jasno, da je čut kitajskega državnika pretin in način življenja preprcmišljen in preraeunjen, da bi mogla Evropa razumeti izziv Kitaja. Na drugi strani je resnica, da bi imel Juanšikaj več obzirnosti do zadnjega Kitajca, negoli do Evrope. In vendar bi bila njegova obzirnost prevelika, da bi on hotel izzvati vojno. Treba bo torej še dolgoletnih provokacfj Evrope, predno postane rmena nevarnost zares resna. Ali te-d;ij bo to pomenialo prenovlienje Evrope in stari učitelj Kitaj se bo selil v naše dežele in nas bo učil in sicer živeti, recimo brez____Evrope! AprovlzncijsKe stvari. Razdeljevanje olja. Z ozirom na to, da je bilo povpraševanje po olju v preteklem šolo obveznih otrok?! 1*32 kilogram, torej z 48 vinarjev pri kiio- tednu vel ko večje nego v prejšnjih tednih in kakor se je p ičakovalo in ker je vsled te a po razpodajalnicah zmanjkalo olja, tako da so mnogi morali oditi pramih rok, je aprovizaejska konrsija odredila, da se podaljša rok z* nakupovanje olja na podlagi j kati zavetja v ie ud^nih izkaznic, tako da se bo na pod- j prav lagi te ne^tr oM in sicer cd 2 popoldne dalje. daja testenine po K dobičkom najmanje gramu, aii-36 odstotki. Mislim, da jc tak dobiček pri taki instituciji in v takih časih, kot so sedanji, pač nekoliko prevelik! — Pripominjam tudi, da trgovci, ki prodajajo blago aprovizacijske komisije, za ta teden niti v soboto še niso dobili koruzne moke, ki bi jo bili morali dobiti že v ponedeljek. In to v sedanjih časih! »Hrvatskemu listu« v Puli pišejo iz Tinjana: »Naša župnija šteje do 2000 prebivalcev, med katerimi ie kvečjemu 100 Italijanov. Do leta 1914. je bila v Tinjanu trorazredna hrvatska šola, v kateri se je italijanski jezik poučeval po dvakrat na teden. Bilo je torei vse v redu. Ali, čim je postal župan človek italijanskega mišljenja, se je začelo delati za italijansko šolo in nekoliko zlepa in nekoliko zgrda so dobili 40 otrok in italijanska šola se je odprla. V prvi razred je vpisanih 33 otrok, a le trije znajo za silo italijanski, vsi drugi pa — nič. Od teh 33 otrok jih ni niti 10, ki bi bili dolžni o-biskovati šolo. ker imajo 3—5 let.« Na-daljni odstavek je cenzura zasegla. »Hrvatski list« zaključuje: ^AH ne veste, da so vaši bratje Hrvatje danes prvi branitelji države na Soči? Bodite Hrvatje in pošiljajte svoje otroke v hrvatsko šolo!« — V sedanjih časih, pa kaj takega! Človeku je težko verjeti v tak pojav narodne nezavednosti. V župniji, kjer je, da ali ne, 100 Italijanov — koliko more biti potem za — pa imajo italijansko šolo, v katero očividno zahajajo Hrvatje! Iz mestne ubožnice nam sporočajo: Mi stari revčki, ki nam je bila usoda tako nemila. da smo na svojo starost morali is-mestni ubožnici, smo sc iz srca veselili 2. dne decembra, ce- . izkaznic dobivalo o'je tudi še v po- \ sarjevega dne, ker smo pričakovali, da k 6. t. m. Ta dan se bo prodajalo I vsaj na tak velik praznik dobimo nekoli- BCIM& mil Groze tudi Cki t ra ibi. pečke za izdelovanje olja. t;;ištveni svetnik razglaša: Ka-avstrijsko akcijsko društvo za ja in masti na Dunaju I, Stu-in 10. se ie s ix>skusi ustanovilo, iz že plesnivih ali črnih tropi i anjem morejo izločiti grozdne popolnoma odgovarjajo zahte-bodo sprejemale brez prigovo-ie razširjeno mnenje, da plesni-tropine niso podvržene za-izrecno naglasa, da je to- nazi-krivo ter more lahko i#>vzrcčiti kaz-prestopke zakonske odredbe z dne 14. oktobra 1915, drž. zak. št. 308, ki sc kmalu raztegne tudi na Primorsko. Zaradi izrednega pomanjkanja masti in krmil je nujno potrebno, da se iz vseh množin tropin. tudi plesnivih in črnih, ki se ^c nahajajo kje, čimprej izločijo pečke. Smrtna kosa. — V petek je umrl tu gospod Josip Kalin, brat tukajšnjega zasebni! a, gospoda Frana Kalina. Poslednjemu izrekamo iskreno sožalie. (O tej priliki o-rn en jamo, da je g. Fran Kalin med Slovenci 1 .'Jek z;.;led odločnosti in duha podjet- kr ko do bc da 5 [ P-v a ra ve pl, I »lilJ\i ni ve danzadnem trdi nas stare ljudi res ne-smo se pa veselili, ko smo izvedeli, da je dobila ubožnica 500 — K za zboljšanje hrane ta dan. In kaj smo dobili? Kakor ponavadi zjutraj, opoldne in zvečer vsak svoj košček krulia, kakor ! se ga dobi po gostilnah za dva krajcarja, (j. opoldne pa namesto običajnega ječmena in fižola voden riž in četrt vina. To je bilo vse. Mislimo pač, da bi se bilo z onimi 500 K, če so jih res dobili, pač dalo kaj drugega napraviti za nas stare ubožčke, da bi bili vsaj po tem vedeli, da je bil tisii dan cesarjcv dan. Pa menda vendar ne delajo tako z nami zato. ker smo sedaj ostali v mestni ubožnici povečini Sloven- I ci, ki smo pa ravno tako tržaški občinarji, kakor vsi drugi, za katere je ustanovljena mestna ubožnica. Naj bi le gospodje, ki imajo nadzorstvo nad mestno ubožnico, povprašali pri nas revežih, kako se nam godi. pa bi jim povedali marsikaj, kar nas teži. O sedanji kalamiteti s plinom. Prejeli smo: Namesto da se bo kaznovalo naše gospodinje — odvzemši jim možnost kuhanja na plinu —, naj bi se poseglo po nekem drugem sredstvu v svrho štedenja s plinom. Moje mnenje je namreč takole: Razni trgovci držijo svoje trgovine odprte do 7. in tudi do 8. ure zvečer. Tratijo čas in razsvetljavo, ne da bi prejeli niti vinarja. In reči morem z vso gotovostjo, da bi bila velika večina njih zadovoljna, ako bi se trgovine zapirale — brez vsake škode za njih — ob nastopu mraka. Toda stvar je taka, da nihče noče biti prvi, ki bi sprožil to idejo. Nu, oglašam se jaz kot star trgovec — torej kompetenten v stvari — s predlogom, naj se vse proaa-jalne zapirajo ob 5. uri popoldne, kakor to delajo že nekatere trgovine. Tako se ori-hiauijo velike množine plina, ki se kon-sumira od o do 8 ure z razsvetljavo pro- ♦ dajalnic in magazinov. Ta plin naj bi se prepustil našim gospodinjam in kuharicam, kar bi jih rešilo iz velike zadrege, v katero jih je spravila znana odredba plinarne, ki jim je odvzela plin za kuhanje. In oddahnili bi se tudi mi moški, ker bi nam ne trebalo več poslušati njihovega večnega tarnanja in pritoževanja radi pon anjkanja oglja in njegovih visokih cen, radi slabega funkcioniranja štedilnikov itd. In da tudi občinstvo ne bi bilo proti zapiranju prodajalnic ob gori označen' uri, priča že naglašeno, da v večer-n.n urah itak le malokdo kupuje v prodajalnah. Zelo hvaležen bi vam bil, ako bi pr občili ta moj nasvet. Ustavljen je promet z zasebnimi poštnimi zavitki k vojnemu poštnemu uradu 150 (stopetdeset). Ali sta Trst in Reka italijanski mesti? Nadovezujoč na našo nedavno tozadevno notico niše »Hrvatska Obrana« povsem pravilno: Trst ne bi mogel imeti vnanje-ga italijanskega lica, ako ne bi podpirali Italijanov tamošnji Nemci in morda tudi del Slovencev. Na tej podlagi je tudi Reka proglašena za italijansko mesto. Seveda, če Hrvatje, ki tvorijo na Reki daleč presežno večino prebivalstva, dopuščajo, da nekoliko italijanskih someščanov daje mestu italijansko označje. potem ni čudno, da' se svet tako vara o narodnem značaju mesta. Nagrajeni gasilci. Dne 2. decembra, o priliki obletnice, ko je naš cesar zasedel slavni habsbuški prestol, se je vršila na glavni gasilski postaji običajna vsakoletna slavnostna razdelitev nagrad, izvirajoči'] iz ustanove »Aaienda assicuratrice < (Zavarovalno podjetje). Nagrade je razdelil vzpričo zastopnika ustanovne družbe, gospoda Karla Hermeta, gospod ase-sor referent dr. Saversich. Nagrade so bile podeljene postajenačelniku g. Josipu Turku, podpostajenačelniku g. Edvardu Porsonu ter gasilcema Antonu Romano in Ivanu Poršiču. Na korist ženske podružnice CMD se ponovi na praznik, v sredo, 8. decembra ob 5 popoldne slavnostna pr reditev v proslavo 67 letnice Nj. Veličanstva cesaija Franca Jožefa I. Z ozirom na krasni uspeh in dobri namen prireditve je pričakovati največje udeležbe. Cene iste kakor zadnjič in so sedeži v predprodaji pri vratarici Narodnega doma. 0 Buffetu T ul. S. Nicolo 11 se dobi izvrstna kuhinja, gorka in mrzla jedila vina, pivo v veliki izberi. (j<>3 BMnlčorko Jedinosti. išče se takoj. Ponndbe ped „Leto 1915" na Ins. oddelek 6t 2 Iran Krlžmančič ulica Caserma 8 prodaja, vermouth K 1*60—2, maršala K 2*40—2 8 >, cipro K 2 40 2 80. crema mar-rala K 2 40. Amaro Istria K 2'40. pelikovac 2 40. tsopiuovec navaden K 2-40, tropinovec fini K 3. slivovic K 3, brinjevec K 2f»0. konjak K 3 liter, refosk v steklenicah K 2, moškat v steklenicah K 1 80. f,02 Dr. HORVATH TRST, Via Carinila 3S Specijalist za KOZlM In SPOLNE BOLKZN1 ŠIBKOST In NERVOZNOST Mm BOLEZNI v NOOAN In SKLEPIH. Sprajanaa td 10- 1 pop. m 4-7 ob nedeljah od 10 - 1. Mohlirrmrf Telefon 10-02). Prevoz mrllfev v tu- in inozemstvo. Vrši vsakovrstne pogrebe s najnovejšo moderno uprsve. Zaloga vseh mrtvaških predmetov. - KoCna inspekcija v lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa £tev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaških precimetev : Na Opiinah, v Nabresini pri Grehu (Noghere.) - Točna postrežba. Cene zmerne. Podjetnik in upravitelj M. STI35EL. & TJ JB O O TJ ce o Trstu ulica iloiino pictolo 19 (tik Ka«arn§ Ruooa ¥orK) strokovne, znanstvene in šolske in besednjake najrazličnejših jezikov. — !ma v veliki izberi zemljevide vseh bojišč, veliko zalogo razglednic: tržaške po 3 K, pokrajinske ima v zalogi slovenske in tujejezične, leposlovne, knjige, vsakovrstne slovnice po šolske potrebščine. Prodaja elektr. svetiijke, baterije, vsakovrstne igralne karte : siga retnl papirček „Excelsior" po K 2.75, „Abadie" po K 6.30 škatljo. Prlskrbuje najrazlič nejša tiskarska dela, uradne, pisar., trgov.; tiskovine, vizitke, kuverte s firmo, cenike, napise itd. Sprejema inserate, zahvale, osmrtnice itd. Izvršuje vsakovrstne okvirje za slike in fotografije, štampilje in vezanje knjig. Se najlepše priporoča vsem pisarnam in uradom v mestu in na deželi J. ŠTOKA Molino piccolo 19. 0 a o- (D Češko - budjeviška restavracija (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. :: MALI OGLAS l::| □□ □□ se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat reč. — Najmanji* : pristojbina snaia 40 stotink. : □□ □□ i □□i H Alfi 86 Ac Pres*lil v ulico S. Seb&stiano št-tla Uiti 2. Specijaliteta gumijevih in higijenič nih p edmetov. Ceniki zastonj. 5S7 knjigarna in papirnica Trst, ul Izvršuje vsa pismarsa naročila točno in rapidno štev. 10. ateljeju v Trstu, Via delle v Trstu, ulica Caserma Stev. 11 :: je pričela v Trstu zopet poslovati.:: Izvršuje vse bančne posle. i Sprejema hranilne vloge In lih obrestuje po 401 Po-t 2436 mm zaloga papitja za t vi tke, papirnatih vre čic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. — Gastone Dollinar Trst. Via dei Gelsi 16. 434 Šivilja izdeluje obleke po K 10, bluze od K naprej. Naslov pri Ins. odd. Ed. (»(& P *f 10 I priporoča srečKe V. avstrijske razredne loterije H katerih žrebanje se vrši za I. razred 14. in 16. decembra t. 1. |E Uradne ure od 9 dopoldne do 1 popoldne. EDiii KitONPRINZ idealna, elegantna In hlgijeniina peć bodočnosti, brez napeljave, nadležnega no-ienja drvi In oglja, brez pepela, dfma, saj, zastrupljenja s plinom, brez nevarnosti eksplozije. — Nekak okrogli petrolejski palilnlk. V vsakem prostoru Vašega stanovanja, urada, bolniški sobi itd. zdrava gorkota, v najkrajšem času največje ko-si'o, ukusnejše nego na vsakem drugem ognjišču. 70% prihranka na gorivu. Pri „Rdečem križu44 v vojaških stavbenih oddelkih, bolniških vlakih, bolnicah v dunajskem stavbnem oddelku, c. kr. zrakoplovnem oddelku, vojašnicah, zdraviliščih in gospodinjstvih vpeijana. — Od K 19.40 naprej. — Menjava in poprava vseh zistemov. Cenik in reference pošilja Tovarna E. B. Klmpiftg Dunaj VII Kaiserstrasse 65. ROLINHRoche Se dob) 9 vseh lekarnah 6 X.«- Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, influenc a Kdo naj jemlje Sirolin ? Vsok. ki trpi na frajnem ka£lju- 3i V«dušljivi,kal«rim Sirolin tndfno lažje |e obvaroval s* boteznLntgo jo zdraviti. olehča naduho Osebe s kroničnim kafarom bronhijav, ki & Sirolinom ozdrave. Oi«nc« noouno. # Skrofuznt of roci,pri katerih učinkujeSirolm z. ugodnim vspahom na splošni pocufek. Stran IV. »EDINOST« št. 337. V Trs tu, dne 5. decembra 1915. (Mede podaljSaaJa desetletnih (grobov. Mestni magistrat naznanja, da se moreje desetletne pogodbe za grobove, sklenjeno I. 1905., podaljšati najkasneje 31. marca 1. 1916. Ko preide ta rok, bodo ostali ne-podaljšani grobovi na razpolago občini. -Imenik dotičnih prostorov v 10letnem zakupu, ki sedaj zapadejo, je na vpogled v pisarni V sekcije na mestnem magistratu in pri pokopališčnem nadzorstvu (inspektoratu) pri Sv. Ani. — Mestni magistrat Dne 1. decembra 1915. Mislimo na bodočnost! — Dunajska > Neue Freie Presse« je priobčila te dni članek, ki je vzbudil veliko pozornost v političnem svetu. Govoril je namreč o pripravah za reševanje notranjih razmer v monarhiji po vojni. To bodi v memen-to tudi Slovencem in njihovim vodilnim politikom. Tudi mi se moramo pripravljati za bodočnost, ako nočemo, da nas dogodki ne zalote nepripravljene in da ne zamudimo velikih trenotkov v škodo, ki bi se morda ne dala več popraviti. Čeprav živimo v izjemnih razmerah, v katerih mora "olitično življenje in delovanje mirovati, vendar ne smemo pozabljati skrbi za bodočnost. Naši voditelji naj na primernih sestankih pretresavajo potrebe naroda in naj iščejo sredstev in načina, kako zacelimo rane, materijalne in etične, ki nam jih je vsem zadal sedanji težki čas. S tem predmetom se bavi tudi pulski >Hrvatski list« in piše med drugim: »Mo ramo naglasiti, da posebno mi Hrvatje in Slovenci na jugu, ki smo državotvoren in državo podpirajoč živelj, zaslužujemo popolno zaupanje, ker jamčimo s svojim delom, da bomo vsikdar najodločneje pobijali vse tisto, kar bi bilo v nasprotstvu z zakonitimi in svetimi našimi težnjami po samostojnem življenju v monarhiji v skladu z njenimi narodi. Hočemo delati za obče dobro monarhije, ker se izpostavljajo »Soči", Štokova „Boj za dom" in razno drugo. Ker že dolgo časa ni bilo nobene prireditve, se odbor nadeja obilne udeležbe. Vstop prost. Darovi raj se prinesejo v otroški vrtec dobro živili in z natančnim imenom. Umrli Prijavljeni dne 4 t. in. na me-i^em. fitikatu ; C ado rini hruest, 67 let, ul dei Oapitelli šter. 5: 8j let, let, ul. dtlle Acque žt. 6; Merch on Secolino, 10 mesecev, ul. dei Piccardi št. 80; Premudo German, let, ul della Concordia št 5; Bergoč Ana, 79 let. ul. della Barriera vecchin št. 10; Filipič Marija, 28 let. Sv. Mar. Magdalena sp. št. 9fi; Čifciš-nik Ana, 87 let, ul. Kisorto št. 5; Maknc Doroteja iz neke bolnišnice v d urici; Tomš č Fran, 6T» let. iz neke boln šnice v Gorici; Bulfon Ernani, 67 It t, iz neke bolnišnice v Gorici; Vram huggero, G3 let, uL della Madonnina št. 34; Drocher Hektor, 24 dui, Ćarbola zg. št. 06. V mestni bolnišnici dne 3. t. m.: Leveč Ana, 84 l«-t; Legiša Ivan, 90 let; Ćeh Marija. 78 let; Kale Anton, 77 let; Berti Nedelj ko, 56 it t; Stakul Eraestina, 22 let; Vasiljkovič Mihael, 41 let. Darovi Rodbina GregoriČ-Sorn daruje v spomin hrabre smrti na srbsk- m bojišču padlega sina in svaka g. Josipa Gregorića podružnici CMI> pri Sv. Jakobu 10 K, podružnici CM D pri ov. Mar. Magd. zgornji 10 & in za sirote na bojišču padlih vojakov 10 K. — Skupaj 30 K, kateri znesek hrani vloga T. P. H. J. Stoka je nabral pred nekaj dnevi med dobrimi in mirniiri ljudmi za CMD K 46. -- Denar hrani nabiralec. Za božičnico so darovali na polo gdč. Stane Pertotove: Rojančan 1 K, Ivanka Mikolir iz Ro-iana 2 K, V. Hrabar,ek 2 K, F. Stergar 2 K. N. N". 40 vio., A bin An/.ič 2 K, Eleonora Pjerotič 2 K, Mirko .Poljšak, Šmarje 2 K. dr. Egon Start1 10 K Danilo Kcrdan 5 K. Adela Košuta, Iiojan 5 K, dr. vau Kismondo 2 K, dr. Miroslav Kvekič 5 K, Marija Žerovec 2 K. Za božičnico podružnice CMD v Rojanu so da rovali nadalje na polo gospe Pavle Gržinove : 5 K Piemru; 4 K Gregorec Fran; 3 K Jakob Bole; zanjo Številni naši junaki, toda pričakuje- po 2 K: Slovenec Barkovljan 108, Klavora Roža; mo. da dobimo za to tudi stvarna priznanja, ki bodo dokazovala, da pravica ni izumrla, a . "„ . . .. - . . iu da bo po sedanjih težkih izkušnjah še kaj odločnega in naklonjenega razpoloženja napram vsem, pa tudi hrvatskemu iu slovenskemu narodu, tej zvesti in ne-tnajni straži na jugu monarhije«! Vodstvo otroškega vrtca na Vrdelcl vabi na M i k I a v ž e v večer, katerega priredi danes, 5. t. m. ob 4 in pol popoldne v prostorih »Gospodarskega uruštva« na Vrdclci. Spored je sledeči: S. Gregorčič: »Soči«, deklamacija. 2. J. Steka: * Mu tasti muzikant«, igra. 3. Burka. 4. Nastop Miklavža. — Vstopnina za odrasle 30 vinarjev, sedeži 10 vinarjev. Ker je čisti dobiček namenjen za obdaritev naših malčkov, se vodstvo nadeja obilne udeležbe. Podružnica C. M. D. v Rojanu priredi c-anes popoldne ob 4 v prostorih konsum-nega društva pri cerkvi Miklavžev večer, na katerem nastopi sv. Miklavž s svojim sijajnim spremstvom. Pride pa zato, da vidi in sliši, kaj in koliko so se pridni otroci naučili v aružbinem otroškem vrtcu, pod vodstvom gospice vrtnarice Resove. Ce pride sv. Miklavž z nebes pa tja v Rojan, torej tako neizmerno daleč, koliko lažje pridejo ljubitelji naših malčkov, ki imajo le malo korakov do konsumnega društva. Pridite torej, da se poveselite nad marljivostjo in zvonkimi glasovi, ki vam bodo hvaležno doneli nasproti iz nežnih otroških ustec! Po nastopu naših malčkov bo razdelitev darov. Ouiejite\ izdelovanja piva. V interesu zalog »ečinena se je že opetovano potom naredb odredila omejitev produkcije piva, vsikdar za večmesečno dobo. Ta omeii-tev se je bila za meseca septembra in december 1915. določila v smislu, da ni sme ti i/.delati več nego 90 odstotkov povprečne produkcije v istih mesecih obratnih let 1911—1912 in 1912—1913. Po sedanjem stanju je pa ječmen, oziroma množina sladu, ki se more staviti avstrijski pivovar-ski industriji na razoolago za letošnje obratno leto. mnogo manjša, nego je potrebno za izdelavo 9IX0 normalne produkcije. Veliko neugodneji položaj, v katerem se avstrijska pivovarska industrija nahaja napram ogrski pivovarski industriji, mnogo bogateje preskrbljeni z ječmenom, se sicer po malem delu vzravnava s tem. da je avstrijski pivovarski industriji dopuščena noraba omejene množine sladkorja kot nadomestilo za slad. Vzlic temu je nadaljnja omejitev produkcije piva. nego je bila odrejena doslel, neizogibna. V smislu odreja ministerijalna naredba, za sedaj za mesec december 1915 do vštetega marca 1916, da ni smeti izdelovati več, nego 55°c normalne produkcije in da se oddajanje pivovarskih pravic, ki jih posamezne pivovarne niso izkoriščale, sme vršiti le v omejenem obsegu. Za pivovarne srednjega in najmanjega obratnega obsega je meja nekoliko potegnjena preko meje dopustne produkcije. Te pivovarne morejo namreč dosegati 60. oziroma 65% svoje normalne produkcije. Za vse otroke iz Rocoia pride Miklavž danes, ▼ nedeljo, ob 3 popoldne v otroški vrtec, kamor naj se tudi pošiljajo darovi. Danes ob 3 popoldne priredi šentjakobska podružnica CMD v dvorani „Delavskega konsumnega društva- svoj običajni Miklavžev večer. Kakor smo izvedeli, pripelje letos sv. Miklavž s seboj tudi sv. Antona puščav-, n ka. Spored je zelo zanimiv. Petje, dekla- j macije. prizori. Na glasovir bosta igrala go- i spoda Laha. Vstop prost. Darovi za gojence' otroškega vrtca naj se pošiljajo v otroški vrtec, za druge osebe naj se pa izroče ^e. RozI Pečarjevi v „Delavskem konsumnem društvu, bentjakobčam in drugi prijatelji podružnice, pridite na ta Miklavžev večer. Miklavžev večer. Svetoivanska podružnica CMD priredi slovenskim otrokom Mi-; Klavžev večer. Na sporedu je Gregorčičeva1 po I K : Hočevar Franci, Josip Turk. Drago t in Bandel, Piščanc Niko, Anton Bremic, Belja. Puhar; 40 vin. Može; 20 vin. Uotič. — Na polo gosp. Matije Lavrecriča; K. lti'40 vesela družba ; po 2 K: Vuga, Fr ncl, Burger, Fr. Matejčič, dr čermak, di B.. dr Ma*ej Pretner, dr. Rvbar, Albin Anžič. Anton Klun iz Gorice, dr. »lavlk, G. Preuiru; {.o 1 K: Dekle v a. Jeglič. Volk. Marija Rebck, dr. Wilf:iB. A Kutin, dr. Pirjevee, ip Corr-dini K 10, Avgust Brisch-\veiler K 20, J. Carbonciob Jakob Bologna, Ivan Felluga, Dan Bologna, Schifflin, Jo-ip Dagri, A Oj/. Chieco. Don Vascotto. Nikolaj Cbeleri, Iv. Vasc-.tto. vsak jo 2 K skupaj K 20, občina Izola K 20, Buz . lich k 10, Josip Mares K 10, N. N. -K 10. učitelj - ki /bor K 18, Filip Ralza K 6, Anton Pegan K (i, Ivan Degrassi, Anton Raves, Ivan Benvenuti, vmk po 1 K, skupaj K 3. — Skupaj K 59 Doslej izkazanih K 19.039-91. — Celotna sveta K l«Uy8-i'2. Darovi, doSli ces. komisarju. Henrik Pregel K 150 za avstrijski Rdeči križ in K 100 za oja-ki dan" ; tvrdka Ed. Kandegger & C. povodom 2. decembra K 50 za , šolski sejem" ; Ivan Klun K 100 za vojake na bojišču in K 20 7a bol^a-vki Rdeči križ ; tvrdka bratje Petnnia K 25 za "vojaški dan", K 25 za v korist vdovinskemu in sirotinskemu skladu, K 2} v korist skladu za brozposelne in £ 50 za bolga:sUi Rdeči križ; j^ovodom 67-letnice vladanja našega cesarja A. G. K 20 za vojake na bojišču, K 10 za tol-araki Bdeči križ iu K 10 za R'ieči poluir.esec; Josipina Fidler pl. Isarborn K 10 za „vojaški sejem' ; Ivanka Giorguli z Opčin K 25 za vojaški djn" ; inž. Domenik Pulgher K :0 za božične darove vojakom na bojišču ; Emil Moller K 2n za ^voja.-itki dan" in K 25 za bolgarski Rdeči križ; vod>tvo d*kliške ljud-ke šole .Nadvojvodinja Štefanija" (: ola sester benediktlnk) K 13 7(i, zbranih me 1 učenkami za vojake na bo« bojišču ; p tvodom 67 letn:ce vladanja Njega Veličanstva c« arja učitelj-ko§ osobje mestne ljudske šole v ulici Paolo Veronese K 35 za vojake na bojiš u; Marija vdora Hochwind K 10 za ^vojaški dan ; Alojzij l.ordschue-der K 50 za vojaka na bojišča in K .0 za ranjene vojake, nahajajoče se v vojnih la/.aretih nt Krasu; Kari GergiČ K 10 za vojake na bojišču; Kari Martinolich in ^ia K 20 ;a br-Žične tlarove vojakom na bojišču in K 20 v korist zdravniške postaje ; tvrdka Mihael Truden K 50 ▼ korist vdovinskemu in sirotinskema sklada, K 50 za ranjena v „vojaški dan". Povodom 67letnice vladanj* Njegovega Veličanstva cesarja so došli ces. komi-aria s'eier-i nadaljui darovi: „As-.ooiazione Operaia Trle^tinaJ 100 v kertst družinam vojiil.ov na bojišču: upravni odbor ljudska kuhinje h. 5?) v korist tkiadu za brezpe-svlne; lekarna .Picciola* 10 za oožična darove vojakom na bojišča; tvrd« » (f. Stanich K 30 v isti namen; Anstid C&racaii^ K M) za .šolski sejem" ; učiteljsko oeobje italijanske ljudske tole na Vrdelci K 10 za vojake ua bojišču; I.inda ia kom. dr. Sclpi-»n pL SandrinelH K 50 za „šolski sejem"; omizje društva „Siidmark" v restavraciji „AHa Cittš dl Francoforte" K 20 za »vojaški dan"; od-ve nik dr. Matija P.etner K 50 v korist vdovin-skemn in ^irotinskemn sklada, K 23 za „vojaški daa" in K HJ v korist beguncem s Primorskega; t\rdka Nasledniki Petra Tavolato K 23 za vojake na bojišču : odvetnik dr. Georgiadis iu soproga K 50 za „vojaški dan* ; Jadranska banka K 100 za „vojaški dan- ; Loreuc Gouano K 10 v korist vdo-vinskemu in sirotinskema skladu; družica Girolam Demarehi K ti za vojake na bojišču; podružnica banke „Union- K lž>0 za „S^Isoi sejem"; baron Fortuuat pL Vivante in soproga K 100 v isti namen ; Anton Rastelli K 2 "j damskemu odboru za vojake na bojišču povodom „šo.skega sejm*-. — ( rajniki tržaške oijarne so poslali K lub*30 v korist avstrijskega Rdečega križa (XIV prispevek) Izpred sodlSčn. Lačen ie ML 17ietiii Suić Jurij, iz Postire v Dahiiaciji doma, je hodil po Trstu brez dela in cven-ka. Prišedši pred pekarno Frančiške Ko-vaeič v ulici Boccaccio, je videl, kako so razkladali iz zaboja kruh. »Zakaj bi prodajal dolg čas iačen iu teptai tržaški tlak brez cvenka v žepu«, si je mislil Jurij. O-gledal se je na levo in desno. Pri zaboju ni bilo nikogar in — sinuk en kržič pod pazduho ter hajd v dir. A glej smolo! Oko moža postave pa je videlo to: Jur-čka so ujeli, odvzeli mu kruh, izročili gospodinji kržič, njega pa v hotel Coroneo. Pri razpravi, ki se je vršila v zaporih, je Jurij priznal in jokaje povedal, da je bil brez denarja in da je bil lačen. Iskal da je dela, a ga ni našel. Sodnik ga je milostno sodil in mu prisodil samo 24 ur zapora, kar je Jurče tudi sprejel. I PRIPOROČLJIVE TURSKE Velika partija Ivan Bldovec večletni vodja trgovine Kat. ud. Mulej naznanja cenj. « b-činstvu. da je odprl svojo lastno trgovino jestvin n kolonij al nega blaga v ul. Campanile 13 ter se toplo pript roča za cbilen obisk. Cene zmerne. — P strežba točna. 2206 B DIOAO* Tri-t- via Torrente 30, I. u. Damska H« lUtJISr krojaču i ca. — Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. 337 Steni $rSKa ž^anjnrna jSr; ^ Via Cavana 5. Bogat izber likerjev; grški iu francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum Cene nizke. Izber grenčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mistici iz Šija. — Filijal-a na vogalu ul. del Teatro in ulice deli'Orologio. — Ss priporoča Andrej Antonopulo. * ZOBOZDRAVNIK ^ Dr. J.Čermak j In le preselil In ordinira sedal v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. ttiraMe? MieSiiiMirasji. UNETNI ZOBJE. ,WlsL olonikHipo5,z, najfinejše vrste in čoKoIstla. rioske mu - Emeofalski it Skladište (ss braije TommasIr.I) izmojejo se naročila na iloželo po psvzstlu. eiii TRST, Vfa T©rrenfe SSv. 14, T&5T Zal ©sa uslro]č)?iih k^ž Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potraščift za s^diarle. Ivan Krie Trsi, Piazza S. Glovannl 1 — - "t —--knkiniakih in klatankik pot: eo- ^SlOfla UiB od W in pUMn, šktfov vreat, liktr in kad, H>dtekoT, lopa& rii>>, sit in biakomlaft kote t, jarbaa^v in metal ter mnogo dragih ? to stroko mm mm Trn sprnljM pradmaior. PriP^rViO ar0)0 trgormo a kukin}cko poaodo vsaka vrste bodi samlje amaila, koaitatja ali einka, od nadalia paaamantorje, klatka itd. pipa, krogca, aaa^ja in stakleao Za za nnoi. Emllla čerasatd Trst Campo S. Olscomo 2 Priporoča ccnjcn. občinstvu svojo trgovino pisarniških in Šolskih pofrcteln Prodaja razglednic In Igrač vseh vrst« Pro4ololo se tudi iwHvw!ki v s!iv. Itz!to. ASSICUR/^iOfti ižiias ' (Občna zavarcvalniea v Trstu). Ustanovljena I. 1831 Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1914. K 480,984,656.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1914: K 1,295,816,563. Plačana podvračila od leta I8S1 do 31. decembr: ! t ! Trst, Via Cassa di Risparmio Stev. 5 (Lastno poslopje) KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis/na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vr* dnostne papir e in blago ležeče v iavrih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA VLOGE NA KNJIŽICE % od dneva vloge do dneva vzdiha. Rent ni davek plačuje banka iz OBRESTOVAN JE VLOG na teke čem in iiro-račuou po ' oru. FILIJALlvE: DUBROVNIK KOTOR LI? BLJANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI. ČEKI iN NA KAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČ/A. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOITRSNr KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTER'JE. URADNE URE: Od 9 do 121/, pop. In Od 21/, dO 5 pop. ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITf Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 ;n 267(3. ESKOMP? MENIC mul »mi li a g li i i__i ju U_l.iJi km posojilnica in hranilnica POSOJILA 3AJE za vknjižbo 5 l/M •/• na menice po 6*/0 na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4 'Ul® Večje stalne vloge in vloge na (ek. račun po dogovoru. Rentiil davek dlatajt zavod tam. - Vlon ie lahko h eno kron«. - ODDAJA domaČe nabiralnike uSicfx III-IIIII regtitruvana zadruga z omejenim poroštvom TRST - Plazma dei I a Caserms štv. 2, I. nad. - TRST fv lastni palafl) vhod po glavnih stopn;lrah. Poetno hranilairni raćan lb 004. TEGEtX»N ^t. 052 i Ima varnostno celico (sofe deposits) za »hr?-abc rredno-t- j nih listin, dolrameotov in raznih drag.h vrednot, spolnom* i varno proti nlomti in p