lako nizke, da so dosegljive vsemi Gorenjska ^ Banka Banka d po.dubom OBRESTNE MERE ZA POSOJILA AVTOHIŠA VRTAČ @h *ranl <™D Delavska 4, Strazišče pri Kranju AftJNdl Email:avtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si ABM /9 f 0 #14II http://www.avtohisavrtac.si VOV/dfO'VfV WILFAN Menjalnice GSepremičnine Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič naravna gazirana voda (1(o)Iim™©IESGLAS Leto LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 52 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 7. julija 1998 Poletne prireditve - kljub dežju Vrhunski koncerti, hvaležno občinstvo Nalivi konec minulega tedna so tako kot že lani najbolj ponagajali glasbenim prireditvam Imago Slovenie v Kranju. Otvoritveni koncert orkestra slovenske blejski Festivalni dvorani. Z vrta kranjskega gradu Khislstein je nevihta že v četrtek zvečer pregnala Big Band s pevko Alenko Godec, podobno pa je bilo tudi v petek zvečer, ko se je stočlanski Simfonični orkester s solistko Ano Pusar Jerič moral prav tako seliti v športno dvorano na Planini. Maloštevilna publika pa je bila zato tembolj hvaležna za glasbene užitke. Podobno - toda v prepolni cerkvi v Se-ničnem je bilo minuli četrtek zvečer na koncertu svetovno uveljavljene flavtistke Irene Grafenauer in klarinetista Mateja Bekavca. Poslušalci so se bili voljni raziti šele po treh glasbenih dodatkih. Začetek Festivala violina Bled '98 je v blejski Festivalni dvorani v soboto zvečer uvedel imeniten koncert Orkestra slovenske opere s solisti - Olgo Gracelj, Jurijem Rejo ter Jernejem Brencetom in Helfriedom Fistrom. Navdušeno občinstvo, ki sicer ni povsem napolnilo dvorane, je izvajalce, ki jim je dirigiral Aleksander Spasič, nagradilo s hvaležnim aplavzom. • L.M., foto: Tina Doki opere in baleta v Ugodnosti za goste Bohinja S kartico je dopust cenejši Ribčev Laz - Na območju Bohinjskega jezera velja od 1. julija do 31. avgusta poseben obalni in prometni red, ki med drugim predvideva tudi plačilo parkirnine in nadomestila za uporabo gozdne ceste proti planinam Voje, Vogar in Blato. Gostje, ki v Bohinju prenočujejo in plačujejo tudi takso, lahko pridobijo kartico Gost Bohinja, ki jim za dvakratno ceno enodnevnega parkiranja v prvi coni omogoča brezplačno parkiranje na vseh javnih parkiriščih na območju občine ter popuste pri plačilu vstopnine za oglede naravnih znamenitosti, pri obisku muzejev ter pri koriščenju gostinskih in drugih storitev. Vse ugodnosti so navedene v Turističnem vodiču, ki ga je v nakladi 3000 izvodov izdala občina, pripravil pa ga je Gorenjski glas. • CZ. V Kropi je bil spet Kovaški šmaren Prebujanje iz kovaškega sna Kovaški šmaren pomeni začetek prebujanja iz kovaškega sna, ki po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Borisa Mikoliča že vse predolgo mrtvi samozavedanje, spomin in občutenje lastnih korenin. Petdeset let Doma starejših občanov Preddvor Piknik s svojci, uvod v Abrahama V začetku poletja pripravi osebje preddvorskega doma starostnikov skupno srečanje s svojci. Letošnje je že četrto, z njim pa so začeli praznovati petdesetletnico te ustanove. Preddvor, 4. julija - Toliko ljudi, kot jih je bilo ob letošnjem tradicionalnem pikniku s svojci, na I urnu še ni bilo, je v sončnem sobotnem dopoldnevu dejal direktor DAN VESELJA in ZABAVE V nedeljo, 12. julija, od 10. ure dalje v kampu Šobec Otroški ŽIV ŽAV z Romano Krajnčan in Avsenikov večer od 18. ure dalje. R D I O Iz POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure KRANJSKI POLETNI JAZZ FESTIVAL PUNGERT 18.6. • 1.8. Na koncu starega dela mesta Kranja ietitek9.lohW30 JAZZ BRASS cefrfe* jg7.ob«130TONE JANŠA »PETAR UGRIN.gosiHMKgroM Ministrstvo io kulturo, MOK, gcstlžže krni KŠK • študentski senfb, Radio KronL Cofe galerijo Pungeit J&JJgodna prodaja kurilnega olja PETROL Informacije in naročila: Skladišče: Medvode 061/611-340 Bencinski servis: Radovljica 064/715-242 tega doma za stare Peter Stare. Prirejajo jih že kar nekaj let, vse z namenom, da bi starim ljudem olajšali prilagajanje na domsko življenje. V preddvorskem domu živi 187 starih in večina tistih, ki so kolikor toliko zdravi in gibljivi, se jih je udeležila prijetnega sobotnega dogodka. Prisluhnili so domačemu Triu Storžič, pa Andreju Šifrerju in drugim, ki so vedrili sobotno srečanje. Dogodku, ki je prvi letos spomnil na bližajočega se Ambrahama te ustanove, ISSN 0352-6666 jih bo do jeseni sledilo še nekaj, od koncertov in likovne kolonije do osrednje proslave, ki bo slovesno obeležila petdesetletnico. -• D.Ž., foto: Tina Doki 9770352666001 PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENIJA IN SVET IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Pomemben dogodek za Slovenijo Škof Slomšek bo svetnik Lahko se zgodi, da bo papež Janez Pavel II prišel ponovno v Slovenijo in razglasil Antona Martina Slomška za blaženega. Kranj, 7. julija - Vatikanska kongregacija za svetniške zadeve je ob navzočnosti papeža Janeza Pavla II objavila trinajst odlokov, s katerimi se zaključuje postopek za razglasitev svetništva oziroma blaženosti. Med njimi je tudi odlok, ki nekdanjemu mariborskemu škofu Antonu Martinu Slomšku priznava vse pogoje za blaženost. Slovenija bo tako dobila prvega svetnika, ali kot je dejal mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki se je udeležil slovenosti v Vatikanu, s tem dobiva svetost tudi ves slovenski narod. Doslej je bila anonimna, sedaj pa dobiva svetovne razsežnosti. Prizadevanja za Slomškovo svetost so se začela že pred sedemdesetimi leti, sedaj pa je cilj dosežen. Kako in kdaj bo razglašena svetost, še ni znano. Tudi ne, kje. Ni izključeno, da bi nas ob tej priložnosti ponovno obiskal papež. Jeseni bo papež obiskal Hrvaško in razglasil za svetega škofa in kasnejšega kardinala Alojzija Stepinca. Antob Martin Slomšek je bil Prešernov sodobnik. Oba sta bila rojena leta 1800. Slomšek je umrl leta 1862, bil pa je dobrotnik teolog, pisatelj in pesnik. Sedež lavantinske škofije je prenesel v Maribor. Bil je velik Slovenec. V postopku za blažene je še nekaj Slovencev. Najbolj znan je "indijanski škof" Friderik Baraga. • J.Košnjek Strategija vojaške obrambe Slovenije Preveč politike, premalo stroke Pri vrstnem redu sprejemanja dokumentov smo izbrali obraten vrstni red kot je običajen v članicah Nata. Ljubljana, 7. julija - To je bil eden od očitkov, izrečen vladi in ministrstvu za obrambo na javni predstavitvi mnenj o predlogu strategije vojaške obrambe Slovenije v državnem zboru. Posebno kritičen je bil dr. Anton Bebler s katedre za obrambo Fakultete za družbene vede, ki je povedal, da njegova katedra ni sodelovala pri nastajanju dokumenta, ki je predvsem program političnih želja, manjka pa strokovnosti. V državah Nata sprejmejo najprej strategijo nacionalne varnosti, nato obrambe in šele potem vojaške obrambe, pri nas pa smo, tako kot v bivši Jugoslaviji in Sovjetski zvezi, izbrali obraten vrstni red. Predlagal je državnemu zboru, naj zadolži vlado za spremembo resolucije o izhodiščih nacionalne varnosti, ki je že presežena, izdela pa naj se tudi temeljna strategija nacionalne varnosti. Ob dr. Beblerju so tudi drugi govorci kritizirali, da po sedmih letih samostojnosti še nimamo povezanega varnostnega in vojaškega sistema in da še nimamo urejenega sistema poveljevanja in vodenja. Predlagani strategiji marsikaj manjka. Med drugim niso omenjeni bojna pripravljenost, načrt razvoja in uporabe sil, domovinska vzgoja, mobilizacija, urjenje, materialna in zdravstvena plat. Predlogu naše strategije so tudi očitali, da preveč kopira ameriško, kar ni realno, saj so globalni interesi Amerike drugačni od obrambnih interesov Slovenije. • J.Košnjek ________________________ KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Uporabite lahko tudi KUPON B iz LETOPISA GORENJSKA 97/98. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 "Srečanje v moji deželi" v Ribnici Ime in priimek, naslov: Naročam.objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: Ne zgolj srečanje, tudi sodelovanje in prijateljstvo Tako je v nagovoru izseljencem, zdomcem in zamejcem na nedeljskem srečanju dejal predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Janez Bogataj. Sicer pa je dež motil zanimivo prireditev. Ribnica, 7. julija - Vrhunec in zaključek vsakoletnega druženja Slovencev, ki živimo doma, s Slovenci po svetu, v izseljeništvu, zamejstvu in zdomstvu, ki je bil v nedeljo znova v znameniti Ribnici (Turki so jo 27-krat požgali, vendar so jo domačini znova in znova postavili na noge), je žal pokravil dež. Vendar je nekaj tisoč udeležencev iz domovine in tujine vztrajalo, organizatorji pa so, razen večerne veselice, spravili program pod streho. Srečanje v moji deželi, kot se sedaj imenuje ta prireditev, ima kan Frank Perkovich iz Pensilvanije. Uvod v popoldanski del je bila maša v farni cerkvi Sv. Štefana v Ribnici, ki jo je ob asistenci številnih duhovnikov in domačega župnika in dekana Maksa Ipavca daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Vernike je spomnil, da je bila nedelja velik praznik, ne le zaradi srečanja izseljencev, ampak zaradi praznika Svetih Cirila in Metoda iz Soluna, ki sta tudi naša, slovenska svetnika. Nadškof je opozoril na pomen sinode, ki se še začenja, in izrazil upanje, da se Predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Janez Bogataj in podpredsednik vlade Marjan Podobnik. Mašo za izseljence je v ribniški cerkvi daroval ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode korenine v letu 1959, ko je bil prvič organiziran Izselje-niški piknik. Enkratna prireditev je imela precej let domovinsko pravico v Skofji Loki, potem pa so jo selili v druge kraje, med drugim v Dolenjske Toplice, v Postojno in v Ribnico. Ribničani so pripravili bogat program, ki se je začel že v začetku tedna, končal pa v nedeljo. Ribničani so na stojnicah na glavni ulici predstavili izumirajočo domačo obrt, v znameniti cerkvi Nova Štifta pa je bila "polka maša" s slovenskoameriškimi glasbeniki, ki jo je daroval frančiš- končuje procest ateizacije Slovenije. Krščanstvo in katoliška Cerkev sta Slovencu najbolj domača in najbolj slovenska, je dejal in pozval k zvestobi Cerkvi, ki se mora še bolj uveljaviti v javnem življenju. Prevoz nevestine bale po ribniško, ki mora obvezno imeti med 70 in 100 kosi najrazličnejšega blaga, je ogrel občinstvo, ki je vztrajalo v nalivu na vrtu Ribniškega gradu. Tudi petelin in koza nista manjkala, petelin tudi zato, ker je simbol rodnosti. Stari ribniški običaj prevoza bale in poroke so odlično Ribniški rodovi s suho robo izpeljali Turistično društvo Ribnica, Etnološko društvo Hrovača in KUD Ribnica, Slemena in Dolenja vas. Kar nekaj govorcev se je zvrstilo na odru. Dobrodošlico gostitelja je izrekel ribniški župan Jože Tanko. Čeprav znamo v Ribnici narediti prav vse, vremena le ne moremo ustvariti, je dejal. Dr. Janez Bogataj, predsednik Slovenske izseljenske matice je spomnil, da je srečanje lepa beseda. Srečanje je lahko tudi sodelovanje in prijateljstvo in na tem bomo morali graditi v prihodnjem tisočletju. Podpredsednik vlade Marjan Podobnik je izrekel zahvalo Slovencem po svetu, ki vztrajajo v zvestobi svojemu narodu, jeziku in kulturi, in izrazil upanje, da bodo tako počeli tudi mlajši. Z dobrimi željami in upanjem, da bomo ostali Slovenci složni ne glede kje živimo in da bo Slovenija država in domovina vseh Slovencev, so rojake nagovorili še državna sekretarka za Slovence po svetu Mihaela Logar in poslanci državnega zbora, domačin Benjamin Henigman ter Marjan Schifrer in Janez Janša. • Besedilo in slike J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Liberalna demokracija Tržič Poziv poslancem Tržič, 7. julija - Jutri bo državni zbor sprejemal spremembe zakona o financiranju občin. Občinski odbor LDS Tržič pri tem poziva poslance, še posebej gorenjske, da podprejo spremembe, ki bodo skladne s predlaganim konceptom. S tem bodo preprečili . neupravičeno prelivanje denarja (takoimenovane občinske subvencije) iz enih občin v druge. Zaradi tega so bile med najbolj oškodovanimi občinami Cerklje, Tržič, Železniki in Žiri. To niso bogate občine in same rabijo denar za razvoj. • J.K. Burna konferenca Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor ostaja predsednik Ljubljana, 7. julija - Čeprav sta bila predloga deklaracije o obsodbi prejšnjega režima in izjave o spravi zavrnjena, bo Združena lista nadaljevala pogovore na to temo. Predloga besedil, ki sta bila pripravljena na skoraj desetih srečanjih predstavnikov parlamentarnih strank, je konferenca Združene liste socialnih demokratov zavrnila. Vendar za seboj glede pogovorov na to temo ni zaprla vrat: v posebni izjavi so izrekli pripravljenost za sodelovanje pri iskanju širšega soglasja o polpretekli zgodovini, vendar stranka poudarja velik pomen NOB, obsoja narodno izdajstvo in kolaboracijo in zavrača komunizem kot nedemokratični sistem. Stranka soglaša z Resolucijo 1096 Sveta Evrope o ukrepih za odpravo dediščine nekdanjih totalitarnih komunističnih režimov. Ker je predsednik stranke Borut Pahor zahteval glasovanje o svoji zaupnici, je bilo to izvedeno: velika večina udeležencev konference je Pahorju izrekla zaupnico. Ko je konferenca zavračala predlagane dokumente, je menila, da Združena lista preveč popušča in dovoljuje obsodbo NOB in enačenje partizanstva s kolaboracijo in izdajstvom. Sprejem takih dokumentov bi pomenil začetek lova na čarovnice. • J.K. ^--------^6-------K--------W j? Tfgi.Ti^"')? pr AC Uredniška politiku: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednica: JoJJfcOL&Vi ULII9 Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Igor Kavčič Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija I ktannvitHi in i/Haiateli- Vol£'ak'Cvet0 ZaPlolnik,.Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik, Tina Doki / Priprava za tisk: Media Art, uMdiiuvucrj lAuajaivij. Kranj | T|sk. DEL0. tCr m jas0plsov in IeVij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, lelefaiu 064/222-917 / E-Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS ■* infoGg-guuusi /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. r ure / Časopis izhaja ob torkih m petkih. Naročnin: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po KRANJ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 140 SIT (K) HRK za prodajo na Hrvaškem) V Vsaj z razglednicami smo zanesljivo v evropskem vrhu Razglednico prodaja dobra fotografija Slovenci smo dobri kupci razglednic. Med tujimi turisti največ pišejo nizozemski turisti, ki na dopustu kupijo tudi do 30 razglednic. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA Kranj, 6. julija - Pred leti so bile slovenske razglednice prava katastrofa: motivno zastarele in slabe kvalitete. Danes je izdelovalcev razglednic kot listja in trave, huda konkurenca pa je pripeljala do tega, da je slovenska razglednica ena najlepših v Evropi. Pošta objavi razpis za razglednico, ki mora biti izdelana po poštnih standardih. Največji izdelovalci imajo tudi po 300 različnih razglednic. Šaljive ne gredo v promet, najbolje se na Gorenjskem prodaja krajevna alpska motivika. Ali Slovenci še pišemo in pi, bd5 seveda našel tudi dobre pošiljamo razglednice? Seve- razglednice, a je na splošno da. Ob družinskih in osebnih tako lepih in tako dobrih kot v praznikih, zanesljivo pa se z razglednico oglasimo znancem in prijateljem tedaj, ko imamo dovolj časa, ko smo na dopustu. Z razglednico nekako izpolnimo svojo »dolžnost«, ki jo čutimo do tistih, ki nam redno pišejo ali pa smo preprosto prepričani, da je lepo, da se znancem oglasimo z lepimi razgledniškimi pozdravi. Če smo bolj veseljaško razpoloženi, bomo namesto krajevnega motiva kupili kakšnega oslička z zabavnim besedilom, večinoma pa najraje posegamo po krajevnih motivih. Sloveniji v prodaji le malo. Vsaj pri razglednicah smo že v Evropi. Odlične so in veliko boljše kot v sosednjih državah na vzhodu in zahodu.«Očitno torej je, da je konkurenca rodila kvaliteto. Ob toliko »proizvajalcih« razglednic, kolikor jih imamo danes v Sloveniji, je uspela le kvaliteta. Tu ni in ne more biti nobene protekcije: na kupce ne moreš vplivati, posegli pa bodo po zares dobri razglednici v kvalitetnem tisku in z izvirnim in domiselnim motivom. Pošta ne prodaja Pred leti, tedaj, ko je po vsake razglednice vojni skoraj popolnoma zamrl turizem, so bile tudi slovenske razglednice - katastrofa! V oblikovnem, kvalitetnem in motivnem smislu je bila ponudba borna in zanič. Z lučjo pri belem dnevu bi tedaj iskali kaj lepega, novega, osvežujočega. Na policah je bilo nekaj Kako se z razglednico zasluži? Dobro, če znaš prodajati in če se slabim izdelkom ne podcenjuješ turista. Razglednice se še vedno kupujejo in se vedno bodo. Samo pomislite, koliko razglednic se proda na turističnih točkah, v planinskih domovih, tradicionalnih motivov iz kaj turističnih društvih, kioskih uf,.kohkostanhzalo8intoJe Tobaka, na poštah in tudi v trgovinah. Danes ni treba po bilo vse Kvalitetno v evropskem vrhu A kmalu so se začele na trgu pojavljati nove razglednice z novimi, svežimi motivi, kajti posamezniki so začutili, da na tem področju ni prave in dobre ponudbe. Ateljeji in zasebniki so začeli rasti kot gobe po dežju in zasuli trg z najrazličnejšimi motivi večinoma dobrih in kvalitetnih razglednic. Zaradi zaslužka, seveda, kajti »kšeft je kšeft« - vsak dela zato, da kaj zasluži. In če se zasluži z dobrimi razglednicami - zakaj pa ne? Danes je ponudba razglednic na slovenskem tržišču tako velika, da bi nam je zavidale veliko bolj turistično razvite države. Vsi tisti, s katerimi smo se pogovarjali in ki dobro poznajo tovrstni turistični izdelek tudi v drugih zahodnih državah, so si edini v mnenju, da je »pa v razglednicah Slovenija zanesljivo v evropski špici. Tako po števi razglednico le v kiosk, danes dobite razglednico v najmanjši trgovini, če hočete. Ponujajo se na vsakem koraku, dovolj poceni so - po 60 tolarjev -zato proizvajalci ob primerni kvaliteti in nakladi kar dobro zaslužijo. Koliko, razumljivo, ne pove nihče, da pa je dohodek v redu, pa prikimavajo vsi veliki ponudniki razglednic. Razumljivo je, da je izredno dobro prodajno mesto - pošta. Čeprav domala vsi, ki prodajajo razglednice, običajno ponudijo tudi znamko, je pošta tisti kraj, kjer se mudi veliko ljudi. A na pošti ne more prodajati kdorkoli: Pošta Slovenije vsako leto objavi razpis, na katerega se prijavi devet najmočnejših slovenskih zasebnikov. Pošta pa izbere le tiste, ki ustrezajo poštnim normativom, se pravi, da je njihova razglednica izdelana tako, da je primerna za optično odčitavanje. Na pošti so torej le tisti, ki sledijo tehnologiji, pošta pa pri izboru V Turističnem društvu Kranjska Gora, kjer je ponudba enako pestra kot povsod drugod, so od januarja do danes prodali 1.600 razglednic, večinoma z motivi Kranjske Gore in okolice. V Turističnem društvu Tržič tako kot v nekaterih drugih društvih poskrbijo za razglednice sami. To so razglednice ob raznih priložnostnih prireditvah, ki se skupaj z razglednicami s krajevnimi motivi, kot je Dovžanova sosteska in drugimi, dobro prodajajo ob raznih prireditvah. Te razglednice so na voljo v kampu, na poštah, v poslovalnici Kompasa na Ljubelju, kjer so jih v enem mesecu prodali 160. Z dobro razglednico se dobro zasluži Tudi v Turističnem društvu Radovljica založijo in tiskajo razglednice sami, imajo 11 različnih motivov, od panoramskih do raznih zgodovinskih značilnosti. Žal pa niso po poštnih standardih in jih na pošti zavračajo, kar Turistično društvo Radovljica pošti zameri, češ da tudi v tujini niso izdelane po poštnih standardih. Prodajo okoli 7 tisoč razglednic letno, po 40 tolarjev, od vsake razglednice je 13 tolarjev dobička. In kaj pravita dva izmed večjih dobaviteljev razglednic za Gorenjsko, Prežele d.o.o. Kranjska Gora in Sidarta d.o.o. Ljubljana? Direktor Sidarte d.o.o. iz Ljubljane Janez Skok: "Razglednice prodaja dobra fotografija in kvalitetna izdelava. Največje povpraševanje je po lepih motivih. Dobre razglednice so nekoliko dražje, poceni se prodaja kič in slaba kvaliteta. Z našimi razglednicami so stranke zadovoljne, to počnemo že deset let, mislim pa, da ima Slovenija izredno kvalitetne razglednice, če se primerjamo z zahodnimi državami. Razen tega se v Sloveniji da dobiti razglednico vsepovsod. Prodaja - o številkah ne bi govoril - se povečuje in je seveda odvisna od turističnega obiska." Direktor Prežele d.o.o. iz V zadnjem času naj bi bile v modi razgledince z različnimi Kranjske Gore Marko Čufar: izrezi, a prodajalci pravijo, da se moda ne prime, kajti še "Ze osem let se ukvarjamo s vedno se proda največ razglednic s klasičnimi oblikami. Tradicionalni motiv blejskega otočka in za kulturno priložnost še violina v ospredju... Najbolj zaželeni krajevni motivi Na Gorenjskem se proda vsaj 50 odstotkov razglednic s planinsko tematiko - Julijci, Bled, Bohinj, nekoliko manj razglednic s športnimi motivi. Najboljšo izbiro imajo že po tradiciji in zaradi svojega poslanstva turistična društva. V turističnih društvih tudi najbolj vedo, kako je z današnjo slovensko razglednico. vendar pa zanesljivo prinaša dober dodaten vir zaslužka. Turistično društvo Bohinj: "Proizvajalcev razglednic je v Sloveniji vsak dan več. Zdaj imamo na policah najmanj sto motivov različnih razglednic. Prevladujejo pa razglednice Prezelca iz Kranjske Gore, Sidarte Ljubljana in nekaterih drugih večjih proizvajalcev. Največ razglednic izključno z motivi Julijcev in Bohinja kupijo tujci, ki tudi več pišejo kot domači. Prodajajo se krajevni motivi, manj razne rožice in srčki, res pa je,da proizvajalci vsak dan ponujajo tudi nestandardne oblike razglednic- v obliki krogcev, steklenic, srčkov, a po naših izkušnjah je na trgu še vedno najbolj zaželena klasična oblika manjše ali večje razglednice. S prodajo razglednic se seveda tudi nekaj dodatno zasluži." Prodaja odvisna od turističenga obiska Turistično društvo Bled: »V našem društvu nimamo le lepih motivov Bleda in Alp, ampak tudi Bovca in primorskih krajev. Proizvajalci se neizmerno trudijo, da bi pro- Nekaj gorenjskih turističnih društev smo vprašali, kako je s prodajo razglednic, kakšno je povpraševanje in kakšna ponudba. Razumljivo je, da lu, motivih in predvsem po upošteva seveda tudi motivno prodaja razglednic ni njihova kvaliteti. Če potuješ po Evro- plat razglednic. najbolj donosna dejavnost, dali, zato prinašajo vedno nove in nove motive. Imamo nekaj zelo dobrih gorenjskih izdelovalcev razglednic, zelo velika ponudba pa je iz Celja. Tam je ogromno zasebnikov, ki se ukvarjajo z razglednicami. V zadnjem času poskušajo prodreti z raznimi novimi oblikami razglednic, kot je na primer izrezano jezero ali grad, vendar gredo take razglednice bolj slabo v prodajo. Tujci, ki največ kupujejo, se še vedno bolj ogrevajo za klasične razglednice. Zelo veliko razglednic kupijo Nizozemci - tudi 20 do 30 razglednic naenkrat. Na policah imamo tudi razne hudomušne razglednice, ki pa jih redkokdo kupi, razen tega ponujamo še prelepe Gasparijeve motive, ki pa so bolj zaželeni v zimskih mesecih. Včasih smo prodali 40 tisoč razglednic na leto, zdaj pa okoli 15 tisoč - prodaja se počasi izboljšuje, je pa seveda najbolj odvisna od turističnega obiska." prodajo razglednic, prodaja je v redu, ponujamo okoli 300 različnih motivov. Slovenska razglednica je v samem evropskem vrhu, konkurenca je napravila svoje. Ne smeš pa zaspati: vedno znova moraš tržišču ponuditi nove in nove motive. Sam fotografiram in ker živim v hribih, imam to prednost, da najdem odlične posnetke, tako, da včasih kdo vpraša, če je posnetek nastal s filtrom. Ne - ni, zaradi bivanja v hribih lahko ujamem motiv v vseh mavričnih barvah. Razglednico je treba znati ponuditi, zato sam prodajalcem nudim tudi stojala z mojimi razglednicami. Kupec se ustavi, če vidi veliko količino razglednic. Slovenci so dobri kupci razglednic, zato se tudi moje podjetje nenehno širi." • D.Sedej AMZS Ta vikend so imeli delavci AMZS po gorenjskih cestah kar precej intervencij, saj so nam v kranjski bazi povedali, da so odpeljali 20 vozil, 14-krat pa so vozila popravili na krajih, kjer so se pokvarila. GASILCI Tudi gasilci v zadnjih dneh niso počivali. V Preddvoru so dvignili osebni avto, ki se je prevrnil v potok, voznica in sopotnik sta se rešila sama. Prav tako so potegnili nazaj na cesto vozilo, ki je zletelo iz ceste pred cestninsko postajo Toro« vo. V Srakovljah so iz potoka pod mostom potegnili hlod, ki je predstavljal oviro (nabiralo se je vejevje). Na cesti Kranj - Ljubljana, na nadvozu čez železniško progo je voznica zapeljala na železniško progo. Rešili so voznico iz avtomobila in vozilo postavili na cesto. Na cesti proti Davči so kranjski gasilci skupaj z GD Železniki in GD Trata iz vozila reševali voznika, ki je zapeljal v potok. Na Nazorjevi 6 v Kranju so očistili zamaše-no kanalizacijsko cev. Na Gogalovi ulici se je vžgal osebni avtomobil, ki pa so ga kranjski gasilci pogasili. Kar dvakrat pa so gasilci pohiteli v stavbo Gorenjskih oblačil, ker se je sprožil alarm. Izkazalo se je, da požara ni, bila je le okvara na požarnem javljalcu. škofjeloški gasilci so pri betonarni na Trati na kolesa postavili vozilo, ki je bilo postavljeno na bok. Grozila je nevarnost razlitja bencina in olja. NOVOROJENČKI Od petka do danes so je v Kranju rodilo 14 otrok, od tega 8 dečkov in 6 deklic. Najtežja sta bila deček in deklica s 3brez tveganja zdravniku v sosednji republiki predložiti posebno potrdilo. Ni nujno, je pa priporočljivo, da vsi, ki potujete na Hrvaško, na enotah Zavoda za zavarovanje prosite za to potrdilo, kajti v primeru, če boste na Hrvaškem potrebovali zdravnika, tudi potrjena slovenska zdravstvena izkaznica ne bo veljala. Zdravstvene storitve na Hrvaškem boste brez potrdila morali plačati kot samoplačniki. Na enotah za Zdravstveno zavarovanje po Gorenjskem je ob objavi obvestila, da naj si državljani pred odhodom na HrvaŠko priskrbijo posebno potrdilo, kar precejšnja gneča. Na kranjski enoti zavoda samo pri izdaji teh potrdil delate dodatno dve uslužbenki, saj je prej prihajalo po potrdila okoli 30 zavarovancev dnevno. Zdaj omogočajo povratek obolelega^ Skratka: gre za angine in druga manjša obolenja. Ce pa boste resno oboleli, potem boste kasneje lahko uveljavljali stroške zdravljenja pri slovenski zavarovalnici. Le-ta pa praviloma nikoli ne povrne vseh stroškov, ki jih boste imeli z zdravljenjem na Hrvaškem. Vprašanje je tudi, kako vas bodo na Hrvaškem pri resnem obolenju obravnavali: kot samoplačnika ali kot zavarovanca. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Kranj do zdaj še ni bilo primerov, ko bi zavarovanci, ki prihajajo s Hrvaške, uveljavljali stroške zdravljenja. Zanesljivo pa se bodo taki primeri pojavili Čez mesec ali dva.. ♦ DJSedej V Kropi je bil spet Kovaški šmaren Prebujanje iz kovaškega sna Kovaški šmaren pomeni začetek prebujanja iz kovaškega sna, ki po besedah predsednika sveta KS Borisa Mikoliča že dolgo mrtvi samozavedanje, spomin in občutenje lastnih korenin. Kropa - V Kropi je bilo v preteklosti veliko različnih praznovanj, običajev in navad, ki so zaznamovali skoraj 700-ietno železarsko življenje vasi, le malokateri praznik pa se je domačinom tako priljubil kot prav Kovaški šmaren, ki sicer ne sodi med najstarejše kroparske praznike. Svoje korenine je "pognal" leta 1705," ko je sedem fantičev v gozdu pri Kropi našlo slike sv. Marije, kroparske Matere Božje. Na tem mestu so potlej postavili cerkev, datum njene posvetitve, 2. julij, pa je postal Kovaški šmaren - praznik vseh K ropa rje v, ki so se na ta dan odtrgali od dela, počastili spomin na kroparsko Mater Božjo in se popoldne poveselili. "Kolesa zgodovine, ki je ustavilo mehove, pogasilo ješe in ukazalo "nehavanje", ne moremo in ne želimo obrniti nazaj, lahko pa podo-življamo njegovo vznemirljivo Mikolič in poudaril, da naj bo oživljanje spomina na prastari kovaški dan pristen, stvaren, a hkrati zaneseni vzgib skupne nuje, da se v Kropo spet vrne Kropa. Da Kropa potrebuje novih spodbud, se je strinjal tudi radovljiški župan Vladimir Černe, prepričan, da se bo obujeni Kovaški šmaren lepo "prijel". Lani so ga ob veliki smoli z vremenom pripravili prvič, letos v sončnem dnevu drugič. Na Placu in v okolici se je vse sobotno popoldne dogaja- Incija Jelovčan s polento, skuhano v vigenjcu, in otroka s kruhom in dračjem. lo marsikaj zanimivega. Otroci so na asfalt risali kovaške motive, kovači i/. U KO so kovali, v bližnjem vigenjcu Vice so prikazovali izdelovanje žebljev. Možje so z Boris Mikolič, predsednik sveta KS Kropa in včasih komaj razumljivo pot skozi čas. Na tej poti nas bo Kovaški šmaren nemara spomnil na prezrta sporočila številnih rodov kroparskih kovačev, ki, prekvašena iz roda v rod, še do danes niso izgubila modrosti ter človeške in moralne vrednosti," je v nagovoru udeležencem Kovaškega šmarna, ki ga v Kropi praznujejo tudi kot krajevni praznik, dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Boris Kroparski možje so z Jamnika pripeljali oglje in les. Jamnika pripeljali oglje in les za popravilo rak pa dračje za kurjavo, v vasi pa jih je pričakala gospodinja s polento, skuhano v vigenjeih, in s hlebom kruha. V UKO je bil dan odprtih vrat (cene izdelkov so bile od 10 do 20 odstotkov nižje), veliko se je pelo in plesalo, del praznika pa je bilo tudi slovesno odprtje spominske razstave slik akademskega slikarja Kamila Legata v Kovaškem muzeju. Z razstavo so se spomnili pred tremi leti umrlega slikarja, ki se je 1935. leta rodil v Kropi, živel pa je v Tržiču, kjer je na osnovni Šoli poučeval likovni pouk. Tako kot je bilo raznoliko njegovo umetniško ustvarjanje, je raznolika tudi razstava, ki predstavlja ves slikarjev motivni svet. Na ogled so tihožitja z značilnimi predmeti iz kroparske kovaške obrti, mladostni avtoportret iz leta 1966 in krajinske slike, ki Legata uvrščajo med pomembnejše slovenske krajinarje. • C. Zaplotnik Prva obletnica osnovne šole Naklo Osnovna šola kot se šika Naklo, 7. julija - Nova osnovna šola Naklo se je prijavila na razpis za poskusno uvedbo devetletne osnovne šole. Šola je tako urejena, da jo hodijo gledat tudi od drugod. Če tujec vstopi v lani odprto poskusno uvedbo devetletne novo osnovno šolo v Naklem, osnovne šole v šolskem letu ga prijetno preseneti urejenost 1999 - 2000. Možnosti za v poslopju in okoli njega. Šola uspeh so velike. Osrednja v Naklem in v deloma že šola je nova, podružnični ob- preurejenih podružničnih šo- jekti pa so obnovljeni (nova lah v Podbrezjah in Dupljah igralnica, v vrtcu Duplje, ob- ter vrtca v Dupljah in Naklem novljena šola v Dupljah in so v ponos 69 zaposlenim, od vrtec Rožle v Naklem), sedaj katerih jih je 52 učiteljic, pa mora priti na vrsto še vzgojiteljic in učiteljev, ter obnova podružnične šole v 455 učencem in 155 otrokom Dupljah, kjer so se nekatera v vrtcih. Začetni "strah" pred popravila že začela. Marsikaj novo popolno osemletko je bilo storjenega za varno pot (pred tem so učenci višjih učencev do šole in k temu bi razredov hodili v Kranj) je veliko prispeval načrtovani hitro splahnel in šola se je pločnik ob cesti skozi Duplje, odlično vključila v življenje Razen radia, ki ga imajo v šoli, občine, je časnikarjem ob glasila in biltena, ki so ga obletnici šole povedal ravna- izdali ob jubileju, dosegajo telj Boris Černilec s sodelav- uspehe, ki so za manjšo šolo kami Ljubo Celar, Tino Celar presenetljivi. V tem šolskem in Anamarijo Kejžar ter vod- ietu je bilo 185 učencev odlič- jo dupljanske šole Poldetom nih, 137 pa prav dobrih. Jerucem. Sodelovanje s starši Prirejajo raziskovalne tabore in občino je dobro. Dogovori in šole, uspevajo na tekmo- se uresničujejo, občina pa daje vanjih v znanju, za vrstnike iz šoli vse, kar ji je dolžna dati. osnovne šole Bovec pa so po Učiteljski kolektiv je sposo- potresu zbrali 370.000 tolarjev, ben in trden, šola pa ima svoj In še en rekord: zbrali so 54 ženski pevski zbor, kar ni ton odpadnega papirja in z ravno običajno. Naklanska denarjem kupijo stvari, za osnovna šola se je zaradi katere bi morali sicer denar urejenosti in pogojev, ki jih prinesti od doma. • ima, prijavila na razpis za J.Košnjek v V Zireh predvsem odplačujejo le dolgove Žiri, 6. junija - Tisti, ki so morda pogrešali vesti o delu občine Ziri že vse od začetka maja, se niso zmotili, ali karkoli spregledali. Medtem ko v drugih občinah občinski sveti delajo s "polno paro" (v tem času so imeli vsaj po dve seji), temu v Žireh ni tako: ko smo povprašali, kaj se dogaja, smo dobili odgovor, da predvsem odplačujejo lanske in predlanske dolgove. Denarja, obljubljenega iz ministrstva za okolje in prostor kot soudeležbe pri lanskih investicijah v komunalo, še niso dobili (računajo, da naj bi približno 25 mio, kar za to občino niso majhna sredstva, dobili v štirinajstih dneh), prijavili pa so se tudi na razpis ministrstva za gospodarske dejavnosti za vlaganja v ceste na demografsko ogroženih območjih. Če bo od tam kaj kanilo, morda žirovske ceste le ne ostanejo čisto brez novega asfalta v tem letu. Tudi pri uresničevanju sklepov občinskega sveta o tem, da se na nekdanjem igrišču ob Družbenem domu Partizan uredi večstezno balinišče, člani Balinarskega kluba pa prevzamejo upravljanje doma, se zatika. Začeto urejevanje (gradnjo!) balinišča je ustavila gradbena inšpekcija, saj so se nezadovoljni sosedje pritožili, pregledi dokumentacije pa so pokazali, da zemljišče tudi ni zemljiškoknjižno urejeno. Na občini so nam povedali, da to sedaj urejujejo in da je naročena lokacijska dokumentacija. Sicer pa verjetno za Žirovce ni več novica, da se je podrla Štalerjeva hiša in spomeniško bo tako mogoče zaščititi le prostor, ne pa tudi objekta iz dediščine Starih Žiri. • Š. Ž. Prezadolžena občina Žiri ne more skrbeti za svojo dediščino. ZRCALCE, ZRCALCE... Samo Ljubljana V zadnjem času kaže, da je treba tudi pred regijskimi dogodki tiskovne konference sklicevati samo še v Ljubljani. Pretekli teden so tiskovno konferenco pred Festivalom Radovljica organizatorji sklicali v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, Festival Brežic v Arhitekturnem muzeju, Glasbeni dnevi Bohinja pa So se predstavili v Društvu slovenskih skladateljev - seveda vse v Ljubljani. Izkušnje so namreč pokazale, da na tiskovne konference, sklicane na Gorenjskem predstavniki medijev ne pridejo ravno množično. Take izkušnje ima na primer festival violina Bled, ki se je v dilemi, da na tiskovno konferenco na Bled ne bo novinarjev iz pomembnih časopisnih in drugih medijskih hiš, odločil, da tiskovne konference sploh ne skliče. • L.M. Šest milijonov tolarjev za Joštov Graben Polje - Struga hudournika Joštov Graben na Polj ah v Bohinju je že več let tako uničena, da ob večjih nalivih ne omogoča več normalnega toka vode. Občina je skupaj s Podjetjem za urejanje hudournikov Ljubljana pripravila načrt ureditve, s katerim bi zaščitili zemljišča ob vodotoku in tudi most regionalne ceste. Sanacija bo stala približno 14 milijonov tolarjev, od tega naj bi polovico denarja zagotovilo ministrstvo za okolje in prostor, en milijon občani, šest milijonov tolarjev pa občina. Občinski svet je na seji v sredo sprejel takšen predlog in sklenil, da bo občina tri milijone tolarjev zagotovila iz letošnjega proračuna, drugo polovico pa prihodnje leto. Letos sta v proračunu predvidena za urejanje hudournikov le dva milijona tolarjev, z rebalansom pa naj bi dodatno zagotovili še en milijon. • CZ. Sava ne sme poplavljati Slovenski Javornik, 7. julija - Savske elektarne Ljubljana so začele na Javorniku prazniti strugo Save Dolinke in na začasno deponijo poleg struge odlagati mulj, medtem ko so uporabni material iz struge vozili drugam. Krajani, ki imajo hiše poleg struge Save, pa so že večkrat opozorili občino Jesenice, da sanacija tega predela ne sme biti taka, da bi se dvignil nivo vode. Savske elektrarne namreč predvidevajo, da se bo akumulacija hidroelektrarne Moste povišala za več kol meter. Krajani imajo slabe izkušnje: v primeru, da bi dvignili savski nivo, bi voda poplavila vse bližnje hiše. Preučiti bi morali tudi vpliv odtoka zalednih voda. Jeseniška občina nadalje od Savskih elektrarn zahteva, da na območju strelišča povišajo obstoječi nivo terena. Na območju strelišča pod Lipcami morajo Savske elektrarne urediti pot od naselja Lipce do regatnega centra v dolžini dveh kilometrov. Od investitorja nadalje tudi zahtevajo, da mora očistiti strugo od pregrade Javornik, ki je precej zaraščena. Se prej pa morajo elektrarne skupaj s krajevno skupnostjo Blejska Dobrava ugotoviti lastnike zemljišč na južni strani nabrežine jezu. • D.S. Vogelnikov most čez Ljubljanico Radovljica - Mestna občina Ljubljana je skupaj z Inženirsko zbornico in Društvom arhitektov Ljubljana razpisala javni urbanistično arhitekturni natečaj za idejno arhitekturno in konstrukcijsko zasnovo brvi čez Ljubljanico v podaljšku Koblarjeve. ulice v Ljubljani. Eden od razpisnih pogojev je bil tudi ta, da mora sprehajalni most ob obnovi drugih mostov čez Ljubljanico omogočiti tudi dvosmerni promet z motornimi vozili. Na natečaj je prispelo osemnajst rešitev, petčlanska žirija pod vodstvom arhitekta Jurija Kobeta pa je izbrala predlog, ki so ga zasnovali konstruktor prof. dr. Blaž Vogelnik iz Radovljice in mlada arhitekta Tilen Grgič in Vid Rataje. Novi most bo v celoti jeklen, dolg bo 46 metrov in širok od sedem do devet metrov. • CZ. Preiskava o pojavu raka na Koroški Beli Jesenice, 6. julija - Odbor za zdravstvo pri občinskem svetu Jesenice je sklenil, da se mora zaradi množične obolevnosti za rakom na Šmidovi ulici na Koroški Beli nujno izdelati izmera elektro-magnetnega sevanja na tem območju ter odboru predstaviti rezultati preiskave in rezultati študije glede škodljivih vplivov na tej ulici. Odbor se je seznanil z informacijo o epidemiji gnojne angine in zahteval, da Obratna ambulanta oziroma Osnovno zdravstvo Gorenjske pojasni, kaj je z neplačanami storitvami za preventivne preglede ob epidemiji in ali je zoper Acroni vložen tožbeni zahtevek. Člane odbora je obenem tudi zanimalo, zakaj Gorenjske lekarne ukinjajo stalno dežurno službo na področju jeseniške in radovljiške občine. • D.S. Metadonskp ambulanta dela vsak dan Jesenice, 6. julija - V začetku marca je začela z delom metadonska ambulanta za jeseniško in kranjskogorsko občino. S sofinanciranjem obeh občin so metadonsko ambulanto uredili v obratni ambulanti na Jesenicah. V tej ambulanti se vsak dan od 14. do 15. ure deli metadon, delitev pa opravljata dve medicinski sestri in delovni terapevtki. Odvisniki, ki hodijo v metadonski program, so se dolžni vključiti tudi v zasebno terapevtsko obravnavo. Ocene o številu metadonskih odvisnikov na jeseniškem in kranjskogorskem območju ni, za zdaj se v ambulanti zdravijo štirje uživalci in trije, ki so opustili uživanje heroina. Neuradne številke uživalcev drog v obeh občinah jih program ^eisbar SUH ODGOVOR ZA VAŠE TEŽAVE Z VLAGO - sušenje novogradenj Izsuševalna tehnika Klima in hladilna tehnika - sušenje po vodnih izlitjih d.o.o. Žanova 14, 4000 Kranj - sušenje estrihov Tel./fax: 064 331 883 Gorenjski glas na obisku v KS Primskovo d.o.o., OKVIRJANJE SLIK PETER SKRLEP Smidova 4 4000 Kranj (Čirče) Jezerska cesta 42 4000 Kranj tel.: 064/241-352 delavnica: 041/730-942 TRANSFORMATORJI ĐolinšefCDvofiioč Sonja Žanova ulica 28 4000 KRANJ Telefon/fax: 064/323-975 Lenart Pire Staneta Žagarja 40, 4000 Kranj, tel.: 064 331 689 Delovni čas: vsak dan od 7. - 20. ure, sobota od 6.-13. ure VIDA TRGOVINA Z DROBNO GALANTERIJO MARKO JERMANČIČ 4000 KRANJ, Reševa 14 telefon: 064/323-667 VELIKA IZBIRA GUMBOV IN ZADRG IZBOR OSTALEGA ŠIVILJSKEGA MATERIALA MONTAŽA STISKAČEV ZNAMKE FIOCCHI, OBLAČENJE GUMBOV TRGOVINA LILA i ZUPAN Jezerska c. 121, Kranj tel.: 064/242 450 fax: 064/242 350 barve, laki lepila, čistila parket, igrače kozmetika mešalnica avtolakov in lakov za široko porabo vrečke za VORVVERK sesalce Delovni čas: od 8. - 19. ure, sobota: od*8. - 12. ure UKOZARJEVA 13, tel.: 064/330-627 Delovni čas: od pon. do pet. od 9. - 12. ure in od 14.30 - 19. ure sobota od 8. - 12. ure "Primskovo ■ kokoš, ki nese zlata jajca" Z več kot 5000 prebivalci je druga največja krajevna skupnost v kranjski občini - Jezerska cesta, težava številka ena - Njena ureditev zamuja vsaj za deset let - Predstavniki KS opozorili tudi na neurejeno kanalizacijo - Povečuje se število kaznivih dejanj - Med storilci čedalje mlajše osebe Primskovo, 7. julija - Minulo soboto so se Primskovljani že pred dogovorjeno uro začeli zbirati na vrtu Gostišča Arvaj, ki nam je ponudilo svojo gostoljubnost. Tako živahnega "obiska" je zagotovo vesel vsak novinar, saj z njim pravzaprav želimo prisluhniti težavam, ki jih imajo krajani in predstaviti tiste, ki sodelujejo pri krajevnem napredku. Krajevna skupnost Primskovo je z 2200 gospodinjstvi in 5600 prebivalci druga največja KS v kranjski občini. * točki". Jezerski cesti, ki že dolgo ne zasluži imena cesta, zaradi dotrajanosti je zelo nevarna inje že zahtevala smrtni žrtvi. Razveseljiv je podatek, da se je njeno urejanje premaknilo z mrtve točke. Začel se je postopek odkupa zemljišč, hiše so začeli rušiti, po mnenju predsednika KS in krajanov urejanje ceste zamuja vsaj za deset let. Podpredsednik sveta KS Primskovo Alojz Ovsenik je ob tem dejal, da je Jezerska cesta krajevna težava številka ena, ki bi morala biti čimprej končana. "Dokler to ne bo urejeno, je vse ostalo dmgotncga pomena," je dodal Ovsenik. Poleg omenjene ceste pa Primskovljanom povzroča težave in ogroža varnost tudi "ozko grlo" na Likozarjevi cesti, na katerega je ob našem obisku opozoril tudi krajan Vili Zlim. AS Primskovo Njen adut je zagotovo gospodarska moč, saj ima več kot 140 samostojnih podjetnikov in obrtnikov, 15 čistih kmetov in 5 zaščitenih kmetij (Krčeva, Svečanova, Košnikova, Rogljeva in Krtova) ter 30 večjih podjetij. Zato je predsednik omenjene KS Tone Zupan dejal, da je Primskovo "kranjska kokoš", ki kra n j s ke m u o bč i n ske m u proračunu nese zlata jajca. "Letos bomo uredili še dotrajano razsvetljavo v Domu krajanov, kar nas bo stalo okoli 7 mio tolarjev, čaka pa nas še obnovitev strehe. Z njegovim lastništvom smo imeli nemalo težav, saj ga je nameravala obdržati Kmetijska zadruga Sloga, česar pa nismo mogli sprejeti, saj so ga gradili krajani. Jezerska cesta -težava številka ena Pri predstavitvi KS Primskovo se ne moremo izogniti tamkajšnji prometni "črni Stanipg EPREMICNINE Sandi Šimenc s. p. Tekstilna 7,4000 Kranj Tel /Fax: 064/ 242-754 Gasilci si želijo novega doma Prostovoljno gasilsko društvo Kranj - Primskovo se lahko pohvali z već kot stoletno tradicijo, saj bodo prihodnje leto praznovali že 120-letnico delovanja. V dntštvu je več kot sto aktivnih članov ter 15 članic. Predsednik društva Bojan Košnik je izpostavil predvsem željo po preselitvi gasilskega doma , saj je sedanja lokacija ob cesti neprimerna in nevarna. Gasilci upajo, da jim bo ureditev Jezerske ceste izpolnila tudi to željo in bi novi gasilski dom zgradili v komunalni coni na Primskovem. "Prihodnji mesce bomo organizirali spominski pohod na Triglav, v spomin na nekdanjega člana Janija Krča, poleg tega pa moram omeniti, da je naša enota zamenjava kranjskih poklicnih gasilcev," je povedal Košnik Zbor Musica Viva se je vrnil iz Makedonije Našega obiska KS Primskovo se je udeležil tudi Peter Škrlep, TIPKA Delovni čas: 9. -12. ure in od 13. -19. ure vsak dan sobota 9.-12. ure Trgovina z glasbili Staneta Žagarja 34 a, 4000 KRANJ tel./fax: (064)331-478 Z MALO DENARJA (tudi na obroke) VELIKO GLASBENIH UŽITKOV NOVO! Sprejemamo tudi rabljeno blago v komisijo! TEL: 064/331 375 KRANJ, C. na Klanec 9 PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO POPRAVILO VSEH TIPOV TRAKTORJEV SERVIS KARDANOV IN AKUMULATORJEV VESNA REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE TOMO VINKOVIČ, IMT, ZETOR, UNI-VERZAL, URSUS, TORPEDO, FIAT, CREINA AKUMULATORJI REZERVNI DELI SIP, BCS, GUME, KARDANI IN REZ. DELI KARDANOV pevec pevskega zbora Musica Viva Kranj - Primskovo in predstavil uspešno gostovanje po Makedoniji, s katerega so se vrnili minuli teden. Ob Dnevu državnosti je 38- članski zbor, ki spada med najstarejše pevske zbore v nekdanji kranjski občini, saj je bil ustanovljen že leta 1946, nastopil v skopskem domu ARM, sledili pa sta še gostovanji v Tetovem in v Bitoli. "Zbor trenutno vodi ravnatelj kranjske glasbene šole Peter Škrjanec, spada pa v drugo kategorijo najboljših zborov. Izdali smo zgoščenko in kaseto z naslovom S pesmijo po svetu, sredi oktobra pa bomo sodelovali pri praznovanju 100-let-nice šole na Primskovem, ki jo bo spremljala tudi razstava slik sedmih akademskih slikarjev, ki živijo v KS Primskovo," je o zboru in načrtih dejal Škrlep. Kulturni utrip v tej KS bogati tudi Folklorna skupina Ozara, ki bo kmalti praznovala svoje polstoletno delovanje. Za strokovno vodenje 50 plesalcev so Ozari ostali zvesti dolga desetletja, kot npr. Ljubo Kovačič, ki pleše že 36 let in še ne namerava nehati. Ohranjanje krvodajalske tradicije Med sobotnimi gosti je bil tudi predsednik krajevnega odbora RK Primskovo Stane Kalan, ki je omenil skrb za krvodajalce, letošnje akcije se jih je udeležilo 140. Omenjeno društvo skrbi tudi za osveščanje krajanov, saj prireja strokovna predavanja in za redno merjenje krvnega tlaka in sladkorja. Tudi ob našem obisku so poskrbeli za brezplačno merjenje krvnega tlaka, saj je predsednica območnega združenja RK Nada Šifrer vsakemu obiskovalcu izmerila tlak ter mu ustrezno svetovala. Manj optimistični pa so bili podatki, ki smo jih minulo soboto slišali od vodje policijskega okoliša Primskovo Ivana Dragoša, ki je povedal, da se v Tone Zupan Alojz Ovsenik Bojan Košnik Peter Škrlep Brane Šmid Stane Kalan že dobro desetletje skrbi njen predsednik Brane Šmid. V skupini so tudi pevke ljudskih pesmi Bodeče neže ter pevci Kranjski furmani. "Kljub uspehom, ki jih dosegamo, nisem povsem zadovoljen, saj je med plesalci čedalje manj domačinov, zato jih ob tej priložnosti vabim na septembrski vpis. Nekateri plesalci pa tej KS povečuje število kaznivih dejanj, zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da so storilci čedalje mlajši. "Opozoriti pa moram tudi na pomanjkanje parkirišč na Planini, saj jih precej zasedejo avtoprevozniki," je povedal Dragoš. • Renata Škrjanc, foto: Urška Stojan gostišče Prijazno gostišče ARVAJ nudi menije, domače in slovenske specialitete, pripravljamo izvrstne mesne dobrote iz mesarije Arvaj vrhunske blagovne znamke "zlato zrno" ter slaščice iz lastne slaščičarne. AVTOSERVIS JERSIN Jezerska c. 2, 4000 Kranj, tel.: 064/242 779 - kompletno servisiranje in prodaja originalnih rezervnih delov - kleparske in ličarske storitve Nadomestno vozilo v času popravila $ suzuki ^g&sjss GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Donit Filter Medvode d.o.o. po letu dni v tuji lasti V Goričanah bodo gradili novo tovarno Pogodbo o nakupu zemljišča naj bi podpisali v nekaj dneh, iz Medvod naj bi se preselili do konca junija prihodnje leto - Lani boljše poslovanje, čeprav še vedno v rdečih številkah Medvode, 6. julija - Medvoško podjetje Donit Filter bo v Goričanah gradilo novo tovarno, kamor se bodo preselili najkasneje konec junija prihodnje leto. Kot je povedal glavni direktor Donit Filter Renato Krajne, se jim takrat izteče najemna pogodba z Donit Tesnitom, poleg tega pa bi radi racionalizirali proizvodnjo, saj so zdaj raztreseni od Jesenic prek Kranja do Medvod. Pogodbo o nakupu zemljišča naj bi s Papirnico Goričane podpisali v prihodnjih dneh. Novo lokacijo intenzivno iščejo že več kot leto dni, nahajala naj bi se v krogu dvajsetih kilometrov od Medvod, da bi lahko obdržali vse delavce, ki so večinoma iz Medvod in okolice. Pred časom so bili v resnih pogovorih s škofjeloško Jelovico, da bi kupili njene prostore na Trati, a jih je Jelovica na nezadovoljstvo direktorja Donit Filter Krajnca kasneje prodala Ter-mu. Tako so se odločili za Goričane, kjer bodo v manj kot letu dni morali zgraditi povsem novo tovarno. Direktor Krajne meni, da jim bo to kljub kratkemu roku uspelo in bodo konec junija prihodnje leto že začeli delati na novi lokaciji. Sicer pa v teh dneh mineva leto dni, odkar je Donit Filter v stoodstotni tuji lasti francoske firme Filtrauto. V tem času so po besedah direktorja Krajnca uspeli stabilizirati finančno situacijo, saj je novi lastnik podjetje takoj dokapi- Donit Filter odslej novo ime Filtrauto Slovenije Donit Filter je na zahtevo novega lastnika spremenil svoje ime, v skladu s filozofijo matičnega podjetja, aa hčerinska podjetja nosijo ime države, se bo tako po novem imenoval Filtrauto Slovenija. Kot poudarja direktor Renato Krajne, pa bodo izdelke še naprej tržili pod uveljavljeno blagovno znamko Donit Filter. taliziral v višini 640 milijonov tolarjev. S tem so poravnali vse stare dolgove, vključno z bančnimi krediti. Uspeli so pridobiti proizvodni program gorilnih filtrov, ki so ga v Medvode prenesli iz sestrskega podjetja Filtrauto iz Italije. Pričenjajo tudi z uvajanjem nove proizvodnje zračnih ka-binskih filtrov, zlasti pa so Renato Krajne ponosni, da jim je uspelo pridobiti poslovnega partnerja Mercedes, ki Donitove filtre vgrajuje v svoja vozila. Manjša izguba iz poslovanja Trendi poslovanja so se v lanskem letu po direktorjevih besedah obrnili navzgor, čeprav številke tega še ne dokazujejo. Ustvarili so za 1,7 milijarde tolarjev celotnih prihodkov (kar je manj kot leto prej), od tega večino, 1,3 milijarde na tujih trgih. Po- slovno leto so še vedno zaključili v rdečih številkah, izguba je znašala 255,7 milijona tolarjev (bila je celo večja kot leto prej. ko je znašala 215 milijonov tolarjev). Po besedah direktorja Krajnca pa je večina te izgube (180 milijonov tolarjev) zgolj knjigovodske in je nastala kot posledica razlike med knjižno in tržno vrednostjo prodanih nepremičnin. Izguba iz poslovanja je tako precej manjša, že letošnje leto naj bi zaključili vsaj s pozitivno ničlo. "Dejstvo je, da razen nekaterih organizacijskih sprememb večjih naložb še nismo izvedli, saj v proizvodnji nismo kaj dosti spreminjali. Naložbe, ki so pred nami, pa bodo prinesle racionalizacijo v proizvodnjo, kar se bo zagotovo odražalo na poslovnem rezultatu," je prepričan Renato Krajne. Večjih naložb se bodo lotili po preselitvi, na novi lokaciji bodo uvedli tudi tako imenovano "in-flow" proizvodnjo, torej bo izdelava filtrov tekla nemoteno od repromaterialov do končnega pakiranja. S tem bodo lahko precej znižali proizvodne stroške, kar je tudi eden glavnih ciljev programa sanacije. • U. Peternel, foto: G. Šinik Razvita je Iskratelova telefonska centrala S12000 Verzije 5 Iskratelova vstopnica v 21. stoletje Gre za največji razvojni dosežek Iskratelovih razvojnikov, s katerim bodo dohiteli in prehiteli svetovne multinacionalke - Projekt, vreden 7 milijard tolarjev oziroma 700 človek - let Kranj, 6. julija - Jeseni bo kranjski Iskratel v sodelovanju s Telekomom v slovensko omrežje priključil prvi dve telefonski centrali SI2000 Verzije 5. Gre za centrale, ki so zadnji in največji razvojni dosežek tega podjetja. Ekipa 220 Iskratelovih strokovnjakov jih je razvijala od začetka devetdesetih let, v projekt so vložili 7 milijard tolarjev oziroma 700 inženirskih let. O pomenu tega velikanskega razvojnega projekta so Iskratelovi razvoj niki spregovorili na petkovi novinarski konferenci. Iskratel je v zadnjih desetih letih, odkar je v solasti nemškega Siemensa, izdelal in prodal 3,5 milijonov priključkov sistema SI2000. V teh letih je razvoj nezadržno napredoval in v Iskratelu so spoznali, da brez intenzivnega nadaljnjega razvoja preživetje in rast podjetja nista možna. Zato so se v začetku devetdesetih let lotili razvoja Verzije 5, ki sledi trendom na področju telekomunikacijskih sistemov, zlasti nezadržni prevladi Interneta. Nekdaj veliko število različnih omrežij za prenos podatkov govora in slike se vse S12000 je družina telefonskih central, zgrajenih v najmodernejši tehnologiji. Njihova glavna prednost pred izdelki Siemensa, Ericsona in ostalih je v tem, da omogoča širok razpon kapacitet od samo sto pa vse do deset tisoč priključkov. Posebej je primerna za področja, kjer sta povprečna gostota prebivalstva in razširjenost telefonov manjša, torej v razvijajočih državah Vzhodne Evrope. To jo razlikuje od central ostalih vodilnih svetovnih proizvajalcev, katerih centrale so prilagojene gosto naseljenim področjem, kjer so potrebe po ogromnih centralah izjemno velikih zmogljivosti. bolj spreminja v eno samo univerzalno internet omrežje. Pri projektu so začeli zbirati mlado ekipo strokovnjakov in do danes na novo zaposlili 140 inženirjev, pretežno diplomantov, tako da je v razvojnem oddelku zaposlenih že 220 ljudi. Povsem so se posvetili razvoju nove verzije in težavam navkljub uspeli v rokih doseči vse zastavljene cilje. Kot je povedal direktor razvoja Frcnk Dolenc, so prve centrale Verzije 5 že uspešno vključene v omrežje. Od začetka leta takšna centrala deluje v ruskem mestu Tambov, jeseni naj bi postavili dve v slovenskem omrežju, v Kranju in na Jesenicah, kasneje pa naj bi doma postavili še 40 večjih in nekaj sto manjših central. Prvi poslovni rezultati tega projekta se že kažejo, še bolj se bodo pokazali v prihodnjih letih, ko bodo že delujoče sisteme Verzije 4 začeli nadomeščati z izdelki nove generacije. Že prihodnje leto bo vsa proizvodnja central SI2000 stekla po novi tehnologiji. "Verzija 5 je povsem konkurenčna izdelkom tujih multinacionalk. Iskratel se je med prvimi v Evropi soočil z uvajanjem internet tehnologij, naše centrale SI2000 so odprte za uvajanje novih tehnologij in na prehod v univerzalno internet omrežje. Razvoj tega izdelka za Iskratel pomeni vstopnico za 21. stoletje," je dejal direktor razvoja v Iskratelu Frank Dolenc. • U. Peternel Odločbe jamstvenega sklada tudi med počitnicami Kranj, 6. julija - Od začetka delovanja Jamstvenega sklada RS do 30. junija letos je na sklad prispelo približno 33.000 zahtevkov vlagateljev, ki so do finančnih sredstev iz jamstvenega sklada upravičeni na podlagi zakona o Jamstvenem skladu RS ter njegovih dopolnil in sprememb. Doslej je bilo izdanih 12.200 odločb, le 700 oziroma 6 odstotkov pa jih je negativnih. Kot so sporočili iz sklada, je finančna sredstva jamstvenega sklada doslej prejelo približno 8000 upravičencev. Tisti, ki so prejeli odločbe jamstvenega sveta v juniju - v tem mesecu je bilo izdanih 3400 odločb - lahko denar pričakujejo najkasneje v roku 45 dni od prejema pozitivne odločbe. Jamstveni sklad bo zahtevke kljub dopustom reševal v predvidenih rokih, trenutno rešujejo predvsem tekoče vloge ter tiste popolne vloge, ki so bile oddane v jamstveni sklad v decembru letos ter še nekaj nerešenih novembrskih vlog. Zaradi lažjega in hitrejšega dela vse upravičence pozivajo, da na telefonsko številko za informacije (061/1720 990) kličejo med 14. in 16. uro. • U. P. Piskernika naj bi zamenjal Kordež Bine Kordež Kranj, 6. julija - Uprava delniške družbe Merkur je nadzornemu svetu predlagala, da Jakoba Piskernika na mestu predsednika uprave z novim letom zamenja Bine Kordež, sedanji član uprave, odgovoren za finance in ekonomiko. Jakob Piskernik namreč odhaja v pokoj, so ga pa na nedavni skupščini delničarjev že izvolili v nadzorni svet Merkurja. Nadzorni svet bo o zamenjavi odločal jeseni, z nasledstvom Bineta Kordeža je že seznanjen in naj bi se z njim tudi strinjal. • U. P. Delavci sami predlagali stečaj Rezkar vendarle v stečaju Lastnik je stečaju oporekal - Mnogi delavci že peti mesec povsem brez dohodkov Kranj, 6. julija - Na ok- proučil, ali obstaja razlog za rožnem sodišču v Kranju je stečaj ali ne. Ugotovil je, da bil zadnji dan junija ven- takšni razlogi obstajajo, zato darle oklican stečaj za za sebno podjetje Rezkar d.o.o iz Lancovega. Gre za podjetje, ki je imelo v najemu bivšo Plamenovo orodjarno, stečaj pa so predlagali delavci, ki so bili več mesecev brez plač (nazadnje so sredi februarja dobili zajamčeno plačo za november). Ker jim lastnik Rezkarja Marjan Poklukar ni vrnil delovnih knjižic, se tudi niso mogli prijaviti na zavod za zaposlovanje, tako da so mnogi je sodišče pred dnevi stečaj tudi oklicalo. Za stečajnega upravitelja je imenovalo odvetnika iz Kranja Aljošo Drobnica. Prvi narok za preskus terjatev bo 20. novembra, upniki pa imajo dva meseca časa, da prijavijo svoje terjatve. Sicer pa je premoženje Rezkarja v Plamenu blokirano, je povedal stečajni upravitelj Plamena Franc Sladic, Rezkar pa naj bi bil že peti mesec povsem brez tudi eden večjih dolžnikov dohodkov. Predlogu za Plamena v stečaju, dolgoval uvedbo stečaja je lastnik Poklukar oporekal, češ da so za nelikvidnost krivi delavci in da so njegove težave naj bi dobrih 39 milijonov tolarjev. Stečajni upravitelj je tudi povedal, da je novi lastnik Plamena Moehling le prehodne. Zato je sodišče že izrazil željo, da bi orod-določilo izvedenca, ki je jarno vzel v najem. • U. P. Ministrstvo za okolje pripravilo spremembe uredbe o ekološki taksi V Termu še naprej zahtevajo odpravo ekološke takse Spremembe takse so v resnici pa Termo «e Škofja Loka, 6. julija -Škofjeloški Termo in tudi nekatere ostale večje porabnike goriv je v začetku aprila močno razburila vest, da je vlada povečala ekološko takso za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Številnim pripombam iz gospodarstva je ministrstvo za okolje in prostor zdaj vendarle prisluhnilo in pripravilo predlog sprememb uredbe o sporni taksi. Toda v Termu pravijo, da na prvi pogled ugodne spremembe v resnici niso tako zelo ugodne, zato še naprej vztrajajo pri popolni odpravi takse. Z aprilom so se takse za obremenjevanje okolja z izpusti ogljikovega dioksida povečale za trikrat. V Termu, ki je poleg termoelektrarn eden večjih izpustnikov ogljikovega dioksida, so tedaj povedali, da takse enostavno ne zmorejo plačevati. Namesto dotedanjih 52 milijonov tolarjev bi morali plačati 160 milijonov, kar bi jim pobralo celoten dobiček, zato so sklenili, da takse enostavno ne bodo plačevali. Zaradi mnogih pripomb iz industrije se je ministrstvo za okolje pred dnevi vendarle odločilo pripraviti predlog sprememb uredbe o sporni taksi. Prišlo naj bi do treh novosti, ki se nanašajo na nakup le na videz ugodne, njimi nič ne pridobi oziroma rabo goriva, za katerega se taksa ne plačuje, za katerega se taksa plačuje z zmanjšano osnovo, tretja možnost pa je vlaganje denarja za takso v izvedbo sanacijskega programa za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. Po novem naj bi torej podjetjem omogočili, da denar, ki ga sicer morajo plačati kot takso, vložijo v projekte za manjše obremenjevanje zraka. Spremembe naj bi bile sprejete še pred poletjem. Toda v škofjeloškem Termu, kjer so predlog sprememb podrobno preučili, so ugotovili, da na prvi pogled ugodne rešitve v resnici niso takšne in da Termo z njimi prav nič ne pridobi. Zato še naprej zahtevajo, da vlada ekološko takso v celoti odpravi. "Nikakor nismo proti taksi, toda menimo, da bi se denar moral vrniti nazaj v podjetje za ekološke namene, država pa bi morala spodbujati tudi racionalno rabo energije," pravi prokuristka v Termu Zvonka Košir. Svoje pripombe in predloge je vodstvo Terma včeraj posredovalo tudi državnemu sekretarju v ministrstvu za okolje Radovanu Tavzesu na skupnem sestanku v Ljubljani, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije. • U. P. Ponudnik za nakup Lepenke je Kora-C Tržič, 6. julija - Prejšnji teden je na kranjskem okrožnem sodišču potekalo odpiranje ponudb za nakup tržiške Lepenke v stečaju. Kot nam je povedal stečajni upravitelj Mitja Ulčar, so prejeli samo eno ponudbo za nakup Lepenke kot pravne osebe. Ponudnik je Kora-C, sedanji najemnik Lepenke, za nakup pa je ponudil izklicno ceno, ki je znašala tri milijone nemških mark v tolarski protivrednosti. Ali bo do prodaje prišlo, bo znano do 15. julija. Iz naslova kupnine bodo poplačali upnike, v kolikšnem odstotku, pa je težko napovedati, saj še potekajo nekatere pravde, ki lahko bistveno vplivajo na višino poplačila, je povedal stečajni upravitelj. Kljub temu pa se bo stečajni postopek predvidoma lahko končal jeseni. • U. P. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Posvet o kakovostnem in lastninskem preoblikovanju slovenskega turizma Če bodo blejski hoteli padli v privatizacijsko luknjo... ...to pomeni konec razvoja za blejski turizem, je prepričan Jože Jenšterle - Vsa turistična podjetja, ki še nimajo prvega ali drugega soglasja k lastninjenju, bodo v šestih mesecih pristala na razvojni družbi MEŠETAR Bled, 6. julija - Ker lastninjenje v slovenskem turizmu še vedno ni dokončano, se je razvoj skoraj povsem ustavil. To je še zlasti vidno na Bledu, je dejal blejski župan Vinko Gole na okrogli mizi o problematiki lastninskega in kakovostnega prestrukturiranja turističnega gospodarstva pretekli četrtek na Bledu. Okrogle mize se je udeležil tudi minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. Minister Razgoršek se je strinjal, da gre razvoj naprej samo tam, kjer so lastniki znani, torej kjer je gospodar. Če pa je lastnina razpuščena, razdrobljene lastnike zanimajo samo dividende. Kljub počasnosti lastninskega preoblikovanja in kljub neugodnim razmeram na trgu kapitala pa se je v preteklih treh letih kar precej investiralo v turizem, po podatkih kar 38 milijard tolarjev. Od tega je bilo 26 odstotkov lastnih virov, 23 odstotkov so pomenili bančni krediti, 6 odstotkov je bilo ugodnih proračunskih sredstev, 10 odstotkov drugih virov, za 35 odstotkov pa investitorji še niso imeli virov. Po ministrovih besedah ta številka vlaganj v turizem nikakor ni majhna in če bomo tolikšna vlaganja ohranili tudi v bodoče, se našemu turizmu obeta svetlejša prihodnost. Sicer pa smo na okrogli mizi slišali kar nekaj zamisli, kako bi sedanje stanje v našem turizmu spremenili in mu omogočili nov razcvet. Eno od takšnih zamisli je predstavil predsednik Nacionalnega turističnega združenja Janez Širše. Po njegovem predlogu naj bi oblikovali posebno me- nedžment družbo - tako imenovano Slovenia Tourism Group. Njeni menedžerji naj bi vodili hotele in poskrbeli za njihovo kakovostno prestrukturiranje, pripravili pa naj bi tudi programe lastninjenja. Prav Bled bi bil lahko prvi, "satelitski" projekt. Po drugi zamisli, ki jo je predstavil Vojko Starovič iz Metropol Group Portorož, pa naj bi ustanovili Sklad za Po podatkih Janeza Siršeta z nacionalnega turističnega združenja je največji ael slovenskega turizma v lasti države, zlasti Slovenske razvojne družbe, ter raznih skladov, pidov in notranjih lastnikov. Majda Šantl, članica uprave Slovenske razvojne družbe, pa je pojasnila, da je razvojna družba prava lastnica le v dveh turističnih podjetjih, v Rogaški in Hotelih Bernardin. Povsod drugod pa je razvojna družba le prehod-*na lastnica, podjetja, ki preidejo nanjo zaradi oškodovanj ali nedokončanega lastninjenja, vedno prodajo naprej pidom. $ SUZUKI KcivtfdSciki MOTO PANIGAZ d.o. Jezerska c. 48, 4000 KRANJ servis - prodaja - rezervni deli Tel., fax: 064-241 891 Cesta Jaka Platiše 17, KRANJ, Tel.: 326-971 Delovni čas od 8. do 19. ure sobota od 8. do 19. ure razvoj turizma, ki bi bil družba za vlaganje v turizem, obvladoval naj bi turistična podjetja, upravljal hotele in podobno. Snovalci ideje vir denarja za financiranje vidijo v pokojninskih skladih; le-ti naj bi denar vlagali v turistično infrastrukturo. "Razvoj turizma je naložba v našo brezskrbno jesen življenja," bi se lahko glasilo geslo novega sklada, je dejal Starovič. Stanje v blejskem turizmu pa je predstavil Jože Jenšterle, resno je opozoril, da se blejski turizem v prihodnje lahko sesuje, če se lastninjenje ne bo izteklo v pravi smeri. "Če bodo blejski hoteli padli v privatizacijsko luknjo, potem je razvoja turizma na Bledu konec," je dejal Jenšterle. Tudi blejski župan je izrazil nezadovoljstvo, da solastniki blejskih hotelov postajajo pidi. Prava katastrofa bo, če se bo še v kakšnem hotelu ponovila zgodba hotela Jelovica, je opozoril. Žal pa se to kaj lahko zgodi, kajti vsi hoteli, ki še nimajo prvega ali drugega soglasja k programu lastninjenja, bodo najkasneje do novembra letos prešli na Slovensko razvojno družbo, je napovedala članica uprave razvojne družbe Majda Šantl, preko nje pa bodo delnice dobili prav pidi. • U. Peternel V Celovcu bo spet sejem Lesma Na Celovškem sejmu bo od 3. do 6. septembra 45. mednarodni sejem gozdarstva, žagarstva in lesarstva Lesma, na katerem bo sodelovalo okrog tristo razstavljalcev iz dvanajstih držav. Največ prostora bodo namenili Žagarjem, predstavili pa bodo tudi stroje za sekanje in za predelavo lesa ter uporabo biomase. Podpora za živali na planinski paši Vladna uredba o intervencijah v kmetijstvu in živilstvu predvideva denarne podpore tudi za živali na planinski paši. Pašne oz. agrarne skupnosti so morale do konca junija prijaviti planinsko pašo na predpisanem obrazcu in k obrazcu priložiti tudi kopijo zapisnika o prigonu živine na pašo, zahtevek za denarno podporo pa bodo skupaj s kopijo zapisnika o odgonu živine s paše morale vložiti najkasneje do 30. septembra. Podpore bo mogoče uveljavljati le za živali, ki se bodo vsaj 80 dni pasle na planini z najmanj 750 metri nadmorske višine oz. 75 dni na planinah, ki ležijo vsaj 1.400 metrov visoko. Vse živali morajo biti oštevilčene, obremenitev pašnih površin pa ne sme presegati 2,5 glav velike živine (GVZ) na hektar planinskega pašnika. Višina podpore je odvisna od vrste živali. Vrsta živali Višina podpore Sindikat tekstilcev spet opozarja Kranj, 6. julija - Sindikat tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije je na seji pretekli teden vnovič ocenil materialni in socialni položal zaposlenih v tekstilni, usnjarski in usnjarsko-predelovalni industriji. Kot pravi predsednik sindikata Anton Rozman, so razmere izredno kritične, rezultati poslovanja pa skrajno neugodni. Plače zaposlenih se še vedno znižujejo, delovna mesta pa se ukinjajo. Kot opozarjajo v sindikatu, samo notranje aktivnosti ne zadoščajo več, zato so nujni ukrepi ekonomske politike. Sindikat je na parlament samo letos naslovil 30 tisoč dopisnic z zahtevami, srečali so se s predstavniki parlamentarnih strank, bili so na razgovoru pri predsedniku državnega zbora, pri odboru za gospodarstvo in državnem svetu. Sindikat je prepričan, da morata ukrepati vlada in parlament, zato vnovič pozivajo vlado, da pospeši aktivnosti za izvedbo sklepov državnega zbora, sprejetih ob obravnavi ocene stanja in gibanj v slovenskem gospodarstvu. Zahtevajo tudi, da strategija prestrukturiranja in razvoja delovnih mest na področju obutvene industrije postane vladni projekt, enak projekt zahtevajo tudi za tekstilno in oblačilno dejavnost. Od Slovenske razvojne družbe zahtevajo takojšnje ukrepanje v podjetjih, kjer je le-ta udeležena. Sindikat zahteva takojšnje ukrepanje in opozarja, da jim potrpljenje pohaja, niso izključene niti najbolj drastične manifestacije. • U. P. * Molzna krava, kobila z žrebetom 8.000 sit/žival * Presušena krava, MPG- mlado pitano govedo, telica, krava dojilja 5.500 sit/žival * Konj in kobila brez žrebeta 5.500 sit/žival * Mlečna drobnica 1.500 sit/žival * Mesna drobnica 1.000 sit/žival Na območjih, ki jih določa zakon o popotresni obnovi in spodbujanju razvoja Posočja, upravičenci lahko uveljavljajo za 30 odstotkov višje podpore. Zakupnine državnih kmetijskih zemljišč Po podatkih republiškega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki gospodari z državnimi kmetijskimi zemljišči, je letna zakupnina za travnik od prvega do četrtega katastrskega razreda 17.896 tolartjev za hektar in za travnik od petega do osmega razreda od 14.219 tolarjev. Za pašnik prvega in drugega katastrskega razreda je letna zakupnina 7.535 tolarjev za hektar, za tretji in četrti razred 5.651 tolarjev, za peti in šesti razred 3.768 ter za sedmi in osmi razred 1.884 tolarjev, za planinski pašnik in za pašnik, porasel z gozdnim drevjem, pa od 0 do 4.710 tolarjev. Na območju nekaterih upravnih enot, med njimi sta tudi Ljubljana Šiška in Domžale, je zakupnina za petino višja, kar pa ne velja za zemljišča, ki ležijo višje od 600 metrov nadmorske višine. Za zakup večjih površin (nad tri hektarje) velja 20-odstotni popust, enako pa tudi za demografsko ogrožena območja (po stanju iz leta 1994). Dražji servisi računalnikov Jesenice, 6. julija - Prejšnji teden so se na Jesenicah sešli predstavniki podjetij, ki servisirajo računalniško opremo v občinah Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Bled in Bohinj. Dogovorili so se o tesnejšem medsebojnem sodelovanju in družno ugotovili, da so cene servisnih storitev prenizke. Tako večina servisov kljub obilici dela posluje na robu preživetja. Zato so sprejeli referenčni cenik storitev, ki ga je izdal upravni odbor Združenja za računalništvo in informatiko pri GZS, z nekaterimi dopolnitvami. Nove, višje cene bodo začeli uporabljati 15. julija. Serviserji zatrjujejo, da to pomeni tudi korak naprej k bolj kakovostnemu in hitrejšemu servisu. • U. P. ZA dom, pisarno IN popolno opremljeno podjetje JSi Pot na Lisice 4. 4260 Bled Tel: 064 79 00 Fax: 064 790 200 PE Ljubljana WTC Dunajska 156, 1000 LJ Tel: 061 16 88 100 Fax:061 16 87 100 http://www.perftech.si I0DKML0ODG3] CMLCaDDXD Vam prijatelji privoščijo naše računalnike ali zavidajo vaši odločitvi ? Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije objavlja RAZPIS za pridobitev znaka VARUJE ZDRAVJE - varovalno živilo VARUJE ZDRAVJE z označevanjem ustreznih živil in pijač z znakom varovalnih živil želimo spodbujati prehrano, ki varuje pred srčnim infarktom in možgansko kapjo. Pogoji razpisa: Živila morajo ustrezati merilom predpisanim s Pravilnikom o kolektivni blagovni znamki Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Normativi za oceno varovalnega živila so naslednji: 1. MESO IN MESNI IZDELKI Živilo mora zadoščati vsaj enemu izmed naslednjih parametrov: < 3 g celokupnih maščob v 100 g < 1,5 g nasičenih maščobnih kislin v 100 g < 20 mg holesterola v 100 g 2. MAŠČOBE (OLJA, MARGARINA, itd.) Živilo lahko vsebuje: < 33 % nasičenih maščobnih kislin < 33 % polinenasičenih maščobnih kislin > 34 % mononenasičenih maščobnih kislin 3. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI Živilo mora zadoščati vsaj enemu izmed naslednjih parametrov: < 3 g maščobe v 100 g (čvrsti izdelki npr. skuta) < 1,5 g maščobe v 100 ml (mleko, jogurt,..) < 1,5 g nasičenih maščobnih kislin v 100 g < 0,75 g nasičenih maščobnih kislin v 100 ml < 20 mg holesterola v 100 g < 10 mg holesterola v 100 ml 4. VSEBNOST NATRIJA (sol) V ŽIVILIH Živilo lahko vsebuje: < 120 mg natrija v 100 g ali 100 ml 5. VSEBNOST SAHAROZE V ŽIVILU Živilo lahko vsebuje: < 0,5 g saharoze v 100 g ali 100 ml Lahko pa vsebuje nadomestke sladkorja v okviru predpisov. 6. PREHRANSKE VLAKNINE V IZDELKU (npr. KRUH,...) Živilo vsebuje: > 4 g prehranskih vlaknin na 1 MJ energijske vrednosti 7. ŽIVILA IN PIJAČE Z MANJ ENERGIJE Ugodno dietno oceno imajo npr. kruh, margarina, pijača, če vsebujejo: 40 kcal (170 kJ)v100g 20 kcal (80 kJ) v 100 ml. Na razpis lahko prijavite izdelke slovenske in tuje proizvodnje. Razpis je odprt do 31. 12. 1998. Pred prijavo dobite vse potrebne informacije, dokumentacijo in Pravilnik pri: Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, Dunajska 65, 1000 Ljubljana, tel. 061/131 40 75, fax: 061/ 314 569, kamor pošljete tudi prijavo z ustrezno, predpisano dokumentacijo. POSLI IN flNANCE UREJA: Marija Volčjak Borzni komentar tedna Skrajšan borzni teden je ugodno vplival na vse borzne posrednike, saj so se spočili, nekaj "lenobe" pa se je preneslo tudi v trgovanje, saj ga je bilo malenkostno manj. Začetek tedna je bil v znamenju poblaš-čenih investicijskih družb. P1D-a KBM Infond Zlat je med vsemi PID-i na borzi največji, toda obseg trgovanja z omenjenimi delnicami ni tolikšen, kakor smo pričakovali. Vzroke lahko iščemo predvsem v neobveščenosti pa tudi nizki ceni, ki jo trenutno dosega delnica KBM infonda Zlata. 188 tolarjev, kolikor znaša petkov enotni tečaj, predstavlja le 18 odstotkov vloženega certifikata. Na sivem trgu so dosegale ceno 160 tolarjev, kar pa je nekako ustrezalo tveganju, ki je pripadal delnicam. Akviziterjem ter investitorjem, ki so aktivni na trgu mimo borze, je združtiev PID-ov KBM Infonda predstavljal velik problem, saj je največje tveganje predvsem pri prenosu lastništva iz prodajalca na kupca. Tudi z delnicami PID-a Vizije se ni veliko trgovalo, enotni tečaj po petkovem trgovanju pa je pristal pri 348 tolarjih. Večji obseg trgovanja lahko pričakujemo jeseni, ko se bo kotaciji pridružilo kar nekaj novih PlD-ov. Že v kratkem bomo lahko na borzi kupovali ter prodajali delnice PID-a Pulsar. Zelo pomembno je poudariti, da bo segment trgovanja z delnicami PlD-ov v prihodnje zelo pomemben. Pri trgovanj um z delnicami podjetij smo največje presenečenje doživeli pri delnicah Radenske. V ponedeljek se je Z omenjenimi delnicami trgovalo še po 2350 tolarjev, v sredo pa delnic pod 2500 tolarjev ni bilo več mogoče dobiti. Od kod tako zanimanje za te delnice, je zaenkrat še skrivnostna uganka, toda jasno je, da ponudbe ni veliko. Za večjo količino delnic bo potrebno seči še višje, tudi do 2700 tolarjev. Podobno lastnost pomanjkanja ponudbe pa opazimo tudi pri delnicah Fructala Ajdovšina. Tečaj se še zmeraj nahaja pri najvišji vrednosti od začetka kotacije, ponudbe delnic pri 2200 tolarjih pa dobesedno ni. Če se bo tečaj pomaknil navzgoir, lahko več trgovanja pričakujemo v območju 2500 tolarjev. Ali so to le sanje ali ne, se bo kmalu pokazalo. Veliko zanimanja še zmeraj ostaja za delnice Luke Koper. V tem tednu bo potekala skupščina delničarjev, in po vsej verjetnosti bo v ponedeljek, 13. julija, zelo razgiban dan. Vrednost delnice se trenutno giblje okoli 2350 tolarjev. Stabilnost povpraševanja smo zaznali tudi pri delnicah Inter-europe, kjer se tečaj zadržuje pri 1600 do 1620 tolarjev. Ob malo večjem zanimanju se bo tečaj ponovno pomaknil na 1700 tolarjev. Mesec julij je znan po tem, da je ponudbe nekoliko več, saj se ljudje zaradi dopustov odločajo za prodajo delnic. Letos povečane prodaje še nismo zaznali. Vprašanje pa je, če jo bomo. S sredo so se znižale tudi depozitne obresti, tako da bo kmalu zaznati selitev kapitala na trg vrednostnih papirjev. Povečano povpraševanje pa se bo vsekakor odrazilo v povišanih tečajih. Ilirika Borzno Posredniška Hiša d.d. Mateja Toma/in J" ODKUPUJEMO Nižje obresti v SKB banki Kranj, 6. julija - Od prvega julija naprej v SKB banki veljajo nove, nižje obrestne mere za vezavo sredstev, kar je posledica novega medbanč-nega dogovora o najvišjih pasivnih obrestnih merah. Hkrati pa so v SKB banki pocenili nakatere kredite, so IJASNOVIDEC IRICMOLOG sporočili iz SKB banke. Najboljšim komitentom nudijo ugodnejše kredite, sai jim kratkoročni gotovinski kredit odslej odobrijo brez zavarovanja, kar poceni in skrajša postopek. Kredita ni potrebno zavarovati tudi samostojnim podjetnikom, ki poslovno sodelujejo z banko več kot leto dni in prosijo za kratkoročni gotovinski kredit. • U. P. Naknadni vpis certifikatov do konca avgusta Dovoljenje za zbiranje presežnih certifikatov so doslej dobile NFD, KBM Infond in Kmečka družba Kranj, 5. julija - Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je prejšnji teden odposlalo potrdila, s katerimi bodo državljani lahko dokazovali svojo upravičenost za naknadni vpis certifikatov v pooblaščene investicijske družbe. To pravico imajo državljani, ki so do konca maja lani želeli prenesti sredstva iz svojih certifikatnih računov na pooblaščene investicijske družbe, pa jih družbe niso sprejele, ker so sredstva presegla osnovni kapital teh družb. Po podatkih ministrstva gre za približno 54.000 upravičencev. Ti bodo lahko ob predložitvi potrdila do konca avgusta 1998 vpisali svoje certifikate v eno izmed pooblaščenih investicijskih družb, ki bodo za to pridobila dovoljenje. Po tem roku vpis certifikata v pooblaščene investicijske družbe ne bo več mogoč. Doslej so dovoljenje za vpis pridobile tri družbe za upravljanje, in sicer KBM Infond, Nacionalna finančna družba in Kmečka družba. • U. P. Sredi priprav na letošnji Zlati boben Zanimanje za festival narašča Tiidi letos nekatere novosti, zaključna prireditev namesto v Portorožu v Ljubljani, prvi dan bo posvečen direktnemu marketingu. Ljubljana - Na nedavni novinarski konferenci so predstavniki organizacijskega odbora festivala in Slovenskega oglaševalskega združenja predstavili novosti, zanimivosti in pnprave na letošnji 5. mednarodni oglaševalski festival nove Evrope Zlati boben, ki bo od 5. do 9. oktobra v Portorožu. Organizator je podjetjema Delo Tiskarne in Metropolis Media za uspešno sodelovanje v petih letih podelil priznanje. Prvi dan programa letošnjega Zlatega bobna, ki bo večji del potekal v portoroškem avditoriju, bo posvečen direktnemu marketingu, poleg strokovnega dela pa bodo na festivalu, poleg Portoroža še v Piranu in Ljubljani, vse dni potekale tudi spremljevalne in družabne prireditve, na katerih bo sodelovalo nekaj velikih oglaševalskih imen, kot so Jacques Seguela, podpredsednik korporacije Havas Advertising, Bob Garfield, kolumnist v reviji Advertising Age, Michael Conrad, kreativni direktor Leo Burnett (tudi predsednik letošnje žirije na Zlatem bobnu), Tim Crovvter, kreativni direktor v agenciji Ogilvv & Mather, Uli Weisendanger, solastnik in kreativec v agenciji TBVVA... Ena večjih novosti tokratnega festivala je, da so poleg že znanih tekmovalnih skupin: televizijski oglasi, tiskani oglasi, plakati in promocijske publikacije ter oblikovne embalaže, spletne strani letos uvedli novo četrto skupino: radijski spoti. Vsi prijavljeni radijski oglasi bodo v matičnem jeziku in v prevodih objavljeni v posebni publikaciji, predvajanje bo potekalo v posebnem, temu namenjenem prostoru, vsak udeleženec pa bo dobil tudi mali radijski sprejemnik. Tudi letos bo kot festivalski radio sodeloval Radio Capris. Najvišja nagrada festivala je zlati boben, zlata lučka je posebna nagrada za najboljši družbeni oglas v posameznih skupinah, zmagovalci posameznih kategorij bodo dobili zlato palčko, drugi pa srebrne palčke, za zlato in srebrno miško pa se bodo agencije potegovale v kategoriji spletnih strani. Agenciji leta bo tudi letos pripadla zlata vrtnica. Ker Avditorij v Portorožu oktobra še ne bo pokrit, bo zaključna prireditev v Cankarjevem domu v Ljubljani. Lani je Zlati boben gostil 1300 ljudi iz 32 držav, po odzivu doslej pa letos velja pričakovati nov rekord. • Igor K. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, b.7,19t>H_nakupni/prodajni nakupni/prodajni | nakupnJ/proJjjn' MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) BANKA CREDITANSTALT d.d Lj EROS (Stari Mayr) Kranj GORENJSKA BANKA (vse enote HRANILNICA L0N, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj INVEST Škotja Loka KREKOVA BANKA p.e. Šk.Loka LASER Jesenice _ LEMA Kranj 94,22 94,60 13,37 13,45 9,55 9,60 94,20 95(00 1 3,30 13,50 9,40 9,80 94,40 94,70 13,33 13,45 9,55 9,70 93,60 94,60 13,04 13,46 9,12 9,98 94,30 94,70 13,35 13,44 9,55 9,60 94,50 94,75 1 3,36 1 3,42 9,57 9,61 94,50 94,70 13,37 13,41 9,55 9,61 94,20 94,70 13,30 13,42 9,52 9,63 94,20 94,59 13,28 1 3,41 9,53 9,65 94,25 95,00 13,35 13,50 9,54 9,70 22.6. - 5. 7. IAPRT0 94,30 94,60 13,37 13,43 V0LKS BANK-LJUD. BANKA,d.d.,L|. 94,22 94,60 13,33 NEP0S(Sk. Loka, Trata) NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka R0BS0N Mengeš PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 94,50 94,80 13,35 94,22 94,72 1 3,36 94,50 95,00 13,38 92,50 94,60 12,35 94,40 94,70 13,33 13,45 94,40 94,70 1 3,35 1 3,45 13,52 13,43 13,46 13,48 13,44 9,55 9,45 9,52 9,54 9,57 8,95 9,55 9,57 9,62 9,66 9,63 9,70 9,65 9,59 9,70 9,67 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94^22 94^60 13,37 13,44 9,54 9,61 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 93,60 / 1 3,04 9,12 SLOVENIJATURISTJesenice 94,20 94,70 13,30 13,42 9,52 9,63 SZKB Blag. mesto Ziri 93,70 94,55 1 3,1 5 13,43 9,30 9,59 ŠUM Kranj 362-600 TAL0N 94,35 94,75 1 3,33 1 3,45 9,55 9,65 TENTOURS Domžale 94,20 94,80 13,30 13,45 9,50 9,75 TRG Bled 94,20 94,60 13,33 13,47 9,50 9,60 TR0PICAL Kamnik-Bakovnik 94,35 94,65 13,37 13,42 9,56 9,62 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 862-696 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 (8.h-13.h, 13.45h-18.h) VVILFAN Tržič 563-816 POVPREČNI TEČAJ 94,17 94,71 13,28 13,45 9,47 9,68 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,20 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev cjlede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ j I 090 44 48 SKRIVNOSTI UUBEZM-ZOOOM I 090 75 17 I 090/41-29 090/42-38 CELOVITO VIDENJE 09042 70 RUS STERED 89.8 91.2 96.4 TUS RADIO SORA Uspešno in tržno naravnano trgovsko podjetje TUŠ obvešča, da zaposli SKLADIŠČNIKA v svoji enoti MARKET TUŠ V STRAŽIŠČU PRI KRANJU, Delavska cesta 19 Pogoji: - končana šola za prodajalce - osnovno poznavanje živilskega blaga - slovensko državljanstvo - nekaznovanost Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen ča6, s trimesečnim poskusnim delom. Kandidate naprošamo, da svoje pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, svojim naslovom in kratkim življenjepisom pošljejo v roku enega tedna na naslov ENGROTUŠ, d.o.o., Cesta v Trnovlje 10/a, 3000 CELJE, za MLINAR Milana. Obvestilo bomo poslali samo izbranim kandidatom! ''NaiHIUII TatotomunNoKfcid aRami, dao. Kranj Ljubljanska cesta 24a 4000 Kreni tel: 084 2720 tata 064 27 2712 DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Šesta državna razstava koz Najlepša koza je Slapšakova Brina Za najlepšega kozla razstave so izbrali Friceta, last gorenjskega kozjerejskega društva. Verje pri Medvodah - Zveza kozjerejskih društev Slovenec je v sodelovanju z Društvom kozjerejcev Gorenjske minuli konec tedna pripravila na prostoru bodočega medvoškega sejmišča šesto državno razstavo koz, na kateri je 20 kozjerejcev iz treh slovenskih društev predstavilo 47 koz in kozlov sanske, srnaste in burske pasme. Strokovno selekcijska komisija je med burskimi kozami prvo in drugo mesto prisodila kozama, last Francija Vettorazzija iz Gorenje Trebuše, tretje mesto pa kozi iz reje Andreja Dremlja iz Javorja pri Dobru njah. Pri kozlih enake pasme je prvo mesto osvojil Dremljev kozel Dragona, drugi je bil Mocart, last Janeza Malavašiča iz Smrečja pri Vrhniki, tretji pa Vettorazzijev kozel Nato. Najlepšo sansko kozo je na razstavo pripeljala Marta Slapšak iz Spodnje Besnice, dnigo in tretje mesto pa sta osvojili kozi Bica in Baly, last predsednice gorenjskega kozjerejskega društva Marije Podvez z Verja. Med sanskimi kozli je zmagal Podvezov Boss, drugi je bil Rožle iz reje Jožeta Orla iz Nove vasi pri Mirnu, tretji pa kozel Miki, last kozjerejskega društva Ptuj. Za najlepšo smasto kozo je komisija izbrala Dino, last Nade Jaklič z Gradeža pri Turjaku, njena prva "spremljevalka" je Vida iz reje Marice Kristovič iz Pacinja pri Ptuju, druga pa Mika, ki jo je na razstavo pripeljala Marinka Kozel iz Gradišč pri Cirkulanah. Med kozli enake pasme je prvo mesto zasedel kozel Frice, ki je last gorenjskega kozjerejskega društva in v reji pri Vettorazziju, drugi je bil Vettorazzijev Miško, teretji pa Riko, last Jožeta Mikliča iz Medvedice pri Grosupljem. Za najlepšo kozo razstave so izbrali Slapšakovo Brino in za najlepšega kozla Friceta, ki je v lasti gorenjskega kozjerejskega društva in v reji pri Vettorazziju. Na kozjih dirkah je zmagala Marija Podvez s kozlom Bossom, drugi je bil Andrej Bičanič iz Medvod s kozo Soro in tretja Karmen Novak s kozlom Rinom. Pri stavi za najtežjega kozla je bil najtežji Dremljev Dragona (105,8 kilograma), obiskovalka z Dolenjske, kije njegovo težo napovedala najbolj natančno, pa je za nagrado dobila kozo. • C. Zaplotnik Članica kamniškega kozjerejskega društva Marta Slapšak s Spodnje Besnice že osem let sodeluje na različnih razstavah koz, na letošnji državni razstavi pa so njeno Brino izbrali za najlepšo kozo razstave. Predstavitev različnih sort pšenice Trata - Kmetijska svetovalna služba in podjetje Agrosaat vabita na predstavitev različnih sort pšenice. Predstavitev bo jutri, v sredo, ob desetih dopoldne na KZK-jevem posestvu na Trati pri Školji Loki. » CZ. Denacionalizacija Bornovih gozdov DRUŽINSKE POLETNE POČITNICE NOV TENIŠKI CENTER RADENCI Tenis in kopanje ob vsakem vremenu. NOVA dvorana s 3 pokritimi in 4 zunanjimi igrišči. Od 19. - 26. 7. BREZPLAČNO igranje TENISA za goste ZDRAVILIŠČA. Teniški VIKEND TURNIR za rekreativce od 24. - 25. 7. V soboto, 25. 7„ kot zaključek teniškega tedna -NOČ V TERMAH INFORMACIJE IN REZERVACIJE: Zdravilišče RADENCI, tel.: 069/65 331, faks: 069/66 604, prijave za TENIŠKI TURNIR: Primož Starčič, tel.: 041/625 225. Uradnike ne zanima, ah je zakon dober ah slab V tržiški upravni enoti poudarjajo, da se v denacionalizacijskem postopku za vrnitev 3.653 hektarjev nekdanjih Bornovih gozdov niso ukvarjali z vprašanji, ali je zakon o denacionalizaciji dober ali slab in za kolikšno površino gozdov gre, ampak le s tem, ali so zakonske ovire za vrnitev v naravi ali jih ni. Ker po zakonu ni ovir, so ob koncu junija izdali delno odločbo, po kateri naj hi zavezanec, republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, trem dedinjam nekdanjega lastnika barona Karla Borna v naravi vrnil 3.653 hektarjev gozdov v katastrskih občinah Podljubelj, Lom pod Storžičem in Križe. Ali bodo dedinje Marija Peič iz Caracasa v Venezueli, Renata Schlosser iz VVoodstocka v Združenih državah Amerike in Elizabetha Ortner iz Merana v Italiji že v kratkem tudi dejansko postale lastnice približno tretjine ozemlja tržiške občine, je odvisno predvsem od tega, ali se bo državno pravobranilstvo oz. republiški sklad kmetijskih zmeljišč, ki v imenu države od 1993. leta dalje gospodari s temi gozdovi, pritožilo na delno odločbo. Če pritožbe ne bo, bo odločba 9. julija že postala pravnomočna. Ker je to bolj malo verjetno, bo končno besedo imelo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je po zakonu o denacionalizaciji drugostopenjski organ. Bo m ove pravne naslednice so zahtevek za vračilo gozdov vložile julija 1992. leta na tedanjo tržiško občino, marca 1993. leta je bila njihova vloga že popolna, leto kasneje je bila prva ustna obravnava. Ko so v občini ugotovili, da je bil Kari Born jugoslovanski državljan, so se že začeli pripravljati na izdajo delne denacional-izacijske odločbe, s katero bi gozdove vrnili v last in posest Bornovim dedinjam. Potem je prišlo do nenadnega zasuka, v postopku so odkrili nova spoznanja, ki so botrovala temu, da je občina zahtevek za vračilo gozdov v naravi zavrnila. Usodnega pomena so bila spoznanja, da naj bi Bornu, ki je bil židovskega porekla, njegovo posestvo septembra 1941. leta podržavil že nemški rajh, premoženje pa naj bi po vojni, tokrat že kot imetje rajha, po sklepu Avnoja prešlo v last tedanje Jugoslavije in naj bi predstavljalo del vojne odškodnine, ki jo je Nemčija "izplačala" Jugoslaviji. Born kot Žid bi po vojni lahko zahteval odškodnino in jo še vedno lahko zahteva od Nemčije, ki jo je izplačevala in jo še izplačuje židovskim žrtvam druge svetovne vojne, so tedaj menili v tržiški občini. Bomove dedinje so se na odločbo pritožile na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, češ da so po vojni lahko zahtevali odškodnino le nemški državljani za premoženje, ki jim ga je zaplenila jugoslovanska oblast, ne pa tudi Born, ki je bil jugoslovanski državljan. Ministrstvo je pritožbi ugodilo, odločbo tržiške občine razveljavilo in primer vrnilo v odločanje na prvo stopnjo novooblikovani upravni enoti, ki pa je bila zaradi državnega moratorija na vračanje velike kmetijske in gozdne posesti več kot dve leti, od konca leta 1995 do letošnjega februarja, zavezanih rok Ob koncu junija je izdala delno denacional-izacijsko odločbo, na podlagi katere naj bi zavezanec, republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, po pravnomočnosti odločbe Bornovim dedinjam v naravi vrnil 3.653 hektarjev gozdov. O ostalem premoženju, ki obsega tudi stanovanjske hiše v Jelendolu, grad Puterhof in podjetje Zlit, naj bi odločali v nadaljevanju postopka. Zakon ne govori o hipotekah V javnosti so se že pojavili očitki, da tržiška upravna enota v denacionalizacijskem postopku za gozdove ni upoštevala vseh okoliščin. Načelnica tržiške upravne enote Alenka Maršič - Bedina, vodja oddelka za občo uprave, druge upravne naloge in skupne zadeve Karmen Okršlar in referentka za denacionalizacijo Majda Vogelnik zavračajo očitke o nepravilnostih ali celo o zavestnem oškodovanju državnega premoženja in poudarjajo, da so v postopku spoštovali samo veljavno zakonodajo in da se niso ukvarjali z vprašanji, ali je zakonodaja dobra ali slaba in kako obsežen je denacionalizacijski zahtevek Kar zadeva očitek, da niso upoštevali hipotek, katerih seštevek celo presega vrednost Bornovega premoženja, pojasnjujejo, da zakon o denacionalizaciji leta, največja med njimi, za osem milijonov takratnih dinarjev, leta 1936 v korist Ljudske posojilnice Ljubljana. Metodologija vrednotenja ne upošteva vlaganj Ker je znano, da je Born pred svetovno gospodarsko krizo veliko sekal in izkoriščal gozdove, je v javnosti slišati tudi očitek, da naj bi Bornove dedinje dobile nazaj celo boljše gozdove, kot so bili podržavljeni oz. z novo ustvarjeno vrednostjo, v upravni enoti pojasnjujejo, da predpisana metodologija vrednotenja upošteva le spremembe v katastrskih kulturah, ne pa tudi vlaganj ali morebitnega povečanja vrednosti kulture. Zavezanec za vračilo gozdov v postopku tudi ni predložil nobene cenitve večje vrednosti gozdov, s katero bi dokazoval svoja vlaganja. Za nekatere naj bi bilo pravno sporno tudi to, da je postopek vodil odvetnik, ki naj ne bi bil pooblaščen upravni delavec in ni v delovnem razmerju v tržiški upravni enoti, V enoti to zanikajo in navajajo, da je odvetnik s sklepom upravne enote imenovan za člana komisije za denacionalizacijo; po zakonu o denacionalizaciji pa imajo člani komisij položaj uradnih oseb in so pooblaščeni za vodenje postopka in opravljanje drugih dejanj. V upravni enoti tudi zanikajo, da bi odločbo izdali pred dokončanjem reviz- Brez možnosti za nemško ali avstrijsko odškodnino Prva delna denacionalizacijska odločba, ki jo je izdala še tržiška občina, je na drugostopenjskem organu "padla" predvsem zaradi člena zakona o denacionalizaciji, ki določa, da do vrnitve premoženja niso upravičeni tisti, ki so dobili ali so imeli pravico dobiti odškodnino za odvzeto premoženje od tuje države. V ponovljenem postopku, tokrat ze v tržiški upravni enoti, so se s tem vprašanjem veliko ukvarjali in ugotovili, da Born kot jugoslovanski državljan ni mogel uveljavljati odškodnine ne od Nemčije in ne od Avstrije. Ker ni bil izraelske narodnosti, je ni mogel dobiti na podlagi sporazuma med Izraelom in Zvezno republiko Nemčije, iz dopisa zveznega finančnega ministrstva v Bonnu iz 1994. leta pa je tudi razvidno, da židovski preganjanci lahko uveljavljajo odškodnino le za zdravstvene posledice in duševne stiske, ne pa za materialno škodo. Da bi Bom uveljavljal odškodnino od Avstrije, tudi ni imel pravne podlage, saj je bil 1945. leta, koje njegovo premoženje postalo družbena lastnina, jugoslovanski državljan, medtem koje avstrijsko državljanstvo dobil šele 1952. leta. nikjer ne določa, da se s hipotekami obremenjene nepremičnine tudi s hipotekami vračajo. O hipotekah je govora le v enem členu, a še to le o tistih, ki so nastale v času od podržavljenja do vrnitve. V upravni enoti se sklicujejo tudi na zakon o zemljiški knjigi, po katerem hipotekami dolžnik lahko zahteva izbris v zemljiški knjigi vpisane hipoteke, če je od vknjižbe preteklo dvajset let. Vse Bomove hipoteke so bile vknjižene v času od 1933. od 1937. ijskega postopka za ugotavljanje Bornovega državljanstva. Državno pravobranilstvo je resda zahtevalo obnovo postopka z razlogom, da ga pri ugotavljanju državljanstva niso upoštevali kot stranke v postopku. Upravna enota je dovolila obnovo postopka, na to so se pritožile Bomove dedinje, ministrstvo za notranje zadeve pa je kot drugostopenjski organ pritožbi ugodilo in odpravilo sklep upravne enote. • C. Zaplotnik Občni zbor KGZ Sloga Mleko gor, živina dol Kranj - Člani Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj so se v petek zvečer zbrali v zadružnem domu na Primskovem na rednem letnem občnem zboru, na katerem so obravnavali lanski odkup kmetijskih pridelkov, poročilo o lanskem poslovanju in opravljeni reviziji ter poročilo predsednika upravnega in nadzornega odbora. Kot je po zboru povedal direktor zadruge Marjan Roblek je bil zbor letos tako pozno zato, ker so Čakali na revizijsko poročilo. Zadruga je lani ustvarila več kot 1,2 milijarde tolarjev prihodka, ob tem pa je "pridelala" tudi 4,5 mihjone tolarjev izgube. Odkupila je skoraj devet milijonov litrov mleka, kar je štiri odstotke več kot leto prej in že poldrugi milijon litrov več kot pred štirimi leti. Odkup klavne govedi je bil manjši kol predlani (pri MPG za šest odstotkov), odkup telet za dobro tretjino večji, odkup prašičev pa za 38 odstotkov manjši. Krompirja so odkupili 3.404 tone ali le malo manj kot leto prej, odkup lesa (4.521 kubičnih metrov) je bil na predlanski ravni, kar nekajkratno pa so povečali odkup pšenice, jajc in zelenjave. Na zboru so zavrnili predlog enega od zadružnikov, da bi člani pri prodaji vseh kmetijskih pridelkov in.ne le pri mleku morali petino iztržka zapraviti v zadružnih trgovinah. V razpravi je bilo največ govora o problematiki presežkov mleka, že na delnih zadružnih zborih pa so izvolili polovico novih Članov upravnega odbora. • CZ, Mercedes razred S prvič* uradno Pri stuttgartskem Mercedes-Benzu se pospešeno pripravljajo na predstavitev novega razreda S, največje hišne limuzine, ki bo naprodaj od letošnje jeseni. Tovarna je za novinca, ki se v nekaj skrbno zakritih primerkih že vozi po nemških cestah, pripravila več kot 30 tehničnih inovacij, nekaj novih motorjev in bogato serijsko opremo. Stuttgartska zvezda seveda sodi med proizvajalce z najdaljšim stažem pri razvoju in proizvodnji luksuznih avtomobilov, kot je nova limuzina razreda S. Čeprav je avtomobil za celih 7,5 centimetrov krajši od svojega predhodnika, mu ne manjka elegance, nekaj potez pa so oblikovalci prevzeli tudi od manjše limuzine razreda E. Med številnimi tehničnimi novostmi velja omeniti novi tempomat imenovan distronic, ki samodejno ohranja razdaljo do spredaj vozečega vozila, novo elektronsko krmilno enoto, ki hkrati obvladuje avtoradio, mobilni telefon, navigacijski sistem in televizijo, ter nove stranske zračne vreče nameščene v vratih in pri steklih. Sto kilometrov s tremi litri in pol Da bi motor v avtomobilu srednjega razreda za 100 prevoženih kilometrov potreboval samo 3,5 litra goriva, se sliši precej neverjetno. Toda številni avtomobilski proizvajalci si prizadevajo, da bi z razvojem alternativnih pogonov občutneje zmanjšali porabo tekočih goriv, zato se lotevajo številnih prototipnih projektov. Konstruktorji so kljub krajši zunanjosti v notranjosti pridobili skoraj dva centimetra dodatnega prostora. Armaturna plošča, ki so jo odeli v svetlejše barve in požlahtili z dodatki lesa, je popolnoma nova in v vseh pogledih odraža hišni smisel za eleganco v najvišjem avtomobilskem razredu. Tovarna napoveduje izvedbi z dvema različnima medos-nima razdaljama 2965 oziroma 3085 milimetrov in v začetku proizvodnje tri motorje s šestimi in osmimi valji. Motorne zmogljivosti bodo naraščale od 224 KM v modelu s 320 do 306 KM v modelu S 500. Dvanajstvalni motor z neposrednim vbrizgom goriva naj bi bil na voljo proti koncu leta 1999. • M.G. Espider, križanec med dvema Renaultoma Ob nedavni dirki 24 ur Le Mansa, ki slovi kot ena najtežjih preizkušenj avtomobilskih in človeških zmogljivosti, se je na stezi (seveda ne v dirkalni konkurenci) pojavil tudi zanimiv avtomobilski prototip, ki gaje zasnoval švicarski oblikovalec in inženir Franco Sbarro s pomočjo svojih študentov in direkcijo za industrijsko oblikovanje ter inženirji podjetja Matra. Renault espider je križanec med športnim spiderjem in enoprostorskim espaceom. V pravem dirkaškem stilu je zgornji del, brez strehe, kljub zelo športnemu videzu pa je avtomobil jasno prepoznaven kot espace. Za gornjim robom pokrova je vdelano krilce, pred voznikom in sovoznikom sta izboklini, vseh sedežev pa je pet in so jih izdelali pri dirkačem znani znamki Sparco. Espiderjev športni videz dodatno poudarjajo velika odprtina za zrak v prednjem odbijaču, 18- palčna platišča z nizkopre-sečnimi pnevmatikami in široka aerodinamično oblikovana pragova. Zaradi boljših voznih lastnosti je podvozje s posebnimi vzmetmi znižano za 25 milimetrov, dno avtomobila pa je obloženo z aluminijastimi ploščami. Espiderju so vgradili novi 3,0 litrski šestvaljnik s 24 ventili, ki bo kmalu na voljo tudi v serijskem modelu. Franco Sbarro, ki je v dolgih letih svojega snovanja atraktivnih študijskih prototipov požel že veliko slave, je espiderja pripravil nalašč za letošnjo dirko 24 ur Le Mansa. Espider je pred dirko krožil po stezi, v njem pa so se vozile slavne osebnosti, ki so si prišle ogledat dirko. Sbarrova ideja je bila všeč tudi odgovornim pri Renaultu, kjer so zagotovili koherentnost oblikovanja, Matra pa je prispevala znanje svojih inženirjev pri preverjajnju strukturnih sprememb serijskega modela. • M.G. Pri Fordu so na osnovi serijskega mondea izdelali prototip z motorjem, ki naj bi za 100 kilometrov poti potreboval vsega 3,5 litra plinskega olja, pri čemer za merjenje veljajo novi evropski standardi NEDC. Prototip se imenuje P2000 in so ga predstavili na spomladanskem avtomobilskem salonu v Ženevi. Gre za 900 kilogramov težak avtomobil, kar pomeni, da je za celih 30 odstotokov lažji od serijskega mondea. Za pogon protitotipa P2000 so pri Fordu razvili povsem nov 1,2 litrski dizelski motor z neposrednim vbrizgom goriva, ki je v celem izdelan iz aluminija in bo tako skromno porabo dosegel kot del hibridnega pogona, kombinacije dizels- kega in elektro motorja. Prototip P2000 je del Fordovega raziskovalnega programa ultralahkih materialov in alternativnih pogonov, kot so pros-torninsko majhni dizelski motorji, hibridni pogoni in pogon na gorivne celice. Ford se je pri razvoju pogona na gorivne celice povezal tudi s kanadsko firmo Ballard Povver Systems in nemškim Daimler Benzom. Tako naj bi bili do leta 2000 nared prototipi s takšnim pogonom, do leta 2004 pa bi prve takšne avtomobile lahko vpeljali v serijsko proizvodnjo. Pri Fordu so sicer kar polovico sredstev za laboratorijska raziskovanja namenili projektom za zaščito okolja. • M.G. Prenovljeni Nissanov Pick-up Japonski Nissan sodi med tiste avtomobilske proizvajalce, ki imajo v svojem proizvodnem programu tudi tako imenovani kamionet, bolj znan pod imenom pick up. Takšni avtomobili so predvsem pri srcu ljudem z druge strani Atlantika, v zadnjih letih so vse bolj popularni v Evropi in nenazadnje svoje mesto počasi dobivajo na podalpskem avtomobilskem trgu. Nissan se pri svojem pick upu naslanja na precej dolgo tradicijo, saj so prvi takšen avtomobil predstavili že daljnega leta 1935, medtem, ko je letos ugledala luč sveta že 16. generacija tega vozila, ki je uporabno kot delovni pripomoček ali kot rekreacijski avtomobil. Osnova je zato še vedno podobna originalni: kratka enojna ali dvojna kabina ter odprt tovorni prostor, na katerega je mogoče natakniti različne nadgradnje in tako vozilo prilagoditi svojim potrebam. Kabina novega avtomobila je lahko enojna ali dvojna, k slednji sodi še sedežna klop in možnost za prevoz nekaj več potnikov, tovorni prostor pa je v tem primeru seveda nekaj krajši. Udobje, kakršno je zaslediti v tem avtomobilu, je že zelo blizu limuzinskemu ali vsaj terenskemu, tudi armaturna plošča po obliki zelo spominja na ostale Nisasanove avtomobile. Pogonu sta namenjena novi 2,5 litrski turbodizel z elektronskim vbrizgom plinskega olja, s 83 konjskimi močmi ali 2,4 litrski bencinski štirivaljnik s 120 konjskimi močmi. Podvozje in pogon sta narejena kot pri terenskih avtomobilih, osnovni pogon na zadnji kolesni par se s potegom ročice lahko spremeni v štirikolesnega, pomaga tudi reduktor motorne moči. Slovenski Nissanov zastopnik Nissan Adria bo novega pick upa začel prodajati ob koncu poletja. Čeprav ne gre za avtomobil, za katerega bi kupci stali v vrsti, je vsekakor dobrodošla osvežitev v tem razredu. • M.G. Proaktivni menjalnik za Renault Clio Renault bo v kratkem obogatil paleto različic novega clia. Tokrat bodo ponudili samodejno prilagodljivi menjalnik imenovan proactive, ki se precej razlikuje od običajnih samodejnih menjalnikov. Podoben menjalnik so že preizkusili v meganu, v manjšem cliu pa bo v kombinaciji z 1,6 litrskim motorjem z 90 konjskimi močmi. Novi proaktivni menjalnik se v marsičem razlikuje od običajnih samodejnih menjalnikov, saj slednji omogočajo le izbiro med dvema, nejveč tremi programi, običajno za športno, varčno in zimsko vožnjo. Proaktivni program samodejno izbira med devetimi nizi pravil pri izbiranju prestavnega razmerja in pri tem upošteva tudi način vožnje (varčen ali športen), konfiguracijo ceste (spust, klanec), oprijem cestišča in pogoje vožnje (prazen ali obremenjen avtomobil). Poleg samodejnih programov so pri menjalniku ohranili poseben gumb. s katerim voznik lahko vključi tako imenovani zimski program. Menjalnik sam izbere tisto prestavno razmerje, /a katerega bi se v enakih razmerah odločil tudi voznik. Programska avtomatika si pri delovanju pomaga z elektroniko, ki zaznava gibanje stopalke za plin, trenutno in povprečno hitrost avtomobila, motorni navor, število vrtljajev in druge pomembne parametre. V primerjavi s cliom prve generacije z 1,8 litrskim motorjem in samodejnim menjalnikom je nova različica v povprečju za 17 odstotkov varčnejša, kar pomeni 1,6 litra bencina manj na 100 prevoženih kilometrov, vsebnost ogljikovega dioksida v izpuhu pa je manjša za 18 odstotkov. Člio z novim proaktivnim menjalnikom je v Franciji za približno 5.000 frankov dražji od različice z ročnim menjalnikom. Kdaj in če sploh bo takšen clio naprodaj tudi pri nas, pri novomeškem Revozu v tem hipu še ne vedo. • M.G. TALON d.o.o. ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL PE Zg. Bitnje 32, Žabnica Tel., fax: 064/311-032 ZNAMKA TIP LETNIK CENA OPOMBE vsnr CIT0REN ZX1.4REFEX 1992 950,000 avtoradio CITROEN ZX V0LCANE 2.0i 1993 1,450,000 dalj. CZ, alarm, servo volan, el. stekla... FIAT PUNT0 55 S 1996 1,170,000 1. lastnik, servisna knjižica, radio FIAT TEMPRA1.6IE 1993 1,075,000 servo volan, katalizator FORD ESC0RT1.6i 16V 1995 1,395,000 rarlo, CZ, AIRBAG, 1. lastnik, serv. knjižica,.. FORD FIESTA 1.8 CD 1989 745,000 avtoaradio MAZDA 323 1991 850,000 avtoradio, katalizator NISSAN SUNNY 1.5GTL 1985 330,000 caravan, metalic moder, radio OPEL KADETT 1.3 GLS 1988 570,000 1. lastnik, avtoradio, delj. zadnja klop OPEL ASTRA 1.81 GT 1992 1,260,000 servo volan, športni sedeži, radio, metalic... OPEL C0RSA1.2S 1990 540,000 metalic moder, avtoradio OPEL CALIBRA 2.0i T 4x4 1993 2,350,000 vsa oprema razen klime! PEUGEOT 306 XN 1994 1,355,000 1. last., serv. knjiž, radio, delj. zad. klop... SUZUKI SWIFT1.3GX* 1996 1,150,000 1. last., serv. knjižica, CZ, strešno okno VW GOLF JX 1991 840,000 1. lastnik, serv. knjižica, radio, metalic siv VW GOLF JGLD 1985 290,000 zelen VW JETTA 1986 490,000 metalic siv, avtoradio d.d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624 INTERNET ADRESS HTTP://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI/ PONUDBA TEDNA ZNAMKA -TIP LETNIK - BARVA CENA V SIT CENA V DEM Fiat Uno Jugo 45 1990 modra 371.700 3.955 Škoda Favorit 136 L 1991 rdeča 371.700 3.954 Ford Sierra 2,0 gle 1985 rdeča 398.475 4.284 Daihatsu Charade TS 1990 rdeča 403*200 4.290 Peugeot 205 Look 1990 bela 446.775 4.753 BMVV316 1986 bela 453.600 4.825 BMW 3181 1985 met. siva 462.000 4.967 R-5 Campus 3V 1992 črna 552.720 5.944 R-5 Campus 5V 1993 rdeča 623.700 6.636 R-21 GTX/4V 1988 bela 627.900 6.752 Subaru Leone 1,8 GL 1990 met. siva 639.450 6.876 Fiat Croma 1989 beš 646.800 6.954 VW Golf JXD 1989 rdeča 680.400 7.317 Suzuki Svvift 1,3 GL 1992 bela 748.251 7.961 R-19 TSE 1,7 1991 met. modra 773.850 8.320 RClio RN 1.2/3V 1994 kov. siva 843.150 8.969 Honda Civic 1,4 GL 1991 met. siva 843.150 9.066 R-Clio RT 1.4/5V 1993 met. siva 1.027.425 11.047 R-Clio 1,4 RT 1993 modra 1.113.525 11.974 R-19 RT 1,4 4v 1993 met. siva 1.155.000 12.288 Hvundai Lantra 1,8 1993 modra 1.166:550 12.543 R-19RN 1,4/4V 1994 met. zelena * 1.201.200 12.779 BMW 316 I 1992 črna 1.663.200 17.690 R-Laguna1,8 RT 5v 1994 met. zelena 2.060.100 21.916 Volvo 850 GLT 1993 črna 2.415.000 25.968 Možnost menjave po sistemu staro za staro ter ugoden kredit že od 3 % do 5 %. KRANJ, 06. 07. 1998 GORENJSKI GLAS • 12. STRAN 4+ AVTOMOBILSKI TRG *fe Torek, 7. julija 1998 Nasveti pred odhodom na daljše potovanje z avtomobilom Tudi avtomobili potrebujejo pozornost Čas počitnic in dopustov je tu in veliko se jih na zaslužen oddih še vedno odpravlja z avtomobili. Reke motoriziranih turistov se valijo predvsem v obmorske kraje, še preden pa se z avtomobilom odpravimo na pot, je štirikolesniku potrebno posvetiti nekaj pozornosti. Tako se namreč lahko izognemo marsikateri neprijetnosti, ki nas lahko doleti med daljšim potovanjem. * Ker so avtomobili na počitniških vožnjah običajno nekoliko bolj obremenjeni, ne pozabimo na pnevmatike. Če bo vozilo polno, tlak povišamo za nekaj desetink bara. Večina avtomobilov ima tudi ustrezno razpredelnico na notranji strani pokrova, ki zapira čep grla za dovod goriva. * Na strešni prtljažnik lahko namestimo le toliko teže, kolikor predpisuje proizvajalec, v nasprotnem primeru avtomobil postane težje vodljiv. * Del prtljage namestimo tudi v medsedežni prostor ali pod prednja sedeža, ležišče avtomobila bo tako bolj v sredini in vodljivost je občutno boljša kot če vso prtljago namestimo v zadnji del. * Če vlečemo počitniško prikolico, vanjo ne smemo zložiti vse prtljage, saj je bolje imeti težak avtomobil in lahek priklopnik, tako zaradi vodljivosti kot tudi zaradi lažjega ustavljanja. * Pred potjo preverimo delovanje svetlobnih teles, brisalnikov in naprav za pranje stekel, ne pozabimo tudi na preglede tekočin in maziv v motorju, ter nivoja zavorne tekočine. Prav tako so pomembne naprave za prezračevanje, saj previsoka temperatura v avtomobilu otežuje vožnjo in posredno tudi prispeva k zmanjšani koncentraciji in prepoznim reakcijam voznika. Cene neosvinčenega bencina in plinskega olja v nekaterih državah "1 TEST: SUZUKI GRAND VITARA država 1 neosv. bencina 95 okt 1 plinskega olja Velika Britanija 0,61 GBP 0,62 GBP Avstrija 12,00 ATS 9,25 ATS Češka 23,00 CSK 19,30 CSK Grčija 215-220 DRS 170 DRS Francija 6,20 FRF 4,43 FRF . Hrvaška 3,98 HRK 3,68 HRK Italija 1800 LIT 1500 LIT Madžarska 139,00 HUF 129,00 HUF Nemčija 1,65 DEM 1,25 DEM Nizozemska 2,00 NLG 1,41 NLG Španija 117 ESP 96,90 ESP Švedska 7,94 SEK 6,50 SEK Mazda brez (gorenjskih) prodajalcev Mazdin slovenski zastopnik M MS se je poleg cenovne odločil tudi za prevetritev lastne prodajne servisne mreže. Ob nekaj novih imenih je za gorenjske lastnike avtomobilov te znamke najpomembnejši podatek, da na Gorenjskem ni več uradnega prodajalca in serviserja. Potem ko je bilo spomladi ob koncesijsko pogodbo kranjsko podjetje Y.C.C., se je zastopnik v začetku junija razšel tudi z ljubljanskim podjetjem N&S, ki je avtomobile Mazda prodajal v Medvodah. Najbližji Mazdin prodajni salon je torej odslej v Ljubljani, kdo bo na Gorenjskem branil Mazdine barve v prihodnje, še ni znano. • M.G. !ll||p5S^\j!P...... GREMO SE KOPAT! V času kopalne sezone uvajamo novo avtobusno linijo, ki bo namenjena kopalcem v Slovenskem primorju. Avtobus bo odpeljal iz Tržiča ob 05:55 in bo ustavljal do Ljubljane na vseh avtobusnih postajah in postajališčih. Pri nakupu povratne vozovnice Vam nudimo 20 % popusta, za družine z najmanj 3 člani pa pri nakupu povratne vozovnice ponujamo 40 % popusta. DIJAKI IN ŠTUDENTI IMETNIKI IZKAZNICE KLUBA ŠTUDENT IMAJO PRI NAKUPU POVRATNE VOZOVNICE 30 % POPUSTA, SKUPINA NAD 3 ČLANI PA 50 % POPUSTA: / 2 3 v POSTAJE NP D 05:55 Tržič 22:19 22:49 06:25 Kranj 21:48 22:18 07:20 Ljubljana 21:13 21:43 09:42 Ankaran bol. 18:51 19:21 09:44 Ankaran 18:49 19:19 09:45 Valdoltra 18:48 19:18 09:48 ^Debeli Rtič 18:45 19:15 10:29 Portorož 18:00 18:30 Vozi v dneh ugodnih za kopanje v morju od 4.7.198 DALJE. INFORMACIJE: V TRŽIČU NA AVTOBUSNI POSTAJI, V KRANJU V KIOSKU LOTO NA AVTOBUSNI POSTAJI, V UUBLJANI NA AVTOBUSNI POSTAJI. Varno in udobno vožnjo ter prijetno kopanje Vam želi kolektiv INTEGRAL TRŽIČ. VELIKOSTNI PRESKOK + ++oblika ++prostornost ^uporabnost /—glasen motor -odnašanje zadka -visoka cena Karoserija s petimi vrati pomeni, da je grand vitara tudi udoben avtomobil. Prav- Pri japonskem Suzukiju so vešči predvsem razvoja in proizvodnje manjših avtomobilov, takšnih, ki jih imajo kupci najrajši na domačem, japonskem trgu, a tudi evropski kupci niso gluhi. Pred natanko tridesetimi leti so naredili tudi prvega malega terenca, kar z drugimi besedami pomeni, da so si v tej avtomobilski kategoriji nabrali precej izkušenj. Tako kažejo kar številni modeli in Suzukijev železni terenski program , kjer že skoraj deset let igra glavno vlogo njihova vitara, ki si je nabrala kar lepo število pomembnejših avtomobilskih nagrad in priznanj. A slednjič so se v tovarni vendarle odločili za občutnejšo pomladitev. Nova vitara, ki ima dodatno oznako grand, je že na prvi pogled večja, karoserija je nekoliko bolj napihnjena, kar seveda pomeni več zaobljenih robov ter resnejši, predvsem pa sodobnejši izgled. Tako se avtomobil lahko uvrsti ob bok številnim tako imenovanim rekreacijskim avtomobilom, ki jih uporabljajo predvsem tisti, ki so z njimi pogosteje na cestah kot na brezpotjih. Po drugi strani je to še vedno pravi robustni terenec s čvrsto šasijo, vožnji po brezpotjih prirejenim podvozjem in rezervnim kolesom, ki je nameščeno na zadnja vrata. polovico deljive zadnje klopi. Z obliko armaturne plošče so v tovarni hoteli vitaro približati drugim hišnim modelom, hkrati pa ji skoraj ni mogoče očitati japonske dolgočasnosti. A povsem brez kritik tudi ne gre, kajti uravnavanju zračenja in ogrevanja so spet namenjeni drsni vzvodi, nekaj stikal pa je premajhnih in tudi preveč skritih. Po drugi strani je potrebno pohvaliti zelo popolno serijsko opremo, ki vklju- Suzuki grand vitara sodi med tako imenovane rekreacijske avtomobile, katerih glavna odlika je široka uporabnost V stilu resnih terencev, prtljažnih vratih rezervno kolo na zaprav je notran-ja prostornost skoraj presenetljiva in pet potnikov ima kar solidne položaje za sedenje, le prednja sedeža nudita premalo bočne oprijemljivosti, ki pa je med ovinkarjenjem in premeta-v a n j c m po brezpotju zagotovo potrebna. Dovolj prostoren je tudi prtljažnik in za vsako malenkost ni potrebno podirati na čuje tudi obe čelni varnostni vreči, ne pa tudi protiblokirne-ga zavornega sistema. Armaturna plošča je z izjemo drobnih pomanjkljivosti solidna in uporabna precj glasno in zaradi 16-ven-tilske tehnike ga je potrebno tudi nekoliko bolj priganjati. Pri vožnji skozi ovinke je potrebno nekoliko paziti, kajti ob premočnem pritisku na stopalko za plin se zadnja kolesa kaj rada zavrtijo v prazno, zadek pa sili po svoje. Štirikolesni pogon je namreč priklopljiv, ročica ob prestavni pa hkrati služi tudi za vključitev reduktorja. Toda pretirane terenske vragolije in vožnjo po globokem blatu ali snegu vseeno kaže odsvetovati, kajti grand vitara še vseeno ne zmore toliko kot najzmoglji-vejši terenci. Lahko pa svojim uporabnikom ponudi vsetranskost. In to je tisto, kar vse bolj odloča pri nakupih avtomobilov. CENA do registracije: 4.200.000 SIT (Suzuki Odar, Ljubljana) Štirivaljnik z 2,0 litra gibne prostornine in 128 konjskimi močmi sodi v nekakšno razredno povprečje podobnih motorjev. Avtomobil ima z njim sicer zadostno zalogo moči za dovolj hitro vožnjo po cestah in premagovanje kar zahtevnih klancev. Toda svoje delo oznanja TEHNIČNI PODATKI: terensko vozilo, 5 vrat, 5 sedežev. Motor: bencinski, štiritaktni, štirivaljni, nameščen spredaj prečno, 1995 cem, 94 kW/128 KM, 5-stopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4195 mm, š. 1780 mm, v. 1740 mm, medosna razdalja 2480 mm, prostornina prtljažnika: najvišja hitrost: 160 km/h (tovarna), 157 km/h (test). Poraba goriva po normativih: 8,9/10,1/12,1 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km, poraba na testu: 11,8 I. M. Gregorič Fiat Seicento zamuja, BF Goodrich za terenska SŠSJj*?*! in osebna Podjetje Avtooprema Boltez iz Kranja, ki že več kot 20 let opravlja storitve na področju prodaje in menjave pnevmatik za osebna in gospodarska vozila, je pred kratkim prevzelo distribucijo za pnevmatike znamke BF Goodrich. Znamka, ki jo je pred nedavnim kupil francoski Michelin, ima predvsem pester program pnevmatik za terenska vozila, večino dimenzij pa izdelujejo tudi za osebne avtomobile. Podjetje AC Avto Triglav, ki pri nas zastopa avtomobilske znamke Fiat, Alfa Romeo in Lancia, bo v kratkem na slovenski trg pripeljal dve novosti: že dalj časa pričakovano lancio Y in povsem sveži fiat seicento, ki pa bo naprodaj šele v začetku septembra. Lancia Y, sicer že stara znanka italijanskega in drugih evropskih trgov bo naprodaj od začetka prihodnjega tedna. Avtomobila zastopnik doslej ni imel v redni ponudbi, saj se s proizvajalcem niso uspeli sporazumeti za sprejemljivo ceno. Odslej bosta v redni ponudbi dve različici, obe z 1,2 litrskim ZA ČISTOČO TESTNIH AVTOMOBILOV SKRBI ROČNA AVTOPRALNICA KOZINA PINTARJEVA 5, KRANJ, ČIRČE, TEL. 328-238 DELOVNI ČAS OD 8. DO 18. URE SOBOTA: OD 7. DO 13. URE 16 ventilskim motorjem. Razlika bo le med paketoma opreme, nekoliko skromnejšim LE in bolj žlahtnim L. Cene še niso znane, skrivali jih bodo prav do začetka prodaje. Pri AC Avto Triglavu so načrtovali, da bodo še pred počitnicami uspeli pripeljati k nam tudi prve fiate seicento, a se je poizkus izjalovil. Tovarna v poljskem Tychyju namreč ne zmore pokriti vseh naročil v Italiji in drugod po Evropi. Seicento bo tako pri nas naprodaj predvidoma v začetku septembra, na voljo pa bodo vse izvedbe z izjemo različice z elektromotorjem. Tudi cena za seicenta še ni znana, pri zastopniku napovedujejo, da se bo gibala med daewoojem ticom in seatom aroso. • M.G. Po Michelinovem nakupu BF Goodricha so proizvodnjo pnevmatik za osebna vozila v pretežni meri preselili v Michelinove tovarne v Franciji in Veliki Britaniji, s čimer so rešili težave s prevozom in znižali proizvodne stroške. Hkrati pa to pomeni, da so prevzeli Michelinovo tehnologijo in razvoj, kar je zagotovo pomembna prednost. Znamka BF Goodrich ima predvsem bogat izbor profilov in dimenzij pnevmatik za terenska vozila, medtem ko so bile pnevmatike za osebna vozila doslej na evropskem trgu nekoliko manj znane. Slednje se prav tako izkazujejo z zelo dobro kakovostjo in sprejemljivo ceno, saj so celo cenejše kot primerljive pnevmatike domačega proizvajalca. Ciljni kupci so torej predvsem vozniki, ki za svoje avtomobile iščejo kakovostne pnevmatike za zmerno ceno. Trenutno je slovenskim kupcem na voljo 30 različnih dimenzij, ki so v zalogi. V letošnjem letu nameravajo pri distributerju vzpostaviti prodajno mrežo, tako da bodo pokrite vse regije. Predvidevajo, da bodo prodali okoli 8000 pnevmatik, pretežno za osebne avtomobile. • M.G. Pravi odgovori na Vaša vprašanja V uredništvo smo prejeti že kar nekaj klicev, nekaj pa se vas je oglasilo kar osebno s prošnjo za pomoč pri reševanju takšnih ali drugačnih zagat v zvezi z avtomobili. Najbrž vas je takšnih, ki imate bolj ali manj nadležne težave s svojimi jeklenimi konjički in jih ne znate ali ne morete rešiti sami, še več. Zato smo se odločili, da bomo na straneh Avtomobilski trg vpeljali tudi rubriko po sistemu vaše vprašanje - naš odgovor. Odslej torej lahko tudi nam zastavite vprašanja s področja avtomobilizma, tako glede tehnike kot tudi prodaje in nakupa. Na vaša vprašanja bomo odgovarjali tudi s pomočjo strokovnjakov, serviserjev, prodajalcev in zastopnikov. Vabimo vas k sodelovanju, svoja vprašanja pa nam lahko posredujete na naslov Gorenjski glas, Zoisova l, 4000 Kranj, s pripisom za Avtomobilski trg. KULTURA UREJA: Lea Mencinger Plesna predstava Žito KO OŽIVI 2. NADSTROPJE Kranj - Sredi julija bosta plesalka in koreografinja Andreja Rauch iz Kranja in gledališki oblikovalec Jean Philipp Vine zastavila plesno gibalni projekt, ki se bo zaključil 28. avgusta z gibalno glasbeno predstavo z (delovnim naslovom) Žito. Za kakšno nadstropje neki gre? In zakaj ravno drugo in ne prvo? In kje je stavba s temi nadstropji? Vse je bolj jasno z letakov, ki so jih te dni iz Centra kulturnih dejavnosti pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj pošiljali mladim, ki jih zanima sodobni ples. Seveda ne ravno začetnikom - ti imajo pač vsako jesen možnost izbirati med začetnimi tečaji v Centru kulturnih dejavnosti na Sejmišču. 4. Plesno gibalna delavnica s plesno tehniko in ustvarjalno gibalna delavnica z uporabo vizualnega oblikovanja sta pač namenjeni mladim, ki v poletnem času želijo izpopolnjevati svoje že pridobljeno plesno znanje. Prvo delavnico bo vodila Andreja Rauch iz Kranja, plesalka, koreografinja, študentka režije. Rauchova, ki je lani kot štipendistka ministrstva za kulturo diplomirala iz sodobnega plesa na London Contemporary Dance School, bo v jeseni na isti šoli nadaljevala podiplomski študij na temo plesnega filma. Ne glede na to, da jo jeseni čaka magistrska naloga, je sklenila, da to poletje ne bo imela počitnic niti ne bo honorarno delala, kot sicer dela tudi med študijem; prav tako se ni pridružila kakšni plesni skupini, ki v poletnem času v kakem evropskem mestu pripravlja plesne projekte. "Že nekaj časa si želim plesni projekt pripraviti prav v Kranju. Nekaj tudi iz hvaležnosti, ki jo čutim do vseh, ki so mi vsa leta mojega študija v Londonu kakorkoli pomagali - predvsem številnim sponzorjem in tudi Mestni občini Kranj, kjer so mi prav tako večkrat priskočili na pomoč med študijem," pripoveduje Andreja Rauch."Predvsem pa je odločitev za tak projekt seveda izziv za soočenje z lastnimi željami in hotenji. To pa bi rada naredila prav tu, kjer sem doma." Do sredine julija je Rauchova sicer v Essnu v Nemčiji, kjer se udeležuje natečaja za plesno ustvarjalnost - sodeluje s svojim videom. Po vrnitvi v Kranj pa se bo lotila še zadnjih priprav ob začetku dveh plesnih delavnic. V Kranj je povabila tudi nekatere sodelavce, s katerimi je že med študijem v Londonu sodelovala pri nekaterih plesnih projektih. Gledališki oblikovalec Jean Philippe Vine, scenograf London College of Fash-ion, sicer pa študent zadnjega letnika visokošolskega študija dizajna na Central St. Martin School od Design v Londonu, bo skupaj z Rauchovo vodil desetdnevno Andreja Rauch - Foto: L.M. ustvarjalno gibalno delavnico. Izmed udeležencev plesno gibalnih delavnic bodo nekatere povabili tudi k sodelovanju pri plesni predstavi. Ta bo nastajala ves mesec avgust, imela pa bo vsekakor mednarodno udeležbo, saj so k sodelovanju povabili še angleško plesalko Alice Sara in Norvežanko Gro Benedikte ter nekatere druge. Za kakšno plesno predstavo gre in kje so bo dogajala? "Prostore na Stari cesti 1 v Kranju, to je zgradba Žita, zdaj je last Toneta Arvaja, sem odkrila povsem naključno. Gospod Arvaj je bil tako ljubezniv, da nam je vse drugo nadstropje, ki ga bomo poprej seveda očistili, za plesni projekt odstopil brez- plačno. Začetek je torej spodbuden, če štejem zraven še naklonjenost British Counsla iz Ljubljane, ki bo prispeval brezplačne letalske vozovnice za dva ali tri sodelujoče. Druge sponzorje za projekt še iščemo. V začetku avgusta bomo začeli pripravljati plesni projekt, priprave se bodo zaključile s premieru, ki bo 28. avgusta v 2. nadstropju stavbe Žita na Savski 1. Predstav bo tisti dan sicer več, saj je ta sicer izreden prostor premajhen za sprejem večjega števila obiskovalcev. Razen tega pa moramo zanje v stavbi zagotoviti vso potrebo varnost. Predstavo si zamišljam tako, da bo pravzaprav nenehno potekala, le vodene skupine gledalcev se bodo menjavale. Osnovna zamisel je dokaj preprosta - projekt kot razstava živega dogajanja v prostoru; tudi gib in dizajn bosta enostavna, vse skupaj pa bo razumljivo tudi širokemu krogu gledalcev, tudi takih, ki niso nikoli študirali plesa, sodobnega pa še posebej. Kljub temu sem prepričana, da bo obojestranska komunikacija dosežena in da bo občinstvo zlahka razumelo plesno zgodbo." Gre za slovenski plesni projekt, pri katerem bodo sodelovali mladi ustvarjalci različnih narodnosti in disciplin. Brez dvoma bo projekt vzbudil pozornost, nekaj tudi zato, ker bodo mladi udeleženci predstave nanjo vabili tudi s kratkimi uličnimi nastopi na različnih javnih mestih v Kranju. • Lea Mencinger Premiera v Pirničah TRIJE VAŠKI SVETNIKI PirniČe - Na Odru treh herojev so minulo nedeljo zvečer premierno uprizorili šalo Trije vaški svetniki v priredbi in režiji Petra Militarova. Igrali so: Rastko Tepina, Nadja Strajnar - Zad-nik, Anica Horvat, Ulla Hambergcr, Robi Žavbi, Peter Rudi, Alenka Bole Vrabec, Sten Vilar, Franci Kavčič in Albin Knapič. Predstavil je bila posvečena 45-letnici prve uprizoritve gledališke predstave Izpod Golice v današnjem domu krajanov. V minulih desetletjih so na tem odru pripravili več kot 400 gledaliških prireditev. • L.M. Glasbeni festival Bohinj '98 PET VRHUNSKIH KONCERTOV Trije koncerti v juliju in dva v avgustu z vrhunskimi slovenskimi umetniki. Radovljiška Didakta je organizator 3. Glasbenega poletja v Bohinju, ki se začenja prihodnjo sredo, 15. julija. Do 12. avgusta se bo v zelo akustični cerkvi sv. Martina v Srednji vasi odvilo vsega skupaj pet koncertov, na katerih bodo na povabilo umetniškega vodje festivala Romana Leskovica nastopili vrhunski slovenski glasbeni umetniki. Na prvem koncertu bo tako kot že lani in predlani, nastopil Komorni ansambel Slovenicum pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica. Solista bosta klarinetist Mate Bekavac in violinist Črtomir Šiškovič. Program obsega glasbo Dolarja, Tischhou-serja, Tartinija in Elgarja. Na drugem koncertu 23. julija bo nastopil TVio Luvviganas programom Mozarta, Glinke in Brahmsa. Na zadnjem julijskem koncertu 30. julija bosta nastopila violinist Tomaž Loren/. in kitarsit Jerko Novak z večerom italijanske glasbe. V avgustovskih dveh koncertih bodo nastopili tudi tuji glasbeniki. V četrtek, 6. avgusta, bo nastopil Jess Trio Wien s programom Mozarta, Schuberta in Dvoraka. Glasbeni festival se bo zaključil 12. avgusta s koncertom violinista Primoža Novšaka in čembalista Petra Solomona. Na programu so Bachove sonate. Tako kot doslej se tudi letošnji program Glasbenega poletja v Bohinju odvija med tednom, saj je namenjen predvsem stalnim gostom Bohinja. Vsi koncerti se začenjajo ob 20.30. Pokrovitelj festivala Občina Bohinj je tudi letos prispevala tretjino denarja, ostalo pa tudi sponzorji, je na tiskovni konferenci v Društvu slovenskih skladateljev povedal direktor Didakte Rudi Zaman. Vstopnina za koncert je 1500 tolarjev, programske knjižice in vstopnice pa so na voljo v bohinjskih hotelih, Turističnem društvu, tudi v Radovljici in seveda pred koncertom v cerkvi v Srednji vasi. Prvi in zadnji koncert bo posnela tudi TV Slovenija. • Lea Mencinger In memoriam PROFESORICA MARIJA ŽAGAR Pred nekaj dnevi je umrla Marija Žagar, nekdanja profesorica slovenščine na kranjski gimnaziji- Bila je moja najbojša učiteljica. Naj stavek ne rodi zavisti pri njenih kolegih, ker je bil mišljen zares in ni bil izrečen zgolj iz pietetne vljudnosti. Ne pravimo namreč tako samo humanistični zanesenjaki, občudovali so jo tudi naravoslovno usmerjeni sošolci. Ko zdaj premišljujem, kaj bi ji še moral reči pred odhodom, spoznavam, da ji prav te izkušnje nisem znal dovolj razločno sporočiti. Imela nas je rada, vse, ki smo se podali po njeni poti, ki nam je, kakor se ji je zadnjič poklonil nekdo, "dala zlati poljub", to je usodno zaznamovalo nas z odločitivijo za študij slovenščine. Le bi moral jedrnato označiti držo Marije Žagar, bi storil to z beseda/ni, ki bi jih bilo treba za to priložnost očistiti vseh vsakdanjih, žurnalističnih in političnih negativnih konotacij: gosposko, svetovljansko, intelektualno, brezhibno, estetsko, vzvišeno. Predavala je zanimivo celo za tiste, ki do književnosti in umetnosti nasploh niso gojili intimnih čustev. Velikokrat mimo učbenikov, iz lastnega branja in presoje. Bila je ena tistih redkih učiteljev, ki so znali dijakom nevsiljivo odpirati obzorja in spodbujati k samostojnemu odnosu do sveta. Marsikdo od sveže narejenih slovenistov je po osmih semestrih fakultetnega študija ugotovil, da bo še najbolje, če se za predavanja pripravi kar iz. gimnazijskih zapiskov pri njenem predmetu. Bila je ljubiteljica vsega lepega. Zadnja leta ji, obsojeni na posteljo, ni bilo lahko. Pogosto je sanjala, kako ure in ure spet hodi po dragi ji Uskovnici. In prebirala je znova vse po vrsti, seveda potem ko je najprej kritično predihala slovenske leposlovne novitete. Hvaležen sem ji, da mi je vzbudila ljubezen do stroke in do poklica. Rad se bom spominjal njene prijateljske pozornosti in naklonjenosti. Miran Hladnik KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V prostorih Mestne hiše so na ogled dela poznoromantičnega slikarja Alojza Eberla ( 1822-1887). V Mali galeriji razstavlja kipar Dušan Tršar. V Cafe galeriji Pungert razstavlja fotografije Igor Pustovrh. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Bakrorezi - metalurgija in rudarstvo 17. stoletja. V razstavnem salonu Dolik razstavlja fotografije Aleš Gregorič. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava miniaturnih posnetkov zibelk avtorja Staneta Zugwitza. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju razstavlja izdelke iz voska Marjeta Pikelj. V Galeriji Šivčeva hiša razstavlja cvetlična tihožitja akad. slikarka Duša Kajfež. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije z naslovom Odsevi črne celine avtor Lado Kutnar. V Galeriji Kašča razstavlja hrvaška slikarka Jadranka Parnič slike v batik tehniki z naslovom Istrski motivi. V Savnikovi hiši razstavlja slike Andreja Ropret. BLED - V belem salonu hotela Toplice je Galerija Bevisa pripravila razstavo akvarelov akad. slikarja Klavdija Tutte. V Hotelu Astoria razstavlja fotografije Rafael Podobnik, slike pa slikar Leopold Gros. KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled spominska razstava del akad. slikarja Kamila Legata. ŠKOFJA LOKA - V Galeriji Fara razstavlja fotografije na temo Obrazi narave dr. Jurij Kurillo. V Galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava tapiserij Silve Horvat. Loški muzejJe odprt vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka. V okroglem stolpu Loškega gradu je na pogled razstava Rod rodovnik, rodoslovje - Nismo od včerajšnjega dne; na ogled bo do konca septembra. SORICA - V Groharjevi hiši je na ogled razstava slik nastalih v letošnji slikarski koloniji; hiša je odprta ob sobotah in nedeljah od 15. do 17. ure. ŽIRI - Žirovski muzej (v stari šoli) je odprt ob sobotah in nedeljah od 14. do 16. ure. TRŽIČ - V Informacijski pisarmni Občine Tržič razstavlja grafike akad. slikarka Zora Stančič. KAMNIK - V gradu Zaprice je na ogled razstava Žlahtni purgar j i kamniški. V razstavišču Veronika je na ogled razstava Rekonstrukcija krogovičij poznogotskih oken v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom, v kavarni Veronika pa so na ogled fotografije Jožeta Hanca o Svetem Primožu. MEDVODE - V Knjižnici Medvode - Na sotočju razstavljata slikar Metod Bohinc in kipar Jiri Bezlaj. MENGEŠ - V Galeriji Mežnarija razstavlja olja in akvarele Janez Kovačič. Novo v kinu* RDEČI KOT Filmska novost tega tedna je ameriški Rdeči kot, filmski portret sodobne Kitajske. Richard Gere v vlogi uspešnega odvetnika pripotuje na Kitajsko, da bi sklenil prvo pogodbo o satelitskih komunikacijah. Noč preživi z eksotično lepotico Hong Ling, ki jo najdejo mrtvo, odvetnika pa obtožijo umora, ki ga ni zagrešil. Ko se znajde v rokah kitajskega pravosodnega sistema, je njegovo edino upanje odvetnica Shen Yuelin, igra jo Bai Ling, ki ga brani po uradni dolžnosti. Odvetnica in njen varovanec se s skupnimi močmi prebijata skozi nepravilnosti in zlorabe, zaradi katerih obtoženemu grozi obsodba na smrt in hitra izvršitev. Film Rdeči kot so snemali v Kaliforniji in na Kitajskem, vendar tam brez Richarda Gerea, saj ta zaradi svojega zavzemanja za pravice Tibeta velja na Kitajskem za nezaželeno osebo. Triler je nastal po scenariju Robeta Kinga. ki je idejo za film dobil na popotovanju po Italiji, ko so v njegov kupe vdrli karabinjerji in hoteli odpeljati njegovo sestro. Režiser filma je Jon Avnet (Ocvrti zeleni paradižniki). ZAKLJUČNI KONCERT V GROBLJAH Groblje pri Domžalah - V baročni cerkvici sv. Mohorja in Fo rtu na t a bo v četrtek, 9. julija, ob 20. uri zadnji koncert letošnjega 28. mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe Vivat Gallus '98. Ob zaključku festivala se bo poslušalcem predstavil ansambel Paganini Consort iz Italije. Sestavljajo ga odlični in mednarodno priznani italijanski glasbeniki na odličnih instrumentih: Franco Mezzena, violina, Marcello Defant, viola, Arturo Bonucci, violončelo, Massimo Scattolin, kitara, kot gost pa sodeluje Matej Hotko, kontrabas. V koncertnem večeru bodo poslušalci deležni glasbe Nicolaja Paganinija in neznanega avtorja. • L.M. PRENOVA KURNIKOVE HIŠE Tržič - Zaradi konservatorskih in restavratorskih del bo julija in avgusta Kurnikova hiša z etnografsko in kulturno zgodovinsko zbirko za javnost zaprta. Zavod za kulturo in izobraževanje - Tržiški muzej z galerijo pa obvešča obiskovalce, da bodo stalne zbirke usnjarstva, čevljarstva, oglarstva in tkalstva v Zgornji Kajži, Muzejska 11, odprte ob delavnikih in sobotah med 10. in 18. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 14. in 18. uro. Julija in avgusta bo galerija v Paviljonu NOB odprta vsak dan (razen ponedeljka), med 17. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 9. in 12. ter 17. in 19. uro. Za najavljene skupine pa tudi izven tega ča^a, prijave po telefonu: 564-172. GORENJSKI GLAS • 14. STRAN ! DEŽURNI NOVINAR Torek, 7. julija 1998 Zaključni koncert Glasbena Loka 98 Škofja Loka, 7. julija - Med poletne prireditve, ki so v tem gorenjskem mestu postale tradicionalne, zagotovo spada tudi poletna glasbena šola. Škofjeloška glasbena Šola jo je skupaj s tamkajšnjo Ljudsko univerzo pripravila tudi letos. Prirediteljici sta tokrat že osmič poskrbeli za poletno "muziciranje" mladih glasbenikov, ki imajo vsaj triletno glasbeno Šolo. Svoje znanje so, tako kot minula leta, lahko izpopolnjevali pn priznanih slovenskih glasbenikih in strokovnih glasbenih delavcih. V Poletni glasbeni šoli je sodelovalo štirideset mladih glasbenikov iz vse Slovenije. Pripravili so več koncertov, šolo pa z zaključnim koncertom v kapeli PuŠtalskega gradu končali minulo soboto dopoldne, ko so udeleženci poletne Šole glasbenim navdušencem predstavili svoje znanje, z izvrstnim igranjem pa dokazali, da je taka oblika izobraževanja in sodelovanja s priznanimi glasbeniki potrebna in koristna, poleg tega pa so izrazili Željo po ohranjanju tovrstne Šole tudi prihodnja leta. • R. Si Sobotna svečanost v Ribnem Rihno, 6. julija - V soboto popoldne je Turistično društvo na svečanosti in družabnem srečanju Pod Ribensko goro proslavilo 40-letnico delovanja društva. Ob tej priložnosti so društvu in vodstvu s predsednikom Francem Odarjem čestitali tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, župan občine Bled Vinko Gole in drugi. Na svečanosti s kulturnim programom so podelili tudi priznanja. Posebno priznanje so podelili tudi Slavku Avseniku, ki je nastopil tudi pred 40 leti na IzseljeniŠkem pikniku v Ribnem. Takratni nastop namreč štejejo tudi kot začetek delovanja TD Ribno. Priznanje pa (na sliki) je društvo podelilo tudi občini Bled. • A. Z. Občinski praznik in urhovanje Smlednik, 6. julija - V okviru prireditev ob prazniku občine Medvode sta KUD Smlednik in župnijski urad Smlednik pripravila več prireditev. V soboto so odprli razstavo Smlednik v času Jakoba Aljaža, v nedeljo dopoldne je bila slovesna srebrna maša župnika Rafka Kralja, popoldne blagoslov sv. Urha v kapelici pred cerkvijo in župniščem, po tem pa je bil kviz za učence osnovnih šol Pirniče in Smlednik o poznavanju Jakoba Aljaža. Praznovanje je v nedeljo sklenil ansambel Obzorje z družabnim srečanjem. • A. Ž. Jakapova mama iz Volake šteje devetdeset pomladi Domiselno oblikovanje v vosku Radovljica - V Čebelarskem muzeju Radovljica so minuli petek odprli zanimivo razstavo oblikovanja v vosku. Oblikovalka Marjeta Pikelj v vosek prenaša reliefne odtise z rezljanih modelov za mali kruhek. Pri tem uporablja originalne modele z loškega področja, dopolnjuje pa tudi vzorec, ki so v plitvejših izvedbah izgubili obrise. Nekatere izdelke predstavlja tudi v žgani glini. Marjeta Pikelj je bila za svoje oblikovanje malih kruhkov že nagrajena, lani pa je eden od njenih izdelkov dobil mnenje, da sodi med izdelke domače obrti. Na odprtju v Čebelarskem muzeju se je trlo obiskovalcev, v otvoritvenem programu pa sta nastopili Mateja Blaznik, kitara, in Natalija SimunoviČ-<5lenŠek, viola. • L.M., foto: Tina Doki Pri devetdesetih še vedno vesela Ivana Frlic, Jakapova mama, se kljub težkemu življenju, polnem trdega dela, rada spominja minulih let. Volaka - Devetdeset let ima, a jo nasmeh vedno pomladi. Je prešernega duha, zdravje ji služi, zato sama pravi, da ji ni nič hudega. Tako bi lahko v nekaj besedah opisali Ivano Frlic, Jakapovo mamo iz Volake v Poljanski dolini, ki je 1. julija upihnila devetdeset sveč. Rodila se je Pr' Golešnk v Suši, majhni vasici v Poljanski dolini, očetu Jakobu in materi Katarini. Družina je bila številna, kot je bilo na kmetijah v tistih časih v navadi. Kar enajst otrok je bilo, šest deklet in pet fantov. Čeprav so živeli v pomanjkanju, dela, ki je bilo vse ročno, pa na kmetiji nikoli ni manjkalo, je spomin na otroštvo lep. Zelo dobro se spomni, ko so vaški otroci hodili v šolo na Malenski vrh. Četrt ure hoje nikoli ni bilo dolgočasne, saj so jo otroci znali skrajšati, se zabavati, včasih pa so si skočili v lase. Ivana, ki je bila med večjimi, pa je že po dolžnosti morala skočiti v bran tepenemu. Leta Pr' Golešnk so minevala, Ivana se je izučila za šiviljo in večkrat je hodila šivati po okoliških domačijah. Tako je na kmetiji Pr' Jakap tudi spoznala svojega štiri leta starejšega moža Franca. Zaljubila sta se v Leskovici na pustnem plesu, ko je bilo njej 14, Francu pa 18 let. Pri dvajsetih se je nato omožila, a ni bilo zlahka. Oče je nekako še ni želel oddati, se spomni Jakapova mama. Ko je tako župniku v Poljanah dejal, da je še premlada za zakonsko zvezo, mu je ta mirno odgovoril, da tako pa naj le ne govori, saj je sam Katarino še mlajšo ( pri devetnajstih) oženil. Oče je le podpisal papirje, Ivana pa je odšla k Jakap. Kolikor se je oče pred poroko obotavljal oddati svojo hčerko, po poroki o tem ni bilo več ne sluha ne duha. Mladima zokonce-ma je pri postavljanju družine pomagal, kolikor se je dalo. Franc je skrbel za kmetijo, Ivana mu je pri tem pomagala, zraven pa še šivala. Na hribovski kmetiji je bilo dela vedno dovolj, a je bilo življenje vseeno lepo, saj je imel mož Franc v rokavu vedno pripravljeno kakšno "ta pravo". A na žalost je bil tudi precej bolehen in bolezen ga je leta 1956 tudi premagala. Ivana je na kmetiji ostala sama s svojimi petimi otroki Francem, Cirilom, Rozinko, Pavlo in Katarino. Sin Franc je nato prevzel domačijo Pr' Golešnk, Ciril pa je ostal IV Jakap. Hčere so se odselile; Rozinka v Loko, Pavla in Katarina pa v Kranj. Ivana je Cirilu pri delu na kmetiji še naprej pomagala, popazila je tudi na vse njegove otroke, sedaj pa še vedno pogleda že na prav-nuke. Od dela se je malo odtegnila, saj ima težave z desno nogo. Rada pa gre še na krajši sprehod. Jakapova mama je res še krepostna, navsezadnje se je januarja letos pogumno prepustila kirurškemu nožu, ki ji je z oči odstranil sivo mreno. Rada je v družbi, kakor je bilo tudi letos, ko je svoj visok jubilej pranovala v družbi z otroki, 15-imi vnuki in 23-imi pravnuki. • S. Šubic Verjemite ali ne... w RADIO OGNJIŠČE V avtokampu Šobec zaradi slabega vremena manj gostov V Se vedno raj in znak kakovosti za Nizozemce Zaradi slabega vremena in svetovnega nogometnega prvenstva trenutno manj gostov - Med gosti še vedno največ Nizozemcev - Le sedem odstotkov domačih gostov, ki morajo za eno nočitev odšteti 1450 tolarjev Bled, 7. julija - Avtokamp Šobec se lahko pohvali s petimi zvezdicami in uvrstitvijo v prvo kategorijo ter vztrajnim negovanjem odličnega ugleda med domačimi in tujimi gosti, kar potrjuje tudi uvrstitev med pet najboljših evropskih kampov. Tuji gostje že vrsto let prednjaci-jo po številu nočitev, saj domači predstavljajo le okoli sedem odstotkov vseh nočitev. Trenutno je v omenjenem gorenjskem avtokampu okoli 200 gostov, kar je po besedah upravnice Marjete Vizovišek manj od načrtovanega. Slabša zasedenost je, po oceni Vizoviškove, posledica slabega vremena in svetovnega nogometnega prvenstva, zato v kampu upajo, da bo več gostov Zaradi slabega vremena je v avtokampu Šobec vse manj gostov po njegovem zaključku. Za pomaknil iz julija v avgust. Tudi kamp, ki na 16 hektarjih ograjene površine sprejme do 1200 šotorov, prikolic in avtodomov ter več kot 60 tisoč gostov v eni sezoni, je trenutno število gostov res majhno. Lani so zabeležili 65 tisoč nočitev, po besedah Vizoviškove pa se je vrhunec sezone letos med gosti prednjačijo Nizozemci, ki so si avtokamp Šobec vzeli za svojega, sledijo jim Nemci, Belgijci ter Italijani. V avtokampu z več kot štiridesetletno tradicijo vsako leto poskrbijo za novosti. Lani so obnovili ceste in uredili vodovod, letos pa posadili 1700 novih dreves, uredili levi breg Save ter sprehajalno pot in pralnico ter sušilnico perila, ki sta namenjeni gostom in delujeta na žetone. V omenjenem avtokampu se gostje dobro počutijo, saj uprava kampa skrbi za čistočo in zelo raznoliko športno in rekreativno ponudbo. Poleg jezera imajo devet teniških igrišč ter igrišča za košarko, odbojko, mali golf, badminton, otroška igrišča, gostje pa si lahko tudi izposodijo kolesa ali pa uživajo v vožnji s kanuji po Savi. Domači gostje bodo za nočitev morali odšteti 1450 tolarjev in plačati turistično takso, otroci od 7. do 13. leta 1100 tolarjev, za bivanje nad 7 dni nudijo 10-odstotni popust, otroci do 7. leta starosti pa lahko v kampu bivajo brezplačno. R. Škrjanc, foto: R. Š. Izšel turistični prospekt Kranj, Prešernovo in univerzitetno mesto, mesto zgodovine, kulture in športa Utrjeval naj bi krajevno samozavest Kranjska Mestna občina je poskrbela za izid turističnega prospekta - Izšel v šestih jezikih in v nakladi 50 tisoč izvodov - Predstavili kulturne, arheološke in naravne znamenitosti mesta - Priročen vodnik tujcem Kranj, 7. julija - Minuli petek so v Renesančni dvorani kranjske Mestne hiše predstavili novi turistični prospekt z naslovom Kranj, Prešernovo in univerzitetno mesto, mesto zgodovine, kulture in športa. Za njegov izid je poskrbela Mestna občina Kranj, ki je poleg zamisli prispevala tudi potrebni denar. Pri njegovi pripravi je sodelovala etnologinja in kustosinja Gorenjskega muzeja mag. Tatjana Dolžan Eržen, ki je napisala besedilo oziroma na devetih straneh opisala najpomembnejše kulturnozgodovinske spomenike, arheološke najdbe in nahajališča ter naravne znamenitosti. Erženova je na predstavitvi poudarila, Turistični prospekt Kranja je izšel v šestih jezikih da je bilo delo precej zahtevno, saj izbor krajev in posebnosti ni bil lahek, kajti vživeti se je treba v premišljevanje obiskovalcev in jih v kratkem besedilu "popeljati" po Kranju in okolici. "Mislim, daje Kranj tak prospekt potreboval, saj smo pogosto v zadregi, ko moramo tujcu predstaviti mesto in njegove znamenitosti, domačinom pa bo pomagal krepiti krajevno samozavest," je pojasnila Erženova. Turistični prospekt Kranja je v nakladi 50 tisoč izvodov izšel v slovenskem, nemškem, angleškem, francoskem, italijanskem ter ruskem jeziku, premišljujejo pa tudi o njegovem prevodu v španski jezik. Fotografije je prispevalo osem fotografov, oblikovala pa ga je Danica Račič Ahačič. Kranjski župan Vitomir Gros je dejal, da je tak prospekt v "Prešernovem mestu" dosedaj manjkal, saj so podatki v zgibankah že zastareli. Pregleden prospekt, na naslovnici so Plečnikove arkade in Rožen-venska cerkev, bo moč dobiti v gorenjskih turističnih društvih in v večjih hotelih. • R. Škrjanc V nekdanji Visoški žagi in mlinu bo elektrarna in gostišče Je res mogoče obnavljati le ruševine? Po obnovi Debelakove domačije in gospodarskega poslopja na Visokem je sedaj na vrsti stari mlin in žaga, ki se je morala podreti za to, da bodo za obnovo dobili spomeniškovarstveno soglasje. Visoku v Poljanski do^ni, 2. julija - Kdor se pogosteje ali redkeje pelje po Poljanski dolini, se zagotovo vedno ozre na Visoko, kjer še vedno sameva mogočni Tavčarjev dvorec. Zagotovo mnogi niso spregledali, da se je pred dobrim mesecem dni pojavila še ena žalostna zgodba: porušil se je lesen del mlina in žage, ki stoji ob Visokem jezu. Zakaj, smo povprašali lastnika. O tem, kako je novi mladi gospodar znamenite domačije Debelak v neposredni bližini Tavčarjevega dvorca na Visokem - mnogi temu rečejo kar "malo Visoko" - izredno lepo obnovil hišo domačije in gospodarsko poslopje, smo v našem časopisu že nekajkrat pisali. Za razliko od Tavčarjevega dvorca, ki je le mogočna lupina, prijetna le na pogled od daleč, kjer se država in občina še vedno ne moreta sporazumeti in pripraviti na to, da bi ji vdihnila tudi življenje, je pri Mateju Demšarju, sicer diplomiranem veterinarju, vse drugače: hiša je tudi znotraj izredno lepo urejena za bivanje, po hiši je slišati smeh otrok, v gospodarskem poslopju je hlev poln živine. Nista pa omenjena obnovljena in dominantna objekta edina na tej kmetiji: poleg hiše stoji še kašča z drvarnico, večja lopa za sušenje lesa, nekoliko nižje ob jezu pa še stari mlin in žaga. Za slednje moramo žal reči, da je stal, saj sta se pred dobrim mesecem zgornja lesena polovica objekta in streha sesula. Vprašanje, zakaj so pustili propasti nedvomno zanimivo dediščino, objekt dobro viden iz ceste, celo bi lahko rekli neločljivi del tega okolja, je bilo vzrok, da smo se oglasili pri Demšarjevih. "Objekt je podlegel teži časa, saj od vojne praktično ni bil vzdrževan. Njegova zadnja uporaba je bila v letu 1956, nato je bil nacionaliziran in vrnjen, vendar obrtno dovoljenje ni bilo izdano in se v Prav v teh dneh se je Matej Demšar, gospodar na Debelakovi kmetiji, lotil pospravljanja ostankov mlina in žage. Stope in pogonska kolesa, ki so še ostali celi, bo shranil in jih uporabil za muzejsko predstavitev mlina in okras gostišča. Vodni mlin in žaga sta bila izgrajena na Visokem leta 1794, vendar o prvotni podobi ni podatkov. Ker sta bila v letu 1921 v zelo slabem stanju, se je tedanji lastnik Ivan Debelak odločil, da ju obnovi in razširi. V iz kamna zidanem pritličju je bil mlin z dvema kamnoma in petimi stopami, v lesenem nadstropju pa žaga. Od jezu so vodile tri lesene rake do treh različno velikih vodnih koles, posebnost pa je bila ta, da so bili pod streho. Po zamislih inž. arh. Aleša Hafnerja naj bi bil del mlina, kjer bi bila strojnica male hidroelektrarne, za obiskovalce "neviden", pač pa bi bil v pritličju z dvignjenim steklenim tlakom predstavljen mlin, celotno nadstropje pa namenjeno reprezentančnemu gostinskemu lokalu. Elektrarno hi poganjala vodna kolesa, kar pomeni, da bi tudi jez preuredili v prvotno funkcijo, restavracija pa bi bila urejena z elementi žage (sedeži v obliki hloda na vozičku žage, listi žage bi razmejevali sedežni prostor od prostora s točilnim pultom, itd.). Na omenjene osnovne dejavnosti bi bilo mogoče navezati tudi druge: izposoja čolnov, ribiške opreme, ležalnikov... V maju je ob Visoškem jezu pod težo časa od nekdanje žage in mlina ostala le ruševina. njem ni moglo več delati. Leta 1993 sva z bratom vložila prošnjo za preureditev v malo hidroelektrarno in gostinski objekt, vendar soglasja s spomeniško službo nismo dosegli. Ob zadnjih spremembah prostorskih planov je bilo za Visoko določeno, da se zanj izdela poseben ureditveni načrt, in kot je znano, ta še ni izdelan. Ker smo tudi z mlinom in žago "priklenjeni na ta vlak", so posledice tu," nam je dejal Matej Demšar. Ker še ni znano, kdaj bo Visoko - ureditveni vlak dveh strojevodij - države in občine, prisopihal na cilj, se je Matej svojega dela lotil sam. Dal je izdelati "Elemente ureditvenega načrta Visoko za ob- zadevo, kot vse kaže, pospešilo in tudi zadnji pogovori s strokovnimi sodelavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine kažejo na to, da bo za tak načrt mogoče dobiti soglasje. Prav v teh dneh se je Matej lotil ostankov, vse lesene odpadke razžagal, večje, zlasti znamenitejše dele žage in mlina pa bo shranil. Za drug pomemben objekt - kaščo in drvarnico je študija pokazala, da bi bilo v njih mogoče urediti kar 19 turističnih sob, vendar je Matej do tega skeptičen (meni, da kletni prostori ne bi bili dovolj kvalitetni za bivanje), zato raje razmišlja o ureditvi le nekaj udobnejših apartmajev. Poleg tega elementi za uredit- Tako sta izgledala žaga in mlin pred približno šestdesetimi leti. Posebnost je bila, da so bila vodna kolesa pod streho. Računalniška upodobitev obnovljene žage in mlina, v katerem bo mala hidroelektrarna in reprezentančni gostinski lokal. močje Debelakove kmetije" in še dve študiji: "Študijo prostorskih možnosti kašče s predlogom za adaptacijo" in "Izhodiščne dokumentacije za prenovo mlina in žage na Visokem". V slednji je zbrana vsa dokumentacija iz zgodovine objekta (posebej je zanimiv zapisnik pregleda objekta za izdajo obratovalnega dovoljenja, ki ga je izdalo Okrajno poglavarstvo avgusta 1921. leta, ko sta bila žaga in mlin zadnjič obnovljena in razširjena) ter osnutek predlogov, po katerih naj bi v spodnjem delu uredili malo hidroelektrarno, ki bi jo poganjala mlinska kolesa, muzejsko predstavitev ostankov mlina, v nadstropju pa gostinski lokal, opremljen z ostanki žage. Kot nam je povedal Matej, je podrtje tega objekta vso veni načrt vsebujejo tudi predlog, da se lopa za sušenje lesa uredi v drug namen, družinsko zaobljubo bi rad uresničil s postavitvijo znamenja, kot nekoč pa naj bi ob hiši stala tudi vrtna uta. In kdaj vse to? "Kot investitor sem pri vseh omenjenih objektih v zelo nehvaležnem in izredno negotovem položaju, saj moram in se tudi želim vključiti v program, ki naj bi bil izbran za Visoko. Vse omenjeno so ideje,' ki bi jih lahko vključil v razvoj Visokega, od tega razvoja pa so odvisni tudi termini in način vlaganja. Kdaj bo program dogovorjen, kdaj sprejet ureditveni načrt, mi nihče ne zna povedati!" Državni in občinski mlini žal meljejo počasi, pa tudi rušijo se praktično ne. • Š. Žargi Slovenskega Javornika uradno nikoli ni bilo v Zeleznicarska učna ura svetnikom Jesenice, 2. julija - Jeseniški svetniki se lahko temeljito zamislijo, kajti cvforija, da se Javornik preimenuje v Slovenski Javornik, nima zgodovinske osnove. To so z zgodovinskimi viri dokazali slovenski železničarji, ki so zaradi kritik temeljito preučili krajevno zgodovino in prikazali, da Slovenskega Javornika nikoli uradno ni bilo. Prebivalci Javornika pri Jesenicah so si dolgo prizadevali, da bi se njihovo naselje namesto Javornik imenovalo Slovenski Javornik in trdili, da se je naselje že v prejšnjem stoletju imenovalo Slovenski Javornik. »Slovenski« i/, na/iva naj bi izbrisala povojna komunistična oblast, zato so dosegli, da je občinski svet sprejel odlok, po katerem se naselje poslej tudi uradno imenuje Slovenski Javornik. A glej ironijo: tisti dan, ko je bil sprejet odlok o preimenovanju, so z železniške postaje Javornik železničarji sneli tablo, na kateri so vse obdobje socializma edini imeli napisano Slovenski Javornik. Železničarji, ki so petdeset let vztrajali na Slovenskem Javorniku, so namestili tablo Javornik, v veliko ogorčenje krajanov, ki so bili prepričani, da so bili le železničarji tako ponosni na »slovenski«, da se niso dali ukloniti in so vztrajali na domoljubnem Slovenskem Javorniku. Železničarji so bili deležni kritik: le čemu se zdaj prav oni odrekajo Slovenskemu Javorniku in pišejo po tablah le Javornik, če si je naselje pravkar uradno nazaj priborilo naziv Slovenski Javornik? Železničarji pa so bolj temeljiti kot si mislite! Prebrskali so vse dosegljive vire in dokazali, da znajo ugnati v kozji rog vse občinske svetnike in tudi vse lokalne zgodovinarje. Delovna skupina pri Slovenskih železnicah ni kar na pamet preimovala Slovenskega Javornika v Javornik. Pravijo, da so na Slovenskih železnicah že lani začeli s projektom o preimenovanju službenih prometnih mest in pripravo izdaje nove karte železniške mreže. Temeljito so preučili ustreznost dosedanjih nazivov službenih mest in poskušali odpraviti napake pri poimenovanju ter upoštevati urbanistični razvoj naselij, krajev in mest v zadnjih letih. Tako so preimenovali skupaj 27 službenih mest ob prehodu na nov vozni red, pripravili so nove postajne žige, popravili dokumentacijo, načrte in table. V primeru Slovenskega Javornika je občinski odlok izšel prepozno, da bi lahko to popravili. Železničarji nadalje pravijo, da ne oporekajo občinski odločitvi, ampak... Ampak z vsemi dokumenti, ki jih je le mogoče najti v zgodovinskih virih, vesti in natančni železničarji nadalje dokažejo, da Slovenskega Javornika uradno nikoli pravzaprav ni bilo. Javornik je bil v začetku stoletja uradno samo Javornik in del mesta Jesenice, železniško službeno mesto Javornik je dobilo pridevek slovenski šele ob izgradnji liške proge, odprte junija 1925, ob kateri so v kraljevini Jugoslaviji uvedli novo službeno mesto Javornik. Namesto da bi javorniški postaji dodali »Lički Javornik«, so raje dodali Slovenski. Danes ima samo eno službeno mesto na Slovenskih železnicah ime Slovenski Javornik, zato so se odločili, da staremu službenemu mestu vrnejo njegovo prvotno ime. Železničarji navajajo in prilagajo številne zgodovinske vire, kjer nikjer ne piše Slovenski Javornik, ampak le Javornik. Res: temeljito so se potrudili, poiskali stare topografske karte, zgodovinske in železniške vire in dokazali, da so ravnali prav. Če bo pa občina tako želela, da visi na postaji spet Slovenski Javornik, bodo odločitev upoštevali - je pa v nasprotju z zgodovinsko resnico. • D.Sedej ČLOVEK, IMEJ SE RAD! Marijan Košiček Se imate radi? Odgovor na to vprašanje je zelo pomemben, saj od tega ni odvisna le kakovost našega življenja, ampak tudi dobri odnosi z ljudmi, s katerimi delimo življenje - s partnerjem, s starši, z otroki in drugimi. Dr. Košiček je v svoji zdravniški praksi reševal različne probleme posameznikov, partnerjev in družin. V tej knjigi nam na podlagi svojih izkušenj pokaže, kako pomembno je, ne glede na starost, da začnemo razmišljati o sebi in s tem reševati svoje probleme. Če se ne cenimo, ne moremo spoštovati drugega človeka; če si nismo prijatelji, ne znamo biti prijatelji tudi drugim ljudem; če smo nezadovoljni s seboj in napadalni do sebe, bomo zagotovo napadalni tudi do svojega okolja. Ravnati sebi v prid nikakor ne pomeni biti sebičen, človek, ki se ima rad, ki upošteva svoje resnične potrebe in je res zadovoljen z življenjem, upošteva tudi druge ljudi, se jim prilagaja, je pripravljen sodelovati z njimi na enakopravni ravni, je sposoben imeti rad drugega človeka. ČLOVEK, IMEJ SE RAD! trda vezava 222 stani "Nikar ne čakajmo, da nam življenje nenadoma kaj podari; sami moramo ustvarjati življenje. " (L. N. Tolstoj) Cena knjige je 3.885 SIT m jo lahko naročite: • na naslov Didakta, Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica • po telefonu (064) 715-515 - na E-mail zalozba@didakta.si - po telefaksu (064) 715-988 Meda Srajce za očete in sinove malo tega na svoji srajčki. Iščite torej za vaše moške podobna blaga; če ne gre drugače, naj bosta vsaj obe karirasti podobnih barv ali pa obe enako črtasti. Kroji so čisto klasični, rokav pa dolg ali kratek. Pomembni so vzorci! Zakaj ne bi nekaj mode privoščili tudi močnejšemu spolu. Poletje zahteva pisane živahne vzorce in barve. In če ima oče svojo srajco grafično belo črno potiskano, naj ima sinek vsaj Sladica za danes Marelični sladoled 112 kg sladkorja, 1 liter vode, 112 litra svežih, pret-lačenih marelic, limona, 2 beljaka Sladkor polijemo z vodo. Ko se raztopi, pridenemo marelice z limoninim sokom, dobro premešamo in potem narahlo primešamo še trd, oslajen sneg dveh beljakov. To vlijemo v modelček in postavimo v zamrzovalnik, da zamrzne. Marelični (in sploh vsak sadni sladoled) bo še veliko boljši, če mu namesto beljakov dodamo 2 del sladke smetane. Poletni makaroni 300 g makaronov, sol, voda, 2 žlici kuhanega masla, 100 g nastrganega trapista, 1 žlička zmletih gorčičnih semen ali pripravljene gorčice, mleti beli poper, l dl mleka ali jogurta, peteršilj. Makarone kuhamo največ 8 minut v slani vodi, da ostanejo še čvrsti. Nato jih odcedimo, zmešamo s kuhanim maslom (ali z olivnim oljem), nastrganim sirom, gorčico, belim poprom in mlekom ali jogurtom. Tako pripravljene makarone postavimo v hladilnik, da se dobro ohladijo. Preden jih ponudimo, jih potresemo s sesekljanim peteršiljem. Prilegli se bodo s paradižnikovo solato na vroč poletni dan. Pa še to: tako pripravljene makarone lahko tudi kak dan pustimo v hladilniku in jih zamešamo v zeleno solato namesto krompirja, fižola... Poskusite! Dobri pa so tudi z mrzlo paradižnikovo omako. Špageti s česnom in peteršiljem 114 kg špagetov, 8 strokov česna, olje, sol, poper, peteršilj. Špagete skuhamo al dente in odcedimo. Na olju na rahlo popražimo česen, toliko, da zadiši, dodamo poper, sol in peteršilj. To omako prelijemo po špagetih in ponudimo. Taki špageti so dobri tudi mrzli. Hladne testenine s svežo zelenjavo 300 g navadnih testenin, l korenček, 100 g zelene, 2 trda paradižnika, nekaj redkvic, 150 g špinače, 150 g Poskusimo še mi Poznamo veliko vrst bazilike, ki se razlikujejo v rasti, obliki listov in barvi, npr. divja bazilika, citronska bazilika, kafrina bazilika. Bazilika se pogosto uporablja tudi s stročnicami, ker preprečuje napenjanje. Poleg tega spodbuja izločanje'urina in potu ter pomirja. Bazilika - dišavnica vseh letnih časov Si lahko zamislite katerokoli paradižnikovo jed brez bazilike? Ne, ne morete, kajti šele z baziliko je paradižnik tisto pravo rajsko jabolko, ki mu gre po imenu. Baziliko dobimo na trgu svežo vse od pomladi do jeseni, za čez zimo si jo pa nasušimo, lahko tudi zamrznemo. Z njo popestrimo vse mesne in zelenjavne jedi, vse solate, obvezna pa je tudi v zeliščnem šopku, s katerim izbojšamo okus zeliščnemu kisu. Da ne sme manjkati na nobeni pizzi, v nobeni paradižnikovi omaki, je pa tako ali tako jasno. Bazilika pomirja Po okusu čisto na koncu dodamo še nekaj kapljic olivnega olja in premešamo. Piščančje meso z bazilikinim nadevom 4 jileji piščančjih prsi po cca 150 g, 1 mozzarella, 250 g, narezana na majhne kocke, 2 šopka sesekljane bazilike, sol mleti poper Piščančje prsi zarežemo potez in jih po notranji strani posolimo ter popopramo. Napolnimo jih s kockami moz-zarelle in s sesekljano baziliko. Prepognemo in zašpičimo oba dela z zobotrebcem. Segrejemo ponev in popečemo piščančje meso po obeh straneh: z vsake po 2 minuti. Pokrijemo in dušimo še 4 minute. (Ta čas velja za ponev z debelim dnom, na kateri lahko pečemo brez maščobe. Sicer moramo ponev malce naoljiti in tudi malce dlje peči.) Tako pripravljeno piščančje meso ponudimo s paradižnikom na žaru in pire krompirjem. Paradižnikova kaša Sir z baziliko 10 dag čebule, 2 žlici olivnega olja, 112 kg olu-pljenega paradižnika ali pelatov iz konzerve, žličko začinke, strt česen in dve žlici sesekljane bazilike. Sesekljano čebulo dušimo na olivnem olju, dodamo paradižnik, začinko, strt česen in žlico bazilike. Dušimo tako dolgo, da tekočina izpari. Malo pred koncem kuhanja dodamo še datgo žlico sesekljane bazilike. To odlično omako ponudimo k mesnim jedem. Za 6 oseb potrebujemo 200 g mehkega ovčjega sira, 150 g zmehčanega masla, 25 g nastrganega parmezana in 125 ml smetane, 2 šopka bazilike, 25 g zmletih pinijol in 50 g celih pinijolinih zrn Ovčji sir pretlačimo skozi sito in ga skupaj z maslom in parmezanom umešamo v penasto kremo. Baziliki osmukamo listke in jo grobo sesekljamo, jo stresemo v sir, dodamo zmlete pinijole in premešamo. Skledo opla- knemo s hladno vodo in vanjo nadevamo dobljeno maso, ki jo stisnemo in zgladimo. Skledo postavimo za 3 do 4 ure v hladilnik Nato strjeni sir zvrnemo na krožnik (pred tem skledo po potrebi na kratko postavimo v vročo vodo, da se bo masa lažje odločila od sklede). V ponvi zlato prepražimo 50 g celih pinijolinih zrn, jih ohladimo in z njimi potresemo sir. Zraven ponudimo kmečki ali črni kruh in tudi kakšno hladno pijačo: zraven se bo odlično podalo belo vino ali pivo. Krompir z dišavami Za 4 osebe potrebujemo 800 g mladega krompirja, olje, šopek peteršilja, šopek bazilike, 2 stroka česna, 4 sardeltne jileje, poper, juho Krompir olupimo, operemo in narežemo na kocke. V kozici razgrejemo 4 žlice olja, stresemo nanj krompir in ga pražimo. Od časa do časa premešamo. Medtem nasekljamo peteršilj, baziliko in strok česna ter s tem potresemo krompir. Dodamo tudi zmečkane sardelne filejc, popopramo, prilijemo zajemalko vroče juhe, premešamo, pokrijemo in 30 minut dušimo nad zelo šibkim ognjem. Po potrebi premešamo in dolivamo vročo juho. Na koncu še potresemo z malce sesekljane bazilike. Špageti s špinačo 30 dag kuhanih špagetov, 114 kg špinače, 5 strokov česna, 1 žlica moke, 1 dl kisle smetane, sol, poper, olivno olje. Špagete skuhamo, al dente, jih odcedimo, zvrnemo nazaj v skledo in polijemo z nekaj kapljami olivnega olja. Na olju svetlo zarumenimo česen, dodamo moko, prekuhano in sesekljano špinačo, solimo, popramo, še nekoliko pokuhamo in nazadnje primešamo še kislo smetano. Omako prelijemo po špagetih in ponudimo s»solato. cikorije, peteršilj, 30 g nastrganega sira, smetanova solatna polivka. Testenine kuhamo največ 8 minut, da se ne razkuhajo. Odcedimo jih, prelijemo z nekaj kapljami olivnega olja in ohladimo. Korenje in zeleno nastrgamo, paradižnika narežemo na tanke rezine, redkvice na vrhu samo zarežemo na rožico, špinačo in cikorijo pa drobno narežemo. Narezano zelenjavo dobro premešamo s testeninami in smetanovo solatno polivko. Nazadnje potresemo z nastrganim sirom in ponudimo kot začetno ali samostojno jed. Namesto špinače lahko uporabimo tudi blitvo, namesto divje ali gojene cikorije pa spomladi vzamemo regrat. Smetanova solatna polivka: 2 žlici olja, sok 1/2 limone, 1 žlica kisle smetane, majaron, sol. Sestavine dobro premešamo in pustimo, da se polivka uleži, preden jo ponudimo k solati. In se droben nasvet Ko gremo na sonce S paradižnikom nad sončno opeklino Če nas preveč opeče sonce, si lahko pomagamo s svežim paradižnikom. Paradižnik je namreč bogat s taninom in soljo oksalne kisline, kar ublaži bolečino sončne opekline. Paradižnik je treba le dobro oprati, narezati na rezine in položiti na opečena mesta. CELULIT? NE, HVALA! 100-odstotno naravni anticelulit iz morskih alg fanghi dalga Leta 1995 novost, danes pa nepogrešljiv naravni izdelek za odpravo celulita. Prodaja Algomarja je potrdila njegovo kakovost. Zvestoba strank, ki ga kupujejo že od začetka, in naročila novih, ki so za učinkovitost izvedele po priporočilu prijateljic in znank, so neizpodbitni dokaz, da je Algomar postal SIMBOL KAKOVOSTI v boju proti celulitu. Že po prvi terapiji (6 nanosov) se obseg prizadetih delov telesa zoža za 2 do 4 cm. O tem se je prepričalo že veliko žensk, ki so ga preizkusile in ga redno uporabljajo. Učinkovitost je skrita v morskih algah, ki imajo naravno lastnost "razbijanja" celulita. Alge koži vračajo prožnost ter izgubljeno vitalnost. Komplet (3 vrečke po 100 g + 50 ml gela) zadostuje za šest nanosov od kolena do pasu. Naročila in informacije po telefonu 066/2751,9589 ali na naslovu: CONDOR d.o.o. C. na Markovec 23, 6000 Koper. 3.500 SIT + poštnina 6.390 SIT + poštnina 1 KOMPLET ALGOMARJA 2 KOMPLETA ALGOMARJA Tako, pa se je začelo. Počitniško dogajanje namreč. Spričevala ste že pospravili, tisti uspešnejši ste jih najbrž dobro tržili pri starih mamah, tetah in akademsko naklonjenih stricih, sedaj pa vam v žepu prijetno šumi. Če ni tako in ste na začetku počitnic suhi kot poper, bo treba pomisliti na kakšen zaslužek. Pravzaprav ste morali na to misliti že kak mesec prej. Še vedno pa se da ujeti kak tolar kar tako: očetu opereš avto (zraven pa si misliš: presneto, če ne morem služiti z glavo, bom pa z rokami), sosedi hodiš v trgovino, Hojlul f starim staršem se ponudiš za kakšno težje delo, če si vešč(a) kmečkih opravil, se udinjaj za kak teden... Možnosti ne manjka. Če pa nisi zaslužkarski tip in ti zadošča malenkost, ki ti žvenketa v žepu, potem nimaš druge skrbi, kot kaj početi med počitnicami. Vsem NAJSTnikom smo pred kratkim obljubili namige, kaj vse se da početi. Danes vam ponujamo že prvo "serijo". Do prihodnjič pa vas vabimo, da kakšno počitniško avanturo predlagate tudi sami. Nagrajena bo, torej se vam splača! Čao!!! NAJST nasveti za počitnice. JEj5 Mapa, gremo taborit! Se tvoja druščina vse počitniške dni brezciljno in strašno zdolgočasena potika po bifejih? Brez veze, počnite kaj bolj zanimivega, na primer... • Za gostilniško mizo preštejte, s koliko denarja razpolagale, dajte ga na kupček in se zmenite za piknik. Lahko si kupile samo sendviče in ledeni čaj, če pa je med vami kak talentiran pek na žaru, pa različne vrste mesa (najceneje jo boste odnesli s hrenovkami), nato pa se s kolesi odpravite v naravo in si tam privoščite! Besedovanje na travi ni dosti drugačno od onega za mizo v bifeju, le ostalo dogajanje je veliko bolj dinamično. S seboj odnesite badminton, žogo ali kopalke, če je v bližini kakšen potoček ali jezero. • Če imate kaj več cvenka ali če so vam stari pripravljeni kaj primakniti, se s kolesi odpravite na nekajdnevno taborjenje. Kdo med vami ima gotovo šotor, sicer vzemite s seboj spalke in kak dober sprej proti komarjem, pa si privoščite nekajdnevno taborjenje. Gotovo ste brali knjige iz zbirke Pet prijateljev: čeprav je v njih veliko pretiravanja, se da na takšnih taborjenjih mnogo doživeti. Saj vam ni treba prav do morja, lahko samo do Bohinja ali Pokljuke. • Tudi kolesarjenje brez piknika je lahko v redu zabava. Odpeljite se v neznano in če nimate problemov z orientacijo, bo prav zanimivo. Će ima tvoja klapa "gorce", bo kolesarski izlet sploh the best, saj lahko obiščete kraje, ki jih ob glavni cesti sicer nikoli ne vidiš. • Če sodi tvoja druščina med bolj prebujene in angažirane, si lahko privoščite ekološki izlet. Greste v hribe ali na potep k jezeru, poberete tam vse smeti in se vrnete zadovoljni, da ste naredili nekaj koristnega. • Klasičnih žurov ne odsvetujemo. Gotovo se bodo kakšni stari sami odpravili na morje in vam doma v oskrbo pustili le psa ali skrb za zalivanje rož. Organiziraj "tematski žur": palačinkiado (skupaj pecite palačinke in jih mažite z vsem mogočim - na koncu spet svetujemo ekološko akcijo v kuhinji), pena party, pižama party, coctail party (s samo simbolično količino alkohola)... • Karkoli že počneš skupaj s svojo klapo, sproti fotografiraj. Če ima kdo od vas video kamero, pa se lahko posnamete na film. Kako se boste zabavali, ko se boste pozimi spominjali nepozabnih poletnih doživetij. Lahko pripraviš tudi uspelo razstavo fotk na temo počitnic, vsako pa opremite še z odštekanim komentarjem. • Dogovorite se za enodnevni izlet z avtobusom. Kamorkoli. Če ste doma na podeželju, greste denimo skupaj v Ljubljano in jo odkrijte takšno, kot je na šolskih izletih nikoli ne morete. Namesto v galerije in gledališče greste na ogled drugih znamenitosti, od McDonaldsa do Diary Queena. Kdor pa gre raje v galerijo, naj tudi izvoli. • Če pa ste meščani, večno ujeti v bloke, se odpeljite na vas. Tam sicer nimajo dobrot tipa hamburger, zato poskusite kakšno njihovih specialitet, na primer masovnek ali klobaso iz zaseke... Karkoli od tega boste počeli, u/ivajte na vso moč. In da vam šola niti enkrat ne pride na misel!!! Estonski zdravnik dr. Kajumov zdravi v Sloveniji Že na očesni šarenici se vidi stanje notranjih organov Mnogo ljudi trpi zaradi različnih alergij, ki jih medicina večidel zgolj lajša, povsem ozdraviti pa jih ne more. Ljubljana, 1. julija - Dr. Sergej Kajumov je v Sloveniji že nekaj let, potem ko je v domovini došf udira I in specializiral nevrologyo in športno medicino, tam delal na kliniki in se pred sedmimi leti odzval povabilu z Madžarske. Svoje znanje je razen na Madžarskem dopolnjeval tudi v Rusiji, Nemčiji in Avstriji. V Ljubljani začenja z zasebno prakso pri odkrivanju in zdravljenju alergij, tako kot nemški kolegi prepričan, da je s točno diagnostiko mogoča 70 do 80-odstotna ozdravljivost teh nadlog. "Preden se lotimo zdravljenja prihaja do težav in jih začeti alergij, moramo vedeti, kakšno je stanje organizma, kar skušam ugotoviti z različnimi diagnostičnimi metodami," pravi dr. Sergej Kajumov. "Ljudje so najpogosteje alergični na hrano, rastline, kemične snovi, pike žuželk, na prah, gosji puh, zdravila, živalsko dlako ali slino nekaterih živali... Če človek pozna svoj alergen, potem je zdravljenje olajšano. Ko se bolnik oglasi pri meni. se glede na težave, ki jih ima, odločim za diagnostično metodo. Alergije so namreč pogosto pogojene z dogajanji v nekaterih notranjih organih in tedaj je treba s pregledom ugotoviti, kje v telesu odpravljati. Ena od metod, s katero ugotavljam stanje organizma, je iridodiagnostika. Po pregledu očesne šarenice je moč sklepati, kakšno je stanje posameznih organov, kakšne bolezni so jih ogrožale, h katerim boleznim je človek nagnjen in kakšne v prihodnosti grozijo posameznim organom." Oko torej ni le zrcalo duše, kakor radi rečemo, temveč tudi Zrcak) telesa. ( eprav majhna, da jo je treba ogledovati skozi povečevalo, pa je na posameznih delih šarenice "odtisnjen" zapis, kako je s posameznimi organi v našem telesu. Dr. Kajumov pa se spozna tudi na druge vrste diagnoz in se k njim zateka za boljše prepoznavanje bolezni svojih pacientov. Ena takih je EAV (elektro akupunktura po Vollu), ki temelji na spoznanju, da ima vsako telo svoje elektromagnetno valovanje, alergije pa so med drugim vzrok, da prihaja do motenj v tem nihanju. K tej diagnostični metodi se zdravnik zateče tedaj, kadar bolnik že sam deloma prepozna svoje težave in ve za alergene, ki mu jih povzročajo. Tem zdravnik tudi naroči, naj na pregled prinesejo alergen, denimo mačjo dlako, zdravilo, hrano, rastlino, skratka snov, za katero menijo, da je krivo njihove bolezni. "V telesu so določeni merid-iani, na katerih s pomočjo te diagnostične aparature merimo elektromagnetno nihanje posameznih telesnih organov," razlaga dr. Kajumov. "Vemo namreč, da ima vsaka celica v organizmu svoje nihanje, vse pa sestavljajo splošni spekter Šifra: 30 To leto ti prinaša še polno skrbi in dela. Veliko problemov imaš zaradi svoje trme, pa tudi zaradi drugih, ki so neznosni in trmasti, tako da nočejo prisluhniti tvojemu mnenju. Močno se moraš boriti za vse, kar ti pripada. Opozarjam te, da pazi, da ne izbereš napačne taktike. Nekdo, ki te občuduje, bi se ti rad približal, ne ve pa, kako bi se najavil (vendar se bo). Usoda ti napoveduje za naprej prijetne dogodke, saj si vesela, optimistična in uživaš na vseh življenjskih področjih. Poseben smisel imaš za lasten dom, za denarne zadeve. Rada trošiš, samo včasih postaneš' skopa, kar pa ti ne bi prisodila. V umetnosti imaš srečo, ker si romantična. Posebno na intimnem, prijateljskem področju, ti bo dan polet za prihodnost. Rada imaš udobje. Tvoj zakonski stan je stalen. Tudi ljubosumna si, vendar ne vselej. Kar zadeva zdravje, moraš paziti na grlo, glasilke, ledvice, ne pretiravaj s hrano. Čeprav si vezana, spoštovana prijateljica, pa ti vseeno povem, kateri partnerji so zate najbolj primerni: škorpijon, devica, kozorog, riba, tehtnica in lev zate niso primerni. Prisrčno topel pozdrav pošiljam • Edita Vedeževalka EDITA S 326-541 Počitnice, potičnice Se spomnile, da smo vam pod tem "pomaknjenim" naslovom že lani ponujali nagradno igro? Fotografirali ste in nam pošiljali svoje najbolj uspele počitniške fotke. Tudi letos uprizarjamo lov na NAJ NAJ NAJSI fotko na temo počitnice, potičnice. Vaše izdelke bomo sprejemali do konca avgusta in jih sproti objavljali, če bodo seveda tako domiselni, 'da bodo zanimivi tudi za ostalo NAJSTniško javnost. Opremile jih ludi s komentarjem, kje in v kakšnih okoliščinah so nastale, dodajate kak šaljiv zapis in vaše delo je opravljeno. Le še odpošljete vse skupaj na naslov: Gorenjski glas (za rubriko NAJST), Zoisova 1,4000 Kranj. In nagrade? Podelili bomo tri: prvonagrajenca bomo povabili v druščino, ki bo konec leta obiskala NAJ gorenjsko diskoteko; drugonagrajenec nas bo obiskal v uredništvu in en dan spremljal na terenu našo fotoreporterko Tino; tretje nagrajeni pa bo dobil majico Gorenjskega glasa. Sodelujte!!! nihanja. Ko ga ugotovimo in doženemo, kje prihaja do motenj tega valovanja, lahko z istim aparatom že izvajamo terapijo. Gre za bioresonančno terapijo, ki poteka v več fazah, začenja pa se z razstrupljan-jem organizma. V posebno ampulo vstavimo alergen, ki je kriv bolnikovih težav in znova s pomočjo elektromagnetnega valovanja določimo zdravilo zanj. Ibvrstne terapije so organizmu prijazne, saj /dravljanje poteka brez vnašanja zdravil v telo. Bioresonančna terapija ne poteka pri vsakem bolniku enako dolgo, saj je vsak organizem posebnost /ase, teče pa praviloma z večkratno ponovitvijo in sicer z vedno večjimi časovnimi intervali Med terapijo se mora bolnik izogibati alergenom, sicer ni uspeha." Dr. Kajumov se ukvarja tudi z manualno terapijo, pozna pa tudi vrsto drugih, vendar pri zdravljenju največkrat pridejo v poštev omenjene. Koje delal in se šolal v tujini, si je pridobil tudi znanja s področja alternativne medicine, ki so ji denimo v Rusiji ali na Madžarskem veliko bolj naklonjeni kot pri nas. Madžari jo imenujejo naravna medicina, zdravnike pa natm-opati. Seveda se s tem ne sme ukvarjati prav vsak, zdravniki morajo imeti za to posebna dovoljenja, / naravnim zdravljenjem pa se ukvarjajo tudi praktiki vendar se eni in drugi strogo ločijo. • D.Z.Žlebir KaSer Kajumov Alergije - odkrivanje, zdravljenje in manualna terapija Zaloška 151, Ljubljana Tel.: 061/140 90-42 PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ragljine počitnice v Prevolah že šesto leto očte, za te se e dno odpovedati roler em Prevole, majhna vas v Suhi Krajini, Je te dni Slovenija v malem. Že spet so namreč tamkajšnjo oenovno šolo napolnili otroci Iz vseh koncev Slovenije, ki tu preživljajo Ragljine počitnice. Prevole, 7. julija - Zakaj Ragljine? Kdor med letom zvesto posluša otroško in mladinsko oddajo Sobotna raglja, že ve, kaj je to. Oddaja, ki jo ureja dolgoletna urednica Tanja Pirš, sooblikuje pa cela vrsta mladih, je že pred nekaj leti prerasla svoje radijske okvirje in mladini ponudila tudi poceni in ustvarjalno počitnikovanje. Po Ragljini zaslugi so za majhno vas v Suhi Krajini, kjer se vsako leto izmenja kakih sto mladih Ragljinih sodelavcev, pa tudi drugih otrok, zvedeli mnogi Slovenci. Tu so gostovali znani glasbeniki in drugi estradni-ki, od tod se vsaj dve poletni soboti oglaša Sobotna raglja in mladim po vsej Sloveniji zbuja skomine za prijetnimi in doživetja polnimi počitnicami. Kot pravi Tanja Pirš, se je v minulih petih letih (letošnje Ragljine počitnice so že šeste) v Prevolah zvrstilo več kot sedemsto mladih. Z lovci na opazovalnicah Tudi Gorenjci so med njimi, največ jih najdemo iz škofjeloškega konca, večina jih je z Groharjeve osnovne šole, od koder učenci in njihove mentorice očitno najbolj pridno pošiljajo spise in pesmice Sobotni raglji. Že predlani je ob obisku počitničarjev v Prevolah nastala obsežna reportaža, letos pa smo se spet podali v osrčje Suhe Krajine, da jih pobaramo, kako preživljajo Ragljine počitnice. Vsako leto se tam dogaja kaj novega, ob našem obisku so jih lovci povabili v Kočevski rog in jih popeljali prav do roba kočevskega pragozda. Medveda sicer niso srečali, zato pa so tisti, ki so se najbolje odrezali pri kvizu o naravi, gozdovih in lovu, lahko zvečer z lovske opazovalnice oprezali za živalmi iz kočevskih gozdov, ko so prihajale na krmišča. Dopoldanski poučni pohod z lovci in gozdarji po gozdovih se je končal na kakih tisoč metrov visoki planoti sredi kočevskih gozdov, kjer so utrujenim pohodnikom teknile dobrote z ražnja. Tam smo Raglje zalotili tudi mi in jih povprašali o vtisih letošnjih počitnic. Prišlo je pismo Matiček Žumer je že star Ragljin maček, saj že vrsto let soustvarja to otroško in mla- dinsko oddajo, pa tudi počitnic v Prevolah se je udeležil še vsako leto. Fant je danes že študent Pravne fakultete, a ga še vedno ni minilo veselje do tovrstnih počitnic: "Spočetka sem bil kot "vajenec", sedaj prihajam kot vzgojitelj. Še vedno mi je všeč takšno počitnikovanje, kjer pride do izraza kolektivni način življenja. V prvi letošnji izmeni nas je v Prevolah več kot 60 otrok in mladih, počnemo pa mnoge zanimive stvari. Med drugim bomo ustvarili tudi oddajo Sobotna raglja. Njen sodelavec sem od osnovne šole dalje. Osnovno šolo sem obiskoval še v Preddvoru, pozneje smo se preselili v Ljubljano, kjer sem končal gimnazijo in sedaj nadaljujem študij. Tako sem malo Preddvorčan, malo Ljubljančan..." V Prevolah sta letos prvič počitnikovali dve Matičkovi rojakinji, Katarina in Manca, obe iz Tupalič pri Preddvoru, obe tretješolki. Ko smo poizvedovali, kje sta zvedeli za Ragljine počitnice, sta povedali, da sta dobili pismo od Raglje, ki je vabilo na teden dni dolg tabor v Prevolah. Kar malce presenečeni sta bili, saj sta zanj prvič slišali, za Ragljo pa tedaj, ko je njuna mentorica novinarskega krožka poslala njuna spisa na radio. Katarina Cotman je nad počitnicami navdušena: "Vsak dan se kaj dogaja. En dan smo obiskali Taborsko jamo, kopali smo se v Krki, šli smo tudi na rafting po tej reki, danes smo pešačili po kočevskem pragozdu... V Prevolah se veliko ukvarjamo s športnimi igrami, imamo pa tudi različne delavnice." Kaj imajo rolerji s počitnicami? Njena nadvse zgovorna vrstnica Manca Gašpirc pa je svoje vtise strnila takole: "V Prevolah sem prvič, enkrat prej pa sem se udeležila že planinskega tabora. Ko je prišla pošta od Raglje, sploh nisem pomišljala. Odločila sem se za te počitnice, čeprav bi za konec šolskega leta lahko doma dobila rolerje. Ampak sem se jim v prid Ragljinim počitnicam odpovedala! Ni mi žal, saj takšnih počitnic ne doživiš kar tako, za rolerje pa bo že še prilož- Z lovci na planoti sredi kočevskih gozdov. nost, če ne prej, morda za Miklavža. Kako preživljamo tabor v Prevolah? No, prvi dan smo se spoznavali, nato pa je vse skupaj lepo steklo. Ze v torek sem se v Žužemberku, kamor smo šli na izlet, srečala s svojim bratom, ki je tam na vikendu s svojo punco. Zabavno je bilo na raftingu, ko smo se s tremi čolni spustili po Krki. Prav zanimivo je bilo, ko me je eden od fantov z enega čolna potegnil na drugega. Nič se nisem bala, saj je Krka prav mirna in lena reka. Rada bi šla kdaj na rafting na Sočo. No, letošnji je bil morda kar dobra priprava." Manco je najbolj jezilo, ko so v začetku vsi napak pisali njen priimek. GAŠPIRC je, ampak kot nalašč so v začetku vsi pisali GAŠPRIC! Ob novincih tudi stari prevolski mački Dekleti iz preddvorskega konca sta novinki na taboru, med starimi mački pa smo odkrili tudi Tržičanko Serge-jo Valjavec. Tretje leto že počitnikuje z Ragljo, prvi dve leti kot otrok, kot gimna- zijka pa je sedaj že zrela za vzgojiteljico."Kar fino je, če si vodič, čeprav to še ne pomeni, da si glavni. Jih imaš še nakaj nad seboj. Sicer pa biti vzgojitelj pomeni tudi odgovornost. A zato nič manj ne uživam. Sodelujem v delavnicah, udeležujem se vseh aktivnosti, ki so večidel vnaprej dogovorjene, včasih pa tudi malo improviziramo in se sproti zmišljujemo, kaj bi počeli. Drevi bo denimo prireditev, na kateri bomo izbirali miss in mistra, potem pripravljamo modno revijo, ki jo bo vodila radijka Mojca Blažej - Cirej. Tudi oddajo Sobotna raglja pripravljava z Matičkom. Kakšna bo, tale hip še ne veva, nastajala bo vse petkovo popoldne, v soboto dopoldne pa jo bomo servirali poslušalcem."Tudi šestošolec Gašper Dolenc ni čisto zelen, kar zadeva Ragljine počitnice. Že lani je tu preživel teden dni in ker sta imela oba s sestro dobre izkušnje, letos ni bilo dvoma, kam prve tedne počitnic. "Sestra je lani poslala spis, ki so ga prebrali na Raglji, za poletje pa so ji poslali povabilo v Prevole. Sla sva oba, letos pa prav tako. Všeč mi je, ker so to počitnice, kakršnih ne moreš kar tako doživeti. Obisk kočevskega pragozda je že nekaj takega, poleg tega pa počnemo še vrsto drugih zanimivih stvari. Poučno je in tudi zabavno, škoda le, ker sem te dni zbolel." V prevolski osnovni šoli, ki čez leto gosti komaj kaj več otrok, kot jih med počitnicami tu doživlja Ragljin tabor, se je danes iztekla prva izmena s 57 otroki in šestimi vzgojitelji. Prihaja druga izmena s 70 živahnimi počitničarji. Kaj vse bodo doživeli v teh krajih, ki jih nekateri poznajo samo z zemljevida? Najprej se bodo spoznali z ostalimi vrstniki, naslednjega dne bodo obiskali vasi Hinje, Lopata, Ratje, zatem pa tudi širšo okolico, se okopali v Krki, se po njej spustili z gumijastimi čolni, obiskali kraško Županovo jamo, se ukvarjali z glino, izdelavo zapestnic, učili izdelovati zobotrebce, pekli pecivo, se merili z vrstniki v igri med dvema ognjema, košarki in nogometu, z lovci obiskali Kočevski gozd, se šli modno revijo, plesali, prisluhnili znanemu ansamblu, izbrali lepotca in lepotico... Otroška domišljija je neizčrpna, prav tako tudi domišljija tistih malo manj mladih, ki že desetletja delajo s to generacijo in se zato ne utegnejo postarati. Tudi urednica Raglje Tanja Pirš sodi mednje. Te dni se ji je iztekla delovna doba in uradno se seli med upokojence. Toda njene zamisli so tako mlade, sveže in žive, da jih bo še naslednja leta morala deliti z mladimi. • D.Z.Žlebir Kje emo med počitnicami Kolesarimo, taborimo, počitnikujemo... Zvesti bralci strani Prepovedano za odrasle nas ne pozabijo niti med počitnicami. Oglašajo se nam s karticami jn nas pozdravljajo z morja, taborjenja, hribov... Vsem, ki ste se nas spomnili, vračamo vroče počitniške pozdrave. Vse ostale, ki še pojdete na morje, v gore ali kam drugam, pa vabimo, da nam tudi pišete. Veseli bomo pozdravov na karticah, lahko nam napišete pismo ali s počitnic pošljete fotografijo, ki ste jo sami posneli. Če pa doživljate kake posebno zanimive počitnice (o enih takih danes pišemo v obsežni reportaži na tej strani), nas obvestite, kje vas najdemo in obiskali bomo tudi vas, zatem pa boste o sebi brali na eni naših straneh. Ne pozabite, pričakujemo vašo pošto na naslov: Gorenjski glas, Prepovedano za odrasle, Zoisova 1, 4000 Kranj. Smlejci so raftali po Kolpi V eni prejšnjih številk smo pospremili na pot fante iz Vzgojnega zavoda Smlednik. Skupina si je privoščila nekajdnevno potepanje s kolesi (od Smlednika do Bele Krajine), na Kolpi pa so najeli rafte in se spustili po tej mirni, a nepredvidljivi mejni reki. Veseli smo, da so se nas spomnili med svojim pustolovskim potepanjem in nam poslali razglednico z motivom Kolpe in "lepimi pozdravi z ekspedicije KOLPA 98". Fantje iz Smlednika z Marjeto, Bojanom in Romanom, hvala za pozdrave in upamo, da ste uživali kot že nekaj let pred vami vaši predhodniki! Tržičani na taboru "Tokrat se vam oglašamo s Kofc, kjer že druga skupina preživlja prijetne dni na planinskem taboru," nam pišejo na razglednici z motivom doma na Kofcah (1505 m) otroci iz tržiških vrtcev. "13 otrok se je skupaj s svojimi spremljevalci danes povzpelo na Veliki vrh. Prav vsi otroci so bili prvič, vendar prav gotovo ne zadnjič. Tudi sicer se imamo lepo in predvsem zanimivo. Lep planinski pozdrav. Erna Anderle in ostali zbrani." Pišite nam tudi tisti, ki doživljate kakeršnekoli počitniške pustolovščine. Objavili bomo vaše doživljaje in z njimi namignili vsem ostalim, kako se da zabavati in uživati proste poletne dni. Pa še en vroč pozdrav z Gorenjskega glasa. Vzgojni tabor Mežakla 9& Hi "Ohcet" ja trajala kar do polnoči V petek zvečer eo pripravili poroko, na kateri ee }e vzelo pet parov Mežakla - V gozdarski koči na Mežakli se je preteklih deset dni zabavalo, igralo, tekmovalo, ustvarjalo, kuhalo in počelo še marsikaj drugega 26 otrok, letošnjih udeležencev tabora' Mežakla. Tabor je namenjen otrokom med 11 in 15 letom, ki so nek način prikrajšani za občutek varnosti in ljubezni in jim starši ne morejo omogočiti počitnic. Ko smo počitnikarje pretekli petek obiskali na Mežakli, se kljub bolj slabemu vremenu nihče ni držal kislo, nekateri so v kuhinji pekli slasten jabolčni zavitek, drugi pa so ustvarjali risbice in oblikovali iz papirja. Po kosilu - pri kuhi so prav tako sodelovali otroci, dežurni pa so morali pomiti posodo - so se pomerili v badmintonu in komaj čakali osmo uro, ko so pripravili skoraj čisto pravo poroko. Z venčki ozaljšane neveste, ženini v kravatah, priče in župnik Matjaž, pa povorka z baklami skozi noč, nato pa zabava in ples. Vodji tabora Stanko in Slavi sta obljubila, da bo "ohcet" lahko trajala kar do polnoči. Že v četrtek so na taboru izbirali miss in mistra tabora, to sta postala Urša in Milan, ob večerih zakurijo taborni ogenj in pojejo ob kitari, v soboti pa so jih obiskali starši. Imajo se super in ob slovesu imajo običajno solze v očeh. Pa saj se spet vidijo prihodnje leto, morda že za prvi maj, ko bo Društvo za zdrav osebnostni razvoj iz Radovljice tabor spet pripravilo. • U. P. športna trgovina Cankarjev trg 14 4220 Škofja Loka tel.: 064/624 549 KONJENIŠTVO KOLESA, SCOOTERJI • DODATNA OPREMA IN REZERVNI DELI • KVALITETEN SERVIS • OPREMA ZA TREKING (PALICE, NAHRBTNIKI, OBUTEV) • CAMP OPREMA (ŠOTORI, SPALNE VREČE.. POPUST NA KOLESA, ŠOTORE, OBUTEV IN OBLAČILA „ KIDRIČEVA 26, V€LOSPORl škofja loka, V^lks^i ksui TEL. 064 634-805 UREJA: Vilma Stanovnik V Gaberjih pri Novem mestu so z državnim prvenstvom na cesti kolesarji sklenili prvi del sezone SAVČANI "POBRALI" NAJVEČ ODLIČIJ Kljub mladosti je kolesarjem Save v prvem delu letošnje tekmovalne sezone na dirkah uspelo enajstkrat zmagati, na državnem cestnem prvenstvu minulo nedeljo pa so na Dolenjskem pobrali pet od dvanajstih medalj. Kranj, 7. julija - "Prvi del letošnje naporne sezone je za nami in lahko rečem, da sem z doseženim zadovoljen. Uspelo nam je dobro tekmovati na "naši" dirki v Kranju, prav tako se je ekipa postavila ob bok kolesarjem Perutnine Ptuj - Radenske Rog in Krke Telekom, kar je za večinoma mlade fante zelo spodbudno," je po zadnji preizkušnji prvega dela tekmovalne sezone in pred zasluženimi štirinajstdnevnimi počitnicami povedal trener kolesarjev Save Marko Polanc. Tako so kolesarji Save v tej sezoni na dirkah osvojili že enajst prvih mest ter okoli trideset drugih in tretjih mest. Kar pet medalj (od dvanajst možnih) pa so minulo nedeljo prinesli iz Gaberij pri Novem mestu, kjer je bilo državno cestno prvenstvo. Na 162 kilomerov dolgi progi Konec tedna niso počivali tudi najmlajši kolesarji Save in Bleda. Tako so se udeležili dirke za Pokal slovenske Istre v Sečovljah. V kategoriji dečki C je bil 4. Rok Zupančič (Bled), 6. pa Gašper Svab (Sava). V kategoriji dečki B je zmagal Grega Bole, 2. pa je bil Sašo Torka r (oba Bled). V kategoriji dečki C pa je bil 2. David Smerkar, 5. pa Janez Rozman (oba Sava). Blejci so nato v nedeljo nastopili v Villalti v Italiji, kjer so ekipno v kategoriji dečkov zmagali, Grega Bole pa je bil prvi tudi posamično na 36-kilometrski progi. PADALSTVO Padalsko prevenstvo za pokal Bleda ZMAGI EKIPE IN AVBLJEVE Udeležba na padalskem tekmovanju konec tedna je bila rekordna: 175 padalcev iz 10 držav. Tekma je bila generalka pred svetovnim prvenstvom v Vrsarju. Lesce, 7. julija - Skupno je tekmovalo 35 moštev, kar kaže, da je med padalci blejsko tekmovanje priljubljeno, letos pa je bilo še bolj pomembno, saj je bilo eno zadnjih pred svetovnim prvenstvom v klasičnih padalskih disciplinah v Vrsarju na Hrvaškem. Slovenski padalci so bili zelo uspešni. Nastopila so štiri moštva: ALC Mont, v katerem so bili Roman Karun, Matjaž. Pristavec, Senad Salkič, Borut Erjavec in Irena Avbelj, moštvo ALC Elan v postavi Uroš Ban, Anton Košir, Gorazd Lah, Domen Vodišek in Brane Mirt, ekipa Aerokluba Ptuj in kombinirana ekipa Ptuja in ALC Lesce, v kateri so bili z leske strani Uroš Ule, Maja Sajovic in Damjan Tomšič. Ekipno je bilo lesko moštvo ALC Mont prvo s 24 zgrešenimi centimetri. Danska je bila druga z 59 in Madžarska tretja z 61 zgrešenimi centimetri. Ptujčani so bili deveti, ALC Elan pa dvanajsti. Ekipa italijanske vojske ga je polomila v zadnjem skoku: pred njim je bila druga, nato pa je zdrsnila na četrto mesto. Tekma moških posamično je bila napeta do konca. Prvo mesto sta z dvema centimetroma delila Tamas Varga (Madžarska) in Marchet Corrado (Italija). V dodatnem devetem skoku je Madžar zadel ničlo, Italijan pa jo je zgrešil za 3 centimetre. Tudi za tretje mesto so bili potrebni dodatni skoki. Slovenec Roman Karun in Čeh Cestmir Zitka sta imela po 3 zgrešene centimetre. Po dveh dodatnih skokih sta bila še izenačena, v tretjem pa je Karun zgrešil za 2 centimetra, Ceh pa za 5 centimetrov. Senad Salkič je bil peti (4 cm), Matjaž Pristavec osmi (6 cm), Borut Erjavec enajsti (7 cm), Uroš Ban 16. (9 cm) itd. Pri padalkah je zmagala Irena Avbelj s štirimi zgrešenimi centimetri. Danka Ei-leen Mikkclsen je bila druga (6 cm), Švedinja Maric VVikstroem tretja (11 cm), Maja Sajovic pa je bila s 16 centimetri 9. • T. Pristavec, J. Košnjek GORSKI TEK Roman Karun TERAZ 37. NA EP Mojstrana, 7. julija - Na evropskem prvenstvu v gorskem teku v disciplini gor- dol v Italijanskem Scstricru je za našo reprezentanco nastopil tudi Franci Teraž iz Mojstrane, ki je v konkurenci 86 tekačev iz 22 držav osvojil solidno 37. mesto. Zmagal je Italijan Molinari, Mariborčan Igor Šalamun pa je pritekel na cilj kot 12. M. M. Tadej Valjavec je znova dokazal, da je v kategoriji do 23 let nepremagljiv. so skupaj tekmovali kolesarji v kategoriji elite in do 23 let. "Proga je bila tehnično izredno zahtevna, bilo je veliko ovinkov, spustov ip vzponov, poleg tega pa je kmalu po startu začelo deževati, tako da je bila dirka še težavnejša. Po polovici proge se je šest kolesarjev oddaljilo od skupine, med njimi tudi naša Sandi Šmerc in Tadej Valjavec. Ko je Valjavec že vedel, da je zmagovalec v kategoriji do 23 let, je "pomagal" še Šmercu in tudi on si je s tretjim mestom zagotovil medaljo. To pa je bilo tudi največ, kar nam je uspelo narediti na prvenstvu v teh dveh kategorijah," je nov uspeh Savčanov komentiral trener Marko Polanc, ki je bil z izkupičkom svojih varovancev seveda še kako zadovoljen. Sicer pa si je lovoriko državnega prvaka v kategoriji elite v izvrstnem finišu privozil kolesar Perutnine Ptuja - Radenske Roga Igor Kranjec, ki je slavil pred Gorazdom Štangljem iz ekipe Krke Telekoma in Sandi-jem Šmercem (Sava). Od Savčanov se je med desetorico, na sedmo mesto, uvrstil še Raj ko Petek. V kategoriji pod 23 let je zanesljivo zmagal Tadej Valjavec (Sava), na četrto mesto se je uvrstil Uroš Šilar, na peto Matej Stare, na sedmo pa Klemen Tušek (vsi Sava), kar je nov dokaz, da je v Kranju res močna in perspektivna ekipa mladih kolesarjev. Poleg kolajn Sandija Šmerca in Tadeja Valjavca pa so tri kolajne na državnem prvenstvu za ekipo Save prispevali še mladinci. V kategoriji starejših mladincev je namreč državni prvak postal Anton Meglic, tretji pa je bil Domen Blažek. V kategoriji mlajših mladincev pa je drugo mesto za Krkinim kolesarjem Kebeljem osvojil mladi Kranjčan Bor Rančigaj. Do 18. avgusta kolesarje čaka 14 dni počitnic, ki pa bodo za nekatere kar naporne, saj takoj nato sledijo tekme, posebno pozornost pa bodo Savčani posvetili pripravam na avgustovsko evropsko prvenstvo na Švedskem, kjer so kandidati za reprezentanco tudi Valjavec, Šilar in Stare. • V.Stanovnik, foto: G.Šinik GORSKO KOLESARSTVO GORENJCI USPEŠNI V IDRIJI Idrija, 5. julija - Minulo nedeljo so v Idriji pripravili tekmo kolesarjev v dovvnhilu za pokal Alpe - Adrija in hkrati za slovensko prvenstvo. Na njej so se v močni konkurenci tujih kolesarjev, med njimi zlasti Avstrijcev, odlično znašli tudi Gorenjci. Tako je v članski kategoriji za Pokal Alpe - Adrija zmagal Avstrijec Michi Goalles (RS Janger), na četrto mesto pa se je uvrstil najboljši tekmovalec MTB Kranj Janez Golmajer, ki je tudi zmagal v točkovanju za Pokal Slovenije. Med Gorenjci sta se v članski kategoriji uspešno borila še Sergej Ocepek (MTB Kranj), ki je bil 12. v Pokalu Alpe Adria in četri v Pokalu Slovenije, ter Mitja Šorn (KK Završnica), ki je bil 13. v Pokalu Alpe - Adria in peti v Pokalu Slovenije. V kategoriji mladincev je zmagal Avstrijec Markus Preumel (Union St. Leonhard), Andrej Cuznar (MTB klub Kranj) pa je bil četrti za Pokal Alpe - Adria in prvi za Pokal Slovenije. Rok Podbevšek (Calcit) je v Alpe - Adria zasedel 8. mesto, v Pokalu Slovenije pa tretje. Matjaž Doki (MTB Klub Kranj) je bil v pokalu Alpe - Adria 11., v Pokalu Slovenije pa peti. Tudi v veteranski kategoriji so bili Gorenjci med najboljšimi. Tako v pokalu Alpe -Adria kot v Pokalu Slovenije je zmagal Sandi Srdar (Calcit Roek Shox Team), Andrej Čeme (Extreme Novice) je v Pokalu Slovenije osvojil 2. mesto, Primož Grabnar (Calcit Ročk Shox Team) pa tretje. • V.S. JAKŠIČ PRESENETIL ROBIČA K a m nje v Bohinju, 7. julija - Na prvem bohinjskem malem maratonu z gorskimi kolesi v organizaciji PGD Savica - Polje in Mirka Lapajneta je nastopilo 70 kolesarjev. Na zahtevni 30 km dolgi progi po Dobravi je odločitev o zmagovalcu padla prav na zadnjem kilometru, koje Ljubljančan Marko Jakšič ujel do tedaj vodilnega Jureta Robiča. "Na vzponu iz Bistrica sem videl, da popušča in pritisnil sem do konca, kljub temu, da sem zaostajal več kot 100 metrov," je pripovedoval na cilju član BT Bauer. Med dekleti je bila za medaljo, domačo klobaso in kos bohinjskega sira najhitrejša državna viceprvakinja Mojca Golobic pred Saško Jekler. V mlajših kategorijah pa so slavili kolesarji Završnice iz Žirovnice. Rezultati: defki do 12 let: 1. Justin (Završnica), 2. Rupnik, 3. Kenk (oba Črni Vrh), dečki do 15 let: L Amboržič (Završnica), 2. Hladnik (Črni Vrh), 3. Šorli (Savica Polje), mladinci (20 km): 1. Grilc 59.28, 2. Možina (oba Završnica) +3.32, 3. Avguštin (Starman) + 3.54, člani absolutno, 30 km: 1. Jakšič (Bauer) 1.25.29, 2. Robič +0,03, 3. Noč (oba Scott Čerin) + 1,55, 4. Zupan (vsi Scott Čerin) +5.19, 5. Močnik +5.29, 6. Grkman (oba Calcit Ročk Shox) +6,37, veterani: 1. Rogelj (BTC Bauer) 1.31.44, 2. Avguštin (Kondro), 3. Medvešček (TK Bohinj). M. Močnik Najhitrejši kasači na Brdu ŠTIRI ZMAGE VIDICU IN GREGORCU Kilometrski časi kažejo, da je steza na hipodromu zelo hitra. Najbolj zadovoljni so kasači Brda, ki so zmagali kar štirikrat. Brdo, 7. julija - V letošnji sezoni se druga za drugo vrstijo kasaške dirke. V soboto je bila na Brdu, v sodelovanju s Konjeniškim klubom Brdo pa sta jo organizirala Kasaški klub Domžale in Konjeniško društvo Krim Ig. Dirka je pokazala, da je steza na hipodromu Brdo zelo hitra, saj so bili doseženi odlični kilometrski časi. Sobotna prireditev je bila uspešna tudi za domače, brdske kasače in voznike, ki so med osmimi dirkami zmagali kar štirikrat, od tega Zvone Vidic trikrat, Mirko Gregorc pa enkrat. Mirko Gregorc z Raiso B in pokalom. - Foto: T. Doki Domače zmagoslavje se je začelo že v prvi dirki 3- in 4-letnih kasačev. Laura in Zvone Vidic sta zmagala, Felicia in Tine Jagodic, prav tako Brdo, sta bila druga, Fredi Bedekovič iz. Slovenskih Goric pa je bil z Vili Lobell tretji. Vidic je zmagal prepričljivo s kilometrskim časom 1,21,20. V drugi dirki za 3- do 12 letne kasače je bilo za Gorenjce manj uspeha. Zmagala je Ita Rina z voznikom Dragom Lesom iz Šentjerneja pred Enolo Gay z voznikom Juretom Tošem (Slovenske Gorice) in Valantom in voznikom Jožetom Judežem iz Šentjerneja. V tretji dirki 3- do 12-letnih kasačev je zmagala Raisa B z Brda s kilometrskim časom 1,21,47 in voznikom Mirkom Gregorcem. Drugi je bil Profesor z voznikom Andrejem Arnolom (Brdo), tretji pa Vicky Crovvn z voznikom Jelkom Orlom iz Stožic. O razvrstitvi v četrti dirki je odločil fotofiniš. Zmagala jc Suriva z voznikom Vojom Maletičem iz Šentjerneja. Drugi je bil Andrej Marinšek s Frickom (Brdo), tretji pa Miha Jan ž Arnie MS (Bled). V peti dirki sta .lovanka B in Zvone Vidic (Brdo) dosegla lepo zmago po odličnem finišu. Drugi je bil Bukefalos z voznikom Vojom Maletičem iz Šentjerneja, tretji pa Chajkovskv Z voznikom Robertom Hrovatom iz Stožic. Jovanka je dosegala odličen kilometrski čas: 1,20, 94. V šesti dirki dvojna zmaga Brda. Prvi je bil Lui B z Zvonetom Vidicem (kilometrski čas 1,20,0), drugi pa Jason B z Lojzetom Gorjancem (čas 1.21,14), tretji pa Jard II Ž voznikom Francem Cetinom iz Krškega. Sedma dirka je bila najhitrejša. Petletna kobila Tassel Tina in voznik Marko Slavič sta zmagala z odličnim kilometrskim časom 1,16,61. Drugi je bil Express bar z voznikom Lojzetom Gorjancem (1,16,90), tretji pa je bil Soulman z voznikom Jankom Makoterjem iz Ljutomera (1,18,24). Zadnja, osma dirka je bila v spomin na pokojnega časnikarja in ljubitelja konjeniškega športa Henrika Ubelaisa. Voznice so bile ženske. Zmagala je Nina Lovrenčič iz Maribora z Nattv, druga Polonca II z voznico Lučič Sriježano iz Ljutomera, tretja pa Maša Rekar s kobilo Jo Jo B. • J.Košnjek GOLF BTC odprto prvenstvo Slovenije NA BLEDU TUDI AMORT Bled, 7. julija - Sloveniji se ponovno obeta imenitno golfsko prvenstvo. Na jubilejnem blejskem golfskem igrišču bo od 9. do 12. julija potekalo BTC Odprto prvenstvo Slovenije. Tekmo vanje je zaradi vedno boljše organizacije in kvalitete nastopajočih igralcev močno napredovalo in si pridobilo najvišji status v seriji evropskih turnirjev izzivalcev ali Challenge turnirjev. letošnji nagradni sklad slovenskega prvenstva znaša 45.000 funtov, sodelovalo pa bo 145 profesionalnih igralcev. Poleg 40 igralcev, ki jih povabi organizator - med njimi so seveda tudi vsi domači profesionalni igralci - bo sodelovalo še 105 igralcev, ki se prijavijo direktno organizatorju evropskih turnirjev izzivalcev. Tekmovanje bo letos še kvalitetnejše kot pretekla leta, saj bodo sodelovali tudi igralci, ki imajo pravico nastopati tudi na glavnih evropskih turnirjih. Med doslej prijavljenimi tekmovalci je tudi rekorder blejskega igrišča, nemški igralec Mark Amort, ki mu je lani uspelo doseči 63 udarcev. Na prvenstvu, kjer nastopajo le profesionalni igralci, imajo pravico nastopiti tudi trije amaterski igralci, ki pa morajo imeti handicap 2 ali manj. Prva dva tekmovalna dneva, 9. in 10. julija, bodo kvalifikacije, v cut ali finalni del prenstva 11. in 12. julija pa se bo uvrstilo najboljših 50 igralcev ter vsi tisti, ki bodo imeli enak rezultat na petdesetem mestu. Uvod v BTC Odprto prvenstvo Slovenije bo tudi letos PRO-AM turnir, ki bo potekal jutri, v sredo, 8. julija pod pokroviteljstvom Diners Club International. • D. K. ATLETIKA MURNOVA JE VSE HITREJŠA Kranj - V soboto in nedeljo je bilo v Kopru državno atletsko prvenstvo za mlajše mladinke in mladince, na katerem je nastopilo tudi dvanajst atletinj in atletov kranjskega Triglava. Pionirka Tina Murn je v močni konkurenci teka na 100 metrov z osebnim rekordom (12,23) zasedla drugo mesto in tudi tokrat premagala svojo najhujšo tekmico iz pionirske konkurence Anjo Humljan. Jovita Rajgelj, ki je prvo leto mlajša mladinka, je bila tretja v teku na 2000 metrov z novim osebnim in klubskim rekordom (6.51,92) in osma v teku na polovico krajši progi (3.10.78). Štafeta 4 x 100 metrov, za katero so tekle same pionirke (Ovniček, Voršič, Jakšič in Murn), je bila peta z novim pionirskim klubskim rekordom (50,55), Tjaša Ovniček je v skoku v višino zasedla sedmo mesto (153), Špela Voršič je bila osma v teku na na 80 metrov z ovirami (12,69), izkazala pa se je tudi ženska štafeta 4 x 300 metrov. Tina Murn je v sredo kot članica slovenske reprezentance nastopila na tekmovanju Alpe Adria v italijanskem Caorleju, kjer so se merile ekipe mlajših mladink iz šestnajstih pokrajin. V teku na 100 metrov je zmagala s časom 12,24 sekunde. Skakalka v daljino Marcela Umnik in tekačica Brigita Langerholc pa sta se v petek udeležili atletskega mitinga v italijanskem Lignanu. V slabem vremenu tudi rezultati niso bili najboljši. Umnikova je bila druga s 612 centimetri, Langcrholčeva pa v teku na 400 metrov četrta s časom 55,05s • CZ. HROVAT IN KOKALJEVA Kropa - Krajevna skupnost Kropa je v okviru krajevnega praznika pripravila v soboto prvi Kroparski tek. Udeležilo se ga je 72 tekačev, največ iz radovljiške občine, sicer pa tudi od drugod. Najmlajši so tekli na petsto metrov, dečki in deklice na en kilometer, vsi ostali pa na sedem kilometrov. Tekači so bili razdeljeni v petnajst skupin po starosti in spolu. V skupini cicibanke - vrtec so bile najhitrejše Kaja Berce, Anja Gašperšič in Eva Kodeh (vse Kropa), med enako starimi vrstniki Jane/ Mikolič, Tim Blaznik in Tine Bertoncelj (vsi Kropa) ter med cicibani Rok Bašič (Radovljica), Miki Miskič in Nejc Mikolič (oba Kropa). Med deklicami, letnik 1988-89, jc zmagala Janja Horvat pred Polono Zrimšek (obe Radovljica) in Katjo Ovsenck (Dobrava), med deklicami, letnik 1986-87, Nina Zupan pred Tjašo Kržišnik (obe Kropa) in med deklicami, letnik 1984-85, Neža Hafner (Triglav) pred Janjo Čenčič in Nino Lukša (obe Železniki). Pri dečkih, starih od devet do enajst let, je bil najhitrejši Dalibor Todorovič pred Gašperjem Kržišnikom (oba Kropa) in Gašperjem Hafnerjem (Triglav). Pri ženskah, starih do 29 let, jc zmagala Darja Kokalj (Kranj), v skupini 40 do 50 let Anka Pugelj, v kategoriji nad 50 let pa Lojzka Felicijan pred Marijo Zmavc (Triatlon Bohinj) in Heleno Žigon (Gorenje Velenje). Pri tekačih, starih do 29 let, so se na prva tri mesta uvrstili Boštjan Hrovat (Begunje), Tone Kosmač (Jelovica Škofja Loka) in Andrej Krvina (SD Polž), v skupini od 30 do 40 let Klemen Dolenc (Novice Exlreme), Bojan C vaj nar (Medvode) in Brane Čenčič (AD Železniki), v skupini od 40 do 50 let Milan Kotnik (Radovljica), Janez Reberšak in Peter Lož, med moškimi, starimi 50 do 60 let, Jane/. Sitar (TVD Mošnje), Janez Ambrož (Snakovo) in Lojze Kovic (Gostilna Pr' Sedmič) in v skupini nad 60 let Rok Štros (Ljubno), Franc Hrovat in Jaka Reš (oba Triatlon Bohinj). • CZ. TEKLI SO PO ULICAH ŽELEZNIKOV Železniki, 6. julija - Atletsko društvo Železniki je prejšnjo nedeljo pripravilo I. tek po ulicah Železnikov. Tekmovanje so organizirali ob občinskem prazniku, na njem pa je sodelovalo prek 120 tekmovalcev in tekmovalk, največ najmlajših, ki so tekli na najkrajši, 650 metrov dolgi progi. V kategoriji cicibank je zmagala Janja Horvat (ŽAK), med cicibani pa Luka Cadež (Lj). Mlajše deklice in dečki so tekli na 1300-metrski progi. Med dekleti je ' bila najhitrejša Teja Bertoncelj (ADŽ), med dečki pa Cene Šubic (Žiri). Pri starejših deklicah in dečkih, ki so tekli na 1950 metrov dolgi progi je med dekleti slavila Janja Cenčič (ADŽ), med fanti pa Dušan Gartner (ADŽ). Mladinci, mladinke, veteranke in članice so se pomerili na 2400 metrov dolgi progi. Med mladinkami je zmagala Mateja Gogala (Selca), med mladinci Andraž Štalec (AK Triglav), med veterankami Elida Antonič (Grosuplje) in med članicami Anica Živko (Kladivar Celje). Na najdaljši, 4800-metrski progi so tekli veterani in člani. Med veterani je bil najboljši Milan Kotnik (Bakra d.o.o.), med člani pa Roman Kejžar (ADŽ). Roman Kejžar je postavil tudi rekord proge, 13. minut in 45 sekund. 'Tekmovanje je potekalo brez težav, bilo je le nekaj organizacijskih napak, za katere upamo, da nam jih udeleženci niso zamerili, saj je bila to šele prva takšna prireditev in izkušnje šele nabiramo. Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali, da so bili tekmovalci nagrajeni tako z medaljami kot praktičnimi nagradami, prav tako pa se zahvaljujemo članom prostovoljnega gasilskega društva iz Železnikov, ki so poskrbeli za nemoten promet. Tekmovalce in tekmovalke pa vabimo, da se nam drugo leto na teku v Železnikih pridružijo v še večjjem številu," je po prireditvi povedal Brane Cenčič. • V.S. LADO IZENAČIL SVOJ REKORD Šmartno v Tuhinjski dolini, 7. julija - Na 3. Miklavževem teku v Šmartnem v Tuhinju je nastopilo 100 tekačev, med njimi 30 najmlajših. Na 10,7 km dolgi progi je ponovno zmagal Kamničan Lado Urh, ki je bil enako hiter kot lani, med ženskami pa Darja Kokalj. Rezultati, moški absolutno: 1. Urh (Stop) 40,52, 2. Hrovat (Humko Bled) 42.16, 3. Kotnik (Prevoje) 43.01, ženske abs.: 1. Kokalj (Lukovica) 58.03, 2. Šink (Medvode), 3. Poljanšek (Srednja vas). • M.M. Naši vaterpolisti uspešno nastopajo v Turčiji cnj ■ uvmiev med prvih osem je ze dosežen Članska reprezentanca Slovenije, ki nastopa na evropskem prvenstvu skupine B v Carigradu, si je zastavljeni cilj, ta pa je priti med osem najboljših, že zagotovila. Po zmagah nad Gruzijo, Malto in Belorusijo so naši vaterpolisti v četrtem nastopu doživeli poraz proti reprezentanci Francije, ki se jim je na ta način maščevala za poraz na Sredozemskih igrah v Bariju lanskega junija. Carigrad, 6. julija - V uvodnem srečanju je naša reprezentanca premagala Gruzijo s tremi zadetki razlike in s tem že naredila korak bliže k zastavjen-emu cilju, ta pa je bil uvrstitev med prvo osmerico. Začetek srečanja je bil za našo reprezentanco zelo neugoden. Igralci G nizi j c so namreč v prvi četrtini kar trikrat premagali našega vratarja, poleg tega pa se naši nikakor niso znašli. V nadaljevanju so prvi zadeli ponovno vateipolisli Gruzije (0:4) in šele to je zbudilo našo reprezentanco, ki je v nadaljevanju pokazala dobro igro in začela polniti vrata gruzijskega vratarja. V igri se je poznala odsotnost Josipa Vczjaka, ki ima obveznosti do svojega kluba Dubrovnik v hrvaškem prvenstvu. Pri naših jc bil še najbolj strelsko razpoložen kapetan Krištof Štroma-jer, ki je trikrat premagal vratarja Gruzije. Poleg njega pa so se med strelce vpisali še Primož Troppan, Žiga Balderman 2 in Erik Bukovac 1. ludi drugo srečanje je neša reprezentanca dobila. Tokrat so "vzeli mero" reprezentanci Malte, ki so jo v dosedanjih srečanjih (dvakrat Sredo- zemski pokal v Kranju in na turniju lani v Belgiji) že premagovali. Tokrat je bila zmaga dobljena na lahek način, kajti s tesnim pokrivanjem po celem igrišču Maltežanom niso dovolili, da bi resneje ogrozili naša vrata, v katerih sta bila vsak po polovico srečanja Igor Belofastov in Matjaž Homovec. Srečanje se je sicer začelo z manjšim zapletom, saj je delegat LENa Alphonz Angella (Francija) zahteval, naj ima drugi vratar na klopi za rezervne igralce na glavi rdečo kapico namesto običajne, za naše vaterpoliste bele. Trener Igor Štirn in njegov pomočnik Tomo Balderman se tokrat nista jezila na svoje varovance, kajti odigrali so dobro, priložnost pa so dobili prav vsi igralci. Tako se je med strelce vpisalo kar osem vater-polistov Slovenije in trije z Malte. Strelci za Slovenijo: Balderman 2, po enkrat pa Štro-majer. Bukovac, Galič, Troppan, Travnikar, Seljak in Hajdinjak. Slaba igra z igralcem več je bila vzrok, da so naši z minimalno razliko premagali reprezentan- KADETI NA SLOVAŠKO Kranj, 6. julija - V Slovaškem mestu Topolčani, ki je od Bratislave, kjer bo letošnjega avgusta potekalo mladinsko evropsko prvenstvo, oddaljeno le 95 kilometrov, bo od 9. -12. julija močan mednarodni turnir, namenjen kadetom (letnik 1981), ki imajo prohidnje leto na programu evropsko prvenstvo. Na turnirju nastopajo reprezentance, ki tvorijo svetovni in evropski vaterpolski vrh, kot so domačin Slovaška, ter še Madžarska, Italija, Jugoslavija in Francija. Med njimi pa bo na tem turnirju nastopila pod vodstvom trenerja Rada Čermelja tudi Slovenija. V senci dogajanj na evropskem članskem prvenstvu skupine B v Carigradu se v Kranju pripravljata kar dve reprezentanci. Trener mladinske, ki ima svoje evropsko prvenstvo konec avgusta v Bratislavi, Robert Grubišič -Cabo je za dva dni sklical trening devetih reprezentan tov, saj je izkoristil priložnost, ki mu jo dajejo priprave kadetske reprezentance letnik 1981, ki se pripravlja za močan mednarodni turnir na Slovaškem. V tej kadetski reprezentanci je namreč kar osem kandidatov tudi za mladinsko reprezentanco, Matej Nastran pa nastopa za člansko reprezentanco v Carigradu. Dva dni priprav za mednarodni nastop na Slovaškem bo kar dovolj, kajti kandidati za kadetsko reprezentanco, ki bo imela pomemben nastop prihodnje leto, so namreč dobro pripravljeni, saj jih kar nekaj igra tudi v reprezentanci letnika 1979. Trener te reprezentance Rado Cermelj je kandidate že pred koncem tekmovalne sezone opozoril na ta nastop, zato prav ti s treniranjem niso prenehali, poleg tega pa jih čakajo še nastopi v pokalnem tekmovanju. Reprezentanco sestavljajo igralci, štirih klubov: Miha Vreček, Mitja Puhar - vratarja, Črt Malavašič, Matevž Podlipnik, Jure Nastran, Tomaž Mihelčič, Aleksander Mertelj, Rok Vehovec (vsi Triglav), Matjaž Ul, Uroš Stuhe, Jure Pahernik, Peter Puhek (vsi Probanka Leasing), Jon Šinkovec, Uroš Križanec (oba Tivoli) ter David Baš (Kamnik). Reprezentanca bo na pot odšla jutri, v sredo, 8. julija, kajti svoj prvi nastop na turnirju bo imela v četrtek, ko se bo srečala z reprezentanco Jugoslavije. • J. M. ODBOJKA NA MIVKI ZMAGA TOKRAT V SKOFJO LOKO Kranj, 4. julija - Na kranjskem letnem kopališču so se na drugem turnirju za odprto prvenstvo mesta Kranj pomerili odbojkarji na mivki. Moškh ekip je bilo tokrat enajst, pri ženskah pa so ponovno nastopile štiri. Zal v Kranju ni bilo zmagovalcev prvega turnirja pri moških, ekipe Diesel iz Portoroža. To je izkoristila škofejloška ekipa Terma, ki je tokrat prišla prav na vrh. V finalu je bil Tenuo s 15:6 boljši od kočevskega FKK. Škofjeločani so se veselili tudi v malem finalu, saj je Arhinova s 15:9 premagala domači Adidas. S tokratno zmago je termo prev/el tudi vodstvo v skupnem vrstnem redu. Na drugem mestu sta izenačena Diesel in Arhinova, četrti pa je FKK Pri ženskah je bil finale enak kot pred dvema tednoma, Gostilna Krištof pa je bila s 15:5 boljša od ekipe Miša. Tretje mesto sta tokrat osvojili Ta zagnani, ki sta s 15:11 ugnali Trgovino Sinica. Dvakratne finalistke so v vodstvu tudi v skupem seštevku, tretja je Trgovina Sinica, četrti pa sta Ta zagnani. Tretji turnir odprtega prvenstva mesta Kranj bo 18. julija. Še prej, 11. julija, bo na kranjskem kopališču tudi prvi turnir v mini vaterpolu. Najboljše ekipe v obeh športih se bodo uvrstilr na zaključna turnirja, ki bosta 29. avgusta. • Grega Košir Igor Štim, trener slovenske reprezentance: "Igra nam nikakor ne steče tako kot bi morala. Vse preveč je napak pri oddaji žog, ki jih zelo težko spravimo na mesto centra. Tudi pri strelih na gol naši vaterpolisti niso najbolj natančni." co Belorusije, ki so jo aprila na mednarodnem turnirju ISPO-IX) prav tako v Carigradu premagli visoko s 16:4. Bolj pomemben od igre pa je bil rezultat, saj je zmaga pomenila osvojitev novih točk, kar jih jc vodilo med osem najboljših reprezentanc. Srečanje z Belorusijo so naši varerpolisti začeli slabo, saj so jim dovolili, da so si že v prvi četrtini priigrali prednost dveh zadetkov. Vendar pa naše to niti ni tako zmedlo in so z boljšim nadaljevanjem začeli razliko zmanjševati. V tretji četrtini so nato tudi pivič povcdli in znali to vodstvo zadržati do konca srečanja. Na mestu centra je tokrat blestel Primož Troppan, ki je zadel kar trikrat, med strelce pa so se vpisali še Matej Nastran, Mitja Travnikar in Žiga Balderman. Četrti nastop, tekma s Francijo, je pomenil prvi poraz na prvenstvu v Carigradu za našo reprezentanco. Začetek srečanja so naši vaterpolisti ponovno začeli slabo. Francozi so napake naših vaterpolistov, ki so nastopili brez Josipa Vczjaka, znali kaznovati in so se lahko maščevali za poraz, ki jim ga je naša reprezentanca zadala lani na sredozemskih igrah v Bariju. Visoko vodstvo, ki so si ga v prvi četrtini priigrali vaterpolisti Francije, je bilo težko ujeti. Kljub temu so se naši Franciji v drugi četrtini zelo približali, a priti v vodstvo jim ni uspelo. V tretji četrtini so Francozi zaigrali nekoliko bolj grobo, poškodbo je dobil Primož Troppan. K sreči je z igro sicer lahko nadaljeval, vendar pa je bil morda prav to vzrok, da so se naši nekoliko ustrašili in niso igrali tako kot v drugem delu, poleg tega pa so v tem zadnjem delu naredili vse preveč napak, da bi Francijo ujeli. Vsekakor pa se je poznala odsotnost vaterpolista Drubro-vnika Josipa Vezjaka. Strelci za Slovenijo so bili: Troppan, Bukovac, Stromajer in Balderman po enkrat. Dosedanji rezultati Slovenije na prvenstvu: Slovenija : Cruzija 8:5 (0:3, 4:1,2:1,2:0), Slovenija : Malta 9:3 (2:0, 2:0, 3:2, 2:1), Beiomsija : Slovenija 5:6 (4:2, 12, 0:2, 0:0), Slovenija : Francija 4:7 (0:3, 2:0, 1:2, 1:2). J. Marinček, foto: T. Doki PLAVANJE RADOVUICANI BLESTELI V NOVI GORICI, TRIGLAVANIV TRBOVLJAH V Novi Gorici je bilo konec tedna moštveno in posamično prvenstvo v plavanju za mlajše dečke in deklice, v Trbovljah pa 29. Lučki n memorial. Nova Gorica, Trbovlje, 4. julija - Obeh tekem so se udeležili tudi gorenjski klubi in znova se je izkazalo, da ima Gorenjska uspešen plavalni podmladek Med mlajšimi dečki in deklicami so naravnost blesteli plavalci iz PK Radovljica Park hotel Bled, ki so v končnem seštevku odnesli tudi največ točk pred Olimpijo Ljubljana in Triglavom Kranj. V kategoriji dečkov in deklic, ki se bo šele čez dva tedna pomerila na državnem prvenstvu, pa ima očitno več želez v ognju Triglav Kranj, kar se je izkazalo na tradicionalnem Lučkinem memorialu v Trbovljah. V Novi Gorici so se na prvih treh mestih večkrat znašli Radovljičani, in sicer največji ženski plavalni up Anja Klinar, pa Sara Isakovič, Neja Žnidar in Petra Klemene, od dečkov pa Luka Turk in Matej Globočnik. Deklice so bile sijajne tudi v štafeti, saj sta dve dekliški štafeti pobrali obe prvi mesti, fantovska pa drugo. Triglavani so bili v štafeti četrti, plavalke Triglava šele šeste, pa tudi posamezni plavalci so imeli precej smole. David Oblak je kar dvakrat za las zgrešil tretje mesto, Anja Krašovec enkrat. Se ena možnost se jim ponuja prihodnji teden, ko bo drugi del državnega prvenstva. Dečki in deklice pa so se srečali na Lučkinem memorialu v Trbovljah, kjer so Gorenjci pokazali, da so pred državnim prvenstvom v dobri formi. Triglavani so bili v štafeti 8 krat 50 metrov prosto prvi. V disciplini 100 metrov delfin sta med deklicami prvi dve mesti osvojili Andreja Markuta in Urška Stare, med fanti na 100 metrov hrbtno je bil tretji Denis Oblak, pri dekletih v isti disciplini pa prva Maruša Oseli in druga Andreja Markuta. Triglavanka Vesna Kavčič je bila prva na 100 metrov prsno, daiga pa Radovljičanka Tamara Sambrailo. Radovljičan Sašo Stojič je bil v tej disciplini tretji. Na 100 metrov prosto je bil drugi Triglavan Rožle Volavšek, med dekleti pa so v tej disciplini na prvih treh mestih blestele tri Gorenjke: prva je bila Radovljičanka Tamara Sambrailo, vd ruga in tretja pa Triglavanki Urška Stare in Maruša Oseli. • D.Z.Žlebir V NEDELJO MITING V RADOVLJICI Radovljica, 7. julija -Pri Plavalnem klubu Radovljica se ob 65-letnici že pripravljajo na svojo letošnjo največjo prireditev, mednarodni plavalni miting. Ta bo to nedeljo, 12. julija, z začetkom ob 9. uri in s Finali ob 17. uri na radovljiškem letnem kopališču. Že v soboto bo tam tudi finale državnega prvenstva za mlajše dečke in deklice. ♦ VJS. Mlada športna plezalka Natalija Gros je zagotovo ena naših najperspektivnejših tekmovalk RADA IMAM TEŽKE SMERI Tako pravi 14-letna Škofjeločanka, ki je prejšnji teden iz mednarodnega tekmovanja za Pokal mesta Ravene domov prinesla kar tri zmagovalne pokale - Po njenih stopinjah tudi mlajši brat Urban Škofja Loka, 7. julija - Športno plezanje je eden izmed športov, ki jc v zadnjih letih dobil veliko privržencev med mladimi športniki. Zanj je precej zanimanja tudi pri nas, zlasti na Gorenjskem, kjer v večini krajev skrbijo za razvoj tega športa, ki mu je popularnost narasla zlasti po prirejanju tekem svetovnega pokala v Kranju. Tudi v Škofji l>oki je pred leti zrasla nova umetna plezalna stena v športni dvorani na Podnu, svoje prve korake "pajkca" pa je po njej opravila tudi Natalija Gros, ki je že štiri leta državna prvakinja v svoji kategoriji, v zadnjem času pa dosega tudi vse številčnejše mednarodne uspehe. Tako jc enega svojih večjih uspehov dosegla prejšnjo nedeljo, ko se je s tekmovanja za Pokal mesta Ravene domov vrnila s kar tremi pokali za prvo mesto. "V Raveni smo nastopali tekmovalci in tekmovalke do 14 let, pomerili pa smo se na treh tekmah. Najprej sem zmagala v takoimenovali boulder tekmi, prvo mesto pa sem nato osvojila še v težavnostni tekmi, kjer je bilo treba uspešno preplezati dve smeri. Zadnji dan jc bila na sporedu še hitrostna tekma na izpadanje, kjer pa sem imela nekaj smole in na koncu osvojila šesto mesto. Vendar pa sem v skupnem seštevku vseh tekmovanj uspela zmagati in domov sem prinesla kar tri pokale," pravi Natalija, ki se je za športno plezanje odločila pred sedmimi leti. Seveda Natalija ni edina od mladih perspektivnih škofjeloških športnih plezalk, saj imajo na mednarodnih mladinskih tekmovanjih precej uspeha tudi daigi na čelu z Blažem Rantom, Alešem Strojanom, Primožem Žitnikom, Blažo Klemcnčič, Evo Tušar, Lučko Franko.... ter seveda Anžetom in Katarino Štremfclj, ki sta prav tako člana PK Škofja Loka. "V zadnjem času jc v Škofji Loki res veliko zanimanja za športno plezanje, k čemur so zagotovo pripomogla številna ZANASE17 0DLICIJ Poleg Školjeločanke Natalije Gros so se v Raveni izkazali tudi nekateri naši drugi mladi športni plazalci. Skupaj so namreč domov s treh tekem prinesli kar sedemnajst odličij. V skupni uvrstitvi treh tekem je v kategoriji B Ana Kosmač osvojila tretje mesto, v kategoriji C pa je bila Tjaša Kosič skupno dmga. Med fanti je skupno drugo mesto v kategoriji A osvojil Andrej Trošt. tekmovanja te vrste pri nas, najbolj seveda tekme svetovnega pokala. Tako smo imeli lani po finalu . svetovnega pokala v Kranju izredno velik interes za vpis v začetni tečaj, saj je prišlo k nam kar 28 novih otrok Tudi sicer imamo v klubu prek tridest osnovnošolcev s tekmovalno licenco, ki uspešno nastopajo na domačih tekmah in na mednarodnih tekmovanjih. V glavnem treniramo na umetni steni v hali na Podnu, poleti pa tudi po plczališčih. Vsako leto pripravimo tudi klubski tabor," prav trener Aleš Jensterele, ki je ponosen na vse večje uspehe bodoče osmošolke Natalije Gros. Tako trener kot starši, še najbolje pa Natalija vedo, da uspehi ne pridejo sami po sebi. Natalija štirikrat, včasih pa tudi petkrat na teden po dve do štiri ure preživi na treningih, kljub poletnim počitnicam pa zanjo sedaj ni počitka. Uspešno nastopa na tekmah za mladinski evropski pokal, kjer je zmagala tako na prvi tekmi v Dortmundu kot na zadnji, nedeljski, v Trstu, najbolj pa se veseli nastopa na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo prihodnji tede, 17 julija, v Moskvi. "Ko plezam, nikoli ne mislim na uvrstitev. Enostavno uživam v plezanju, rada plezam, rada se borim. Zato imam rada težke smeri, kjer sta pomembni vztrajnost in borbenost." razmišlja Natalija, katere trud razumejo tudi njeni Natalija Gros sedanji sponzorji: Petrol Kranj, Zavaroval niča Slove n i ka. Katom, Čarman in Puls. Natalija pa je s športnim plezanjem "zastrupila" tudi mlajšega brata Urbana, ki je pred dnevi končal tretji razred OŠ Petra Kavčiča, ki jo obiskuje tudi Natalija. In čeprav jc vitrina s pokali pri Grosovih na Mestnem trgu v Škofji lx>ki že polna najrazličnejših priznanj, pokalov in medalj, je Urban sklenil, da pri nabiranju le teh priskoči na pomoč svoji sestri. Ima že nekaj lepih rezultatov iz domačih tekem, prejšnji teden pa si je v Raveni prislužil tudi svoj prvi "mednarodni" pokal za drugo mesto v boulder tekmi. • V.Stanovnik TENIS BASEBALL RAMPRETOVA USPEŠNO V MMBLEDONU LISJAKI NIMAJO SREČE Z zmago Jane Novotne in Petra Saniprasa se je končal letošnji W imbledonski turnir. Medtem ko je Čehinji uspelo, da je v svojem tretjem finalu le osvojila tako želeni naslov, pa se to ni posrečilo Hrani Ivaniševičii, ki je letos po vsej verjetnosti zamudil življenjsko priložnost za zmago na Grand Slam turnirju. Tudi Slovenci smo letos dobili svojo zmagovalko; po letu 1974 in osvojitvi mladinske krone Mirne Jaušovec jc tokrat ta uspeh ponovila Velcnjčanka Katarina Srebotnik in s tem dosegla svoj največji uspeh v mladinski konkurenci. Malo je manjkalo, pa bi tudi v rnladinskcm delu dvojic Slovenija imela svojo zmagovalko. Žirovka Petra Rampre seje skupaj z Uzbekistanko Tuljaganovo uvrstila v finale, kjer pa sta morali priznati premoč paru Drvberg - Kostanič. Teden dni po Wimbledonu je čas za ponovno srečanje v Davisovem pokalu. Slovenija se bo v gosteh pomerila z reprezentanco Madžarske, za našo ekipo pa bodo nastopili Iztok Božič, Borut Urh, Marko Tkalec in Andrej Kračman. Naši so na zadnjem srečanju Madžarsko ugnali, v primeru tokratne zmage pa bi se pomerili z zmagovalcem dvoboja Jugoslavija - Portugalska. Borut Urh (Merkur Protenex) se ta teden udeležuje Challenger turnirja v Nemčiji. Po dveh zmagah v kvalifikacijah ima dobre možnosti za uvrstitev v glavni turnir, kjer sije mesto s svojim rangom že zagotovil drugi reprezentant Iztok Božič. • B. Mulej BALINANJE DO AVGUSTA NA POČITNICE Kranj, 6. julija -Konec prejšnjega tedna so balinarji v vseh državnih ligah zaključili prvi del letošnjega tekmovanja. V super ligi je ekipa Lokatcksa Trate v soboto gostila TIB Terminal in zmagala 19:5, ekipa Huj pa gostila Brdo in slavila 16:8. V nedeljo so bili Tračani prosti, ekipa Huj pa je pa je s Skalo Euroservisom igrala izenačeno 12:12. Po prevem delu prvenstva vodi Polje Balinček z 22 točkami, sledi pa Lokateks Trata z 21 točkami. V 1. ligi je ekipa Bistrice v soboto gostila Velenje in zmagala 16:8, Jeseničani pa so izgubili v Hrpcljah 19:5. V nedeljo je Bistrica z Jadranom igrala izenačeno 12:12, Jeseničani pa so 11:13 premagali SGP Gorico. Na lestvici vodi Jadran Parkirka s 24. točkami pred ekipama Bistrice in Jesenic s po 19 točkami. V II. ligi - vzhod je v soboto Duplica 6:10 izgubila z ekipo Milje TELA, Radovljica Alpetour je 9:7 premagla Svobodo, Primskovo pa je bilo 11:5 boljše od Centra. V nedeljo je ekipa Centra 2:14 premagala EIS Budničar, Primskovo je 13:3 ugnalo Svobodo, Radovljica Alpetour je bila s 14 : 2 boljša od Gonile, ekipa Milje TELA je 7:9 premagala Plešivico, Duplica pa 12:4 Fužine. Na lestvici po prvem delu vodita EIS Budničar in Plešivica s po 21 točkami. Prvenstvo v vseh državnih ligah se bo nadaljevalo 15. avgusta. • \S. V petek in soboto so Lisjaki igrali tekmi, ki štejeta za državno prvenstvo in INTERLIGO. Prvo tekmo so odigrali doma z Jezico, drugo pa v Zagrebu z istoimensko ekipo. Petkova tekma je bila za Lisjake dokaj slabo odigrana. Napake so se kar vrstile, točk pa niso uspeli doseči. Tekmo je vseskozi motil dež. in je bila tudi prekinjena zaradi teme. Lisjaki so izgubili / rezultatom 10:0. V soboto so se Lisjaki odpravili na gostovanje v Zagreb, k ekipi Zagreba. Tekmo so oboji začeli dobro, a točk kar nekaj časa ni bilo. Lisjaki so bili na oko bojši nasprotnik in morda jih je le-to prepričanje zavedlo in so naredili napako, za katero so bili kaznovani z dvema točkama. Lisjaki kljub z. uspešnimi poskusi niso dosegli nobene točke in izgubili z 2:0. Sedaj imajo igralci baseballa kratke počitncie, saj je naslednja tekma šele konec avgusta. TRIATLON BOHINJCI ZE VABIJO NA TRIATLON JEKLENIH Bohinj, 7. julija - Malo je tako edinstvenih tekmovanj v Sloveniji, kot je bohinjski triatlon jeklenih. Edinstveno naravno okolje, zelo zahtevna proga, kombinacija treh med seboj združljivih vzdržljivostnih športov, ki zahtevajo večmesečni trening, tradicija, prisrčnost organizatorjev. Ker to ni preizkušnja za vsak konec tedna, so prva vabila Bohinjci, kjer organizacijske niti prede neutrudni Karel Medvešček, bohinjska legenda, tekmovalcem že razposlali. Za 8 km kajakaške preizkušnje po Bohinjskem jezeru, nato 30 km kolesarjenja do Rudnega polja na Pokljuki, za posladek pa še 10 km gorskega teka prek Konjščice do Vodnikovega doma na Velern polju, dobrih 1800 m visoko pod Triglavom, se je treba posebej pripraviti. Take peklenske preizkušnje vzdržljivosti, volje, moči, so razred zase med športniki. Le redke, če sploh katera vzdržljivostna preizkušnja, se lahko primerja s Triatlonom jeklenih. Morda jc nekaj posebnega tek na Grintavce s skoraj 2000 m višinske razlike, morda smučarski tek Pohorska smučina od Kop do Areha - 50 km, je to morda Bloudkov gorskokolesarski maraton na Črnem vrhu. Na robu te lestvice sta kolesarski maraton Franja ali juriš na Vršič. Vendar Triatlon jeklenih je le eden-edin- edin-stven-enkraten, zato je za nastop še skoraj dva meseca časa za pripravo. Letošnji 13. Triatlon jeklenih "Bohinj 98" bo po tradiciji zadnjo soboto v avgustu, (29. 8.) s startom ob 9.30 v zalivu sv. Janeza. Dodatne informacije nudi Karel Medvešček na tel. 064-721-809. • M. Močnik KEGLJANJE OKREPLJENE KRANJSKE EKIPE Kranj, 7. julija - Tako državni prvaki, kegljavci Iskraemeca kot novopečeni prvoligaši iz Log Steinela so dobili okrepitve za prvenstveno sezono 98/99, ki se bo začela 19. septembra. V dresu Iskrašev bodo novinci Branko Bralina (prišel iz Prpteusa i/. Postojne), Mojmir Bortek i/. Norika Prosola Ljubljana, Damjana Hafnar i/. Log Steinela in mladinec Bresta iz Cerknice Milan Založnik, sicer sin Antona Založnika, ki že nastopa za Kranjčane. Žal pa je vrste državnih pravakov zapustil novopečeni reprezentant Marko Oman, kije odšel k ljubljanskemu Noriku Prosolu. Tudi novi prvoligaš z desnega brega Save Log Steincl je poskrbel za okrepitve. Čeprav se zavedajo, da bo prvenstvo zelo zahtevno in naporno, so se v interesu, da naslov državnih prvakov ostane v Kranju, odločili, da njihov najbojši igralec in najboljši v drugi ligi sploh v minuli sezoni Damjan Hafnar zaigra za lskraemeco. Vrsto državnih prvakov pa so zapustili in podpisali za novega prvoligaša Tone Še mrl in Milan Beber, ki se vrača na kegl-jaške steze po enoletnem premoru, na desni breg Save pa se jc preselil tudi Peter Hafnar iz Škofje l.x>ke. Tudi v prihodnje bo Log Steincl treniral Tone Česen, ki že načrtuje intenzivne kondicijske priprave, s treningi pa naj bi na kegljišču začeli po 15. avgustu. Poleg novinca bodo v dresu Log Steinela zaigrali še: Karel Boštar, Brane Benedik, Bojan Hafnar, Tomaž Oman, Vinko Cvirn, Miro Gajser in Boštjan Pen. Cilj uprave, trenerja in vseh igralcev je obstanek med najboljšimi. • Nenad Antonič 0VSENEK0VAINKL0FUTAR Tržič, 6. julija - Prejšnji teden so se na tržiškem kegljišču končala občinska tekmovanja v kegljanju za posameznike in posameznice. V absolutni konkurencije med moškimi zmagal Jože Klofutar (2710 kegljev), med rekrcativci pa je bil najboljši Mark Per (2549 kegljev). V absolutni ženski konkurenci jc zmagala Vera Ovsenek (1653 kegljev), ki je bila najboljša tudi med rekreativkami. • V.S. TELEMARK SMUČANJE KRANJSKI TELEMARKERJI NE SPIJO "POLETNEGA SPANJA" Kranj, 5. julija - Telemark smučanje, o katerem smo že velikokrat pisali, v svetu postaja vse popularnejše. Tako so letos organizatorji otvoritvenega festivala poletne smučarske sezone na 3500 m visokem ledeniku pripravili zelo zanimivo tekmo v telemark smučanju. Nanjo so povabili v svetu zelo uveljavljene tekmovalce, med drugim tudi zmagovalce tekem svetovnega pokala. Povabili so tudi slovenske telemarkerje, vabilu pa so se odzvali člani kranjskega Telemark kluba. Tako so pretekli vikend odpotovali za zanimivo prireditev, kjer so gledalci poleg tekmovanj v telemarku videli še tekmovanja snowborderjcv v half- in quortcr-pipeu, border crossu, gorskih kolesarjev v "mega plazu" (spusti z 3500 m visokega ledenika v 1600 m visok Saas Almaden) ter ekshibicijske nastope rolkarjev, rolarjev in kolesarjev na inline poligonu. Vse skupaj so popestrili še večerni koncerti zanimivih glasbenih skupin v živo. Na tekmi telemarkerjev je nastopilo 20 telemarkerjev iz Švice, Norveške in Slovenije. Po kvalifikacijskih tekih so tekmovali v dvobojih. Naši telcmarkerji so na začetku tekme imeli veliko smole, saj je v cilj brez padca prišla le debitantka Tanja Cvelbar, ki je na koncu tekmovanja zasedla 6. mesto in s tem popolnoma opravičila vlogo zamenjave za sicer povabljeno Darjo Ažman. Rezultat ima toliko večjo veljavo, ker je Tanja tekmovala s čevlji Alpina BC, ki so sicer namenjeni rekreativnim smučarjem in tekmovalcem. Maja Dolenc je na koncu osvojila 5. mesto. To je odličen rezultat, ki bo reprezentantki zagotovo vlil voljo do treninga za prihodnjo zimsko sezono, kjer bo cilj sezone zagotovo svetovno prvenstvo na Švedskem. Zmagala je dokaj nepričakovano .lolanda Fahncr pred obema favoritinja-ma Mirjam Rubin in Marino Branger. Pri fantih sta zaradi padca naša tekmovalca Jože Horvat in Urban Simčič imela slabe kvalifikacijske čase, kar jc seveda pomenilo težke nasprotnike v prvem krogu. Na koncu se jc za naša tekmovalca vse dobro izteklo, saj je Urban Simčič, potem ko ga je iz boja za višja mesta izločil kasneje tretji Benz Joernian, osvojil odlično 8. mesto, Jože Horvat pa jc osvojil 11. mesto. Zmagal jc trenutno zagotovo najboljši telemarker na svetu, zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala Patrik Leopold pred Martinom NVeltnom. Sicer naši reprezentantje že dva meseca pod vodstom novega kondicijskega trenerja Robija Krajnca nabirajo kondicijo na kranjskem štadionu. Fantje David Primožič, Robi in Andrej Frank, Urban Simčič, Jože Horvat in dekleta Darja Ažman, Maja Dolenc, Tanja Cvelbar in Mojca Ogris si sicer želijo tudi na snežne trenigne na ledenike, vendar na njih ne morejo odpotovati zaradi pomanjkanja denarja. No, vsekakor je vzpodbudno to, da jc v pripravi podpis pogodbe z novim opremljevalcem Martins Arts, kot tudi podajšanje pogodbe s konfekcijo NES. Avgusta bodo tekmovalci verjetno dobili tudi možnost podpisa pogodbe z Elanom, ki jih bo opremljal s smučmi. Vsekakor se bodo telcmarkerji zagotovo obrnili tudi na donatorje iz pretekle sezone (Mestna občina Kranj, Cestno podjetje Kranj, Šport Rckar, Batik d.o.o. Klub študentov Kranj, Bolero Oblak, Alpina), brez katerih pomoči si ni več mogoče zamišljati niti odhoda na tekmovanja, iščejo pa bodo tudi nove sponzorje in donatorje. Telemark smučanje bo v Sloveniji zagotovo doživelo razcvet, saj se obeta morebitna organizacija tekmovanj za svetovni pokal že v sezoni 1999/2000. • U. S. Rdeče zastave in nabite pištole Branko Grims, zunanji sodelavec Kardelj je v svojih delih pisal o marsičem, med drugim tudi 0 partijski propagandi pod krinko svobodnega novinarstva. Po njegovem je edino sprejemljivo pravilno družbeno usmerjeno novinarstvo, po katerem so novinarji inženirji človeških duš. Še posebej naj bi bila pomembna propaganda navzven v tujino. Pred leti je zato nekaj časa krožila naokoli tale šala: Pride Kardelj pred nebeška vrata in sveti Peter mu spregovori: Tovariš Kardelj, kot eden vodilnih komunistov ste soodgovorni za medvojne in povojne poboje več deset tisoč Slovencev. Vaš zločin je grozen in nebeška vrata so vam zaprta. Toda, ker ste se tik pred smrtjo pokesali, vam dobri Bog dopušča, da sami izberete, ali boste šli za zelo dolgo časa v vice in tam prosili za odpuščanje, lahko pa si sami izberete tudi pekel. Kardelj na hitro poškili v vice in tam vidi duše, ki ves čas prepevajo in molijo. Nato pogleda v pekel in vidi same nasmejane duše, ki se zabavajo ob glasbi in lepih dekletih. Takoj izbere: Za prekaljenega revolucionarja je pekel pravo mesto. Sam Lucifer odpre vrata pekla tovarišu Kardelju. Toda tisti hip, ko Kardelj vstopi, ga zgrabita dva hudiča in treščita v dobro podkurjen lonec vrele smole. Kardelj debelo pogleda in zajeclja: Kje pa je glasba in kje so dekleta? Lucifer se zareži: Propaganda, tovariš Kardelj, propaganda... Zlepa že ni televizija opravila svoje naloge tako dobro kot prejšnji teden. V poročilih je bil objavljen prispevek o konferenci Združene liste, ki je odločala o dokumentih o narodni spravi in obsodbi komunističnega totalitarnega režima. Med drugimi je bil objavljen posnetek g. Kocijančiča, ki je kot prekaljen revolucionar grmel proti kakršnikoli spravi in trdil, da so takšni dokumenti delo desnih skrajnežev v politiki. Star pregovor pravi, da kjer je veliko besedi, je malo pameti. G. Kocijančič skupaj z drugimi govorniki) ni opazil niti tega, da s takšnimi trditvami smeši lastno stranko, saj je z besedilom obeh izjav soglašal tudi predsednik ZLSD g. Pahor. Javnosti predstavljen nastop g. Kocijančiča na seji najvišjega organa Združene liste pa ima še eno dimenzijo. G. Kocijančič je bil v Svet RTV Slovenija izvoljen kot predstavnik športnih organizacij oziroma Olimpijskega komiteja Slovenije. Takon o RTV Slovenija izrecno prepoveduje, da bi bili v Svet RTV S na ta način izvoljeni člani vodstev političnih strank. Ker je g. Kocijančič očitno član najvišjega organa Združene liste, je njegova izvolitev v Svet RTVS po zakonu nična, kar pomeni, da je nična tudi njegova izvolitev za (v.d.) predsednika sveta. Pričakovati je, da se bo g. Kocijančič izgovarjal, da ni nastopil kot član najvišjega organa stranke, ampak kot kakšen častni gost, ali pa bo ponujal tolmačenje, po katerem člani najvišjega organa neke stranke, (ki odločajo o najpomembnejših stvareh) niso vodstvo stranke Razprava o dokumentih o narodni spravi in obsodbi totalitarnega režima je dobrodošla že zato, ker se znova bistri politični prostor v Sloveniji. Razprava je pravzaprav ogledalo, ki pokaže, kdo je kdo. Tako so ZLSD in njegova satelita DESUS ter Jelinčičeva SNS dokumente že zavrnili, LDS pa jih je sicer načelno podprl, nato pa začel prav po balkansko mutiti z očitnim ciljem, da si pusti odprta vrata za pobeg od odgovornosti. Pri bistritvi političnega prostora pa je piko na i znova prispevala televizija. V oddaji Naš utrip je objavila še nekaj govorov iz Zgoraj omenjene konference ZLSD. Tako so lahko gledalci zgroženo (prebarvani partijci pa z navdušenjem) opazovali nastop neznanega junaka na konferenci ZLSD, ki je izza govorniškega pulta besnel, da bo že obračunal s tistimi, ki hočejo revolucijo razglasiti za zločin in da bo šel nad te ljudi z rdečo komunistično zastavo in nabito pištolo v rokah . Na seji najvišjega organa svoje stranke zbrani člani vodstva ZLSD so histeričnega tovariša nagradili z burnim aplavzom. Očitno je povedal na glas zgolj tisto, kar tovariši, ki so sedaj gospodje, mislijo bolj po tihem. Slovenska Ustava prepoveduje vsako pozivanje k nasilju. Besednjak, ki ga je uporabil govornik na konferenci Združene liste, sodi v nek drug čas, v preteklost. Enako velja za člane vodstva ZLSD, ki so mu ploskali in njihovo stranko z njenimi političnimi sateliti vred. Vsi, ki se niti konec dvajsetega stoletja niso sposobni resno soočiti s preteklostjo in priznati krivdo za storjene napake, sodijo skupaj s svojimi rdečimi zastavami in nabitimi pištolami na smetišče Zgodovine. PREJELI SMO Javno pismo občinski upravi in županu občine Radovljica To pismo naslavljam na gornji naslov in javnosti z ogorčenjem zaradi nespošto-vanja zakonov in sklepov Gradbenega odbora za posodobitev poti preko predtrške-ga polja v Radovljici. "Občinska pot preko pre-dtrškega polja je namenjena predvsem lastnikom zemljišč na polju in obiskovalcem gozdne učne poti. Pot kot taka je priljubljeno sprehajališče Radovljičanov in v celoti ustreza svojemu namenu. Svet KS Radovljica zato meni, da je kakršnokoli namenjanje občinskih sredstev za posodobitev te poljske poti ekonoms-k o in tudi sicer nesprejemljivo." Takšno stališče je zavzela Krajevna skupnost Radovljica na svoji redni seji sveta dne 3. 2. 1998 in ga posredovala občinskemu Svetu za preventivo in varnost v cestnem prometu. Posredovano mnenje in stlaišče pa pri občinskih organih ni bilo upoštevano, župan pa je celo imenoval poseben Gradbeni odbor za posodobitev cestne povezave med Mošnjami preko novega mostu čez Zgošo do Radovljice! Gradbeni odbor je na sestanku 9. 4. 1998 izoblikoval sklep, da obstoječa pot ostane makadamska, da se torej ne asfaltira, da bo njena širina 3 m, da se nasuje, kjer je potrebno, poskrbi za odvodnjavanje in obseka grmovje, ki sega v profil poti. Postavijo se tudi znaki za prepoved prometa za avtobuse in tovornjake. Vse lepo in prav. Vsi se verjetno strinjamo, da se obstoječa pot nasuje in kotanje izravnajo, nikakor pa ne morem razumeti, da se pri izvajanju del ignorira sklepe Gradbenega odbora. Občinska uprava poljsko pot spreminja v makadamsko cesto brez vsakega nam znanega soglasja krajanov in lastnikov zemljišč in v nasprotju z investicijskim programom KS Radovljica. Traso je izvajalec od dogovorjenih 3 m širine razširil samovoljno ali po dogovoru z občino na 4 do 5 m, kar pomeni, da jo občinska uprava misli prekategorizirati v javno cesto, čeprav s prostorsko ureditvenim planom niti z družbenim planom to ni bilo določeno in sprejeto. S tem posegom v prostor občinska uprava krši 3. in 7. člen Zakona o javnih cestah (VL RS št. 29/97), istočasno pa škodno vpliva na okolje, še bolj pa s tem prizadene krajane, kjer bodo zaradi povečanega prometa ogroženi prav pešci in kolesarji, predvsem pa šolska mladina, ki obiskuje Gozdno učno pot na koncu polja. Močno povečan lokalni promet (nova bližnjica do mesta) iz sosednjih vasi na obeh straneh Save, kar pa za poljsko pot po zakonu ni dovoljeno, bo še dodatno obremenil že tako preobremenjene ulice Predtrga, šolarji in oskrbovanci Doma J. Benedika pa bodo še dodatno izpostavljeni nevarnostim povečanega prometa na Šercer-jevi ulici. Občinska uprava - tista, ki nam predpisuješ odločbe in uredbe pod vodstvom župana, sama pa se zakonov in predpisov ne držiš - kje imaš svojo nadzorno službo, ki bi preprečila take samovoljne posege v do sedaj še kolikor toliko neokrnjeno naravo?! To pismo pošiljam v vednost županu, ing. Vladimirju Černetu, Prometnemu inšpektoratu RS ter dnevnemu časopisju. Radovljica, 30. 6. 1998 Miloš Gregorčič, dipl. ing. Izmikanje vlade glede odškodnine vojnim ujetnikom V zadnjem času se tu n tam pojavi v časopisih kakšen prispevek razočaranih in užaljenih vojnih ujetnikov, ki so (smo) doživeli pri tako imenovanih vojnih zakonih diskriminacijo in ponižanje. Ne bom ponavljal že napisanega in tudi povedanega, naj samo ponovno poudarim, da smo bili vojni ujetniki prve žrtve okupatorjev in smo preživeli hude čase (eni več, drugi manj) z veliko trpljenja. Res 255 USODE pa je tudi, da se sami v času snovanja in sprejemanja zakonov nismo vključili organizirano v akcijo, kakor so to storile nekatere druge žrtve. Zaletavanje posameznikov v zid, ki se imenuje birokracija, je jalov posel in ne bo prinesel koristi, potrebna je skupna in organizirana akcija. Zato smo v ZDRUŽENJU ŽRTEV O KUPAT O REJ V 1941-45 KRANJ na pobudo nas članov, vojnih ujetnikov, sklenili in že podali DZ in Vladi predlog sprememb oz. doponitev ZŽVN in ZAKONA O VETERANIH tako, da se vojnim ujetnikom prizna status žrtve vojnega nasilja in s tem pripadajoča renta ter vse iz tega izvirajoče pravice (tudi vojna odškodnina). Menim, da je zadnji Čas za strni te v naših vrst in da ne ponavljamo več starih napak. Le močnejši imamo večje možnosti na uspeh in tisti, ki se nam bodo priključili, bodo k temu prispevali. Naše ZDRUŽENJE je v svoj zahtevek za vojno odškodnino pri državah okupatorjev vključilo med ostalimi Žrtvami tudi vojne ujetnike. Kakor izgleda, bo boj trd, še trši kakor se je predvidevalo, vendar je odločeno, da se izkoristijo vse možnosti, ki obstojijo. Upam, da se bo na koncu vse uredilo, seveda za tiste, ki bodo to dočakali. Jože Urankar, Naklo Dosje Rupar Kot sem že predhodno napovedal novinarjem, sem našel možnost, da sem ministru za notranje zadeve RS g. Mirku Bandlju izročil kopije dopisov Občinskega sveta občine Tržič na UNZ Kranj z nekaj spremnimi dokumenti. To pa še nikakor ni "Dosje Rupar", ker z njim občinski svet ne razpolaga. G. Ruparju je verjetno znano, kje se vodijo in kdo se z njimi ukvarja, pa tudi o katerih osebah je v njih največ podatkov. Dokumentov seveda hisem ukradel ali jih izročil nepooblaščeni osebi, ampak sem kopije dokumentov, ki se nahajajo v tajništvu OS, ob prisotnih svetnikih izročil uradni osebi. V področje dela služb, katerim konkretna uradna oseba načeljuje, spada preiskava in pregon kriminal- nih dejanj. Ni moja krivda, če ta oseba slučajno ni iz g. Ruparju prijateljske stranke. V tem smislu naj se obrne na g. Janšo in jegove prijatelje iz nekdanje SDZ, ki so zrušili DEMOS-ovo demokratično vlado in s tem omogočili prevlado LDS za dolgo obdobje, Janši pa dva ministrska mandata. Zavedam se, da nimam možnosti notranjemu ministru nalagati nalog in si zato ne domišljam, da mu lahko naročim, naj se "ponovno angažira" in vendarle "nekaj najde" v primeru Rupar. Lahko pa mu posredujem podatke o domnevno kriminalnih dejanjih. V tem smislu g. Rupar tudi izkrivljeno uporablja izjavo g. G rosa, ki ne govori o njegovem "naročilu" notranjemu ministru, ampak o naročilu g. ministra za preiskave usmerjene indirektno proti g. Grosu. Zato je njegovo opravičilo g. Grosu umestno, vendar nekorektno. Po navedbah g. Ruparja je možno sklepati, da na tematskem sestanku v organizaciji LDS nismo bili ob članih LDS prisotni le predstavniki nekaterih strank, zastopanih v tržiškem občinskem svetu, ampak tudi informator g. Ruparja. Ali pa ta izhaja iz vrst LDS? Po izkušnji iz dogajanja na tem sestanku pa lahko svetujem ljudem, ki mislijo, da se ukvarjajo s politiko, naj gredo večkrat na sestanke in prireditve konkurenčnih strank. Informator je g. Ruparju očitno pozabil omeniti prisotnost dr. Ivana Kristana, ki se je izven obravnavane teme, zelo aktivno in polemično vključil z zahtevo po razrešitvi generalnega državnega tožilca g. Drobnica, čemur se je zavzeto pridružila ga. Beblerjeva in predvsem starejši del prisotnih. Omenim naj le še nepoznano udeleženko, kije izjvaila, da se "problem Drobnič", ob nepripravljenosti vlade, "da rešiti le s pištolo". Ali pa je ta, za Slovenijo pomembna tema, za poslanca Ruparja nepomembna, v primerjavi z njegovimi osebnimi težavami? Retnje, 28. 6. 1998 Peter Smuk, Retnje 44 4294 Križe Nadaljevanje na naslednji strani f Le kam pelje ta pot?! Ali kako pelje učitej na izlet šolarje Peter ni bil nikoli cagave sorte. Rastel je v družini, v kateri sije moral kdaj pa kdaj med tremi brati tudi s pestmi izboriti prostor "pod soncem". Toda nasilje mu je bilo tuje. Vse dotlej, dokler ga na šolskih hodnikih ni srečal od blizu. "Ti še veš ne, kaj vse so otroci sposobni narediti drug drugemu. O tem še zmeraj preveč molčimo. Naš ravnatelj, naprimer, veliko stvari utiša zato, ker se boji, da bi šola prišla na slab glas. Toda to ni prav. Na tak način se otroci že zgodaj naučijo, da jim nihče nič ne more. Ko bi jim kdaj le lahko prisolil kakšno okoli ušes! Verjetno bi pomagalo, saj lepa beseda nima več nobenega učinka..." Peter je prepričan, da bodo že v bližnji prihodnosti imele vse šole varnostnike, ki bodo delale red. Potem sva se spet "vrnila" na morje, na končni izlet. "Še sreča, da je bila pot od hotela do plaže kratka. S kolegico sva jih imela na očeh kot bi bili dojenčki. Samo da sem se obrnil, je že kdo stopil vstran in se hotel izgubiti med grmovjem. J a, kje bi ga potem našel, lepo te prosim?! Mar bi se celo popoldne tresel na plaži, da je kdo utonil, če vseh ne bi videl?! Še enkrat sem jim naštel pravila. Kaj lahko počnejo in česa ne smejo. Toda prvi, najbolj neposlušni so bili že v vodi... V sedel sem se na skalo in jih gledal. Na srečo so vsaj znali plavati. Povem ti, obnašali so se tako kot bi jih po dolgih letih nekdo spustil iz džungle. Ne pretiravam... Piše: Milena Miklavčič Nekateri na plaži so se že kmalu začeli zgražati. Dva sta se lovila med majhnimi otroki, da so začeli jokati. Seveda je bil glavni spet Bojan. Kot dober plavalec se je v vodi znašel kot riba. Očitno si je zaželel, da bi ostale prepričal, da je najboljši. Začel jih je loviti in tunkati. Priplaval sem do njega in ga prosil, naj tega ne počne. Težko opišem, kako me je gledal v oči. Povsem nedolžno in posmehljivo. Greva plavat, mije predlagal. Bil sem za to. Nisem ga hotel premagati, čerpav bi ga lahko. Na ta način sem ostale vsaj za nekaj časa "rešil". Večina učiteljev je bila še v vodi, sam sem stopil na pomol, da sem imel boljši razgled. Kar naenkrat začne ena skupina vpiti, da Uroša ni. Srce mi je zastalo. Postal sem ves mehak, ko sem se pognal v vodo. Na nekaterih obrazih sem opazil skrb. Meni se zdi, da se je udaril ob skalo, je rekel eden. Potopil sem se pod vodo. Zagledal sem ga, hitro zagrabil in ga dvignil. Na sencih je imel rano, iz katere je tekla kri. Na vso srečo je takoj zadihal, ko sva prišla na površje. Ko smo ga položili na blazino, je začel bruhati. Nisem vedel ali zaradi popite vode ali zaradi udarcu. Nekdo se nam je ponudil, da nas odpelje k zdravniku. Brisača, ki smo mu jo tiščali na rano, je bila že vsa krvava. Če danes pomislim na tiste trenutke, sem vesel, da se mi ni zmešalo. Da sem bil priseben. Toda, zanimivo, ko je zdravnik odgrnil brisačo, se je kri že ustavila. Očitno je bilo, da je prebil le kakšno večjo žilo. Kako se je meni oddahnilo! Vseeno so ga obdržali do naslednjega dne, za vsak primer. "Pred Petrom pa je bila sedaj težka naloga. Ugotoviti je moral, kako je do nesreče prišlo in kdo je imel prste vmes. Izlet je bil že itak pokvarjen, bil je slabe voje in vedel je, da se bo moral zagovarjati pred Uroševimi starši, da je slabo pazil na otroka. To se mu je zdelo najhuje. Nekateri otroci so ga v gruči čakali na obali in ga takoj, ko so ga zagledali, nestrpno spraševali, kaj je z Urošem. Vidno jim je odleglo, ko so slišali, da bo še vse vredu. Z Bojanom sta se tepla, je nekdo stegnil jezik, prej, preden so ga ostali utišali. (Zakaj so otroci tako solidarni?!) "Nekaj podobnega sem sluti. Bojan in njegova klapa so zganjali cirkus že odkar smo se vsedli v avtobus. Želel sem nekaj ukreniti. Ko smo se vrnili v hotel, sem jih poklical k sebi. Prišli so, kot da se ne bi nič zgodilo. Nobenega obžalovanja ni bilo, ničesar. V tistem trenutku sem se spomnil na strah in grozo, ko sem fanta peljal k zdravniku. Pomislil sem na vse posledice, če bi se kaj zgodilo. Ne bom lagal, če rečem, da mi je kri zavrela. Ta sakramenska mularija se pa smeje, kot da se to njih ne tiče! Ne vem, če sem že kdaj koga s takim užitkom klofnil, kot sem tega mulca! Vseeno mi je bilo, ali je bilo tč pedagoško ali ne. Prav malo me je brigalo! Brez večerje sem jih napodil v sobo in tudi naslednji dan, ko smo se spet kopali, so morali ostati v sobi. Seveda niso bili tiho. Grozili so mi, da me bodo dali v časopise, da bodo povedali staršem, ravnatelju. Brigalo me je. Od samega dolgega časa so se spravili na sošolca. Ker so bili navajeni, da se morajo zabavati, da morajo uživati in pri tem se jim ni zdelo važno, če kdo zato trpi. Kazen se mi je zdela pravilna..." Izlet je po tem dogodku potekal dokaj mirno. Uroša so prišli iskat starši. Bili so srečni, ko so videli, da je s fantom vse vredu. Na fante bi morali bolj paziti, je rekel oče in teh besed Peter ne bo nikoli pozabil. "Ali naj bi mu razlagal, da sem naredil vse, kar sem lahko?! Da sem si uničil živce, da sem se po tem dogodku ponoči zbujal, ker me je tlačila mora?! Saj ne bi razumeli. Zanje sem bil sokrivec in nič drugega..." Zadnji udarec je prišel na koncu, ob vrnitvi. Bojan in ostali so resnico o nesreči doma prikrojili po svoje. Dodali so še klofuto in to, da so bili v karanteni. Bojanova starša sta prišla v šolo in se pritožila ravnatelju zaradi Petrovega nedostojnega obnašanja. "Med ljudmi so se razširile novice, da sem na izletu otroke pretepal in z njimi grdo ravnal. To me je zelo bolelo. Ko sem spoznal, kako nekritični so Bojanovi starši do svojega sina, sem videl, da so. moje besede in dokazovanja zaman. Verjeli so svojemu otroku, ne meni. Ni mi bilo lahko. Poleg tega se je name spravil še ravnatelj. Da taki dogodki mečejo slabo luč.na šolo, da se bodo stvari potencirale, blablabla... Po drugi strani sem vedel, da se je ustrašil tako kot jaz, saj je končne izlete do nadaljnega prepovedal. Še en korak sem naredil: Bojana sem obiskal na domu. Z njim sem se želel pogovoriti. Njegov oče me je postavil pred vrata. Groza me je ob misli, kaj bo še iz tega fanta! Uroša ni niti obiskal, niti se mu ni opravičil. "Vidiš, tudi taki so naši otroci...," je končal svojo pripoved Peter. In na obrazu se mu je zarisalo nekaj trpkega in žalostnega obenem. PREJELI SMO Ko znori ministrov palec V torek, dne 23. junija 1998, je v Državnem zboru potekalo nadaljevanje 9. redne seje, pod točko 41 dnevnega reda je DZ obravnaval predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brez-poslenosti. Z balkona dvorane smo zasedanje DZ opazili tudi predstavniki treh gorenjskih s indikatov: Ne o d v is nos ti, KNSS, Zveze svobodnih sindikatov in Sveta kranjskih sindikatov. Seji je prisostoval tudi minister za delo Anton Rop. Povsem jasno, nedvoumno in brez kančka sramu je minister Rop usmerjal glasovanje enega dela poslancev. Ministrov palec na levi roki je švigal enkrat gor, drugič dol. Skrajno neokusno je bilo gledati ministra Ropa z navzdol obrnjenim palcem. Dogajanje nas je spo-minalo na cesarja v starem Rimu, ko je z navzdol obrnjenim palcem dajal znak za usmrtitev poraženca. Minister je s svojim usmerjanjem glasovanja prenehal šele, ko ga je na to opozoril poslanec Hvalica. Minister Rop je s svojim dejanjem prekoračil mejo dobrega okusa. Takega ministra Slovenija prav gotovo ne potrebuje. Milena Koselj Šinit, predsednica sindidkata Neodvisnost Gorenjske regije Poročilo nadzornega odbora občine Tržič V Gorenjskem glasu ste 26. junija 1998 objavili odprto pismo kriminalistom, ki ga je napisal Janez Škerjanec. Prosimo vas, da v vašem časopisu objavite tudi naš odgovor. UNZ Kranj, Urad kriminalistične službe je dne 29. 4. 1997 prejel Poročilo nazdor-nega odbora Občine Tržič, datiran na dne 3. 4. 1997. Ker je Urad kriminalistične službe ocenil, da bi v zvezi z ugotovitvami lahko šlo za sum storitve kaznivega dejanja, so pričeli z zbiranjem obvestil. Pozvali so tudi Člana nadzor- nega odbora, da priskrbi dodatno dokumentacijo, ki pa jo Urad kriminalistične službe še do danes ni prejel. Na podlagi ugotovitev kri-minlistične službe so na Okrožno državno tožilstvo Kranj dne 20. 2. 1998 poslali poročilo o ugotovitvah. Poročilo je bilo poslano tudi na podlagi zahtevka Okrožnega državnega tožilstva Kranj za zbiranje obvestil, ki ga je UKS UNZ Kranj prejel dne 3. 9. 1997. S povzetkom ugotovitev pa so seznanili tudi predsednika občinskega sveta občine Tržič Petra Smuka ter župana občine Tržič Pavla Ruparja. Vse ostale informacije so dostopne na Okrožnem državnem tožilstvu Kranj, vsebina razgovorov, ki so jih opravili, pa je znana osebam, s katerimi so razgovore opravili. Na podlagi dosedanjih ugotovitev izhaja, da so kriminalisti UKS UNZ Kranj delo opravili strokovno, taktiko raziskave pa so prilagodili razmeram v občini. Upoštevali so strokovne navedbe prizadetih in neprizadetih ter o svojih ugotovitvah strokovno obvestili Okrožno državno tožilstvo Kranj, ki ima v zvezi s poročilom svoje pristojnosti. Uprava za notranje zadeve Kranj Boštjan Sladic, dipl. iur. načelnik urada kriminalistične službe, višji svetovalec Jakob Demšar, dipl. iur. načelnik UNZ Kranj, svetovalec vlade Penzlarjevim služabnikom in njihovim potomcem V Mariboru (za nebandite v Marbutgu a/d Drau) je neki avstrijski kaplar pred leti rekel: "Naredite mi to deželo zopet nemško!" Prišli so turisti v enotnih oblekah, škornjih, čeladah... Pripeljali so se v jeklenih prikolicah in jih nastanili po celi naši domovini, ljubi Sloveniji. To turistično dejanje ni bilo po godu zavednim slovenskim kriminalcem, banditom in zapeljanim ne-vednežem. Odšli so v našo lepo naravo, v svete gozvode, pod smreke v sneg, dež... in se postavili (po njihovo - joj, kakšna zmota!) nezaželenim prišlekom, oboroženim turistom po robu. K sreči pa se je na jugu prelepe naše Slovenije našlo tudi nekaj narodnih zavedne-Žev, vernostnih poštenjakov, ki jih je vodil gostoljubni general, in reklo: branili bomo domove pred kriminalci. Boj kot življenje v naravi so jim odgovarjali skupni prostori in stražarnice pred recepcijami in skladišči prišlekov. Čuvali so jih, da jim nepošteni hostarji ne bi kaj naredili ali kaj ukradli. Bili so pač dalekovidni. Turizem je bil vedno donosna stvar! Iz hvaležnosti so jekleni turisti najbolj poslušne narodne zavedneže nagradili, jih primerno opremili in za vse usluge tudi plačali. Seveda so bili naši pridni narodnjaki prišlekom tudi nadvse iskreno hvaležni in se gostoljubno trudili, da bi turisti čim dlje ostali. Zato so bili pripravljeni v recepcije turistom voziti sosede in sorodnike, ki niso bili poslušni in so nepovabljenim gostom nagajali. Neki podjeten slovensko-hrvaški, živo obarvani ključavničar je znal povezati domače naravoljubneže in začel skupinsko nagajati drugače mislečim in drugače delujočim domačim gostiteljem, še bolj pa jeklenim turistom, ki so kampirali kar na divje. Povezal se je s poklicnim kolegom na Vzhodu; našel je partnerja na Zahodu in pregnal divje kampirajoče turiste. Banditi, kriminalci in hostarji so se vrnili iz gozdov in pometli še z domačo konkurenco. Naš tedaj glavni šlosar se je spri s poklicnim kolegom z Vzhoda in nas srečno prikrajšal za nekajdesetletno gostoljubnost, ki naj bi jo izkazovali vsem vzhodnim sorodnikom kar po njihovih cenah. Nekdanji nepovabljeni turisti so se zopet začeli vračati. Tokrat z nasmeškom na obrazu in prijaznejšimi vozili. Pozabili smo na nekdanje spore z njimi in jih sprejeli z odprtimi rokami. Njihov denar nam je še kako prišel prav. Lepo nam je bilo in nam je še vedno. Pozabili smo tudi na domače spore. Sprteži glede nelojalne konkurence pred mnogimi leti so si celo že odpustili. A glej ga zlomka! Nekdanji gostitelji in služabniki jeklenih turistov ter nekaj njihovih potomcev v novi dobi in z novim načinom življenja niso več zadovoljni. Neprestano vsem okrog sebe in čez meje dopovedujejo, da nekdanji divji kampi nepovabljenih turistov niso bili divji temveč domači, da naravoljub-neži niso bili naravoljubneži temveč naravomrzneži in da nekdanje preganjanje turistov, ki so uničevali naravo, ni bila zaščita ampak kriminal. Vedno znova ponavljajo, kako da sodržavljani ne razumejo, da sonce ne vzhaja na vzhodu ampak na zahodu. Morda bi tem ljudem dobro delo, da bi si privoščili - tako kot njihovi prendiki - nekajdesetletno do-pustovanje pri Gosposveti, kjer imajo somišljenike. Vsako slovo je težko, vendar tudi nujno. Toda slovo od podjetnega ključavničarja je bilo drugačno kakor slovo od uslužbenega generala. Ob številu njunih pogrebcev se lahko zamislimo, ob številu žalujočih pa še bolj. Lesce, 23. 6. 1998 Peter Koser, Begunjska ulica 9, 4248 Lesce Kje je poštenje in morala Slovencev? Gospa odvetnica Košir Mojca, M. Tita 4, Jesenice me je poklicala (kot zastopnika tuje firme) konec septembra, ali je bil začetek oktobra 1995, ker se je zanimala za sesalnik za globinsko sesanje. Povedala sem ji tehnične podatke in približno ceno (cena se je formirala po uvozu) sesalnika "Vilpro" (visoka kvaliteta). Gospa Mojca je bila zadovoljna in sesalnik naročila. Firma Monitor, Jesenice, gospod Košir je sesalnik plačal firmi Clean Service, Italija in še celo ITI 100.000.- manj, ker se je tuja firma na predračunu zmotila v svojo škodo. Gospa Mojca Košir je plačala Gospodarski zbornici SIT 1000.-za potrdilo, da se sesalnik ne proizvaja v Sloveniji. S tem potrdilom so bile nižje carinske dajatve za sesalnik Vilpro. Ko je dobil Monitor, Jesenice račun za uvozne stroške od špediterja SIT 15.358,10 z dne 16.11.1995, ga je g. Košir zavril, ker je na računu dobavitelj napisal pravilno ceno, to je ITI 100.000.- več, kot je bil predračun. Kupcu sem pojasnila, da se z večjim deviznim zneskom nič ne spremeni, le da je carina za manj kot SIT 1000.- večja in da ta sporen znesek mi plačamo, kar ni sporno, naj pa plača Monitor, Jesenice. Do danes kupec sesalnika ni plačal uvoznih stroškov z raznimi pripombami: da bodo težave pri Banki Slovenije (ko se niti slučajno ne bo spuščala v ta mali znesek), da smo zlorabljali njegovo izjavo za 5 % prometni davek, da je treba papirje popraviti (carina vrne preveč plačane car. dajatve samo od SIT 5000.- naprej in s tem so povezani veliki stroški - Italijan ne sme popravljati računa), da so že vse kompletno plačali, da naj uredimo s špediterjem (noče plačati ne špediterju in ne nam) itd. Skratka postavlja nemogoče pogoje, čeprav sam trdi, da dela precej z uvozom računalnikov. Že večkrat smo mu ponudili izjavo, da prevzamemo kompletno odgovornost za vse posledice, če bi even-tuelno nastale zaradi poravnave računa špediterju ali nam. Nazadnje pa je gospod Košir dal izjavo: "PAZITE, MOJA ŽENA JE ODVETNICA." Torej družina, ki ima v sredi odvetnika, potemtakem lahko dela, kar hoče. Moj odgovor je bil: "Ne bojim se povedati vsak čas in vsakomur resnice." Kje je poštenje in morala Slovencev? Šorl Angela, Ljubljana P.S.: Pod materilano in moralno odgovornostjo izjavljam, da sem napisala zgolj samo resnico KRANJSKA CORA PROC/RAM PRIREDITEV POLETJE '98 Jutri, sreda, 8. 7. 1998 HIT CASINO KRANJSKA GORA 20.30 Zabavni program - TAHITI SHOVV Petek, 10. 7. 1998 ŠOTOR ZA HOTELOM l_ARIX 18.00 Glasbeni večer z nastopom narodnozabavnega ansambla VITA Sobota, 11. 7. 1998 ŠOTOR ZA HOTELOM LARIX 9.00 - 12.00 Tržnica kmečkih žena V JASNI 10.00 Potapljanje v jezero v Jasni; očiščevalna akcija ŠOTOR ZA HOTELOM LARIX 17.00 Otroški program PLANICA Planinski aktivni vikend v okviru olimpijske kartice KULTURNI DOM NA DOVJEM 20.30 Večer na vasi HIT CASINO KRANJSKA GORA 23.00 Zabavni program s skupino CARR COMPANY Nedelja, 12. 7. 1998 MOJSTRANA 10.00 Memorial V. Pintarja v kegljanju z nihajno kroglo PLANICA Planinski aktivni vikend v okviru olimpijske kartice KRANJSKA GORA 10.00 Kros treh dežel ŠOTOR ZA HOTELOM LARIX 16.00 Koncert pihalne godbe Jesenice - Kranjska Gora Ponedeljek, 13. 7. 1998 ŠOTOR ZA HOTELOM LARIX 21.00 Koncert studia za tolkala GENERALNI SPONZOR PRIREDITEV V OBČINI KRANJSKA GORA PIVOVARNA UNION -^7 pfijfttt //'( f 19 Piše: Miha Naglic Lojze Gostiša, avtor prestižnih razstav in izbranih knjig Potem, ko smo se poklonili spominu na pisatelja, se vrnemo na Jobstovo cesto in nadaljujemo pot mimo žirovskega hrama učenosti, v katerem, kot rečeno, službuje cel vod izobraženih ljudi. Ko pridemo na most čez Račevo, pritekajočo izpod Goropeškega hriba, Vrha Svetih Treh Kraljev in 'južnih pobočij Žirovskega vrha, smo pred središčem novih Žirov: na desni še danes impozantni Zadružni dom, svoj čas največji v Jugoslaviji, na levi Ambasada, poslovno središče konzorcija zasebnih podjetnikov, na sredi Blagovnica s trgovinami, banko in pošto. Kjer je danes Ambasada, je še nedavno stala Maticova hiša. V njej se je 7. junija 1923 rodil LOJZE GOSTIŠA, umetnostni zgodovinar. Sodeloval je pri postavitvi prvih razstav, ki so med Slovenci in na tujem obudile in ponovno povzdignile izjemni opus arhitekta Jožeta Plečnika. Pripravil je izbrane ponatise nekaterih vrhunskih del iz naše duhovne zakladnice. Izšla je Bibliotheca Valvasori-ana, katalog knjižnice J. V. Valvasorja, v pripravi je slovita Dizmova kronika. Vrh vsega je napisal monumentalno trilogijo o slikarju Francetu Miheliču; prva dva dela sta Že izšla (Na poti k mrtvemu kurentu, 1997; Balada o drevesu, 1994). Naš rojak živi v Malem Lipoglavu na Dolenjskem. Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon Jelka Mlakar, prva obveščevalka gorenjskega juga Zdaj poglejmo še v Zadružni dom. V njem domuje tudi Radio Sora. Njegova urednica je JELKA MLAKAR, zgodovinarka in novinarka. Rodila se je 21. aprila 1947 v Sevnici. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala zgodovino in sociologijo in 1972 diplomirala z nalogo Tabori na Slovenskem. V Žiri je "zašla" takoj po diplomi ter postala učiteljica in vzgojiteljica v Čevljarskem šolskem izobraževalnem centru (ČŠIC). Leta 1986 je postala urednica Radia Žiri, ki se danes imenuje Radio Sora. Čeprav ni "ta prava" Žirovka, je nedvomno ena najboljše obveščenih oseb v Žireh in na Škofjeloškem sploh. Stanuje na drugem koncu Zadružnega doma, kjer je bil svoj čas zdravstveni dom, danes pa knjižnica. Viktorijan Demšar, duhovnik, dekan in vitez Še vedno smo na mostu čez Račevo in preden nadaljujemo, se iz centra zapeljemo na desno, v vrhniško smer, v nekdanjo Novo vas, na katero danes spominja Novovaška cesta. Ustavimo pri edini domačiji, ki stoji kmalu po začetku na desni, med cesto in Račevo, pri Česnu. Tu se je 12. marca 1904 rodil VIKTORIJAN DEMŠAR, duhovnik. Novo-mašnik je postal 29. junija 1928, služboval je najdlje kot župnik in dekan, pred in med vojno v Ribnici, po njej v Komendi. Tu je (ob)varoval knjižnico in proučeval arhiv Petra Pavla Glavarja (1721-84), svojega davnega predhodnika. Tako si je prislužil naziv in opravo častnega viteza malteškega reda. Za natis je pripravil Slovenske pridige Petra Pavla Glavarja, izšle pri Mohorjevi družbi (Celje 1991). Spomladi in poleti 1990 je v Gorenjskem glasu izhajal moj podlistek, napisan po pogovorih s tem gostoljubnim in častivrednim rojakom. Pisanju sva dala naslov po reku, ki ga je naučila njegova mati, sestra v tem podlistku omenjenega podjetnika Jerneja Kopača: "Kar človek ne zmore, Bog pomore." Njegov služabnik, "decanus emeritus", je umrl v Komendi, 1. januarja 1992. Konrad Peternelj, likovni poet sveta, ki izginja Na drugem koncu Novovaške ceste, tam, kjer so na desni smučarske skakalnice, je na levi hiša, v kateri živi in dela slikar KONRAD PETERNEU - SLOVENEC. Rodil se je 15. februarja 1936 v Stari vasi. Postal je, kot večina njegovih vrstnikov, čevljar. Pozneje je začel slikati, kot samouk. Danes sodi v vrh slovenskega samorastniškega slikarstva, poznan in cenjen je v tujini. V Bruslju je leta 1989, ob samostojni razstavi v tamkajšnji Mestni hiši prejel Zlato medaljo Petra Pavla Rubensa in Medaljo Evropske unije za umetnost, v Bratislavi pa častno priznanje na svetovni razstavi naive INSITA 94. Je likovni poet odmirajočega starega vaškega sveta. Jože Hudeček je ob njegovi nedavni razstavi (maja in junija 1998) v prostorih Fakultete za organizacijske vede v Kranju zapisal, da gre na Konradovih slikah in v njegovem ustvarjanju samem za "bivanje v deželi, ki je ni več". Se več: morda je nikdar ni bilo; "kajti tudi Peternelj je človek, kakršni smo vsi, ki ljubimo stvari - ne kot jih vidimo, temveč kot bi jih radi videli - pa jih!" Franjo Kopač, prvi akademski slikar med Žirovci Le malo naprej od Konrada se v bregu pod Žirovskim vrhom stiska Matevžkova domačija, stara, a dobro ohranjena hiša. V njej sta se rodila kar dva izjemna likovna ustvarjalca: slikar Franjo in arhitekt Vlasto Kopač. FRANJO KOPAČ se je rodil 1. februarja 1885. Že zgodaj je izkazal likovno nadarjenost in dr. Ivan Tavčar, ki je na Žirovsko zahajal na lov in ribolov, je njegovemu oče{u svetoval, naj da sina v šole. Se nadaljuje KRONIKA NESREČE Nova smrtna žrtev Zali Log, 4. julija - Okoli 19. ure se je med naseljema Zali Log in Davča pripetila prometna nesreča, v kateri je voznik osebnega vozila umrl. 35-letni B. F. iz Davče se je z osebnim vozilom opel kadet peljal po regionalni cesti proti Davči. Izven naselja Zali Log je iz neznanega razloga v levem nepreglednem ovinku zapeljal s ceste in preko podpornega zidu, ki cestišče ločuje od potoka Davščica. Vozilo sc je pri tem obračalo, nazadnje pa na strehi obstalo v vodi. Voznik je med prevračanjem padel iz vozila, nazadnje pa je ostal v vodi vkleščen med vozilom in skalami. Zaradi močnega udarca je podlegel poškodbam na kraju nezgode. • S. S. v Cez nadvoz na tir Orehek pri Kranju, 4. julija - Na magistralni cesti Kranj -Ljubljana, v naselju Orehek, je na nadvozu čez železniško progo voznica tovornega vozila rcnault express iz neznanega vzroka zavozila s ceste. Vozilo je padlo na železniško progo, v nezgodi pa je voznica utrpela hude telesne poškodbe in je bila prepeljana v Klinični center v Ljubljani. Vozilo so s proge odstranili poklicni kranjski gasilci. Zaradi razščiščevanja okoliščin in poteka prometne nesreče policija prosi vse očividce, ki bi karkoli vedeli povedati o nesreči, naj se javijo na najbližji policijski postaji oziroma na PPP Kranj ali pokličejo tel. številko 222 321 ali 113. Posebej naproščajo voznika sivega osebnega vozila, ki se je prvi ustavil na kraju prometne nesreče, naj se oglasi policiji. • S. Š., foto: A. Ž. Nadzor nad pešci, kolesarji... Kranj, 7. julija - Na UNZ Kranj so sporočili, da bodo policisti v petek, 10. julija, izvajali poostren nadzor nad hojo pešcev, vožnjo kolesarjev in voznikov koles s pomožnim motorjem ter voznikov motornih koles in koles z motorjem. Policija namreč ugotavlja, da so pešci in omenjene kategorije udeležencev prometa največkrat udeleženi v prometnih nesrečah in povzročitelji prometnih nesreč, kakor tudi kršiteljev cestnoprometnih predpisov. V soboto, 11. julija, bo med 6. in 10. uro izvajan skupinski nadzor na magistralni cesti. • S. Š. Bodo račun izstavili državi? Bohinjska Bistrica - V bohinjski občini se že vse od ustanovitve občine prizadevajo za "svoj" policijski oddelek in za večjo navzočnost policistov v Bohinju. Ker dosedanja prizadevanja niso dala rezultatov, je občina za izboljšanjega javnega reda in miru v letošnji poletni sezoni sklenila pogodbo s podjetjem Kanja protect, ki bo nadziralo občinsko in ostalo premoženje in tudi ukrepalo v okviru svojih pristojnosti. Na občini razumejo, da rSolicijska postaja Bled s sedanjim številom policistov operativno ne more pokrivati celotnega območja Bleda in Bohinja, menijo pa, da zaradi države, ki ne prisluhne lokalnim problemom, ne morejo dopustiti kršitev javnega reda, ki so izrazite predvsem ob koncu tedna, ko v Bohinj prihaja veliko mladih. Ker bi za javni red in mir morala poskrbeti država, v občini razmišljajo, da bi račune za varovanje premoženja in zagotavljanje reda pošiljali kar ministrstvu za notranje zadeve. • CZ. Ukradel avtomobil Kranj, S. julija - Neznani storilec je med 16.30 in 21. uro prišel v podzemno garažo na ulici J. GabrovŠka v Kranju. Tam je bil parkiran osebni avtomobil zastava 750, rdeče barve, reg. štev. KR F7 - 679, katerega je neznanec odpeljal. Materialna škoda znaša 80 tisoč tolarjev. Tat na kolesu Kranj, 5. julija - Neznani storilec je v večernih urah s kolesom pripeljal po podhodu za pešce ob desni strani Ceste 1. maja v Kranju. Pri gozdičku v bližini osnovne šole Stane Žagar je dohitel žensko, ki je po pločniku hodila v smeri Cirč. Kolesarje z veliko hitrostjo zapeljal mimo nje in ji z leve rame iztrgal torbico. Pri tem je oSkodovanka padla po tleh. Neznani storilec se je odpeljal v smeri Gubčeve ulice, s seboj pa odnesel torbico, v kateri je oškodovanka poleg osebnih dokumentov imela še 7 tisoč tolarjev. • S. S. V Kokrškem Logu so posamezniki nestrpno nastopajo do balinarjev Fizična poškodovanja in besedna ustrahovanja Člani Balinarskega društva Primskovo se od 15. junija naprej soočajo z nasilnimi dejanji skupine nestrpnih posameznikov - S kolom v roki nad točajko in gosta - Policija zadevo preiskuje - Bo sestanek med vpletenimi stranmi in predstavniki policije uspešen? Primskovo, 7. julija - Člani Balinarskega društva Primskovo, ki obstaja od leta 1984, svoje prostore pa imajo v Kokrškem Logu, se počutijo ogrožene. Čeprav je do nesoglasij s sosedi že prihajalo, pa so incidenti, ki se na njihovem balinarskem igrišču oziroma v klubskih prostorih od 15. junija naprej vrstijo kot po tekočem traku, dejanja brez primere. Policija pravi, da zadeve preiskuje, jih je pa težko dokazati, člani društva pa so še naprej podvrženi nasilju skupine domačinov, ki jim na pomoč prikočijo še fantje iz Gorenj. Franc Bukovnik, gospodar balinarskega objekta, pravi, da je do prvega resnejšega nastopa krajanov prišlo 15. junija okoli 22.30 ure. Tedaj so v sicer že zaprtih klubskih prostorih po televiziji gledali nogomet, ko so zunaj zaslišali ropot. Nekdo je s kolom razbil zunanje luči, ki so še gorele. Po opozorilu točajke Anice Kotnik, sicer upokojenke, kaj vendar razbija, se je možakar s kolom spravil nadnjo, nato pa tudi nad enega izmed prisotnih članov društva, Marjana Preka. Oba je pri tem dejanju poškodoval, kar pričata tudi zdravniški spričevali. Prek je od tedaj še vedno na bolniški. Naslednjo noč, ko so balinarji narejeno škodo že odpravili (kakšen bo račun še čakajo), je nekdo odvil vse zunanje luči in žarnice, jih položil na mizo, poleg njih pa pustil še pisno opozorilo članom: "Predzadnje opozorilo!" Kaj je bilo mišljeno s tem opozorilom, balinarji sicer ne vedo natančno, vedo pa povedati, da se je v obdobju od 15. junija do 3. julija zgodilo že dvanajst podobnih incidentov, med katerimi je nastajala materialna škoda, nekaj članov oziroma gostov njihovega bifeja pa je bilo obrcanih ali pa so jim grozili s fizičnimi poškodbami, celo smrtjo. "Policijo smo večkrat poklicali na intervencijo, a več kot le popisala može, ki nas terorizirajo, ni naredila. Je pa res, da tedaj, ko pride policija, nas možje ne pretepajo, v pričo policistov pa nam vseeno povejo še kakšno grožnjo. Večino nasilnežev poznamo, med njimi so bližnji sosedje, a imen ne želimo omenjati, saj stvar nočemo pogrevati, ampak rešiti na miren način. Se pa počutimo zelo ogrožene, od policije pričakujemo, da nas zaščiti. Ti, rekel bi nepridipravi, prihajajo v večjih skupinah, od pet do deset ali več, oboroženi s koli nad nas, ki smo že vsi v letih, tudi po šestdeset jih že imamo. Oni pa so stari od 25 do 40 let. Proti takim se ne moremo obraniti, niti si ne želimo po nasilni poti reševati probleme," pripoveduje predsednik društva Zoran Štular. Pred časom so v balinarske prostore dvakrat vlomili, balinarji vlomov ne povezujejo z zadnjimi dogodki, zato jim je vodja tukajšnjega policijskega okoliša Ivan Dragoš priporočil, naj tudi ponoči pred objektom gori luč, saj se s tem vsaj delno odvrača potencialne vlomilce. A tudi prižgane luči motijo omenjeno skupino, ki se do društva obnaša zelo nestrpno. Od balinarjev zahtevajo, da je po 22. uri popolna tišina in tema. Po tej uri na lastno pest ugašajo luči, člane in goste lokala pa spodijo. S koli v rokah ali celo s prižgano motorno žago, kakor se je že enkrat zgodilo, vendar pa je slednjo nakano fant opustil, ker je med gosti zagledal tudi svojo teto... Vzroka za vulgarna, tudi vandalna dejanja grozeče skupine krajanov v balinarskem društvu ne poznajo. Vedo le, da omenjena skupina zakon jemlje v lastne roke in da fizično obračunavanje nikamor ne vodi. Med drugim se celo dogaja, da sosedje po 22. uri ustavljajo mimovozeče voznike, jih sprašujejo, kje so bili, kam so namenjeni in podobna maltretiranja, nato zapišejo njihovo registracijsko številko in jih pošljejo nazaj, od koder so prišli. Komandir Policijske postaje Kranj Boris Marčetič je o zadevi seznanjen, o njej je s predstavniki BD Primskovo tudi že govoril, oglasil se je tudi že na krajevni skupnosti Primskovo. "Naši policisti so bili v Kokrški Log od leta 1996 naprej že večkrat klicani na intervencije. Zadnje čase, ko se je nestrpnost krajanov povečala, so te intervencije še pogostejše. V vseh primerih, če je kršen javni red in mir, tudi interveniramo, vendar pa teh kršitev med našo prisotnostjo ni bilo," je povedal. Policiji je delo še oteženo, ker se ne ve natančno, kdo je lastnik omenjenega zemljišča. Ko se bo to vedelo, je dejal Marčetič, bo tudi policija znala ukrepati. Pove, da ob policijskih intervencijah velikokrat padejo tudi ustne grožnje, vendar kaznivega dejanja resne grožnje v taki obliki v tem primeru še ni bilo. Letos so imeli pet, v zadnjem pa tri intervencije zoper kršitev javnega redu in mira. Nekaj intervencij pa je bilo zaradi kaznivih dejanj povrzročitve materialne škode in fizičnih poškodb, kazenske ovadbe, ki so bile v tem primeru potlane, pa raziskujejo, a jih je težko dokazovati, je razložil. "Kar se tiče fizičnega ustavljanja voznikov, policija večkrat opravi patruljo in do sedaj nismo opazili še ničesar. Če bomo pri tem koga zasačili, bomo ustrezno ukrepali, saj bi šlo v tem primeru za kršenje cestnoprometnih predpisov," je še razložil komandir kranjske policijske postaje. Dodal je tudi, da je v navadi, da vodje policijskih okolišev v primerih vlomov in drugih nasilnih povzročitev materialnih škod lastnikom svetujejo, naj bodo luči prižgane tudi ponoči, saj s tem odvračajo vlomilce. Zakaj ne sveti javna razsvetljava, ki je ob igrišču sicer postavljena, pa ne ve. Se bodo nasilna dejanja vendarle končala? Želi si jih nihče, z izjemo problematične skupine, kot kaže. Tudi policija je zainteresirana, da se nastali spori rešijo po mirni poti, zato je predlagala soočenje med KS, BD Primskovo in vpleteno skupino, na katerem so pripravljeni sodelovati tudi sami. Balinarji sedaj iz preventive, da se nasilniška dejanja ne bi več ponavljala, že pred 22. uro pogasnejo luči in odidejo. Prepričani pa so, da to ni rešitev spora. • S. Šubic Nepoznavanje zakona o varnosti cestnega prometa? Posebna oznaka za redarja ni dovolj Kljub temu da mu je kot invalidu dovoljeno parkirati tudi na nedovoljenih mestih, je Silvo Grobovšek iz Kranja po mnenju komunalnega redarja parkiral - nepravilno. Kranj - Očitno komunalni redarji Mestne občine Kranj niso še popolnoma osvojili poznavanja novega zakona o varnosti cestnega prometa. Vsaj tako je sklepati po pripovedovanju Kranjčana Silva Grobovška. Grobovšek je zaposlen na geodetski upravi v Kranju. Prejšnji teden je na vetro-branskem steklu svojega avtomobila našel obvestilo o prekršku, ker je svoj avto parkiral na parkirišču, kjer je dovoljeno parkirati le z dovolilnicami Mestne občine Kranj, sam pa le-te nima. S tem je po mnenju kranjskega komunalnega redarja kršil zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. 1. RS 30/98), predpisna kazen pa je 10 tisoč tolarjev. Pogled v novi prometni zakon nam pove, da po 102. členu zakona, tretja alineja, "udeleženci v cestnem prometu morajo upoštevati omejit- Silvo Grobovšek ob svojem "nepravilno" parkiranem avtomobilu. V roki drži posebno oznako, ki policiste, redarje in ostale opozarja, da z vozilom opravlja invalidna oseba. enota Kranj decembra 1995 tudi priznala. Do te oznake so upravičeni vsi invalidi z 80- ali več odstotno okvaro organizma, v primeru da gre za okvaro spodnjih okončin, pa je spodnja meja 70 odstotkov. Tako je Grobovškov avto že poltretje leto označen z invalidsko parkirno oznako - na sprednji in zadnji strani. Po 49. členu ^ taistega zakona pa je invalidom, ki jim je državni organ izdal posebno oznako, dovoljeno "parkirati vozila na krajih, kjer to sicer ni dovoljeno, če tako parkirano vozi-lo ne ogroža drugih udeležencev v cestnem prometu." Glede na to, da je bil Grobovškov avtomobil lepo parkiran v boksu za parkiranje in s tem prometa ni ne oviral oziroma kako drugače ve, prepovedi in obveznosti, 70-odstotno telesno okvaro izražene s postavljeno pro- spodnje okončine (noge). S metno signalizacijo." Tovrstni tako okvaro je že upravičen prekršek se kaznuje z denarno do uporabljanja posebnega ogrožal ostale udeležence kaznijo 10 tisoč tolarjev. znaka za označevanje motor- cestnega prometa, je bila Vse lepo in prav, toda nega vozila - t.i. invalidskega predpisana kazen neopravi- Silvo Grobovšek je invalid s znaka, kar mu je Upravna čena. • S. Šubic, foto: T. D. Torek, 7. julija 1998 GORENJSKI GLAS VEČ KOT ČASOPIS 25. STRAN »GORENJSKI GLAS AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Paplerjem PONOVNO MED GLEDALCI V PETEK, 10.7. 1998 Berta Golob se je po četrt stoletja za presenečenje popeljala s 40 let starim kolesom. Srečanja generacij iz šolskih let so vedno prijetna ob obujanju spominov na dogodke iz šolskih klopi. Zbiranje podatkov o sošolcih po štirih desetletjih pa je nasploh težavno delo, saj pri dekletih nastane težava, ker menjajo priimke s poroko. Pogosto se tudi dokumenti izgubijo ali založijo... S takšnimi ovirami so se srečevali tudi pri snidenju ob šolskem zvoncu nekdanji preddvorski osnovnošolci, ki so bili v šolskem letu 1956/57 prva generacija profesorice Berte Golob. Zato so bili odziva še toliko bolj veseli... Snidenje ob šolskem zvoncu se je nadaljevalo na Zgornji Beli Pri Bizjaku, kjer smo nekdanji razredničarki Berti Golob pripravili presenečenje... Pripeljali smo ji njeno 40 let staro kolo, ki ga je njen bivši učenec Lojze Zupan z Visokega odpeljal s pretvezo, da ga razstavi. Iz starine pa je nastal prenovljen bicikel, s katerim se je Berta Golob ponovno popeljala. 25 let nisem sedela na kolesu, pa mi kar gre, je dejala in v teh poletnih dnevih ga vsakodnevno uporabja pri vožnji v stru-ževsko trgovino in še kam. Pri Bizjaku pa so nekdanji osnovnošolci po 40 letih obujali spomine z ogledom fotografij, potem pa so v uradnem delu dobri, zlati razredničarki Berti Golob podelili spominsko darilo učencev z gravuro vseh šolajočih učencev in učiteljskega zbora ter posvetilom v obliki pesmi - Berta Golob - Hvaležni vaši prvi učenci! Na srečanje so bili ob nekdanjih učencih povabljeni tudi njihovi učitelji, prišli so štirje, in takratni ravnatelj Tone Logar, ki zaradi bolezni ni mogel priti. Zgodilo se je vrsto zanimivosti, potem pa je sledil nepričakovan klic z lepimi pozdravi in željami sošolke Francke Goršič Mavec iz Chicaga - ZDA. D.P., Foto: D.P. TV KRANJSKA Dokumentarni Program - Skupni Projekti AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKE MESECA pripravlja Andrej Žalar Ansambel Trio Storžič besedila pa je bil prof. Ivan Sivec. V Preddvoru smo dobili pevko, 13-letno Renato Križnar in šli takrat pred štirimi leti v števerjan. Zares nismo prav nič pričakovali, pa se je zgodilo, da smo prišli v finale. Dobili smo potem tudi pokal za polko Storžič. To je bila velika spodbuda, števerjan nam je vlil voljo in nam utrdil samozavest." Čez leto dni, 1995. leta, je bil ansambel Trio Storžič, ki do danes ni razmišljal o drugačni kot instrumentalni zasedbi, spet v Števerjan u. Takrat so osvojili naslov najboljšega tria. 1996. leta pa je odšel Storžič na festival na Ruj. Tudi od tam niso prišli praznik rok. Dobili so srebrno Orfejevo značko. Predstavili so se z lastno skladbo in srebro je bilo tudi takrat velika spodbuda. "Po nekaj letih zapored je lani sledil majhen predah. Pa ne zato, ker ne bi delali. Pač pa je en član odšel k vojakom in smo zato nekako "počivali". Letos pa je spet drugače. Konec leta bomo šli spet na Ptuj," je napovedal vodja ansambla Klemen Grašič iz Tenetiš. Že ime pove vse. Storžič je na Gorenjskem, torej je tudi an-* sambe), ki ga sestavljajo trije mladi fantje, pravi gorenjski ansambel. Zbrali so se pred štirimi leti, ko so šli na oddajo Kar znaš, to veljaš. Njihov vodja Klemen Grašič iz •Tenetiš nam je pred dnevi, ko smo se pogovarjali o njihovih načrtih, povedal, da na začetku niso znali nič. Pobudnik pa je bil takrat Klemen, ki je igral na frajtonarico. "Začetek je bil zanimiv. Takrat sem napisal skladbo Gorenjski raj, avtor GLASBENIKI MESECA - KUPON Moje vprašanje za TRIO STORŽIČ Ime in priimek................................................................................. Naslov..................................................................Pošta........................ Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj ARION ODGOVARJA ŠIFRA: OVNICA Na začetku vas prav lepo pozdravljam in moram vas iskreno pohvaliti. Kot mnoge tudi mene zanima, kaj mi piše v zvezdah. Sem "mlada" 25-letnica s precej težko in burno preteklostjo, čeprav po večini ne po svoji krivdi. Živim sama in sem zaposlena. Tu pa se že začenjajo vprašanja. Imam dokaj solidno službo, kljub temu, da sem v firmi že leto dni in vem, da ustvarim dovolj, se komaj prebijam iz meseca v mesec. Ali bo z mojimi financami kdaj bolje? Ali se bom rešila dolgov? Naslednja stvar, ki me zanima, je, ali bom letos uspela končati študij? Potem pa me seveda zanima še ljubezen, saj je za mano že kar nekaj ponesrečenih zvez. Ne vem, zakaj ne morem obdržati fanta... mogoče to izvira iz neurejene družine in nesrečnega otroštva. Ali je še kaj upanja za fanta, s katerim sva bila v preteklosti skupaj? Upam, da mi boste odgovorili in vam želim še veliko uspeha. ARION: Hvala vam za obširno in prijazno pismo, ki smo ga morali zaradi prostorske stiske močno skrajšati. Vaš glavni planet je Mars, torej vam odločnosti, poguma in drznosti ne manjka. Sovladar vaše karte, Venera vam daje veliko očarljivosti, za katero nasprotni spol ne more ostati neprizadet. Ker je Merkur planet intelekta in komunikacij v znamenju Rib, vas v življenju velikokrat vodi vaš notranji glas, torej bolj srce kot strog razum. Zato zna biti vaše življenje včasih zelo dramatično, kljub temu, da ste zelo ljubeči, naravni, odkriti in spontani. Odlikuje vas tudi velik estetski čut in predvsem vsestranskost, s katero si lahko odlično pomagate pri delu, saj znate biti "deklica za vse". Zaradi ascendenta v Kozorogu včasih delujete bolj strogo, mogoče celo hladno, predvsem pa oprezno. Ambicioznost je močno izražena in zagotovo boste uspeli. Vpliv Saturna, planeta, ki vlada vašemu ascendentu, prav tako pa se je pretekli dve leti in pol nahajal v vašem sončnem znamenju Ovnu, je poskrbel za to, da vas je velikokrat postavljal na trdna tla in vas verjetno tudi silil, da nekatere lekcije osvojite. Če to storite prostovoljno, je za vas bolje, če se upirate, se težave na nek isti način ponavljajo, pa čeprav z drugimi ljudmi. Na čustvenem področju boste imeli priložnost "popravnega izpita" v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta. Vsekakor vam Lev odlično ustreza. Študij boste zagotovo končali, bolje je, da se potrudite letos, kajti prihodnje leto boste še bolj obremenjeni z gradnjo svoje eksistence, pa tudi z vsakodnevnim delom. V bistvu je najtežje že za vami, zato ne mislite s črnogledostjo na prihodnost. Naučite se tudi povedati tisto, kar čutite, ne pa da si s svojo užaljenostjo nadenete okoli sebe pravi oklep in se zaprete vase. Odlikuje vas lep karatker, tisto, kar moti tudi vas samo pri sebi, pa odvrzite. Dom in družino si boste ustvarili, saj v bistvu zelo hrepenite po srečnem družinskem življenju, tudi astrološki položaji to potrjujejo. Velika prelomnica, ki bo pomenila spremembo tako v zasebnem kot v čustvnem življenju, vas čaka maja prihodnje leto. Takrat vas bo planet Jupiter obdacil z zelo lepo priložnostjo, ki jo boste zveseljem izkoristila. Oglasite se še kdaj, pa srečno! P.S. TOKRAT IZJEMOMA NE OBJAVLJAMO KUPONA DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: 1. Tekstilna trgovina Modiana, Center Interspar, Ljubljana-Vič, 061/123-28-72 Vprašanje: Napišite vsaj dva pomena za besedo toaleta Nagrada: brisača z emblemom Modne hiše 2. Butik Deborah, Robova 6, Vrhnika, 061/753-681 Vprašanje: Kakšne modne dodatke ponuja Butik Deborah za moške? Nagrada: kravata po izbiri Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do sobote, 11.7. 1998, na naslov NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 21. 6. 1998: - Stop 30 tolarjev Shop, Ljubljana: Janez Kus, Logatec - Mizarstvo in Steklarstvo Nagode s.p, Logatec: Frida Leskovšek, Braslovče Iskrene čestitke! Prevzem nagad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel. 061-741-498. * Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91,1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741 612 TUDI DRUGJE JE LEPO - vsak četrtek ob 16.50... 88.99 in 95 MHz... • vsak torek v Gorenjskem glasu in v reviji Otrok in družina Pozdravljeni popotniki - dopustniki in tudi vsi, ki veselo aH ...delate na svojih delovnih mestih oz. tudi že uživate pokojninski čas. V življenju je tako, da vsak preživlja poletni Čas po svoje. Vsak četrtek pa vas veliko preživi tudi v naši družbi s popotniško oddajo Tudi drugje... tako je bilo tudi 2. 7., ko se je odvrtela 142. oddaja. Reševali smo nagradna vprašanja (in s tem spoznavali zanimivosti SLOVENSKIH KRAJEV. Podelili nagrado: FRANCKI DOBRIN IZ PRISTAVE (mikico oddaje Tudi drugje je ...) ter gostili POKROVITELJA TRGOVINO K x G, ki jo najdete v TC BPT v TRŽIČU (nasproti tovarne Peko). V teh vročih dopustniških dneh se sprehodite po njihovi trgovini. Našli boste veliko različnih artiklov po AKCIJSKIH CENAH.*, npr... pivo Union 1/2 I samo 129 sit, češko pivo 1/2 I 92 sit, pomarančni sok 2 I - 239 sit, mleko (plačaš 101 - dobiš 12 I v paketu), radenska 1 1/21128 sit, 2 x pampers plenice -5.369 sit. Delovni čas - vsak dan od 8. - 19. ure, sobota od 7.30 - 13. ure, nedelja zaprto Telefon: 563-828 Kupite ugodno v trgovini K x G Nagradno vprašanje: V trgovini K x G prodajajo tudi različna vina. Na dopisnice napišite vsaj 3 vinogradne okoliše, iz katerih prihajajo ta vina. Odgovore pošljite do 9. 7. 1998. TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC ... na frekvencah 88,9 in 95 MHz... vsakič ob pol treh - vedno v živo ob sobotah .. avtorji oddaje Dušan, Tomaž in Mojca... Kaj sporočajo našteti podatki? Vsaj to, da če želite biti poleg, pišite do 11. 7. na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Tokrat pa iskreno čestitamo Ani iz Kranja in Poloni iz Tržiča. Mogoče bo naslednjič aplavz namenjen ravno vam. Zato srečno in lep pozdrav do prihodnjič. Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič 1. S. VVeiss - Ali me boš ljubil ti (2) 2. A. Smolar - Povprečnež (2) 3. VVerner - Tako si lepa v belem vsa (2) 4. Rok'n'band - Nika (5) 5. Pop design - Kja b'ti reku (2) 6. PTUJSKIH 5 - Kje sem jaz, kej si ti (novost) 7. TINKARA KOVAČ - Moški in ženska (novost) 8. ANDREJ ŠIFRER - Za prijatelje (novost) 9. ANIKA HORVAT - Nočem (novost) 10. CORADO in BRENDI - Vroče hlačke (novost) KUPON Glasujem za: Rad-a bi sfišal-a: VAŠA PESEM w RADIO OGNJIŠČE Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel. 061/152-1542 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. PREDLOGI TEGA TEDNA 7. 7. 1 998 Popevke: 1. ŽIVIM - LA BARUCA # 2. ESMERALDA - ČUKI 3. ONSTRAN TEME - IRENA KORDEŽ Nz - viže: 1. SRCE SE PREPUŠČA SAMOTI - ans. BOBRI 2. KO SONCE POSIJE V ŽIVLJENJE - ans. SVETLIN 3. V MOJEM SRCU - FANTJE IZPOD ROGLE Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. LJUBEZEN NA PRVI POGLED - AVIA BAND 2. KJER LASTOVKE GNEZDIJO -ans. FRANCA MIHELIČA VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta; KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič ob 14.30, vsak torek v Gorenjskem glasu Poletni pozdrav! Poslušate nas lahko na frekvencah 88,9 in 95,0 FM - stereo. Pokrovitelj nedeljske oddaje KARUN, prodaja in servis fotokopirnih strojev, pisarniškega materiala in orpeme, d.o.o., Koroška 35, 4000 Kranj, tel. 064/360-750, 360-751 .Nudijo: ugodno ponudbo šolskih potrebščin, zvezki A4, A5, tempera barvice, vodene barvice, barvice Jolly, flomastri, voščenke, puščice prazne in polne, nahrbtniki... Ugodne cene šolskih potrebščin. Vsakega kupca šolskih potrebšin pri plačilu z gotovino nad 10.000 sit čaka 5 %popust. Lahko pa boste kupovali tudi na obroke (čeke). Za vsakih 2.000 SIT pa boste deležni nagradnega kupona, s katerim boste sodelovali v nagradnem žrebanju 11.9.1998. Čakajo vas lepe nagrade. Najboljše, najugodnejše in najcenejše za vašega šolarja - v prodajalni KARUN v Kranju.Nagradno vprašanje: Kdaj bo nagradno žrebanje trgovine KARUN Kranj? Predlogi za naj ansamble meseca: Blegoš, Henček, Slavček! Kupone pošljite na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih".Nagrajenci zadnjih dveh oddaj so: Janko Karun,Marinka Jerančič, Boris Zadražnik, Vida Gomboc. Nagrado Gorenjskega glasa pa prejme KUPON Odgovor: Naslov: Saša Zaje in Ljubljane. Prijetne in ne preveč soparne počitnice in dopust vam želi voditelj oddaje Marijan Murko GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLRTI ZVOKI IS Kosovelova 29,1410~Zagorje, telefon7fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče. Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI i Darinka Vreček, Stražišče 59 a, 2391 Prevalje; Nada Zupan, Breg 44, 4272 Žirovnica in Marjan - Ivan Štrukelj, Retnje 30, 4294 Križe. Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ST. 26 1. ORKESTER HARMONIK "MIKOLA" - Na Golici 1. ZAVRŠKI FANTJE - Dobro jutro, Ijub'ca moja 3. Dvojčici VESNA IN VLASTA - Niste se zmotili 4. ans. PUŠNIK - Danes praznuješ 5. ans. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Deklica s črnimi očmi: novi predlog Sedaj služi kasačem - Na Brdu so še stvari, ki spominjajo na nekdanjega gospodarja Tita. Del bogate avtomobilske zbirke je v Tehničnem muzeju v Bistri, eden od prostornih mercedesov karavanov pa je ostal "doma" na Brdu. Preuredili so ga v startno vozilo za avtostart na kasaških dirkah. Nad 20 let stari avto, na katerega so namestili startne mreže, tako potuje z ene kasaške dirke na drugo. Leta so naredila svoje in dovoljenja, da bi smel na cesto, nima, zato ga morajo prepeljati. Na dirkah pa, tudi po zaslugi voznika Ljuba Šemrova (v sredini z brado) še vedno odlično opravlja svojo nalogo. • .[.Košnjek Beba in Pika hitro tečeta - V Komendi je vsako leto ena od točk kasaških dirk namenjena dvovpregam s kmečkimi konji. Najpogostejši zmagovalki sta kobili posavske sorte Beba in Pika, za kateri vzorno skrbijo Pipanovi z Luž. Beba in Pika tečeta vztrajno in hitro, Janez Pipan pa tudi zelo dobro ve, kako jima je treba streči na tekmah. Zmagali sta tudi na letošnji dirki v Komendi. Beba in Pika sta pripravni tudi za druge priložnosti: pogosto jih vabijo na razne slovesnosti in poroke, ko je treba nevesto in ženina po običajih, kot so bili v navadi nekdaj, zapeljati v zakon. • J.Košnjek V Zgornjih Danjah se srečuje družina Beguš Rodbina Beguševih: živi rod iz mrtve vasi Izdelava rodovnika družine Beguš, ki izvira iz Zgornjih Dan j, je bila povod za to, da so se različni rodovi zopet spoznali, povezali in dogovorili za vsakoletno srečanje prvo julijsko soboto. Zgornje Danje, 6. julija - Prva sobota v juliju je in bo tisti dan, ko se srečajo pripadniki družine Beguš v Zgornjih Danjah, eni od treh skoraj povsem izpraznjenih podratitovških vasi. Vinko Beguš je po več kot treh letih dela pripravil rodovnik družine Beguš in lani so na osnovi tega organizirali prvo srečanje družine, na katerem se je zbralo 200 članov družine, letos pa to prvič ponavljajo. Preteklo soboto smo bili povabljeni na dokaj nenavadno srečanje: na osnovi temeljito izdelanega rodovnika družine Beguš so se začeli člani te družine srečevati na vsakoletnih srečanjih, saj je prav ta rodovnik omogočil, da se spoznajo in ponovno povežejo. Posebnost je zagotovo ta, da se velika rodbina srečuje v hiši, ki je po rodovniku prvobitna domačija v vasi Zgornje Danje, eni od treh izumrlih vasi pod previsnimi stenami Ratitovca. Material za rodovnik družine Beguš je trideset let zbiral in nato po treh letih precej obsežnega dela uredil ter dodatno raziskal 84-letni Vinko Beguš. Kot strojni inženir in ekonomist zaposlen v Slovenskih železarnah (pozneje je -bil zaposlen tudi v vladi in Ljubljanski banki) se je z raziskovanjem preteklosti srečal že pri svojem sodelovanju pri ustanavljanju in urejanju Tehničnega muzeja Slovenije v Bistri, Muzeja v Železnikih in železarskih muzejev v Kropi ter na Jesenicah. Za pripravo rodovnika, ki v drugi izdaji obsega preko 200 strani, je podatke zbiral tudi v Arhivu Slovenije, Nadškofijskem arhivu v Ljubljani, matičnem uradu in župniščih na Gorenjskem in Zg. Primorskem. Najprej se je lotil opisa zgodovine poselitve Selške doline, kar je povzel iz doktorske dizertacije prof. Blaznika, nato" pa popisa posameznih rodov. Ugotovil je, da so bili predniki, kot mnogi v teh krajih, naseljeni iz Južne Tirolske (v 13. in 16. stoletju), za ustanovitelje rodu, začetega v Avtor rodovnika družine Beguš Vinko Beguš Zg. Danjah 4, pa velja prihod (priženitev) Martina VVegusha v Zg. Danje okoli leta 1785. Rodovnik nato sledi pet vej (rodov) družine Beguš vse do dandanašnjih dni in Nismo od včerajšnjega dne Naj k temu zapisu o srečanju družine Beguš dodamo še informacijo o tem, da je bila 29. junija odprta, trajala pa bo vse do 30. septembra, v okroglem stolpu Loškega gradu razstava o rodu, rodovnikih in rodoslovju pod naslovom "Nismo od včerajšnjega dne". Avtor razstave Peter llanlina predstavlja pomen in način raziskovanja ter priprave rodovnikov ter hkrati Slovensko rodoslovno društvo, ki izdaja tudi društveni časopis Drevesa. Obiskovalci lahko na razstavi dobijo nekaj osnovnih napotkov, obrazcev o tem, kako raziskovati svoj rodovnik, na računalnikih, ki so tudi tam postavljeni, pa jim lahko pri tem tudi pomagajo. ko je bilo to veliko delo zaključeno, je padla ideja tudi o srečanju. Lani so preko našega časopisa in Nedeljskega dnevnika povabili pripadnike družine na srečanje najprej v Zg. Danje - udeležilo se ga je 160 članov, nato pa na srečanje v Sorici, kjer jih je bilo prisotnih kar dvesto. Prvotno natisnjenih 30 izvodov rodovnika je seveda hitro pošlo, izvedeli so nove podatke, tudi za potrebne popravke, in vse to vključili v drugo izdajo, ki je bila natisnjena v 70 izvodih. Na srečanju v Sorici so se tudi dogovorili, da se brez posebnih vabil dobijo vsako leto v rodni hiši družine v Zg. Danjah vsako prvo soboto v juliju. Ob tem še omenimo, da je sedanji gospodar Ivan uredil na skednju pravo stalno muzejsko razstavo kmečkega orodja, strojev in pripomočkov za obdelavo zemlje in obdelavo lesa, nad katero so seveda vsi navdušeni, kar je še en vzrok za to, da se vračajo k svojim koreninam. Za zaključek seveda ni mogoče, da ne omenimo žalostnega dejstva, da so danes še vedno Zgornje Danje (poleg Zabrda in Torke) ena od treh podratitovških vasi, ki so praktično izumrle, kamor se gospodarji vračajo več ali manj le ob koncih tedna. Vinko Beguš je prepričan, da bodo tudi ta njihova srečanja pripomogla k drugačnemu odnosu do rodne vasi, ki postaja vse bolj zanimiva izletniška točka. Ko bo končno urejena cesta do vasi (doslej je razširjene in utrjene približno dve tretjini), se utegne le kdo spomniti na to, da je tu bilo mogoče (prc)živeti (nekoč je bilo tu brez kakršnihkoli močnih krmil tudi do 500 glav živine!), saj so razmere za turizem - izletniški in zdravstveni - skoraj idealne. Srečanje družine Beguš - skoraj ni potrebno posebej omenjati, da je ob preobloženih mizah vladalo nadvse prijetno vzdušje, ie bila priložnost, da se člani družine bolje spoznajo, da se okrepi pripadnost rodu, pripadnost /odni hiši in nenazadnje tudi vasi. • Š. Žargi 3< 3k 00 T- CO ■> CD +■» >c/> o 8 < z m ni 2 ■—.'i> {— 0 — 3 ■— ■n 3 B -O C CD CO C — C CO .—.CO O d. 1 § *o *j C/> CT) . ™ CO c\J CO CD psi CD -O) CD § S 00 ^ =« °«E| c=~co o g >co oi CD flec^ c -CO M CO v - O) CD iSr? > —T 'rt- trni ■ -a c k cop> != "lil f-tŠfi 2 CDCO c CD CO o oo 5 o. O. Lil -I O O m tr S D 2 >o m )J o: Z o. in co XO O is 9 O S O tU S D Z«/) ir * 33i§ UJ > O. UJ O ni -J O co to C "O o CO C0 C ■> ra v. o. N > ra o »- *-> ._ C C o .11 si C C O) N 2 C > ra CO t- oc 1— * co" to CD CO = .E LO C >o • -o 0 B ±r C0>w=> 1 tf* >gofe 2 a) o c 2 > cn — o 5; C T- TJ" o , "o S oi oo c t- co ' .92,0)" CD .O 00 ■S °čo p "O CD CD ' CT) =5^ E o§ CD tO CO a. W 'čTco CO 00 .sls 5 ;č5 >w •= o :* Z3 k." o. ca oo +j i_ —\ CO n co KO tj =i O) co Tt ^ -co CT) m cvj cd ^ 0)CO co O -O.CO _ O) CO Iti - >(/1 T3 tO CD C/) CT) ■*-> T- -C w 12 ~ > to č S .■E Q- o ° ^ v Q.>W ^ O n c "CO «? CD o ^ -O ^ Z) E.« c ffl c ■- . E 2 co R CD O) O) O- CO N- CJ> CO NCM t > w: c O) CO O) o ra v a. > £0 ■E o E c co" CD "O O) > CD ^ .■t: c- TJ C/D -rt^ ^ C . ^ >0 T-t Ž" 2>cOco o = S° ^ cd in O. O) t- „, ra ^ > ^ -= >o >(0 O) o E culo o co !ii.>C0 cB CO lili CD 3 £ T) >r CO CO Q- C0 CD CO N > ID §)>OTU? -E ^ c So cd S: r- > o . Š<3>to CD ^ CO d ctr v- j- C 0 TJ w —2 2 .« Z) O- C c CD 5'" > * rv. 1 cd 5? o E N-TI XJ CT) CD C CO CO X3 CD C3> O) E ^ co r- qj ^ CO CM E Ž oo" lo g) 3 00 CT) ,9- co "O o5 CO N t- CO O) t— '~ 'Č CT) CD 3 ^ c\i o « ra t- O) CO c > CO $ — ra i3 ^ E o ~) •*= CD yJ. *2 CD > CO CM co ra.y t- c 3 >o C O. a> ca UJ CD s S CO kJ ^ (T) ■o ra^i. . . C m 3(0 CO CD ™ >0 O) u ra CD CM ra cvi ^»co a, "P -^t >N CD C §c E c tj ra t-' o^-m- z5.yo ćo o ra 5>S ra ra o> c 2 ra > w > s te -So o i v 5 n O 3 o> J o g O 215 O o l TJ >N o S o N ra P S a3 CD c -i tj ra co CD Z) ?> g £ II DJ= N .O CD ra "T c ca >o —1 c ._ CD £>CO '> ca c o || °8 - co 50 o ra 5 "5 00 c x: CO r; O« 9 o il CD O. H-» -3 L* ° > 3 co 2 .92. ca S ^ >>co o > o TJ ca N čo o ^ ra «• >co$ CD v ra CO^TJ fl o ra or 3 E ^ CD f E CD C CD _ C o" 0)-f) N O it8 .ra, ^ :=< 0) m CO O S r o -5 > o 3 to.N ;čT co E S ?!! > w o C > CD cd >o 9i co c ra c co cd -^iH ra o -g O. O co > .E > h: ČD >0 CD -1 «-Q -E .c C O TJ £ O ._ TJ -§ OO — ™ TJ CO C 3 _ TJ ■E,o $ oco ca co nj>o 'ra > c - t 4-1 CD O - > CD -° ČD CO ,|'č "c O o) Cvj CO CD O E lil 3 >o ra 3 c ^ E 9 l'| rač'^ O ~3 to CD E"° O) CD t— — co ra _ *- k ■« CD C to C TJ lili cd .E > >o E^ o > CD >o ra .a ep tO *3* C CO 11 N v.- SI ><^^ jI >co i i g'9 C 05 CD K/3 >co ca TJ 3 +-> CD 3 >o 3 > ra a. o.E * — C o >o n čP= O >N CD ra 'čF TJ co ra c ra E CD ra* N II TJ §. co °->co rao o > >co go _ o TJ>W CD C ^ CD C >N >N 3 CO i 5 »coco "c F >N S E C TJ »O O ■M-CL X. CD CO >co ^ c5 "O CD 0 'tJ a ra p 5ra ^ co ra r cd . E X) ^, CD F c o S.-— .|f c o. o o o ra-č= co ra 13 o c 00 čF o >co -Q cd 0 —>w cd n - 1 E CD C o > oje E c« o. oj CD O) iT > 'g CD ra c —' > > 3 z ra co ra —1 CD "C c 3 CD hi • C 3 00 co'£-o. cd -g o a, OO P 8 ra -7=- * Ć5 lo C co E>o c > ■= S) 92 ra^ S O a? 26^ co O O 1-Q. > Cvj ra ni cd k ?2 °--E -C O 3 TJ ra n ra c N S c CD Clo 0) E ra c tj 3 .E o jz ra X) 1i5 č c CD ** >S Ki 2 -§ o E 5 "D O) C o£M> ^ o. E 2 rac ra-g >o e 3 > .2. c5 co S q.>2 ra ra E" i co C0 C ra E CD CD C • >o O E > >n ra ? "S" g'N a.E >w .92, i I ra c TJ 0) co C0 C ca E CD O i J2 o >co CD C >o C CD >N 3 O) II |2 o o ^ O > c <55 2 ra 11 Sra M CD "S CO XŽ2 ra tj > 11 >N > O CD »- > CO _0 c CD O CD h? S .92,2 cd 5? E o k.- o ca 3 c N * S o ra cd >C0 ~ H lil co P-= .2.8 2 >co ._ TJ co £ c c ra ~ 5^ I C CD t) ® 0 c5 o> > O) C £ iš >N LL 3 >o C c >o E CD C TJ ra o hi C ra TJ CD a) > O 3 ___ TJ 7f O £ C0 ,50 cd (A C0 O) j CO C JD h 0 — 1 f 0) ^ TJ o CL S co §8 2 HALO - HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111 Naroiilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz, po pošti de ponedeljka do 12.30 In do srede do 12.30 are! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. S KATEGORIJI A, B, C, D, E http://www.bb-kninj.si VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI AVTO ŠOLA B & B B & B KRANJ, RADOVLJICA, JESENICE Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00. Izpit tudi za moped! tel.: 22-55-22 ROZMAN BUS VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb imamo elektronsko dvojno klimatizacijo AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC, 731-050 METEOR Cerklje Remic tel.: 422-781 Cilka tel: 411-510 HOKO - kombi prevozi tel 563-876, 557-757 JEREB, do.o. Spodnji trg 2, 4220 Škofja Loka NOVO - NOVO VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana tel: (061) 13-22-178 e-mail: borza. znanja@spika, unistar-si V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA Balos 4, tel. 064-563 178 Tržič Srednja kovinarska in cestnoprometna šola ŠKOFJA LOKA Podlubnik lb AVTO ŠOLA tel.: (064) 622-762, (064) 623-331 far. (064) 622-762 vsak dan od 6.00 do 14.00 Madžarske toplice 5.9. -11.9., 12.9. -15.9., Gardaland ali Aqualand 13.7. - možnost plačla na 2 čeka. Palmanova 15.7., Trrst 14.7, Lenti 25.7., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887 Nakupi: Muenchen (ugoden nakup artikla za hujšanje - brez recepta), -vsak torek in petek, Palmanova, Portogruaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/ 670-673 1 dnevni kopalni izlet v Čatež in Simonov zaliv Tel.: 731-050, GSM 041/744-160 1-dnevni kopalni izlet v Čatež vsako sredo, Gardaland 10.7. nakupovalni izlet Lenti 9.7., GSM: 041/660-658 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž in Udine (Alpe Adria) torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Gardaland: 10., 17. 7. - 6.200 SIT (prevoz + vstopnina), Praga: 21. -24. 7. - 3 x polpenz., gradovi Loare in Pariz: 2. - 7. 9. - 3 x polpenz. Tel., fax: 064 621 773, 064 682 562 Nakupi: Madžarska - četrtek, sobota in vsak drugi torek v mesecu; Nemčija - torek, petek; Italija - sreda. Gardaland: julij, avgust, september vsak ponedeljek in torek, možnost plačila na 2 obroka. Tel.: 451-542, GSM 041/670-673 V preteklih dneh smo za našega člana iz Kočevja iskali recept za pripravo domačega napitka za zdravljenje osteoporoze. In tudi tokrat nam je uspelo: poklicala nas je prijazna gospa iz Domžal, ki je sicer naša članica že od samega začetka in nam povedala, da lahko gospodu pomaga. Gospa že vrsto let zbira tovrstno zdravstveno literaturo, spremlja najnovejša raziskovanja v tujini in prispevke prevaja v slovenski jezik. Ponudi pa lahko tudi obsežno zbirko člankov o domačih zdravilih, objavljenih v slovenskem tisku v zadnjih dvajsetih letih. Morda pa lahko kdo med vami pomaga tudi njej: naša članica bi rada izvedela čim več o alternativnih metodah zdravljenja obrabe kolkov. Podrobnejše informacije so vam v ljubljanski Borzi znanja na volp na telefonski številki (061) 13 22 178 ali osebno v Delavski knjižnici na Tivolski 30 v Ljubljani, vsak delovnik od 8. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure. V petek, 10. julija 1998, ob 20. uri, dvorana Zdraviliškega doma koncert orkestra Akord iz Celja, dirigent Matjaž Breznik Poletne počitniške delavnice v knjižnici dr. Toneta Pretnarja vsak dan od ponedeljka dopelka od 10. do 12. ure. EKSLIBRIS ■ I od 6. do 10 julija VEZEMO PLETEMO, KVACKAM0... od 13. do 17, julija. MIŠKINA MALA ŠOLA RAČUNALNIŠTVA na Delavski univerzi od 20. do 24 K ČUDEŽNA SKRINJICA Ivzporedno z računalniško delavnico) od 20. do 24, julija, GNETEM. GNETEM GLINO od 27 do 31. julija EKSUBRIS • II od 3 do 7. avgusta, ZAPOJMO, ZAIGRAJMO od 10. do 14. avgusta, KRPICA 00 KRPICE ■ BLAZINA od 17. do 21. avgusta. POLETJE 1998 Z NAGRADO AVTO ŠOLE SKCPŠ DO VOZNIŠKEGA IZPITA 6. julija tečaj iz CPP za kategoriji A in B 13. julija nadaljevalni tečaj za kategorije C, D in E Takoj lahko začnete z vožnjami, če imate tečaj že opravljen Prijazni inštruktorji in sodobna vozila so vam na voljo. VSE POLETJE! GORENJSKA LETNA KOPALIŠČA ŽE ODPRTA POLETNI DELOVNI ČAS GORENJSKIH KNJIŽNIC ZA JULIJ IN AVGUST TRŽIČ: Kopališče odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Nočno kopanje bo možno vsak petek od 20. do 23. ure. Cenik za sezono 1998: dnevna vstopnina: odrasli 500 sit, od 15. ure dalje 300 sit, šoloobvezni otroci 300 sit, od 15. ure dalje 200 sit, predšolski otroci 100 sit, vrtci skupine 60 sit; nočno kopanje 250 sit (mesečna in sezonska karta ne veljata!); mesečna vstopnica: odrasli 5.000 sit, šoloobvezni otroci 3.000 sit, upokojenci 3.000 sit; sezonska vstopnica - upokojenci 5.000 sti, upokojenci nad 70 let VSTOP PROST. BLED: Grajsko kopališče je odprto vsak dan od 7. do 19. ure. Vstopnina: sezonska: 6.000 SIT, otroci do 14 let 3.200 SIT, tedenska: 2.200 SIT, dnevna, odrasli 600 SIT, otroci do 14 let 400 SIT, popoldanska 500 SIT. KRANJ: Letno kopališče je začelo z obratovanjem 18. junija. KAMNIK: Letno kopališče je odprto ob delavnikih od 10. do 18. ure, sobota, nedelja od 10. do 19. ure. Cena: celodnevna karta odrasli 500 SIT, otroci od 6. leta dalej 400 SIT, upokojenci, študentje, dijaki 400 SIT, družinska karta 1.100 SIT, popoldanska karta (o 15. uri) 50 SIT manj, družinska karta 100 SIT manj. RADOVLJICA: Letno kopališče je odprto od 10. do 18. ure, sob., ned., prazn. od 10.d o 19. ure. Cene: odrasli 500 SIT, otroci do 14. leta 400 SIT; popoldanska karta (po 14. uri) odrasli 400 SIT, otroci 300 SIT. Nočno rekreacijsko plavanje vsak ponedeljek, sreda, petek od 21. do 22. ure. Cena 250 SIT. 11 in 12. julija bo zaradi plavalnih tekmovanj kopališče odprto med 12. in 16. uro. Plavalni tečaj se prične 13. julija. JESENICE: Letno kopališče Ukova je odprto od 6. do 19. junija od pon. do petka od 13. do 18. ure, sob., ned. od 10. do 18.30. po 20. juniju odprto vsak dan od 10. do 18.30. KROPA: Letno kopališče je odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Cene: odrasli 450 SIT, otroci od 7. leta dalje in študentje 350 SIT, otroci od 3. do 7. leta 180 SIT. KRANJ: ponedeljek, sreda, četrtek, petek od 9.-15. ure, torek od 11. -19. ure, sobota zaprto; DOMŽALE:ponedeljek, sreda in četrtek od 13. -19. ure, torek in petek od 7.-13. ure, sobota zaprto; ŠKOFJA LOKA: oddelek za odrasle: vsak delavnik od 8. do 14.30 ure, četrtek od 12. do 19. ure; mladinski oddelek vsak delavnik od 8. do 14. ure, Četrtek od 12. do 19 ure. Izposojevališča: Žiri - ponedeljek od 14. do 19. ure, Železniki - torek od 15. do 19. ure, Trata - ponedeljek in sreda od 15. do 19. ure, Gorenja vas - četrtek od 14. do 18. ure, Poljane - sreda od 16. do 19. ure; RADOVLJICA: Matična knjižnica: Knjižnica Antona Tomaža Linharta od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, izjema: četrtek od 10. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure; Enote v občini Radovljica: Knjižnica Begunje torek od 15. do 18. ure, Knjižnica Brezje petek od 17. do 19. ure, Knjižnica Kropa sreda od 17. do 19. ure, Knjižnica Lesce ponedeljek in sreda od 15. do 19. ure, petek od 11. do 14. ure; Knjižnica Ljubno ponedeljek od 15. do 16. ure Enote v občini Bled: Knjižnica Blaža Kumerdeja ponedeljek in sreda od 8. do 19. ure, torek, četrtek in petek od 14. do 19. ure; Knjižnica Bohinjska Bela četrtek od 8. do 18. ure, Knjižnica Gorje torek in sreda od 17. do 19. ure, Knjižnica Zasip torek od 17. do 19. ure BOHINJ: Knjižnica Bohinjska Bistrica torek od 9. do 12. in 16. do 19. ure, petek od 12.30 do 19. ure; Knjižnica Koprivnik torek od 17. do 18. ure, Knjižnica Srednja vas petek od 17. do 19. ure, Knjižnica Stara Fužina sreda od 17. do 18. ure; JESENICE: knjižnici za odrasle in otroke, časopisna in študijska čitalnica vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure; PLAVŽ - ob torkih od 13. do 19. ure, ob petkih od 8. do 10. ure; JAVORNIK - KOR. BELA: ob ponedeljkih od 16. do 19. ure, ob četrtkih od 12. do 16. ure, HRUŠICA: ob sredah od 18. do 20. ure, ŽIROVNICA: ob četrtkih od 17. do 19. u re, RATEČE: bo torkih od 18. do 19. ure, PODKOREN: 1. in 3. sredo v mesecu od 19. do 20. ure; KRANJSKA GORA: ob ponedeljkih in petkih od 16. do 20. ure, GOZD MARTULJEK: ob sredah od 17. do 18. ure, MOJSTRANA: ob četrtih od 17. do 19.ure; MEDVODE: pon. do pet. od 7.30 - 19.30 ure, četrtek, 10. do 19.30 ure; VODICE: od pon. do pet. od 12. -17.30 ure, čet. od 13.30 -17.30 ure: KAMNIK: pon., tor. od 13. do 19. ure, sre., čet. in pet. od 9. do 15. ure, sobota zaprto. Danes, torek, 7. 7. 1998 - Blejski grad od 15.00 do 18.00 OBISK PRI GRAŠČAKU in LOKOSTRELSKI TURNIR: prikaz življenj na gradu pred več sto leti - cerkev Sv. Martina ob 20.30 MEDNARODNI FESTIVAL VIOLINA'98: Mladinski godalni orkester GP Vič - Rudnik Lj. - Festivalna dvorana ob 20.30 PLESNI SPEKTAKEL TAHITI: 26 članski ansambel s pevci, plesalci in igralci vas bo popeljal v svet prekrasnih zgodb in legend ter vam odkril vse bogastvo kulture Polinezije Jutri, sreda, 8. 7. 1998 - Mini Golf ob 17.00 TURNIR V MINI GOLFU Četrtek, 9. 7. 1998 - Gostišče Blegaš ob 20.00 VEČER OB NARODNI GLASBI (Igra ans. Vita) - Hotel Komps ob 20.30 MEDNARODNI FESTIVAL VIOLINA'98: Romantične skladbe za violino in klavir Petek, 10. 7. 1998 - Hotel Astoria ob 10.00 MEDNARODNI FESTIVAL VIOLINA '98: okrogla miza; Predstavitev Evrop. združenja pedagogov godalnih instrumentov (ESTA) in vključevanje Slovenije vanj - Hotel Jelovica ob 20.00 SLOVENSKI VEČER: slovenska večerja ob narodno - zabavni glasbi in folk. skupini TD BLED, TEL: IM/741122 GLASOV KAŽIPOT 3 Izleti Avtobusni izlet Preddvor - DU Preddvor vabi svoje člane na avtobusni izlet: Trbiž, Predil, Log pod Mangartom, Soška dolina, Nova Gorica, Štanjel, Sežana. Izlet bo v sredo, 15. julija, odhod avtobusa iz Bele bo ob 6.15 uri, iz Preddvora pa ob 6.30 uri. Prijave z vplačili bodo sprejemali danes 7. julija, od 18. do 19. ure v Domu krajanov Preddvor. Na Planjavo Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira izlet na Planjavo (2394 m), ki bo v soboto, 11. julija, z odhodom izpred hotela Creina ob 6. uri. Pot je zahtevna, čas hoje je 10 ur. S seboj vzemite primerno planinsko obutev, rezervna oblačila, zaščito pred dežjem ter hrano in pijačo. Prijave z obveznim vplačilom do 8. julija sprejema pisarna Planinskega društva Kranj. Prireditve 3 Vrtna veselica Škofja Loka - Gasilsko društvo Virmaše - Sv. Duh prireja vrtno veselico v soboto, 11. julija, ob 20. uri bo igral ansambel Strmina. V nedeljo 12. julija, ob 18. uri pa bo igral ansambel Igor in Zlati zvoki. Veselica bo na Mihelovem travniku na Grencu. 55-letnica streljanja talcev Dolenja vas - Občina Železniki v sodelovanju z Območnim združenjem borcev in udeležencev NOB Šk. Loka organizira žalno svečanost ob 55-letnici streljanja talcev v Dolenji vasi. Žalna svečanost bo v nedeljo, 12. julija, ob 10. uri pri spomeniku v Dolenji vasi. V programu bodo sodelovali: Pihalni orkester ALPLES Železniki, Mešani pevski zbor DOMEL Železniki, KUD France Koblar Železniki, učenci podružnične šole Selca. Govornik bo župan občine Železniki g. Alojzij Čufar. ŽIVŽAV Stražišče pri Kranju - V soboto, 11. julija, s pričetkom ob 12. uri, bo v Stražišču pri Kranju že drugo leto zapored Živ Žav - Underground Open Air festival, na katerem bo igralo 18 skupin. Koncert je brezplačen in bo tudi v primeru malo slabšega vremena. Pod Homanovo lipo 98 Škofja Loka - V peftek, 10. julija, bo nastopil Tomaž Domicelj in projekt Triglav. Poletni večeri etno, jazz in zabavne glasbe v starem mestnem jedru Škofje Loke. Začetek programa vsak večer ob 20. uri. 8. srečanje upokojencev Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje obvešča vse svoje člane, da bo v soboto, 11. julija, tradicionalno 8. srečanje upokojencev Pod Jenkovo lipo v Dvorjah. Pri-četek bo ob 10. uri. Poletne počitniške delavnice Jesenice - Vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure potekajo poletne počitniške dela-nice v knjižnici Dr. Toneta Pretnarja. Od 6.do 10. julija bo potekala delavnica Exslibris -1, z mentorjem Davidom Premrlom. Počitniški program v Škofji Loki Škofja Loka - Društvo prijateljev mladine Šk. Loka, knjižnica I. Tavčarja in Loški muzej so v sodelovanju z OŠ I. Groharja in OŠ P. Kavčiča, pripravili počitniški program, ki bo potekal od 1. do 24. julija, ob vsakem vremenu, od ponedeljka do vključno petka, po 3 ure dnevno. Vsak dan se bodo otroci zbirali pred OŠ Ivana Groharja v Podlubniku ob 9.30 uri. Dejavnosti so: v knjižnici Ivana Tavčarja: spoznajmo Belo Krajino, ure pravljic in igra s knjigo. V OŠ I. Grogarja: Miškina mala šola in druge računalniške igre, ter des-kanje po Internetu. V Loškem muzeju: skriti zaklad in likovne delavnice. Športno rekreativne dejavnosti pa so: igre z žogo, družabne igre in izleti. Otroci, pridite -preživeli boste vesele in zanimive počitnice med ljudmi. Pohod po škofjeloškem hribovju Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira v četrtek, 16. julija, planinski pohod po škofjeloškem hribovju. Odhod bo ob 7. uri s posebnim avtobusom izpred kina Center v Kranju. Skupne - srednje težke hoje je 4 ure in pol. Priporočajo lažjo planinsko opremo in pohodne palice. Prijave z vplačili v društveni pisarni do zasedenosti avtobusa. Muzejske delavnice Škofja Loka - Danes v torek, 7. julija, bodo od 11.00 do 12.30 ure muzejske delavnice "Dobimo se ob pol desetih", potekale bodo tudi 8., 14., 15., 21. in 22. julija v okroglem stolpu v drugem nadstropju. Večer ob diapozitivih Škofja Loka - V gostilni Krona (na letnem vrtu), bo v četrtek, 9. julija, ob 21. uri večer z diapozitivi z naslovom Hodil po zemlji sem naši. Dan veselja in zabave Šobec - V nedeljo, 12. julija, bo od 10. ure dalje v kampu Šobec Dan veselja in zabave, kjer bo bogat otroški program, z delavnicami, lutkami, čarovnikom, Romano Krajnčan... Od 18. ure dalje bo Avsenikov večer z Gašperji, duom MM, Vinkom Šimekon, gost večera bo Slavko Avsenik... Koncerti Paganini Consort Groblje - V Grobeljski cerkvici bo v četrtek, 9. julija, ob 20. uri koncert ansambla Paganini Consort iz Italije. Na programu je glasba Paganinija in neznanega avtorja. To bo obenem zaključni koncert tega mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe. Tereza Kesovija Tržič - V petek, 10. julija, bo v letnem gledališču na griču pri cerkvi sv. Jožefa (v primeru dežja v OŠ Bistrica), koncert Tereze Kesovije, ob 21. uri. Jazz Brass na Pungertu Kranj - V okviru Kranjskega poletnega jazz festivala bo v četrtek, 9. julija, ob 20.30 na Pungertu nastopila zasedba Jazz Brass. Glas-baansambla združuje različne stile, od ragtimea, preko južnoameriških ritmov do najsodobnejših jazzovskih smeri. Obvestila Bfr Nova balinarska steza Škofja Loka - DU Škofja Loka obvešča svoje člane in članice, kakor tudi ostale upokojence in upokojenke, da so s 1. julijem odprli novo balinarsko stezo na Partizanski cesti poleg sedeža društva. Novo balinišče so odprli za treninge, ki so od sedaj vsak torek od 16. ure dalje - lahko pa se termin treninga prenese na drug dan v tednu. Rekreacijski trening se bo opravljal na novozgrajenem balinišču, kjer se srečujejo upokojenci in upokojenke, ki jih zanima balinanje. Krvodajalska akcija Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo jutri, v sredo, 8., v četrtek, 9., in v petek, 10. julija, potekala krvodajalska akcija v Škofji Loki. .GOSTILNA jtftttenU RESTAVRACIJA GALERIJA "Pri Jožovcu" Begunje' IAR0DN0-ZABAVNIH VEČEROV! )steda, 8.7. ans. GAŠPERJI petek, 10.7. ans. GREGA AVSENIK A INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL.: 064/733-402' MALI OGLASI 3* i OJ BRAČ - Postira, paviljoni Tamaris, b kategorija, 20 m od morja - 7 x polpenzion -31.900,00 SIT, še prosta mesta v juliju in avgustu, lastni ali letalski prevoz BRAČ - Bol - apartmaji - še prosta mesta po 15. 8.1998, v septembru super cena -najem app. 1/4 - 5.900 sit/dan HVAR - mesto HVAR -15. 7 - 22. 7., app 1/2 - 29.900 sit 15. 8. - 22. 8. - app. 1/4 - 14.000 sit/oseba/teden V septembru super cena - najem app. 1/2 - 3.900 sit/dan MALI OGLASI g 223-444 APARATI STROJI Štiristranski SKOBELNI STROJ Wei-nig, prodam. ©646-406 13838 Prodam VAKUMIRKO llig, miza 1000 x 600 in ROL ŠTANCO, širina 700, v kompletu.©212-193 13928 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ Overlok, 5 nitni. ©718-068 14061 CIRKULAR za razrez hlodov, ugodno prodam, z motorjem ali brez. ©681- 689 * 14079 KOSILNICO Bucher, samohodno, dobro ohranjeno, prodam. ©622- 490 14095 Prodam TRAKTORSKI OBRAČALNIK Panonija 180. 13714-168 14128 Prodam KOSILNICO Gorenje, 110 cm. S682-230 14129 ŠTEDILNIK kupporsbusch, TER-MOAKUMULACIJSKO PEČ 2 KW, TRAJNOŽAREČO PEČ prodam po zelo ugodni ceni. ©323-506 14158 Zelo ugodno prodam kuhinjski BOJLER 10 I. ©431-759 14159 GARAŽE Prodamo ZIDANO GARAŽO v garažni hiši 11,69 m2 z elektriko. Cena 937.500 SIT. ASGARD ©863-312, GSM 041/673-048 14110 GR. MATERIAL Suh, smrekov in borov OPAŽ ter LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene, možnost dostave. ©641-103 13433 Prodam 2000 kosov OPEKE Folc, nova. ©243-133 13997 Prodam cca. 2500 kom CEMENTNEGA ŠPIČAKA, zelo malo rabljenega, cena po dogovoru. ©558-791 14054 Podarim 200 kosov STREŠNE OPEKE špičak. ©801-865 14058 SMREKOV OPAŽ, suh, 1 .in 2. kvaliteta, možna dostava, prodam. ©063/753-291_14078 Prodam ŠPIROVCE 12 x 14 cm, 6 in 7 m dolžine. ©685-459 14138 KAMEN: POHORSKI ŠKRILJAVEC, naraven, različnih barv in debelin. Nudimo polaganje kamna in prevoz. Q/fax 063/754-003 ali GSM 041/ 621-478 14165 Planina Krvavec Tinjan Kum Ajdovščina W4.f W2 IW 01J POSLOVALNICA KOKR1CA tel. naročila: 247-100 POSLOVALNICA NAKLO tel.: 472-132 LES: stenski OPAŽ, brune, ostrešja, late, talni pod, rezan LES. Nudimo prevoz. ©/fax 063/754-003 ali GSM 041/621-478 14166 IZOBRAŽEVANJE Profesionalne INSTRUKCIJE - priprave na popravne izpite (splošni in strokovni predmeti) jesenski rok, v juliju in avgustu, individualni pouk, na vašem domu, usposobljeni inštruktorji! IZI s.p., 064/704-340, fax 064/ 704-341 in GSM 041/680-372 14000 Nujno iščem INŠTRUKTORICO za matematiko in fiziko za fakulteto. Naslov v oglasnem oddelku. 14153 KUPIM Odkupujemo SMREKOVO in BOROVO HLODOVINO. ©641-412 13432 Kupim cca. 300 m2 ZEMLJIŠČA, z možnostjo postavitve lesene BRUNARICE, v okolici Kranja, Golnika ipd. Samo resne ponudbe na ©563-626 14140 LOKALI Prodamo KRANJ - nove proizvodne prostore, skupaj 650 m2, od tega 420 m2 v pritličju, KRANJ - poslovni prostor 50 m2, v pritličjuv mestnem jedru 11.3 mio SIT (120 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353,222-566 in fax 221-785 7596 Prodamo: nov gostinsko - turistični objekt v Preddvoru nad jezerom na parceli 1000 m2, za 23.5mio SIT (250 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 7598 Oddamo - v bližini Kranja oddamo živilsko trgovino. K 3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566in fax:221-785 Oddamo v Šenčurju - delavniške prostore 120 m2 po 940,00 SIT/m2, v bližini Kranja v pritličju objekta 180 m2 in 150 m2 v kleti za obrtno dejavnost. K3 KERN d.o.o., »221-353, 222-566 in fax 221 -785 7601 Oddamo Kranj (Huje) nove poslovne prostore v 3. etažah po 60 m2, velik parkirnim prostor po 1.128 SIT/m2 (12 DEM/m2). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 7603_ POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Kranj Center v bližini sodišča oddamo cca 100 m2/PR. za odvetniško ali zdravstveno dejavnost, KRANJ oddamo več poslovnih prostor za mirno dejavnost, KRANJ z okolico oddamo delavnico in skladišča. DOM NEPRE-MIĆNINE, 22-33-0d, 0609/650-123 POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ Kokrica prodamo trgovski lokal s skladiščem in parkirišči, cena po dogovoru. KRANJ strogi center trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 H461 Prodamo v Tržiču - trgovski lokal 44m2 za 8,4 mio SIT (90.000 DEM), ali večji 95 m2 za 16,8 mio SIT (180.000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax:221-785 V najem oddamo: v Kranji ob Veleblagovnici Globus poslovni prostor s samostojnim vhodom in sanitarijami - 60 m2, v Kranju ne Planini poslovni prostor v pritličju objekta -69 m2 in klet skupaj s sanitarijami 106 m2, v Radovljici del poslovnih prostorov v II. nadstropju - 283 m2 in mansardi - 68 m2, v Šk. Loki prostore v kleti - 106 m2 in v nadstropju • 77 m2, Dom dr. Janeza Mencingerja na Kobli s štirimi opremljenimi apartmaji, restavracijo, kuhinjo in bifejem. Gorenjska banka d.d., Kranj »064/28-40, int. 244 T4104 Prodamo - v mestu Kranju prodamo 1.400 m2 posl. prostorov v več etažah, dostop na glavno ulico. K 3 KERN d.o.o.221-353, 222-566 in fax:221-785 12003 Prodamo: v Kranju poslovno -stanovanjski objekt v izmerah: 238 m2 - pritličje, 346 m2 - 1. nadstropje, 274 m2 - II. nadstropje, 287 m2 - III. nadstropje, 136 m2 - mansarda, možen nakup celotnega objekta ali posameznih etaž, v Preddvoru poslovni prostor v pritličju objekta - 90 m2, na Hrušici poslovni prostor - 62 m2, v Šk. Loki objekt v izmerah: 173 m2 - klet, 272 m2 - pritličje, 164 m2 -1. nadstropje, 684 m2 - zemljišče, na Jesenicah 3 ss stanovanje - 74 m2 in v Radovljici 3 ss stanovanje - 69 m2. GORENJSKA BANKA d.d., Kranj ©064/28-40, int. 244 i4ioe POSLOVNA STAVBA z delavnico cca. 420 m2 v Lescah, neopremljena, primerna za pisarne. UGODNO! ASGARD ©863-312, GSM 041/i4ios KOLESA GORSKO KOLO, zavore diski, Judy SL, alu okvir, ESP 9.0, novo, nerabljeno, z garancijo, prodam 40% ceneje. ©326-267 13711 MOTORNA KOLESA Prodam YAMAHO TZR 50, cestni, vodno hlajenje, enosed. ©731-376 14100 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKI KOMBINIRANI VOZIČEK, cena 8000 SIT. ©891-697 OSTALO Prodam STOJALO ZA PRŠUT. ©422-198 14071 Masivno kostanjevo MIZO in dve KLOPI za zunaj. ©403-220 14081 PRIDELKI SLAMO - balirano, pšenično, na njivi, možna dostava, prodam. ©062/764-386 in 041/678-386 13855 Prodam KUMARICE za vlaganje in sprejemam naročila. Zalog 46 ©422- 338 13895 Na Planjavi pri Šenčurju že zorijo MALINE! Naročila na ©411-02613964 Prodam AJDO za seme. ©634-016 Ugodno prodam domačo AJDO ZA SEME. ©422-192 14107 Prodam AJDO za seme. ©491-225 Prodam črni RIBEZ. Q725-273i4i2i Prodajamo kvalitetne domače ČEŠNJE hrustavke, dnevno sveže nabrane. Hudo 1 pri Kovorju ©558- 818 14157 Še vedno prodajamo ČRNI RIBEZ. ©725-015, Zg. Gorje 11 t4iea POSESTI Prodamo KRANJ - v bližini Kranja hišo v 3. gr. fazi, podkletno, parcela je 1.125 m2 za 12,5 mio SIT (130.000 DEM), KRANJ - ob glavni cesti obnovljeno HIŠO s trgovino v pritličju za 32 mio SIT (340 000 DEM). K3 KERN d.o.o. »221-353, 222-566 in fax 221-785 450 Prodamo GORENJA VAS - obnovljeno poslovno stanovanjsko HIŠO na parceli 789 m2 za 14.8mio SIT (158 000 DEM). KS KERN d.o.o. ©221-353, 222-56G in fax 221-785 451 NAJVEČJA PREDSTAVA CIRKUSA MOIRA ORFEI V ŠKOFJI LOKI OD 9. DO 12. JULIJA NA PROSTORU STARE VOJAŠNICE Z NOVIM PROGRAMOM IN NAJVEČJIM ŽIVALSKIM VRTOM. PREMIERA 9. 7. OB 19.30 URI, PETEK, SOBOTA IN NEDELJA OB 17. IN 19.30 URI, V PONEDELJEK IN TOREK OB 18. URL DOGODEK, KI GA NE SMETE ZAMUDITI! Prodamo v okolici Kranja - obnovljeno HIŠO za 12.5 mio SIT (130 000 DEM) . K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_457 Prodamo KRANJ (Stražišče) - 1/3 stanovanjske hiše z urejenim stanovanjem 80 m2 v nadstropju, 80 m2 neizdelanega podstrešja, 20 m2 kleti in pripadajočim vrtom za 13,6 mio SIT (145.000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 452 Prodamo: na Bledu VISOKOPRI-TLIČNO podkleteno HIŠO, do 3. GR, parcela 1200 m2, za 23.5 mio SIT (250 000 DEM), KORITNO pri Bledu - stanovanjsko HIŠO, parcela 976 m2. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 460 N E PR E MIČ NIN S K 01 POSLOVANJE Prodamo Kranj - v bližini Kranja -starejšo hišo, potrebno prenove na parceli 800 m2 za 20.6 mio SIT (220 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 1669 Prodamo v bližini Tržiča atrijsko hišo v 3. gr. fazi, na parceli 1300 m2 za 16.9mio SIT (180 000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566 fax 221- 785 3292 Prodamo Kranj - 30 let staro HIŠO z delavnico v kleti, parcela 570 m2, dve garaži ločeno za 31.0 mio SIT (330 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 4215 PRODAMO - Kranj - dvostanovanjs-ko HIŠO, primerno tudi za poslovno dejavnost za 21.1 mio SIT (225 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 7593 Prodamo na Bledu visokopritlično podkleteno hišo 9x 11,5 m z delavnico 6x8 m, parcela 1.150 m2 za 19,7 mio SIT (210.000 DEM). K 3 KERN, 221 -353, 222-566 7805 Prodamo MOJSTRANA visokopritlično 20 let staro hišo, parcela 600 m2, cena 25,4 mio SIT (270.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566 7806 PRODAMO: stavbno zemljišče Cerkljanska dobrava 2.500 m2, možno deliti na več parcel, stavbno zemljišče 1832 m2 v PODLJUBELJU za 8,9 mio SIT (95.000 DEM), stavbno zemljišče 500 m2 pod ŠMARNO GORO za 8,9 mio SIT (95.000 DEM), v okolici Tržiča zazidljivo parcelo 2.400 m2. K3 KERN, 221-353, 222-566 in fax:221-785 8198 NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d. kranj,bleiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, 1ax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh. Prodamo BOHINJSKA BISTRICA -40 let stara HIŠA na parceli 800 m2 za 13,1 mio SIT (140 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©222-566, 221-353 in fax 221-785 9735 Prodamo : KRANJ - v smeri PUNGARTA pritličje hiše 118 m2, mansarda 95m2 in kletni prostor 50 m2, primerno za poslovno dej. za 24,0 mio SIT (260.000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566, fax:221-785 10546 Prodamo : DOMŽALE - atrijsko hišo v gradnji (1. plošča) na parceli 1.050 m2 za 13,1 moi SIT (140.000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221 -353, 222-566. fax:221-785 10547 MLFAN Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260 HIŠE PRODAMO PREDDVOR novejšo dvostanovanjsko hišo na parceli cca 1400 m2, KRANJ v mirnem okolju manjšo visokopritlično hišo z vrtom, 16 mio SIT, KRANJ Mlaka dvostanovanjsko vrstno hišo na parceli 400 m2, 25,4 mio SIT, KRANJ Naklo poslovno stanovanjska hiša (16x9 m2) na parceli 1790 m2, ločen objekt z garažami in dvosobnim stanovanjem,. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11453 KRANJ Center mestno jedro poslovno stanovanjska hiša in manjši trgovski lokal z dovoljenji za dozidavo, 23 mio SIT. KRANJ CENTER mestno jedro večjo poslovno stan. vilo z garažami in parkirišči,93 mio SIT, ŠKOFJA LOKA Podlubnik eno-nadstropno vrstno na parceli 340 m2, 30,7 mio SIT, DUPLJE novejšo večjo hišo ob zelenm pasu, (3x120 m2) na parceli 550 m2, 28 mio SIT, BLED okolica večjo hišo z vrtom, 250 m2 bivalne površine, primerne za turizem, 31,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11454 BLED novejšo hišo brez vrta + poslovni prostori, 51 mio SIT, KRANJSKA GORA samostojno hišo z zelenico in lepim razgledom, možna preureditev v več apartmajev, 32 mio SIT, MOJSTRANA Dovje enodružinska hišica z vrtom in lepim razgledom, 15 mio SIT, BEGUNJE hiša v izgradnji (temelji) na lepi mirni lokaciji, 10,5 mio SIT, Lesce hiša v izgradnji (I. plošča) na parceli cca 1500 m2, 10 mio SIT, možen dokup parcele, LESCE nova hiša (delno nedokončana) 10 x9 m na parceli 420 m2, 27,5 mio SIT, RADOVLJICA dvostano-vanjska hiša z manjšo zelenico in parkirnimi prostori, primerna za poslovno dejavnost, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 11455 mmf NEPREMIČNINE ASGARD C. M. Tita 86, 4270 Jesenice tel..064 863 312 tel. in fax:064 863 292 VODICE dvostanovanjska hiša + 2 garaži na parceli cca 900 m2, 47 mio SIT, SP. Gorje pri Bledu starejšo hišo na parceli 946 m2 ob gozdu, cca 9,5 mio SIT, BOHINJ Jereka, pritlično hišo z vrtom in lepim razgledom, 14 mio SIT, BOHINJSKA BISTRICA v mirnem okolju pritlično hišico primerno za vikend, cca 13 mio SIT, PREDOSLJE hišo v izgradnji z delavnico na parceli 500 m2, LJUBLJANA Dravlje nadstandardno atrijsko hišo, 340 m2 bivalne površine + atrij. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 11456 PRODAMO: v bližini Kranja ZAZIDLJIVO PARCELO 1200 m2 na sončni legi. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 12773 GOZD MARTULJEK: parcelo 200 m2, na njej stoji senik, cena 1,9 mio SIT (20.000 DENM). © K3 KERN d.o.o. 221-353, 222-566 in fax 221- 785 12774 OPRAVIČILO V petkovi številki Gorenjskega glasa z dne 3. 7. 1998 se je prikradel tiskarski škrat. V prilogi pod naslovom Iskra v tretje tisočletje je pri Iskri SSD pomotoma napisano ISO 90002. Certifikat kakovosti ima seveda številko ISO 9002. Za napako se opravičujemo! PARCELE PRODAMO GRADBENE RADOVLJICA 3 zazidljive parcele po 700 m2 z lok. dok., CERKLJE okolica cca 600 m2 ob zelenem pasu, 7500 SIT/m2, HRAŠE sončno parcelo z lok. dokumentacijo, 7400 SIT/m2, BRITOF lepo parcelo ob cesti, cca 700 m2 z lok. dok., ŠENTURŠKA GORA, APNO, SVLENART več zazidljivih vikend parcel po ugodnih cenah, MAČE pri Preddvoru zaz. parcelo ob gozdu, cca 400 m2, KRANJ okolica 8 km proti LJ, 800 m2, 7400 SIT/m2,KRANJ okolica na robu vasi zaz. parcelo 1000m2 ali več.DOM NEPREMIČNINE,22-33-00,0609/650-123 11458 PARCELE KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce, PARCELE KUPIMO Gorenjska kupimo manjšo vikend parcelo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11459 Prodamo Radovljica : na odlični lokaciji hišo na parceli 1.100 m2, cena 26.0 mio SIT (280.000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax:221-785 11504 Prodamo Kranjska gora - novo vrstno hišo. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax:221-785 11505 Prodamo -Podbrezje - starejšo hišo primerno za nadomestno gradnjo, parcela 800 m2 cena in ostale inf. na agenciji. K3 KERN d.o.o ©221-353, 222-566 in fax:221-785 11506 SLATM ELEKTRONIK d.o.o. 1280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUF t i ihl./fAx:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVIDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM, Prodamo- zazidljivo parcelo 550 m2 v Šmartnem pod Šmarno goro, cena 8,8 mio SIT (95.000 DEM). K3 KERN d.o.o, ©221-353, 222-566 in fax 221-785 12009 GORENJSKA KUPIMO za znanega kupca hišo (150-200 m2 stanovanjske površine, 500 m2 parcele) do 24 mio SIT, GORENJSKA KUPIMO zazidljive parcele različnih velikosti. VVILFAN Nepremičnine, 360- 270 12165 PRODAMO PODJELJE nad Bohinjem, parcela 730 m2 z vso dokumentacijo in načrtom za vikend ali hišo, sončna lega, lep razgled. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 12166 POSESTI KRANJ Stražišče prodamo dvostanovanjsko hišo z večjimi garažami in manjšo delavnico, na parceli 580 m2, cca 30 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123,221-673 12276 PARCELE PRODAMO KRIŽE okoljca lepo zaz. parcelo cca 2000 m2, elek. , voda v bližini. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221- 673 12277 V KRANJU NA ODLIČNI LOKACIJI OB PROMETNICI PRODAMO POSLOVNO STAVBO V CELOTI PRENOVLJENO POVRŠINE 210 m2 PARCELA JE VELIKA 200 m2. CENA 33 mio SIT (350.000 DEM). VVILFAN Nepremičnine, 360-270 12586 Prodamo Kranj Stražišče popolnoma obnovljeno HIŠO vel. 8.50 x 8.50 m2, parcela - 400 m2, cena 21.0 mio SIT (225.000 DEM). K 3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 Prodamo - Štiška vas pod Krvavcem, staro kmečko HIŠO z možnostjo nadomestne gradnje, parcela 3.5 ha, z lepim razgledom in dostopom po asfaltu, cena 14,4 mio SIT (154 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 8851 Prodamo STRAŽIŠČE -novejšo hišo s prizidano garažo, percela 500 m2, lokacijsko primerna za poslovno dejavnost. K3 KERN d.o.o., ©222-566, 221 -353 in fax 221-785 9734 HIŠE KUPIMO KRANJ z okolico takoj kupimo vrstno hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11457 PIA Nudimo vam: NEPREMIČNINE Tacenska 95,1000 Ljubljana, tel./fax: 061 152 25 05 • vse storitve pri prodaji, najemu, oddaji in nakupu vseh vrst nepremičnin • sestavo pogodb in zemljiško-knjiinih predlogov • izdelavo lokacijske dokumentcije • 3D projektiranje vseh vrst objektov • svetovanje pri opremi stanovanja ali lokala • gradnje • športni marketing Za vse te in druge informacije nas lahko pokličete vsak delovni dan od 9.00.do 18.00 ure, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00 ure na telefonske številke v: Ljubljani, Tacenska 95, tel.: 061/152 22 74, 152 2284; Kranjski Gori, inf. pisarna, tel.: 064/883-637; škofji Loki, Kapucinski trg 7, tel./fax: 064/622-318; Radovljici, Gorenjska c. 25, tel.: 064/212-719, 0609/614-133; Kranju, Koroška c. 45, tel./fax: 064/212-719, 212-832, 0609/614-133; Tržiču, Trg svobode 19, tel.: 064/561-109, 0609/614-133; Jesenicah, Titova 53/B, tel.: 064/863-145, 041/722-632 V HASI TRGOVINI VAM NUDIMO: ' NAJNOVEJŠI PROGRAM ■TALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG (sfenske, stropne, fafnc) ZAKLJUČNE LETVE * SWBN0 POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX DO 20JULIJA IVERICE GLIN NAZARJE 10% CENEJE! Delovni čas od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure Mirka Vadnova 9. 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512 LESEC ugodno prodamo novogradnjo do I. ploščce (9,5 x11,5 m) na parceli 1500 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221-673 12796 HIŠE PRODAMO KRANJ Primskovo dvostanovanjsko visoko priti, hišo -dvojček z vrtom (20 let), 23,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 13639 JESENICE - starejša hiša 300 m2, 100 m2 parcele, potrebna adaptacije, PLANINA POD GOLICO - zidan vikend 94 m2, parcela 743 m,2, lep razgled na Julijce, HRUŠICA- 1/2 hiše z garažo, 60 m2 bivalne površine, KR GORA - center 1/2 hiše z dvema garažama, parcela cca 520 m2, 90 m2 biv. površine, lep vrt, lep razgled, RATEČE - dvostanov. hiša 187 m2, parcela 400m2, cena 10.300 SIT, PODKOREN 2/3 hiše, 140 m2, zidana garaža, 12 m2, CK, stara 30 let. ASGARD Q 863-312, 673-048 13714 BL. DOBRAVA - 2164 m2 zazidljive parcele za 5.360.000 SIT, JES. KOR.BELA- 677 m2 parcele z obstoječim objektom za nadomestno gradnjo, kom. urejena za 3.290.000 SIT, BREZOVICA pri Podnartu -zazidljiva 1200 m2 ali 2 x 600 m2, 4.700 SIT/m2, RATEČE - 2000 m2 ali 2 x 1000 m2, kom. neurejena, v postopku zazidalnega načrta, lep pogled na dolino Tamar, DOVJE -zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, 1036 m2, kom. urejena, DOVJE - KAMNE: zazidlijva, 780 m2 za 6.110.000 SIT. ASGARD ©863-312, 041/673-048_istis JULIJA in AVGUSTA oddam HIŠO na Komatih. Informacije na ©00-385-22-434-500, Bijelič 13843 POSESTI - Poljane prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO 1330 m2 z vso gradbeno dokumentacijo, Žiri - okolica, prodamo bivalni VIKEND na parceli 1000 m2, opremljen, Sveti Duh prodamo zgornjo polovico HIŠE, 122 m2, vrta 400 m2. PIA NEPREMIČNINE, Šk. Loka ©622-318,623-117 14025 PRODAMO : v bližini Kranja starejšo kmečko hišo z gosp. poslopjem na parceli 561 m2 in kmet. zemljiščem 1644 m2, skupaj 2205 m2 za 21,0 mio SIT (225.000 DEM). K 3 KERN, 221- 353, 222-566 in fax:221-785 14038 PRODAMO : KRANJ - 3 km iz Kranja prodamo pritličje hiše v izmeri 62 m2 in klet 20 m2 za 9,0 mio SIT (95.000 DEM), k hiši spada več vrta s sadovnjakom. K 3 KERN d.o.o. 221-353, 222-566 in fax:221-785 14039 Prodamo v bližini KRANJA -podkletno visko pritlično hišo, 9,80 x 11,80 m staro 10 let, na parceli 600 m2, cena je 35,0 mio SIT (370.000 DEM), k 3 KERN d.o.o ©221-353, 222- 566 in fax:221-785 14114 Kupim cca. 300 m2 ZEMLJIŠČA, z možnostjo postavitve lesene BRUNARICE, v okolici Kranja, Golnika ipd. Samo resne ponudbe na ©563-626_ 14139 TRENTA - 2 km od koče pri izviru Soče, v smeri Bavškega Grintovca prodamo staro kmečko hišo, velikosti 6 x 8 m. Hiša je potrebna temeljite obnove v skladu z naravovarstvenimi predpisi, potem pa bo zagotavljala idilične počitnice v osrčju narodnega parka. Dostop je mogoč z avtom po makadamski poti do nekaj sto metrov bližine. Cena hiše je 2,9 mio SIT (30 000 DEM). SVET NEPREMIČ-NINE330 112. BLED IN BLIŽNJA OKOLICA prodamo več stanovanj, različnih velikosti, različnih lokacij in različnih cenovnih razredov. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009,362-866 mobitel: 0609/ 653-790 LESCE:prodamo enosobno stanovanje v izmeri 33 m2, na zelo lepi in mirni lokaciji. Cena: po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009,362-866 mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA in okolica: Prodamo več stanovanj, različnih velikosti. GS 5 STANIČ k.d.. tel./fax: 064/715-009,362-866 mobitel: 0609/653-790 JESENICE-PLAVž-JAVORNIK prodamo več stanovanj, različnih velikosti, cene so zelo ugodne. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009,362-866 mobitel: 0609/653-790 KRANJ IN OKOLICA: GARSONJERE, ENO- DVO-TRO SOBNA STANOVANJA prodamo. Informacijo dobite: GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790 TRŽIČ-PRISTAVA: Prodamo trisobno meščansko stanovanje v stanovanjski hiši, I. nadstropje, v izmeri 84 m2, na izredno sončni legi, telefon. Cena 8,134.500,00 SIT. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790 GOZD MARTULJEK prodamo novejšo enodružinsko hišo v dveh etažah, ZELO UGODNO ! POSING 064 863 150 KRANJ DRULOVKA prodamo 8 let staro vrstno hišo, z vsemi priključki, kompletno izdelana, za 26.230.000 SIT ( 280.000 DEM ). POSING 064 224 210 MEDVODE - PIRNIČE prodamo starejšo enodružinsko hišo, velikost 8x8 m, parcela 350 m2, takoj vseljiva, za 12.220.000 SIT ( 130.000 DEM ). POSING 064 222 076 HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO, NA PODROČJU KRANJA, ŠKOFJA LOKE ALI MEDVOD KUPIMO TAKOJ ZA GOTOVINO ! TEL.: 064 22 72 02 KOČNA-POLJANE: Prodamo samostojno stanovanjsko hišo, enonad-stropno, v izmeri 11x8 m2, pripadajoča parcela cca: 2678 m2, na zelo ugodni, ravni sončni legi, telefon, takoj vseljiva. Cena: 19.000.000,00 sit. GS 5 STANIČ k.d. tel./fax.: 064/715-009,362-866 mobitel: 0609/653-790 JAVORNIŠKI ROVT: Prodamo dvoe-tažni vikend, opremljen, alpski stil, 40 m2, parcela 375 m2, takoj vseljiv. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d. tel./fax.: 064/715 009,362-866 mobitel: 0609/653-790 BLED-in bližnja okolica, izredno lepe lokacije, prodamo več stanovanjskih hiš različnih velikosti, različnih namembnosti in cenovnih razredov. Možnost ugodnih plačilnih pogojev. Informacije izključno v naši agenciji. GS 5 STANIČ k.d. tel.Aax.: 064/715-009, 362-866 mobitel: 0609/653-790 BEGUNJE-OKOLICA: Prodamo poslovne prostore, primerne za proizvodnjo dejavnost, v izmeri 2x486 m2, v dveh etažah, možnost odkupa enega dela, dvorišče cca 340 m2, Cena zelo ugodna. GS 5 STANIČ k.d. tel./fax.: 064/715-009,362-867, mobitel: 0609/653-790 RADOVLJICA: Prodamo stanovanjsko hišo v izmeri 87,55 m2, 725 m2 pripadajoče parcele, na idealni sončni legi, opremljeno, balkon vsi priključki. Cena: 21.583.720,00 sit. GS 5 STANIČ k.d. tel./fax.: 064/715-009,362-866 mobitel: 0609/653-790 TRŽIČ- CENTER: Prodamo poslovni prostor, pritličje, v izmeri 270 m2, lega izredno ugodna. Cena in iforma-cije v naši pisarni. GS 5 STANIČ k.d. tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790 KRANJ-OKOLICA: Prodamo zelo urejen velik stanovanjski gostinski objekt, v treh etažah, pokrit letni vrt, 2000 m2 pripadajočega zemljišča. Informacije dobite izključno v naši pisarni. GS 5 STANIČ k.d. tel.: 064/ 362-867, mobitel: 0609/653-790 ŠENČUR- prodamo novo večjo poslovno stanovanjsko hišo, na lepi lokaciji, primerno za kakšno poslovno dejavnost. Cena: zelo ugodna. GS 5 STANIČ k.d. tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790_ KRANJ-BLIŽNJA OKOLICA prodamo več stanovanjskih hiš, na različnih in ugodnih lokacijah, različnih velikosti, različnih namembnosti in ugodnimi cenami. GS 5 STANIČ k.d. tel.: 064/ 362-867, mobitel: 0609/653-790 GORENJSKA: Za naše stranke in za naše potrebe kupimo več stanovanjskih hiš (za nadomestno gradnjo s pripadajočo parcelo, nedograjene, nove, starejše, poslovno-stano-vanjske). GS 5 STANIČ k.d. PE KRANJ tel.: 064/362-867, PE RADOVLJICA tel./fax.: 064/715-009, mobitel: 0609/653-790 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ - 1 ss 39 m2 na Planini v 3. nadstropju na Planini, za 7.0 mio SIT (76.000 DEM), 3 SS 62.70 m2 v 1. nads. na Zlatem polju za 8.4 mio SIT (90.000 DEM). K3 KERN , 221 -353, 222-566, FAX 221 -785 439 Prodamo Kranj na Planini novejši blok v 2. nadst. 2,5 ss 77 m2, cena po dogovoru, KRANJ 2,5 ss 75 m2 na Planini v 2. nads. v nizkem bloku za 11,9 mio SIT (127.000 DEM). K3 221-353, 222-566 in fax 221-785 442 PRODAMO KRANJ: 3 ss 83 m2, na Planini v 11. nadstr. za 11.8 mio SIT (126 000 DEM), pri vodovodnem stolpu 3.5 SS v mansardi prodamo za 9,2 mio SIT (98.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566 in fax:221- 785 446 Prodamo: Kranj prenovljeno 3 SS 89 m2 v 3. nads. za 14,0 mio SIT (150.000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 447 Oddamo stanovanja: KRANJ - 4 ss v Kranju v bloku, gornji del hiše v Zapužah za 47.000 SIT, Kranj -stanovanje 90 m2 v hiši za 47.000 SIT in vrstno hišo za 56.400 SIT drugič BLED - novejšo hišo s CK in telefonom za 141.000 SIT. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 629 Prodamo Kranj: 3 ss 78 m2 na Planini v 8. nadstropju za 10,8 mio SIT (115.000 DEM ), 1 ss 50 m2 n 1. nads. menjamo za 2 SS z doplačilom. K3 KERN d.o.o. ©221-353222-566 in fax 221-785 1667 PIZZERIJA iO)ia3JW( NAGRAJUJETA: 30 x kavalir=maiica PIZZERIjE KAV&UR 20xtoalr=milW Prodamo v bližini Bohinja mansard-no STANOVANJE, 60 m2, za 6.5 mio SIT (70 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 2040 Prodamo : Kranj - 2.5 SS 63 m2 na Kebetovi ulici, je obnovljeno in v pritličju z etažno centralno za 9,8 mio SIT (105.000 DEM), KRANJ - na MLAKARJEVI 3 SS 74 m2 v 1. nads. s CK za 13,0 mio SIT (140.000 DEM) . K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566, fax:221-785 10387 KRANJ PLANINA I garsonjera, 23 m2/li, CK, tel. 4,9 mio SIT, LESCE 1 ss novejše 53 m2 + 8 m2, vsi priklj., opremljeno, lepo, 8,9 mio SIT, KRANJ Planina III 1 ss, 43,5 m2/V, vsi priključki, zastkl. balkon, predel, v 1,5 ss, lepo, 8,0 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. 1,5 ss, 40,90 m/l, CK, balk. lepo, 8,0 mlo SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650- 123 11445 KRANJ Planina I 2 ss, 63,30 m2/ll, vsi priklj., 9,8 mio SIT, RADOVLJICA 2 ss 50 I712/IV balk. CK, opremljeno, 8,5mio SIT, KRANJ Planina 2 ss, 56 m2/pr., vsi priklj. balkon, novejše, 13,3 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss, 60 m2/VI, vsi priklj. zastkl. balkon, 9,4 mio SIT, KRANJ Planina III, 2,5 ss, 75,3 m2/V, vsi priklj., balkon, 11,6 mio SIT, KRANJPlanina III 2,5 ss, 75 m2/ll, vsi priključki, balkon, 12,6 mio SIT, KRANJ bližina vatob. postaje 2,5 ss, cca 60 m2/VIII, park.prostor, balkon, 10 mio SIT, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11446 KRANJ STRUŽEVO 58 m2 v hiši, garaža, vrt, terasa, 8,4 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp, 3 ss, 74n m2/lll, balkon, 10,2 mio SIT, KRANJ Valjavčeva ul., 3 ss/lll, 73,80 m2, obnovljeno, CK plin, 11,6 mio SIT, KRANJ PLANINA II, 2 ss + 2kab., 95,41 m2/pr., 2 x atrij, vsi priključki, 14,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_11450 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico nujno najamemo 1 ss ali 2 ss za podjetnika (2 osebi). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 11452 Iščem mlajšo UPOKOJENKO za sostanovalko v moji hiši v Prebačevem pri Kranju. Ostalo po dogovoru. ©331-696 14019 Prodamo : Kranj - 2 SS 66 m2 na Planini v 2. nadstropju na Planini za 10,2 mio SIT (108.000 DEM), 2 SS 55 m2 na Planini v 5. nads. za 8,4 mio SIT (90.000 DEM) 2 SS 63 m2 na Planini v 2. nads. za 10,0 mio SIT (98.000 DEM). K 3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax:221-785 11503 KRANJ NAJAMEMO GARSONJERE, enosobna in dvosobna stanovanja. VVILFAN Nepremičnine 360-270 mw STANOVANJA PRODAMO: KRANJ Zlato polje novo 3 ss, 86,34 m2/l + 5 m2 kleti, vsi priključki, balkon, 1,8 mio SIT, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123,221-673 12274 STANOVANJA ODDAMO KRANJ Center 2 ss meščansko z vsemi priključki/l, delno opremljeno, parkirišče, 60.000 SIT/mes, letno predplačilo, KRANJ STRAŽIŠČE, 1 ss v hiši / I. , cca 45 m2, opremljeno, 37400 SIT/ mes, ŠKOFJA LOKA 2 ss, 60 m2, opremljeno, 56.000SIT/mes, poli. predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221-673 12275 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II 33,50 /IV, CK, zast. balkon, ločena kuhinja, 6 mio SIT (66.000 DEM), LJUBLJANA Koseze 1,5 ss/l., terasasti bloki, vri priklj., 14 mio SIT/ 150.000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 221-673, 0609/650- 123 12794 KRANJ takoj kupimo 2 ss manjše stanovanje v pritličju - Vodovodni stolp, Zlato polje, Šorlijevo naselje. Center. DOM NEPREMIČNINE 22- 33-00,221-673,0609/650-123 12795 KRANJ takoj kupimo 2 ss manjše stanovanje v pritličju- Vodovodni stolp, Zlato polje, Šorlijevo nas. Center. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,0609/650-123 13199 PRODAMO- KRANJ manasardno stanovanje s CK na olje in vrtom za II, 3 mio SIT (120.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566 in fax:221- 785 13217 GOZD MARTULJEK - v novem objektu prodamo počitniški apartman 35 m2 s teraso 18 m2 in parkirnim prostorom. Inf. na K3 KERN 221-353, 222-566 in fax:221- 785 13218 PRODAMO KRANJ Planina, 2 ss, 60 m2, lepo vzdrževano, CK, KTV, telefon, lep razgled, Planina, 2 ss s kabinetom, 55 m2, prenovljeno, CK, telefon, Primskovo, 2 ss, 58 m2, takoj vseljivo, 6,1 mio SIT, Valjavčeva, 3ss, 69 m2, CK, telefon, 9,2 mio SIT. VVILFAN Nepremičnine 360-270 13266 RADOVLJICA - 1 SS 37 m2, HRUŠICA - 3 SS, 64 m2 v manjšem bloku, JESENICE- 2 SS, 60 m2, 3 SS, 72 m2 v stolpnici, balkon, KR. GORA - oddamo v najem 2 x 3SS + 2 SS, KR. GORA- prodamo 2 x 3 S. ST. v bloku za 17.860 SIT, JESENICE -oddamo 2 S.ST + 3 S.ST, BLED -oddamo 2 ss stanovanje v vili ob jezeru, JESENICE - prodamo 3 S.ST, 66.18 m2, za 6.100.000 SIT, RADOVLJICA - prodamo 2.5 S.ST, v bloku, 54.5 m2, CK, balkon, telefon, KR. GORA 2 ss stanovanje, 54 m2, CK, 1. nadstr., za 10.600.000 SIT, KRANJ Hrastje, 2 ss stanovanje v bloku, CK, 45 m2, atrijsko, JESENICE - Tomšičeva 1 ss stanovanje, v hiši - svoj vhod, 40 m2, tel., sadovnjak, 150 m2, KTV za 3.200.000 SIT -ugodno! ASGARD ©863-312, 041/ 673-048 13716 NAJAMEM 3 ss STANOVANJE, bivalni vikend ali manjšo hišo na področju Kranja ali bližnje okolice, za daljšo dobo. ©226-459, 041/746- 398 13865 STANOVANJA - Šk. Loka; Spodnji trg prodamo 3 ss stanovanje, 113 m2, ugodno! Gorenja Vas prodamo 2 ss stanovanje, 56.25 m2, 1/4 nadstr., Šk. loka - mestni trg prodamo 3 ss mansardno, cena 9.900.000 SIT, Železniki prodamo 3 ss STANOVANJE, 70.65 m2, 3/5 nad., Škofja Loka - Frankovo naselje, prodamo 2 ss stanovanje, 50.37 m2, cena 6.550.000 SIT PIA NEPREMIČNINE, Šk. Loka ©622-318, 623-117 14024 BLED : prodamo 1 garsonjero v alpskih blokih v 4. nadstropju z balkonom, CK, telefon, prenovljeno. K 3 KERN, 221-353, 222-566 in fax:221-785 14041 UPOKOJENKA najemem za dlje časa 1 ss stanovanje ali GARSONJERO v Kamniku. Zaželjena CK, tel. Najemnina do 40 000 SIT. ©061/ 841-812, popoldan 14067 3 S STANOVANJE, v privat hiši, skupni vhod, cca 80 m2, cena po dogovoru, primerno je tudi za vikend, prodam ali zamenjam za 1 SS na Bledu ali Radovljici. ©720-223 14077 ODDAMO Kranj - Zlato Polje; 2 ss, opremljeno, cca. 50 m2, cena 47.000 SIT (500 DEM), predplačilo, PLANINA garsonjera, 30 m2, neopremljena, ZLATO POLJE 2 ss, 60 m2. neopremljeno. VVILFAN NEPREMIČNINE ©360-270 14096 Prodam 1 ss STANOVANJE na Planini I, vseljivo po dogovoru. ©327-454 14098 V Kranju oddam v najem STANOVANJE, 90 m2, v stan. hiši, za 1 leto, z 12 mesečnim predplačilom. Pokličete lahko vsak dan od 9 - 16h. ©312-725 14118 Oddam opremljeno SOBO, v hiši, mlajšemu moškemu. ©312-57414126 Oddam opremljeno SOBO v hiši, prednost moški. ©323-963 od 19 - 21. ure 14156 JESENICE prodamo lepo trosobno stanovanje, 62 m2, komfortno, nizek blok, 7.050.000 SIT ( 75.000 DEM ). IŽ i POSING 064 863 977 LESCE enosobno stanovanje prodamo, 33 m2, komfortno, opremljeno, 6.580.000 SIT ( 70.000 DEM ). POSING 064 863 150 JAVORNIK prodamo dvosobno stanovanje, 62 m2,1, nad., takoj vseljivo, 6.000.000 SIT ( 65.000 DEM ). POSING 064 863 150_ JESENICE, RADOVLJICA, OKOLICA TAKOJ KUPIMO ENO AU DVOSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO ! TEL: 064 86 39 77 KRANJ PLANINA II enosobno stanovanje, 40 m2, balkon, III. nad., CK, vseljivo takoj, cena po dogovoru. POSING 064 222 076 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo enosobno stanovanje 37 m2, vsi priključki, V. nadstr., cena po dogovoru. POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA II prodamo večje enosobno stanovanje, 52,50 m2, atrij, vsi priključki, cena po dogo-voru. POSING 064 224 210_ KRANJ HRASTJE prodamo novo dvosobno stanovanje, samostojen vhod, takoj vseljivo, cena po dogovoru. POSING 064 222 076 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE prodamo novejše, dvosobno stanovanje, 57,50 m2, velik balkon, zelo lepo, cena po dogovoru. POSING 064 224 210 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 52 m2, zastekljen balkon, nižje nadstropje, CK, KTV, cena po dogovoru. POSING 064 222 076 KRANJ DRULOVKA prodamo trosobno stanovanje ( 2 + 1 ), 85 m2, balkon, komfortno, takoj vseljivo, cena po dogovoru. POSING 064 224 210 MEDOVDE prodamo trosobno stanovanje, 66,38 m2, priti., vsi priključki, cena po dogovoru. POSING 064 222 076 TROSOBNO STANOVANJE V ŠKOFJI LOKI NA PARTIZANSKI NUJNO IŠČEMO ZA ZNANEGA KUPCA Z GOTOVINO !TEL: 064 22 72 02 KRANJ, Planina I prodamo 60 m2 veliko dvosobno stanovanje, vzdrževano, v 6.nadstropju, Z razgledom na polje in mirno okolico. Cena: 9,4 mio SIT (100.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Zlato polje - prodamo enosobno stanovanje velikosti 37 m2, v visokem pritličju nizkega bloka, z razgledom proti JZ, vseljivo takoj. Cena je 6,7 mio SIT (71.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Planina II prodamo 66 m2 veliko dvosobno stanovanje v drugem nadstropju visokega bloka, obrnjeno na vzhod, vseljivo pa konec avgusta. Cena je 10,1 mio SIT (108.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Planina II prodamo 49,5 m2 veliko, lepo vzdrževano enosobno stanovanje v sedmem nadstropju. Z balkona je lep razgled na okoliška polja in hribe. Stanovanje bo vseljivo avgusta. Cena je 7.8 mio SIT (83.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112._ KRANJ, Mlakarjeva ulica - prodamo 74 m2 veliko, popolnoma prenovljeno trisobno stanovanje v prvem nadstropju nizkega bloka, s pogledom na teniška igrišča. Cena stanovanja je 13,1 mio SIT (140.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Šorlijeva ulica prodamo prenovljeno, 41 m2 veliko enosobno stanovanje v pritličju, na mirni lokaciji, obrnjeno proti zahodu. Cena je 7,5 mio SIT (80.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje -prodamo 54 m2 veliko enosobno stanovanje v 2. nadstropju nizkega bloka, na mirni lokaciji, s pogledom proti vzhodu. Stanovanje ima veliko kuhinjo. Cena je 7,1 mio SIT (76.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. ŠKOFJA LOKA, Kamnitnik naprodaj je veliko, komfortno stanovanje, ki ga sestavljajo štiri sobe, dve kopalnici, kuhinja, shramba in klet. Iz balkona ima neposreden dostop na lastno zelenico. Stanovanje leži na sončni strani in na 103 m2 površine nudi veliko udobja zahtevni družini. Njegova cena je 18,3 mil SIT (195.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112._ GORENJA VAS - prodamo 38 m2 veliko enosobno mansardno stanovanje z razgledom proti Gorenji vasi, vseljivo po dogovoru. Cena je 5,2 mio SIT (55.000 DEM).SVET NEPREMIČNINE 330 112. PRIREDITVE TRIO vam igra in zagotovi veselo razpoloženje na veselicah, obletnicah in zabavah. ©041/618-775 12371 Narodno - ali samo zaabavni DUO s pevko kvalitetno igra na porokah, obletnicah, veselicah z programom (veliko humorja in igric). Ugodno! ©064/624-341, 061/654-591, zvečer 14016 POSLOVNI STIKI DELNICE skladov in nekaterih podjetij odkupimo za gotovino. ©041/ 719-077 H072 RAZNO PRODAM Vedežujem iz ciganskih in tarot kart. Vse inf. na IZIS s.p., Nataša Petrič, Janka Puclja 1, Kranj ©330-126 •— VABILO na svečanost in srečanje ob 13. spominskem pohodu udeležencev NOB - partizanov, veteranov vojne za Slovenijo, slovenskih častnikov in članov Sever - na Triglav 9., 10. in 11. julija 1998 "SLOVENSKO KULTURNO AKCIJO TRIGLAV '98" POSVEČAMO TRIGLAVU - slovenskemu simbolu, spominu na vzpon treh partizanskih partulj na Triglav 1944, proslavili pa bomo tudi 55-letnico ustanovitve: 7. SNOUB "Franceta Prešerna" in 31. divizije NOV Slovenije Zaključna svačanost in srečanje bo v soboto, 11. julija 1998, ob Šport hotelju na Pokljuki Kulturno-zabavni program bo potekal po naslednjem vrstnem redu: ob 11. uri otvoritev razstave likovnih del VI. Triglavskega slikarsko-kiparskega tabora v Šport hotelu ob 12. uri igra narodno-zabavni ansambel "Alpski kvintet" in Miha Dolžan - citre s pevko Jožico Kališnik ob 13.30 koncert orkestra Slovenske vojske in prihod udeležencev pohoda na prireditveni prostor ob 14. uri začetek slavnostnega dela: • slavnostni govor mag. Alojza KRAPEŽA, ministra za obrambo v vladi Republike Slovenije • Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, dirigent prof. Franc Gornik, na harmoniko spremlja Tone Bukovnik • orkester Slovenske vojske • Miha Dolžan - citre, pevka Jožica Kališnik • recitatorji - gledališki igralci Po slavnostnem delu igra "Alpski kvintet" Voditelj celotnega programa igralec Kondi PIŽORN Hrano in pijačo bodo nudili: Šport hotel v restavraciji in na stojnicah, kmečke žene Koprivnika in Gorjuš, bohinjski sirarji ter ostali gostinski obrati na Pokljuki. Vabljeni vsi, ki ljubite partizansko in narodno pesem in glasbo, gore in naravo. Sprostili se boste ter preživeli lep dan sredi pokljuških gozdov v Triglavskem narodnem parku. Vabijo: Organizacijski komite "Triglav '98", Odbor skupnosti borcev 7. SNOUB Franceta Prešerna, Odbor skupnosti borcev 31. divizije NOV Slovenije TV-VIDEO-AUDIO-HI-Fi ZASTOPSTVO IN PRODAJA fl& pioncer 0Sherwood UGODNA PONUDBA ZA KONEC ŠOLSKEGA LETA NA 6 ČEKOV BREZ OBRESTI 6 X 2.000 SIT PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA S0NY VIDEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064 222-055 BUKOVA in MEŠANA DRVA, prodam in dostavim. ©061/714-909 in 0609/ 618-351_i4ioi CARIOCA EFEKT za diskoteko ARX Radovljica. Inf. na ©0609/637-484 14127_ ;_ Prodam masivno, vrtno HRASTOVO MIZO in DVE KLOPI. ©451-584 14147 SERVIS TV, VIDEO, GLASBENIH STOLPOV IN VIDEO KAMER vseh proizvajalcev. Jože Čujič, Smledniška 80, Kranj, odprto od 9.-12. in od 14.-17. ure, ©324-698 ali na terenu 0609/63-63-60. Pridemo tudi na dom! 8361 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na ©211-418 ali 714-519 9120 IZDELUJEMO PREDELNE in OBODNE STENE, STROPOVE in celotne MANSARDE po sistemu knauf ter MONTAŽA SPUŠČENIH STROPOV. VGRAJUJEMO STREŠNA OKNA in NOTRANJA VRATA. Šuštar Roman S.P. ©064/227-050 10073 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV ter PRALNIH PLOŠČ. ©061/813-642, 041/680-751 11813 IZVAJAMO VSA SLIKOPLESKARS-KA DELA v stanovanjih in na fasadah. Izdelava demit fasad, barvanje oken, vrat in napuščev. ©041/724-143, 22- 11-74 11943 Izposojam ORODJE Hilti za "šte-manje" in vrtanje. ©411 -808 12029 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, TENDE IZDELUJEMO, MONTIRAMO IN SERVISIRAMO. Telefon delavnica Medvode 061/621-700, GSM 041/629-521 12573 SPORT JAHTO SEA RAY 240,1.97, kot nova, 95 del. čas, el. winch, prodam. Ing. mob. 00 385 99-487-999 14149 JAHTO SEASVVIRL, 8 m, I.96, kot nov, 40 del. ur, prodamo za 6.500.000 SIT Inf. na © 00 385 99-487-999 14150 JAHTO SEA RAY 250,1.95, kot nova, el. vvinch, echo, za 4 - 6 oseb, oddam za 250 000 SIT/teden, odhod iz Opatije. Inf. na © 00 385 99-487-999 STORITVE INOX DIMNIKI - imate madeže, rosenje na fasadi ali v stanovanju? Opravljamo VRTANJE, INSTALACIJO DIMNIKOV, tudi novogradenj. Informacije in naročila: INOX ©0609/645- 581 7129 hitro in poceni STROJNI TLAK informacije: Tei.:061/8414*6, Mob.:0609/629-514 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH - brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 041/628-616 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 in 041/691-221 7768 PREVZAMEM GRADBENA DELA: novogradnje, adaptacije, fasade in notranje omete. ©312-419 13713 U0D0U0DN0 ni% INSTALACIJO - POPRAVILA, KOPALNICE (+ZIDAVA+PEČAR), HIŠE. ZAJAMČENA KVALITETA IN GARANCIJA. Rii'i^i^UviAjRMtaisv saopOBn lNE:Tel:06l/811-579,Mob.:0609/B19-615 STROJNI TLAKI -ESTRIHI tel.:0609 6Z5 474 061 81Z 608 Asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkop in odvoz. Prevzem kompletnih zidanih del, novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela ter fasade. Gradbeni ing., d.o.o., Kamnik 061/817-285, GSM 041/643-529 na Primskovem 4000 Kranj, Likozarjeva 1A, teUfax: 0641331-292 odprto od pon. do pet. od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure Vse vrste izletov, najugodnejša prodaja letalskih vozovnic, počitnice in ponudbe ostalih turističnih agencij v letu 1998. Sprejmem vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. ©328-696, 0609/645-348_12858 ZIDARSTVO in FASADERSTVO -delamo vsa zidarska dela hitro, kvalitetno in tudi poceni. ©242-517 13299 BARVANJE NAPUŠČEV, OKEN, VRAT IN OSTALEGA. Izdelava MAN-SARD. VIŠINSKA DELA,s.p.,do 10. ure 881-200, 744-220 13303 VODOVODNE INSTALACIJE, NOVOGRADNJE IN PORAVILA, NUDIMO KOMPLETNO OBNOVO KOPALNIC. ©831-124 13672 Sprejemamo naročila za notranje omete in ostala gradbena dela. ©862-326, vsak dan od 18 - 22h 13721 TV, VIDEO, STOLP, VIDEOKAMERO in ostalo vam popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2 (kino Center), Kranj ©222-004_13772 ELEKTROINŠTALACIJE EPNEZ S.P. izvajam vse vrste elektroinštalacij. ©311-530 in 041/73-59-49 13798 Kvalitetno vam izdelam cinkani SMETNJAK iz debelejše pločevine, jenkole, Prebačevo 32 a ©326-426 13936 _ SEBVIS in POPRAVILA PRALNIH STROJEV. ©332-350_13955 ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, ROLOJI, PVC KRNISE, SESTAVNI in NADOMESTNI DELI ZA ROLETE in ŽALUZIJE - SVETOVANJE, MONTAŽA in SERVISI. ©041/733-709, 557-874 14063 Vsa manjša GRADBENA in KERA-MIČARSKA DELA vam opravimo kvalitetno in po ugodnih cenah! Za vse dodatne informacije ©228-308 14141 VSA ZIDARSKA DELA vam opravimo kvalitetno, hitro in poceni, imamo svoj oder. ©325-594 14160 VOZILA DELI Rabljeni rezervni deli, motorji, menjalniki, karoserije. ©041/697-492, 332-178 13903 NOVO! POSREDNIŠTVO PRI PRODAJI MOTORNIH VOZIL, ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL. AVTOVLEKA, AVTOKLE-PARSTVO AVTO JAKŠA, ©064/ 241-168, GSM 041/730-939 10750 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, I. 91, reg. do 5/99, 5 vrat, siva kov. barva, 98.000 km, servisna knjižica, avtoradio, garažiran, ugodno prodam. ©061/716-221 11742 Prodam SUBARU VIVIO, I. dec. 92. ©326-538 12322 ALFO 33 1.5 TI, I. 87, 1. lastnik, 89.000 km, prodam, a 331 -706 Prodam PEUGEOT 205 GRD I. 87 in TOYOTO COROLLA XL, I. 88, ugodno. ©326-538 12323 HYUNDAI ACCENT 1.8 LSI, 3 vratni, I. 96, 31.000 km, prvi lastnik, servisiran, servisna knjižica, reg. do 10/98, bele barve, lepo ohranjen, prodam. ©061/716-221 13011 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, nov, izredno ugodna cena že od 1.399.000 SIT (14.900 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 Šubelj Domžale 13150 HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, nov, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, avtoradio, izredno ugodna cena 1.999.000 SIT( 21.200 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 Šubelj Domžale 13151 HYUNDAI COUPE 1.6 BASE, nov, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, elek. paket, strešno okno, avtoradio, izredno ugodna cena 2.450.000 SIT (26.060 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. S061/716-221 Šubelj Domžale 13152 HYUNDAI GALLOPER 2.5 tdi, NOV, SERVO VOLAN, CENTRALNO ZAKLEPANJE, elek. paket, ALU PLATIŠČA, avtoradio, merilec temperature, naklona, višinomer, cena 3.619.000 SIT (38.490DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221, Šubelj Domžalei3i53 MITSUBISHI CARISMA 1.6 GLXI, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, elek. stekla, elek. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena 2.812.000 SIT 829.890 DEM). Možna menjava staro za novo. ©061/716-221 Šubelj Domžale 13154 GAVALA.d.o.o. GOLF gotovinski odkup, prodaja in prepis rabljenih vozil ter menjava staro za staro. ©041/673-726,0609/331-542 13420 PRODAJA-ODKUP RABLJENIH VOZIL- KREDITI-PREPSI-MENJAVA. ©323-298, 0609/643-202 13476 Prodam AUDI 80 1,6, letnik 91, 1. reg. 92, klima, elektro paket. ©411-633, popoldan 13873 VOZILA FITNESS CENTER NA BRDU PRI KRANJU Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 Zelo ugodno prodam ALFO 33 1,3 S, I.87. ©332-905 14131 FITNESS jNTKID'S (otroška aerobika) !► TELOVADBA ZA NOSEČNICE ^MASAŽA ►SAVNA ►SOLARIJ ER60LINE S 27.6. POLETNI DELOVNI CAS pon. - pet.: 9. -13. in 17. - 22.30 sob., ned. in prazniki: 17. - 21. mMil KABELSKA TV L/L, KAMNIK - DOMŽALE UUUJVVtJLJ Maistrova 16, Kamnik *CArTI/ telefon: 061/817-313 O&lAŠIMfE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI POSTE! Prodam R CLIO 1,4 bele barve, 1.93, lepo ohranjen, ugodno! ©311-205, 685-477 13968 Prodam MERCEDES 190 E, metalne barve, 1.87, lepo ohranjen, ugodno! ©311-205,685-477 13969 RENAULT MEGANE 1,6 RN e, prva registracija 2/97, 28 700 km, kov. modre barve, 5 V, reg. celo leto, servo volan, avtoradio + CD, centr. dalj. zakl., garažiran, zelo ugodno prodam. ©041/644-991, Jernej 13973 Prodam FIAT UNO 1.0, črne barve, 1.94, 57 000 km, reg. do 5/99, dobro ohranjen, radio, zvočniki, cena po dogovoru. ©832-851 14053 Prodam LADO NIVO 1600,1.93, cena 450.000 SIT Vrbnje 40, Radovljica 14073 FIAT TEMPRA 1,6 i, 1.91, bele barve, strešno okno, servo volan, lita platišča, zelo lepo ohranjen. HYUNDAI JESENICE ©863-430_14084 JUGO 55, 1.89, lepo ohranjen, lita platišča, redno servisiran. HYUNDAI JESENICE ©863-430_i4085 FIAT CROMA 2.0 IE, 1.93, reg. do 2/ 99, sivo metalna barva,, oprema -servo volan, ABS, CZ z daljincem, avtoalarm, el. paket, lita platišča. HYUNDAI JESENICE ©863-430 14086 CITROEN BX, 1.88, reg. 12 mesecev, ugodno prodamo. HYUNDAI JESENICE ©863-430 14087 VOLVO 240 GL, 1.85, reg. 12 mesecev, ugodno prodamo. HYUN-DAI JESENICE ©863-430 14088 HYUNDAI ACCENT že od 1.399.000 SIT. Možnost staro za novo, leasing, kredit že od 2.5 %. HYUNDAI JESENICE ©863-430 14089 HYUNDAI LANTRA že od 1.999.000 SIT. Možnost staro za novo, leasing, kredit že od 2.5 %. HYUNDAI JESENICE ©863-430 14090 HYUNDAI LANTRA VVAGON 1,8 GLSi, že od 2.250.000 SIT, možnost staro za novo, leasing, kredit že od 2.5 %. HYUNDAI JESENICE ©863- 430 14091 HYUNDAI COUPE že od 2.450.000 SIT, možnost staro za novo, leasing, kredit že od 2.5 %. HYUNDAI JESENICE ©863-430 14092 ^fl C| biatov Pta ■b*—.i Tcl,'U;0< NThR ■ C"l Bratov Praprotnic 10, NAKLO ■■L—J Tel./fax:064/47 ! -035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV¥MOHROEF HYUNDAI SONATA 1,8 GLSi že od 2.399.000 SIT. Možnost staro za novo, leasing, kredit že od 2.5 % HYUNDAI JESENICE ©863-430 14093 GOLF cabrio 1,8, I.96/5, 38 000 km, prodam. ©491-330 14094 FORD MONDEO 1,8 CLX, I.94, 5 V, klima, ABS, AIR BAG, metalne barve, ugodno prodam. ©801-908 14103 UGODNO PRODAMO: MEGANE SCENIC 1,6 RT, nov, cena cca. 2.860.000 SIT, TRAFIC FURGON, I.87, R 11, I.86, CLIO 1,4 RT, 5 V, I.94, LAGUNA 1,8 RT, I.95, HYUNDAI PONY 1,3 letnik 90, GOLF I11,3 i, 3 V, I.92, MAZDA 323 i karavan, I.93. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Informacije na ©064/428-0011 ali 428-0012 RENAULT PREŠA Cerklje 14111 BMW 316,1.86/87, reg. 1/99, modre barve, ohranjen, cena 500.000 SIT. ©041/682-216 14115 JETTA 1.6, 1.87, dobro ohran-jen.garažiran, prodam. ©401-008 14119 BMW 315, I.83, lepo ohranjen, črn, prodam za 150 000 SIT. ©736-686 14122 Prodanm R 4 GTL, I.88, reg. do 7/99. ©451-035 14124 GOLF GTI, 1.8, I.87, temno sive metalik barve, z dodatno opremo, prodam. ©460-027 14125 Prodam R 4 GTL, 1.12/89, reg. do 26.12.98, cena 195 000 SIT. ©733-665 14131 Prodam GOLF, I.86, diesel, reg. do 21.3.99. ©731-255 14134 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 tel.: JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 0609/614-528 KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. R 4 GTL, I.89, svetlo moder, 112 000 km, reg. do 29.6.99, cena 200 000 SIT. ©731-086_14135 JUGO 45,1.88, bele barve, 1. lastnik, 1. barva, ugodno! ©634-889 RONDO TRADE 14142 R 5 FIVE, I.95, 1. lastnik, 35 000 km, odlično ohranjen, ugodno! ©634- 889 14143 SEAT INCA 1,9 D, noa, I.97, CZ, el. stekla, metalne barve, ugodno prodamo. ©634-889 14144 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ZABNICA, SP. BITPUE 22 TEL.: 064/311-965 ŠKODA FAVORIT 135 LX, 1.93, ŠKODA PICK UP 135 L, 1.92. ©634-889 14145 Ugodno prodam R 5 CAMPUS, I.94, bele barve, lepo ohranjen. ©632-891 14154 SUZUKI BALENO 1,6 GLX SEDAN, I.95, MAZDA 626 2.0 GLX, 1.91, FIAT CROMA CHT SX 2.0, I.90, ALFA 33 1.3, 1.91 FORD ESCORT 1,8 CLX, 16 V, I.92, RENAULT 19 1,4 RN, I.95, MITSUBISHI COLT 1,3 GL, 1.90, OPEL KADETT 1,6 LS, I.89, RENAULT 4 GTL, I.89, GOLF JX 1,3 B, 1.86 prodamo ali menjamo za drugo vozilo, možen nakup na kredit. AV-TOHIŠA LUŠINA Šk. Loka ©064/ 652-200 _14155 Prodam GOLF II, JX, I.88, 1. lastnik, garažiran, zelo dobro ohranjen. ©472-146 14161 Prodam GOLFA, I.87, model 88, cena po dogovoru. ©222-114 14162 UNO 1.0 IE, I.96, rdeč, 5 V, 23 000 km, 1. last., 869.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., ©719-118 14170 LIAVADA D.O.O. - AVTOINTEX PRODA VEČ VOZIL: ŠKODA FAVORIT 135 L, 1.91, ŠKODA FORMAN 135 LS, 1.91, HYUNDAI PONY 1,3 L, 1.91, AUDI 80 1,8 I.88, SEAT CORDOBA 1,4 GLX, I.94, IDA ASCONA 1,6 S 8, 1.86, ALFA ROMEO 75 2.0. 1.86 PEUGEOT 405 GR, L.90, R 18 TLJ, L.86, PASSAT GL TD, I.90, GOLF I, I.82,1.86,1.87,1.88, JUGO 55 EX, I.88, JUGO 45 KORAL, I.90, KOMBI: MAZDA e 2200, I.90. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-029 ui64 TIPO 1,7 diesel, I.92, bel, 95 000 km, AR, 742 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o. ©719-118 14167 MEGANE 1,4 RL, I.96, bel, SV, AR, 1. last., 5 V, 1.494.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., ©719-118 14168 MICRA 1.0 16 V, I.95, PASSAT 1,9 TD karavan, I.94, R 19 1,8 RT, I.93, 1. last., R 5 CAMPUS letnik 91, 92, BRAVO 1,6 16 V, SX, I.96, CHAR-ADEA 1.0 I.90, 94, AUDI 80 1,9 TDI, I.93, klima, AUDIA 100 2,5 TDI, I.93, TOLEDO 1,6 I.92, ASTRA 1,6 GT, I.93, SVVIFT 1,3 GLS, I.94, 1. lastnik, MAZDA 626 2.0 i, 4 wd, L.92, 1. LAST, LEGACY 1,8 GL, 1.91, 85 000 km, MARUTI 800, 3 kom., GOLF JX, I.90, 91 KADETT 1,5 TD, I.90, GRAND CHEROKEE 5.2 LTD, I.94. AVTO LESCE d.o.o., ©719-118 14173 ESCORT 1,8 16 V, karavan, I.92, bel, 110 000 km, oprema, 1.089.000 SIT AVTO LESCE d.o.o., ©719-118i4i69 AVTOHIŠA JENKO&&0. CITROEN SERVIS Tel./fax: 064/422-280 PRAPROTNA POLICA 23 4207 CERKLJE d.o.o. Ornega RAČUNALNIŠKA TRGOVINA Staneta Žagarja 32, KRANJ 064/331-610 331/263 SERVIS - PREDELAVE UGODNO - UGODNO - UGODNO UGODNI PLAČILNI POGOJI: - nakup na 10 čekov - nakup na bančni kredit 12 mesecev Na zalogi Imamo tudi: ČRNILA, RIBONI, TOMERJI im EPSON, HP, LEXMARK, STAR In dnin« Omc9" 23%*i* - osnovna plošča EPoX VIA 51 2k - procesor IBM 233 MMX Cyrlx - RAM 32 Mb LongDImm - HDD 2.5 Gb VVeslorn Digital - VGA PCI ATI 3D CHARGER 2Mb - monitor Hyundal T 5", dlgllal, LR - FDD 1.44 Mb, 3.5" - tipkovnica Cherry G-83 VVIN95 - miška Logitech Pilot + podloga - ohlš|e Mini Tower KABLI, PREKLOPNIKI, ADAPTERJI DISKETE, TRAKOVI, OPTIČNI DISKI, Z1P MEDIJI, CD-R PLOŠČE, CD-RVffi AUDIO IN VIDEO KASETE, BATERIJE PAPIR 2A INKJET M LAS. TISKALNIKE B0XI ZA DISKETE, CD*, IN KASETE ČISTILA ZA CD-j«, TIPKOVNICE, MONITORJE. MtiKE samo: 124.999 sit CENE NE VSEBUJEJO PROMETNEGA DAVKA l doplačilo 22.900 sit MULTIMEDIJSKI KOMPLET : CD pogon 24 X Cvber zvočna kartica Creative 16 PnP zvočniki aktivni 120 W G-640 ASTRA 1,4 I GL, I.92, 84 000 km, 1. last., CZ, AR, servisna, kot nova, 1.066.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., ©719-118 14171 OMEGA 2.0 16 V, I.94, met. črna, 98 000 km, servisna, kima, 2 x air bag, ABS, el. oprema, 2.258.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., ©719-11814172 ZAPOSLITVE Iščem počitniško delo v juliju in avgustu (strežba v baru - Kranj). Akviziterstvo odpade. Samo resne ponudbe! ©325-293, Dijana 13229 CANKARJEVA ZALOŽBA REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLI RESNE IN KOMUNIKATIVNE OSEBE, STAREJŠE OD 25 LET. DELO NI TERENSKO, JE TURNUSNO OD 9.-15. URE IN 15. - 20. URE. INF. NA 331-582 KOZMETIČARKE, POZOR! ZAPOSLIMO KOZMETIČARKO ZA SAMOSTOJNO IN ODGOVORNO DELO V KOZMETIČNEM SALONU V TRŽIČU. PISNE PONUDBE POŠLJITE NA: KOZMETIČNI SALON 'TISA", NA LOGU 8, TRŽIČ. Za prodajo dodatnega šolskega programa vam nudimo honorarno ali redno zaposlitev, tedenska izplačila ter možnost napredovanja. Pokličite nas na 12634-064, 041/637-492 in dogovorili se bomo za osebni razgovor 13740 Honorarno zaposlimo moškega iz Kranja, Šk. Loke in Kamnika, starosti 30-45 let s srdenjo ali višjo šolo. Delo je dolgoročno. ©0609/636-295 13774 21 letno dekle išče delo (akviziterstvo odpade). ©041/682-186 13780 Za reklamno oglaševanje ter trženje POSLOVNIH VIZITK zaposlimo KOMERCIALISTE. Pogoj: urejenost in komunikativnost. Pokliči - ne bo ti žal! EURODESIGN ©226-459 asli 041/746-398 13864 NEZAPOSLENI! Zaradi širitve poslovanja sprejmem 5 SODELAVCEV. Inf. za osebni razgovor na ©315-380 od 8 - 12 h vsak dan_i3sbo Če želite dobro zaslužiti in prejeti takojšnje plačilo (na roke takoj!), ste ambiciozni in podjetni POKLIČITE! ©041/745-678_13883 Honorarno zaposlim žensko za delo v strežbi. ©221-914, 0609/619-893 13904 KUHARJA in NATAKARJA sprejmemo v delovno razmerje. ©545-072 13934 Iščem mlajšo UPOKOJENKO za sostanovalko v moji hiši v Prebače-vem pri Kranju. Ostalo po dogovoru. ©331-696 14020 Zaposlimo KV MIZARJA ali TESARJA in fanta za priučitev. ©0609/635- 658 14068 Zaposlim DEKLE v strežbi. Okrepčevalnica Sirena - Mini tržnica Kranj. ©331-586 14069 Zidarska ekipa s.p. prevzame vse vrste ZIDARSKIH DEL, polaganje tlakovcev s kamni. ©241-591 od 19 do 24 ure 14070 Dobro plačano delo na domu nudim. Inf. na ©691-992 14105 Redno ali honorarno zaposlimo dekle za delo v dnevnem baru. ©331-714 14112 Smo med najboljšimi v stroki, zato iščemo zelo dobre ORGANIZATORJE in VODJE za hiter uspeh in napredovanje. Šifra: HITER USPEH 14123 TEHNOSERVIS d.o.o., Suha 23, Šk. Loka ©064/652-21-15, 064/652-21-11 zaposli AVTOELEKTRIČARJA za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave sprejemamo 8 dni po objavi. 14130 Vsem iskalcem zaposlitve nudimo informacije o prostih delovnih mestih, izdajanje napotnic tudi po telefonu. ©623-284 14152 ZAPOSLIMO PRODAJALKO ZA PRODAJO ČEVLJEV V ŠKOFJI LOKI. INF. NA 311-080 ŽIVALI ENOLETNE KOKOŠI NESNICE prodam. Rimahazi, Sp. Gorje 12 ©725- 656 14059 Mlado KOZO z mlekom, prva laktacija, prodam. ©725-656 1406O Kupim TELIČKE simentalke, A kontrola, stare 1 teden in prodam PAVE. ©632-545 14064 Prodam PLEMENSKEGA OVNA, jezersko solčavske pasme. ©549- 149 14065 KOKERŠPANJLE z rodovnikom, vrhunsko leglo zlatorjavih in črnih mladičev, prodam. ©742-651 in 738-2 72 14076 Prodam več KRAV na izbiro. ©632- 390 14080 Dva BIKCA simentalca, 110 in 130 kg, prodam. ©718-641 14082 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 mesecev. ©718-641 uo83 Prodam en teden starega BIKCA, čb. ©491-473 14099 Prodam BIKCA, čb, star 10 dni. Lahovče 57, ©423-239 14113 Prodam PIŠČANCE brojlerje, za doDitanje in za zakol. ©730-727 Prodam TELIČKO sivko, staro 3 mesece za zakol ali nadaljno rejo. ©242-733_14132 Prodam TELIČKO simentalko, težko 130 kg za zakol in KUPIM BIKCA sim., starega 7 dni. ©738-054, 730- 219 14133 TELIČKO sivko, z rodovnikom, staro 9 tednov, prodam. ©061/832-815 14137 ENOLETNE KOKOŠI prodam po 150 SIT in ODDAMO MLADE MUCKE! Franc Čebulj, Glinje 6, Cerklje 14146 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA sim. starega do 20 dni. ©431-021 14051 Kupim več BIKCEV sim., težkih od 200-300 kg. ©471-829 14052 Kupim TELIČKA za rejo, simentalca. ©681-047 14109 Kupim 10 dni staro TELE. ©733-710 ODDAMO 4 MUCKE. ©403-712 13870 Podarim 3 ©451-202 lepe, mlade MUCKE. 13879 Skrbnemu ljubitelju podarim MUCKE. Q/fax 874-059 14056 OSMRTNICA Umrla je PEPCAJEZ mama Papi Od nje se bomo poslovili danes, v torek, 7. julija 1998, ob 18. uri na pokopališču v Tržiču. Prijatelji ZAHVALA Ob prerani izgubi naše nepozabne, predrage hčerke SONJE FURLAN Se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami, darovalcem cvetja in sveč, hvala stanovalcem bloka 7, 9 in 11 za lep venec, zahvala še pevcem DU Kranj za ganljivo zapete žalostinke ter gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: ata, mama, brat Ivan z družino, vnukinji Ines in Petra z družinama in ostalo sorodstvo OSMRTNICA Po težki bolezni nas je zapustil JOŽE MALEJ Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 7. julija 1998, ob 16. uri na pokopalšču v Breznici. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zabreznica, 7. julija 1998 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Transportnih trakov JANEZ LIKOZAR rojen 1931 Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v soboto, 4. julija 1998, ob 17. uri na pokopališču v Šenčurju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi dragega očeta, brata, strica in svaka FRANCA SVETELJA st. iz Šenčurja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče, hvala nogometnemu klubu Šenčur, pošti Kamnik, pevcem /a zapete pesmi, zaigrano Tišino, hvala podjetju Navček in gospodu župniku za lep obred. Še enkrat vsem iskrena hvala. VSI NJEGOVI Šenčur, Motnik, junij 1998 ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil dragi mož, brat in stric IVAN ERZAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in znancem, vsem, ki ste ga imeli radi, za pisna in ustna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče, za maše in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in pogrebniku g. Jeriču. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Žalujoči: žena Milka, sestra Roza z družino in ostali sorodniki Poženik, 2. julija 1998 ZAHVALA Vša sreča, smeh in vse lepo s tabo ati je odšlo. Življenje pa naprej hiti a mi ostali smo sami. Vemo pa, da nikoli več tako lepo ne bo, kot s tabo, ati, je bilo. Ob boleči izgubi dragega moža, atija, brata, strica in svaka LOVRA KRIŽNARJA roj. 1946 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom s Trboj, kolektivu in članom UO in NO KZ ( er kije. trgovini Jezero, Exotermu, OS Naklo in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izražena sožalja, darovano cvetje in iku pogrebni sveče. Zahvaljujemo se osebju nevrokirurgije (JKC Ljubljana. Posebna hvala g. župniki za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Nakla, gasilcem PGD Trboje in pogrebni službi Navček. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat lepa hvala. Žalujoči: žena Dragica, sin Tomaž, hčerka Darja, sestre in brat z družinami ter »»stalo sorodstvo Trboje, 7. julija 1998 ZAHVALA Bolezen kruta te je vzela, nas globoko prizadela, ostale so le pridnih rok sledi in spoznanje da te ni. Vsem, ki ste z nami in vsak zase doživljali bolečino ob nenadomestljivi izgubi našega ZLATKA STANONIKA se iz globin svojih src zahvaljujemo za vse izrečene in neizrečene misli ter dejanja. Z bolečino in žalostjo v srcu hvala vsem! VSI, KI GA IMAMO RADI Šk. Loka, 29. junija 1998 ZADNJE NOVICE OD TORKA DO PETKA bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel: 0609/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... bomo pisali Gasilska tekmovanja, vandali uničili žitno polje Kranj, 7. julija - Presneto žalosten je bil pred dnevi ob pogledu na svojo njivo eden od cerkljanskih kmetov, saj je namesto dozorele pšenice zagledal pravo razdejanje. Nepridiprav si je z motorjem očitno privoščil "zabavo" in raz.oral njivo ter uničil Žito. Več o tem bomo pisali v naslednji številki Gorenjskega glasa. V njej bomo predstavili tudi gasilski društvi Tržič in Trstenik, ki praznujeta ž.e 115. in 60. obletnico delovanja. Prvi so že praznovali, drugi pa bodo to storili konec tedna. Oboji so praznovanje pomembne obletnice tudi delovno obeležili, bodisi z nakupom novega vozila, opreme ali z razvitjem prapora. Še vedno pa vam dolgujemo prispevek o radovljiških denacionalizaeijskih težavah in z njimi povezano usodo "vrtnarjevc Tončke" ki še vedno čaka in upa, da pravica še ni dokončno pokopana. • R. S. VVolfova 12, 1000 Ljubljana Signaj DENIM ORGANICS Rexona POND'5 Uvoznik in distributer priznanih blagovnih znamk išče PRODAJNE PREDSTAVNIKE-CE za širše področje Maribora, Murske Sobote, Celja, Kranja, Nove Gorice, Novega mesta in Ljubljane Pogoj: starost 20 - 35 let Vaše pisne prošnje z življenjepisom in fotografijo pošljite na naslov: ABC TRGOVINA d.d., Ljubljana Sektor živil in široke potrošnje VVolfova 12, 1000 Ljubljana. jaffa Hišna pikcocok mm 0 W fejsfc OSassSL tik G.G. na Koroški Beli V soboto, 11. julija, bo ekipa Gorenjskega glasa na obisku na Koroški Beli pri Jesenicah. Vabimo krajanke in krajane Koroške Bele, naj nas obiščejo in nam povetlo kaj zanimivega, lepega ali problematičnega o kraju, kjer živijo. Od 10. do 11. ure se bomo mudili pred trgovino na Koroški Beli. Ob tej priložnosti bomo vsem, ki nas bodo obiskali z naslovljenim izvodom Gorenjskega glasa, poklonili majico in čepico. Vsi bodo sodelovali, tudi v zanimivem nagradnem žrebanju, našim komercialistom pa boste ob obisku lahko oddali tudi brezplačni mali oglas ali se naročili na naš časopis. • D.S. SEZONSKO ZNIŽANJE cen poletne obutve 0d 6. julija do 1. avgusta'98 Po zapletu z deponijo Črnivec Komunala spet odvaža smeti na Črnivec Radovljica - Kot smo že poročali, je 30. junija potekla veljavnost najemne pogodbe, po kateri so bohinjska, blejska in radovljiška občina na območju deponije Črnivec odlagale odpadke na zemljišče zasebnih lastnikov. V pogodbi je ta datum omenjen petkrat, na konec pogodbenega roka je opozarjala tudi Komunala Radovljica, ki je radovljiški občini tudi predla- gala, da se čimprej odloči o ponudbi za odlaganje odpadkov na jeseniško Malo Mežaklo. Ker je bil župan prepričan, da pogodba velja do septembra, občina ni poskrbela za nadomestno lokacijo. Komunala v takšnih okoliščinah v petek ni odvažala odpadkov, delno je bil odvoz oviran že v četrtek, od včeraj dalje pa smeti spet normalno vozi na občinski del odlagališča na Črnivcu in jih bo tja vozila vse do odločitve za odlaganje na Malo Mežaklo. Kranjskogorska in jeseniška občina sta o tem že uskladili pogodbo z občinami Bled, Bohinj in Radovljica in tudi ceno odlaganja (10.340 tolarjev oz. 110 mark za tono odpadkov), "požegnati" pa jo mora še jeseniški občinski svet, ki se bo sestal 16. julija. • CZ. egp Gorenjska borzno posredniška druiba d.d. ŽELITE KUPITI ALI PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH? BI KADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? ObiSčete nas lahko vsak delovnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK ZNAMI- KoroSka i 5, Kranj feLi 064/380 100. t'ax:064/}80 10 12 Zirovske Bombe odjeknile na Švedskem Malino - Na 4. evropskem prvenstvu navijaških in plesnih skupin v Malmoju na Švedskem, ki je potekalo minulo soboto, 4. julija, so se zopet odlično odrezale slovenske, posebej pa še obe gorenjski skupini. Žirovskc Bombe so v mladinskem plesnem programu obranile lanski naslov evropskih prvakinj, za njim pa se je na drugo mesto uvrstila skupina Obala, na tretje pa skupina Step iz Gorenje vasi. V članski konkurenci so zmagala dekleta iz ljubljanske skupine White Dragons in tako v Slovenijo odnesla še drugi evropski naslov. Tretji naslov prvakinj pa so osvojila dekleta obalnih šol - skupina Obala -, ki so zmagale v kategoriji mlajši mladinci. Tudi ta skupina je s tem obranila lanski naslov. Uspešne so bile tudi ostale slovenske skupine. Prvenstvu jc sledil še sestanek Evropskega navijaškega združenja, kjer so predstavniki držav članic razpravljali o pravilih ter o gostitelju naslednjega prvenstva. Za njegovo organizacijo se poteguje tudi Zavod ŠKL • S. S. S kolesom in knjigo v slovensko Benečijo Škofja Loka, 7. julija - Škofjeloška mladina se bo jutri, 8. julija, podala na 180 kilometrov dolgo pol do slovenske Benečije, kamor bodo svojim vrstnikom pripeljali knjige. Akcija "Peljimo knjigo v Benečijo" naj bi se zaključila 11. julija, ko bodo v knjižnico v Čedadu pripeljane vse knjige, ki so jih podarili številni prijatelji, knjižnica in gimnazija v Škofji Loki ter razne G.G. slovenske založbe. S. S. Kot Švica v malem Kadar se slovenska dežurna politika loti trošenja rožic o naših primerjalnih prednostih, o naših možnostih in o naših perspektivah, je zelo uporabna primerjava s Švico. Velikokrat se sliši, da imamo mi na sončni strani Alp vse pogoje, da postanemo Švica v malem. Bo že držalo. Švica ima sedem milijonov prebivalcev, po podatkih švicarske centralne banke v tamkajšnjih bankah vodijo 15,6 milijona hranilnih knjižic in računov, na njih so zadnji dan minulega leta Švicarke in Švicarji imeli 240 milijard šv. frankov (160 milijard ameriških dolarjev). En CHFje po današnji tečajnici vreden 112 tolarjev. Od leta 1990, torej zadnjih sedem let, se je vsota hranilnih vlog v švicarskih bankah povečala kar za 84 odstotkov, kar je - v znesku - 110 milijard "Švicarjev plusa". Gorenjke in Gorenjci, ki imajo v naših poslovnih bankah devizne depozite ali vpogledne vloge v švicarskih frankih, najbolje poznajo višino obrestnih mer za varčevanje v "Švicarjih". Pravzaprav so najnižje v paleti ponudb deviznega varčevanja. Tudi v Švici so obresti zelo nizke, tudi v primerjavi z realnimi obrestnimi merami za tolarske depozite, kot veljajo od začetka tega meseca po dogovoru v Združenju bank Slovenije. A Švicarkam in Švicarjem je kljub temu uspelo, da so s 130 milijard frankov v vsega sedmih letih navarčevali za 240 milijard vlog. Pri nas na sončni strani Alp pa menda velja, da se pri takih nizkih obrestih ne splača varčevati. In potem bi radi postali 'Švica v malem' ?! 3^ Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije V torek zjutraj bo poslabšanje vremena s padavinami in nevihtami zajelo Gorenjsko, čez dan pa se bo razširilo nad vso Slovenijo. Padavine bodo proti večeru oslabele in v sredo zjutraj se bo delno razjasnilo. V sredo bo spremenljivo oblačno, pihal bo okrepljen severni veter. V četrtek bo delno jasno, popoldne so možne posamezne plohe. V sredo in četrtek bo precej sveže. DAN VREME T min / T max PETEK 4 4 14/21 SOBOTA 15/19 NEDELJA 12/21 *ADiO 91.3 ST1RIO Koomerciala RADIA KRANJ nova številka tel-fiax: 064-225-290 stADiO 913 STBREO