1 Leto XIV. j 5tev. 125	TELEPON UREDN UPRAV POSLOVALNICA CELJE 1 O T N ! CPKOVf	IS T V A : 25-67 C : 25-67 in 28-67 PreSernova 3. tel. 28C M MCUN 1M0C	Maribor, ponedeljek 3. funija 1940	NAttOČN s.NA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din	Cena | din 1— |
Pred drugo fazo vojne
V Rimu napovedujejo nemški napad na Anglijo in istočasno vstop Italije v vojno — Priprave in izjave v Italiji — Ansaldo: Italija bi storila veliko napako, ako bi ostala izven vojne
RIM, 3. junija. Ass. Press. PO ZAKLJUČKU BOJEV V BELGIJI IN SEVERNI FRANCIJI BO SEDANJA VOJNA PREŠLA V DRUGO FAZO. NEMŠKE OKLOPNE DIVIZIJE, KI SO SODELOVALE V BOJIH MED ŠELDO IN SOMMO SE ŽE POŠILJAJO NA DRUGO MESTO IN TAM KONCENTRIRAJO. PO MNENJU ITALIJANSKIH VOJAŠKIH KROGOV BO SLEDIL PRIHODNJI GLAVNI UDAREC PROTI ANGLIJI. TA DRUGA FAZA BOJEV BO TEMBOLJ ZNA ČILNA, KER PREVLADUJE V RIMSKIH KROGIH PREPRIČANJE, DA BO TAKOJ V ZAČETKU STOPILA V AKCIJOTUDI ITALIJA. AGENCIJA STEFANI PA POROČA, DA JE TREBA PRIČAKOVATI VSAK TRENUTEK NOVE NEMŠKE OFENZIVE NA SOMMI.
Načrti generala Weyganda
kov, toda njihov namen bo le izravnati frotno na sedanjih položajih in }ih držati do prihodnje pomladi, ko bi vstopila v vojno tudi Amerika. Šele tedaj bi se pričela velika zavezniška ofenziva proti Nemčiji. Weygand bi na ta način imel dovolj čet na razpolago za obrambo proti Italiji. Istega mnenja so baje tudi maršal Petain in člani vlade.
ŽENEVA, 3. junija. Ass. Press. Po tukajšnjih informacijah računa vrhovni poveljnik zavezniških čet general Wey-gand pri vseh svojih strateških načrtih z verjetnostjo vstopa Italije v vojno na strani Nemčije. Prvotno je bil general Weygand nasprotnik čakanja v defenzivi, sedaj pa, je prav z ozirom na Italijo svoje mnenje spremenil. Ni sicer opustil namere, da izvede nekaj ofenzivnih sun-
Mussolinijev odgovor Rooseveltu
MOSKVA, 3. junija. TAS. Po vestih iz 'Washingtona, le Mussolini odgovoril na Rooseveltovo poslanico, v kateri je pre-zident Zedinjenih držav zaprosil predsednika italijanske vlade za izjavo, da
Reakcija v Zedinjenih državah
NEWYORK, 3. junija. Reuter. Ameriško javno mnenje je zaradi negativnega odgovora italijanske vlade na uajnovej-šo Rooseveltovo poslanico, v kateri pred iaga naj bi Italija obljubila, da ne bo stopila v vojno, zelo vznevoljeno. To grožnjo smatrajo v Ameriki kot naperjeno ne le proti demokracijam v Evropi, marveč tudi proti demokracijam v Ameriki. 0 tem stališču Amerike ni dvomiti m je to ameriška vlada italijanski tudi
Italija ne bo vstopila v vojno, da take izjave ne more podati. Vesti, da je Roose velt nato naslovil na Mussolinija novo poslanico, se v Washingtonu zanikujejo.
Govor Ansalda po radiu
RIM, 3. junija. United Press. Ravnatelj lista »II Telegrafa«, Giovanni Ansaldo, je dejal včeraj v svojem govoru po radiu med drugim, da je italijanski narod poklican, da sodeluje pri novi ureditvi Evrope, in to iz moralnih In političnih razlogov. Kar tiče moralne razloge, bi storil italijanski narod veliko napako, ako bi ostal izven vojne in se mu tudi ne bi nikoli odpustilo, da ni izkoristil te priložnosti. Naše geslo se glasi: »Bojevati se!« Kar tiče politične zahteve, so povedane v treh besedah: Korzika, Tunizija,
Suez.
Anglija odklanja odgovornost
RIM, 3. junija. Reuter. Včeraj je imel Ansaldo po radiu na italijansko oboroženo silo svoj običajni nagovor. Dejal je: Vojaške priprave Italije so dosegle svoj končni stadij. Italija mora stopiti v vojno. In to iz 2 razlogov: 1. iz moralnega, kajti velesila kakršna je Italija v sedanjem konfliktu ne more stati od strani; 2. iz materijalnega, kajti Italija mora ustaliti svojo imperativno pozicijo v Sredozemlju in v kolonijah. Vojaki, vaš udarec mora biti tako silen, da se bo u&ul z drevesa kakor zrela jabolka!
uradno sporočila. Zdi se .pa, da ta tega javnosti ni objavila.
NEWYORK, 3. junija. Reuter. Z ozirom na nenadno poosirenje razmerja med zavezniki in Italijo je ameriška vlada dosegla pri industriji, da ta v najbli-žjem času pripravi za direktno odpošilja-tev preko Oceana 1000 do 2000 letal zaveznikom, Sinoči je bilo uradno objavljeno, da je odletelo Iz USA v Anglijo 100 največjih In najmodernejših bombnikov, od katerih vsak stane 16,000.000 din.
Vedno večja pripravljenos Italije
RIM, 3. junija. Ass. Press. Kakor 5e bik) mogoče izvedeti, so bile te dni odposlane na italijansko mejo proti Fran-etji močne okrepitve moštva in bojnega materiala. Vsi kraji v bližini te meje so še polni vojaštva in municije. V soboto
je bilo poklicanih pod orožje zopet več tisoč rezervnih častnikov, ki bodo prevzeli poveljniška mesta med stotisočl vojakov. Povsod se že pripravlja zamenjava moških z ženskami v raznih uradih In obratih.
Resolucija fašističnih tajnikov
samo za Italijo, ampak tudi za vse ostale ih upoštevajoč da je kontrola nad morjem namenjena uduševanju Italije, da zbere vse svoje sile okoli duceja, kate
RIM, 3. junija. Stefani. V soboto je bil v Rimu sestanek državnega sveta fašistične stranke. Sestanka so se udeležili Vsi tajniki fašistične stranke, ki so po govoru glavnega tajnika M u 11 i a sprejeli Sledečo resolucijo: »Državni svet fašistične stranke je sklenil, upoštevajoč, da ie tedaj, ko je bila izbojevana zmaga ne
remu je bila prisojena dolžnost, da dovrši delo edlnstva in neodvisnosti naše domovine na kopnem in na morju.«
LONDON, 3. junija. Reuter. Dobro informirani krogi izjavljajo k vedno bolj podčrtanemu stališču Italije napram zaveznikom, da je Velika Britanija pokazala popolno razumevanje za italijanske legitimne interese. Komaj pred tednom dni ie bila za to poslana posebna delegacija v Rim, kjer je bil celo dosežen sporazum, kar so priznavali tudi italijanski uradni krogi. Toda naenkrat je italijanska vlada izjavila, da odklanja uveljavljenje že doseženega sporazuma. Velika Britanija je
navzlic temu slejkoprej mnenja, da je ni razlike med Italijo in Veliko Britanijo, ki bi bila tako velika, da bi jo bilo mogoče rešiti samo z orožjem. Velika Britanija nima nikakih sovražnih čustev napram Italiji. Toda Italija naj ve, da ima tudi to svoje meje in da je pripravljena, da na vsak napad odgovori na edino primaren način. Velika Britanija zatoraj že sedaj odklanja vsako odgovornost za eventualni oboroženi konflikt.
Angleške priprave za lastno obrambo
LONDON, 3. junija. Včerajšnji tisk izdaja zaskrbljenost, ki je zavladala v Angliji radi nevarnosti nemškega vpada na otok. »Observer« in »Times« sta si edina v tem, da je treba pomesti z optimizmom, kajti Nemčija ima v rokah vse mor* je od Narvika do Kanala. K temu se je pridružila nova nevarnost iz zraka. Znova in znova je treba poudarjati, da nam je potrebno več in več orožja. *Sunday Ex-press« poziva, da je treba spremeniti stališče do vojne. Kajti vojna je nekaj več kakor golo čakanje za utrjenimi linijami. Iniciativo moramo podvzeti mi. »Sunday Chronicle« pravi; Potrebno nam je največje letalsko brodovje na svetu. In to ne bo več 1000, marveč več 10.000 letal. Med tem ko tisk tak opripravlja javnost, se je izvršila evakuacija otrok iz južne Anglije
Eden o umiku zaveznikov e« Kanal
Podroben	opis	bo|ev	in naporov	za rešitev v Belgiji in	severnovzhodnl
Franciji	obkoljenih	zavezniških čet	— Rešene štiri petine	vojakov
drugi strani pretolkle k obali. To so tiste čete, ki so se na poziv samega belgijskega kralja takoj	podale v Belgijo. Marš
je trajal sedem	polnih dni. Prehodili so
185 kilometrov.	Nato so morali napraviti
isto pot nazaj ob neprestanih hudih bojih.
Ih vendar so te Čete dosegle obalo brez znatnejših izgub. V pičlih 10 dneh so napravile 270 km dolgo pot. Nobeno vežba-lije za olimpijske igre, bi jim ne omogočilo sijajnejše Izvršiti tako uspešno ta ogromni napor. »Kajti BEF je uspelo privesti na obalo ves ogromni človeški in vojn! material skoro nedotaknjen«.
Medtem pa bo Nemci drli skozi odprtino južno odtod v severni Franciji in dalje proti lokavskemu prelivu. Tu pa jih
LONDON, 3r junija, Reuter. Vojni minister Eden je Imet ob priliki izvršene Prepeljava BEF po radiu sledeči govor: Qlavnl del britanskega ekspiedicljskega zbora je rešen. Neodvisno od tegd, kar so Francozi storili za rešitev svojih čet, smo mi prepeljali v Anglijo na desettisoče francoskih vojakov. -Izolirana francoska vojska se je pretolkla v maršu 150 km k °bali. Pri tem se je motala boriti s sovoznikom na treh straneh. Nemška vrhovna komanda je že objavila, da je popolnoma obkoljena, oni pa ?o se pretolkli. ?>a najmanj dveh mestih, t. j. pri Arrasu 'n na prekopu Commines, so sovražniku Prizadejali ogromne lzgt>je. Navzlic vdaji belgijske armade, so se naše čete tudi na
je v Calaisu ustavila maloštevilna zavezniška posadita in vzdržala pritisk več dni. Odklonila je vse pozive sovražnika k predaji. Za časa bojev pri Arrasu sl je BEF krčila pot iz Belgije k obali. Njihovo krilo, ki je bilo itak že obkoljeno, je bilo naenkrat razgaljeno po nenadni kapitulaciji kralja Leopolda. Tedaj ni bilo mogoče več izgubljati časa. V pospešenih marših po 40 km na dan, se je bilo treba umakniti k obali. Pri tem je bila fronta raztegnjena na celih 150 km! Noč in dan so se morale čete bojevati v strašnih bojih proti vedno bolj naraščajoči sovražni premoči, a so vzdržale. Razen tega pa so sovražniku prizadejale občutne izgube. Zlasti naši protitankovski oddelki so uničevali spro
v srednjo Anglijo. Samo včerajšnji dan je prepeljalo sto vlakov nad 40 tisoč otrok.
Industrija pa je' delala s polno paro. Vse
tovarne so bile v polnem obratu.
m
ti neverjetne množine sovražnih tankov.
Skratka, to ni bil triumf poedincev, marveč triumf cele armade. Pri tem ni mogoče dovolj podčrtati dragocene pomoči zavezniških mornaric in letalstev. Res je, da je sovražnik pridobil važne strateške pozicije, res je, da smo imeli zelo težke izgube zlasti na materialu, toda posrečilo se nam je spraviti na varno več kakor štiri petine celokupne vojske v Flandriji ter pri tem sovražniku prizadejati strašne izgube.
Vojni minister Eden je zaključil govor s pozivom na narod, naj dela in doprinaša ves napor, kakor še nikoli doslej, vse to v duhu, ki je preveval te dni angleško ekspedicijsko armado.
Turčija se bo branila !e,
če bo napadena
ANKARA, 3. jun. Stefani. Predsednik turške vlade Seydam je imel preko radia govor, v katerem je potrdil željo Turčije, da ostane izven vojne. V primeru kakr* šnegakoli napada je pa Turčija pripravljena braniti svojo svobodo do zadnjega diha.
V ATENAH DEMANTIRAJO
ATENE, 3. jun. Atenska agencija od* ločno zanika neke tuje vesti, da je turška vlada zahtevala od Grčije zasedbo nekaterih važnih strategičnih otokov na vzhodnem delu Egejskega morja. Vesti so popolnoma Izmišljene.
ODHOD AMERIČANOV Z IRSKEGA
LONDON, 3. jun. Reuter. Ameriški parnik »President Roosevelt« je s 720 Američani na krovu snoči zapustil Irsko.
Zadnji boji ob Rokavikem prelivu
Nemci poročajo o nadaljnjem zoževanju obroča okoli Dunkerquea, zavezniki pa pravijo, da se jim je posrečilo spraviti čez Kanal že veliko večino svojih čet
Nemška poročila o operacijah
FRANCOZI 0 IZGUBAH PARIZ, 3. junija. NBC. Francoski vo* jaški krogi trde, da so Nemci v zadnjih 23 dneh izgubili 600.000 mož in 1 tretjino do ene polovice letal prva linije. Potem je verjetno, da bodo zaveznški dosegli enakost v zraku v teku naslednjih 60. dni.
BERLIN, 3. maja. DNB. Vrhovno po vcljstvo poroča:	V trdih bojih smo po
Angležih branjeno obalne pozicije okoli Dunkerquea od vzhodne strani zpet zožili. Nieuport in obala severnozahodno sta v nemški posesti. Dalje smo zevzeli Adinkerciue in Chyvelde, ki leži le 10 km daleč od Dunkerquea. Število vojnih uejtnikov in zajetega plena se je tudi vče raj močno povečalo. Samo na enem odseku Smo zaplenili 200 topov. Na južni fronti ni bilo med tem nobenih važnejših dogodkov. Nemško letalstvo je znova na padlo ostanek poražene angleške vojske, ki se skuša vkrcati na ladje v Dunker-queu. V celoti so naša letala potopila 4 sovražne bojne ladje in 11 transportnih, s skupno tonažo 54.00 ton. Dalje je bilo poškodovanih 14 bojnih ladij, med njimi dve oklepni križarki, 2 lahki križarki, 1
križarka za protiletalsko obrambo, 6 rušilcev, 2 torpedovki, 1 brzi čoln in 38 trgovskih ladij, s skupno tonažo okoli 100.000 ton. Mnogo čolnov se je prevrnilo ali potopilo. Skupine nemških bombnikov so prvič napadle kraje v južni Franciji in francosko pristanišče Marseille. Vrgla so bombe na dve trgovski ladji in povzročila na njih požar. Dalje so bombardirala progo Lyon - Marseille. Skupno smo sestrelili 58 sovražnih letal, sami smo jih pa izgubili 15. Na Norveškem smo zavzeli mesto Bodo.
BERLIN, 3. jun. DNB. »12 Uhrblatt« javlja podatke o zavezniških izgubah na osnovi rezultatov vrhovnega poveljstva in pravi, da so ti od 30. maja do 2. junija izgbuili pri Dunkeroueu in v Rokavskem prelivu 7 vojnih ladij ter 30 transportnih parnikov.
Letalski napadi na južno Francijo
PARIZ, 3. junija. Havas. Predvčerajšnjem in včeraj je nemško letalstvo izvršilo Ietaske napade na Lyon, na dolino reke Rhene in dvakrat na Marseile. Pri tem je bilo več civilistov ubitih. V Marsillskem pristanišču sta bili zažgani dve ladji; 12 sovražnih letal je bilo sestreljenih. Na povratku so bila nadozem Ijem Švice sestreljena 3 sovražna letala. V poučenih krogih smatrajo, da gre za očividno demonstracijo nemškega letalstva, ki naj pokaže Italiji, ki je natem, da odloča o eventualni zapustitvi svoje-
ga stališča nevojevanja, da zmore tudT tu vršiti uspešne operacije.
PARIZ, 3. junija. Francosko letalsko ministrstvo jc sinoči objavilo komunike, ki se glasi. »Naše letalstvo je izvršilo včeraj zelo raztegnjene bombne operacije. Severno od Abevillea je naše letalstvo odložilo 25 ton bomb z vidnim uspe hom. Neprestano je obstreljevalo sovražne motorizirane čete. Pri Dunkerqueu ■je zalagalo zavezniške čete s hrano in zdravili
Francoska volna poročila
PARIZ, 3. junija. Havas. Francoski vojni komunike od sinoči je najdaljši, kar jih je bilo doslej izdanih. Izkazuje čast francoski armadi na severu. »Francija je lahko ponosna na svojo armado. Odkar je bilo dano povelje za umik v Dunker-que, sta se morali francoska in agleška vojska na severu boriti na treh frontah:
Na črti St. Omer — Arras — Courtenay, kjer so stale v stiku z belgijsko armado, ter dalje med Le Casse — reka Lys, pozneje na črti Gravelynes   Nieuport in
končno ob utrdbah okoli Dunkerquea. Po zaslugi smotrnega vodstva vrhovnega po veljstva, so bila vsa povelja izvršena v popolnem redu, kljub neprestanemu sovražnemu ognju s kopnega in zraka. Naše čete so neštetokrat izvršile uspešne protinapade. Po 20. dneh takih bojev je nenadna odredba belgijskega kralja razgalila naše levo krilo. Le neustrašenosti in
nenehni energiji angleških in francoskih čet se je zahvaliti, da je bilo mogoče, uspešno zaključiti umik severne armade. Sovražnik je res pridobil važno ozemlje, vendar pa za ceno ogromnih žrtev na ljudeh in materialu. Morala naših čet je boljša, kakor kdajkoli. Večina naših čet na severu je že ukrcana v Dunkerqueu, ki se še vedno uspešno brani. Francija ie lahko ponosna na svoje može in na njihovo junaško ponašanje. V teku 2. junija so se vršile na črti Aisne — Somme in dalje proti vzhodu, omejene akcije. Pri Retelu je bilo nekaj topniškega in strojniškega ognja. V teku noči od 1. na 2. junija ie naše letalstvo uspešno nadaljevalo aktivnost proti sovražniku. Naši bombniki so dosegli na teh poletih Cmi les. Pri napadu nemških letal na južno Francijo je bilo sestreljenih 12 nemških letal.
Angleška vofna poročila
LONDON, 3. junija. Reuter. Evakuacija čet iz Dunkerquea se je davi nadaljevala vkljub strašnemu nemškemu bombardiranju iz zraka, ki se mu je pridružilo še obstreljevanje težke artilerije okoH mesta. Nemci so namreč v zadnjih 24 urah razpostavili okoli Dunkerquea težko artilerijo.
LONDON, 3. junija. Angleško letalsko ministrstvo je izdalo komunike, po kate-
rem je samo v teku včerajšnjega dneva RAF sestrelila 56 sovražnih letal. V teku petka, sobote in nedelje zjutraj seje število sestreljenih nemških letal dvignilo na 159.
LONDON, 3. junija. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja, da je RaF v soboto med zoro in mrakom sestrelila nad Dun-kerqueom 79 letal. Nad Narvikom pa 16, izgubHa Je 8 letal.
Italijanske informacije o položaju
RIM, 3. junija. Agenzia Stefani. Ker se je včeraj nad rokavskim prelivom megla dvignila je zopet nastala intenzivna nemška aktivnost v zraku, tako je bil včeraj na Dunkerqueu izvršen strašen letalski napad. Ob rekah Sommi-Oise, ob prekopu med Oise in reko Aisneo ter dalje (A reki Aistieu proti vzhodu so Francozi v zadnjih 14 dneh izgradili nov utrdbeni pas, obstoječ h anniranegih utrdb ter
Pariški komentarji dogodkov
poljskega topništva. Za črtam so zbrane velike množine tankov in letal. Zlasti Je pažati velika premikanja francoskih čet pri Amiensu. Angleška vojska je k tej obrambi nove Waygandove črte prispevala 1000 letal in 400 tankov. Nemci pa imajo za novo ofenzivo, ki se pripravlja ob reki Sommi, pripravljenih 4.000 letal prve črte in 4.000 letal druge črte.
Nov zunanji minister v Romuniji
BUKAREŠTA, 3. jun. Rador. Na mesto Gafenca, ki je iz zdravstvenih razlogov odstopil, je bil imenovan za zunanjega ministra Jon Gigurti, dosedanji prometni minister. Za prometnega ministra je pa bil imenovan glavni ravnatelj romunskih železnic ing. Jon Macovei. V poučenih romunskih krogih izjavljajo, da bo ostala romunska zunanja politika t udi nadalje nespremenjena. Gafencu bo dobil važno diplomatsko misijo.
RIM, 3. maja. Ass. Press. Spremembo na mestu zunanjega ministra v Romuniji so sprejeli tu z velikim zanimanjem in zadovoljstvom. Tolmačijo jo kot približa, nje Romunije Osi Rim-Berlin, ker je znano, da .je Gigurti velik germanofil. Glede Gafenca se zatrjuje, da bo poslan v posebni misiji v Ankaro. V Ankari se bije boj za to, da ostane Turčija tudi po vstopu Italije v vojno nevtralna. V tem smislu sl prizadeva v Ankari tudi sovjetska diplomacija.
Reynaudov govor Američanom
PARIZ, 3. jun. Havas. Predsednik vlade R e y n a ud je govoril preko radia Ameriki. Med drugim je dejal: »V težkih dneh, ki jih preživlja Francija, je ganjena od pozornosti tistih, ki so ji ostali zvesti in izrazili simpatije. Predvsem ral je na tem, da pozdravim one prijatelje, na katere smemo v težkih dneh vedno računati. Med temi je tudi ameriški Rdeči križ. Žene in deca v rokah starčkov begajo okrog med razvalinami svojih domačij in ameriški RK je že v prvih dneh drame pohitel s plemenitimi cilji na pomoč. Rdeči križ jo sijajen predstavnik ameriške nacije, velikega in plemenitega srca. V imenu vseh žrtev sovražne invazije izražam svojo globoko hvaležnost v prepričanju, da bo ameriški RK Svojo akcijo še razširi!, s čimer bo deležen od strani francoskega naroda najveČjUi simpatij !n hvaležnosti. V sporazumu z ameriškim RK se bo ustanovila v Franclji or-icfiiizaclaj in povsod naglo pomagala be-
guncem. Organizacije bodo priključene francoskemu Rdečemu križu, ki je že v svetovni vojni pokazal velike usluge domovini.«
PARIZ, 3. jun. Havas. Po Reynaudo-vem govoru na Američane je izpregovo-ril svojim rojakom po radiu še ameriški poslanik v Parizu Builit: »V trenutku, ko so mnogi Francozi in Francozinje morale zapustiti domačije na begu pred vdorom sovražnika, se trudi ameriški Rdeči križ, da z vsemi svojimi sredstvi pomaga napadenim bratom Francozom. Ameriški narod naj bo prepričan, da bo njih pomoč hitro dostavljena najpotrebnejšim. Sodelovanje ameriškega in francoskega Rdečega križa je nov dokaz francosko-ameriškega prijateljstva. V trenutku, ko je ogroženo vse ono, kar Američani in Francozi spoštujejo in kar z vsem srcem verujejo, sprejema ameriški narod trplje-i nje Francozov tudi nase.
PARIZ, 3. junija. Havas. V vojaških krogih poudarjajo ob koncu tedna dvoje dejstev, ki so bistvene važnosti: 1. je uspelo zaveznikom rešiti glavni del vojske na severu ter istočasno zgraditi solidno: obrambno linijo na reki Somni, pri čemer se je francoski vojak že privadil nem škemu načinu bojevanja; 2. te operacije na severun so izkazale superiornost zavezniške aviacije v materialu in pilotih, pri čemer je važno vzeti v poštev, da so vkljub številčni podrejenosti zavezniškega letalstva nemške izgube na letalih absolutno višje.
PARIZ, 3, jun. Havas. Francoski tisk posveča svoje članke epopeji Dunkerquea. Listi naglašajo radost zavezniških vojsk, da jim je po kapitulacije belgijske vojske uspelo stvoriti v vsej naglici obrambni sistem, ki se je izvrstno obneseL Tisk piše s priznanjem o požrtvovalnosti in junaštvu zavezniških čet, ki so opravile velike napore za varno vtkrcavanje armad. Vojaki so ojekleneli v bojih in čakajo, da pridejo spet v ogenj za zmago zavezniške misli. Umik v Flandriji je bil posledica nagle kapitulacije Belgijcev. General Duval
Sklepi zavezniškega vojnega svete
PARIZ, 3. jun. Havas. V soboto je bil po sestanku vrhovnega vojnega sveta izdan komunike v katerem je bil poudar. jen popolen sporazum v vseh ukrepih, ki jih je treba storiti: Podčrtana je bUa volja nadaljevati boj do zmage. V poučenih krogih trdijo, da je bilo pripravljeno vs« za eventualni vstop Italije v vojno.
Incident! ob švedsko-norveški meji
STOCKHOLM, 3. jun. Havas. Na šved-sko-norveški meji se v zadnjem času pogostokrat pojavljajo tuja letala. V teku včerajšnjega dne sta bUa dva nemška bombnika primorana, spustiti se na Šved. skih tleh. Eno letalo je bilo popolnoma uničeno. Internirali so dva častnika in pet podčastnikov.
Proslava 800letnice Portugalske
LISBONA, 3. jun. Havas. Predsednik portugalske republike, general Carmona, je na svečani seji na magistratu preko ra dia otvoril slovesnosti, ki se bodo zvrstile ob 800 letnici ustanovitve portugalske države. Od svoje rezidence do mestne palače je šel predsednik skozi lepo okrašene ulice in razpostavljeni špalir čet vseh vrst orožja. Letala so križarila nad mestom, baterije na obali in okoliških gričih so pa izstrelile častne salve. Po seji je Carmona v nekem parku otvoril razstavo cvetja. Dekleta, oblečena v narodne noše iz srednjega veka, so oredvajale zgodovinske igre. Podobne slovesnosti so sc in se šc bodo izvajale po vsej držav L
posebno naglasa velike uspehe zavezniškega letalstva. Vprašanje vstopa Italije v vojno ter izmena misli med Rooseveltom in Mussolinijem je jedro današnjega zanimanja pariškega tiska. V Londonu, Parizu kakor Washingtonu menijo, da Je zdaj odločitev v Mussolinijevih rokah.
PARIZ, 3. junija. Havas. Posebni dopisnik agencije, ki se je vrnils fronte pri Rethelu, pravi, da so Nemci pri tamkajšnjem preboju utrpeli velike izgube. Bitka jc bila izredno huda, Nemci so nepre« stano dovažali nove čete. Kupi mrtvece« so pokrivali bojne poljane. Francozi so imeli pred seboj hrabrega nasprotnika. Nemški vojaki so bili prenasičeni s fanatizmom, hrabrili so drug drugega in vzkli kali ime vodje rajha. Francozi so se po strategičnem umiku naglo zbrali in prešli v hud protinapad. Nič ni pretirano miš" ljenje, da so Francozi pri tem naskoktl uničili eno sovražno divizijo. V tej bitki so se izkazali francoski tanki močnejši od sovražnih. Odličen duh, ki vlada v vseh vrstah francoskih čet, je omogočil osvojitev važnih položajev, kjer se je voj* ska naglo utrdila.
NEMŠKA PODVODNA VOZILA
RIM, 3. jun. NBC. Nobo orožje, ki g* bo porabila Nemčije pri izkrcanju čet art Angleškem, so »transportne podmornice* ki bodo vlekle za seboj podmomiške ka* bine tako, da bo en sam tak podvodni konvoi zamogel prepeljati 500 do 1000 popolnoma oboroženih vojakov. Zrak bo* do te kabine prejemale potom gibljivi1* cevi, ki bo vodile na površje. Tudi kabina ima priprave za potablanje ter vzpla* vanje. Tudi Italija ima veliko število takih podvodnih transportnih vozil, ki so jih uspešno preiskusili.
FRANCO PRIDE V RIM?
MOSKVA, 3. junija. Tass. V poučeni« krogih trde, da prispe prihodnje dni V Rim general Franco.
TANGER, 3. junija. Včeraj se je vršil* tu velika manifestacija itaiijansko-Špan-skega prijateljstva.
NEMŠKI PREMOG ITALIJI
RIM, 3. junija. Agenzia Stefani. V za®-* njih treh tednih je Nemčija dobavila Ka' liji skoro milijon ton premoga. V zadnjih štirih mesecih skupno 2 in pol milijon3 ton.
EGIPTSKA NARODNA BANKA ~
KAHIRA, 3. jun. Havas. Ministrski svet je odobril sklep, da se egiptska narodna banka spremeni v državni zavod.
Borza. Curih, Beograd 10,
8.10, London 14.30, Newyork 4.46, M1/311 22.50, Berlin 178.50, Sofija 2.25, Budam-pešta 79
Mariborska napoved: Deloma oblačno in vetrovno vreme. Včeraj je bila najvisj temperatura 17.6, danes najnižja 9.2, op dne 19.0.
€@
Halozam In Slov. goricam dobre cest®
O nevzdržnem stanju naših državnih ih banovinskih cest se je že mnogo pisalo tudi v »Večerniku«. Vendar še ne preveč, zato se ponovno vračamo k temu žalostnemu poglavju našega prometa. Vozovi s preozkimi platišči na kolesih ter konjska kopita načnejo še tako trdno in dobro zgrajeno cestišče. Avtomobili vseh vrst, posebno težji, pa z gu-^ mastimi obroči, izsesajo že zmehčano cestišče, spreminjajoč ga v valovito površino, ki pride do vidnega izraza posebno ob stranski razsvetljavi avtomo-. bilov, Posebno močno so prizadete ceste, na katerih je močan avtomobilski promet odn. po katerih tečejo avtobusne proge. To sta predvsem cesti Maribor -Ptuj - Varaždin in Maribor - Celje pa tudi ostale niso mnogo boljše.
Poglavje zase so pa številne občinske ceste in kolovozi. Vse so v slabem stanju, posebno v Slov. goricah In Halozah. Te.ceste in kolovozi pomeniajo ogromno gospodarsko škodo. Razvožene, kotanja-
ste ceste, nasute ponekod z debelim okro glini kamenjem, onemogočajo sodobnosti odgovarjajoči promet. Le na pol naloženi vozovi se premetavajo v vseh smereh iz ene kotanje v drugo, posebno pa trpi vprežna živina, ki s težavo premika breme po takšnih zanemarjenih in popolnoma zapuščenih cestah. Jasno je, da bi se na lepih, gladkih cestah dalo več naložiti na vozove, da bi živina innogo manj trpela, tudi vozovi bi mnogo dalje trajali, istočasno pa bi se ves promet vršil hitro in nemoteno. Prihranili bi na denarju, delu in času, s tem pa mnogo več zadovoljstva ter manj skrbi. Lepe poti bi dale lepšo zunanjo sliko našim vasem. Tudi manj blata in prahu bi bilo v obcestnih hišah.
Da bi dosegli to izpopolnitev naših cest, bi se morali predvsem izpremeniti predpisi zakona o vzdrževanju občinskih cest. Kuluk, ki je bil vpeljan, je' bil razumevali vse preveč kot nasilna tlaka, razen tega ima res neke socialne nepra-
vilnosti. Dobri kmetje, dobri gospodarji si žele dobrih, lepih cest, zato so priprav ljeni vse storiti, da pridejo do njih. Bilo bi pravilno, da se vaščani posameznih vasi sami izjavijo, na kakšen način in
pod kakšnimi pogoji bi bili voljni vzdrževati svoje ceste na primerni kvalitetni višini. Pa tudi banovina in država bi morali storiti svoje. Posebno cbmejne kraje bi trebalo čimprej povezati z dobro cestno mrežo, ki bi naj bila usmerjena k našim gospodarskim centrom. Le na ta način bo tudi obmejnemu kmetu omogočeno, cla bo lažje prevažal svoje pridelke na trg ter jih tamkaj vncvčevaL
&
ostanejo zdravi zobje. Negujte svoje zobe vsak dan z zobno kremo ODOL.
.   ................
1
I
10 letnica Trboveljskega slavčka
Včeraj je priredil Trboveljski slavček v Sokolskem domu v Trbovljah svoj jubilejni koncert. Minilo je 10 let, ko je prvič nastopil in nato s svojimi koncerti po ojži svoji domovini Sloveniji in tudi širom Jugoslavije s svojo pesmijo svojil publiko, ki ni nikjer in nikoli štedila z največjim priznanjem, a je dosegel tudi pri vsej strokovni kritiki nedeljene uspehe in ilajbolj laskave scene kakor: zbor je naša najuspelejša zborovska tvorba, naireprezentativni zbor. na svetu, skupni učinek človeka frapira itd. Tako je zbor obiskal kraje od Maribora do Beograda, Novega Sada in Splita. Deležen tolikega priznanja se je podal nato zbor še v zamejstvo in je dvakrat obiskal Ce-lioslovaško. dalje Dunaj in Bolgarijo, kjer je svptovna kritika vzporejala zbor z zborom VViener Sangerknaben in mu priznavala svetovno viednost.
O pomenu T. S. za vso mladinsko j glasbo pri nas Jugoslovanih bi kazalo na- i
pisati razpravo, ki bo gotovo ob tem jubileju našla svojega avtorja, ki nam bo pokazal,, koliko je baš T. S. pripomogel k razvoju naših mladinskih zborov.
Ob svojem jubileju prireja zbor v dvorani Sokolskega doma razstavo, ki bo najširši javnosti pokazala vse delo, ki ga je zbor opravil v prvem deceniju svojega obstoja. Želeti je le, da bi ta razstava ne ostala le v Trbovljah, ampak da bo zbor pokazal tudi drugod, kjer bo nastopal v tem letu svojega jubileja.
H koncu pa ne smemo prezreti g. Avgusta Šuligoja, ki je zbor ustanovil, je zboru umetniški vodja in organizator vsega dela v teh polnih desetih letih. Ob tem jubileju lahko s ponosom zre na svoje delo, ki ni bilo brez velikih uspehov in bogatih plodov. Zboru in g. Šuligoju moramo izreči čestitke in zahvalo za vse, kar nam je dal, z željo, da svoje delo nadaljuje tako, kakor je bilo doslej.
Celle
Službeno razmerje med delavstvom
in mestno občino
Mestni svet je v svoji petkovi seji sprejel novi službeni red za ureditev službenih razmer med mestno občino in delavci mestnih podjetij. Službeni red med drugim predvideva in zagotovi delavcem stalnost, napredovanje po službenih letih, kategorično povišanje plač z ozirom na predizobrazbo, posebne rodbinske doklade, plačilo nedeljske in pra-zniške službe in poldnevno delo pred glavnimi letnimi prazniki. Glede nadurnega in nedeljskega dela in dela ob praznikih ter nočnega dela, veljajo določbe, da se tako delo plača s 50% pribitkom.
Delavci in delavke pod 18 letom se ne smejo zaposliti niti preko 8 ur dnevno, niti pri nočnem delu. Rednim delavcem se plačajo prazniki ,ako ne padejo na nedeljo: novo leto, velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek, kraljev rojstni dan, Vsi sveti, Zedinjenje, Božič, Rešuje telo in sv. Jožef. Predvideni so tudi dopusti od 6 do 14 dni. Začetna mezda rednega in kvalificiranega delavca znaša 6 din na uro, rednega kvalificiranega pomožnega delavca pa 4.50 din na uro. Začetna mezda za vse ostale redne delavce 3.50 na uro.
c Statistika tujcev. V mcsecu maju je obiskalo Celje 1028 tujcev, ocl teh je bilo 982 Jugoslovanov in 46 inozcmcev. V aprilu je obiskalo Celje 1059, v maju lanskega leta pa 1102 tujcev.
e Statistika umrlih. V mesecu maju je v Celju umrlo skupaj 38 oseb, v mestu 14, v bolnišnici pa 24.
c Borza dela. 31. maja je bilo v evidenci 257 brezposelnih, moskin 197, žensk 60. ‘20, maja jih je bilo skupaj 618, moških 492, žensk 126. Brezposelnost je torej v zadnjih dneh močno padla. — Delo je na razpolago 8 hlapcem, 4 poljskim delavcem, 1 šoferju, JO kovačem, 10 ključavničarjem, 1 peku, 10 kmečkim deklam, 10 kuharicam, 3 služkinjam in 1 postrcžnici.
c Smrtna kosa. Na Cesti na Dobrovo je
umrl Olj lemi pe.;ovsivi mojster Matevž Gra-cer, v javni bolnišnici pa 36 letni trgovski poslovodja Josip Osebek iz Konjic.
c S kozolca ,jc pade! 10 letni dninar Franc Aleš iz Št. Pavla pri Preboldu in si pri padcu težko poškodoval nogo.
c Padel je 37 lelni tesar Ivan Tomše iz Trbovelj in .si zlomil roko v ramenu.
c
leln
Z )>r\ i je padla v potok Hudinjo 51 a kočarica .Matilda Smerc iz Spodnje Hudinje in si zlomila nogo v gležnju.
c Trlna I lirapno palačo namerava zgraditi v Celju odvetniški in notarski pen-zijski fond. V ta namen je Iflipil od celjske mestne občine zemljišče poleg palače Delavskega doma.
c Nove tarife avtoizvoščkov. Združenje prevozniških obrti v Mariboru je predlagalo mestni občini nove tarife z ozirom na povišanje cen tekočega goriva. Mesini svet je ta predlog osvojil. Zvišanje znaša približno 30 odst. od dosedaj veljavne maksimalne tarife. Kilometrina v Celju velja 7 din, izven kraja 5 din. Cakalnina za vsaki 2 minuti 2 din, torej se zniža od 60 na 30 din na uro. Ce so v vozu več ko štiri osebe, se sme računali za kilometer največ 7 din, za povratek prazne; ga voza po vožnjah nad 3- km, počenši s četrtini kilometrom, za kilometer 3.50 din.
c Cankarjev »Jakob Ruda“ v mestnem gledališču. V soboto so uprizorili osmošolci in osmošolke klasične gimnazije v Ljubljani Cankarjevo dramo „ Jakob Ruda". Delo je režiral režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Milan Skrbinšek. Mladi igralci so svoje vloge res mojstrsko rešili iti v polni meri zadovoljili pričakovanje navzočega maloštevilnega občinstva. Deležni so bili toplega priznanja in zahvale. Žal, da je morala idealna mladina igrati skoro prazni gledališki dvorani. Izgovor, da smo imeli raznih prireditev že dovolj, tukaj ne velja. Razen dijaške mladine in nekaj občinstva, smo pogrešali v gledališču vse, tudi one, ki bi gmotno lahko in bili v prvi vrsti dolžni podpirati idealna stremljenja naših mladih. Taka nepozornost, ki se je v Celju dogodila v soboto je kulturni škandal, ki pa naj mladih idealistov ne plaši, hoditi oo začrtani poli naprej.
LjubFana
TRGOVSKO BOLNIŠKO IN PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
obvešča svoje člane, da sta, kakor prejšnja leta, tudi letos Jadranska plovidba in Dubro-vačka plovidba v Dubrovniku odobrili članom TBPD ter njihovim ženam in nepreskrbljenim otrokom ugodnostno vožnjo »razred za razred«; na vseh svojih parnikih v času letne sezone, oziroma do preklica.
Člani, ki se želijo poslužiti ugodnostne vožnje, to je, da plačajo 111. razred in se vozijo v II. razredu, oziroma plačajo II. razred in se vozijo v I. razredu, naj se obrnejo na društvo s prošnjo za izposlovanje tozadevne nakaznice. V prošnji naj navedejo, od katere plovbe in za katere proge želijo nakaznice, ime žene in imena ter rojstna leta otrok, za katere prosijo za nakaznice ter približen čas, v katerem nameravajo nakaznico izrabiti.
Za stroške poštnine naj priložijo člani, ki bodo sami prišli po nakaznico v urad, 3 din, člani izven Ljubljane, oziroma oni, ki želijo, da se jim nakaznica pošlje na določen naslov, pa 4.50 din v znamkah.
Član, ki želi, da mu društvo izposluje nakaznico pri obeh plovidbah, naj vloži 2 prošnji in priloži znamke za dvojno poštnino.
Društvo priporoča, da člani vložijo prošnje najmanj 1 teden pred potovanjem, da bodo pravočasno dobili nakaznico.
a Pojasnilo k uredbi o odkupu živine.
Po uredbi o odkupu živine in vozil za potrebe vojske in mornarice mora vsak izbrani dajalec dati na vojaške vežbe živino ali vozila, opremo ali vse skupaj, kadar dobi poziv, in sicer brez ozira na to, ali pride do odkupa ali ne, ker morajo vsa ta sredstva ustrezati pogojem, ki jih predpisujejo vojaška oblastva. Za vso živino, ki je vojaška oblastva ne odkupijo, a jo zadrže na vežbi, bo plačana zakupnina po čl. 211 zakona o ustroju vojske m mornarice. Vsi pregledi živine in drugega materiala se vrše na krajih, kjer se živina sprejema, ali pa na sedežih onih edinic, komand in ustanov, ki so izdale poziv. S tem se izognemo vračanju živine iz oddaljenih edinic, ki se dopolnjujejo iz drugih teritorijev, a ne iz teritorija pristojnega vojnega okrožja. Vojaška oblastva so ukrenila vse potrebno, da se bodo pregledi in odkupovanje živine in vozil opravljalo najhitreje ter popolnoma v skladu z zakonskimi 'predpisi. S tem so vo-
1 jaške oblasti prav zelo ustregle vsem dajalcem živine, ker ne bo več treba i > voditi v oddaljene kraje.
PSuj
p Uboj v Halozah. V Veliki Varnici pri Sv. Andražu v Halozah se je pripetil žalosten dogodek, ki je vznemiril vso okolico. Posestnik Drvenšek Pavel je svojo ženo Katarino pobil do smrti. Drvenšek se je priženil k vdovi Katarini Babič, ki je imela iz prvega zakona 3 otroki). Drvenšek je surovo ravnal s svojo ženo. Ko se
je pretepal s koloni ter jo zavlekel domov, kjer je po par urah podlegla poškodbam. Zverinskega moža so že odvedli v ptujske zapore.
p Sokolski telovadni nastop. Sokolsko društvo v Ptuju je včeraj priredilo lep telovadni nastop v Ljudskem vrtu.
o Važna knjiga. Pravkar je izšla zelo aktualna knjiga ,,Protiletalska zaščita". Pojasnila in obramba proti napadom iz zraka. Knjiga se dobi pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani, Slomškova ul. 12 in v vseh knjigarnah, cena 25 din za izvod. Sole, uradi in društva, ki
naročijo brošuro neposredno pri Bano-
' ibijo pr.............
plačilu po 20 din za izvod.
vinski zalogi, jo dobijo pri takojšnjem
o Okrožni urad delodajalcem. OUZD naproša delodajalce, naj vse delavce, ki so ali bodo odšli na orožne vaje, odjavijo z dnem, ko so iz dela izstopili in navedejo vzrok odjave (orožne vaje), pri nastopu dela pa naj jih vnovič prijavijo. Svojci na orožne vaje poklicanih bodo dobili dajatve samo, če poleg potrdila s skupnem gospodinjstvu prinesejo potrdilo občine, da je član na orožnih vajah.
o Pri spravljanju plohov si je zlomil levo roko 05 letni dninar Pačnik Ivan iz Mislinja.
o Pastorek pretepel svojega očima. V soboto popoldne je 20 letni sin posestnice Tamšc Alojzije napadel svojega očima Tam-še Antona in ga občutno poškodoval po glavi. Prepeljali so ga v slovenjgraško bolnišnico.
o Od davčne uprave Gor. Radgona je
premeščen davčni uradnik g. Erminoid Mally k davčni upravi Maribor okolica. Na meščanski šoli v Gor. Radgoni pa je nameščen učitelj mešč. šole g. J. Kerenčič.
Prepoved krčem in bufetov
Ban dr. Natlačen je izdal odlok o pre povedi izdajanja dovolil za buffete in krčme za dobo do 31. decembra 1941 Odredba se glasi:
»V zadnjih letih se je število gostinskih podjetij v dravski banovini čezmerno povečalo. Od približno 20.000 obratov v državi, jih je bilo dne 31. decembra 1. 1939 na področju dravske banovine 5194, torej več kot ena četrtina, tako da pride na manj kot 200 prebivalcev (vštevši žene in otroke) že po 1 gostinski obrat. To je gotovo preveč; to število gostinskih nodjetij je med drugim tudi povzročilo, da se našemu narodu očita, da čezmerno Pije.
Pijančevanje napravlja v moralnem in zdravstvenem pogledu našemu narodu in njegovi bodočnosti ogromno škodo.
Zaradi prevelikega števila gostinskih podjetij, v katerih se točijo v glavnem samo pijače, t. j. krčem in buffetov, pa ne trpijo samo moralne in materialne koristi naroda, ampak v nič manjši meri tudi razvoj in napredek našega gostinstva, predvsem tudi tujski promet, katerega
gostinski obrat; nižje vrste od nas sama odvračajo.
Splošni interesi naroda, njegovo zdra-vie. morala in napredek torej zahtevajo, da se za gotovo dobo izdajanje dovoljenj za krčme in buffete ustavi.
Zaradi tega odrejam na predlog Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, da sr za dobo do 31. decembra 1941 ne smeio izdajati dovolitve za krčme ali buffete.
Vsako tozadevno prošnjo je glede na splošne koristi razvoja in prospeha duhovne in materielne kulture našega naroda na podstavi § 61 odst. 3 zaradi pomanjkanja krajevne potrebe zavrniti.
V primeru, da bi bila dejanska potreba po enem ali drugem teli obrtov glede na število prebivalstva ali s kakšnega drugega razloga res podana, je predložiti zadevni spis z utemeljenim predlogom tu-sern na vpogled.
Ta razpis je uporabljati tudi na prošnje, ki so sedaj v postopku ter na prošnje za premestitev takšnih obrtov.«
cijo na razkošno in brezplačno večerjo. Bili so spet gostje g. Petana. Spremstvo malih obmejnih otrok se je udeležilo nato slavnostnih predstav v operi in drami, nakar je bil pri Černetu animiran družabni večer, ki so se ga udeležili zagrebški Slovenci z g. Hinko Nučičem in dramsko prvakinjo gospo Viko Podgorsko ter mnogi Hrvatje.
V nedeljo dopoldne je bila druga predstava »V kraljstvu palčkov«, ki je spet doživela triumfalen uspeli, saj je bilo gledališče popolnoma razprodano. Zagrebška mladina in izbrano zagrebško občinstvo ni štedilo s priznanjem in ovacijami ter spontanimi manifestacijami. Spet so se vrstili pozdravi govori v imenu »Narodnega doma«, »Istre«, Slomškovega prosvetnega društva, Dečjega carstva itd Zlasti je bil pomemben govor g. N u č i-č a, ki je poudarjal važnost prihoda slovenske mladine med Hrvate, kajti mladina bo nezlomljiva bratska vez med obema narodoma. Poudaril je tudi, da doslej še nobena slovenska skupina ni doživela v Zagrebu tako navdušenega sprejema, ki 'bo ostal nepozaben doživljaj prav tako za Zagrebčane kakor za vse obmejne Slovence. Mali gostje so spet sprejeli dva lovorjeva venca v znak priznanja in iskrenega prijateljstva. Za vso ljubezenski jo pravilno doume samo tisti, ki jo je doživel ta dva dni v Zadre-bu, se je zahvalil v imenu Zenskega krožka Jadran-Nanosa g. Marino Kralj. Predsednica gospa P in ter jeva je prejela od Slomškovega prosvetnega društva krasen, šopek nageljnov. Tudi za mlade Mariborčane sta se zahvalili za vso toplino bratske ljubezni mala Dušica Sekulova in Lotka Vesenjakova.
Po kosilu pri g. Petanu (spet brezplačno), so odšli mali Mariborčani v spremstvu ljubeznivega g. N u č i č a v »Dečje carstvo«, kjer so jih s fanfarami
in hrvatsko zastavo ter burnimi manifestacijami nad vse prisrčno sprejeli. Ravnatelj Š i r o 1 a je goste iskreno pozdravil, nakar je pričel pester spored s plesnimi, pevskimi in glasbenimi točkami. Bila je to slavnostna predstava za Mariborčane in povabljene zagrebške goste. Majhne deklice, sladke kakor bonbončki, so plesale, pele in igrale v tako zadovoljstvo Mariborčanov, da so ti enoglasno zatrjevali, da kaj podobnega še niso doživeli. Majhna Lela Sedmakova je Slovencem zapela še slovensko psemico, ki je bila s posebno toplino sprejeta. Z odra so orili prekipevajoči klici »Živeli Slovenci«. Za presenečenja, ki so bila prekrasen zaključek triumfalne poti malčkov s severne meje se je zahvalil g. Marino Kralj in povabil »Dečje carstvo« v Maribor,, da bodo vsi Mariborčani doživeli te prelepe urice. Zagrebške dame so po končanem programu otroke in spremstvo pogostile in malčke obložile s sladkimi popotnicami. Vsa dvorana je pela slovenske in hrvatske pesmi, tako da ni pretirano, če trdimo, da so mali Mariborčani s pesmijo, igro in čistimi srci še bolj utrdili bratsko vez med Slovenci in Hrvati.
Prehitro je prišel čas odhoda. Burno pozdravljeni in v spremstvu Zagrebčanov so zasedli svoj vagon in med klici prijateljstva in željami na skorajšnje svidenje so mali Mariborčani zapustili beli Zagreb, iz katerega so odnesli nepozabne vtise in doživljaje. Vožnja do Maribora je pretekla v veselih razgovorih o dogodkih v Zagrebu v igri in otroški razigranosti. Otroška grla so prepevala vse do izstopa v Mariboru, kjer so otroke pričakovali starši, kateri so veselo poslušali čebljanje malčkov o prekrasnih doživetjih med zagrebško mladino in Hrvati.	Ivan	Grešak.
Maribor
Mali obmejni Slovenci utrjujejo bratske vezi s Hrvati
MALI MARIBORČANI SO BILI DVA DNI GOSTJE BELEGA ZAGREBA IN DOŽIVELI NEPOZABNE MANIFESTACIJE
SLOVENSKO-HRVATSKEGA SOŽITJA
Ženski krožek društva Jadran-Nanos v Moriboru si je nadel hvalevredno nalogo pomagati revnim obmejnim materam in jim oblažiti tegobe življenja. Zato so organizirali in skrbno pripravili pravljično igro »V kraljestvu palčkov«, ki je v Mariboru šestkrat zaporedoma napolnila gledališče. Po teh velikih uspehih se je Ženski krožek odločil tudi za gostovanja, ker so imeli pred očmi cilj socialnega dela za naše obmejne sirote. Po uspelem gostovanju v Celju so v soboto in nedeljo bili gostje belega Zagreba, tam-kajšnih Slovencev in Hrvatov.
Zagreb se je skrbno pripravljal za prihod malih obmejnih čuvarjev. Zlasti se je zavzel zanje hrvatski književnik in gl. urednik »Hrvatskega dnevnika« g. dr.
Ilija Jakovljevič, ki je malim Mariborčanom priskrbel brezplačen prevoz v .Zagreb in nazaj.
Nasmejani in polni veselih upov so prišli v soboto zjutraj mali palčki, vile in njihovo spremstvo na mariborski kolodvor, kjer so zasedli udobni pulmanov vpz in že jih je hlapon potegnil proti Zagrebu. Polni pričakovanja so otroci veselo prepevali ves čas vožnje, tako da je. bila sicer dolga vožnja še prekratka.
Ko je vlak ob pol 10. ustavil na zagrebškem kolodvoru, so iz stoterih grl zagrebške mladine, zagrebških Slovencev in bratov Hrvatov zaorali navdušeni pozdravni klici. Zagreb je našim obmejnim otrokom pripravil nadvse prisrčen sprejem. Tamkajšnje »Dečje carstvo« je priredilo svojim mariborskim tovarišem in tovarišicam sprejem, kakršnega zmorejo samo otroška srca, ki ne pozna nobenih ovir in zaprek in ki vedno najde pravo pot k srcu, beseda k besedi. V imenu prosvetnega društva zagrebških Slovencev »Narodni dom« je pozdravil <£>mejne goste g. režiser g. Hinko Nučič in jim želel prisrčno dobrodošlico.
Vaditeljica in duša prelepe mariborske ekskurzije ga. Pintarjeva se je s toplimi besedami zahvalila za nepričakovano lep sprejem, nakar je pozdravil malčke s severne meje v imenu »Dečjega carstva« ravnatelj g. Širola, ki je poudaril, da so vsa srca zagrebške mladine danes in za vedno prenapolnjena z ljubeznijo do svojih mariborskih tovarišev. Mala Lotka Vesenjakova se je v gorenjski noši zahvalila v imenu slovenskih obmejnih otrok za spontano prisrčnost in ganljiv sprejem ter povabila zagrebško mladino in Hrvate, naj si pridejo ogledati lepote Slovenije, našega zelenega Pohorja, sončnih Slovenskih goric in obmejnega Kozjaka. Govoril je še zastopnik zagrebške »Istre«, zaključila pa je veličasten sprejem zahvala g.
Marina Kralja, ki ni mogel najti pripravnih besed, s katerimi bi se mogel dovolj zahvaliti za ljubezen, gostoljubnost in spontano manifestacijo.
Mariborska mladina se je nato v družbi zagrebških prijateljev podala v Dom RK, kjer so jih slovenske dame bogato pogostile. Po počitku so bili Mariborčani gostje g. Petana lastnika hotela »Mi-linov, ki je vsem brezplačno pripravil bogato kosilo. Zahvala gre hkrati za to tudi restavraterju g. Černetu.
V Malem kazalištu, ki je bilo do zadnjega mesta zasedeno, je bila nato pod vodstvom g. Milana P e r t o t a vprizo-ritev igre »V kraljestvu palčkov«. Pred zastor je stopila ljubka Dušica S e k u 1 o-v a, hčerka mariborskega zdravnika in v narodni noši izrekla v hrvaščini ter slovenščini zahvalo najmlajših Mariborčanov za nepozabno doživetje med dragimi Hrvati ter obsipala Zagrebčane in hrvatsko mladino z mariborskim cvetjem.
Navdušenja in spontanih manifestacij ni hotelo biti konec. Od časa do časa so zaorili klici v pozdrav Slovencem in Sloveniji ter slovensko-hrvatskemu zbližan ju. Med prvim in drugim dejanjem krasno uspele igrice so se manifestacije ponovile. Na oder je prišel majhen zagrebški Slovenec ter izročil v imenu »Istre« lep lovorov venec s trobojnico kraljici vil gospej Marici Mo 1 a n o v i, ki je krasno odpela vse samospeve.
OBLEKA, PERILO IN OBUTEV ZA REVNE OTROKE
Letošnji Materinski dan je počastilo Žensko društvo z zbirko oblek, obutve, perila in denarnih prispevkov za revno deco. Gospe, ki so potrkale na vsa vrata, so pri mnogih našle veliko razumevanja za svoje delo in znaša nabrana svota preko 13.000 din, precej novega blaga in mnogo uporabnih starih oblačil, ki jih sedaj članice popravljjao in šivajo. Žensko društvo se vsem dobrotnikom, ki so k lepemu uspehu vsak po svojih močeh dobrosrčno pripomogli v imenu revne dece in v svojem imenu najlepše in iskreno zahvaljuje. Zahvaljujemo se pa tudi vsem nabiralkam članicam našega društva in Krščanske ženske zveze za njihov trud. Darila se pa še naknadno sprejemajo v trgovini g. Zlate Brišniko-ve, zato prosimo one, ki nameravajo še kaj prispevati, da tam oddajo svoja darila. Vse nabrano se uporabi v slučaju potrebe v smislu poziva Jugoslovanske unije za zaščito otrok. Žensko društvo.
SOKOLSKA AKADEMIJA
Sokolska župa Maribor priredi v soboto 8. t. m. ob pol 1 v Sokolskem domu akademijo, ki je bila na sporedu župnega zleta. Nastopijo sokolska društva Mari-bor-matica. Maribor I., Maribor II. — Pobrežje, Ptuj, Slovenjgradec z izbranimi točkami. Ni dvoma, da bo posetilo akademijo vse, kar čuti sokolsko. Vstopnice bodo v predprodaji pri »Putniku«.
USPEH GOSTOVANJA LJUBLJANSKEGA BALETA
Sinoči je bil v našem gledališču prvi nastop baleta ljubljanske opere pod vodstvom baletnega mojstra ing. Golovina in dirigenta g. Nefata. Program, sestavljen i/. baletnih prizorov in solističnih točk je bil izveden v splošno zadovoljstvo in navdušeno sprejet po občinstvu, ki je čisto napolnilo gledališče. O nastopu bomo podrobneje še poročali. Drevi bo drugi, jutri pa tretji nastop.
m Ponarejeni 20 dinarski kovanci
pojavili v Mariboru. Od pravih
S) so ntzli-
Burno pozdravljeni so po končani igri kujejo le po votlem zvoku, na kur prcbi-odšli Mariborčani v Petanovo restavni- vaisivo opozarjamo.
m Iz sodne službe. Za starešino 3-2 pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. gor. jc bil postavljen dr. Josip Čemer, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Iz Celja je premeščen k mariborskemu sodišču Josip Troje. Za uradniško pripravnico pri okrožnem sodišču v Mariboru je imenovana Božena Pretnerjeva.
m Polkovna slava. Tukajšnji 32. topniški polk bo imel v sredo, 5. t. m., polkovno slavo v vojašnici Vojvode Publika.
m I)va labudka sla sc izlegla v ribniku mestnega parka in razveseljujeta sprehajalce.
m Seja mestnega sveta bo v petek, 7. t. m., ob 18. v mariborski mestni posvetovalnici.
m S čevljarskim nožem je napadel natakarico Emilijo Sel v neki gostilni v Dravski ulici Franc D. ter ji razrezal tri prste na desni roki.
m Sodček vina je nekdo ukradel delavski Alojziji Novakovi, ko se je peljala s ptujskim vlakom v Maribor.
m Vlom v pralnico so izvršili neznani slorilci v Komenskega ulici 9, niso pa našli plena.
m Več pavov kali na Tržaški cesti vsako noč z neznosnim peljem nočni mir tamkajšnjim stanovalcem in bolnikom v bolnišnici. V lem pogledu je treba napravili na vsak način red.
m Mesarske muhe so se pojavile na dvoriščih Tržaške cesle ter delajo stanovalcem veliko nadlego. Treba bo odstraniti razne odpadke, na katerih so se te muhe zaredile.
m Za zgradb« Sokolskega doma v Mariboru gre dohodek velike tombole, ki jo priredi Sokol Marilior-malica v nedeljo, 10. I. m. Zalo prosimo vse, na katere smo se obrnili za darila, da se naši pranji odzovejo in s lem pripomorejo k uspehu. Gradbeni odsek Sokola Maribor-malica.
Zbirka PTL
Delavstvo in uradnišlvo lovarno Hutter in drug 2.500 din, Jugosvilc 340, Tekste 190, Zelenka & Co. 220, Tekstilne družbe Košaki 48, Novak & Co. 48, Viljem Freund 190; Župnišča: Vuhred 20 din, Sele pri Slovenjgradcu 15, Razbor pri Zidanem mostu 10, Polzela 70, Griže 40, Sv. Mihael na Vranskem 100, Sv. Mihael pri Maren-bergu 15, Ponikva ob juž. žel. 75, Sv. Miklavž nad Laškim 40.50, Sv. Lovrenc na Poh. 35, Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah 40, Mati božja v Koprivnici 30, Bočna pri Gornjen gradu 10, Št. Ilj-Mistinje 120, Sv. Anton v Slov. gor. 55, Žabukovje pri Sv. Lenartu 50, Makole 50, Sv. Rok ob Sotli 20, Bizeljsko 55. Vsem prav iskrena hvala!
Spomnite se CMDf
m Interni nastop gojencev nižje stopnje šole Glasbene matice bo v sredo, 5. t. m., ob 17. v pevski dvorani Glasbene matice. Vstop prost.
m Pobreški prezident umrl. Ponoči je v mariborski bolnišnici umrl 00 letni Ludvik Ilantič, ki je bil znan pod imenom „Pobreški prezident". Pokojnika jc gotovo poznal vsak Mariborčan zaradi njegovega čudaškega življenja.
m Napad na piskroveza. V neki studenški gostilni je bil napaden 29 letni pi-skrovez Peter Mačec. Napadalec mu je zadal z nožem 22 ran na glavi in roki. Prepeljali so ga v bolnišnico.
m Zanimiv karambol. V Studencih na Aleksandrovi cesli, pred gostilno Kraner, je kolesar S., ki je nekoliko pohabljen, podrl invalida brez noge K. it sreči se nobenemu ni pripetila kaka nesreča, m Sreča je obiskala pri tomboli Prost.
fasilske čele v Studencih po večini same tudenčane. Prvo tombolo v znesku 2000 din je dobil g. Petelinšek iz Studencev, drugo v znesku 1000 din črkostavčeva žena g. Kavčičeva iz Studencev, tretjo v znesku 500 din g. Kavčič iz Maribora. Naslednjih 7 tombol so dobili skoraj sami domačini. Največ močnatih jedi pa bo jedla žel. žena g. Vera Mlakarjeva iz Studencev, ki je dobila vrečo fine moke, s svinjo se bo pa mastil žel. uradnik Štau-ber iz Studencev.
m Zaradi zlomljene noge umrl. V bolnišnico so pripeljali 29 letnega posestnika Gregorja Srebota iz Zg, Polskave, ki si je pri padcu zlomil nogo. Nesrečnež je na posledicah poškodbe umrl.
m Za zaključek otroških dni v Mariboru je bil včeraj dopoldne v parku koncert Sušteršičevih malih harmonikarjev in pevskih zborov obeh deških meščanskih šol, ki sta ju vodila gg. 2ivko in Šušteršič. Koncert je navdušil številne poslušalce.
m Nemška dcca skozi Maribor. Skozi naše mesto je potovala večja skupina nemških otrok na počitnice v Italijo.
m Pedagoška centrala v Mariboru je imela včeraj občni zbor, katerega je vodil predsednik g. Šilih. Po klenih poročilih, ki so pokazala veliko in važno pedagoško delo, jc g. Šilih počastil spomin velikega pokojnega slovenskega vzgojitelja Henrika Schreinerja z zelo zanimivim predavanjem.
m Z lokomotive jc padel 53 letni kurjač Franc Brumec iz Pragerskega ter si poškodoval hrbtenico.
Kino
* Grajski kino. Prekrasen film „Zavesa je padla“. Napela vsebina. Veličastne scene iz opere Katarine II. Ruski plesi. Mariborčanka Elfi Mayerhofer, Hans Brausevvetter, Hilde Sesak.
* Esplanade-kino. Zabavni in veseli film „Tuja pesem“ s Sonjo Ilenie. Film krasne glasbe, humorja, plesa in petja.
* Kino Union. Do vključno lorka ,.Pn; stolovščinc Marka Pola", veliki senzacijski film napete vsebine. — Naš prihodnji program „Mati ali vlačuga".
* Kino Pobrežje. 1. in 2. junija ..Čuvaji Indije". Shirley Temple.
Mariborsko gledališče
Ponedeljek, 3. jun., ob 20.: Baletni večei* ljubljanske opere. Red A.
Torek, 4. jun., oh 20.: Baletni večer ljubljanske opere. Red C.
Samo še dva baletna večera v maribo*’" skom gledališču, prvi drevi, v ponedeljek, drugi pa jutri, v torek. Veljajo operni bloki.
Slovenski sadjarji in vrtnarji v Mariboru
V Zadružni gospodarski banki je bil občni zbor Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki Šteje 320 podružnic in 12.168 članov. Zborovanje je vodil predsednik tega društva ravnatelj g. Priol, ki je uvodoma dal sadjarjem nekaj smernic za novo poslovno leto. Njegov referat o pravilni negi sadovnjakov je zbudil med zborovalci mnogo pozornosti. V imenu bana je pozdravil občni zbor načelnik kmetijskega odelka banske uprave g. inž. P o d g o r n i k, ki jc poročal o delu banovine za napredek sadjarstva in vinarstva. Sedaj je v zidavi 154 novih sadnih
sušilnic, za katere prispeva tudi banovina znatne zneske. Ministrski svet je odobril za zidanje sušilnic 450.000 din. P° poročilu g. Ante Gabra je ravnatelj P r i-o 1 omenil, da bo dalo društvo prvemu predsedniku upok. ravnatelju g. Martinu Hum eku bronasto plaketo, ki mu jo bo za 70 letnico izročilo posebno odposlanstvo. Obširno je bilo tudi tajniško poročilo šolskega nadzornika g. Š u k 1 ia' dočim je pregled denarnega poslovanja pokazalo poročilo g. Josipa Verbiča-Po vsestransko koristni debati o eina
upešneji sadjereji in vrtnarstvu je sednik zaključil uspelo zborovanje
pred-
2aa m w«p s«
Polet generala Weyganda nad severnim bojiščem
Start v Parizu — Srečanje 2 Leopoldom 15!. — Okrcan’© na ruš !ec — Spet doma
Dopisnik pariškega »Journala«, Boulanger, je objavil reportažo o smelem poletu generala Weyganda, ki je takoj po prevzemu vrhovnega poveljstva poletel z avionom na flanclrijsko bojišče. Dopisnik je v nekem letalu sledi! generalisimu.
Bilo je 20. maja ob 8.40 uri zjutraj. Na pariškem letališču Le Bourgetu ni bilo ljudi. Le diskretni stražniki so stali v pn~
pili smo v bližnjo gostilno. Gostilničarka nam streže. Weygand je v plašču, brez zvezd. Vendar ga krčmarica spozna:
— A, to ste pa vi! Vpraša začudena.
— Da, se nasmehne Weygand.
— Pa, jaz vam čestitam!
Letala so pristala precej daleč od glav nega stana belgijskega kralja. Seli so
merni oddaljenosti. Dospela je karavana kmalu opravili posel. Kralj	je že	prihajal
avtomobilov. Iz prvega je izstopil Wey- nasproti. V neki	vasici	je	bil vojni	pogan d in zahteval diskretnost poleta. j svet> v odmevu	groma	topov,	tik	za
že buči osem letal. Dva bombnika ima- j bojiščem, ta kabine iz stekla, kakor kakšen svetil- Qb 17.30 se je Weygand vračal. Topot
nik. Šest lovcev tipa Morane je pripravljenih.
— Ne more se poveljevati, ne more se boriti iz urada in izza pisalne mize. Treba je videti izglede bitke, čete v boju — je dejal general, ko je stopil v letalo.
Tudi kralj Leopold je izrazil željo, da se brez oklevanja sestane z novim genera-lisimom.
Za Weygandom je sedel v !efalo kapetan Gasser, dalje pobočnih, ki spremlja Weyganda povsod. V drug, manjši bombnik je sedel štab s častnikom za zvezo.
čez nekaj minut je skupina letal pod ne bom. Kmalu opazimo na cesti, pripoveduje dopisnik, neko nemško motorizirano kolono. S protiletalskimi topovi so streljali na nas.
Motorji delajo s polno paro. Kmalu se znajdemo v boju z Messerschmitti. Lovci posežejo vmes, nasprotna letala se umaknejo.
že smo nad ciljem. Vojaška oblastva tam vedo, da prihajamo. Prišli smo nre-zgodaj, k sprejemu ni bilo nikogar. Sto-
Konj odgriznil
hlapcu rok®
V Hartbergu v Nemčiji je postal voznik žrtev besnega konja. S kolodvora bi moral odpeljati premdg v mesto. Eden izmed konj, ki so jih pripregli pred voz, je poškodoval že pri nakladanju hlapca na glav Med vožnjo je ugriznil drugega konja v vrat. Ko je hotel hlapec Koszar besnega konja izpreči, ga je drugi konj ugriznil v desno roko, ga dvignil s tal in vlekel 10 metrov dalje. Čeprav so pritekli ljudje in z bičem krotili konja, ni hotela podivjana žival izpustiti hlapca, dokler ni bila nesrečneževa roka popolnoma pregrizena in zlomljena. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu morali roko pod laktom odrezati.
ob morju. V luki, kjer se je vkrcal na 1
rušilec, je bi! pravkar zračni alarm. Sirene so tulile, bombe padale na mesto. Mornarji na rušilcu so izkazali med padanjem bomb čast generalisimu. Sidro so dvignili, vojna ladia je krenila na pot. V ozadju so sc dvigali plameni iz zadetih, gorečih hiš.
Ladja je pospešila hitrost, ker so jo bombniki še vedno zasledovali. Naslednjega dne, ob 5. zjutraj, je bil Weygand spet v Parizu. Poiskal je taksi, da pozdravi ženo. Takoj zatem je hitel v glavni stan. V sedmih dneh je videla tistikrat Weygandova žena moža točno le sedem minut...
Kakor v Angliji in Franciji, pripravlja drča tudi v Nemčiji pakete za vojske na
fronti
S®¥,@lska Rusija - evropska sfnga
De Kerillis v pariškem »Tempsu« in uvodničar v londonskih »T.imesih« se ba-vita z novim položajem na vzhodu Evrope. Slednji pravi, da gledajo Angleži zdaj vse drugače na Rusijo, ker so ce po sklenjenem miru s Finsko prepričali, da sovjeti niso imeli imperialističnega namena, zasesti Finsko in baltiške države, nego samo stari carski, zgodovinski cilj, zagotoviti si strategične postojanke na vzho-
Nečak kralja Jurija V., lord Frederic Cambridge, ki je služil v angleški vojski na francoskem bojišču, je padel v bojih.
Serglusz Plasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
13 Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji
Jožef je še bedel. Ko sem potrkal na vrata, mi je prišel sam odpret ter me od radosti skoraj zadušil' v objemu.
»No, to je imenitno! 2e sem mislil, kdove kaj se ti je zgodilo. Dve uri sem se plazil na meji in te iskal, čudno, da nu niso ujeli. I11 ti sam... No. pripoveduj, kaj si počel?«
Ko sem mr vse natančno povedal, se je Jožef zamislil. Čez trenutek mi je re-kel:
»Veš, prijatelj, so to dobri fantje — m prav si storil, da si mu pomgaal. Toda k Saši ne hodi, ta je divjak! Koliko jih je že pod njegovim vodstvom poginilo! To ni krdelo zate!«
»On me ni povabil, naj bi z njim delal ...«
»To je dobro. Tole z blagom pa se ti je lepo posrečilo. On ga proda za mejo, tu bi dobil malo zanj. Saša dobi petkrat toliko. Hoče ti pomagati. Spozna! je. da si fant kot se spodobi...«
»Jutri pojdem tja«.
»Prav.«
»Mislil sem, da je treba blago vrniti.«
Jožef se je zasmejal ter rekel isto, kar mi je pravkar dejal Saša:
»To ni tatvina! Bergerja ne vzame vrag !Za dvojno si bo vse nadomestil. Mi pa se nekoliko spametujemo. Nekoliko fantov je zares odvrglo nahrbtnike...
Ne boš pil?«
»Ne. Pil sem pri Saši z Živicem.«
Čez čas me je Jožef smehljaje vprašal:
»Ali si videl Felo?«
»Videl.«
»No, kako ti je bila všeč?«
»Lepa. Zelo lepa.«
»Da, da. Dekle kot izrezano, toda var-jivo bitje! Ko pojdeš tja, se nikar vanjo ne zagledaj! Ona rada meša fantom glave!«
»Mene še pogledala ni!«
»Ona nikogar ne pogleda, ker ima grde oči. Zblazniš, če pogledaš vanje!« Trofida je vzdihnil in umolknil. Mogoče ia jo je tudi 011 ljubil...
Ko sem legel v posteljo, dolgo nisem mogel zaspati. Pred očmi so se mi vrtele razne osebe in postave. Tu sem videl sedem prelepih zvezd iz Velikega voza, potem spet smešen obraz žida Josiika, nato pozočega Slavika, potemnorčavega Lorda, in Tondo s harmoniko, Sašo, Ži-vica. Nanosled je vse zasenčila Fela.
Imela je mikavne : obraz in 'V-iSti-pne lose se mi je nasmehnila!
roke, zaspan . In tako lepo
Zjutraj, koj po zajutreku, sem šel k Saši. Ležal je na divanu. Nogo je imel v povojih.
dnem robu Baltskega morja. Angleški politični krogi so mnenja, da se odigrava v Moskvi evolucija duhov. Ud tod tudi sedanji poizkus, da se najde nova podlaga za trgovinska pogajanja med Londonom in Moskvo. Novo imenovani veleposlanik Anglije Stafford Cripps je za časa španske državljanske vojne ostro zahteval ustanovitev ljudske fronte tudi v Angliji. Zato je tudi bil izključen iz stranke. Sodili so o njem, da je zelo blizu komunistom. Zanimivo je, da vprav »Times« lansirajo vesti o zbližanju s sovjetsko Rusijo.
»Kako je z zdravjem?« sem ga vprašal.
»Bo že. Padar je bil pri meni in mi popra vjl nogo. Čez nekaj dni lmn ' 'ahko hodil.«
»Imenitno!«
»No, kaj pa z blagom?«
»Meni je vseeno. Jožef je dejal, da boš ti sam najbolje uredil.«
»Dobro.«
Vstopila je Fela. Na sebi je imela lepo, teipno modro obleko in lakaste čevlje. Pozdravila sva se. Opazil sem, da ima zares zelene oči. Pričela je pospravljati po sobi. Z dopadenjem sem sledil slehernemu njenemu' gibu. Nekajkrat me je postrani pogledala.
Saša se je obrnil k sestri.
»Ali greš v cerkev?«
»Zakaj. Pojdem!«
»Sama?«
»No, s kom vendar?«
»Tale tovariš te pospremi. Pojdeš s Felo.« me je vprašal Saša.
Nekoliko v zadregi sem bil, pa sem še naglo odgovoril:
»Seveda. Zelo rad.«
Potlej sva odšla s Felo iz hiše. Dan je bil lep. Po ulicah proti cerkvi je šlo mnogo ljudi, zlasti mladine. Ker nisem vedel, kaj bi se pogovarjal s Felo, sva šla molče. Ko sva prišla do cerkve, sva srečala mnogo praznično oblečenih ljudi. Vsevprek so pozdravljali Felo:
»Moj poklon, gospodična Fela!«
»Dober dan, gospodična Fela!«
Odzdravljala jim je z jedva vidnim oriklonom glave.
Prvi francoski poslanec, ki Ja paiLl ..a fronti je kapetan Feliks Orat, poslance okrožja Mayenne. Od 1. 1928 je predaval kot izredni profesor zgodovino na sorbonski univerzi. Dobil je povelje, zavzeti neko postojanko, ki so jo bili osvojili Nemci. Med naskokom ga je zadela krogla.
Nastarejši nemški vojak iz svetovne vojne 96-letni Julius Kalang, je umrl. Boril se je že 1870-71, v svetovni vojni se je javil kot 701etni prostovoljec in se odlikoval v bojih z Rusi.
Poljski cigani so se vrnili v Varšavo. Povratek je bil zelo bučen. Vodil jih je njihov kralj Mihael Kvvieka. Med vojno niso izgubili cigani nobenega svojcev.
Itekaj zrn 9 anglosaksonskem duhu
Beograjski pisec Milivoj Mihajlovič je izdal knjigo »Anglija, ki je ne poznamo«, kjer piše med drugim tudi tole: »Anglija je za Vatikanom najmoralnejša država na svetu. Moški na ulici nikoli ne škili za neznano žensko, kaj šele, da bi jo ogovoril v parku. Na tem vetrovnem otoku se plavolasa Angležinja nikoli ne ogledava, kako se poigrava sapa z njenim kratkim krilom, pa naj leži v travi ali pa sedi kje v parku. V Angliji razen tujcev ln novinarjev ni radovednežev. Če kdo kaj neprijetnega zasluti, takoj obrne glavo drugam. Pravi angleški žentlemen bo prej zapustil svoj sedež, kakor pa škilil na nasprotno klop, pa naj sedi tam še tako krasno žensko bitje.
Pri nas je nevarno iti po, ulicah, kjer brezobzirno drve avtomobili. Na križiščih mora vsak naglo skočiti, pa naj bo še tako star. Glavno je, da se napravi avtu čimprej prosta pot. če se kdo ne umakne pravočasno, ga gospod za volanom nahruli, morda pride še kazen. V Londonu tega ni. Ljudje, ki imajo avto, dobro vedo, da bodo prišli prej .na cilj kakor pešci. Zato vsak pazi, da gredo ipešci mirno čez pot. če je ulica mirna in opazi šofer, da hoče kdo čez cesto, ustavi avto in ga pusti mimo.
Civilizacija je pač dosegla tu že visoko stopnjo.
— Ah, očka, pokaži no vendar gospodom trik z asom v rokavu...
Poleg cerkve sem opazil skupino petih mož. Med njimi je bil tudi Alfred Alin-čuk, ki sem ga prvič videl v Tjofidinem sadovnjaku s Helo. Sodil sem, da so to bratje Alinčukovi. Oblečeni so bili po izbrani meščanski modi: lakaste čevlje, vzorčaste obleke, kričeče samoveznice in klobuke. In vsi so imeli v rokah biče.
Ko je Alfred Alinčuk opazil, da spremljam Sašino sestro, je stopil nekoliko naprej; na obrazu mu je zaigral zloben in prezirljiv izraz. Ko sva se še bolj približala, se je priklonil — kakor v sadovnjaku Heleni — in snel klobuk.
»Gospodična Fela, moj poklon!«
Fela je prikimala z glavo in prijateljsko rekla:
»Moj poklon«.
Potem se je ozrla name:
»Pojdem sama. Lahko me počakate, če imate čas in vas je volja. Sicer pa nasvidenje!«
»Počakal bom«.
»Prav«.
Odšla je v cerkev, dočitn sem se jaz. pričel sprehajati. Na stopnišču so bile pestre barvne skupine deklet. Fantje so se našopirili kot pavi ter v gručah ali posamič postajali pred vrati v cerkev. Navidez so bili zelo hladni, vendar so skrivaj pogledovali za dekleti.
Nekdo me je potegnil za rokav. Opaž’’ sem Lorda. Stisnil mi je roko.
»Kaj počneš tu?« me je vprašal.
»čakam na Felo Veblinovo«.
»Tako! Ali jo poznaš?«
»Da«.
t'Dr,| e '
toorf
zastopniki MNP v semifsnalu
»■SK Maribor ponovno zmagal nad SK Olimpom 3:1 (£:1) — Poraz železničarja na Jesenicah — CSK—Mars 5:2 (2:2) — SK Kranj—SK Amater 4:0 (1:0)
bili dobro pripravljeni in so prispeli na Jesenice že v soboto. Toda Bratstvo je borbeno moštvo in je na lastnih tleh tudi pokazalo, kaj premore. V prvem polčasu je imelo Bratstvo več od igre, saj so zabili ludi dva gola. V drugem polčasu so se bile pred golom Bralstva dramatične borbe, toda žoga ni hotela stresti mreže. Jeseničani pa so imeli še to smolo, da so tri Zavrlove bombe šle v prečko. Kljub lepi zmagi Bratstva 3:0 bo vendar oslal Železničar v konkurenci. Sodil je sodnik Deržaj iz Ljubljane.
Na stadionu SK Železničarja se je odbrala včeraj tekma med ISSlv Mariborom l SK Olimpom iz Celja. Za tekmo ni vla-alo preveliko zanimanje, saj se je zbralo omaj okoli 100 gledalcev. Enajstorica SSK Maribora ni zadovoljila. Pogrešali mo marsikaj, kar smo vajeni videti od 'ga moštva. Že od vsega počelka je bila ‘kma mlačna in ker ni bila borbena, : postajala dolgočasna. Tudi pred go->m ni bilo strelcev. Goli so padli iz ■aijave. Maribor je tako s skupnim re-ullatom (i.t prišel do 11. kola. Dočim ISSK Iaribor ni vzel te igre preveč resno, sc ) SK Olimp trudil. Skoda le, da manjka osamcznim igralcem kondicijskega Irenin-a in ravno lo je vzrok, da se prehitro ;črpajo. Njihovi napadi so bili nevarnejši, ida godilo se jim je prav lako kot Ma-iborčanom, ker niso imeli strelcev. Sodil * ljubljanski sodnik Mehle.
V predtekmi je mladina Maribora zma-;ala nad mladino Železničarja z visokim ezultalom 7:2.
Čeprav smo računali z zmago Železničarja na Jesenicah, se je zgodilo vendar irugače. Žoga je pač okrogla. Pred šte-ilnim občinstvom sta se srečali moštvi i*lezničarja in Bralstva. Železničarji so
Včerajšnja povratna tekma med CSK in ljubljanskim zastopnikom se je končala s porazom Marsa 5:2 (2:2). Dočim so Ljubljančani pokazali še dovolj lepo igro, so se Cakovčani izkazali kot dobri sirelci. Sodil je igro celjski sodnik Veble.
#
Povratno tekmo v Kranju sla odigrala SK Kranj in SIv Amater. Kranj je pokazal odločno premoč, dočim Amater m pokazal 'nič posebnega, razen oslrega starta, ki pa ni dosti pomagal, ker v napadu ni bilo strelcev. S tem je rešil SK Kranj čast ljubljanske skupine. Rezultat 4:0 ustreza poteku igre. Kot sodnik je fungiral Lu-kežič iz Ljubljane.
,Gradjanski" zmagal v Beogradu
iradjanski—BSK 1:0 (1:0)
ir
llašk—Hajduk 4:1 (1:1) 1 :0 (0 :0)
Slavi ja—Jugoslavija
V Beogradu se je vršila včeraj pred 0.000 igralci tekma med predstavnikoma Jeograda in Zagreba, ki je bila izredno animiva in napeta. Prvi polčas je po-fket v znamenju nadmoči BSK. Gradjan-ki je šele v drugem polčasu uredil svoje rsle in vidno i \ 1 vladal. Edini gol re-jtltira iz Icgn, ko je sodnik vrgel pred rali BSK žogo na lla. To priliko je lzra-31 igralec Gradjanskega in jo podal Ma-jkalu na levem krilu, ki je krasno zadel ' gol. To je porazno vplivalo na BSK, i se ni več znašel v igri. Proli koncu igre
0 Zagrebčani lc še branili rezultat, ki
1 tak tudi ostal. Ta tekma bo gotovo
vplivala na plasma obeh beograjskih klubov. Sodil je Madžar Ujvary.
Z včerajšnjo tekmo jo llašk slavil svojo prvo zmago v dosedanjih finalnih tekmah za drž. prvenstvo na domačih tleh in si pridobil prvi dve točki. Rezultat 4:1 je sicer nekoliko previsok, čeprav so lla-škovci pokazali ambicioznost in požrtvovalnost. Odlikoval se je zlasti Hilrec. Tudi krilska vrsta je bila boljša od nasprotnikove. Glavni vzrok poraza za Hajduka pa je bil v tem, da niso imeli nobenega strelca. Ker je bila igra precej
ostra, je prišlo proti koncu igre do incidenta in je sodnik izključil igralca Hajduka. Sodil je sodnik Kranjc iz Zagreba. *
V Sarajevu se je vršila tekma med Slavijo in Jugoslavijo, ki je končala s tesno zmago Slavije 1:0. Čeprav je Slavija nastopila brez svojega naj oljšega napadalca Rajliča, je vendar igrala požrtvovalno. Beograjčani so nastopili s pomlajeno enajstorico. Jugoslavija se je sicer trudila, da bi vsaj izenačila, toda
zaman. Edini gol za Slavijo je streljal Lazarevič. Sodil je sodnik Dokmanovič.
Tablica državnega nogometnega prvenstva je po nedeljskih tekmah naslednja:
1. Slavija
2. Gradjanski
3. BSK
4. Jugoslavija
5. Hajduk
6. Hašk
7
7
7
7
7
7
OSTALE NOGOMETNE TEKME: Ljubljania: Montanisti — Kemiki 6:1 (3:0) Varaždin:	Varaždinski	SK — Gradjanski
SK (Bjelovar) 1:0.
Osijek:	Slavija	(O)	—	Bačka	5:0	(2:0).
Tekma za dunavski pokal.
s Hrastnik—ltapid 3:4. Na Rapidovem igrišču je bila prijateljska tekma med SK Hrastnikom in SK Rapidom. Ker se je tekma odigrala v dopoldanskih urah, ’je bilo zanjo malo zanimanja. Rapid je lo tekmo odločil v svojo korist.
s Odgodena je bila štafeta skozi mestne ulice Zagreba zaradi slabega vremena.
s Ambrosianna — državni prvak Italije.
Pred 15.000 gledalci se je vršila včeraj tekma med Ambrosiano in Bologno, končala se je s tesno zmago Ambrosiane 1:0. Edini gol je zabil Ferraris v 9. minuti prvega polčasa.
s Jugšoslavija—Grafika 2:1. V Celju sla se v nedeljo srečala prvaka ljubljanskega in celjskega II. razreda. Pri Jugoslaviji se je odlikovala zlasti ožja obramba. Tekma je nudila povprečni nogomet. Sodil je sodnik Hobacher. — V predtekmi sta ijiladini Celja in Jugoslavije odigrali prijateljsko tekmo, ki se je končala 3:3 neodločeno.
Drobne vesti
n. Mostarska policija je ujela v nekem stanovanju vlomilca Ivana Martinoviča, ki je po izvršenem vlomu v hiši zaspal. Ko si je že nabral plen, je našel steklenico žganja, ki ga je uspavalo.
n Kotel lokomotive je eksplodiral v železniški kurilnici v Gračacu. Pri eksploziji je bil ubit strojevodja Žutic, težko ranjen kovač Gros, lažje poškodbe pa je odneslo tudi še več drugih.
1	10:4	12
2	18:7	10
2	11:7	9
4	8:13	5
4	12:17	4
6	9:20	2
ter	se smrtno	
nevarno poškodoval gimnazijec Franjo Kosec v Varaždinu.
n. Zračni promet Beograd—Podgorica— Bar. Sredi junija bo uvedena zračna proga, ki bo vezala Beograd z južnim Primorjem.
n. Konji za Nemčijo in Francijo. V Subotici je komisija, ki kupuje konje za Nemčijo in Francijo. Doslej so Nemci kupili 116, Francozi pa 75 konjev.
n. Strašna nevihta v Kraljevca. Te dni je divjala nad Kraljevcem strašna nevihta. Burja je odnesla 70 streh ter odnašala velike zaboje. Opeka, ki je padala s streh, je poškodovala 20 oseb.
n. Skoraj 7 milijonov din dobi družba, ki je lastnica beograjske radijske postaje, od države, ki je prevzela to podjetje.
o Težka nesreča z motornim kolesom.
V Misiinju se je pripetila težka nesreča.
V noči od sobote na nedeljo je bil teže poškodovan 32 letni pismonoša na pošti Mislinje Uranjek Maks. Maks je šel zvečer ob kolesu proli Slovenjem Gradcu. Za njim se je pripeljal na motornem kolesu lesni trgovec Lušnic Stefan iz Gornjega Doliča pri Misiinju in se z vso brzi-no zaletel v Uranjeka, da je padel z glavo na tlak in zadobil teže poškodbe po vsem telesu ter ima počeno lobanjo. Ponesrečenca so takoj prepeljali v slovenjgraško bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da mu rešijo življenje. Seveda pa tudi Lušnic ni ostal brez poškodb; padel je z motorja in zadobil teže poškodbe po glavi in telesu.
o Okrožni urad naproša delodajalce, da odjavijo vse delavce, ki so ali bodo odšli na orožne vaje z dnem, ko so iz dela izstopili in navedejo vzrok odjave (orožne vaje), z nastopom dela naj jih ponovno prijavijo. — Svojci na orožne vaje poklicanih bodo dobili dajatve samo, če poleg potrdila o skupnem gospodinjstvu prinesejo potrdilo občine, da je član na orožnih vajah.
MALI OGLASI
CENE M Al. IM OGLASOM: V malih OElaslh (tane vsaka beseda 60 par. nalmanlša pristojbina ta te oglase le din S.— Drtlbe. oreklici. dopisovanja Id teoltovanlskl oplaši din 1.— do besedi. Naimanjšl
znesek za te oglase le din 10 Debelo tiskane besede te računajo dvolno. Oglasni davek za
enkratno oblavo znaša din 3.—. Znesek za male oglase se plainle tako) Drl naroSHn. oziroma ga le vnoslatl v oisino sknpal t naročilom ali pa do ooštol ooložnlcl na čekovni račun it. 11.409. Za vse eismeoe odgovore glede malib oglasov le mora orlložlti znamka za 3 din
SLUŽBO DOBI
VALJČNI MLIN
obro izvcžhan nadmlinar in jlinar dobi službo. Naslov od »Mlinar« na agenturo lichler. Ptuj.________3993-2
PEKOVSKI POMOČNIK
pšten. trezen, dober delavec i Je zmožen dela. tudi pri eči, se takoj sivrejnie. Na-iov v ogl. odd »Večernika«.
3995-2
SLUŽBO IŠČE
UPOKOJENKA
.re za gospodinjo k boljšemu tarejšemu gospodu. Ponud-e na ogl. odd. »Večernika« •od »Poštena«.	3904-3
ščem službo
VRATARJA
očaja (šankburša) ali kaj .ličnega. Naslov v ogl. odd. -Večernika«.	3985-3
STANOVANJE ODDA
DVE SOBI
predsobo. kuhinjo oddani. Mlinska ul. 9-11.	3990-5
Odda se
SOBA IN KUHINJA
za dve osebi. Praprotnikova ul. 6.	3987-5
STANOVANJE
Krčevina.
2 SOBI lN KUHINJO
dalje.
W«ai
/KOPALNA SOL ZA NOGE PROTI POTENJU,UTRUJENO1 STI IN BOIE&MU VNETJU NOG,TRDI KOŽI, KURJIM)
| OČESOM IN OZEBLINAM* DIN 5.- 6.~ IN 12.-	|
Idr o g e rija
mesta se takoj odda v 'srn. Naslov v ogl. odd. * černika?-	37
DVA SOSTANOVALCA
prejmem v cclo oskrbo. -Slovenska ul. 36-1, P .J.
ŠIRITE »VEČERNIH«!
OPREMLJEN KABINET
„ posebnim vhodom se tak odda Cvelična ul. 27-11.
SOBO s celo oskrbo oddani. Frančiškanska 21-1. desno. 3986-8	PARCELO z velikim sadnim vrtom, braj dami. blizu cerkve pri postaji Limbuš, prodam po nizki ceni. Poizve se v trgovini pri g. Adolfu Turnšku, Limbuš pri Mariboru. 3983-11
OPREMLJENO SOBO oddam dvema gospodičnama ali zakoncema na Meljskem hribu. gost. Kekec. 3984-8	
	
Kopalni!	NAHRBTNIKE v veliki izbiri nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13. * 3696-13
	
obleki!, i najnovejši modeli, nudi ugo-5 dno Lama, Jurčičeva ul. 4	
	POSTELJNE ODEJE samo z belo vato, močno pre šite. posteljno perilo, zglavni ki. tuhne, koce, madrace. in-leti, [/uh in perje po najnižji ceni. A. Štuhec, Maribor. Stol na ul. 5. 3328-18
	
	MODERNI VOZIČKI
	po vseh cenah
Krasna 5-stanovanjska donos 7	na VELIKA VILA j z dvoriščem, velikim vrtom in sadonosnjakom, na glavni cesti, 10 minut od kolodvora >j prodani ugo-dno radi družinskih razmer. A. Šušel. trgo- 8	vec Brežlco ob Savi. 3992-11	0OGOMIM SUM JAK l i;i i lic;« t cclia *
KOLJE
za vinograd, fižol in paradižnike dobite pri Gnilšeku, Raz lagova 25.	3991-23
IZGUBLJENO
TISOČ DINARSKI BANKOVEC
se je izgubil 1. VI. v magda-lenskem predmestju. Pošten najditelj dobi 200 dinarjev na gradi. Jemc Pavel, pismonoša. Slovenska ul. 36. 3996-27
PLAČO
din 1500.— je dne 1. VI. izgubila uradnica na poti Gospo* ska ulfca—Ulica 10. oktobra do Stolne ulice. Pošten najditelj se naproša da odda denar proti dobri nagradi v ogl. odd. »Večernlka«.
3994-27
Use Msamske jtokdšim
uti Jiskfivm ztidtuiti
Aleksandrova cesta 13 — Telefon 25-45
Izd ia in urejuje ADOLl HII1MKAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru — Oglasi po ceniku - Rokopis' sc ae »racalo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev 25-67 in uprave štev 28-67. — Poštni čekovni račun Slcv H •