PRIMORSKI DNEVNIK jo zafiel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov pi edhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembri 1943 v vasi Zakri2 nari Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. | TRST »3 JSfSarfKSr" Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 234 (11.650) Trst, četrtek, 6. oktobra 11 Predsednik republike v Vidmu in na področju, ki ga je prizadel potres Vlada Sandro Pertini v Furlaniji: «Med vami se počutim kot doma» TPPZ P. Tomažič na slavnosti s Pertinijem Državni poglavar bo danes sklenil svoj obisk v naši deželi. V jutranjih urah bo dospel v Ma-jano, kjer se bo po sprejemu na tamkajšnjem županstvu srečal z delavci obrata Snaidero. Nato bo predsednik obiskal Pordenon, kjer bo gost na občini in trgovinski zbornici. Ob 16. uri bo na Piancavallu Pertini odkril spomenik padlim partizanom ob 40-Ietnici padca fašizma. Na slavnosti bosta spregovorila predsednik pordenonske pokrajine in predsednik VZPI -ANPI, v kulturnem sporedu pa bosta nastopila TPPZ «Pinko Tomažič« in folklorna skupina iz A-viana. Po srečanju z delavci Za-nussija bo Pertini ob 17.30 z letalom iz Aviana odpotoval v Rim. (Od našega poročevalca) PORDENON — Furlanija je včeraj, podobno kot v torek Tržič in Gorica, z velikim navdušenjem sprejela predsednika republike Sandra Per-tinija, ki se mudi na štiridnevnem u-radnem obisku v naši deželi. «Tukaj med vami se počutim kot doma,* je predsednik večkrat ponovil ljudem, ki so ga ob vsakem koraku burno pozdravljali ter mu stiskali roko, «saj je ta zemlja po žilavosti in podjetnosti prebivalstva tako podobna moji Liguriji.* In ta misel, ki jo je predsednik brez vsake retorike tudi javno izrekel na huminskem županstvu, že sama na sebi dokazuje kako Pertini resnično spoštuje Furlane, «ki jim je zgodovinska usoda naprtila veliko tragičnih in zgodovinskih doživetij, nikoli pa jim ni odvzela tistega zaupanja v bodočnost in zlasti v lastne moči, po katerem so zasloveli in še danes slovijo tudi daleč izven domovine*. Bogat in vsestransko razvit Videm in revna ter obenem zelo ponosna Karnija sta odprla srce svojemu predsedniku, ki je tudi tukaj, kot dan prej v tržiški ladjedelnici, takoj začutil utrip in tudi težave, ki vsakodnevno spremljajo te ljudi. Ta Pertini jeva vrlina, ki ni samo dar narave, a je tudi skupni imenovalec njegovih življenjskih izkušenj, je prišla zelo do izraza med včerajšnjim obiskom v krajih severne Furlanije, ki jih je leta 1976 porušil katastrofalni potres. A tudi v samem Vidmu, kjer ga je na velikem dvorišču pred gradom pričakala praznično razpoložena hrupna množica otrok in kjer je Sandro, kot so mu poimensko vzklikali malčki, kršil strog protokol («ki mi včasih ne pusti niti dihati*) in se dolgo zadržal med njimi. Naporen delovni dan državnega poglavarja se je tudi včeraj začel na vsezgodaj na videmskem gradu, kjer mu je župan Candolini poklonil simbo- lični pečat ob tisočletnici ustanovitve mesta. V svojem pozdravnem govoru je župan posvetil dosti pozornosti narodni in jezikovni raznolikosti Furla nije - Julijske krajine ter z nekaterimi pomembnimi zgodovinskimi primeri tudi jasno dokazal, da bo le miroljubno in enakopravno sožitje vseh tukajšnjih etničnih komponent zajamčilo družbeni napredek celotne skupnosti. Videmski župan se je dotaknil tudi odnosov s sosednjimi državami, «s katerimi moramo še dalje sodelovati v potrditev prijateljstva ob skupnem spoznanju, da mora meja združevati in ne ločevati ljudi.* Pertini je nato v spremstvu obrambnega ministra Spadolinija in predsed nika deželne vlade Comellija obiskal vojaški poligon na Cormorju, kjer se je srečal s pripadniki oboroženih sil, ki so sodelovali prj reševalnih akcijah na potresnem področju. V popol danskih urah pa je predsednik obiskal kraje, ki jih je najbolj prizadel potres. Najprej se je ustavil v Huminu, nato pa je svojo pot nadaljeval v Pušjo vas, Trasaghis, Osoppo in Spi-limbergo, kjer je dospel ob mraku. V teh krajih se je pozanimal za življenjske pogoje in za usodo ljudi, ki še živijo v barakah in ki zaradi sta-SANDOR TENCE NADALJEVANJE NA 2. STRANI načrte o žele: RIM — IRI ni še obvestila vlade o svojih načrtih za sanacijo črne metalurgije, da je bilo včerajšnje srečanje predstavnikov sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL in zveze delavcev kovinarske stroke z ministroma Da-rido in Altissimom neuspešno. Za sindikate je bilo sploh nesmiselno, saj je nesprejemljivo, da ni minister za državne soudeležbe Darida sploh seznanjen z ukrepi, ki so v njegovi pristojnosti. Razočaranje sindikalistov je torej upravičeno in ga ne zmanjšujejo izjave ministrov, da je vlada odsvetovala IRI, naj ne sprejme «enostranskih pobud*, ne da bd se predhodno posvetovala s sindikati. Prevladuje mnenje, da sedanja vlada nima niti toliko vpliva, da bi javnim podjetjem vsilila resnično soočenje. Najovedano vsedržavno stavko v črni metalurgiji, ki bo 14. oktobra, so torej potrdili, kot so tudi potrdili vsedržavno stavko zaposlenih v javnih ladjedelnicah. To je včeraj sklenil sindikat kovinarjev, ki je tudi izredno kritično ocenil gospodarske ukrepe vlade. Za vodstvo kovinarjev nima vladni manever globalne vizije položaja, prav pa vlada urOieriil položaja, prav tako1 pa vlada ne razpolaga s primernimi sredstvi, da bi bila kos sedanjemu težkemu položaju. V pričakovanju skorajšnjega srečanja s sindikati pa se je včeraj minister za delo De Michelis sestal s predsednikom aZnussija Cuttico, ki mu je le potrdil, da bodo osredotočili svoje napore v produktivnih dejavnostih in žrtvovali ostale, kar bo prizadelo od 5 do 7 tisoč delavcev. Ob začetku proračunske razprave v senatu Notranja protislovja v vladi Nasprotne usmeritve PRI in KD ter PSI in PSDI | RIM — Dolga pot finančnega zakona in državnega j proračuna se je začela včeraj popoldne v senatu. Tokrat bi marala biti hitrost večja, ker so se dogovorili za izredno bilančno zasedanje, in bi se moral postopek zaključiti do koncu leta. Teda ni rečeno, da bo šlo vse gladko na politični ravni: notranji odnosi v petstrankar-ski koaliciji so, ne da bi mogli še govoriti o krizi, namreč precej razgibani. Ta protislovja so se prikazala včeraj ob robu senatne razprave. Ostrih kritik je deležen republikanski finančni minister Visentini, zastavonoša ene izmed dveh različnih usmeritev, ki ob podpori zakladnega ministra Gorie (KD) zagovarja močno klestenje po javnih izdatkih in strogo «politiko dohodkov* (z drastično o-kmitvijo draginjske doklade). V družbenih krogih ima ta linija največjega zaveznika v Colnfindustrii. Na nasprotni strani socialisti in socialdemokrati pritiskajo za milejše reze pri izdatkih in za zaostritev davčne politike, zlasti kar zadeva boj proti utajam. To linijo sta zagovarjala bivša socialistična finančna ministra Formica in Forte. Včeraj jo je podprl proračunski minister Longo (PSDI), ki se je v senatu zavzel za upoštevanje «domnevnih dohodkov* v boju proti utajam. V bistvu naj bi izračunali »dohodkovne pasove* po družbenih slojih, tako da bi na primer uveljavljeni pro- , fesionisti ne mogli prijavljati smešnih dohodkov. Visentini pa noče o tem nič slišati in je celo že «pokopal» odlok ministra Forteja o merilih za domnevne dohodke, vezanih na premoženje (tako, da bi lastnik velikega motornega čolna, na primer, ne mogel prijavljati 4 ali 5 milijonov letnega dohodka). Republikanskega ministra dolžijo tudi, da je onemogočil uvedbo davka na velika premoženja. Rezultat teh nasprotij je odpustek za «čme» gradnje, a ni rečeno, da se protislovja ne bodo spet razvnela. Ministra Goria in Longo sta medtem včeraj obrazložila senatorjem gospodarske razmere: državni primanjkljaj bi k letu dosegel 130.000 milijard lir, zaradi česar ga je bilo treba zmanjšati za tretjino, predvsem z zmanjšanjem socialnih izdatkov in z nekaterimi davčnimi poviški. Glede javne zadolžitve sta povedala, da je že dosegla 420.000 milijard, zaradi česar plačuje država kar 60 tisoč milijard obresti, več kot znašajo plače vseh državnih uslužbencev. Goria je zatrjeval, da ni bilo druge izbire, ker bi sicer morali posegati po zgolj monetaristična politiki, toda prevladuje prepričanje, da se vlada poslužuje prav te politike in da tudi klestenja le odlagajo rešitev hudih težav, ki izhajajo iz strukturnih distorzij državnih izdatkov. R. G. jNobelova nagrada za mir Walesi Politično pogojena izbira Lech Walesa, predsednik razpuščenega poljskega sindikata Solidarnost, je Nobelov nagrajenec za mir za leto 1983. Tako je sklenil odbor, ki mu norveški parlament iz leta v leto poverja nalogo, da izbere nagrajenca za mir. Nedvomno je, da bo nagrada voditelju Solidarnosti vzbudila val polemik, kot sta jih vzbudili Nobelovi priznanji sovjetskima oporečnikoma Andreju Saharovu in A-leksandru Solženicinu in kot so jih vzbudile tudi nekatere druge odločitve odbora iz prejšnjih let: na- grade Kissingerju, Beginu, Sadatu. Kot že omenjeni sklepi je tudi Nobelovo priznanje Walesi močno politično pogojeno, pa ne samo zato, ker ga bo odobraval Zahod, Vzhod pa ga bo tolmačil kot provokacijo. Če bi Nobelova nagrada za mir imela ob ostalih institucionalnih ciljih, ki jih je v svoji zapuščini na pisal izumitelj dinamita, tudi tega, da s provokavitnimi odločitvami spodbuja soočanje o miru, razpravo o tem, kaj je mir, kaj nam pomeni, bi bila dobrodošla. Nagrada Walesi pa bo najbrž izzvala samo polemiko brez vsakršnega vsebin skega soočanja o tem, kaj pomeni delo za mir. Prav zato se mi zdi še najbolj zadeta ocena, ki jo je ob novici o nagradi dal, z njemu prirojeno pi krostjo, Gian Carlo Pajetta. «Ra-dujem se z njim, je dejal Pajetta, ker mu bo odslej morda lažje, ne zdi se mi pa, da je veliko prispeval k utrjevanju miru. Ne bi hotel, da bi nagrado za mir, nadaljujoč po tej poti, podelili celo Panelih. VOJMIR TAVČAR Nazadovanje dolarja in pocenitev zlata RIM — Tečaj ameriškega dolarja se je včeraj znižal na vseh svetovnih tržiščih, kar je le potrditev predsinočnjega nazadovanja na newyorški borzi. V Italiji je bil včeraj dolar kar 20 lir cenejši kot dan prej, da je znašal tečaj 1.574,75 lire. Dolar je nazadoval tudi v Frankfurtu, kjer je bil vreden 2,59 mar ke, predvčerajšnjim pa je znašal tečaj 2,62 marke. Po vesteh, ki prihajajo z vseh svetovnih borz, se utrjuje prepričanje, da se dolar počasi vrača k svoji realni vrednosti. Pri kratkoročnem poslovanju še drži, pri dolgoročnih poslih pa dolar ne vzbuja več tistega zanimanja in povpraševanja, ki ga je bil deležen še pred kratkim. Finančni krogi namreč že napovedujejo bolj prožno denarno politiko Reaganove administracije z zniža njem obrestnih mer, ki so do sedaj privabljale tuje kapitale. Take napovedi so avtomatično zvišale ceno nemški marki in to predvsem v Franciji. V Italiji se je vrednost nemške marke zvišala že v prejšnjih dneh. Medtem pa tudi zlato beleži nižjo vrednost, saj je cena padla pod 390 dolarjev za unčo, da je bil gram vreden približno 19.730 lir. Vzroki tega nazado Vanja so izključno konjunktumi in ne bi smeli trajati dalj časa. Taka cena je namreč nesprejemljiva za polovico zlatokopov. Zanesljiva zmaga «azzurrov» Prenovljena italijanska reprezentanca je sinoči v Bariju v prijateljski tekmi zanesljivo in zasluženo premagala Grčijo s 3:0 (3:0). «Azzurri» so še zlasti zadovoljili v prvem polčasu, ko so predvajali zelo učinkovito, hitro in tudi za oko privlačno igro. Take igre kot v tem prvem polčasu Italijani že dolgo niso predvajali. Če so v tem delu tekme skoraj vsi odlično opravili svojo nalogo, pa velja posebno omeniti veznega igralca Dosseno, ki je bil pobudnik vseh akcij svojih soigralcev. Zadetke za Italijo pa so dosegli Giordano, Cabrini in Rossi. V drugem polčasu so »azzurri* nekoliko popustili, saj je bilo srečanja ob tako zanesljivem vodstvu praktično konec že po prvem delu igre. Tanja Kalc prva v Rimu Slovenska dijakinja Tanja Kalc (S. Kosovel) je na finalnem delu mladinskih iger v Rimu dosegla izreden u speh: v teku na 80 m ovire je namreč osvojila prvo mesto z zelo dobrim časom 12"78, če upoštevamo, da ga je dosegla z elektronskim merjenjem. Zmaga Tanje Kalc pa je obenem tudi eden največjih dosežkov našega «šolskega športa* sploh. SPOMENICA PRED JUTRIŠNJIM SESTANKOM Konzorcij «Naša zemlja» o odprtih vprašanjih pri gradnji avtoceste TRST — Tehnična delovna podskupina, ki sledi gradnji prvega odseka (med Sesljanom in Prosekom) avtocestne povezave brez cestnine med avtocesto Benetke -Trst in mejnimi prehodi v tržaški pokrajini, bo na jutrišnji seji pregledala trenutno stanje del in razpravljala o še odprtih vprašanjih. S temi v zvezi je Konzorcij razlaščencev Naša zemlja včeraj sestavil krajšo promemo-rijo še odprtih vprašanj in jo odposlal ostalim članom te delovne podskupine, v kateri so poleg družbe ANAS še deželna uprava, KGS, tržaška, devinsko - nabrežin-ska in zgoniška občina, gradbeno podjetje Plače Moulin ter pokrajinske stanovske organizacije obdelovalcev zemlje, med katerimi tudi Kmečka zveza. Promemorijo je Konzorcij pripravil, da bi razprava na jutrišnjem sestanku bila konstruktivnejša. NA 4. STRANI • Pertini NADALJEVANJE S 1. STRANI rosti oziroma zelo težkega gmotnega stanja nimajo še možnosti za izgradnjo novih oziroma za popravilo starih stanovanj. V barakah po uradnih podatkih živi danes še približno 18 tisoč ljudi, največ ja bojazen pa je, da bi neurejene stanovanjske razmere vplivale, oziroma pospešile val novega izseljevanja s tega področja, ki itak trpi že za kroničnim pomanjkanjem delovnih mest. Spodbudno pa je, in to so javni upravitelji tudi povedali Pertiniju, da so na tem področju začeli v zadnjem času odpirati več novih proizvodnih obratov, ki bodo tako ne samo zadrževali mlade doma, temveč tudi morda prispevali k povratku izseljencev, ki so zapustili Furlanijo še pred potresom. Kot smo že uvodoma omenili je bil ugledni gost v teh tako prizadetih krajih deležen zelo toplega sprejema. Tudi tukaj je večkrat prekršil protokolarna navodila in se kot stari prijatelj zadržal med ljudmi. V Hu-minu se je hotel tudi osebno rokovati s skupino zidarjev in se v pogovoru z njimi spomnil na leto 1928, ko se je v Nici, kot politični begu nec preživljal z zidarskim delom. Predsedstvo SFRJ o Pertinijevem obisku v Črni gori BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je na včerajšnji seji obravnavalo informacijo o nedavnem obisku predsednika republike Italije Sandra Pertinija v Jugoslaviji in ocenilo, da je potrdil prijateljstvo in uveljavitev vsestranskega sodelovanja med državama, kar ima tudi širši mednarodni pomen. Navzočnost predsednika Pertinija na proslavi ob 40-letnici ustanovitve italijanske partizanske divizije ((Garibaldi*, ki se je borila v okviru narodnoosvobodilne vojske, je bila priložnost za potrditev protivojne In trajne usmeritve obeh držav v boju za mir in sožitje na območju obeh držav in tudi širše v Evropi, so poudarili, (dd) Argan na obisku v Jugoslaviji BEOGRAD — Znani umetnostni zgodovinar in bivši rimski župan Carlo Argan je včeraj zaključil tridnevni o-bisk v Jugoslaviji, kjer je imel vrsto predavanj ob 509-letnici Raffaellove-ga rojstva. Argan, ki je prišel v Jugoslavijo na povabilo Italijanskega kulturnega instituta, je imel sinoči v Zagrebu zadnje predavanje, med svojimi tremi dnevi bivanja v SFRJ pa se je sestal z mnogimi jugoslovanskimi političnimi in kulturnimi dcslavci. Kmalu začetek vračanja pologov v SFRJ BEOGRAD — Čez dva tedna bodo poslovne banke in pošte začele vračati depozit, ki so ga Jugoslovani vplačali ob potovanju v tujino. Prva izplačila bodo opravili 18. oktobra ob o-bletnici sprejetja uredbe ZIS o depozitu na dinarje, ki jih občani lahko odnesejo iz Jugoslavije. Pravico do dviga deponiranega denarja imajo vsi Jugoslovani, ki so potovali v tujino pred letom dni. Vračali jim bodo po 5000 din, kolikor so vplačevali za prvi prestop meje. Če je kdo potoval pogosteje in v skladu z uredbo plačal za vsak nov odhod v tujino večji znesek (7, 9 tisoč, itd.) bo denar dobil nazaj, ko bo minilo leto dni od potovanja. (dd) V Gradcu srečanje «Alpe - Jadran» o kooperaciji GRADEC — v sklopu pobud delovne skupine oAlpe - Jadran* bo danes in jutri v Gradcu srečanje o kooperaciji, na katerem bo sodelovalo približno 80 podjetij iz Bavarske, severne Italije, Jugoslavije in Avstrije. To bodo predvsem kovinarska, elektromehanska in metalurška podjetja, ki nameravajo vzpostaviti dolgotrajne trgovinske odnose s svojimi partnerji iz dežel skupnosti «Alpe - Jadran*. □ RIM — Spet stavka na italijanskih vlakih. V torek, 14. obtobra, bo vsedržavna stavka uslužbencev, ki o-pravljajo svoje delo v spalnih vagonih. S tem skušajo vsedržavne sindikalne organizacije podpreti zahtevo po obnovi delovne pogodbe, ki je zapadla že februarja letos. Poleg te celodnevne stavke pa so predvidene še druge razčlenjene stavke. Dekret o «črnih» gradnjah bo navrgel državni blagajni 9 tisoč milijard lir RIM — Za vsak kvadratni meter stanovanja, ki so ga zgradili «na črno*, bodo morali lastniki plačati od tri do tristo tisoč lir globe. Tako predvideva dekret, ki ga je na zadnji seji odobrila vlada in ki ga mora parlament potrditi v roku 60 dni. Vendar bo dekret začel veljati od objave v Uradnem listu in od takrat dalje se lahko vsi kršilci začno samoiniciativno prijavljati. Sicer je dekret vse «čme» gradnje porazdelil časovno in «vsebinsko». V poštev namreč pridejo vse gradnje, za katere izjavalci niso dobili dovoljenja od leta 1942 do danes. Vseh «nedovolje-nih* hiš je nad tri milijone, če pa upoštevamo še razne preureditve ali dozidave, ki jih je okoli 4 milionje, je vseh prepovedanih gradenj nad sedem milijonov. V prvo, najstarejšo fazo, sodijo gradnje od leta 1912 do leta 1967, v drugo od tega leta dalje do 1977, v tretjo pa seveda najnovejše. Poleg časovnega obdobja, v katerem je prišlo do «čme» gradnje pa bodo upoštevali tudi višino prekrška: ta lestvica ima osem stopenj, ki vplivajo na skupni izračun. Tako bodo tisti, ki so «na črno* gradili od leta 1942 do 1967 plačati od 1 do 20 odst. glede na višino sedanjih občinskih gradbenih pristojbin, vsekakor pa ne manj kot sto tisoč lir. Kdor sodi v drugo časovno obdobje bo plačal do 100 odst. sedanjih pristojbin, vsekakor pa ne manj kot 200 tisoč lir. In končno vsi tisti, ki so gradili ne oziraje se na razne predpise od leta 1977 do danes, bodo plačali do 200 odst. sedanjih pristojbin, vendar ne manj kot 450 tisoč lir globe. Po izračunih naj bi z izvajanjem tega dekreta v državne blagajne prišlo nad devet tisoč milijard lir ali pa še več. Povsem razumljivo je, da so bile na vsebino dekreta takoj številne reakcije. V glavnem so precej polemične ali vsaj izražajo zaskrbljenost nad usmeritvijo vlade, ki je nekako «egalitaristična» rešila vprašanje, ki se je vleklo že dolga leta. Tako so na primer razne sindikalne organizacije, ki zastopajo stanovanjske najemnike, pripomnile, da dekret ne dela posebnih razlik med «čmo» gradnjo, ki jo je navdihovala gradbena špekulacija, in pa med tisto gradnjo, ki so jo večkrat terjale razmere in zahteve posameznikov za lastne potrebe. Vsedržavna federacija CGIL - CISL - UIL pa je izdelala dokument, s katerim odgovarja na celotno gospodarsko politika vlade, ki se kaže v njenih zadnjih ukrepih. V njem sindikalna zveza najprej ugotavlja, da je ekonomski položaj izredno težak, o čemer pričajo zmanjšanje števila zaposlenih, znižanje proizvodnje in še zvišanje že itak zelo visokega primanjkljaja državne blagajne. Vladne ukrepe, ki se skušajo zoperstaviti visokemu deficitu, pravi nadalje sindikalni dokument, pa ne sme usmerjati samo težnja po pravični porazdelitvi davkov, temveč tudi načrtnost po hitrih in otipljivih rezultatih, ki bi dali povod za ponovno gospodarsko rast. Enotna federacija CGIL - CISL - UIL postavlja tudi specifične točke, ki bi jih morala vlada upoštevati pri pozameznih ukrepih. Glede davkov pripominja, da odvisni delavci še vedno nosijo oretežno težo, pri izdatkih pa zavrača tako drastično zmanjšanje sredstev, ki jih je vlada namenila nekaterim pomembnim resorom kot je zdravstvo. Pogovori Marchais - Berlinguer prvo zbližanje RIM — S skupnim komunikejem in tiskovno konferenco se je včeraj končal dvodnevni Marchaisov obisk pri italijanskih komunistih, ki predstavlja prvi resnejši doprinos k zbliževanju med obema partijama, ki sta se razšli ob vprašanju sovjetske invazije v Afganistanu in ob dogodkih na Poljskem. Partiji sta obe vprašanji pustili odprti, saj vsaka vztraja na svojih stališčih, raje sta se posvetili problemom Libanona, oboroževalni tekmi, evro-izstrelkom in ženevskim pogajanjem. Sodeč po Berlinguerjevih in Marchiasovih izjavah imajo tako italijanski kot francoski komunisti skoraj enaka stališča o teh perečih mednarodnih vprašanjih. Enotnost stališč je zanimiva predvsem ob vprašanju jedrske oborožitve v Evropi, saj sta partiji v preteklosti zagovarjali različna stališča. KP Francije je namreč podpirala sovjetske ocene, medtem ko je KPI dosledno zagovarjala neblokovska stališča o nevarnosti tako ameriških kot sovjetskih raket. Marchais se je torej približal stališčem KPI. Oba voditelja sta včeraj tudi navedla, da imata Francija in Velika Britanija pravico do lastnega jedrskega potenciala. med partijama «Primorski dnevi» na Koroškem CE.OVEC — V nedeljo se bodo na avstrijskem Koroškem začeli «Pri-morski dnevi», ki jih prireja Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Prireditev, ki bo trajala do 16. t.m., bo razčlenjena na več manifestacij, nastopili pa bodo pevski zbori, gledališke skupine, književniki in predstavniki Slovenske skupnosti, ki bodo sodelovali na diskusijskem večeru. V nedeljo bosta v farni dvorani v Kotmari vasi nastopila mešani pevski zbor Po tudi s slovenskimi planinci z druge strani meje. V kratkem bo obč ”l zbor Zadruge Mangart, na katerem vodo razpravljali o celi vrsti perečih Problemov, predvsem pa o bližnjem upravljanju doma in njegovi racionalni uporabi. * * * SPDT prireja to nedeljo, 9. oktobra, o priliki 5. spominskega pohoda na Javnik, ki ga organizira Obalno pla-jnsko društvo iz Kopra, izlet na ‘uvnik z osebnimi avtomobili. Zbi-ahsče planincev bo ob 8. uri pred erkvij0 v Bazovici, od koder bodo ^.avtomobili krenili do Skadanščine, hnJ se začel približno dveurni po-, d. Izlet vodi Ervin Gombač, pri aterem lahko dobite vse informa-.Jc (tel. 724131)'. Svečanost bo na ,u Pred Tumovo kočo ob 11. uri, vn- ‘jde^e2enai pohoda pa bodo dobili Vrl l n-° ‘Laznico in trim značko, deleženci treh pohodov prejmejo bronasto značko, za šestkratne udeležence je predvidena srebrna, za de-vetkratne zlata značka, desetič pa bodo udeleženci prejeli plaketo. Vabljeni so vsi, saj je izlet primeren za vse ljubitelje prirode. Še nekaj izletov in informacij SPDT SPDT prireja v nedeljo, 23. oktobra, tradicionalni avtobusni izlet v neznano. Vsi udeleženci morajo vzeti s se boj potne liste. Izlet bo povezan s srečanjem s člani pobratenega PD Integral iz Ljubljane. Vse podrobnosti bomo še javili. * « * Z začetkom šolskega leta se spet nadaljujejo izleti športne šole Trst v organizaciji SPDT za osnovnošolske in predšolske otroke. Prvi sezonski izlet bo v nedeljo, 30. oktobra, po tržaškem Krasu. * » * V nedeljo, 16. t.m., bodo s svečanostjo v Ravasclettu predali namenu novo zavarovano alpinistično pot s fiksnimi klini na bližnji vrh Gams-spitze. Pot so pripravili člani CAI-Ravascletto pod vodstvom svojega predsednika Sergia de Infantija. Težavnostna stopnja poti je 111 -f, svečanosti in pa cposkušnje» poti se bo udeležila tudi delegacija alpinistov in planincev SPDT. * * * Jutri se bo na stadionu «1. maj* pri Sv. Ivanu ob 20.30 začela predsmu-čarska telovadba in rekreacija SPDT. ki jo že dolga leta vodi prof. Giani Furlanič. Telovadba bo nato vsak petek, vpisovanje pa je na kraju samem. Vabljeni so vsi smučarji, pa tudi tisti, ki bi se radi malo razgibali. Lani je ta rekreacija trajala od oktobra pa do junija, skupno torej osem mesecev na željo udeležencev samih, kar pomeni, da je znal prof. Furlanič strokovno in vešče navdušiti in učiti mlajše in starejše športnike. * * » V kratkem se bo tudi začela predavateljska sezona SPDT, ki jo že vrsto let vodi prof. Marinka Pertot. V četrtek, 20. oktobra, bo znani slovenski planinski fotograf, ki je že predaval pri nas, Jaka Čop, prikazal 180 umetniških diapozitivov iz Julijcev, predavanje pa bo imenoval «Raj pod Triglavom*. Obenem bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2), kjer bo tudi predavanje, razstava nekaj njegovih umetniških gorskih čmobelih slik. Predavanje in sploh majhno slavje ob začetku predavateljske sezone se bo pričelo ob 20. uri. Jaka Čop je objavil med drugim mnogo večkrat ponatisnjenih fotografskih zbirk, kot npr.