Poštnina plačana v gotovini
-Leto LX-,H O
V Ljubljani, v torek 4. oktobra 1932
Štev. 227
Cena 1 Din

Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2090
izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
m
Dokument
V času, ko je bolj nego kdaj prej potrebno, da »e zasliši avtoritativen glas t obrambo najvišjih idealov krščanske kulture, je papež po novi okrožnici zopet opozoril ves svet, kako se v svobodomiselni državi Mehiki kršijo one temeljne pravice človeka, na katerih sloni stavba civilizirane družbe in ki si jih je demokratična Evropa priborila z največjimi žrtvami v boju zoper tiranstvo.
Zadnja papeževa okrožnica >Acerba animi« od 1. oktobra letos nas najprej spominja na borbo, ki jo mora voditi katoliško mehikansko ljudstvo že 15 let, to je, odkar se je končala svetovna vojna, za svobodo svoje vere in vesti zoper ateistično, z idejami boljševizma prežeto framazonsko kliko. ki vlada to nesrečno deželo.
L. 1917. je bila namreč pod predsedstvom Car-ranzr izglasovana v Mehiki ustava, ki je bila navidez naperjena proti inozemski duhovščini, ki je bila doma iz Španije, in proti cerkvenemu posestvu, ki pa se je t našem stoletju skrčilo na najnujnejši eksistenčni minimum. V resnici pa zasleduje ta ustava težnjo, da bi se katoliška cerkev polagoma popolnoma izločila ne samo iz javnega življenja Mehike, ampak tudi iz srca njenih dosedanjih itpove-dovalcev. Motiv borbe, napovedane cerkvi mehikan-skepa naroda, ne more biti nobeden drugi kakor ta. da sr oslabi in odstrani najmočnejša moralna sila. ki more stati na puti diktaturi klik in strank, ki zadnja desetletja vladajo v Mehiki brez kontrole v interesu petrolejskih koncernov.
Ta ustava pa se ni iivajala. dokler ni prišel na otila»t človek najsiirovcjšega tipe. Calles, ki je julija meseca 1926 izdal izvršilne zakone k ustavi. Popolnoma ienorirajoč neodvisno kanonično ustavo Cerkve in njen hierarhični red. je Calles podredil izvrševanje javnega bogoslužja nemogočim pogojem. popolnoma prepovedal bogoslužne ceremonije ;izvenuradneca in lajnostnega značaja«, kakor da bi pomenilo iu» primer obhajanje bolnika v privatni hiši nekak zarotniški čin proti državi, dovolil vršiti verske obrede samo omejenemu Številu duhovnikov, ki bi jih hrei obzira na škofe avtorizi-rala vlada sama, in popolnoma prepovedal vsak ver-«ki poduk v šolah.
Naravno je. da »o " postave, ki niso skrivale tvojega namena, da po znanem Voltairovem geslu ti n i r i jo Cerkev samo, izzvale najodločneje odpor Cerkve in nichikairskoga ljudstva Ker Calles, ki *i je postavil za zgled bol isr viške diktatorje v Kremlu, nikakor ni hotel odnehati, so mehikanski školjk zaprli brez izjeme vse cerkve, tako da so »e liogoslužne in vse verske funkcije sploh vršile iiTen cerkva tajno oziroma proti policijskim odred bom. Izkazalo se je. da je te vrste pasivni odpor pomenil najučinkovitejše sredstvo zoper tako brutalno in hrrzobiimo tiranijo. Vlada je cela tri leta na nezaslišan način preganjala katoliški živetj v Mehiki, skušala zatreti najmanjši religiozni akt celo med štirimi stenami domače hiše, škofe izgnala, duhovnike zapirala, mnogo duhovnikov in laikov pa je umrlo mučeniško smrt od krogelj rabeljskih oddelkov, in Cerkev je zapisala v svojo »lavno zgodovino zopet cele strani najbolj junaškega mučeništva. Ko je oblast uvidela, da nikakor ne more doseči svojih namenov in da se je katolištvo v borbi t nasiljem samo okrepilo, je Calles padci in njegov naslednik Portes Gil je julija 1929. torej točno po treh letih, sklenil s sveto stolico modus vivendi, ki je pomenil tiho ukinitev vseh onih določb ustave, ki so za Cerkev najbolj odiozne, teko da je katoliška hierarhija v Mehiki zopet lahko začela mimo in redno delovanje.
Ateistične sile, ki v sovraštvu zoper vse božanske, nadnaravne in rcligiozno-moralne vrednote ne potnajo nobenih meja, pa niso mirovale. Po zopetnem preteka treh let je framaconstvo zopet uveljavilo na verskem polju svoj vpliv v toliki meri. da je danes, ko po dveletnem predsedovanju 01-lovega namestnika Ortiza Rubio Mehiko provizorlč-no vlada general Bodriguei, modus vivendj s sveto Molico postal brezpomemben kos papirja. Ker je ta modus vivendi bil samo izraz takratnega razpoloženja vladajočih krogov, ki so uvideli hrezuspešnost »voje borbe zoper silo cerkve, in ni formalno-pravno spreminjal ustave iz I. 1917- ki je parlament (hlapčevski vršilec volje vladajoče klike, ni ukinil, zato se danes mehikanska strankarska vlada ne smatra reč vezano na sporazum, ki se je sklenil po angleškem načinu med gentlemani, kakor se pravi, ki vedno smatrajo, da človeka ničesar ne more rešiti obvez lojalnosti. Kaj takega ni mogočo pričakovati od vlade, ki je danes prišla zopet popolnoma pod vpliv zloglasnega Callesa, In zato vidimo, kakor nam papeževa okrožnica obširno slika, kako so j« v Mehiki začela nova faza preganjanja katoliškega krščanstva.
Ker ustava prepušča izvajanje protiverskih po-»tav posameznim federativnim državam, ki jih je v Mehiki 29, se postopa proti katoliški cerkvi različno. Koder je na vladi masonska klika, se skušajo prizadejati Cerkvi smrtni udarci * naredbami. ki pomenijo popolno negiranje vsake svobode. Najhujše orožje v rokah klike je čl. 130 ustave, ki dovoljuje vsaki federalni vladi, da določa v vsaki državi število duhovnikov, ki smejo vršiti bogoslnžje, to je, d« duhovništvo točno kontingentira. Ta določba že samo na sebi pomeni kršenje večnih pravic Cerkve na eni in katoliškega ljudstva na drugi strani, ker nobena vlada nima pravice, da odreka tema faktorjema izključno pravico, da skrbita sama za svoje verske potrebe _ tem bolj, ker je Cerkev od države r Mehiki popolnoma ločena in od njo za svojo vzdrževanje ne dobiva ničesar. Še večja pa je krivica. kakor poudarja papež Pij XI., če se ta določiva izvaja tako, kakor nstava sama niti ne zahteva: da se namreč pri tem popolnoma ignorira cerkvena škofijska oblast, tako da se duhovniki od poeamcz-
Pretiran pesimizem ni na mestu
Francoska zunanja politika aktivnejša
Pariz. 3. oktobra, (fr.) Za okoli |>oldne je napovedan prihod ministrskega predsednika, ki je včeraj v Vesoule imel na proslavi 30 letnice parlamentarnega dela g. Jeanneneya značilen govor. Edvard Hcrriot se trudi, da bi razpršil nevaren pesimizem, ki se je polastil javnega mnenja glede splošnega političnega in gospodarskega položaja. V tej težnji podpira llerri-ota skoro ves francoski tisk.
llerriot v Parizu — Neurath v Berlinu! Hcrriot je izjavil, da se bo vrnil v Ženevo na razorožitveno konferenco šele. ko bo njegova navzočnost tam res potrebna, zunanji minister Neurath je ponovno, in to po vseli posredovanjih angleškega zunanjega ministra Simona in g. Ileiidrrsona, odločno zatrdil pred predstavniki tiska, da ne bo Nemčija sodelovala na raz-orožitveni konferenci, dokler ji Francija in Anglija ne priznata popolne enakopravnosti glede oboroževanja.
V	Parizu ne jemljejo tega spora lako tragično. ^u francoska politika stremi zdaj za tem, d« bi Nemčijo i/olirula in bi ji potem lah-ko naprtil« odgovornost /n morebiten polom razorožitvene konference. Znana nota angleške, ga zunanjega ministra Johnu Simona glede nemške zahteve po enakopravnosti jc bila za Francijo brezdvomno velik uspeh, toda zdi se, da ni angleško javno mnenje v tem pogledu popolnoma na strani g. Simona in <la smatra, da je angleška vlada s svojo noto, v kateri 6e je postavila preveč no juridično stališče ver-sailske mirovne pogodbe, po nepotrebnem vznemirila nemško javno mnenje. Verjetno je. tako mislijo nekateri londonski dopisniki |Miriških listov, da se bo Anglija skušala pokazati v bodoče nekoliko bolj konciljnntno napram Nemčiji. Zato se francoska diplomacija zdaj zelo trudi, da hi našla močno zaslombo v Združenih državah. Sedanji trenutek bi bil zato zelo ugoden. ker pomeni zasedbo Mandžurije za Severno Ameriko hud udarec in je ta pričela čutiti potrebo. da aktivno sodeluje pri evropskih rade. vnh in tako posredno okrepi tudi Zvezo narodov proti Japonski. Dejstvo je. da je prav z razorožitvenim predlogom ameriškega delegata Wilsona Amerika pokazala trdno voljo, da bi se še bolj odločno udejstvovala pri reševanju evropskih problemov.
V	tej zvezi jc zanimiv članek, ki ga .je priobčil list sJnformation«, glasilo francoskih finančnih krogov, pod naslovom -Pretiran pesimizem«. Člankar ob zaključku izrecno poudarja, da jc Francija prav v smislu programa Združenih držav že znižala vojaške izdatke. Po njegovem mnenju tako hud pesimizem, kakršen se je polotil javnega mnenja po vsem svetu, ni na mestu. Gospodarska stiska je roti velika in mednarodni dolgovi pritiskajo na gospodarstvo šibkih držav; gospodarsko ravnovesje je vojna razbila in do danes ga še ni bilo mogoče upo-staviti. Toda kljub temu so se pojavili v Združenih državah in v Nemčiji znaki gospodarske obnove in gospodarskega zboljšanja. Nič ne de. da so bili ti znaki plod umetnih ukrepov; kajti dejstvo Jo. da bo mogoče narediti red v gospodarstvu edino z. organiziranim delom. Mednarodni dogovori glede proizvodnje določenih surovin so prvi pogoji gospodarske obnove. Toda zagotoviti je treba prej svetil mir. Značilno je. da list ne vztraja na brezpogojni ohranitvi ver-saillske mirovne pogodbe in trdi. dn bo to pogodbo revidiral čas sam. Toda revizija sr mora izvršiti sporazumno med narodi. Francija takih sporazumov ne zavrača. List zaključuje, da se Francija ne bo dala izolirati s spretnimi manevri nemške zunanjo politike.
Polom malih držav bi zadel tudi velike
Tudi glede konkretnih problemov, ki zadevajo predvsem manjše države, kažejo zapndne velesile čedalje več razumevanja, ker se vedno
bolj utrjuje prepričanje, da bi polom malih držav v srednji in takoz.vani vzhodni Evropi silno zadel tudi zapndne države. Izvajanja g. ! (1. Bonncta v odboru za evropsko zvezo v ?c-( novi. so napravila tudi na pariško javnost mogočen vtis. - Ni je države, je dejal g. Bonnet. ki bi bila dovolj velika in dovolj krepka, da hi zopet našla ravnovesje, dokler bo 6« milijonov ljudi v srcu Evrope — pri tem je mislit na podonavske in balkanske države. — v rokah strašne gospodarske in linančne krize. Napačno bi bilo prepričanje, dn je že vse s tem storjeno, ako damo v zadnji uri eni izmed teh držav I majhno injekcijo, ki deluje samo nekaj časa. | Vse delo za gosjvodarako obnovo je treba postaviti na temelje solidarnosti.«
Delaisijev načrt za gospodarsko obnovo Podonavja
Odlvor za ev ropsko zvezo se l>o sestal šele decembra in Svetu Zveze narodov in njenim izvedencem je /daj naloženo, da pripravijo konkretne predloge glede ustanovitve mednarodnega fonda /a organizacijo proizvodnje in
razprodaje žita v srednji I v ropi. Problem srednje in vzhodne Evrope ostane še dalje na dnevnem redu. Posebno Francija se na vso moč trudi. da bi vprašanje finančne in gospodarske obnove podonavskih držav čimprej rešila. S.i i gre po večini za njene zaveznice. Njeni strokovnjaki so stalno na delu, da bi našli jtot do rešitve. Rešiti ji- treba p red v sem poljedelstvo. V tem pogledu je zanimiv načrt francoskega strokovnjaka Delaisija. Deluisi je ugotovil, da izvažajo podonavske zemlje okoli 12 milijonov pšenice in da v istem času baltiške de-žele in Grčija potrebujejo skoro 12 milijonov žita. V resnici so te države v Podonavja kupile samo |Md milijona žita, ostalo pa so si nabavile v Kanadi. Avstraliji in Južni Ameriki. Zato m«, rajo podpnavske države prodajati žito na za-padnih trgih, kjer jih toliko lažje |>ohija ame-riška konkurenca. Ves problem obstoji v tem, tla se omogoči |>odonavskim državam plasiranje žita v državah vzhodne Evrope, t. j. Finske. Estonije, Litve, I.etske in Poljske. Delaisi je izdelal svoj načrt že v vseli podrobnostih; v glavnem se ta krije z zaključki konference t Stresi.
Svetovna gospodarska konferenca
bo v Londonu
Zcner«. 3. okt. tg. Odbor Sveta Zveze narodov ta organizacijo mednarodne gospodarske in financ ne konference je dane* opoldne pod predsedstvom angleškega zunanjega ministra sira Johna Simona sklenil, da se sestane pripravljalna komisija strokovnjakov v Ženevi dne 31. oklohra. Kot -edež svetovne gospodarske konference se je določil l.on-don. ni pa še določen datum za otvoritev konte rcnce. Domnevajo, da «e ho sestala konferenca naj brž začetkom februarja. Rasen ameriških Zdrut" nih držav, ki so že članica pripravljalnega odbora.
xo povabljene še Rusija. Brazilija, F.gipt, Afgani stan. Fkvador, Hedzas, Islandija in nic.to <;dan*k Kot strokovnjaki Zveze narodov, ki jih ima po sklepih lausannske konference imenovati Svet Z vele narodov, jc bilo označenih nastopnih šest članov: švicarski zvezni svetnik in šef linančne?a deparlt-; mmla Musjr, bivši češkoslovaški trgovinski mini j -ter llvoračrk, ravnatelj poljske drža*ne banko Bnrauski. guverner fin<ke državne banke Krti. ai-(leški gii-podar-iki strokovnjak Nickcl in bivAi argentinski državni |>od lajn i k PrirltiUrh.
Konferenca Male antante
Skupna izjava podčrtava medsebojno edinost
Ženeva, 3. okt. Ž. Danes med 1 in 3 popoldne je bila konferenca ministrov niale antante. katere so se udeležili Jevtič, dr. Beneš in Mndgearu. Konferenci je predsedoval dr. Jevlič, Ministri so razpravljali o mednarodnih vprašanjih, ki so prišla na dnevni red na zadnjem sestanku ministrov male antante v Belgradu. Ministri so ugotovili popolno enakost naziranj v pogledu zveze držav z ozirom na vprašanja mednarodnooplifičnega značaja. Med-narodnopolitični krogi podčrtavajo, da je mala an-tanta najbolj solidna mednarodna politična organizacija in sigurno najbolj zanesljiv čuvar miru, rada in teritorialnega statusa v Srednji Evropi. Ta organizacija je stvarna in močna ter stoji nad osebnimi momenti. V času nezaupanja in splošne krize je edino doslednost male antante ostala nedotaknjena in neomajna. Zaradi tega morajo odpasti vsi
Kulturni boj v Mehiki
Metico. 3. Okt. AA. Ker je papež izdal enci-kliko. v kateri primerja položaj katoliške cerkve v Mehiki s preganjanji katoli-tva t sovjetski Rusiji, in v kateri papež poziva katoličane t Mehiki, naj se združijo v katoliški akciji, je predsednik republike Rodriguez razglasil, da ho dal zapreti vse katoliške cerkve, če se ho duhovsčinn ravnala po navodilih papeževe cnciklike.
Dunajska vremenska napoved: Iz.premenljivo, včasih dež. hladneje.
Zagrebška vremenska napoved. Pretežno oblačno z nevihtami. Temperatura bo ostala relativno nizka. Vetrovno.
nih držav pooblaščajo za bogoslužje brez vsakega ozira na škofa, česar ustava nikjer ne pravi, kakor se je to tudi ugotovilo v modusu vivendi iz leta 1929. Naravnost proti ustavi pa je, če posamezne federalne države število duhovnikov, potrebnih za bogoslužje, čisto samovoljno določajo, ne da bi sc ozirale na potrebe vernikov in kraja. Tako n. pr. nam okrožnica >Accrba animi« dokumentarično pore, da sc v državi Michoacan, ki šteje 210.000 prebivalcev na teritoriju «0.083 kvadratnih kilometrov določa t duhovnik na 33.000 vernikov, v državi Chilmahua, ki šteje 402.000 prebivalcev na 245.612 kvadratnih kilometrih. 1 dnhovnik na vsakih 45.000 prebivalcev, v državi Chiapas, ki šteje 122.000 prebivalcev ua 74.415 kvadratnih kilometrih, 1 duhov nik na 60.000 prebivalcev, v državi Vcracruz, kjer Iramazoni najbolj divjajo, pa se jc sklenilo, da bodi 1 duhovnik na 100.000 prebivalcev, pri čemer je treba pomisliti, da ima ta država 1,160.000 prebivalcev, ki prebivajo na ozemlju 71.896 kvadratnih kilometrov. To seveda pomeni odredbo, ki je proti vsaki zdravi pameti dana samo zato. da se katolištvo obsodi k počasnemu izumiranju. Ive pomislimo. kaj bi rekli mi, če bi 1,000.000 vernikov dravske banovine, ki jc nekako petkrat manjša od države Veracruz. moralo oskrbovati vsega skupaj 10 duhovnikov! K temu pride seveda še to. kakor okrožnica poudarja, da je skoro v esej Mehiki pod najstrožjimi kaznimi odpravljen verouk, da so škofi-
je malodanc brez vseh sredstev in da sc proti dobrim katoličanom vršijo vse mogoče reprcsalijc, da se jim odrekajo javna mesta itd.
Okrožnica Pija XI. spada med ono dokumente sv. stolice, ki so zabeleženi v zgodovini kot plamc-neči protesti zoper zatiranje človeških in narodnih pravic, zoper nasilje, kateremu ni sveto, kar je smatralo od nekdaj vse človeštvo 7.a najsvetejšo pravico in dolžnost: da sc svobodno časti večno božanstvo. Na podoben način s(n Gregorij XVI. in Pij TX. slovesno vstala zoper preganjanje, ki ga je trpela Poljska zaradi svoje vere od carizma. z isto od ločnostjo so se zavzemali papeži za mučeniško Irsko, ki jo je hotel kot katoliško deželo izbrisati iz po-zorišča zgodovine angleški protestantizem. Tudi okrožnica >Acorba animi« pomeni prevažen dokument, ki povzdiguje svoj glas zoper teptanje svobodne vesti, vere in prepričanja v času, ki se zaradi brezobzirne tiranije raznih klik, gazeč.ih n*j-idealncjše svetinje krščanskega in demokratičnega človeštva, nahaja v krčih propadanja in poganske anarhije, r kaosu brezpravja, ki si nadeva legalno krinko. Dolžnost vseh svoje odgovornosti zavedajo čih se. državnikov je, kakor Pij XI. sam v svoji zadnji okrožnici pondarja. da se (a val novega barbarstva v moralnem in pravnem oziru v zadnjem hipu odločno odbija, zakaj v nasprotnem slučniii bo zagrnilo to poganstvo nekdaj krščanski svet v popolno temo.
prejšnji napadi proti njej, ki so prihajali s strani interesiranih krogov. Krogi, ki so iskreni prij.i-etlji Zveze nanvlov, podčrtavajo dvojni pomen male antante danes, ko je najbolj zanesljiva zaveznica Zveze narodov v centru Evrope Skupno s Poljsko. Ko je bila konferenca končana, so izdali ministri naslednji komunike: šefi delegacij male antante na 13. skupščini Zveze narodov pg. Mad-gearu, romunski trgovinski minister, dr. BeneS, češkoslovaški zunanji minister, in dr. Jevtič, jugoslovanski zunanji minister, so se sestali danes k seji pod predsedstvom g. Jevtiča in proučili splošen politični položaj in razne probleme, ki so na dnevnem redil. Ministri so ponovno z zadovoljstvom ugotovili identično*! njihovih -tališč in določili smernice, ki jih bodo zastopali pri diskusiji feh problemov.«
, Italijanska bojna odredba proti nemškemu uvozu
Berlin. 3. okl. tg. Nemška konlingcntna polt tika je sedaj povzročila italijanske protiodredhc, katerih so se že naprej bali. Za uvoz nemškega blaga v Italijo se sme porabljati samo oni denar, ki leži v Italiji v zaprtih kontih. Cc pa ni zaprtih kontov, dodeljuje italijanska vlada samo 257r devizne potrebe iz lanskega leta. Ta italijanska odredba jc predvsem odgovor na to. da je Nemčija odpovedala devizni dogovor, ki je obstojal za pre hodni čas, dokler ne stopijo v veljavo kontingenti. Italijanska odredba jc nedvomno in izrazito bojna i odredba proti nemški politiki kontingentiranja. Nemški poslanik v Rimu je slopil v stike r. italijansko vlado, dn sc začno tozadevna pogajanja.
Romunske finance morajo pod huratelo
Bukarešt, 3. okt. tg. Romunska vlada je dobila iz Ženeve obvestilo, da so strokovnjaki finančne komisije Zveze narodov postavili sledeče zahteve: 1. inozemsko kontrolo za romunsko linančno ministrstvo, 2. vse državne plače se mornjo znižali za 15 odstotkov, 3. prometni davek se mora podvojiti.
Kaj je zahteval Hitler
Berlin, 3. okt. tg. List »Stahlhelm«, ki je v lesnih zvezah z državno vlado, objavlja danes senzacionalno odkritje. List poroča, da Hitler pri pogajanjih. ki so se vršila sredi avgusta s pooblaščencem Hindenburga, ni zahteval samo za sebe mesto državnega kanclerja, temveč je razen tega tudi zahteval, da se prej, preden on prevzame mesto državnega kanclerja, da njegovim napadalnim oddelkom ulica na razpolago za tri dni, pr> čemer se mora državna sila umaknili. Levičarsk' listi ugotavljajo, da je lorej narodno-socialističnn stranka v oficielnib pogajanjih z vlado zahtevala zase pravico, da sme vršiti tri dni na ulici svoj teror. List pozivlje državno vlado, da ae izjnvi o tej vesti »Stahlholma«.
!L mednarodni hai. shod v Berlinu
»Katoličani vseh dežel — združile se!"
Sklepi kongresa Zveze mest
V BerMnu, 1. oktobra.
Doslej sta bila dva mednarodna katoliška sho-»la: prvi v Leplesdorfu ob Renu, letos pa v Berlinu. Oba sta e izvršila velepovoljno.
Drugi je napravil velik korak naprej k uresničenju ideje o združenju vseli katoličanov. Ni bil še vetovno znan, a vsi nemški li-ti so pisali o lijem. Da se ie vršil v Berlinu, je vzrok ta, ker so berlin-
katoličani posebno zgledni in ker je berlinski .'.kot dr. Klistijan Srlireiber sprejel protektorat nait njim, Olavni vzrok ie pa ta, ker je Johannesbuudr, i užba za spreobračanje belili poganov, otvorila v. Bnliuu velikansko hišo, ki naj služi kol doni vseh zgubljenih, brezdomcev, blodečih, strehe, kruha, -viMa tolažbe in pomoči potrebnih. Ta doni je bil prvi dan shoda, v nedeljo 'J8. avgusta, s kapelo vre I ki je v hiši. slovesno blagoslovljen. Blagoslovil ga j<' v?led škofove bolehiiosli prošt in grm rahli vikar berlinski dr. Pavel Steiuniaiin.
Zvečer istega dne je bila v velikanski, krasno opremljeni dvorani Filharmonije svečana proslava Kiistii-a-Krnlja. Ogromna dvorana je bila polna, škof Srlireiber je močno bolan, prišel je ravno iz zdravilišča, pa dasi še zelo slaboten, je vendar napravil Berlincem in vsem udeležencem veselje, da je počastil shod > svojo navzočnostjo, Skof Sclnciber ji eden uajodliČneših cerkvenih knezov Nemčije, duhovitih pote* v obrazu, osebno sama ljubeznivost •in velik ljubljenec svojih škofljauov. Pozdravljanje ob prihodu m še bolj ob odhodu njegovem se ni hotelo poleči. In dasi bi «e moral varovati — saj je sunio zalo (bolel, ker se ie pregnal — je imel vendar dolg ognjevito preimišan govor. S posebnim poudarkom je izrekel — žal, da so mi besede ušle iz spomina — naročilo Nemcem, da morajo gojiti narodno pravičnost iu miroljubnost do vseh narodov. — Slavnostni govor je imel dr. Frid. Mark, kanonik iz. Luk«emburg. mož fine vnnnjosti iu nastopa, bogonadarjen govornik velikega slogn. Govorili »o le saitop liki katoliških mož, žena m mlade-nlčev. \ imenu mož bivši kancler dr. Murx. Tri pevske točke, ki -o ob spremljanju ogromnih orgel obrobljale govor«', so bile velič istne kompozicije, da je bil največji užitek pr lušuli:-Gospod, (iospod naš, kako veličastno je tvoje ime po vsej remiji!... Bil je krasen večer.
1'rihoduje dni: v ponedeljek, lorek in sredo so bila zborovanju v uiaui»i. u »e vedno veliki, Beethovnovi, dvorani iste palač \ Prvi je govoril dr. Maksimilijan Kaller. »kol ermlaadski (bivši župnik v Berlinu; izdal Je ob&iruo knjigo: Unaer Laien-apo-tol.it iu St Mlehnel in Berlin) o katoliški akciji iu podal o njej tako precizno sliko, kakor si jo je le ž' leti ini"'< če. Za njim je dr. Konrad Alger-missen od \ olk vereiua v Miinrhen-Oladbachu v poidrugouruem govoru pokazal propagando, melod«* in nevarnost boliSeviHkega brnboMva; obenem tudi povedal, kako •>■> v Nemčiji bije boj proti brezbu-štvu. da se zusiopniki drugih narodov hodijo v M. Gladbach tudi lega učit. - Za tem pa je govoril ruski vseuč. profesor ban I'ii>Im o upanju Rusije , pri čemer je podal precej optimistično — Algcrmissim je rekel, dn preoptlmistično — pro-'gnozo ruske bodočnosti. Prof. Pustno, ki «o gH navzoči poslušali s posebnim zanimanjem, živi v siro-lOa&nlh razmerah v Berlinu; udeleiuje ne tudi vele-grajskib shodov za unijo. Dvukrat uii je loplu pri-poročal in naročil, naj izročim njegov pozdrav dr. Grivcu. ki mu ga najboljše kar tem potoni poli jem.
Nato so u8-slii|>uli s svojimi referati zastopniki
raznih drugih deželA. Bilo je zastopanih dvanajst dežela ali narodnosti: poleg Nemčije Poljska, Rusija, Češka, Jugoslavija. Vvstrija, Francija, Belgija. Holandija, Anglija, Italija, Ijukseinburiku. Referati
so bili temeljiti; govorniki so povedali silno veliko lepega in spodbud nega iz katoliškega življenja svojih dežel, zlasti oni iz Poljske, Holandije, Belgije iu Angleške. Da ste to slišali, bi se bili prepričali, kako živahna je katoliška akcija po mnogih deželah. Vzbuja se resnično prava pomlad verskega iiv-Ijenju po Evropi. Vzpodbuda in opomin tudi za nas, da se dvignemo iz. nekake letargije in mrtvila, ki vlada pri nas. Katoliška akcija, kje pa si?! — Vsi I i govori so prava zakladnica naukov o modernem dušnem pastirslvu In lnjiškem apostolatu. Obljubljeno je, da prinese Bogoslovni vestnik izpod dru-g ga peresu obširnejše poročilo o bogati vsebini leti govorov. — Sicer pa izide tiskano poročilo o vsem shodu z vsemi govori; dobilo se bo tudi v naši Jugoslovanski knjigarni, in sme se reči, da se ga izplača kupiti in prečituti. Poročilo o prvem shodu, enako vsebine polno, je, žal, že pošlo.
Jugoslavijo smo zastopali štirje možje. Iu smem reči, da smo jo vsi skujiaj čisto čedno zastopali; še nekoliko pozornosti smo vzbujali, čeS, glej no, kakšne fest fante nam pošlje Jugoslavija v Berlin!.. Naš govornik je v svojem govoru Katoličani vseh deželi — združite selt najprej ua kratko predstavil svojo domovino: Smo iz Slovenije, ki je veljala v Avstriji vedno kot dobra katoliška dežela in je zdaj v Jugoslaviji še tudi. Nočem reči, da smo ravno najbolj pobožni ljudje na svetu, gotovo pa je, da v nobeni deželi ua svetu ne vidite toliko cerkva iu cerkvic, zlasti po visokih hribih iu nižjih gričih, kakor pri nas. Ako ne verjamete, ste vljudno povabljeni, da si pridete enkrat pogledat, če se to ujema! Gospod Cselptli pa, direktor Kreuzbuuda tukaj v Berlinu, ki je bil pozimi pri nas na proti-tilkoliolueui kongresu, uii je po svojem povralku v Berlin pisal nazaj v Ljubljano: Na vsem svojem dolgem potu p« Avstriji, Češki, Ogrski in Jugoslaviji sem opazil, da je slovenski katolicizem izmed vseh najbolj aktiven. Mi pripravljamo tudi že misijonarje za Kusljo, kadar bodo vrata v misijo zopet odprta. — ker je naš jezik precej podoben ruskemu.
Vsi udeleženci, in tudi mi *mo bili polni zadovoljstva z našim shodom. Odtod smo jo ubrali naravnost v Kasen, kjer se je pričel prav isti dan nemški katoliški shod, ko se je mednarodni končal. Tu smo zopet gledali čuda katoliškega življenja in navdušenju. Iz Kssenn pa so odšli moji dobri m ljubi potni tovariši preko Kolna, U-ulesdorta iu Sclifinstattu po lienu nazaj proti Jugoslaviji. R rasna vožnja! Veliko lepega, velespodbudnegn. povzdigu-Jočega smo ua tem potu videli in slišali. Lahko vam je lul." da niste bili zraven 1...
Prihodnji mednarodni katoliški sliod bo takoj prihodnje leto najbrž v Maiuzu. A zopet v večjem slogu kakor Je bil berlinski. Četrti bo potem prekoračil meje uemšk" dežele. V Berlinu se Je or.no-vnl iz govornikov na ahodu mednarodni odbor za prireditev teh shodov. Vsak teh odbornikov pa ima nalogo zasnovati v svoji deželi narodni odbor <» prireditev mednarodnih katoliških (hodov. Tudi pri mu ga moramo imeti!
Klic .»katoličani v»eh dežela. zdrulile »e!c ne »me več utihniti, dokler »e ar urvuiči! Prav je, du tudi nuš muli uurod kar največ pripomore !< uresničenju le tako velike in krasne ideje, da «1 katoliško srce višje in lepše želeti ne. more!...
V v
Gandhizem narašča
Gandhi ne sme občevati s s vetom - Hitre angleške vojaške priprave
Rnmliajr, 3. okt. Gandbl. Čigar glas Je v zadnjih telnlh šel sirom sveta, mora zlaj molčati; tako ]<> namreč sklenila vlada, ki mu Je prepovedali! vsak stik z zunanjim svetom. Vlada se namreč boji. da ne bi Gandhi podpiral gibanja za pasivno rezUten-co, ki je zadnji teden o priliki svečanosti na čast Oandhljevemu rojstnemu dnevu posebno naraslo. Takrat je morala vlada celo mnogo ljudi aretirati, ker so javno demonstrirali.
Gandhijev po»t je več Indov pripravil do !«-»a, la so tudi oni iz simpatije do njega stopili v gladovno slavko. Pri tem je priilo do traged-Je: neki Indijec iz Bombaja. ki se je že nekaj dai postil, se je odločil, da si s sirupom konča življenje. ter zapustil pismo, v katerem Izraža upanje, naj bi njegova smrt odkupila grehe sveta.
Gandhijevo slanje se obrača na boljše in »e je ie tudi nekoliko zredil.
V političnih krogih ne izključujejo možnosti, da bi Gandhi vnovič stopil v gladovno stavka dn s tem onemogoči vladi, da bi vstavila svoje izredne
Obupen položaj na potresnem ozemlju
Atene, X ok!. tg. Do sestanka novega narla-
nienta dne 25. oktobra bo Vonlzelosova vlada vodila državne posle dalje. Predsednik republike Zaimi* upa. da bo do tedaj mogel pregovoriti voditelja rojalistov Caldarisa, da bo podal zadovoljivo izjavo o državni obliki.
Atene, 3. okt. tg. V nedeljo so novi potresni »unki v severovzhodni smeri zopet hudo poškodovali mnogo vasi. Vas Ormilia je popolnoma porušen::. Be la v porušenih krajih je strašna. Grška vlada h-, apelirala na vse evropske organizacije R d rte,'a križa in na ves kulturni svet za pomoč, ker roži lakota in posebno primanjkuje mleka. Kadi neugodnega finančnega položaja ne zadostuje ju lastna grška sredstva, da bi poravnala škodo, ki se ceni do sedaj na 20(1 milijonov drahem. Do »edaj so našteli 232 smrtnih žrtev. V neki vasi na pololoku Kalkidlka so na čuden način včeraj rešili 5 letnega dečka, ki je bil 6 dni pokopan pod razvalinami.
No vi člani Sveta ZN
Ženeva, 3. okt. AA. Na mesto Poljske, Peruja in Jugoslavije, ki letos izstopijo iz Sveta DN, je skupščina DN izvolila Poljsko, Mehiko in Češkoslovaško. Portugalska in Turčija sta dobili po tri glasove, dva pa Avstrija.
Irak - član ZN
Ženeva, 3. okt, AA. Skupščina DN je danes soglasno sprejela vstop Iraka v Društvo narodov. Zato ie delegacija Iraka pod predsedništvom Nuri-n-iše svečano vkorakala v dvorano in zavzela mesto na odrejeni ji klopi. Predsednik Politis je vstop Iraka v DN pozdravil s toplimi besedami in izjavil, da pomeni ta dogodek vei/k datum v zgo-
odredbe v trajno Indijsko zakonodajo. s čimer bi v kali zatrla vsako obnovo gamlhiKtičnega gibanju
Itengalija je zdaj pravcato vojaško taborišče. Vlada z vso naglico pošilja tja čete, da prepreči revolurljonarno gibanje.
Neki angleški list v Kulkuti predlaga, nuj bi , vlada izpustila Gandhija in porabila njegov vpliv za lo. da obrzda gibanje ekslremnih revolueijonar- ' jev. ki napovedujejo vsevprek atentate na britan- i ske podanike obeh spolov. Indijski listi »e z red- ! kimi izjemami vzdržujejo vsake obsodbe političnih I umorov.
Indijski podkralj namerava svoje bivanje v Pooni podaljšati, da *e eventualno sestane z timi-dhljem.
Policiju je odkrila brezžično postajo kongresu In v zvezi s tem aretirali! sliri osebe. Visoko sodišče, ki je poslušalo to postajo, se je namreč prepričalo, da služi sum.) v propagandne namene Gandhijevemu gibanju.
dovini DN. S tem ie po zaslugi poplačano veliko delo, ki ga je opravila kraljevina Irak s t«m. da je uredila svojo politično ustavo in rešila velike probleme, ki so se ji postavili na pot. Politis je v imenu DN izjavil zadoščenje, da do poslej tudi arabski rod sodeloval z drugimi narodi. Nato pa je izrazil Veliki Britaniji kot bivši mandatarni državi hvaležnost mednarodnega občestva za delo, ki ga bo izvršila v korist Iraka.
Politisu se je zahvalil voditelj iraške delegacije Nuri-paša, ki je izjavil, da je edina želja Iraka ohraniti kjir n^jprisrtnejše odnošaje s sosedi in sodelovati V Društvu narodov za mir in splošno blagostanje.
Anglija skrči svoje brodovje v Sredozemlju
London, 3. oktobra, ž. Sotrudnik >I)aily Telc-graplia« čiije, da pripravlja angleška vlada obsežne spremembe v sedanji disjokaciji britanske mornarice. Po tem načrtu bodo linijske ladjo domačega in sredozemskega brodovja združene v domačih vodah. Sredozemsko brodovje bo zaradi tega v bodoče sestavljeno samo iz križark, rušilcov iu podmornic ter nekaj ladij za letala in matičnih ladij. Britanska admiraliteta stoji na stališču, da je potrebno znizati tonažo vseh ladijskih tipov ter da sc mora polagali večjo važnost na njihovo borbeno sposobnost. Isti dopisnik javlja, da se bo ta reforma izvedla v prvi vrsti s sodelovanjem domini-onov, nakar so že v Ottavvi pristale Kanada, Avstralija in Nova Zelandija. Vzrok reforme je isti kakor neposredno po vojni. Tedaj so mislili, da so pomorske sile stabilizirane, toda s časom je britanska mornarica znižala svojo brodovje, med tem ko so ga druge države učvrstile. Pred desetimi leti je bila glavna pozornost posvečena Tihemu occanu, danes pa je. zopet postalo važno vprašanje obrambe domače obale.
Skoplje, oktobru. 1. Kongres Zve/e mest je sprejel včeraj sledeče resolucije: L Skupščina Zv eze mest ji v celoti sprejela pred log, ki ga je izdelal poslov ni odbor Zveze inesi glede novega zakonu o mestih ter g« poslal v razino-tiivunje kraljev,skt v buli. 2. Skupščina Zveze mest stoji ua »tališču, (Iu se bodo mogla mesta pravilno razvijali šele tedaj. ako jim bo dal novi zakon o mestih napredno iu široko samoupravo. Sprejetje takega zakona ne zahtevajo samo njihovi vitalni interesi, ampak tudi interesi države same. ker pa so mesta v državi navadno žarišče vsega kulturnega, ekonomskega iu političnega napredka, nuglušu Zveza, da je nujno potrebno, du se tak zakon lini preje sprejme, <la .se z njim omogoči še večje delovanju poeuineznih mest v tej smeri. "i. Iz istih vzrokov predlaga Zveza, da se v najkrajšem času sprejme modemi zakon o komunalnih financah. 4. \ sc do tedaj, dokler ne bo Se sprejet
Ortopedski kongres v Zagrebu
Zagreb, 3. oktobra 1. Danes dopoldne je bil otvorjen na kliniki v Š«lati ortopedski kongres, katerega so se udeležili jugoslovanski, češkoslovaški francoski, skandinavski, nemški in italijanski delegati. Otvoritvi je prisostvoval podban dr. Hadži, prorektor zagrebške univerze dr. Spišič, dekan medicinske fakultete dr Saltikov, zastopnik zagrebškega župana dr. L. Taler, predsednik Zdravniške zbornice dr. Columovič, češkoslovaški konzul v Zagrebu g. Pukel in drugi. Najprej je predsednik dr. Špiiič pozdravil prisotne, posebno one, ki so prišli iz inozemstva. Za njim io kongres pozdravili delegati ortopedskih društev iz Nemčije. Za njim so kongres pozdravili delegati ortopedskih druStev iz Nemčije, Francije in Italije ter oni iz skandinavskih držav. Predno je kongres pričel z delom, so poslali pozdravno brzojavko Nj. V. kralju, nakar ie podban dr. Hadži otvoril kongres. Za njim je profesor dr. Taler v imenu zagrebškega mestnega župana pozdravil kongres. V imenu bratislavske univerze je govoril profesor Koch, dekan medicinske fakultete dr.' Saltikov pa jc imel lep govor v imenu zagrebške univerze. Kongresa se je isto-tako udeležil tudi znani češkoslovaški zdravnik in ortoped dr. Zahradnitek. Ko je imel profetor dr. Spiši4 govor o socialnem pomenu ortopedije, je biU javljen« nenadna suirt rektorja zagrebške univerze dr. Belobrka, ki je prišel na kongres, a ga je zadela »rčna kap ter ie kmalu nato izdihni). Ob 1 popoldne ja bilo skupno kosilo v mestni kleti, ob 3 popoldne pa se je nadaljevalo znanstveno delo. Zvečer je bila večerja v hotelu -Esplanade«. Kongres bo jutri nadaljeval tvoje znanstveno delo.
Nenadna smrt rektorja zagrebške univerze
Zagreb, okl. 1. Danes dopoldne okoli 9 Jc nenadoma umrl rektor zagrebško univerze dr. Josip Uelobrk. Dr. Beiobrk je prišel mulo pred t) ua kliniko, da prisostvuje slovesni otvoritvi ortoped-»kega kougrcsti. Pred kongresom se je dr. Beiobrk razgovarjal »o z nekaterimi udcležcuci kongresa o raz\oju znanosti iu o orlopcdiji. Nenadoma pa ga je zadela srčna kup iu jc umrl. Rektor dr. Jo*ip Beiobrk je bil rojen 12. marca 1K79 v Prugovcu pri Djurdjevcu v Podruvini. Srednjo šolo je dokončal v Bjelovaru. V Zagrebu pa je dovršil pravne študije. Reklor zagrebške univerze je postul L 1928.
Učiteljske premestitve
Belgrad. 3. oktobra. L Premeščeni so sledeči učitelji in učiteljico: Kovačif Ivan, šol. upravitelj, iz Izlak nn Krko, Medved Stana iz Senovega v Krško, Jaokovič Bratislav z Viča v LJubljano, Seliškar Anton Iz Krhkega v Ljubljano. Južner uustav iz Črnomlja v Novo mesto, fetefančlč Jakob v Ovčjak. Hlrbeii'' Ana iz Črnomlja v Novo mesto. CuČck Mira iz Nove cerkve v Ljubno. Ilerjan Barica iz Celju v Slov. Bistrico, Kst Maru iz. Šiške % Ljubljano, Lendovšck Ljuba iz Zagorja v škofjo Loko, Lam-pret Fortunat iz. Borovnice v Ljubljano. Kurall Antonija iz Preddvora v Križe. MlekllŽ Vckoslav z Viča v Ljubljano. Mervič Jožica iz Hibnice v Novo mesto, Musar Franc iz Šmarja v Zidani most. Mi-liler Ivan z Vrhnike v Ljubljano. Pucelj Angeln iz Krke v Senovo, Podbrešček Alojzija iz Trbovelj v Vodice, Crnigoj Slavko iz Stoperc v Store, Can-der Martin iz. Dola v Hrastnik, Cirubah Viljem iz Trebnjega v Primskovo. — V 0. polož. skupino je napredovala Lavrin Katarina, učiteljica v Radencih.
Konferenca v prosvetnem ministrstvu
Belgrad, 3. oktobru. 1. Danes dopoldne ob 10 je bila v prosvetnem ministrstvu konferenca predstavnikov vseli znanih veroizpovedi in delegatov prosvetnega ministrstva. Konferenci so prisostvovali od strani jugoslovanskega episkopata dr. Jureti?, zastopnik protestantske cerkve belgrajski pastor dr. Turek in delegat židovski cerkve nadrabin dr. Alkalaj. Srbska pravoslavna cerkev na konferenco ni poslala svojega zastopnika. Prosvetno ministrstvo sta zastopala inšpektor Šeravlič in Potoč-njak. Na konferenci so predvsem razpravljal] o verskih dolžnostih vseh veroizpovedi.
Stre I iz revolverja
Vitanje, 3, oktobra.
Krojaški vajenec Alojz Kovše iz Brezna, usluž-ben pri tukajšnjemu krojaškem mojstru Ferdinandu Lewa je bil v nedeljo dne 2. t. m. v Konjicah oproščen ter postal krojaški pomočnik. Ko se je zvečer nekako ob 9 peljal na svojem kolesu iz Vitanja v četrt ure od trga nahajajočo se Slaper-nikovo gostilno z namenom, da bi v krogu svojih prijateljev zaključil ta zanj pomembni dan, je srečal na cesti dva kolesarja, ki sta vozila proti Vitanju. Bila sta to neki čevljarski mojster F. K. iz Vitanja ter krojaški pomočnik M. S. Ker je eden od njiju vozil napačno po levi strani ceste, je zadel v nasprotni smeri vozečega Kovšeta. Radi tega karam-bola je nastal med kolesarji prepir, ki se je pa kmalu polegel in so vsi trije nadaljevali svojo pot. Črez kake pol ure sta se pa onadva vrnila iz Vitanja ter se oglasila v Slapernikovi gostilni. Ko jc pa nekako ob pol 10 zvečer zapustil to gostilno Alojz Kovše, je prišel za njim na cesto K., potegnil iz žepa revolver ter odda! strel, ki je Kovšetu prodrl v pljuča, kjer je krogla ostala, Ranjenca je še tekom noči prepeljal vitanjski avtobus v bolnišnico v Celje, toda je malo upanja, da bi okreval. K. se je takoj po dejanju na svojem kolesu neznano kam odpeljal ter ga domače orožništvo. k!' <<3 ja iskalo celo noč, ni moglo izslediti.
tak zakon, je »potrebno, da ostanejo v veljavi vsi dosedanji mestni dohodki, predvsem dohodki trošarin, ki nuj ostanejo najmanj na dosedanji višini. Mestnim občinam nuj se ne ua-prtijo nobčnu nova bremenu. Zato naj se za prihodnje leto odloži izvršitev zakona o javnih bolnišnicah, v kolikor tungiru mestne občine, predvsem kur se tiče prispevkov, ki jih morajo dajati mestne občine za vzdrževanje teh bolnišnic, in končno, du naj se vse mestne nabave /a socialne, sanitetne, gasilske in ostale svrlio ne obdavčijo kakor drugo luksuzno blago. 5. Zvez« mest predlogu, da nuj se čimprej izdela in sprejme enotni zakon o gasilcih. 6. Radi važnosti v p rafali ja elektrifikacije države naproša Zveza kraljevsko vlado, naj čimprej sprejme tak zakon, ker se vedno liolj ni nože slučaji, ko skuša domači. |*u tudi tuji kupittil izkoristili v tem pogledu neurejeno stanje v državi, in sicer povečiui uu wkodo mestnih občin.
Gombos Mussoliniju
Budimpešta, 3. okt. tg. Ministrski predsednik
Gombiis je ob svojem imenovanju za ministrskega predsednika poslal Mu&soliniju brzojavko, v kateri izraža Mussoliniju neomajno prijateljstvo in spoštovanje, ki veže madjarskega ministrskega predsednika in ves madjarski narod z velikim italijanskim narodom in onim možem, ki predstavlja novi pokret fašistične Italije. Gombos prosi Mu«-solinija za dejansko podporo tudi v bodoče, da bo mogel dane smernice zasledovati v polni meri.
Napad na italijanski konzulat
ZiirUh, 3. okt. ž. Snoči je bil izvršen atentat iia italijanski konzulat. Skupina mladenlčev, ki so bili najbrže antifašisti, je vdrla v poslopje konzulata in vrgla bombo. Bomba se je razpočila in uničila del prostorov italijanskega konzulata. Kakor se čuje, pri eksploziji niso bili uničeni važni dokumenti. Materialna škoda je velika. Napadalci .so pobegnili in jih do sedaj 4e niso mogli izslediti.
Italijanski kralj v Eritreji
Kini, 3. okt. ž. Italijanski kralj je priplul na juhi i Savoia v luko Massuu, odkjer je odpotoval v Aknuini, glavno mesto italijanske kolouije Kri-treje. V njegovem spremstvu je minister za kolonije, ilenoral dc Bonu. To je prvi obisk italijanskega kralja na Eritreji, ki je pred jO leti pripadla Italiji. Fašistični tUk govori o velikem pomcuu tega ODkka.
Spremembe v Svetu ZJV
Ženeva, 3. oktobra tg. Na skupščini Zveze narodov je dobila danes Poljska kot nestalni član Sveta Zveze narodov največ glasov, namreč 48 od i2. Namesto Perua je bila izvoliena Mehika « 46 glasovi, namesto Jugoslavija pa Češkoslovaška, tudi s 46 glasovi. Spopolnjeni Svet Zveze narodov je imel potem prvo teio pod predsedstvom de Valar« in je razpravljal o konfliktu med Bolivijo in Para-guajem.
Generalni guverner Irske odpoklican
London, 3. akt. tg. Generalni guvernsr Irske svobodne države MacNeill je bil danei povabljen v avdienco h kralju in kakor se izjavlja v izdanem komunikeju, je bil MacNeill odpoklican s svojega mesta kot zastopnik dominionov in sicer na predlog de Valere, ker imajo po dogovorih državne gospodarske konference iz 1. 1930 dominioni pravico, zahtevati odpoklic nepriljubljenega kronskega raprezentanta. Uradne funkcije generalnega guvernerja bo začasno opravljal kolegij treh irskih sodnikov, in se zdi, da imajo sploh namero, dn so v bodoče na Irskem mesto generalnega guverneria sploh ne bo več zasedlo.
Viharji v finskem zalivu
Stockholm, 3. oktobra. AA. V včerajšnje viharje, ki so divjali v finskem zalivu so zašle švedski parnik > Start«, finski parnik ^Elsi. in grška ladja »Georgios v bližini valgrundskega otočka. Posadki -Starta« in finskega parnika »tisi* so rešili. Grški parnik pa je kasneje nehal dajati brezžična znamenja in sodijo, da se njegova posadka nahaja v veliki nevarnosti.
Protipoljska demonstracija
Berlin, 3. oktobra. AA. Nemške patriotske organizacije so s sodelovanjem bivših nemških bojevnikov organizirale včeraj v Scbneidemtihlu blizu poljskega koridorja takoimenovani »nemški dan«. Vsi govorniki so naglašali, da je vprašanje nemških vzhodnih dežel za nemški narod življenskega pomena in da poslednja beseda o tem še ni izgovorjena. Govorniki so zahtevali, naj se vzhodna meja primerno utrdi, da se zajamči varnost Nem-
čije.
Drobne vesti
Niš, 3. oktobra 1, 17. oktobra letos se bo pričel pred niškim okrožnim sodiščem proces proti policijskemu uradniku Štefanu Protiču, ki je svoj-čas na niški postaji ustrelil četaškega vojvodo Luno Jovanoviča.
Sofija, 3. oktobra 1. Ko je pred kratkim potoval predsednik bolgarske vlade v Ženevo, je imel na belgrajski postaji daljši razgovor z bivšima ministroma v kabinetu pokojnega Stambolijskega Nedeljkom Atanasovim in Hristovom Stojanovim. ki sta mu pri tej priliki sporočila, da ne bosta več čakala na amnestijo v inozemstvu, ampak da se bosta vrnila v domovino. Predsednik bolgarske vlade Mušanov jima je to odsvetoval, kljub temu pa sta oba emigranta odločno vztrajala pri svojem sklepu. V Bolgarijo mislita odpotovati sredi tega meseca in bosta raje pričakovala amnestijo v bolgarskih zaporih kakor pa v inozemstvu.
Sofija, 3. oktobra 1. Po najnovejših informacijah bo nastopil novi bolgarski poslanik na našem dvoru g. Kjusejvanov svoje novo službeno mesto okoli 15. t. m,
Dunaj, 3. oktobra. AA. Za dobe zasedanja na-cijonalno socijalističnega kongresa, ki se je vršil od 28. septembra do 2. oktobra, je policija aretirala okoli 200 ljudi. 50 liudi ie ranjenih, med njimi 10 nevarno.
Staro mater v grob, vnuka na mrtvaški oder
Nova žrtev Ljubljanice
Spodnji Kašelj, 2. oktobra.
Gospodarju g. Tomšiču je umrla mati Frančiška, stara 80 let. Rajnka je bila zaradi svoje častitljive starosti, Jegavosti in zgovornosti zelo priljubljena pri domačih in sosedih. Radi so se pri njej zbirafi mladi ljudje, katerim je pripovedovala svoje spomine in dogodljaje. Bila je najstarejša žena v vasi. Umrla je v četrtek in v soboto ob 4 popoldne bi se moral vršiti pogreb. Pogrebci so >e že zbirali v hiši, ko je zunaj nastal krik in jok. DomaČi sin Janez je utonil. Vsi prestrašeni so domači hiteli k Ljubljanici iu videli, ko so Janeza potegnili iz vode nirtveg;a. Janez Tomšič je bil star 28 let, izučen ključavničarstva. Pred letom dni ga je konj udaril v glavo in mu prebil lobanjo. Od tedaj je bil božjasten in je zaradi tega izgubil
službo na železnici in tudi druge dobre službe. Janez se je hodil vsak dan vsaj za četrt ure kopat v Ljubljanico, ki je od hiše oddaljena komaj sto korakov. Tudi v soboto se je pred pogrebom šel kopat. V vodi ga je napadla bozjast in ker ni bilo takojšnje pomoči, se je začel potapljati. Sicer so ga takoj zapazili, ali preden so prišli do njega s čolnom, je utonil. Pogreb stare matere se je zaradi te nesreče zakasnil za dve uri. Na materino mesto na mrtvaškem odru so položili Janeza. Materin grob so za dva dni pustili odprt, da polože k njej še Janeza, ki ga je imela tako rada. S hudo udarjeno družino Tomšičevo sočustvuje vsa va>. Družino je že pred leti zadel hud udarec, ko jim ' je odrasla hči na potu iz bolnišnice sredi samotne ceste umrla.
Fotografi - bodočnost Dolentske
Če je tujski promet važen za Gorenjsko, tedaj je postal prav lako važen zlasti v sedanjih težkih časih za sicer omalovaževano Dolenjsko. Danes po krivici prevladuje mnenje, da je Gorenjska neprimerno lepša od Dolenjske. Resnica leži v tem, da sta lepi Gorenjska in Dolenjska. Zelo lepi! Ko je pred dobrim tednom letelo vSlovenčevoc propagandno letalo na Dolenjsko, je pilot, ki je vodil letalo, trikrat zaokrožil nad Žužemberkom in kasneje priznal, da tako lepega kraja, kakor je bil Žužemberk, v vsej Sloveniji ni videl.
Žužemberk pa je bil cilj fotografov amaterjev, udeležencev GreBoričevega fotografskega tečaja v
iz Novega mesta desetorica fotografov amaterjev in i tudi litijski foto-klub je na ta dan odposlal v Žužemberk svoje odposlance. Za lepi sprejem se je i zahvalil Zužemberčanom v imenu vseh izletnikov ] prireditelj izleta g. (Iregorič. nato pa je spregovoril v imenu tujskc-prometne zveze dolenjskih mest učitelj Pirnat iz Novega mesta. V imenu litijskega fot<)-k!uba pa je pozdravil tovariše amaterje predsednik kluba Zupančič. V treh gostilnah so nato vsi izletniki dobili kosilo, s katerim so se Zužem-berčani kakor tudi prireditelj, prav postavili. Nato so se razdelili amaterji v precej manjših skupin, j katere so vodili domačini Zužemherčani. Itoman- i lični Žužemberk >> imel nokazat' te^ko zanimi- i
'Uubrenu ud Mm. *•» -
iml. , »m. iUritv. s. Ur. U'.J o IU. 8. 1932.
nt-
Sprejem amaterjev v Zuleniberki..
Ljubljani. V nedeljo zjutraj je odpeljalo izpred trga Sv. Jakoba 61 velikih avtobusov izletnike na Dolenjsko. Avtomobilska kolona je drvela čez Grosuplje do Iioštajnskega gradu, kjer je 150 aparatov vzelo na piko lepi grad. Odtod so se odpeljali k izlivom Krke, kjer jih je čakalo okrepčilo. Nekateri so si ogledali Krško jamo, saj sta bila med izletniki celo jamarja dr. Rakovec in dr. Reya. Mimo 12 izvirov Krke so jo amaterji med fotografiranjem mahnili v vas Krko. Tudi t ti so našli marsikaj lepega in lako idiličnega, kakor more pokazali le Dolenjska. Večina si je ogledala v farni cerkvi pred nedavnim odkrilo kostnico grofov Rav-berjev, v kateri je prava zbirka mrtvaških glav in kosti. Odtod so »o potegnili naprej do Zagradca. kjer je bil določen ob elektrarni v Zagradcu prvi daljši odmor z južino. Krka je s svojo slikovitostjo uprav očarala vso izletnike. Ves Cas se vrste mali slapovi in kaskade, čez katere se peni čista Krka. Amater, ki gleda z vse drugačnim očesom, kakor navadni polnik, je moral poslali navdušen. Pol jc vodila naprej mimo mlinov ob Krki in križišču v fcmihel do Žužemberka. Okrog 12 so bili izletniki v Žužemberku, kjer jih je čakal vprav presenetljivo lep sprejem.
Ves Žužemberk je bil v zastavah in pred cerkvijo v Žužemberku je bil postavljen slavolok z dobrodošlico. Malo prej se je v Žužemberku vprav radi lega izleta osnoval pri občinskem odboru tuj-sko-prometni odsek in v njegovem imenu in v imenu vseh Zužemberčanov je pozdravil došle goste šolski upravitelj Mrvar. Ob istem času je prihitela
vega in lepega, da je samo ob sebi umevno nastala mala zamuda. Oglodali in fotografirali so si stari razpadajoči grad, krasne razglede, lepo farno cerkev in župnišce, ki |>o svoji legi gotovo prekaša stari žužemborški grad. G, kaplan Mali jo bil tako prijazen, da je pokazal amaterjem svoje stanovanje in nesluteno lepe razglede iz oken v žup-nišču. Po ogledu farne cerkve .so jo izletniki mahnili na Četrt ure oddaljeno J.mčgarjevo livado, kjer so pekli krompir in imeli vprav zavidanja vreden piknik. Okrog O so se zbrali vsi amaterji na trgu v Žužemberku, kjer se je zahvalil Zužemberčanom v imonu izletnikov prof. Sič iz Ljubljano, ki jo obljubil, da bodo amaterji gotovo šo neštetokrat prihajali v te prelepe kraje, ki so jih večinoma vsi prvič videli.
Potegnili so se nato na Muljavo, kjer so si ogledali Jurčičevo rojstno hišo in pozdravili njegovega brala. Odtod so že v trdi lomi odšli v Stično, kjer so obiskali stiški samostan in samostansko cerkev. V gostilni Roje pa jih jo čakala večerja. V veselem razpoloženju in ob dobri postrežbi -o amaterji kaj radi posedeli in \srni je bilo žal. ko so okrog 10 morali odriniti naprej v Ljubljano.
Tak izlet prav gotovo stori za spoznavanje domovine in povečanje tujskega prometa več, kakor vsakršna druga reklama. Vesoli smo, da je g. Gre-gorič imel jxigum s skromnimi prispevki prirediti tako lep izlet, Čigar koristi bodo imeli folo-amn-terji, prav tako pa doslej tako zanemarjena Dolenjska, ki bo z lepimi fotografijami kaj lahko vabila tujce vsaj v poletnih mesecih na počitnice.
K prazniku varstva živali
Sv. Frančišek Asiški, zaščitnih društev za varstvo živali
V času, ko nam dnevno časopisje dan za dnem nudi žalostne slike o brezsrčnih dejanjih in surovih zločinih, ki glasno pričajo o (»manjkanju sleherne srčne kulture velikega dela današnjega človeškega rodu. je kakor topel solnč-ni žarek ves.1, da posvečajo danes po vsem kulturnem svetu številne množice ljudi svoje plemenite misli spominu moža. ki je pred več kot :no leli pridigal socialno pravičnost iu ljubezen do ljudi in do živali, ki je v svoji veliki ljubr/ni do vsega živega stvarstva na/val volka • vojeg.i brala«. — sfiominu sv. Frančišku Asi-škega. Smrtni dan tega velikega zaščitnika živali 14. oktober) je namreč svetovni praznik \seli organizacij, ustanovljenih po širnem svetu /a varstvo živali.
Gibanje zn varstvo ži\nli ni nič novegn. Od pravice živali«, ki jo je oznanjal že veliki Cotamo-Buddha, skozi vso kulturno zgodovino narodov starega, srednjega iu novega veku lahko zasledujemo stremljenje človeštvu", uredili pravičen odnos ljudi do živali. Toda epoizom človek.i je bil vedno jačji <*l njegovo rtike. (/nto vsebuje človeško življenje tudi veren boj med dobrim in zlim), in živali, ki j - kakor človek — živi in umira, so veseli in z.ilosli. čuti in trpi. a v »epa tega ne more do- i povedati brezsrčnemu človeku v njegovem jo- | ziku, jo še dane.s, skoro brez vsake pravne i zaščite, izenačena mrtvi materiji.
Surovosti, ki jih izvaja še nebogljena decii t z raznimi žuželkami, martinčki, pticami, domu- J čimi psi in mačkami, še l>olj pa surovosti, ki j -i jih dovoljujejo nad živaljo odrasli, vzbujajo j v ivas globoko prepričanje, da je človek, ki no pozna srčne kulture. \ svojih nizkih strasteh i slabši od toli zaničevane živali. Današnja člo- ; veška družba, ki na ves glus |>o vda rja svojo »visoko kulturo«, vse to mirno gleda, često se j na trni mestu šp izborilo /nbova (bikoborbe!), \ le besede obsojanja so tako zelo redko in brez učinka. O kaznovanju teli zločinstev pa že sko- j ro no more biti govora. In vendar je od snro-
Jubilej zaslužnega moža
Slovenci smo skromen narod in zato marsikdaj prezremo toga ali onega moža, ki bi bil omembe vreden. Imamo ljudi, ki so v svojem življenju delali tilio in neutrudno, delili uo da bi vedela levica, kaj dela desnica, toda ko pridejo i v leta, jih radi prezremo in tudi radi pozabljamo , na njihovo delo.
Zlatomašnik p. Alfonz Furlan. ki je, kakor je že poročal -Ponedeljski Slovenec«, preteklo nedeljo umrl v frančiškanskem samostanu v Novem meslu.
Pogreb bo danes ob 4 popoldne.
Polhe je lovil
Mozelj, 2. okt.
Na Muha vasi je sin posestnika Putreta pred nekaj dnevi nastavil pasti za polhe. Je teh živalic zopet nekaj več v naših gozdovih in je upali, da se bodo razmnožile, ako cena povhovih kožic ne bo zrastla. Ko je drugi dan v družbi dveh fantičkov pobiral pasti, ga je doletela nesreča. Splezal je po past na bukev in pri tem gotovo malo neprevidno ravnal. Sicer pa nesreča nikoli ne počiva. Zlomila se mu je suha veja, padel je z drevesa z glavo naprej in se močno poškodoval po glavi na kamenju, ki je štrlelo pod drevesom iz zemlje.
Potepuh na štalcerskem klancu
štnlccrji. 2. oktobra.
Ves mesec september je strašil nu znanem šlalcerskom klancu neki moški, ki jc imel posebno korajžo pri ženskah, ki so hodile, nič hudega sluteč, po cesti v Kočevje. Prav gotovo bi se ne držal tu toliko časa, če bi te ženske tudi v tem slučaju znalo povedati na prava ušesa.
Kmalu v začetku meseca jc šlo neko dekle iz ?.age ob Kolpi v Kočevje. Neslo jo nekaj denarja v banko. Ne mnogo, par sto dinarjev, a še te je iz previdnosti skrila v čevlje. Ko jo prišla do mesta, kjer je lansko leto gorelo več opljarskih kop. je stopil prod njo iz goščave neki moški in zahteval denar. Rekla mu je. da »a niina. Ponovno mu je to zatrjevala. Ko jo videl, da denarja ne bo. sc je baje hotel prilastili dekleta samega, in bogve, kako bi bilo. da ni slučajno pridrčal neki avto in dekleta rešil iz, neljubega položaja.
Oriiga, ki se je tudi srečala na našem klancu z nekim moškim, brezdvomno istim, je bila revnn žena iz Potoka. Nesla jo slivo v Kočevje. Za izkupiček je kupila sladkorja, kave in še drugih drobnarij. Ko jo šla domov, je nn vznožju klanca stopil k nji ta moški in zahteval denar. V solzah mu je zatrjevala, da ga nima. Aideč. da tudi sedaj ne bo plena, je ženski iztrgal cekar in pobegnil v šumo.
Pred tednom je neka poscstnica iz suhor-sko okolice iprodnla v Kočevju nekaj več sliv. Domov grede bi bila kmalu ob težko prisluženi denar, da ji ni v zadnjem hipu padla v glavo rešilna misel. »Moči so ino zapustile« pravi, »ko sem zagledala dedca, ki se je poiavil pred menoj nn cesti'.« Srednje velik, bolj suh kot ne, in jc zahteval od nje denar. Rekla mu je seveda, da ga nima. da nima denarnice in ga je zato dala sosedu, ki bo kmalu prišel z vozom
Eden takih inož je tudi Franc Pavločič, ki danes praznuje sedemdesetletnico svojega rojstva iu svojega dela. Starejši generaciji je Franc Pavločič dobro znan, saj je kol ravnatelj prisilne delavnice igral važno vlogo in bil splošno priljubljen ne samo med meščani, ampak tudi med uslužbenci.
Jubilant, ki je še v poznih svojih letih korenina tn dober družabnik, se je rodil 4. oktobra 1862 v Sežani kol sin tainošnjega postajenačelnika Andreja in matere Katarine, rodom iz Koroške. Nadarjenega fanta so poslali v šole in poln življenjske sile ]e deloval kot uradnik v raznih zavodih. Dne 3. maja 1895 je vstopil kot uradnik v prisilno delavnico v Ljubljani in služboval tam vseskozi do prevrata, dokler mu niso prisodili zaslužene pokojnine leta 1923.
0 jubilantu govoriti bi bilo odveč, saj ga hvali njegovo delo samo, saj o njem vedo vsi znanci in prijatelji, da je bil vse življenje korenit značaj, pravičen do vsakogar in tu in tam morda celo v svojo škodo premehak.
Kar pa jubilanta najbolj odlikuje, je njegova neomajena vera in zaupanje v božjo pravičnost. In v tej veri je vzgojil tudi svojo številno družino, ki mu je lahko v jionoe in čast. Hčere Ana, Kete etc. so poročene z državnimi uradniki, Bianka je samostojna obrtnica, sin Franci je pa upoštevan zdravnik specijalist za zobne in ustne bolezni v Ljubljani.
Krščanstvo jubilanta ni bilo in ni samo v beza njo. Pustil jo je. Ona pa jo je pobrala, kar so jo noge nesle. Dali je čakal namišljenega voznika, ni znano.
Mogoče je še kdo, ki je imel z njim opravka. Ves mesec sc je vleklo (pa ne, da bi bil kak okoličan) in bi se še, da se ni stvar le raz-vedela. Če mu le ni bilo prevroče in se je šel hladit v druge kraje.
vosti napram živali samo en korak do surovosti napram sočloveku! Vsakodnevni zločini so jasen dokaz...
Svetovno gibanje za varstvo živali zahteva zato <>d državnih in meddržavnih zakonodaj-stev, da — ne samo v iriterosu brezpravne živali. temveč tudi v interesu človeštva — izdajo čim strožje sankcije, s katerimi naj omejijo nečloveško ravnanje z živaljo in s tem vedno rastoče posu rovljenjc človeškega rodu. Pri tem pa nikdar 110 pozabi, da tudi najstrožji zakon sum ne inore zatreti v človeku zlobne strasti, v kateri je zrastcl. Zato posveča naš pokret največjo skrb in pažnjo vzgoji mladine. To je Sc mogoče rešiti srčne propasti, tej je še mogoče vcepiti v dušo smisel za dobrolo, /& so-čuvstvovanje in usmiljenje.
I udi Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani naslavlja na današnji dan svojo iskreno prošnjo:
1.	nu naše državno zakonodajstvo: naj v državnem in narodnem interesu izda čimprej zakon o varstvu živali, ki lu> dvignil naš narod nu stopnjo v resnici kulturnega naroda;
2.	na naše upravno-policijske organe: naj izvajajo vsuj one skromne sankcije, ki jih vsebujejo sedanji zakoni in naredho in nuj no puste celo najgrših slučajev mučenja živali ncprcgiinjnnih iu nekaznovanih;
1. na wi našo javnost: naj stopi iz svoje uputičnosli in nuj ne dopušča, da se okrog nje dogajajo stvari, ki vzbujajo v človeku enus nad zverinskimi dejanji človeka — kulturo-nosen«; a zlosti še
4. ua naše matere, ki naj svoje za vse dobro in slabo sprejemljive otrociče navajajo z besedo in dejanjem k ljubezni do ljudi in do živali. ter
*>. na našo učiteljfltvo in duhovništvo, katerima ji- naša mladina prepuščena v vz.gojo: zavedajte se, da je v Vaših rokah ludi srčna kultura našega doraščajoeega naroda!
sedi. ampak tudi v dejanju. Kadarkoli je mogel in kadarkoli more, je pomagal siromakom in če so ga siromašne rodbino zaprosile, naj gre njihovim otrokom za krstnega ali birmanskega botra, ni prošnji odrekel 'n je svoje krsčence iu birmance bogato obdaril.
In še na nekaj ne smemo pozabiti pri tem jubilantu Letos je štirideset let, odkar jo mož naročen na »Slovenca«. On sam pravi, da mu je to najboljšo čtivo in da bi mu kosilo ne taknilo, čo hi ne imel pred seboj »Slovenca«. In Slovenec jo bil on sam in je vzgojil ludi svoje otroke v pravo katoliško zavedne sinove matere Slovenije.
Ob njegovi sedemdesetletnici izrekamo g. Francu Pavločiču najiskrenejše čestitke in vsa lota, ki mu jih je šo prisodila božja Previdnost, naj bodo polna blagoslova in sreče ter zdravja.
Požar na Jesenicah
Jesenice, 2. oktobra.
Po daljšem presledku jc v soboto zvečer na Jesenicah zopet gorelo. Iz doslej neznanega vzroka se jc vžgala lesena lopa na koncu Trša-nove tovarne, ki je tvorila nekak vhod v skladišče niaterijala, ki ga ima tu deželna elektrarna.
Vso Jesenice je spravila pokonci tovarniška sirena, ki je ob pol devetih zvečer dala znake, da gori izven tovarno. V prav kratkem času so bili na kraju požara požarna hramba z Jesenic, tovarniška požarna hramba in onn iz Hrušice. Ker pa je že jeseniška požarna hramba gorečo lopo s Kavi j i potegnila na tla, je bila glnvna nevarnost pri kraju. Nevarnost po jo obstojala, da bi so bila vžgala tovarna, katere streha je že gorela, a so tudi tu vrli gasilci hitro pogasili ogenj. V neposredni bližini so nahaja tudi glavna zaloga tobaka, od tn dalje pa so hiše stisnjene na ]>ol>očju. Mirce. Opaziti je bilo tudi, da jeseniški vodovod oh letošnji suši v večernih urah nima zadosti vodo, to pa hi bilo v slučaju velikega požara lahko zu vse Jesenice usodno.
V zvezi z ognjem pa se je pripetila nezgoda. Ko je tovarniški delavec in gasilec A. Gašiperin hitel v tovarno, da nastopi v svojem prostovoljnem jKiklicu, je sedel nn konja. V bližini glavne pisarne pa jo konj neveščega jezdeca vrgel raz sebe, dn je ta obležal nezavesten nn cesti. Prenesti so ga morali v tovarniško bolnišnico, kjer pa se je kmalu zavedel in že v nedeljo bolnišnico zapustil.
Trbovlie
Več uslužnosti prosimo od nekaterih nameščencev na občini napram strankam. Zadnji tedei sta se pripetila kar dva slučaja, ki hi svojčas r.e bila mogoča, a tudi sedaj ni to na mestu.
Poročili so se: Doberšck Josip, rudar, z Ril,ar Marijo, zasebnico. Laznik Avgust, rudar, z Zupan Frančiško, posestnikovo hčerko. Petek Jožef, rudar, z Grobin Leopoldino, služkinjo. Berger !van, trgovec, z Šulu Emilijo, posestnika hčerko. R.-^nšak Baltazar, rudar, z Gričar Štefanijo, šiviljo. Sotlar Josip, rudar, z Zaje Ludmilo, šiviljo. Beravs Kari, rudar, z. Žlak Ano, z.asebnico in Uranič Ludvik, rudar, z Suhadolčan Frančišiko. Botf daj srečol
Ljubljana
Pomanjkanje profesorjev na ljubljanskih
srednjih šolah
Ljubljana, 3. oktobra.
Ljubljanske gimnazije je začetek letošnjega šolskega leta našel v dveh krizah: naval dijakov na srednje šole se je močno stopnjeval, tako, da je zavladala prava stiska s prostori in so vsi razredi prenatrpani, zlasti še, ker je bila ukinjena III. državna gimnazija. To seveda kvarno vpliva na učne in vzgojne uspehe. Drugič pa je zavladalo pomanjkanje učnih moči, tako, da so sedaj vsi srednješolski profesorji v Ljubljani močno preobremenjeni. Na razpolago imamo nekaj podatkov, ki pričajo, kako malo je sedaj v Ljubljani profesorjev v primeri z veliikm številom dijakov.
I. državna gimnazija (nekdanja realka) ima okoli 1570 dijakov in 35 razredov, to se pravi toliko, kakor 3 povprečne gimnazije, ki imajo normalno po 12 razredov. Na tej gimnaziji so naslednje učne moči; en sam profesor za verouk, za slovenščino 5, za nemščino 3, za srbohrvaščino 1, za francoščino 5, /a latinščino 5, za matematiko in fiziko 9, za zemljepis in zgodovino 9, za prirodo-sloje 2, za kemijo 1, za risanje 2, za petje 2, za telovadbo 3, skupaj torej 48 Profesorji latinščine poučujejo tudi slovenščino, nekateri tudi francoščino ter se nekateri predmeti medseboj še izpopolnjujejo; zato je zavod kolikor toliko še preskrbljen z učnimi močmi. Najmanj, kar pa zavodu manjka, je: vsaj dva profesorja verouka, ker imajo dosedaj nižji razredi le po 1 uro na teden, višji pa sploh ne. Dalje manjka en profesor za slovenščino ali nemščino, 1 za prirodopi« in 1 za risanje. Seveda imajo vsi profesorji po najvišje število tedenskih ur in je poleg tega pouk zelo težaven, ker ima 13 razredov popoldanski pouk. Združenje 1. in III. državne gimnazije se je izkazalo kot velika napaka, ki ni nikomur prinesla nobene koristi, temveč le škodo za učečo mladino. Skupno manjka na I. državni realni gimnaziji torej vsaj še pet učnih moči.
Še bolj katastrofalno in obupno je stanje na
Kaj bo danes ?
Kino Kodeljevo: Ob 4. in 8. Tarzan. II. del.
Noč.....lužlio imajo lekarne: mr. Bahovee,
Kongresni trg 12; mr. LIstar. .Sv, Petra cesta 78 in mr. Hočevar. Celovška resta 81.
Pouk na Magirus lestvi. Nova Magirus lestev, ki so jo pred kratkim prejeli poklicni gasilci, ima tako svojevrstno, toda ne preveč komplicirano konstrukcijo, da je bil potreben za šoferje poklicnih gasilcev, ki bodo to lestev upravljali, poseben strokovni pouk. Včeraj je prišel iz Ulina v Ljubljano prokurist tvrdkc Magirus g. Hroenester, z njim pa je prišel tudi prvi monter te tovarne g. Schrcm. Pouk se je pričel že takoj dopoldne in je trajal skoraj ves dan. Med poklicnimi gasilci je pet šoferjev in vseh pet se sedaj vadi z upravljanjem in s spoznavanjem % se konstrukcije nove '.elezne lestve. Številni radovedneži so dopoldne in popoldne ogledovali, kako okretno pregiblje ves aparat težko železno lestev ter jo prislanja v poljubno lego in do poljubne točke Mestnega doma, pred katerim je bil pouk. Lestev more seči seveda ,e višje, saj ie dolga 30 m in se more nagnili do kola 75", torej malo manj. kakor navpično. G. Schrem bo učil poklicne gasilec skupno tri dni, kar bo dovolj, da se bodo naučili docela ravnati z lestvo, ker so že prvi dan kaj hilro spoznali vso konstrukcijo lestve. Danes ob 10. uri dopoldne bo uradno prevzela lestev posebna komisija občinskega sveta in magistrata. Ob tej priliki bo tudi glavna preiskušnja nove lestve. Že ta teden pa se' bodo vsi poklicni gasilci vadili plezati po visoki lestvi, tako da bodo za primer resnične katastrofe docela izurjeni.
Nove močne električne svetilko je dobilo Gradišče na križišču z Nunsko ulico, Erjavčevo cesto, Gregorčičevo ulico in Rimsko cesto. S tlakovanjem, izvršeno razširjavo, s cestno železnico in novimi lepimi stavbami v njega bližini se je uvrstilo Gradišče v srednji del mesta. To se bo kmalu poznalo v tem, da bodo vsi pritlični lokali polagoma porabljeni za izložbe in poslovne lokale. Moti sedaj v Gradišču le še Mundova hiša ob križišču Rimske ceste. Tudi ta prometna ovira bo s
'.van Podlesnik;
SPOMINI IZ LJUBLJANE
so izšli in se dobe v knjigarnah.
II. državni gimnaziji, za katero je kar čudno, kako more neprimerno majhen učiteljski zbor tudi za silo zmagovati delo na tem velikem zavodu. Zavod ima 1080 učencev ter 23 razredov, vsega skupaj pa sedaj le 18 učnih moči, torej manj, kakor je razredov in ni niti dovolj razrednikov. Na tem zavodu ni nobenega profesorja za verouk, potrebna pa sta vsaj dva, nobenega profesorja za srbohrvaščino, potreben pa je vsaj eden, nobenega profesorja za filozofsko propedevtiko, potreben pa je vsaj eden, samo dva profesorja za zemljepis in zgodovino (eden od teh je bolan), potrebni pa so vsaj trije, trije profesorji za matematiko, potreben je še eden, en profesor za fiziko in kemijo, potreben pa je še eden, dva profesorja za prirodopis, potreben pa je še vsaj eden, en učitelj petja, ki je bil dodeljen zavodu šele pred kratkim, dva profesorja za nemščino, potreben pa je še eden, dva profesorja za slovenščino in so potrebni vsaj še trije, trije profesorji za francoščino in je potreben vsaj še eden, dva profesorja za latinščino in sla potrebna tudi še dva, dva profesorja za risanje in je potreben še eden. Telovadba je poleg petja edini predmet na tem zavodu, ki ima dovolj učnih moči, namreč dve. Potrebna profesorska mesta na tem zavodu so zasedena torej točno za polovico: 18 profesorjev jih poučuje sedaj, še 18 pa jih je nujno potrebnih. Kako izgleda in kakšen sploh more hiti pouk na tem zavodu, si lahko predstavljamo!
Nič boljše niso razmere na klasični gimnaziji. Na tem zavodu je 870 dijakov in 19 oddelkov. Na vsem zavodu pa manjka najmanj 8 profesorjev za razne predmete,
Skupno manjka na vseh treh državnih gimnazijah v Ljubljani najmanj 31 profesorjev. V tako žalostnem stanju ljubljansko srednje šolstvo že dolgo ni bilo — zadnjič morda med vojno. Upajo, da se bo stalež profesorjev v kakšnih desetih dnevih vsaj delno izpopolnil z novimi močmi.
Če praznuješ v hiši god, poroko ali krst, telefonično brž Slamiča pokliči, in jedil primernih, najfinejših vrst, toplih ali mrzlih — boš dobil pri priči!
časom napravila prostor lepi moderni, znatno nazaj pomaknjeni stavbi.
0 Učni tečaji Trgovskega društva »Merkur«
v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur namerava prirediti večerne učne tečaje, ki se bodo vršili ob delavnikih v času od 7—9 zvečer. Ti tečaji so nameravani za sledeče predmete: slovenska trgovska korespondenca, knjigovodstvo, stenografija slovenska in nemška, laški in nemški jezik. Tečaji bodo otvorjent pod pogojem, da se prijavi za posamezne predmete zadostno število udeležencev. Kdor želi obiskovati take tečaje, naj se prijavi v društveni pisarni v času od 10—12 dopoldne in od pol 3—5 popoldne (Gregorčičeva 27, priti., Trgovski dom).
O Vlom na Sv. Jakoba trgu. Za velikim vlomom v petek popoldne v Mestnem logu, o katerem smo že poročali, je bil v nedeljo poi>oldne prijavljen policiji podoben vlom na Sv. Jakoba trgu. V stanovanje trgovke Slave Bargantove v II. nadstropju je med 11 dopoldne in pol 5 popoldne vlomil neznan vlomilec, ki je prišel od zadaj z Gallusovega nabrežja, odprl s ponarejenim ključem vezna vrata in vrata v stanovanje. Odprl je omaro, kar mu ni bilo težko, ker je v njej tičnl ključ, ter je pobral vse dragocenosti, ki so bile v omari. Odnesel je pet prstanov, od teh tri z briljanti, dve vratni verižici in dva obeska. Skupno trpi Bergantova okoli 8000 Din škode. Za vlomilcem za enkrat še ni sledu.
Atelje
obleke po meri za gospode Miklošičeva 14/1.
O Razne tatvine. Na trgu se tavine kar neprestano dogajajo in čini primejo eno tatico ali tatu, se že pojavijo drugi. Tako je v sobolo neznan dol-goprslnež izmaknil na trgu branjevki Feliciti Trpinovi denarnico z zneskom 800 Din. — Neznan tat je izmaknil iz kuhinje trgovskega zastopnika Antona Stergarja na Miklošičevi cesti 7 znesek 113 Din, ki je bil spravljen v omari in je bil namenjen za plačilo računa mestne plinarne. — Iz veže šole na Ledini je neznan ljubitelj tujih koles odpeljal biografskemu vajencu Stanku Žboni 700 Din vredno
COSULICH LINE
PRVO POTOVANJE
iz T R STA: 5-OKTOBRA iz SPltTA: tf.OKTOBRA
SPLIT-JUŽNA AMERIKA
"JIDNI
t .oMKimpA^HtPTUKIAUTURHUVULCAHlA
1)	v DALMACIJO (5-9 Oktobra)
2)	v ŠPANIJO (5-25Oktobra.)
Informacije in predprijavc pri vieb pojlovnicdh ITALIA COSULICH
Nevaren delontržnež
Kamnik, 2. oktobra.
Jože Preklet iz Stahovice pri Kamniku jc 30 let star iu močan, da bi lahko hlode nosil v planine, vendar ga na noben način ne moreš pripraviti, du bi prijel za pošteno delo. Kakor večni Aliusver se klati okrog po svetu in se preživlja večinoma s tutvinunii. Najraje se drži \ go/dov ili pod Kamniškimi planinami in nadleguje z neljubimi obiski sumotne gorske kmetije. Orožjiištvo gn je že nad eno leto zasledovalo zaradi številnih prestopkov in intvin, vendar mu ni moglo do živegn.
\ avgustu jc postal Jožo Preklet posebno .delaven« v okolici šentnrške gore nad Cerk-Ijiiini. Nekemu bajtarju jc na zvijačen način i/.maknil par novih čevljev, v neki gostilni pa se je dobro najedel iu napil, nato pa brez slovesu i/.ginii v (io7.fl. Dne 23. avgusta ponoči pu je vlomil v hišo posestnika šmajca pri Sv. Am-nrožu. Na podstrešju je u« It- mestih s svedrom nnvrtal težko skrinjo in pokradel i/, nje 1100 Din v bankovcih, že pred tremi meseci je Preklet [Miskušiil vlomiti pri Šmujcu, a so ga domači prepodili, ravno ko se jo oborožen s sekiro in kleščami spravil na delo. Kamniškim orožnikom so je posrečilo, <lu so nevarnega de-loiuržneža v planinah pri Sv. Ambrožu aretirali. Preklet se jim je na vso moč upiral, končno pa se je le vdal v usodo in se dal odpeljati v Kamnik. Pri zasliševanju jc vsa dejanja tajil, čeprav jc pri vlomu pri Šmujcu zgubil svojo delavsko knjižico.
kolo. — Drugo kolo je izginilo iz veže Glasbene Matice delavcu Francu Benčini. Vredno .je bilo 1000 Din iu je bilo znamke ; Bianchi . — I/, veže hiše št. 10 na Krekovem trgu pa je tretji tat odpeljal kolo monterju mestne elektrarne Ludviku Podobniku. Kolo je bilo znamke >Waffenrad«.
O Dve poškodbi v Ljubljani. Bolnišnica je sprejela 40 letnega delavca Janeza Zavrha, stanu-jočega na Anibroženein trgu 2. Zavrli je povedal, da mu jo neki moški vrgel v nedeljo zvečer na Ambroževem trgu kamen v glavo in ga občutno ranil. — Na Vidovdanski cesti so se neki hlapci spravili na 33 letnega delavca Ivana Vilmana, ki je brez stalnega bivališča. Pretepli so ga iako hudo, da je zaradi notranjih poškodb moral v bolnišnico.
0 Pumparce, obleke, trenehoat najceneje A. Prcsker, Sv. Petra cesta 14.
Kulturm obzornik
Ljubljansko gledališče: Dostojevski}: Zločin in kazen
Dramatizacija v devetih slikali.
(Po ponovitvi). Označbo tega dola in njegov uspeli na našem odru smo ob prvi uprizoritvi le bolj \ splošnem nakazali, zato moramo danes nekoliko obširneje spregovoriti o njem.
Že večkrat smo ob dramatizacijah ugotovili svojstvenost romana in drame in poudarili, da se (•pično bistvo sploh ne da izraziti na odru, saj jc epski svet popolnoma drugačen od dramskega. Pri Dostojevskem je sicer drugače, ker jo svet njegovih romanov večinoma tuj običajni epiki in so Dostojevskega epizode bolj podobne prizorom kakor prlpovesti, pred vsem pn jo <*s. ob kateri sc giblje celota, zgolj etičnega i ii nujnega zim čaja, ter ni nikjer samo slučaj. zakaj tudi vse, kar je slučajnega, se spreminja v nujno in usodno zakonitost -— tedaj popolna drama. Vendar imajo Dostojevskega jola široko umsko in duhovno podlugo, ki je oder ne more niti izraziti niti je gledalec ne prenese v tisti meri. ki je za pisatelja značilna m nujna.	......
Zločin in kazen« nam prikazuje zločinca Razkolnikova v vseh stopnjah njegove demo-nično razdražene razumske logike, njegov usodni boj s pravico in s samim seboj ter končno odrešitev njegovo duše. Pisatelj nn drobno odkriva pot, iio kateri hodi njegov zločinec — nadčlovek. <la ga končno srečamo na meji skoraj .svetniškega pojmovanju življenja, ko se Ra/kolnikov pokloni Sonji, njenemu trpljenju m trpljenju vseh tislili. ki jih je vrglo življenje v blato, pa še živi v njih vera mladosti. Podu ker se epska nit romana ne snuje iz junakove lastne volje, ampak vse dogajanje stoji tako rekoč na onem samem prostoru in se /u-.; ;H v L lončič do se jtijuik. omrežen od svoje
okolice in razjeden od lastne notranje prevare zruši in spregleda, tako je ta duševna drama naravno zamikala dramatlzatorjc in iglavce.
Kljub fonui, da je dramatizacija Krasno-poljskega strnila zgodbo v duševno dramo liaz-Kolnikova in mit postavila nasproti vse tiste glavno osebe, ki bude v njem konflikte, nimamo pred seboj celote, ampak devet slik. ki predstavljajo devet postaj Uazkolnikove duševne muke od trenotka. ko dozori v njeni sklep, du umori Ale.no tvanovno. do končne odločitve, da se izroči pravici. Dramatizacija spretno veže dejanje z ruziiimi vložki iu strne pozor išče, osebe in dogodke, toda poda samo patološko dobro gledališko igro, ki Dostojevskega delo popularizira, izraziti ga seveda ne more. Vrhu tega vendar postavlja osebe, ki v skupnosti iu vsaka suma zase predstavljajo ogromni vizio-narni svet Dostojevskega, velikih zares ustvar-jujočili ljudi, takih, kakršnih nobeno gledališče nima dovolj.
Pri nas so izročili delo B r u t k u K r e f t u , ki je sicer že pokazal lepe režiserske zmožnosti, toda Dostojevski j je zanj vendarle še pretežko delo — ne zato, ker je mlad, ampak zalo. ker je Dostojcvskij prevelik. Kreft je nalogo rešil spodobno in izoblikoval duševno dramo Razkolnikova plastično in prepričevalno, toda delo je ostalo vendarle samo odrska iglu in ne Dostojcvskij. Najmanj sc jc pokazal režiserjev uspeli v prvi sliki, ki jc tudi v dramatizaciji najmanj organična. Tu ni nikjer organičnosti v celotnem dogajanju, tistega občutja, ki pritisku na dušo in um. zakaj vsa okolica Razkolnikova jc večinoma i/ nedoraslih igralcev, ki odrskega občutja ne morejo ustvarjati. Prihajanje in odhajanje s harmoniko jc prisiljena zadrega. Scenično sta posrečeni sobi Razkolnikova in Sonjo, vse drugo pozoriščo jc v okviru preproste zamisli zadovoljivo. Režiser je pokazal siccr lep uspeli, toda kaj izrednega nismo doživeli.
Vredna težkega in tveganega poskusa je igra g. Kralja. Tgravec vseli težkih pato-' lošikih nodob jc v Ra/.kolnikovu uspešno strnil
Skolia Loka
-f- Jesenovec France. Preteklo sredo smo spte-mili k večnemu počitku 73 letnega Jesenovca Franceta iz Puštala pri Škofji Loki. Mož je šs! v grob le štiri mesece za svojo ženo. Bil je vesten član gasilskega društva,- zato so gasilci nosili pri pogrebu njegovo zlato medaljo, s katero je bil prsd leti odlikovan. Naj mu sveti večna luč.
Ali še ne bo konca? Že ponovno smo pisali v »Slovencu« o nekih zlikovcih, ki namenoma delajo škodo na športnem igrišču ob Stari Loki: zdaj polomijo palice, zdaj raztrgajo mreže. Te dni pa so zopet bili tam in požagali palice za »volebal« ter jih z vsem železjem vred odnesli ter tako napravili škode za 100 Din, Vsekakor bo treba energično nastopiti proti paglavcem, če pa ne bo šlo drugače, bo pa treba naprositi orožniško postajo, da poišče tatul Mislimo, da je Loka kulturna in civilizirala dovolj, da bo rada javila orožnikom takele barbara,
Francoski krožek prične z delovanjem. V petek 7. oktobra t. 1. ob 8 zvečer bo imel občni zbor. Tam se bo vse uredilo glede poučevana francoščine v tečajih.
F$wj
Huda nesreča sc je pripetila v soboto, dne I. t. in. na Ormoški cesti. Ko sc je vračala Roza Kolarič, pocestnica iz Novevasi pri Sv. Barbari v Halozah z vozom i/ Ptuja, se, je na Ormoški cesti blizu mostnega sejmišča splašil konj in v besnem diru za vozi I v cestni jarek, kjer sc je voz prevrnil in Koluričevo pokopal pod seboj. Kolaričevtt je obležala v nezavesti. Z reševalnim avtom so jo nemudoma prepeljali \ bolnišnico. lina poškodbe po vsem telesu razen tega tudi težke notranje poškodbe. Njeno stanje je zelo nevarno.
Požari brez konca in kraja. Požar jc izbruhnil v kolarnici posestnika Jožefa Pavka v Stražgonjcih. Ogenj se jc hipoma razširil na ostala gospodarska ■poslopja in nu stanovanjsko poslopje. Zgorelo je vse do tal, ker so bila poslopja iz lesa in krita s slamo. Da se razširi ogenj na sosednje hišo, ni bilo nevarno, ker je hiša stala bolj mi samotnem kraju, »kodu znaša okrog 20.000 Din in je krita z zavarovalnino. Zdi sc, du so ogenj povzročili otroci.
Cirkus pride v Ptuj in ostane tri dni. Je to cirkus Kolumbija, ki je del znanega cirkusa kludskv. Prireditve bodo dne -k, 5. in 0. t. m.
ogromno delo v jasno, neteatralično, notranje resnično tragično podobo patološkega misleca in duhovnega revolucionarja, ki pa ne prenese niti smrti ničvredne uši«, kakor jo bila sko-puška Alena Ivanovim. Boj z okolico in samim seboj, boj med voljo in močjo, razumom in notranjim glasom je izražen do podrobnosti. Patologije ne pretirava, ampak jo zmaguje. \/. celotne njegove podobe odseva liesvoboden boj, izgubljena igra, ki vzbuja sočutje in očiščenje. Najmočnejši prizori so v trojnem slovesu od matere, sestre in Sonje.
Druga močna stvaritev je PoiTirij Petrovič, preiskovalni sodnik, ki ga igra g. Lipah. Detektivska strast in naslajajoča se samozavest, s katero se igra Porfirij Petrovič, je s poved-niča v demonionem ruzumskem svetu zločincu, ki sili k odporu in neprostovoljni borbi ne samo Razkolnikova, ampak tudi gledalca. Tudi i on jo negativni, demonični človek, ki trga dušo iu sc veseli duševne stiske — ne zaradi pravice, u ni]) u k zaradi stiske same in lastne naslade. G. Lipah je igro v vseli pruvcih izdelal /. močnim razumom, lahkotnostjo, ki ui bila manjša od idealne zamisli same. brez dvoma največji uspeh igralca, ki v zadnjem času močno raste predvsem v izraziti karakterni igri.
Sonja ge. V. Ju va no v c izraža mnogo toplote, iskrega trpljenja in se ob Kraljevi igri tudi močno dvigne, vendar v splošnem ne kaže tiste more, po kateri je krojena prava Sonja. Njen veliki prizor /. Razkolnikovim ji dela vendarle vso čast. — Vlarnieladov g. Cesarja je izrazita študija, izražena s prizadevnostjo in iimcvanjein, vendar ni živa, še preveč jc nalomljena in nczaokrožoiiii. — študenta Rii-zumnikina. ki v dramatizaciji skoraj mehanično veže igro in jo v bistvu nekdanja podoba Razkolnikova. igra g. S n n o i n naravno, nevsiljivo, skoraj pasivno, toda z mnogimi premišljenimi vrlinami. Mater in sestro stn prav izrazito in čuvstveno izoblikovali ga. Medvedova in gdč. Bo I ta rjo v n. Zamctova. pisarniškega predstojnika je s tiho. pu prodirno igro izoblikoval sr. Železuik. prav izrazit, oster (in na
jc IIja Petrovič g. Skrbinška. Tudi med drugimi osebami je več pogodenili črt. n. pr. zdravnik g. C r c g o r i n a , toda v celoti so vse osebe predvsem nezadostne osebne ilustracije tistih podob Dostojevskega, ki ne morejo ne na oder, ne v film, ampak se zajedo v našo domišljijo samo i/ neposredne oblike nesmrtnega vid ca Dostojevskega, iz njegovega romana. Poizkus sam vendar ne dela sramote našemu gledališču. bil jc vsaj težka in resna šola za psihološko tiramo.	F' K.
Aubevt Fra Diavolo
Auberjeva opera »Fra Diavolo« sloni vsebinsko na eni izmed fabul, ki so nastale med ljudstvom in slone na življenski zgodovini meniha Fra Angela, ki je ušel iz samostana, se udinjal roparski tolpi Icr kmalu postal njen zloglasni, nepremagljivi poglavar: Fra Diavolo. Zgodba je po okusu tedanjega časa ..zajeta s komičnega stališča, polna spletk, prevar, dovtipov in pikantnih dogodkov. Veseloigra je, ki odgovarja velikomestnemu življenju in njega okusu, v kateri pa se mora vse preprosto in naravno doživljanje nujno skrivati za elegantnim, finim tonom občevanja. — Z glasbenega stališča spada delo kot lirična komična opera v baročni stil. Zgrajena je iz nevezanih in vezanih oblik — v dramatično, govorno recitatlvno glasbo so kot občutja posebnega značaja vnešene zaključene arijozne oblike, ki pevsko slone na italijanskem bel cantu.
Razne stilne umetnostne dobe si zaključeno sloje nasproti. Izživljanje ljudi jo namreč v vsaki taki dobi drugačno, njih pojmovanje življenja različno. Umetnost, ki je ogledalo življenja in stoji z njim v organski zvezi, je zato v raznih časih tudi različno in prav v teh razlikah je bistvo umetnostnega slila, ki je po njih strogo opredeljen. Če tedaj v gotovi stilni dobi reprbducirnmo glasbeno umetnino druge stilne dobe, se z umetnostnega estetskega stališča zahteva, da je ta reprodukcija 1 čim vernojše vživeta v dotično dobo in da ima tako čim večjo stilno popolnost. V dosego tega pa iie zadostuje, da beremo opise, da si nakopičimo znanja, mi moramo slil gotove umetnosti doživeli.«
Dnevna kronika
Kmetijska razstava v Krškem
Krško ob Savi, 2. oktobru.
Danes dopoldne po 9 sv. maši je otvoril v tuk. Soli višji pristav g. dr. Tomšič Jožef v imenu službeno zadržanega okrajnega načelnika g. dr. Cuša okrujiio kmetijsko raistavo. Navzoči so bili banovinski kmetijski referent g. inž. Sadar, okr. ekonom g. Ambrož, župani in številno občinstvo. Odposlala se je udanostna izjava Nj. V. kralju Aleksandru.
Razstava, mnogovrstna po svojih razstavnih predmetih iu lična po načinu in obliki sestave, bo odprta še danes in jutri. Spremlja jo vsak dnn dvoje strokovnih predavanj o poljedelstvu, vinogradništvu, sadjarstvu, vrtnarstvu in kletarstvu, ki jih oskrbujejo inž. g. Sadar ter okr. kmet. ref. g. Ambrož (Krško) in g. Mohorčič (Brežice). Nagrade — menda v skupnem znesku 10.<NM) Din — in pri-znalne diplomo so bile razdeljene odlikovanoem po tehtnem premisleku.
V nedeljo 9. oktobra t. I. vprizorijo igralci v okrilju Prosvetnega društva pop. ob 13.30 v društveni dvorani cerkvene hiše jrlcdališko dramo: Materinsko srce. Igra — primerna zlasti za 15 letnico smrti Evangelista Kreka — je povsod vzbudila silno zanimanje. Je zelo poučna in gledalca gine do solz, posebno ob koncu, ko_ izgubljeni sin v materinem objemu prosi za odpuščanje.
Za nedeljo 23. oktobra pa nam je obljubil zopet enkrat svoje predavanje g. p r o 1. Mlakar, ki nas popelje —■ na misijonsko nedeljo — v Palestino.	f
Vse za »100 denar zelo okusno?
ZendviCI, lin rs d'oeuvrl. juZIne. vino. pivo, l.kcrjl, stasctce Ud
Aranžmaji zn Čajanke, godovanja in doiuafe zabave.
A u'omtttični bulfet RIO Selenburgova 4. Tel. 28-63
Koledar
Torek, 4. oktobra: Frančišek Serafiu, spozna-valee; Edvin.
-f- V zavetišču sv. Joieta v Ljubljani je umrl
akademik B. Kneževič, član SK Ilirije.. Kne-ževič je bil nogometni igralec prvega moštva Ilirije in ga bodo na zadnji poti spremili njegovi tovariši. Pokojnega bodo športniki ohranili v častnem spominu. Naj v miru počival
Osebne vesli
—	Ban dravske banovine dr. Marušič je odpotoval v Belgrad in do nadaljnjega ne bo sprejemal strank.
Os tale vesti
—- Odvetniška zbornica ljubljanska je imela v soboto svojo redno skupščino z običajnim dnevnim redom. Vršile so se volitve, pri katerih so bili izvoljeni v odbor: predsednik dr. 2irovnik Janko, podpredsednik dr. Krivic Rudolf in odborniki doktorji: Adlešič Juro. Brejc Janko, Fermevc Ivan. Fettich ()to, Ktdan Ernest, Korun Milan Lapajne Stanislav, T.iptffd Franjo, L6vrehčlč Ivan, Milller Ferdo. Novak Fran, Pire Makso, Ravnihor Vladimir. Tekav-čič Fran in Urbane Anton. Tudi disciplinski svet jc bil izvoljen z malimi izpremembaini.
—	Uradne ure pri linančnih uradih. Od t. oktobra t. 1. dalje so določene za posamezne urade finančne uprave naslednje uradne ure ob delavnikih: za drnrsko finančno direkcijo v Ljubljani od H—12'/j in od 15K—18, zu davčne uprave na ozemlju dravske finančne direkcije pa od 8—12 in od 14—17. Ob sobotah se pa uraduje samo od 8—14, ob nedeljah in praznikih je določena dežurna služba od 9—11. Uradne ure za glavne oddelke, oddelke in ogranke finančne kontrole so določene z zakonom o organizaciji finančne kontrole, zn kala-sirske upnice pa z razporedom oddelka za kataster in državna posestva finančnega ministra.
—	Iz naSega radia. Naša radijska postaja ima drevi prvič, odkar obstoja, na programu prenos predstave zvočnega filma, in sicer prenaša ob 21. 15 iz kina »Matice« zvočni film »Prodana nevesta«, ki je posnet po istoimenski Smetanovi operi. »
Ustanovo za uboge onemogle obrtnike in trgovce odnosno njih vdove. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1932 za uboge onemogle obrtnike in trgovce odnosno njihove vdove ustanove po 150 Din odnosno po 100 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 20. novembra I. 1. Pri lože naj se jim od občinskega in Župnijskega uradu potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševat, da sedaj zaradi
pravi G v. Adler. V tem se danes zlasti pri nas veliko greši in prav to pogreško je imela tudi predstava Fra Diavola. — Glavno nesorazmerje jo vladalo med režijo in glasbo. Dočim je slednja polna subtilnih fines in baročnih okraskov, to zlasti v posameznih arijoznih občutjih, je na oder postavljena našemu matorijalisličnemu smislu odgovarjajoča opereta. Zato poslušalca, ki mu je do doživljanja glasbe, tako prikazano življenje na odru odbija, obratno pa pričakuje gledalec, ki se hoče vživeti na oder, šlagorskih melodij in jazz orkestra. Tako mešanje stila vpliva z estetskega vidika negativno; na račun so mogli priti le oni, ki pričakujejo spolzkega dovtipa in robate komike. Priznam in sam trdim, da nam je barok danes tuj in zalo imajo vprizorltve takih oper le umetnostno zgodovinsko vzgojni pomen. Prav to pa zahteva čim najpopolnejše stilne obdelave. Režiral je opero g. B. Kreft.
Pevske vloge so bile zasedene sledeče. Frn Diavolo — g. Gostič, Lord Kookturn — g. Pečeh Pamela — ga Španova, Lorenzo -- g. Bnnovec, krčmar — «7 M. Rus, Zerliua — ga. Ribičeva, ban-dita — g. Zupan in g. J. Rus, Francesco — Bekš, kmet — Drmota, vojak — Sekula. Storil je vsak po svojih močeh. Auberjeva glasba zahteva od pevcev velikih vrlin in radi svojo ornamentike naravnost koloraturnih sposobnosti. Dasi so danes že itak odgovarjajoči pevci redki, se je v tem genru izgubilo še dosti tega, kar bi bilo sicer močno.
Giasbeno je vodil delo g. kapelnik Neffat in ga je zajel, v kolikor se je mogel svobodno gibali, dosti stilno. Le tu in tam so pihala napram slabotno zasedenim godalom premočno izstopila. Zbor je bil radi svoje nepazljivosti v prvem dejanju nesi-guren.
Hvalevredno je dejstvo, da prihajamo polagoma do dobrega besedila. Prevodom se je do zadnjega časa posvečalo premalo pozornosti; to delo so opravljali dostikrat ljudje, ki v književnem jeziku niso bili zadosti podkovani. Besedilo Fra Diavola ie prevedel pesnik Mile Klopčič in je polno pesniških lepot in jjlasbi odgovarjajoče.
Vilko Ukmar.
Celje
onemoglosti ne more več delati iu da je ubog oziroma da jo prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
—	Razpis agronomskih itipendij. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje za šolsko leto 1932-33 nekaj študijskih podpor za dijake na agronomskih visokih šolah ali višjih specijalnih kmetijskih šolah, Podpora v tuzemstvu znaša Din 400 mesečno, v inozemstvu pa Din 600 mesečno. Podpore sa bodo podeljevale dijakom agronomije le za šolsko leto 1932-33 od vpisa na visoke šole do konca šolskega leta a nakazovale se bodo mesečno. Vpoštevali se bodo revni dijaki, ki bodo pridno študirali in sproti polagali predpisane izpite. Biti morajo iz dravske banovine in neoporečnega obnašanja. Prednost imajo kmečki sinovi. Pred vsem se bodo upoštevali dijaki s položenim prvim državnim izpitom: dijaki prvega semestra bodo dobili podporo le proti obvezi s strani staršev, da povrnejo ves na račun podpore sprejeti denar v primeru, da ob koncu prvega semestra ne položijo vseh predpisanih kolokvijev. Pravilno kol-kovano in s potrebnimi dokumenti (premoženjski izkaz, zadnje šolsko izpričevalo, reverz v zmislu gornjega odstavka, curriculum vitae) opremljeno prošnjo jc treba poslati kr. banski upravi najkasneje do 15. oktobra t. 1. Prošnji je priložiti nadalje reverz, s katerim se prosilec obvezuje stopiti po končanih študijah na zahtevo v službo kr. banske uprave dravske banovine in v njej ostati dvakrat toliko časa. kolikor je prosilec užival štipendijo.
—	Izpiti za profesorje trgovskih šol. Izpiti za profesorje trgovske akademije bodo 3., 4. in 5. novembra v Zagrebu. Kandidati morajo vložiti prošnje najkasneje do 10. t. m. in jim priložiti izvirne dokumente ter po 1 uradno potrjeni prepis vsakega priloženega dokumenta. Če se prilože prošnji tudi spričevala inozemskih šol, jc treba predložiti tudi uradno potrjeni prevod spričevala. V prošnji je treba omeniti skupino predmetov in tuj jezik, iz katerega želi kandidat polagati izpit.
—	Otvoritev in svečana blagoslovitev sinuške koče na Koiri v Karavankah. Podružnica TK Skale na Jesenicah otvori v nedeljo dne 9. oktobra ob 11 novozgrajeno smuŠko kočo na Rožci (1352 in). Koča je za planinske razmere dobro opremljena ter razpolaga z 42 ležišči in kuhinjo v posebnem poslopju. Do koče je speljana zložna in dobro markirana pot, tako da je poset koče zlasli pozimi vsakomur mogoč. V okolici so prekrasni gmuški tereni ter razgledi tja do Ljubljane. Najlepši je razgled na Triglav. Planinci naj se te redke svečanosti lujeleže v čini večjem številu, da s leni pokažejo svoje simpatije požrtvovalnim jeseniškim Skalašeni.
Vir zdrave toplote — Original Lut> peč!
—	Nesreče iu poškodbe na deželi. Na Igu 5 se je ponesrečil 26 letni posestnikov sin Josip Bolha. Z bratom sla v nedeljo premetavala seno in pri tem ga je brat po nesreči sunil z vilami precej globoko v prsu. — Iz Poljanske doline je prišel v ljubljansko bolnišnico 14 letni delavec Alojzij Rozman, zaposlen pri gradnji nove ceste in doma iz škofje Loke. V nedeljo se je zapletel v neki pretep s fanti in nekdo ga je z nožem sunil v levo stran prsi. — 26 letni mehanik Josip Perič z Laverce je sekal drva in se pri tem vsekal v levo nogo. — Ko je obiral češplio, je padel na tla 20 letni kočarjev sin Martin Marolt, domu iz vasi, Lačsnbreg 47 pri »t. Janžu. Dobil je nolranje poškodbe. — V Gabrijelah pri Tržiču je neznan kolesar povozil 70 lelnega užitkarja Josipa Vidmarja, ki je dobil notranje poškodbe.
— Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, plučnih boleznih, škrofulozi in rahilisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili.pri jetičnih, da so s Franz-Josef« vodo izginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. — »Franz-Jossf« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Slovenska čitanka za II. razred srednjih šol sestavili gg. profesorji Rojec-Rupel-Kolarič-Sovre je ravnokar izšla in stane Din 54. Dobi se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Ni nedelje brez noža. Žalostna resnica je, ki se vedno znova potrjuje, da ne mine nedelje, da ne bi kje na deželi ali pa tudi v mestu prišlo do krvavega spopada, v katerem ima glavno besedo nož. Včeraj zjutraj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 28-letnega (anta Antona Jankoviča iz Lok pri Mengšu. Tega so v Domžalah napadli v nedeljo zvečer neki fantje in ga oklali z nožem v vrat, ki mu je pričel močno otekati. Jankovičeva poškodba je resna.
—	Odlična postrežba — (Jamski modni atelje Josipi na Iglič, Ljubljana. Tavčarjeva 3.
—	Unionska klet toči pristna domača vina Centralne vinarne po nizkih cenah.
—	Samoumor mladega fanta. Iz Loma nad Tržičem poročajo: V petek 30. sept. popoldne ss je ustrelil na podu posestnika Pavšelna njegov hlapec Jože Meglič, Peskarjev iz Loma, star 22 let. Govoril je zadnji čas večkrat o samoumoru. Kot gozdni delavec si je nekaj poškodoval hrbet ia ni bil več za težko delo. Lažjega zaslužka pa zlasti sedaj v času brezposelnosti ni mogel dobiti in grozila mu je beda. Ker je bil že zmladega vzgojen v verski mlačnosti in je tudi v svoji okolici videl največkrat popolno brezbrižnost za cerkev, si fant ni znal poiskati moči in poguma za trpljenje v veri — ter je obupal. Pognal si je v prsi kroglo iz puške.
Optotnica
V četrtek, dne 29. septembra smo pospremili na njegovi poslednji poti vpokojenega redarja naše občine Jurija Golčarja. bil je vrl. pošten in delaven mož, ki si je s slovensko pridnostjo in marljivostjo utiral pot v ž,iv Ije-nju, s svojo ljubeznivostjo in iskrenostjo pa spoštovanje in priljubljenost pri vseli, ki so ga poznali. Z vestno natančnostjo je skozi 42 let vršil dolžnosti občinskega redarja. Dosegel jo častitljivo in lo|>o starost 79 let: bil je še do zadnjega čvrst, zdrav in mladostno vesel. Na pogrebu se je zbralo veliko občinstva iz naše in sosednjih župnij /. občinskim svetom in županom na čelu. Tudi požarna brnmba je sodelovala pri nogretani svečanosti. Poslovilno besedo no grobu je govoril domači g. župnik Fran llolinjec, ki je v lepih in prisrčnih besedah orisal značaj in vrline blnpegn rajnkeca: potem se je poslovil od pokojnika tudi g. Petelin-šek. — Sorodniki izrekajo za izraze sočutja vsem naj prisrčne j.šo zahvalo. Mož dobričina in iio.štenu «lovensku korenina je bil plemeniti pokojnik. Bog mu b<> dober plačnik onkraj grobu: žalujočim preostalim pn noše iskreno sožaljc!
& Tiskovna napaka. V naše nedeljsko poročilo o občinski seji mestne občine celjske se je vrinila tiskovna uupaka glede stroškov zu graditev ceste na hrib k Sv. Jožefu. Tam stoji, da plača mestna občina 10.000 Din, posestnik Mazeljski pa 2(XH) Din: pravilno mora biti, dn plača posestnik Mazeljski 20.000 Din.
Tečaj ruskega jezika. Letos se bo v Celju zopet otvoril tečuj za ruski jezik, ki se ho začel že prihodnji teden. Prvi sestanek interesentov ter razgovor o učnem času se l>o vršil v četrtek, dne b. oktobra ob 7 /večer v prvem nadstropju deške meščanske šole.
■©• Pri celjski ekspozituri borze dela je bilo na razpolago delo: I mizarskemu iu I ko-lurskemu pomočniku. 2 kovaškima vajencema, I čevljarskemu vajencu in I klobuku rak emu vajencu ter 3 kuharicam, 1 služkinjam in trem deklum.
Občni zbor družabnega kluba se bo vršil v petek ob 8 zvečer v mali dvorani Ljudske posojilnice.
<Sr Dekliški sestanek KPD si" bo vršil v sredo, dne 5. oktobra t. 1. ob pol 8 zvečer v I >omu.
P! Sprememba uradnih ur pri okrajnem iu okrožnem sodišču. Od 1. oktobra t. I. veljajo naslednje uradne ure: vsak delavnik od 8 do 14 ure, vsako nedeljo in vsak priznani praznik od 9 do 11. Vložišče je odprto ob delavnikih od 8 do H, ob nedeljah in praznikih od 9 do 10.30. Samo med gornjimi uradnimi urami jo mogoče dobiti telefonsku obvestila iz pisarne.
cr Bencin se je vžgal nn obleki. 21 letni šofer Maks Majhenič, doma iz Studencev pri Mariboru. se je vračal s tovornim avtomobilom. ki jc lust muriborskega avtobusnega podjetnika \ntona Fazarinca. iz Kočevja proti Mariboru. V Celju so zavili na Ostrožno. da obiščejo očeta imenovanega p. Fazarinca, biv-Sega župana celjske okoliške občine. Nu cestnem križišču ua Zgornjem Lanožu je imel ti>to defekt, šofer je šel gledat, kuj pri avtomobilu ni v redu. Ker je bilo to ponoči, ob triČetrt na 9 uro, je šofer ustavil nekega kolesarja, ki .je prav v tistem času privozi! mimo in gu prosil, nuj m u posodi svetiljko, ki jo je imel na kolesu. šofer jc bil ošk ropi jen |k» obleki / bon-

PLANINCA čajem
se boste počutiti boljše, in spanje Vam bo trdnejše. Zavitek Din 20-— v apotekah.
činom, ogenj je prišel preblizu obleke, ki se je vžgala. Veg zgornji del obleke je zgorel in je dobil šofer težke poškodbe. Lažje poškodbe je dobil tudi lastnik avtomobila g. Fuzarinc in r.irer na desni roki. V v to. ki je ostul nedotaknjen, so spitivili nato nu l''u/ariučevo dvorišče. Le slučaj je, tla so ni vžgal tudi bencin pri avtobusu.
& Izgubljena je bila v nedeljo, dne 2. t. 111. popoldne od Skalne kleti proti restavraciji Slogu ženska ročnu torbica, vsebujoča t /juto žensko verižico, I ključ, lo Din, ženski robec / monogramom A. !'. in nekaterimi listinami.
0 Sestanek zastopnikov delavskih strokovnih organizacij iu obratnih zaupnikov po to-varnah se j»> vršil v soboto t. oktobra zvečer v Delavski zbornici. Sestanek je bil -klirtni radi tega. tla se delavstvo izrazi, v koliko je pripravljeno sodelovati pri pomožni akciji zu brezposelne v celjskem okolišu, /Iiorovunjc je poteklo zelo stvarno in so vsi debaterji pokazali, da razumejo celo zadevo. Predvsem -e je povtlarjalo, tla ubogo delavstvo danes od svojih /o itak minimalnih dohodkov ne more dosti prispevati in se jc konstutiralo ptipolnomu pravilno, tla bi morali v teh časih krize skrbeti za brezposelne tisti, ki so krivi sedanjih težkili socijnlnili razmer. Končno so delegati izjavili, da je delavstvo pripravljeno plačevati primerne prispevke, seveda če bo storilu svojo dolžnost tudi industrija, ki jc v časih dobre konjunkture pob rabi ves dobiček.
£r Poroku. Danes se poroči ua Brezjah uradnik Mohorjeve družbe v Celju g. Ivo Vo-dušek / gospodično Ci/.elo I Lit in. Bilo srečno!
Maribor
Socialno delo mestne občine
iz seje mestnega uboinega sveta — Kaho se bo rešilo vprašanje
beračenja
naprosilo se je policijo, tla podpira občino ler postopa v takih slučajih z vso rigoroznostjo. — Študira se tudi vprašanje omejitve beračenja in večje kontrole nad resničnimi reveži, ki nimajo drugih živ-Ijensltih možnosti. Nnjbrže se bo organiziralo beračenje v Mariboru po istem vzorcu, kakor se je dobro obnesel v Ljubljani. Uvedli se bodo posebni listki, ki se bodo dajali beračem ineslo miloščino v denarju. Listke bodo kupili trgovci, razne institucijo in tudi zasebniki pri mestnem socijnlno-politič-nem uradu. Kot protivrednost pa bo dajal poleni socijalno-politični urad revežem za listke, sprejete kot miloščino, nakaznice za življenske potrebščine, na katere bodo dobili v trgovinah potrebno blago, kakor za gotovino. Na ta način bo imel urad trajno kontrolo nad reveži, preprečile se bodo razne zlorabe 7. miloščino, ker se na listke ne bo dobilo žganja ali vina in o mej 11 se bo dolok drugih beračev, ker bodo dobili za nabrane miloščinske listke izkaznice za potrebščine samo v Maribor pristojni reveži, ne pa njihovi konkurenti*, ki prihajajo v mesto beračit iz drugih krajev. Občinstvo bo to način dajanju miloščine gotovo pozdravilo in bo gotovo uspeh tudi za reveže mnogo boljši, kakor pa doslej.
Maribor, 3. oktobra.
Ped predsedstvom mestnega načelnika dr. I.i-polda so je vršila te dni seja mestnega obožnega sveta. Nn sporedu so bile zopet neštevilne prošnje za podpore, sprejeme v oskrbovalne zavode in podobno. žal so sredstva omejena; kljub milijonom, ki jih žrtvuje občina za socijalno skrbstvo, je bede iu pomanjkanja vedno več. Za novo proračunsko leto, je predložil socijalno-politični urad izkaz potrebščin: 2,400.000 Din bodo rabili; nekaj več, kakor znašajo potrebščine tekočega proračunskega leta. — 50 osebam so bile priznane na novo redne podpore ali dosedanje zvišane, kar pomenja letno obremenitev 72.000 Din. Vseh podpirnncev je sedaj že 500. - Mnogo prošenj jo bilo oklonjenih, ker prosilci niso izpolnili vseh pogojev, pod katerimi občina podpore priznava. — 11 osebam se je priznala popolna oskrba v raznih zavodih. Z njimi se je pomnožilo število oskrbovancev, ki jih vzdržuje občina v mestni ubožnici. mladinskem domu in hiralnicah na skupno 171 oseb.
Glavni predmet posvetovanj pa je tvorilo vprašanje beračev. Razpravljalo se je posebno, kako bi j se naj preprečilo zavajanje mladine k beračenju;
Pojasnjen slučaj z otrokom
Zagonetka otroka brez imena, ki ga je rešila v bolnišnici smrt trpljenja, je sedaj pojasnjena. Raz-l-ešil jo je vodju mestnega socijalno-političnega urada g. Brandner, ki je že takrat, ko je policija izročila otroka v oskrbo občine, dvomil v Istinitost zgodbe, katero je navajala Matilda Markuševa, da je dobila otroka na ulici od nepoznane ženske. Pomagal pa je pri razjasnitvi zagonetke slučaj, da so zdravniki in sestre v bolnišnici spominjali, da so nekoč malega reveža že zdravili. Križeva iu trnjeva je bila komaj poldrugoletna živijenska pot toga revčka. Rodil se je na Pobrežju delavcu Janezu Bela. V družini kopica otrok, oče pa brez dela, pa ni čuda, dn je obupal. Nekega dne je zapeljal otroka na občinski urad, sam pa .je izginil neznano kam. Občina je deco razdelila med dobre ljudi, najmlajšega, ki je bil bolan, pa so dali v bolnišnico. Od tam ga je sprejela Markuševa za svojega; ženi je umrlo njeno dete. pa je našla v mnlem zapuščenem revčku, ki so ji ga dali v bolnišnici, nadomestilo. Ker pa se njen mož ni strinjal, je pričela razmišljati, kako bi se otroka zopet iznebila. Zanesla ga je na policijo ter pripovedovala izmišljeno zgodbo, da ji je otroka izročila na ulici v varstvo nepoznana ženska, ki je nato izginila. Sestradano I11 bolno dete je prišlo nato v oskrbo mestne občine. Markuševa je sedaj vse skesano priznala.
Napad z usodnimi posledicami
.Maribor, dne 3. oktobra.
V nedeljo smo kratko poroča I i o smrti po-sestnico Marije Čep iz Voseka. ki je postala žrtev napada. Podleglu jc ijoškodbnin, ki jih je tlobila dne 20. septembra. Omenjenega dne sta se vračala zakonca Čep od posestnicc Se-nekovit: o roti svojemu domu. Franc Čep jo imel pri Senekovičevi nek opruvek, njegova žena pa 11111 je prišla nasproti. Komaj pa sto prišla iz hiše, stu bila napadena od bratov Klemenčič. Napadalca stu oba še mladoletna; Ivanu je IS. Jožefu pn 16 let. Navalila sta 110 Čepa in ženo s koli. Najprej je bila pobitu nu tla žena. ki jc doibilu preko temenu silovit udarce, poti katerim je počila lobanjo. Ko ji je priskočil 1110/ na pomoč, jc dobil tudi on več udarcev in ran. Poškodbe Marije Čep so bile usodne ter jo 110 nekaj dnevih kljub zdravniški pomoti umrla. Obn napadalca so orožniki takoj izsledili. Jožef Klemenčič je dejanje brez vsega priznal, dočim jc Ivan trdovratno tajil. Vendar pa je iz izpo-vedb napadenega tVpn razvidno, da sto izvršila dejanje oba. Napadalen sta že na varnem v zaporih mariborskega okrožnega sodišča. ★
□ Na mariborskem knjižnem treu je izšla te dni knjiga mariborske pisateljice iu kulturne delavke Milico Stupanove z naslovom Kako vzgojim svojo tlečo*. Knjiga obsega 148 strani in obravnava vsa aktualna vprašanja vzgoje otrok in dece. Knjigo je založilo izdajateljstvo revije >Žonu
in doni; in slane za naročnice 0.20 Din, za nena-ročnice 30 Din.
□	Tretji dan Slomškovega tedna. Danes zvečer ob polosmih predava v (»mladinskem domu ravnatelj Fr. Jerebič o temi Slomšek domoljub . Na sporedu sta tudi dve deklamaciji in glasben^ točke, ki jili proizvaja omlatlinska godba na pihala.
□	Iz gledališča. Tretja letošnja premijera bo v soboto, dne 8. t. 111. Uprizori se Golarjevn veseloigra »Dve nevesti .
□	Dimnikov fond. V nedeljo, dne 2. t. 111.. dopoldne se je sestal odbor Društva za zdravdveno zaščito otrok in mladine k žalni seji v počastitev spomina blagopokojnega tajnika gospoda Slavoja Dimnika. Odbor jo sklenil ustanovili fond, ki bo nosil njegovo ime. Iz tega fonda bo vzdrževalo društvo revno deco ua svojem B'očitniSkein domu na Pohorju. Tako bo ostalo ime požrtvovalnega tajnika nerazdružljivo zvezano z ustanovo, l<i mu je bila tako pri srcu.
□	Tudi mariborski fotoamaterji bodo delali izlete. Mariborski fotoamaterji ne marajo zaostali zn svojimi tovariši iz Ljubljane ter se sedaj tudi oni pripravljajo na izlete. Prvi izlet se vrši prihodnjo nedeljo ter ga organizira trgovina s Fotografskimi potrebščinami Vlašič. Fotoamaterji se bodo vozili z avtobuHom.
□	Mariborsko bogoslovje šteje letos 84 gojencev. V prvi letnik se je vpisalo 28 gojencev, med njimi 4 iz reda frančiškanov; v drugem jih je 18. v tretjem 12, četrtek 14 in v petem 12.
□	Tujci v Mariboru. V preteklem mesom je bilo zglašenih v Mariboru IGStl tujcev, od tega 432 inozemcev. Med tujci je bilo 178 Avstrijcev in 254 drugih državljanov.
□	Dohodki mariborske carinarnice, V septembru izkazuje mariborska carinarnica 4,827.830.60 Din dohodkov; od tega odpade 4,810.580.10 na uvoz in 17.241.60 Din na izvoz.
□	Najemnine gori. Od stanovalcev železniške kolonije v magdalenskem predmestju smo sprejeli naslednjo vrstice: Pred kratkim se je ustanovilo v Mariboru Društvo za zaščito najemnikov. Poglejmo, kakšni so uspehi le zaščite: V občinskih hišah so zvišali najemnine, mesto da bi bili za zgled drugim hišnim lastnikom. 111 zdaj pride nov slučaj s kolonijo drz. železnic, ki skoro nima primere. Ilise te kolonije so že davno plačane in kljub temu je sledilo povišanje in še strank niso obvestili, koliko znaša in od kedaj se zaračuna. I11 poleg lega nima kolonija nobene kanalizacije, v slučajih malo hujšega dežja bi rabili prebivalci čolne, da pridejo na cesto, nima električne luči, ob časih suše nima pitne vode — skratka, razmere so sličnejše zakotni vasi, kakor mestnemu naselju. Tu mora zaščita najemnikov zastaviti svoje sile!
□	7jot?\ smrti. Na Frnnkopanski ccsli 2o je umrla gospa Matildo Rožmun, soproga železniškega uradnika. Blago pokojnico polože danes popoldne k večnemu počitku nn magdalenskem pokopališču. — Na Meljskl cesti 33 je ugrabila smrt bivšega komercijalnega svetnika bosanskih železnic g. Oionn "alentlnijn. Dosegel je starost 67 let. Pogreb bo jutri v src to ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Žalujočim rodbinam naše iskreno sožalje.
Morski vat razdejal rivijero
Zakaj papeži menjavajo ime?
i o iaj.-.ko »balo je uničil vihar. Francosko rivijero je uničil vihar, ki je dvignil »morske hlače«	m
v kratkem času je bila obala na cele milje v daljavo nad tri metre pod vodo. Težko prizadeta	jo
bila tudi bližnja okolica Cannesa, katerega obalno promenado nam kaže naša slika. Železniške	in
avto-ceste so na dolge proge uničene.
2000 pravnikov letno
V Nemčiji je, kakor v drugih državah, ogromen naval univerzitetnih slušateljev na pravno fakulteto, posebno zadnja leta. Tako je bilo v Nemčiji leta 1914 na vseh nemških untver7«ih vpisanih skupno 9800 pravnikov, a leta 1981 skupno 22.G00. Statistika v Nemčiji ugotavlja, da absolvira sleherno leto 4400 pravnikov, a potrebnih je le 3400 pravnikov letno, pa nima na ta način 2000 pravnikov nobenega izgleda za svojo bodočnost. Kako je s številom brezposelnih zdravnikov istotam in profesorjev na Češkoslovaškem, je prav tako žalostno vprašanje. Inteligenca je danes v isti vrsti z brezposelnim proletarijatom ...
Film — pijonir tehnike. Oceanski hotel na umetnem otoku. V ospredju letalo, ki je pristalo. Po obsežnih tehničnih pripravah za film »F. P. 1 ne odgovarjam se je začelo filmanje. Film nam podaja pogled v bodočnost prometne tehnike, ki kakor kaže tempo današnjega časa, ni več daleč. Najbolj Mil i mi v je otok sredi oceana, ki bo služil za pristajališče letalom, letečim preko oceana. [Po snimanju bodo ta otok preiskusili tudi praktično.
Radi neurja - premirje
Boj med Bolivijo in Paraguajem za Gran Chaco je radi deževja, ki se bo vsak čas začelo in ne bo končalo pred marcem, utihnil. Močvirni kraji, ki se celo ob največji suši ne osuš-ijo, se v času deževij na široko in dolgo napolnijo z rekami in jezeri. Reke se tako dvignejo in izstopajo, da si čestokrat ne najdejo več poti nazaj v staro strugo. V tako vodovje pač ne kaže gnati živih ljudi, ko vendar ne bo nobenega uspeha na nikaki strani: le brezplodna smrt mladih ljudri, ki .so komaj začeli živeti.
Katoliški junak
Dne 10. septembra so pokopali v Dublinu v navzočnosti de Valere in velikanske množice Joe r>awlinga, irskega nacionalnega junaka. Vsa Irska je razobesila na ta dan črne zastave. Davvling, nepismen tesarski pomočnik, sin verne in revne velike katoliške družine, je sel leta 1914 prostovoljno k vojakom. Pogumno se je boril na francoski fronti in je bil ujet pri navalu na sovražne jarke. Nemci, ki so med vojno podpirali irske vstaše, so zgradili za irske ujetnike posebna taborišča, kjer so vladale dokaj boljše razmere. Podčastnik Daw-ling se je dolgo prosil nazaj med ostale Angleže. Ko je bilo vse zaman, se je pismeno obrnil na Viljema. Zahteva! je, da bi uživali iste prednosti vsi britski ujetniki. »Čeprav smo dobri Irci in smo Vam kot katoliki zelo hvaležni»za redne maše, smo tudi britski vojaki,« je pisal. Neinci se niso zmenili za ta protest in so celo imenovali Davvlinga za pobočnika lorda Casementa, ki sc je na veliko noč lela 1016 na čelu vstaše v izkrcal na Irskem. Angleži so kruto zatrli upor in obesili Casementa. Dawling, ki je na čelu drugega oddelka dospel z nemškimi podmornicami v domovino dokaj pozneje, šele aprila 1918, je ušel žalostni usodi. Orožni-t ki so ga zaprli takoj, čim je bil stopil na kopno.
Davvling se je upiral, ker je postal pobočnik proti ! prepričanju. Vedno je trdil, da ni svetovna vojna primeren čas za irsko osvobojenje. Isto je ponovil j tudi pred sodniki. A odločno ni maral izdati imena revolucijskih odbornikov, ki so ga poslali v boj. »Mi katoliki nismo nikaki JudeZi!« se je odrezal. Predsednik vojnega sodišča ga je zadnjič opomnil: >Dawl.'ng! Upoštevamo silo, ki vam je narekovala i udeležbo pri veleizdaji, dasi je bila slednja proti | vašemu prepričanju. Upoštevamo tudi vaše juna-j štvo na francoski fronti. Če boste vse izpovedali, , vas bomo pomiiostili, plačali 10.000 funtov šterlin-! gov in vožnjo v Ameriko, kjer boste lahko pričeli novo življenje,- Dawling je molče odkimal in je bil obsojen na vešala. A kralj ga je pomilostil na dosmrtno ječo. Davvling je ostal v ječi do leta 1924, ko je nastala samostojna Irska. Bil je pomiloščen z ostalimi vstaši vred. Irska vlada mu je nudila sijajne izvide v domovini. A Davvling je v svoji skromnosti odklonil vse časti. »Kaj bi počela naša domovina z nepismenimi voditelji k je odgovoril. »Saj imate izobražence!« Ostal je v Londonu in si do zadnjega služil kruh s težkim delom navadnega tesarja. Ko se je ponesrečil na neki stavbi in umrl na posledicah poškodbe, ga je počastila Irska kot narodnega junaka. Vlada je prenesla njegove zem-Ske ostanke v Dublin i« mu priredila svečan pogreb.
Proletarsko blago
>Berliner Zeitung am Mittag« poroča o sovjetskem blagu, ki je dospelo na nemški trg. Sovjetska kotenina ima nove »industrijske* vzorce v podobi žarnic, žebljev, zobčastih koles, propelerjev in slično. Dosedanje cvetice, lističi in slični staro-dobni okraski se menda zdijo sovjetski industriji preveč »buržujski«.
V prvih stoletjih krščanstva so nosili kristjani ona imena, katera so imeli do krsta in tako so v tej dobi bila imena izredno pomešana: eni so nosili žTilovska, drugi poganska, a nekateri celo brezbožna« (athea), ker so bila vzeta ali izvedena od samih poganskih bogov, kakor na pr. Apolo, Ares, Herkul, Herakij, Jovij, Marcijal.
Tudi imena svetnikov in svetnic so bila poganska, kakor Nimfa, Satir, Nerli, Heliodor, Sera-pion, Izidor in druga. Kar je bilo pri navadnih vernikih, to je veljalo tudi za duhovnike, ki so postajali papeži. In takrat so kdajkdaj prišli do tega. da ni prikladno pogansko ime za glavarja cerkve. Tako so nastopili prvi slučaji, da papež ob izvolitvi znmetuje svoje dotedanje ime pa sprejme novo — čisto krščansko. Še sta brez pomisleka nosila svoje ime papeža Dionizij in Dioskur, ko pa je prišel na stolico duhovnik rimske cerkve, Mer-kurij, so vsi kristjani uvideli, da bi bilo le preveč čudno, da bi nosil papež ime boga Merkurja, ki je zaščitnik latov. In zato so mu nadeli ime Janeza II. — Drug podoben slučaj se je zgodil pri izvolitvi duhovnika rimske cerkve Oktavijana, ki si je nato vzdel ime. Janez XII. (582—585), a ga vendar zgodovina imenuje tudi »papeža Oktavijana«.
Pozneje si je Peter, pavijski Škof, izbral ime Janeza XVI., ker so menda smatrali za nepravilno, da bi si kateri naslednik apostola Petra privzel njegovo ime. Od tedaj so papeži redno spreminjali svoja krstna imena in delajo to še dandanašnje dni. V kesnejšem srednjem veku niso prav za prav vedeli za izvor tega običaja, pa so navajali kot vzrok dejstvo, da je Jezus Simona nazval Kefas (Peter), kar pa. kot vidimo, ni res.
Ogromni požar v Briisslu. Orjaški požar je uničil glavno briisselsko elektrarno. Vse mesto je bilo potopljeno v temo in vsi obrati, ki so bili navezani na to elektriko, so morali utihniti. Da bi zadušili požar, so vsi mestni ognjegasci privreli na lice mesta. Seveda jim je težko uspelo, škode je nad 100 milijonov frankov.
Najbogatejši otrok
Najbogatejše dete na svetu je petletna deklic/i Gloria Vanderbildl, ki ima nad štiri milijarde dolarjev (preko dvesto milijard Din). Ko bo odrasla za možitev, se ji bo to ogromno bogastvo že podvojilo. Na svetu je mnogo več otrok, ki nimajo ničesar: niti sonca niti kruha. Pa za te seveda nihče ne ve...
Dvesto let staro sidro — ribiški plen. Zanimivo >ribo<. je ujela posadka belgijskega vlačile« vAHi-J drei Jcannec ob angleški obali. V mrežo se je ujelo sidro, katerega starost cenijo na 200 let. Kljub svoji teži dveh ton so ga srečno spravili na varno.
Gramofonska igla
Če sediš ob gramofonu s kako lepo ploščo, si kajpada ne misliš, da prepotuje ta igla na plošči s 30 cm premera preko 250 metrov poti, preden izpoje pesem. Komaj bi verjel, čo pogledaš to malo ploščo, da je le na eni strani vrezana pot ene četrtine kilometra, to se pravi, dolžina, kakršno imajo le največji prekooceanski pauniki.
Lesene hiše v Ameriki
Če slišiš ime Amerika, že misliš na nebotičnike v Newyorku. In misliš, da večina Američanov stanuje visoko pod nebom. Pa je baš nasprotno res. V Ameriki je relativno jako malo nebotičnikov, marveč ima Amerika mnogo, mnogo več lesenih hiš kol iz opeke ali kamena zidanih. Tako jih je v Združenih državah ameriških od 120 milijonov prebivalcev 80 milijonov, ki Žive v lesenih hišah. — Pa se kak »Amerikaneci; norčuje iz svoje vasi, ko se vrne z onkraj luže, češ, da je ciganska ...
Smešni ce
Dijak: »Gospodična, ali veste, kdo je to zo-j prno človeče na odru?«
Gospodična: »To je predsednik izpraševalne komisije, profesor Miiller. A veste morebiti, kdo sem jaz?«
Dijak: »Ne.«
Gospodična: »Njegova hči.«
Dijak: >A morda Vi veste, kdo sem jaz?«
Gospodinča: »Ne.«
Dijak: »Hvala Bogu!«
ir
Učitelj: »Povej no, Tonček, od katere vrste živali je_kožuh, ki ga nosi tvoja mati?«
Tonček: »Od strica Janeza!«
*
| Mali Francki so izdrli dva zoba. Slric pa je i imel na istem mestu dva zlata zoba. Ko se je Francka vrnila domov, ga je vprašala: >Striček. ali bosta zdaj tudi meni zrasla dva zlata zoba?'
Izdajalski aparat za alarmiranje ognjegasccv. Ker so se zadnje čase dogajale zlorabe pri alarmiranju | gasilcev, so v Newyorku izumili aparat, ki pridrži s pomočjo nekake zapestnice klicarja toliko časa na mestu, dokler ne prihite ognjegasci.
Stoletnica švicarske alpake pošte. Svetovno znana švicarska alpska pošta, ki vozi poleti in pozimi po najlepših švicarskih prelazih, obhaja letos stoletnico svojega obstoja. Prej so vozile tod majave poštno ko&je, zdaj pa seveda drčijo moderni omnibusi. V teku teh 100 let si je ta pošta pridobila
svetovni sloves
rgl*	v • ca
iisoc jezikov
Po najnovejših raziskovanjih govore ljudje na zemlji lisoč jezikov. Kajpada se tu ne šteje narečje. Četrtina ljudi govori kitajsko, okrog 435 milijo-j nov. Toda ker kitajski jezik ni trgovski, ni pro-! glašen za svelovni jezik. Indski jezik govori okrog 250 milijonov ljudi, pa tudi lega ne priznavajo za svetovnega. To prednost uživa angleški jezik, katerega govori le okrog 70 milijonov ljudi. Angleški jezik je jezik trgovine in prometa. Na četrtem mestu je nemški jezik z 90 milijoni. Toda razen teh ga razume še okrog 105 milijonov ljudi. Ruski kol materni jezik govori okrog 70 milijonov, a razen !eh razumejo rusko še 103 milijoni. Špansko govori okrog 80 milijonov, francosko 45, italijansko 4-2 milijonov. Mnogo jih jo, ki se uče enega od teh dveh jezikov, pa se zato lahko reče, da govori fran-; eosko 80 milijonov ljudi, n italijansko 50 milijonov. | Francoski jezik je jezik diplomatov. Japonski jezik | govori okrog 82 miljonov, ukrajinski 35, nizozemski okrog 12, toliko tudi turški. V vsej Evropi je okrog I 110 raznih jezikov. Od teh jih je 08 z več kot 100.00*) I prebivalci, a 37 z več kot en milijon ljudi.
Za prvenstvo v pinjenj«. Tipičen primer za praktično reklamo Američank: v boju za prvenstvo v puljenju. Mlade deklice vseh gospodinjskih šol Združenih držav so se udeležile posebne tekme za prvenstvo. Katera bo najhitreje izpinjila presno maslo pa ga na okusen način pripravila, bo zmagovalka. Mlada deklica čislo na desni, mlada Niziv zemka, ki živi komaj dve leti v Ameriki, je dobila prvenstvo. Na ta način hočejo ameriški gospodarstveniki dvigniti interes za tovrsten produkt, saj gre ameriškim farmarjem zadnje čase — kot je znano — prav slabui
6 milijard znašajo kmetski dolgovi
Minister za poljedelstvo Juraj Demetrovič je dal sedaj časopisju na razpolago rezultate, ankete o razdolzltvl našega kmetijstva, ki Jo je napravila Privilegirana agrarna banka. Zbiranje podatkov jo bilo zelo težko, ker jo pogosto naletelo na nezaupljivost kmetovalcev. Poročilo obsega 87,1% vseh občin in na podlagi toh nepopolnih podatkov bi se dalo sklepati o višini kmetskih dolgov pri nas.
Hipotekami dolgovi Priv. agrarne bnnke -/.migajo po bilanci 'IDO milijonov dinarjev, prijavljenih pa je sedaj samo 461.1 milijona dinarjev. Po poročilih Združenja bank so znašali dolgovi pri bankah dne 1. marca 1032 1928.8 milj. Din. med tem ko je anketa, prijavila v 41 <>7 občinah 1851.7 milj. Din- V la znesek niso všteti dolgovi kiuetske posesti komunalnim hranilnicam v Sloveniji. Dolgovi kmetske posesti regulativnini in komunalnim hranilnicam znašajo 137.6 milj. Din, prijavljenih pa jih je celo nekaj več — 142.9 milj. Din.
Glede dolgov kmetskih posestev zasebnikom pa je minister mnenja, da je prijavljena vsota dolgov višja od stvarne. Pregled kmetskih dolgov bi bil v naši državi tak-le:
milj. Din ali % zasebni upniki 2088.8 47.27 banke	1997.6 32.00
zadružništvo	740.3 12.20
PAB	461.4	7.60
Drž. hip. banka	178.5	2.94
skupaj . . . 6072.6	100
Skupna vsota kmetskih dolgov v državi bi torej znašala 6 milijard in 72.6 milj. Din. V Dravski banovini je razmerje med vrstami kmetskih dolgov naslednje: Drž. hip. banki so slovenski kmetje dolžni 0.6% vseh svojih dolgov. Priv. agr. banki nič in smo edinn banovina v državi, ki tej ustanovi ne dolguje ničesar, bankam 16.6%, zadrugam 33.5% in zasebnikom 48.3%.
Vloga Drž. hi]), banke v kreditiranju poljedelstva .je skoraj brez. pomena in njen najnižji delež je v Sloveniji, kjer znaša kakor rečeno 0.6%, najvišji pa v zetski banovini, kjer znaša 7.9%. Tudi vloga PAB je v Sloveniji najnižja, pač pa se dvigne v donavski banovini na 14, v drinski pa celo na 17. Denarni zavodi nimajo v kreditiranju v poljedelstvu v Sloveniji posebne vloge, kar je zasluga našega zadružništvo, prav tako tudi ne v zetski in primorski banovini, kjer so zasebni upniki premočni. Nad polovico vseh kmetskih dolgov pa imajo denarni zavodi v donavski in vardarski banovini. Zlasti v zadnji banovini so razvite tako zvane palanacke banke (vaške banke). Ti mali zavodi imajo v vardarski banovini 52.8?,; vseh dolgov. Zadružništvo ima največjo \logo seveda v Sloveniji, kjer ima 33.5 procentov vseh kmetskih dolgov. G. minister je poudaril, da povrhu tega naše zadružništvo ni namenjeno v prvi vreli kmetijskemu kreditu, temveč drugim gospodarskim strokam. Po podatkih Glavne zadružne zveze so kreditne zadruge v Sloveniji dale.do konca 1929 skupno 1127.8 milj. Din posojil, poljedelstvu torej točno eno četrtino. Najslabše je zadružništvo v zetski in primorski banovini.
Največje presenečenje v tej anketi pa je, da je najmočnejši upnik kmeta v naši državi zasebni kapital. V zetski banovini, kjer je slabo razvilo denarništvo in zadružništvo, ima dve tretjini vseh kiflftUkih dolgov, v primorski banovini pa skoraj tri četrtine. V Primorju so banke namreč le malo zainteresirane pri kreditiranju malih posestev. Približno enako je v savski banovini, kjer znašajo zasebni krediti 57.1 dolgov. S tega stališča so male vaške banke v stari Srbiji celo ugodnejše za poljedelstvo kakor pa zasebni kapital. Zaradi tega so zasebni upniki potisnjeni v moravski banovini na 23.8 in na 21.8% v donavski banovini. Vloga zasebnih upnikov v dravski in primorski banovini je zato tako velika, ker tukaj velja naslednjo pravo po hipotekah tudi za druge naslednike.
V vsej državi pride na enega dolžnika povprečno 9749 Din dolga, na 1 ha zemljišča 1796 Din in na posamezno gospodarstvo 5.51. V dravski banovini so te številke višje od povprečnosti. Tu pride na posameznega dolžnika 17.913 Din dolga, na 1 ha 2228 Din in na poKamez. gospodarstvo 8.04.
Od skupnega zemljišča zadolženih gospodarstev odpade na obdelana zemljišča: v vardarski banovini 69%. v vrbarski 82.8%, v dravski 42.1%, v drinski 69.2%, v donavski 06.1%, v zetski 58.7%, moravski 63.4%, v primorski 65.2%, v savski 64.1% in povprečno v vsej državi 69.4%. Potemtakem je hektar obdelane zemlje obremenjen: v vardarski banovini 1498 Din, vrbarska 928 Din, dravska 5303 Diil. drinska 1488 Din, donavska 2844 Din, zetska 2697 Din, moravska 1675 Din, primorska 6811 Din in savska 2871 Din, v vsej državi povprečno 2851 Din,
Dohodki kmetijstva pa so preračunani na 18.638.9 milj. Din za poljedelstvo ia 12.940 milj. Din za živinorejo, kakor je bilo to preračunano za 1. 1926.
Povprečna obrestna mera pa skoraj nikjer ni manjša od 16%,. v nekaterih krajih še cp|o več.
Računati pa moramo, da dobi kmet v državi za
38
Roman iz Exmoora
»Gospod, jaz nisem nikakršen gobezdač in da mo je kak mladec tako nazval, se mu ne bi iobro godilo. Čo vam ta denar gre po pravici, ga boste preje)i, čeprav ne delam'rad dolgov. Malo prej sle mi rekli, da mi mora sodnijn povrniti vse- upravičene stroške, Če je potemtakem ta pristojbina pravilna, izvolite iti z menoj k lordu nadsodniku Ji)ifreysu, kjer boste prejeli zahtevani dve gvineji, ali pa tudi vseli pet, za svet. ki ste mi ga dali.s S le mi besedami sem ga prijel za rok', da bi ga bil povedel ven, kajli 'Juri so bile še vedno odpile.
»Pusti me, dečko, za božjo voljo. Cenjeni gospod, pustite mo. Zona mi je bolna doma. hčerka nii leži na smrtni postelji — za božjo voljo, pustite me.«
>Ne, ne. gospod!,« sem se odrezal in ga krepko držal, »ne morem te Izpustiti neplačanega. Pravica je pravica, kar sj zaslužil, moraš dobiti.
. Uničili me boste, mladi gospod, ako me vlečete pred onega hudiča. Pri tej priči me .izbriše iz lisle državnih pravdnikov in obsojen boni na slra-ianje z vso svojo družino. Mladi prijatelj, tukaj imate dve gvineji. Izželi ste izžemača. Nikoli več se ne bom upal izkoriščati takih zelencev.«
Stisnil ml je v roko dve gvineji in mi šepetal Se bolj proseče: »Pustite me, za božjo voljo, še trenutek, pa je lahko prepozno.«
»Učeni gospod,« sem odvrnil, prej si govoril tudi o neki pristojbini za pisarja.«
»Gotovo, dečko, gotovo. Spomni se malo, kar pravi pravo: posest pomeni devet deseiin pravice. Devet desetin pravice imaš sedaj nad menoj. 1'ri-
svoje pridelke v denarju le okoli 2 milijardi Din. Torej mu same obresti požro točno polovico njegovega čistega dohodka v denarju.
jasno je, da ni mogoče misliti na plačilo glavnice, dokler je hrenie obrestne mere luko visoko. Drugič pa je tudi jasno, zakaj je kupna moč kmeta minimalna.
V glavnem je anketa prišla do naslednjih podatkov o zadolžitvi kmetijskega gospodarstva (prva številka pomeni število vseh občin, druga število občin, ki so izku/.ale statistike, tretja število dolžnikov in končno Četrta višino dolgov):
vardarska	510	427	30.643	197.2
vrbaska	179	159	78.865	292.8
dravska	1068	852	58.432	1044.8
drinska	447	442	88.169	601.0
donavska	805	749	83.030	1603.4
zetska	3iKi	255	-18.987	-106.9
moravska	771	720	54.889	301.3
primorska	110	92	54.661	666.9
savska	520	431	128.884	958.3
Novi kliringi. Sedaj imamo kliringe z Avstrijo, Češkoslovaško, Švico in z Belgijo-Luksemburgoni, plačilne dogovore z Nemčijo in Grčijo. Te dni odpotujejo v Rim tudi delegati naše Narodne banke, da pride do sporazuma glede plačil v Italiji, ki nam je tudi odredila poseben način plačevanja. Nadalje poročajo polslužbene »Narodne novinec v Zagrebu, da je sklenjen klirinški sporazum tudi s Francijo, ki bi imel že te dni stopiti v veljavo. Poročali pa smo že tudi o nameri kliringa z flolandijo.
Konferenca o konverziji kmetskih dolgov. Pretekli teden se je vršila pri kmetijskem ministrstvu konferenca predstavnikov gospodarskih korporacij iz vse države. Izdelani so bili tudi že novi konkretni predlogi.
Borza
Dne 3. oktobra.
Denar
Danes so ostali neizpremenjeni tečaji Curiha, Ne\v Vorka in Pariza. Dvignila sta se Ix>ndon iu Trsi, druge devize pa so ostaje neizpremenjene. Narodna banka je danes zvišala ažio od 12 na 15%.
Ljubljana. Amsterdam 2309.29—2320.65, Berlin 1365.41—1376.21. Bruselj 707.46—801.40, London 198.30—199.90, Curih 1108.35—1113.85, New York 5727.70—5755.96, Pariz 225.24—226.36. Praga 170.01 do 170.87, Trst 294.46—206.86.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 63.554 Din.
Curih. Pariz 20.82625, London 17.93, Ne\v York 518.875. Bruselj 71.95, Milan 26.005, Amsterdam 208.35, Berlin.123.40, Slockholni 92, Oslo 90.40, Ko-penhagen 93.10, Sofiia 3,74, Praga 15.34, Varšava 58.10,- Atene 3.17, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.07, Helsinglors 7.75.
Vrednostni papirji
Danes je na naših borzah vojna škoda popustila, dočim v ostalih papirjih ni bilo znatnejših izprememb. Promet je znašal: v Zagrebu: vojna škoda 200 kom., 8% Bler 1000 dol in 7% Bler 2000 dol.
Ljubljana. Vojna škoda 175 bi., 8% Bler. pos. 46 bi., 7% Bler. pos. 42 bi., Ruše 125 den.
Zagreb. Priv. agrarna banka 218 den., vojna škoda 175—178 (175, 173). 10. 174—177, 11. 173 do 176, 12. 172—176, 6% begi. obv. 34 bl„ 8% Bler. pos. 43—46 (46), 7% Bler. pos. 41—41.50 (41, 41.25), 7% pos. DHB 46 den.
Belgrad. Narodna banka 4C00 b!.. Priv. agrar. banka 228—224 (224, 221), 7% inv. pos. 50.50 den. (50.50), agrarji 24—25.50, voina škoda 179 den. (178, 176), 6% bogi. obv. 33.75—34 (34, 33.50), 7% Bler. pos. 42 bi., 7% pos. DHB 47 —49.
Dunaj. Don. sav. jadr. 71.05, Ruše 12, Mundus 69, Alpine 13, Trboveljska 21.75, Prager Eisen 200, Leykam 1.45, Rima Murany 29.75.
Žitni trg
Novi Sad. Koruza: bč. 90—92.5, bč. okol. Som-bor 91—93, ban. 85—87, srem. 90—93.5, bč., nova, sušena per Indija 64—6(5. - Fižol: bč., srem. novi beli, brez vreče 2% 105—110. - Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: mirna. Promet: 35 vagonov.
Chieago. Pšenica: marec 58.75, december 54. Koruza: marec 82.625, december 27.50.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky in Comp., Dunaj.) Prignanih je bilo 2544 goved, iz .Jugoslavije 153. Na kontumačnem trgu je bilo 70 romunskih goved. Cene: voli najboljši 1.70 do 1.75, 1. 1.50-1.65, II. 1.10—1.40, III. 0.80—1.0; krave I. 1.0—1.20, II. 0.80—0.90, biki 0.80—1.20, klavna živina 0.55—0.75. Tendenca: cene so ostale -neizpremeiijehe, samo za bike so se zvišale za 5 grošev.
Hmelj
Žalec, 3. oktobra. Pri izredno živahnem povpraševanju se je vršilo nakupovanje vzlio nedelji I udi včeraj ter prav tako danes ves dan. Cene so
se nazadnje učvrstile in dvignile ter se je plačevalo danes za srednje dobro blago povprečno 18
do 20 Din. Prvovrstno izbrano blago pa je doseglo 21 do 22 Din za 1 kg. Zaloge pri producentih so že jako redke in bo letošnji pridelek iz prve roke v kratkem razprodan.
Žatec, 3. oktobra. Ig. Veliko povpraševanje po hmelju traja tudi v novem tednu. Na deželi kakor tudi v Žatcu samem je prišlo do večjih kupčij po cenah od 600—875 Kc. Samo v Žatcu je bilo prodanih 500 Jo 600 bal.
Niirnberg, 5. oktobra. Ig. Po železnici je bilo pripeljanih 70 bal, z vozovi pa 80. Prodanih je bilo 200 bal. Povpraševanje je bilo zelo živahno, blaga pa ni bilo (iosli. Za hnlloHuuski Innelj se je dosegla cena 130—175 mark, za gorski Innelj pa 100—135 mark. Tendenca zelo čvrsta, cene višje.
Jajca
Mednarodna jajčna trgovina je v splošnem ostala mirna. Produkcija sicer povsod nazaduje, pač pa je konsum minimalen. V nekaterih državah se že uporabljajo konzerve, vsled česar je povpraševanje j-,o svežem blagu oslabelo. Italijo, ki jo naš največji odjemalec, je žal izdala nove devizne odredbe, ki bodo najbržo naš izvoz v Italijo jako motile. Nujno potrebno bi bilo. da bi naša Narodna bank« dovolila tudi v klirinškem prometu z Švico isti ažijo kakor z drugimi državami. — Sv. Jurij ob juž. žel., 1. oktobra it)32.
Cerkven i vestnih
Kongregacija Marije Pomočnice za gospe pri
sv. Jožefu v Ljubljani pričenja svoje redne shode v torek, 4. oktobra, oh 5 popoldne. Prosimo polno-številne udeležbe. — Vodstvo.
Za duhovnike sta še dva tečaja duhovnih vaj v Domu in sicer od 10.—14. in 17.—21. oktobra. Pri obeh je še prostora. — Vodstvo.
Radio
Programi Kadio-Lfutlfant
Turek, 4. oktobra: 11.15 Šolska ura: Uvodna beseda: prof. L. Andree. O Slomšku: g. dr. Ko-larič (za II. in III. stop.). 12.15 Plošče. 12.45 Dnevno vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet: Polka (Aust). 18.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 19.00 Dr. St. Gogala: Naše duhovne za-jednice. 19.30 A. Peterlin: Nepremičnine in vse-inirske meglice. 20.00 Ivo Peršuh: Kako postanem govornik. 20.30 Valčkova ura (Salonski kvintet). 21.15 Prenos iz kina Matice: Prodana nevesta. 22.30 Čas, poročila.
Sreda, 5. oktobra: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13 Čas, plošče, borza. 17.30 Otroški kotiček (gdč. Siavica Vencajz). 18 Salonski kvintet. 19 .los. Vandot: O Milanu Puglju. 19.30 Literarna ura: Jaroslav Durych (Fr. Vodnik). 20 Samospevi g. Drag. Žagarja: L. Francoske narodne. II. Skandinavske narodne. 111. Angleške narodne. 20.45 Samospevi gdč. Dragice Sokove. 21.15 Jesenski motivi, izvaja salonski kvintet. 22 Čas, poročila. 22.15 Prenos koncerta iz kavarne Zvezda.
Drugi programi i
Sreda, 5. oktobra: Zagreb: 20.30 Koncert tria Šimnček. 22 Prenos zvočnega filma. — Milano: 20.30 Aiuica , opera. Vokalni in instrumentalni koncert. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. 22 Koralni koncert. 23 Instrumentalni koncert. — Stuttgart: 21.30 Trio. 22.45 Langenborg. — Toulouse: 20.45 Simfonični koncert. 21.15 Harmonike. 21.30 Operni fragmenti. 22 Melodije. 22.30 Vojaška godba. 22.45 Balalajke in ruske pesmi. 23 Violinski koncert. 23.15 Operetna glasba. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20.05 Simfonični koncert. 22 Poročila, nato plesni večer. — Belgrad: 20.30 Violinski koncert. 21.10 Igra. 22 Poročila, nato koncert radio orkestra. — Rim: 20.45 Baronica Carini, lirična drama. — Bermniinster: 20 »Traviata«, opera. — Langenberg: 20 Schubert-Joh. StrauBov vejčer. 22.30 Plesna glasba. — Praga: 10 Moravska Odfcva. 11 Plošče. 12.20 Bratislava. 13.30 Plošče. 15.30 Klarinet. 16.10 Bario orkester. 17.10 Marionetno gledališče. 19 Brno. 21 Radio orkester. 22.20 Jazz. — Dunaj: 21 Koncert. 22.15 Plesna glasba. — Budapest: 21.30 Ogrska glasba. 22.45 Plesna glasba. Plošče. -- Pariz (Eiffel-ov stolp): 19.30 Simfonični koncert.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA
Začetek ob 20
Torek, 4. oktobra: zaprto. Sreda. 5. oktobra: MARIJ. Red A. Četrtek, 6. oktobra: ob 15: VEST. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven.
OPERA Začetek ob 20
Torek, 4. oktobra: zaprto.
Sreda, 5. oktobra: FRA DIAVOLO. Red Sreda.
Četrtek, 6. oktobra: HLAPEC JERNEJ. Red D.
Nedeljski šport
Pretekla nedelja je končno prinesla taka težko pričakovani športni mir z Italijo. V Milanu so se sestali delegati naše nogometni- zvezo in italijanske ter ]xidpisnli protokol o upo-stuvitvi (s|Kirtnili odnosa jev obeli nogometnih Zvez. Sedem let nismo imeli nobenih stikov z italijanskimi nogometnimi klubi. Navezani smo bili le mi drage avstrijske in mudjurske profesionalne klube. Medtem ko so v listu, lui Reki. v Benetkah in tudi v drugih bližnjih me-s'ib prav izvrstni prvorazredni nogometni klubi. Redna gostovanja italijanskih klubov bodo gotovo nadomestila to, kar nam ne nudijo več avstrijski klubi. V /nak pomirjenja bodo priredili v Belgrudu nogometno tekmo zastopstev Piemotita in vzhodne Jugoslavije. Jugoslovanski konzul je priredil delegatom obeh nogometnih Zy/ svečan banket. Sedaj je torij le dosežen športni mir tudi / Italijani, s kuierimi celih sedem let nismo imeli športnih stikov. Ker smo že pri dogodkih za zeleno mi/o, ne sinemo prezreti /-borov a n j a naših sodnikov, ki jo bilo v Bel grad u. Sodniki so se soglasno izrekli proti dosedanjemu načinu delegiranju k tekmam, ki je v našem nogometu razmere še poslabšalo. Kajti pri delegiran ju sodnikov so običajno važnejši čisto klubski interesi. Zakulisno lin niti tanje je marsikatero tekmo pokvarilo. Zato zahtevajo sodniki, da se jim vrne avtonomija, katero bodo najbržo tudi dobili. Ji\Z je menda uvidela, du tako ne gre naprej. Tretji dogodek za zeleno mizo je zavit v precej tujinstveno k opre no. V Zagrebu so zborovali delegati bel-grajske in zagrebške nogometne pod/.ve/e. Izdali so komunike, du so dosegli sporazum v vseli vprašanjih, ki se tičejo razvoj a našega nogometu. Zakaj ravno zagrebški in belgrojski delegati razpravljajo in izdajajo komunikeje, ne vemo. Precej čudim zadeva tik pred občnim zborom JNZ.
Na zelenem polju je bilo precej dogodkov. V Ljubljani sta Priinorje iu Svoboda delila točke. Bilo je precej vroče, toda g. Pevalek je znal zatreti ostro igro in tekma je končala v redu. Rezultat 1:1 je lep uspeli za Svobodo, ki bo gotovo trd oreh za vse klube v ligi. V Ča-kovcu jo zmagala Ilirija nad tamošnjini športnim klubom. Zmaga ni bila lahka, kajti i/. Ča'-kovea so odšli poraženi tudi vodilni zagrebški klubi. Nedavno celo Grndjanski. Ilirija je zmagala s 3:2 (1:1). Čaikovec je bil skoro enakovreden nasprotnik in le izvrstna obramba je preprečila zmago domačim. Prvenstvo je torej dosedanji prvak pričel dobro. Toda napredek so pokazali imli nekateri mlajši klubi. Predvsem seveda mladi Korotan. Zmagi nad Jadranom je sedaj prikl jučil še uspeli proti Grafiki. Grafika, ki je odeti najboljših prvorazrednih klubov, ji: morala pustiti korotanu eno točko, igra je končala z 1:1. Občinstva je k igri prišlo zopet veliko. skoraj več kot k glavni ligini tekmi. I e tako je mogoč napredek tudi mlajših klubov, če se bo občinstvo zuti imajo za njih prireditve. Močni manjši klubi so pa garancija tudi za napredek našega nogometa v obče. Zanimivo telimo, ki meče prav čuduo luč na I.NP, so igrali v Celju, šlo p', kdo pride v podzvezino ligo. Po vseh pravilih je Celje že določeno, dn pride v ligo. Toda LNP se Jii oziral in je razveljavil prvo tekmo, v kateri je zmagalo Celje s 5:0 in odredil ponovno igro. V drugi je zmagalo Celje samo s 3:2 in bi prišel potemtakem Slovan v ligo. Seveda bo imela zadnjo besedo že. Zveza. Gotovo si ni nihče predstavil situacije, dn bodo kav štirje klubi iz Ljubljane igrali v domači ligi.
V Zagrcjm je v medmestni tekmi Zagreb gladko zmagal nad Belgrndoui s 3:1. Z igro ni zadovoljilo nobeno moštvo. Po formi, kakršno so pokazali zastopniki obeh najmočnejših športnih centrov iz dežuve sklepamo, du nus čaka v Progi presenečenje \ obliki poraza. Jugoslavija je v Belgrudu zmagala nad Budayein i/. Budimpešte z, 2:t. Na igrišču Primerja je pa med prvenstveno tekmo postavil mladi k rev s na 5000 m dolgi progi nov državni rekord. N jegovi konkurenti so dobili 400 m liandicapa, zato je bil tudi rezultat Krevsa izvrsten, ker je 'moral skozi vso progo loviti konkurenta. Na cilj je prišel v času 16.14.4 petine sek. (stari rekord 16.19.6).
Obvezni mesečni sestanek »Sveto vojske« t
Rokodelskem domu se začno nocoj, točno ob 20.15. Na sporedu je predavanje insgr. Steske: »Iz stare Ljubljane«, Člani in prijatelji pridite. — Točno ob 19 je nocoj seja odbora. — Tajnik.
TK Skala obvešča vse člane in članice, da bo v sredo 5. t. in. ob 20 v klubskem lokalu v palači Grafike IJ/levo. prvo interno predavanje. — Odbor.
ijiUIli! i
sotnost duha jo pa deseta desetina in to imaš tudi.«
To mi je nemalo laskalo in ker sem poleg tega čutil v roki dve gvineji in pol krone, sem izpustil svetnika, ki je bliskoma izginil s svojo lasuljo in z modro torbo. Jaz sem pa držal v roki dve gvineji in pol krone in nisem vedel, kaj naj bi počel z denarjem, kajti obdržati ga seveda nisem nameraval. Tedaj je pristopil k meni sodni sluga in me vprašal, kako se pišem. Ko sem .mu razložil, da sem pozvan pred kraljevsko sodišče, mi je pokazal k nekemu poduradniku. Ta me je odpravil k višjemu uradniku in naprej k sod. predstojniku.
Temu sem pojasnil svojo zadevo, na kar se je nainrgodil, kakor da sem mu storil kako krivico.
»John Ridd. je izpregovoril z resnim pogledom, ali sle dobro premislili in želite v resnici pred lorda nadsodnika?«
»Kajpada, gospod; že več ko dva meseca čakam zaslišanja.«
»No, John, tedaj naj vam bo. Toda svetujem vam, da ne omenite niti z besedico svojega dolgega čakanja, sicer nastanejo lahko kake sitnosti.«
Kako to, gospod? Saj sem moral čakati proti svoji volji? Uradnik še je pa namesto odgovora okrenil in me ]>o majhnem hodniku povedel do zastrtih vrat.
»Ako vas gospod lord hoče s kakšnim vprašanjem ujeli, mi je zašepelal, »mu morate takoj povedati golo resnico, kajti zvedel jo bo tako ali tako. Protislovnih odgovorov ne trpi in tudi peto-liznegn obraza ne. Za njegova prisednika se nič ne brigajte, pazile samo na besede srednjega in glejte, da vas ne bo moral dvakrat vprašati.«
Zahvalil sem se mu za dober svet, na kar je dvignil zastor, da sem vstopil.
Dvorana ni biia posebno prostorna, toda za moje oči dokaj okusna in opažena z lesom. V ozadiu
so bili trije vzvišeni sedeži, prevlečeni 7. žametom, a nad njimi je bil razpet baldahin. Na sedežih so sedeli trije sodniki v dragocenih službenih oblačilih, bogato obrobljenih s krznom, in z dolgimi sivimi lasuljami, ki so jim padale vse do ramen. Pred vsakim od njih je stala miza s papirjem in peresi, toda pisali niso, temveč so se smejali 111 vazgovarjali. Srednji, najmlajši med njimi je menda pripovedoval svojima sosedoma neko veselo zgodbo, ki .sta jo onadva z odobravanjem poslušala. Zaradi njihovih dolgih lasulj je bilo težko ra7,|>oznali, kateri je najstarejši, toda vse je kazalo, da je srednji predsednik zbora. Bil je zajeten, čokat gospod rdečega obraza, močne brade in živih, ognjevitih oči, zaradi katerih so se ga plaši jivci bali, a gospoda mrzela.
Po vsem videzu se je pravkar dovršila neka razprava, kajti advokatje so naglo pobirali z mizice, ki je stala med -menoj in sodniki, svoje spise in pisalne potrebščine. He preden sem se utegnil dobro razgledali okoli sebe, me je predsednik opazil, zapičil svoje bistre oči vame in zakričal:
»Hej, gospod z dežele, kdo sle pa vi?«
»John Ridd iz. Oarske župnije v Somorsetski grofiji, vaša milost,« sem se odrezal glasno. »Že pred dvema mesecema me je pozval vaš posebni sel Jeremy Stickles semkaj v London, da bi bil tu na zahtevo vsak čas,pripravljen pričati o neki zadevi, ki se tiče deželnega miru Njegovega Veličanstva in blaginje kraljevih podanikov. Trikrat sem že videl našega gospoda kralja, toda nič mi ni omenil te zadeve. Od tedaj sem razen nedelje slednji dan dvakrat pohajal v veži Westminsterske palače in čakal, kdaj me bo kdo poklical v sodno dvorano. Potemtakem bi rad vprašal vašo milost, ali se smem vrniti domov?«
»Izborno John,t je \ zkliknil-uad60dnik, ko sem '
globoko potegnil sapo vase, »stavil bi, da tako dolgega govora še nisi govoril v vsem svojem življenju. Da nisi vrl Britanec, ne bi zmogel kaj takega. Dobro se spominjam one zadeve in jo bom sam vzel ob priliki v roke, loda za danes je Se prezgodnja. Toda ne uide ti kakor ne uide nam londonski To-wer. Žal mi je le blagajne Njegovega Veličanstva, da je morala plačati dvomesečne stroško zate.
»Dovolile, milostni gospod: ves čas sem živel tu fia stroške svojo matere, niti beliča nisem prejel iz. državne blagajne.«
;Špank, je li to res? je zavpil predsednik", da so stekla v oknih zazvenela. Čelo se mu je namr-godilo, dn so se plaho stresla srca vseh prisotnih. »Špank, mar snio prišli tako daleč, da morajo stradati pri nas borno plačane priče Njegovega Veličanstva?«
»Gospod predsednik, gospod predsednik. je mrmral Špank, prvi pisarniški uradnik, lo zadeve smo spričo cele kope veleizdajniških procesov po polnoma prezrli.«
»Če se Se enkrat pripeti kaj laltegn, zanikam! Špank, bom <lal nataknili tvojo glavo nad vrata sodnijske palače, čemu si pa plačan, ti ničvredne?.? Denar si vtaknil v svoj žep; dobro |o poznam, četudi si mi novinec. Počakaj samo, da ti pridem na sled! Tiho, niti besedice več, sicer te <iani potegnili na konopec,« Ko jo predsednik tako besnel, se je z na kolenih stisnjenimi rokami gugal sem ter tja, in vsi v dvorani so molče čakali, kdaj ga lx> jeza minila.
PUH-PERJE R.MIKLAUCLJOBUANA
Gospodje, ki polagajo vainost na svojo zunanjost,
skrbijo predvsem na eiegaulno in dobro prilegajoče ter fino izdelane obleke, povrinike in trenchcoate ter vsa druga oblačila in si jih nabaljajo pri
EUKIČ, LJUBLJANA, STRITARJEVA
Izgotavljanje tudi po meri. — Cene presenetljivo nizke.
	Naročajte
	SLOmCA
□	najcenejši slovenski dnevnik
V malih oglasih velja vsaka beseda Din l-—; ženitovanjski oolasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10" . Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pr .glasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2 50. Za pismei e odgovore glede malih oglasov freba priložiti znamko.
m\
Mizarskega vajenca
pridnega in poštenega — sprejmem. Fr. Dermastija. Bizovik 24, p. Hrušica. v
Primerno službo
išče gospod, 30 let star. Za poštenost nudim večjo garancijo. Naslov pove uprava »Slovenca pod št. 14.314.	(aj
Dobra šivilja
z večletno prakso gre šivat na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.312.	(a)
tluibodobe
Sprejme se
fant
kateri ima veselje do vrtnarskega dela. Maribor, Belgrajska ulica 18. (b)
I » Miklošičeva 711.
(vogalna vrata). Predavatelji z višjo strokovno izobrazbo vodijo tečaje francoščine, angleščine, nemščine in ruščine. — Uspeh zajamčen. Prijave: 10—12, 18—20.	(u)
Korepetitorij
za vse srednješolske predmete inštruirajo strokov-ni profesorji. Uspeh zagotovljen, cene nizke; revni in skupine na tarifo popust. Informacije: Dopisna trgovska šola — Pražakova 8/1.	(u)

Posojila
od 100.000 do 5,000.000 Din iščemo za I. hipoteke — eventuelno tudi v hranilnih knjižicah. Cenjene ponudbe na: M. Jankole, komamnditna družba — Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/II. Telefon 30-52. d
Nekaj manjših vlog
Ljubljanske kreditne banke in Prve hrvatske šte-dionice vnovčim v polni vrednosti brez vsakega odbitka. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Poštenje 1.« 14.134. (d)
Vrednostne papirje
vseh vrst, tu- in inozemske, obveznice, založnice, srečke in hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupujemo in prodajamo. M. Jankole, komanditna jružba, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Telefon 30-52.	(d)
Stanovanja
ODDAJO: Sobo in kuhinjo
lepo, z elektriko in pri-tiklinami takoj oddam. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 14.286. (č)
Dvosobno stanovanje
se takoi odda za 500 Din. Izve se pri Rihelj, Ple-teršnikova ulica št. 9. (č)
Dvosobno stanovanje
krasno in meblovana soba se odda. Einšpilerjeva št. 25, Bežigrad.	(č)
Dve stanovanji
enosobni — takoj oddani. Rožna dolina c. VIII '44. č
Novembra oddam
visokopritlično, veliko, zelo lepo dvosobno stanovanje s pritiklinami, elektriko, vodovodom, pralnico, blizu tramvaja, Ud-mat, za 480 Din, drugo stanovanje decembra za 440 Din, Naslov v upravi »Slovenca« št. 14.284. (č)
Trisobno stanovanje
v visokem pritličju, z vsemi modernimi pritiklinami, ena soba z vhodom s stopnišča, popolnoma ločeno, se odda s 1. novembrom. Poizve se pri hišnici Gledališka ulica 12. č
Prazna soba
s posebnim vhodom se odda na Mirju blizu Obrtne šole, mirni, solidni ose-bi. Ponudbe reflektantov sprejema uprava »Slovenca« pod šifro »Mirje 250«.
(s)
ODDAJO: Trije lokali
primerni za delavnico ali skladišče — se v centru mesta oddajo. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 14.315,	(n)
»EIEBIB!
Vsaka beseda I Din
Črn pianino
dobro ohranjen, naprodaj za 5000 Din, Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.290.	(g)
Kupim
dobro ohranjen harmonij ali pianino. Pirnat Janez, Kostanjevica.	(g)
II
Živali
ii
Vsaka beseda I Din
Kdo ve
kje bi se dobili lepi mladi bernardinci? Odgovor na upravo »Slovenca« pod št. 14.294.	(j)
/ a cj^la-fr
i/ )io^encu
Kdor išče služkinjo, kdor hoče kaj vzeti v najem ali dati r najem, kupiti ali prodati, posoditi, zamenjati ali sprejeti koga v službo najde vse, kar išče, z malimi oglasi v »Slovencu«!
illlM!]
Vsaka beseda 1 Din
»Ford Cabriolet«
v prvovrstnem stanju — 2—4 sedežen — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14.288.	(f)
«
Loterija
za pomoč brezposelnim. Žrebanje loterije za pomoč brezposelnim z velikim številom dragocenih dobitkov se vrši nepre klicno 12. oktobra 1932. Vse osebe, ki imajo srečke še v razprodaji, naj intenzivno delajo na tem, da jih prodajo ter do 7 oktobra t. 1. pošljejo administraciji Loterije, Beograd, Kosmajska 53, denar za prodane srečke, a ne prodane vrnejo. Jugoslo-vensko društvo za čuvanje narodnog zdravlja. (r)
Kupimo
Vsaka beseda ] Din
Rabljene steklenice
(balone) od 5—30 litrov kupi Lipar, Cerklje, Gorenjsko.	(k)
Suhe gobe
kupuje po najboljših cenah tvrdka Oskar Maric, Ptuj. Telefon št. 38. (k)
Vsakovrstno
Ljubljana—Trst
3 ure vožnje z osebnim luksuznim avtom. Odpotuje vsak drug dan ob 9. Cene nizke. Informacije in naročila sprejema Lučič, gostilna Kajfež, Ljubljana, Florijanska ulica 4. Tele fon št. 26-25.	(r)
Jnseraii
v "Slovencu-'
imajo največji uspeh :>
t

Naznanjamo, da je v nedeljo 2. t. m. po dolgi, težki bolezni izdihnil svojo blago dušo naš vzorni član in tovariš, gospod
Borislav Kneževič
stud. mont.
Na zadnji poti ga bomo spremili danes ob 17 iz zavetišča Jožefa na Vidovdanski cesti.
Dragega pokojnika ohranimo v svetlem spominu! Ljubljana, dne 4. oktobra 1932.
Odbor športnega kluba »Ilirija«.
toKspisfe
po oaivtšjib cenah ČERNE, juvehr. Ljubljana. WoHova ulica 8L 3.
Zlato
(staro zlatnino) kupujemo. M. Jankole, komanditna družba, Ljubljana, Šelenburgova 6/II. Telefon št. 30-52.	(k)
Vsaks beseda 1 Din
Če
avto svoj stari prodajaš a C motorja bi znebil se rad. brž kupcev ti rnnopo prižene Slovencev najmanjš' inserat
Fotomaterijal
dobite najboljši in najcenejše pri D. Rovšku, Kolodvorska ulica 35, b n. Izvršuje po nizki ceni vsa amaterska dela.	(1).
115 Din
1 m3 žaganih bukovih drv, prvovrstnih, franko hiša, nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 27-08. (t
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene. samo pri
PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela, po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — 2idovska ul, in Stari trg.
Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Liubliana.	(1)
SEMENSKO
PŠENICO RŽ in JEČMEN
dobite pri
FRAN POGAČNIK
Ljubljana, Dunajska c. 67
nasproti mitnice
Pisalni stroj
dobro ohranjen, prodam za nizko ceno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14.291	(1)
Bukova drva
že razžagana in postavljena pred dom kupite najceneje naravnost od producenta, če se obrnete na Remec & Co, Ljubljana, Kersnikova ul. 7. (1)
Ribarska pravica
Cerklje 21 naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 14.289.	(1)
Ravnotežje Vašega g&spodinjstva
udobnost Vašega doma, zdravje Vaše rodbine' je zavisno za čas dolgih jesenskih in zimskih mesecev od kurjave Vašega stanovanja.
Mnogo več kakor 10.000 kupcev v sami Jugoslaviji potrjuje, da je
Zephir-peč
»ideal« peči
Proizvod »Zephir« d. d., Subotica
Samoprodaja:
za Ljubljano: Venčeslav Breznik za Colje: D. Rakusch za Slaribor: Pinter & Lenard
Cenjenim gostom in posetnikom hotela »Trst« in Kina-radia
v Kočevju
se zahvaljujeva za njihovo naklonjenost, da sva se mogla vzdržati ves čas pogodbe z lastnikom,
Ivo in Štefanija Šulej.

Naša Sloga - Ljubljana
Dunajska cesta 17
Fotoamaterska dela
izvrši v treh urah Foto Jos. Pogačnik, Ljubljana, Mestni trg 5/1.	(t)
DRVA H
PREMOG
pri Iv.Schumi
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
Mlinarji ?
Rž. proso, ajdo In leSmea kupite najceneje pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Realieva cesta 24. Veletrgovina iita U) moke.
J^litE IIHOGO
SLOVENCA
J ■■ W .......Hitnmilllllllli
O Veselje
in zadovoljstvo
je samo, kadar prinesete svojcem fini kamgarn ali športni ševijot za moško obleko, ali fino volneno za damski plašč ali kostum iz trgovine
Ljubljana, Mestni trg 22
^fck	Priznano najugodnejši	^fik
ID	nakup dobrih kvalitet	IS
mm zalosa mm irsl v DravsK; banovin
Kovinaste krste 7,a deco: 80 do 160 cm dolge Din 550'— do 1.050'—. kovinaste krsto za odrasle-200 cm dolge, Din 1.400 do 2.200'—, iz zaloge v Mariboru. Izbira v vseh velikostih. Najmanj 50"/« prihranka potom nakupa pri izdelovalcu.
MAKS USSAR, MARIBOR
Gregorčičeva ulica 17
Fotoamaterji!
Pnnornni« Važil1 nrsatiT0T
m ufc^ui/c |cpo j„ p0cenj napravi
iotooddelek Jugosiov. knjigarne Ljubljana	Zahtevajte ceniki
Mašna oblačila, bandere, vse potrebščine za veleč. g. duhovnike
Cerkveno posode, monštrance, svečnike itd.
Zaloga vseh vrst svil za mašne obleke itd.
kipi, slike
Popravila mašnih oblačil in cerkvenih posod.
Tehnična in trgovska visoka šola v Parizu
Ecoic superieure technique et Com-mercial« de Pariš (oblastveno dovoljena in registrirana). Inženirski študij v vseh tehničnih strokah in trgovski vedi. Diplomski izpit v nemščini in francoščini. Pripravljalni oddelek za neabiturijente. Dopisni oddelek v francoščini in nemščini. Programi in pojasnila se dobe zastonj pri Secretariat Gene-ral de l'ESTOP Serv. D 11, Rue Perronet, Pariš 7e.
NITI POLETJE
ni bilo tako krasno, kot je jesen, zlasti v JELŠI na Hvaru. — V hotelu »Jadran« kompl. penzija 43 do 53 Din. (Lastnica Slovenka.)
Izrabite solnčne dneve in grozdno kuro!
Nc 568/32
Draibeni oklic
Dne 22. oktobra 1932 dopoldne ob 10 bo na licu mesta pri Sv. Primožu nad Muto prostovoljna javna dražba nepremičnin, zemlj. knjiga Sv. Primož I., vi, št. 63 in 64, izklicna cena: za vi. št. 63 4758 Din in za vi. št. 64 31.356 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v Marenbergu, dne 29. IX. 1932.
Za Juroalovansko tiskarno » Ltuhljani: Karel Ceft.
izdaiatfili: Ivan KnkarnA.
i r A/ln«W. _.. _ _ I/_____ — —
jvuiiiA. nauv aivuitai.