avgusta PRIhOflSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 • Guriea 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo |jy^0Nl$TVQ« ****^**"*~* "1 *' * —■ -.......—-— — ■ — ■■■ ■ —............................................... — TELEFON 93-80« IN 94-631 — PoSuii predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA M 2» — 'USOV: Za '' užmca GORICA: Ulica S. Pelllco l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od i. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE — mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lil — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, cel^euia 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 lir, Ietno 1000 lir■ - FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči rač . ,75 tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3- Ameriški predsednik i Eisenhower bo Ameriški predsednik prispe danes na razgovore v Bonn navzoč na letališču ““prihodu Hruščeva na obisk v ZDA ^ I I..H 8cev prihaja na obisk kot državni poglavar - Poziv skupine demokratičnih Odstavni kov predsedniku, naj sprejme udeležbo na konferenci najvišjih Z v^jučitvijo drugih držav izven velesil in z dnevnim redom, ki naj gleda /as 8vel> kakršen bo leta 1970», ter naj se pri tem doseže sodelovanje SZ — Predsednik Eisenhovver je na 1,;-’ ki iih v?1 k°nferenci izjavil, da bo med raz-$'■ izrazil , lme' prihodnje dni z evropskimi vo-1,0 častnislednje obveznosti: 1. željo ZDA, da zav,, ,®?a in pravičnega miru; 2. ameriška •*'*> sleherr, en°tnosti, s tem da se po potrebi k.h je nrn napadu; 3. ohranitev obrambne i^nilr t ?a za skupno varnost. i«? aeal J® dodal- da i sp Vf vnikom, s Mlaj sestal v Ev-pti^,UdariJ°, da je lrjrfaastično ViJen p°Saiatl toVJfOV]etskimi ? in lžv,0sebnn 'zjavil dalje, sprejel na leta .^'tnibra Prišel j' tua; tudi n ^ashington. Pia vž.51! ča je Kremelj «i. ^ KrL*ashingtonsko ,bHministiskeo k0t pred' *« sve‘a lah- ' k'«* Vbega pogla- »avzt? Z,ato bo” Et Predspi* •, nieg°vem P°veda.dn‘k , P« ni •ič» e čerem ’ .kdkšne bo-kiUV“’ ker ?am:le na čast ? se dolnt ° i ni‘ i 'tem j 0cene. ^t^nbotver strogo ° vabi'1 MS° kritizirali Jv0 želi jCevu ah led ! da b ]0- da obišče vt itpel žarna Sedmžkl e i k kov p? I te i*me-i k iLiztek'in ? ,ar*1 ie> da i Ptik°tali zaverf3 ,e kritike, I Hipnost žfdatJ> da sre y le, (J, človeštva. Po- oi* lskati namen teh potijo ^asrcdstva, ki kv^cteio u -V vproaanj Položi- lzboijša,nju C°ral1 kr bi v Dodal -le’ v„;--kl Pomisliti ^ p, da bi P ti v. egi n, ijtldstvo obit1 V itel 2 adsednika, ki »ti J1 'n z v. em svojim > fttčkfcMu11 j1'!?1' d“ takem svojstvu i A Pr,;.,-.1, bl jih Za- . kii' j ri tem^L ali tudl ",K°okku iwekHaj- jsv‘ 'j }• i, ®b>sku HkU. naspro-i* *». rf.s°vjets\,„_rusceva v ŠS -/'Mahu88 voditelja / il taza vsak svo- V tudi '“/c želje. Iz. ,(k\,Iealhtičn"enie3 da ne PriJ®re okJ!Lmisliti, da [Jttiai r kritike kakijr žfe O ki bi ph fr let:°ia% izdatke. DrHMec?io >vni Stavka v ameriški jeklarski industriji: Predsednik je izjavil, da ne misli intervenirati na podlagi zakona Taft-Hart-ley, dokler ne bo državna varnost ogrožena zaradi te stavke. Stavka traja že od 15. julija in v njej sodeluje nad pol milijona delavcev. 9o odstotkov jeklarske industrije v ZDA je paraliziranih. Skupina 36 demokratičnih predstavnikov je danes objavila izjavo, v kateri pozivajo predsednika Eisenhotverja pred njegovim odhodom v Evropo, naj sprejme udeležbo na konferenci na na j višji stopnji «z vključitvijo drugih držav poleg velesil in z dnevnim redom, ki naj gleda na svet, kakršen bo leta 1970, namesto da bi obravnavali samo vprašanja, ki so ostanki svetovne vojne«. Predstavniki poudarjajo, da če se hoče, da bodo razgovori predsednika plodni, se morajo ZDA vsesti h konferenčni mizi tako, da bodo imele v mislih sliko sveta, kakršen se želi, da bi bil čez deset let. V nasprotnem primeru bodo razgovori lahko samo negativni, ker se bodo izčrpali v malenkostnih spopadih za kratkoročne ugodnosti. Predstavniki predlagajo dalje, naj bo konferenca najvišjih v OZN, kjet bi velike in majhne države lahko proučile skupne smotre in način, kako naj se ti dosežejo. Pri graditvi tega jutrišnjega sveta ugotavljajo predstavniki, da je potrebno sodelovanje SZ in njenih zaveznikov, ter dodajajo, da so potrebni vsi napori, da se doseže to sodelovanje. Če pa se pri tem ne bo uspelo, bo treba nadaljevati tudi brez njih. »Ameriška politika ne sme temeljiti samo na reaikci-ji na sovjetski pritisk.* BONN, 25. — Kancler Adenauer je prišel nocoj s poseb. nim letalom iz Cadenabbie v jih kel obi- JiSj'1 "‘obrav^ ‘iskovni *Č C_vPra&vai tud. K» l ° ko* VPtaša*;"'"‘ t-ua iS,g,*s°m: J^„HPuščev . i-.°» Pred Obe! hobal ne- Dodal 'skl v tej -®a. namena / %r ,Sa»la :?1; zadevi ttjT^jla jp1: na zadev-/h^iefa a amp,predsednik ViS ?°benel ska v'ada i S^hovUvf sklepa o -“?k»Lh sisjtps', i- «.m- i ^ J\ki da K njegov ■ c 5?.M®V h^/Predlo- >rpj»5« mu ni ni pa zamde"šk,m,‘ f 2 državnim i.««., 4 V 'ahtev‘ada dobila 2a on°d 'aoško , inanč-?ifh ebof^tho njen teve : Sl kt>va;-”;.0 Laosu se J sil po,'c>- »V 0 h, To zaKt nH" V C' da bc°uču: z?htev0 se- 1,1 za 'So dobili' „Havil L i tlnhon,. 'K>itad8ov0^alske, je A>,S>blS^hoPa^ l‘^'laiav St-Zahte, . držnva„ kofc0v°rilano koli 0ftlUni« ? o tem unis‘*n0° Bonn. Prekinil je svoje počit- kraljeve čete morale zateči v niče v Italiji, da jutri sprejme predsednika Eisenhower-ja, ki bo prišel v Bonn. Na letališču so v teku še zadnje priprave za prihod Eisenho-vverjevega letala. Domnevajo, da bo najmanj 600 dopisnikov sledilo poteku Eisenhowerje-vega obiska. Oba državnika bosta podala izjave na letali šču. Danes so na letališče blizu Bonna prispeli tudi trije helikopterji, ki bodo na razpolago Eisenhowerju in njegovemu spremstvu med njihovim bivanjem v Bonnu. Eisenho-wer bo stanoval v Bad Gades-bergu, ,kjer je rezidenca ameriškega poslanika. Tudi v Londonu so danes objavili uraden program o Ei-senhowerjevem obisku v Veliki Britaniji, kamor bo prišel v četrtek 27. avgusta. O tem pro. gramu se je že pisalo in znano je, da bo Eisenhower obiskal tudi kraljico Elizabeto v Balmoralu. Iz Londona v Pariz bo Eisenhower odpotoval v sredo zjutraj ob 9. Danes so javili, da bo v London prišel tudi Churchill, ki je sedaj na počitnicah v Franciji. V Londonu se bo sestal z Eisenho-tverjem. Ostal bo tam 48 ur in se bo nato vrnil v Francijo. Prav tako kakor v Bonnu in Londonu so v teku priprave tudi na pariškem letališču, kamor bo Eisenhotver prispel 2. septembra. a »—— Vedno hujši je položaj kraljeve vlade v Laosu LONDON, 25. — Predstavnik zunanjega ministrstva je danes izjavil, da so prispele vesti, da se je položaj v Laosu nadalje zaostril in da je vojaški položaj kraljeve vlade vedno težavnejši, in to zla. sti v pokrajini Sam Neua. Podobne vestj prihajajo tudi iz Vietnama, češ da so u-porniške čete prodrle čez hribovito ozemlje in da jim je uspelo povsem obkoliti pokrajino Sam Neua. Te vesti je u-radno potrdil neki višji častnik laoške vladne vojske na tiskovni konferenci. Častnik je tudi povedal, da so se redne gozdove. V pokrajini Luang Praba-ng pa so uporniške čete odbile napad in povsem razbile laoške kraljeve čete. ki se umikajo proti jugovzhodnemu delu pokrajine. Iz Hong Konga poročajo, da je minister za zunanje zadeve severnovietnamske vlade danes po radiu izjavil, da mora njegova vlada upoštevati resni položaj, ki so ga ustvarili v Laosu imperialisti ZDA in sedanja vlada. Ta položaj je nevaren za varnost Vietnama in za mir v Indokini lllilimillfillllltltlltltiliiiillllilimtiililliliiiii ter na celotonem južnovzhod-nem predelu Azije. Minister je še dodal, da je prispelo v Laos okoli sto ameriških vojaških , svetovalcev Iz Washingtona poročajo, da zunanje tajništvo in tajništvo za obrambo podrobno proučujeta različne načine, kako bi okrepili laoško kraljevsko vojsko. Vendar ne nameravalo poslati v Laos vojaško pomoč. Ni tudi izključeno, da bodo ZDA podprle zahtevo za intervencijo Združenih narodov s pomočjo posebne mednarodne komisije. Verjeten sesianek Hruščev - de Gaulle LONDON, 25. Sovjetski diplomati so omenili možnost, da se sestaneta Hruščev in de Gaulle v začetku prihodnjega leta v Mcskvi ali v Parizu. Po istih virih gre za verjeten, toda ne za bližnji sestanek. Ne predvidevajo, da se bosta ponovno sestala Hruščev in Mac Millan, vsaj ni verjetno, da bi se Hruščev ustavil v Angliji na povratku iz ZDA. Hruščev je verjetno sedaj preveč zaposlen, da bi lahko imel še druge sestanke, poleg napovedanih s predstavniki zahodnih držav, in pričakujejo, da bo po povratku iz ZDA odpotoval v Peking na proslavo desete obletnice revolucije. Kaže pa, da se namerava Hruščev sestati z de Gaullom še pred sestankom na višji ravni, do katerega bo baje prišlo pred koncem leta. Ni še znano, če so že pripravljene podrobnosti predvidenega sestanka Hruščev . de Gaulle. Verjetno pa bo prej obiskal Francijo kak visok sovjetski predstavnik, ki bo raz-prayljal o gospodarskih in trgovinskih vprašanjih. «» ------ BAGDAD, 25. — Usmrtili so pet častnikov iraške Vojske in enega civilista, katere so obtožili, da so marca letos sodelovali pri uporu. Uspešen prvi skupen nastop jugoslovanske in italijanske TV Burno ploskanje in navdušenje na večeru italijanskih popevk Velik pomen včerajšnje prireditve v Kopru za vedno tesnejše sodelovanje med sosednima narodoma (Od našega posebnega dopisnika) V okviru kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo in pod okriljem «Pri morskih prireditev« se je na Titovem trgu v Kopru vršil sinoči nastop italijanskih pevcev (Arturo Testa, Maria Pariš, Nunzio Gallo, Nuccia Bon-giovanni, Fausto Cigliano, An-na D’Amico, Rino Salviati, Sergio Centi) ob spremljavi orkestra «Cergoli» pod vodstvom Guifla Cergoji Eerim ter solistov na klavirju Giannija Safreda in Franca Russa, ki so ga oddajali za vso jugoslovansko in italijansko televizijsko mrežo, tako da je temu koncertu prisostvovala vsa jugoslovanska in italijanska televizijska publika. Vso tehnično plat tega nastopa, režijo in televizijski prenos je oskrbela »lovenska Radiotele- IIIMIIIMIIIIIMIIIKIIINIIIliiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMIMMIIIIINNHIIIIIIIMIIMIIHMMIIIflllllllttflllHNMMHIIMMUlNhfMNIlimMIMIIMtlHIIIIIIIIIU Deset arabskih držav vlado^ZDA naj posreduje za konec vojne v Alžiriji Arabski protesti proti eksploziji francoske atomske bombe v Sahari V tem tednu je padlo v Alžiriji 600 francoskih vojakov V pričakovanju sklepov francoske vlade WASHINGTON, 25. — Predstavniki desetih arabskih držav so danes izročili državnemu tajniku Herterju skupno izjavo, v kateri zahtevajo, da ZDA posredujejo, da se s političnimi pogajanji konča vojna v Alžiriji. Izjavo so sestavila diplomatska predstavništva naslednjih držav: Libanona, Saudove Arabije, Jemena, Maroka, Libije, Tunizije, Sudana, Združene arabske republike in Jordanije. V njej izjavljajo voditelji diplomatskih misij, da upajo, da bodo ZDA dale na prihodnjem zasedanju skupščine OZN večjo podporo, da Alžirci dosežejo svobodo, in da pričakujejo od ZDA večjo aktivnost, da se najde mirna rešitev alžirskega vprašanja. Iz Kaira poroča alžirska začasna vlada, da je bilo od 15. do 21. avgusta ubitih v Alžiriji 600 francoskih vojakov, 240 pa jih je bilo ranjenih. Sporočilo zaključuje, da se je priključilo upornikom 45 francoskih vojakov, pet vlakov in •llllllll iimHIIMimilllllllllllllllllll HI IIIIIII lIHMIIIIIIIIIIIIlllllllllllMIIIIIIIIIIIHMIIIMIIIIIIIMHIIIIItlll III MIHI IHIIIII UH H tllllHIHIIIIIIIIIIIHIIIIIMII Scelbov priča o članek o «operaciji Sturzo» povezovanju KD s fašizmom Pel la se je danes vrnil v Rim - Jutri razgovor Segnija in Pelle s predsednikom Gronchijem (Od našega dopisnika) RIM, 25. — Zadnje dni skušajo v demokristjanskih krogih na vse načine prikazovati prednosti centrizma. Pri tem seveda ga vsak prikazuje po svoje. Za Segnijem, ki si je lastil De Gasperijevo dediščino, se sedaj pojavlja Scel-ba, ki v katoliškem tedniku «Orizzonti» govori o poteku Sturzove akcije, da bi dokazal, da je tedaj poudarjal vse do^ brote centristične koalicije strank. Iz slike, ki jo Scelba podaja s tem v zvezi, lahko pridemo do dokaj neprijetnih zaključkov za krščansko demokracijo, ki je pritrdilno odgovorila na pritisk Vatikana, naj se sestavi »velika lista« s skrajno desnico z grožnjo, da bo Vatikan v nasprotnem primeru dal pobudo za listo voditeljev Katoliške akcije tudi proti krščanski demokraciji. Scelba, ki skuša poudarjati svoje «centristične» predloge, prikazuje s tem samo slepo podrejenost krščanske demokracije vatikanski volji in njeno povezovanje z ostanki fašizma. «Spomladi leta 1952, tako piše Scelba, je vladalo prepričanje med’ voditelji Katoliške akcije, da krščanska demokracija in njeni »zavezniki* ne bodo uspeli zmagati na volitvah v rimski občini in da bodo komunisti zasedli Kapitol. To prepričanje je nastalo zaradi težav v PRI in PSDI, ki nista mogli prepričati svojih pripadnikov, da bi se povezali s krščansko demokracijo. V takem položaju, piše Scelba, nam je bilo predlagano (ne pove pa od koga, čeprav je kaj lahko razumljivo), naj bi se razširila centristična koalicija, tako da bi zajela «vse protikomunistične sjle», tako da bi sestavili listo z osebami, ki ne bi bile politično kvalificirane*. Naloga za izvedbo tega je bila poverjena Stur- r.u »v prepričanju, da nihče ne bi mogel dvomiti, da bi človek kakor on lahko vtihotapljal fašizem*. Na sestanku s Sturzom, De Gasperijem, Scelbo, Gonello in Piccione jem j* M« dogovorjeno, da bo Sturzo poslal pismo PNM in MSI, da doseže njihovo privolitev za sestavo «velike liste* s pridržkom, ki ga je Scelba zahteval in dosegel, naj bi bil duhovnik iz Caltigirone tisti, ki bi izbiral kandidate, in da morata obe stranki dati odgovor do 12. ure naslednjega dne. PNM je pravočasno in pritrdilno odgovorila, medtem ko je MSI zahtevala podaljšanje do 13. ure. Po poteku tega roka, nadaljuje Scelba, »sem narekoval poročilo o neuspehu te operacije predstavniku RAI, toda ker sta narekovanje in prevajanje stenografa zahtevala preveč časa, sem se odločil, da osebno odnesem tekst, ki so ga nato prebrali ob 13.45, ker nismo uspeli, da bi ga vključili v redna poročila*. »Popoldne istega dne, piše dalje Scelba, smo bili sprejeti v zbornici malo manj nego kot rešitelji demokracije: stiskanje rok z vseh strani. Resnično so se bali, da bi KD zdrknila v fašizem * Scelbova razlaga je zelo naivna in ten-denziozna, ker sam trdi, da je prav pomanjkanje odgovora fašistov onemogočila »operacijo Sturzo*, in ne volja KD, da ne »zdrkne v fašizem*. Vendar Scelba dalje razkriva, da KD ne čuti nobenega od-vrata do misinov. Pobuda, ki je dobila ime Don Sturzo, služi KD kot izsiljevanje do laičnih strank. Scelba namreč pravi, da je »ponesrečen poizkus omogočil akcijo demokratičnih strank, da vsilijo krajevnim sekcijam, ki so se upirale, povezavo s KD*. Scelba torej dokazuje s svojim člankom, da KD prikazuje, da nasprotuje zavezništvom s skrajno desnico, toda se temu zavezništvu ne izogiba v primeru »nujnosti*, ali pa v primeru, da kaj takega narekuje vatikanska oblast. Levica v demokristjaneki stranki, proti kateri je očitno naperjen. Scelbov članek, je odgovorila že nocoj in poudarila, da je že priznala Sturzu njegov «odpor» proti izvedbi o-menjen« operacije, kakor je Sturzo pisal nekaj pred smrtjo. Toda pri tem ugotavljajo, da spričo dejstva, da Scelba spet pogreva zadevo dva meseca pred florentinskim kongresom kljub pojasnilu pokojnega Sturza, pomeni, da do danes tisti, ki so imeli kakršno koli vlogo pri omenjeni operaciji, niso povedali «vse resnice*. Po mnenju levice je resnica v tem, da sta De Ga-speri in Gonella zahtevala sodelovanje Don Sturza, «prav da bi dosegla neuspeh operacije, pri čemer sta se posluževala tudi opozicije republikancev in socialdemokratov proti vstopu v omenjeno listo. Pripominjajo, da do neuspeha ni prišlo torej na način, kakor skuša prikazati Scelba v svojem članku. Toda najsi bo zgodovinska resnica o tem dogodku kakršna koli, je treba po jnnenju opazovalcev gledati na sedanjo polemiko s stališča sporov med posameznimi de-mokrščanskimi strujami, ki iščejo argumente za florentinski kongres. Medtem javljajo, da je bil sestanek Fan-fanijeve struje, ki je bil določen za 1. septembra, odložen za dva tedna, ker je Fan-fani izrekel željo, da bi bilo treba prej počakati na rezultat Eisenhovverjevih razgovorov v Evropi, zato da se lahko izreče sodba o Segnijevi zunanji politiki. Proces združevanja med Fanfanijevci in levico na bazi napreduje. V 70 odstotkih sekcij so baje predstavniki levice izrazili namen, da se bodo zavzeli za združitev obeh struj, zato da ne bi ostale izolirane, na drugi strani pa zaradi tega, da še bolj podprejo Fanfanijevo tezo. Zunaji minister Pella se je danes vrnil v Rim. Za četrtek se pričakuje prihod Segnija. Potrjuje se, da bosta imela Segni in Pella v četrtek ali petek razgovor s predsednikom Gronchijem, čemur bo sledila seja vlade, na kateri bodo skupno proučili spomenico, ki bo služila kot vodilo za pariške razgovore. A. P. 42 avtomobilov pa so vrgli v zrak z eksplozivi, zbili pa so dve letaii. Egipčanski listi poročajo danes obširno, da bodo 7- septembra v prestolnicah afri-ško-azijskih držav velika protestna zborovanja proti francoskim atomskim poskusom v Sahari. Na bližnjem zasedanju Arabske zveze v Casablanci bodo razpravljali o arabskem odporu proti tem atomskim poskusom. Včeraj so se sestali v Parizu ministri pod predsedstvom Debreja in so pripravili jutrišnji sestanek ministrskega sveta, kateremu bo predsedoval general de Gaulle. Številne govorice in indiskre-Jije pričajo, da gre za važno zasedanje, na katerem naj bi prišlo do pomembnih sprememb v celotni francoski politiki. Pričakovali so, da bo ž.e danes prišlo do ostrih razprav, zlasti glede finančnih vprašanj v zvezi s težavami pri pripravljanju proračuna. Ze pred dnevi se je govorilo, da se zlasti protivi minister za finance Pinay, ki naj bi imel celo namen, da se današnjega zasedanja vlade ne udeleži. Vendar do tega danes ni prišlo in kaže, da se bo bitka pričela jutri ob prisotnosti de Gaulla. Pomen jutrišnjega sestanka je podčrtal tudi uradni predstavnik, ki je dejal, da bo jutrišnje zasedanje ministrskega sveta najpomembnejše zasedanje sedanje vlade. «»------- V kratkem izstrelitev pilota SZ v vesolje? LONDON, 25. — Učenjaki Sovjetske zveze verjetno ne bodo prisotni na mednarodnem kongresu o astronavtiki, ki bo od 30. avgusta do 5. septembra v Londonu. Tajnik »British Interplanetary Socie-ty» Carter je izjavil, da po šte. vilnih letih sovjetski zpanstve. niki tokrat prvič ne bodo prisotni in da SZ ni dala uradnega obvestila o svoji delegaciji na tem kongresu, ki ga imajo za najpomembnejši sestanek vesoljskih strokovnjakov. Po mnenju tega tajnika — ki je že večkrat točno ocenil sovjetske namere — sta možna dva razloga: Možno je, da Sovjetov ne. bo zaradi političnih razlogov, ker se ne strinjajo z eksplozijami atomskih bomb v vesolju. Bolj pa je verjetno, da so sovjetski strokovnjaki, ki naj bi prišli na kongres, potrebni za izvajanje nujnih načrtov. Carter je v zvezi g to drugo domnevo izjavil, da je čul za nekatera predvidevanja, da namerava SZ poslati v vesolje raketo, v kateri bo človek. Baje pa niso še povsem pripravljeni, ker baje niso izvršili nekaterih priprav, ki so po zapadnih pojmih nujno potrebne. Vendar pa omenjeni tajnik ugotavlja, da je stališče sovjetskih strokovnjakov znatno drugačno od zahodnih in je ZSSR na primer uspešno poslala v vesolje veliki satelit ter ni delala postopoma poskusov. Poleg tega bi uspešna izstrelitev rakete s pilotom znatno povečala ugled SZ v svetu, pri čemer SZ ničesar ne tvega, saj ne objavlja vseh rezultatov, oziroma molči o neuspehih. se je 9 ladij s 30 možmi na krovu, uničenih je 760 poslopij in brez krova je 1000 oseb. Škoda, ki so jo neurje in poplave povzročile na Formo zi, pa je mnogo občutnejša, kot so to sprva predvidevali. Po podatkih uradne ankete je u-mrlo, bilo ranjenih in izginilo okoli 2000 oseb, razrušenih je bilo 20.000 hiš in 10.000 močno poškodovanih, škoda znaša o-koli milijardo in 300 milijonov kitajskih dolarjev (20 milijard lir). BEOGRAD, 25. — V čast proslave 40. obletnice komunistične partije Jugoslavije se je ljudski odbor Beograda sestal danes na slovesni seji, ki je bila posvečena avgustovskim dogodkom leta 1920, ko so komunisti zmagali na občinskih volitvah v Beogradu. Toda s takratnim odlokom notranjega ministra komunistični odborniki niso pievzeli občinske uprave. V avli okrajnega ljudskega odbora Beograda so odkrili tudi poprsje takrat izvoljenemu predsedniku občine Filipu Filipoviču, ki je, kot je svoj čas izjavil predsednik republike maršal T::o, tragično poginil v Stalinovih taboriščih v Sovjetski zvezi za časa velikih čistk v Sovjetski Neki sovjetski znanstvenik pa je izjavil, da so podatki, ki so jih zbrali z izstrelitvijo raket 2. in 10. junija, v katerih so bili psi, omogočili velik ko. rak naprej za izstrelitev človeka. Clan akademije za zdrav, stvo ZSSR Vasilij Parin je v svojem članku v reviji »Sovjetska zveza* napisal, da so s pomočjo psov ugotovili, kako je mogoče koordinirati delovanje mišic v breztežnostnih pogojih. Tudi iz Hamburga prihajajo vesti, da nameravajo Rusi izstreliti v kratkem v vesolje človeka, in to verjetno istočasno, ko bo Hruščev obiskal ZDA. Te podatke je zbrala tajna zahodnonemška služba, ki tudi sporoča, da se v SZ že vadi skupina prostovoljcev. Konec julija pa naj bi se zbrali na posebni konferenci najpomembnejši znanstveniki in tehniki za vesoljska raziska. vanja in za rakete, kar naj bi tudi pomenilo, da Sovjetska zveza pripravlja prvi polet človeka v vesolje. — Strahoten tajfun na Formozi TAJPEH, 25. — Tajfun -siri s* je na otočju. Peskador povzročil veliko škodo: potopilo zvezi. .................... vizija, italijanska RAI-TV Pa je sodelovala s pevci, orkestrom, solisti ter napovedovalko. V italijanščini je program napovedovala simpatična in lepg Emipa, Danieli, v slovenščini pa napovedovalec ljubljanske Radiotelevizije Saša Vuga. Pred koncertom je italijanski generalni konzul , y Kbpru Guido Zecohin priredil cock-tail v prostorih hotela »Triglav*, na katerega je povabil številne goste iz Trsta, Kopra in Ljubljane. Med njimi smo opazili visoke osebnosti iz tržaškega političnega in kulturnega življenja, funkcionarje Radiotelevizije iz Ljubljane in koprskega Radia, novinarje in številije druge. V Kopru je bilo včeraj zelo - živahno: z nestrpnostjo in radovednostjo so pričakovali nastop "'znanih peVcev, ki So jiji že tjOlikctkrat videli na italijanski televiziji, sedaj pa so jih imeli priliko videti od bližja. J9 to sp tudi temeljilo iz-, nieli s slovensk koristili; kjer koli so se Pnvok nje*, Saša Vuga pojavili, povsod so jih mladr jonskim »Buona entuziasti oblegali an jih prosili ža avftgrai. In pevci ter pevke (nic lrtanj pa napove-* dovalka Danieli so pisali, pi-sali. (Morda je bil to najnapornejši del njihovega gostovanj«:) uv* -sJq od oj tji Ob 21. uri je bil Titov trg nabito poln občinstva. Vse je bilo pripravljeno in to do najmanjše podrobnosti. Ce se program ni azčel točno ob devetih, je to pripisati le reklamni oddaji na italijanski televiziji, »Carosellu*, ki le redkokdaj zaključi svojo oddajo točno ob 21. Takoj po 21 pa se je program začel in nekazo eno uro in četrt je potekal pevsko, orkestralno in tehnično brezhibno, brez zastanka ali kakršnih koli drugih motenj. Po kratkih uvodnih besedah napovedovalke Emme Danieli v italijanščini in napovedovalca Saše Vuge v slovenščini, ki sta poudarila velik pomen te prve skupne oddaje med jugoslovansko in i-talijansko televizijsko mrežo, je kot prv* nastopila Nuccia Bongiovanni s pesmijo ttNes-tuno* (Nihče); sledili so ji Arturo Testa s »Padrone d’ ’o mar e a (Gospodar morja), An-na D Amico s »Come nrtmaa (Kot prej, še, bolj kot prej te bom ljubil), Nunzio Gallo z »Vurriu* (Želel bi), Maria pariš s «Cerasellan (Češnjica), Rino Salviali s »Corde della mia chitarran (Strune moje kitare), Anna D’Amico s «Ti d;rb» (Povedal ti bom). Fausto Cigliano s ttScurdatnmoce e c ose d’ ‘o munno (Pozabimo nevšečnosti sveta), Nuccia Bongiovanni s ttCarina» (Ljubka), Teddv Reno (ki ga je publika še izredno toplo pozdravila) je mehko in z občutkom zapel tržaško popev ko »Te vojn ben* (Imam te rad) in ttPiccolissima serena- ta», pri kateri je povabil tudi občinstvo, da poje z njim; Nunzio Gallo z ttl.asciami can-tare una canzone» (Naj pojem pesem), Maria Pariš z «Vie-neme 'n zuonnoo (Zaspana sem) in Arturo Testa z «/o sono il ventoa (Veter sem). Nato so še Sergio Centi, Rino Salviati in Fausto Cigliano zapeli nekaj znanih popevk, pri čemer so se sami spremljali na kitaro Sergio Centi je zapel vArrivederci Roma« in ttRome by night» (Rim ponoči), Rino Salviati eCanto vella valle», Fausto Ci-pliano ».Said chifsa», vsi tri-ie skupaj pa so zapeli napo-l.tansko »Vola, volan. Ob koncu sta napovedoval- . ca pozdravila jugoslovansko in italijansko publiko, ki je prisostvovala temu koncertu bodisi na koprskem trgu, bodisi ob televizijskih sprejemnikih, zahvalila sta se režiserju Mirču Kraglju za njegovo vestno in požrtvovalno delo in se od publike poslovila' simpatična Emma Da-lovenskim «Nasvide-ga pa itali-a notte*. Vse pevce je publika na-gčadila z navdušenim ploskanjem. Teddyja Rens pa bi-t-ila kmalu prisilila na ponavljanje, da ni bpo nemogoče zaradi skopo odmerjenega časa. Po koncertu je upravni odbor »Primorskih prireditev* povabil goste na bogato zakusko v Hotel Triglav, že o-menjeni entuziasti pa so na Titovem trgu oblegali pevke in pevce, ki so neumorno podpisovali na najrazličnejše kose papirja, v nekaterih primerih pa kar na damske torbice! Z neprikritim zadovoljstvom se je publika počasi razhajala in komentirala nastop posameznih pevcev Tudi mi smo jih sicer že večkrat imeli priljko videti in posiUšati na televiziji, vendar pa smo imeli vtis. da so se na sinoč-, rtičfn koncertu še posebno potrudili in zapeli po svojih najboljših močeh. Pa tudi pevci sami' so Bili 't nastopom jiglo zadovoljni. Ta prvi koncert, ob sodelovanju jugoslovanske in italijanske televizije, je doživel nedvomen uspeh in po tej poti si je moč obetati še vrsto podobnih stikov n sodelovanja med obema sosednima televizijama — in to ne le na ozkem področju popularnih popevk — v vzajemno korist obeh sosednih narodov in vedno tesnejšega kulturnega sodelovanja med obema državama. D. H. LONDON, 25. — Britansko ministrstvo za dobave je u-radno sporočilo, da je tajni bombnik »Victor Mark 11» eksplodiral visoko nad zemljo uro po odletu. Bombnik je eksplodiral nenadoma, tako da posadka ni imela časa ničesar sporočiti. Kronika s festivala v Benetkah Resnična ljubezen in vzdušje vojne Francosko-ruski Alžirec Hossein in njegova lepa žena Marina Vlady sta ustvarila močan in napet ljubezensko-vohunski film (Od našega posebnega dopisnika) BENETKE, 25, — Film, ki smo ga danes gledali, je nekako delo družine Hossein. Gre namreč za Roberta Hos-seina, ki je spisal scenarij za ta film, ga zrežiral ter v njem tudi igra. Poleg tega pa igra Marina Vladi/, ki je obenem njegova žena — mimogrede omenjeno — Robert Hossein in Marina Vladg sta danes ob svojem prihodu v Benetke proslavilu posebno obletnico: prav na današnji dan. pred štirimi leti, sta se prvič videla, če je res ali ne — kdo naj to ve — za reklamo pa so pomembne tudi takšne podrobnosti in si jih ie treba včasih tudi izmisliti. S lem pa ie nočemo reči da omenjena obletnica, ne bi bila resnična. Robert Hossein je snemal izmenoma v francosko • italijanski koprodukciji. Vedeti ■je numreč treba, da mož zaradi svojegu alžirskega porekla — čeprav rojen v Parizu pred 32 leti — v Franciji nima prav lahkega življenja, kolikor se namreč vidi iz o-menjenega dela — in podobno usodo je imela Marina Vladg, odkar se je z njim poročila. V Franciji so jo kar nekako odrinili na mrtvi tir. »Noč vohunov» je prvi Hos-seinov film. Hossein je bil najprej gledališki igralec, nato režiser v gledališču, napisal je dve dramski deli, prešel k filmu kot igralec in končjio se je lotil režije. Za svoj režiserski debut si je izbral novost v filmu: dve osebi, in ves čas isto pozo-niče o, da se povrne v kolesnice prejšnjih časov, R. R. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 Vreme včeraj: Najvišja temperatur* 2*.7, najnižja 21,8, ob 17. uri- 26,4, zračni tlak 1022,9 stanoviten, veter 2 km na uro severo-zahodnik, vlaga 60-odstoina, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 23 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 34. D2a«fi, alUiUA, Bernard M « Sonce vzide ob 5.17 ini ^ 18.56. Dolžina dneva fl.( lO.JU. ----- vzide ob 23.07 m zatone Jutri, ČETRTEK, 27. avl Zlatko Nov nodopusten ukrep r škode uslužbencem Vodstvo Delavskih zadrug napovedalo 11 odpustov Ali ni kilo že dovolj škode zuradi devetdnevne stur-ke, ki je je vodstvo povzročilo s svojim ravnanjem? Včeraj je upravna komisija Delavskih zadrug sporočila notranji komisiji, da bo odpustil, 11 uslužbencev ter da jim začne potekati odpovedni rok že v soboto. To sporočilo je prišlo kot strela z jasnega neba, saj ga ni mogel nihče pričakovati in gre za pravo izzivanje. Niso se niti odstranile zle posledice devetdnevne stavke, h kateri so bili uslužbenci prisiljeni spričo samovoljnega ravnanja vodstva, pa od zgoraj imenovani komisarji, ki vedrijo in oblačijo v Delavskih zadrugah, zopet samovoljno odpuščajo uslužbence, čeprav je bila vsa javnost prepričana, da jih je dolgotrajna stavka končno le izmo-drila. Dosežen je bil sporazum o menzi, obljubili so, da bodo začeli razgovore za priznanje 2 in pol odstotka poviška plač uslužbencem, ki so ga že dosegli vsi uslužbenci trgovinske stroke, pa ti naenkrat presenetijo uslužbence in vso javnost z novimi odpusti! Ali niso uslužbenci in podjetje utrpeli že dovolj škode in izgub zaradi stavke? Zdi se, da upravnikom ni za vse to prav nič mar ter da trmasto in brezčutno nadaljujejo So poti krčenja dejavnosti, lelavskih zadrug ter se svojemu namenu nikakor nočejo odreči. Da bi vsaj počakali, da bo izvoljeno novo vodstvo! Iz vsega tega se ne more sklepati drugega, kot da so se namerno potuhnili, ko so videli, kako so vsi uslužbenci enotni, ter so komaj čakali, da jim zadajo nov u-darec. Potemtakem se niso odrekli niti odpustom niti krčenju obratov niti izročitvi itevilnih prodajaln v upravljanje zasebnikom Le kako naj upravičijo takšno ravnanje demokristjani, socialdemokrati in republikanci, ki imajo v upravni komisiji svoje zastopnike? Potemtakem se demokristjani nočejo na noben način odreči svojim špekulacijam, za kar je treba aeved, najprej streti upor u-alužbencev. Vsekakor se pričakuje, kako bodo na to novo izzivanje odgovorili sindikati. Seja tržaškega občinskega odbora Sinoči je bila običajna seja tržaškega občinskega od- bora. Na seji so sprejeli vrsto navadnih upravnih sklepov glede osebja, plačila vzdrže-valnine v bolnišnicah za občinske reveže itd.. Sklenili so tudi, da bodo plačali blagajničarjem, ki so zaposleni na deloviščih SELAD, po 2000 lir nagrade ns mesec Končno so ugodili prošnji KPI, da lahko priredi festival v občinskem vrtu na Pončani namesto v vrtu «Basevi», in sicer iz tehničnih razlogov. «»----- Skupščina pekov Danes ob 18. uri bo na sedežu CGIL v Ul. Pondares št. g sestanek brezposelnih pekovskih delavcev. Na njem bodo razpravljali o akciji sindikata za spoštovanje zakonov ter o akciji z, zaščito V petek ob 18. uri bo skupščina vajencev m raznašnlcev kruha, na kateri bodo proučili položaj in razna vprašanja v zvezi s spoštovanjem predpisov o začetku dela, o delovnem urniku, strokovnih tečajih izpitih, pogodbah za vajensko dobo itd. Sprejeli todo tudi sklepe za zaščito in uveljavljenje zakona o vajencih. KS . Nova direktna tarifa Avstrija-Trst čezmorske dežele S prvim septembrom začne veljati nova direktna tarifa Avstrija - Trst - čezmorske dežele, ki jo imenujejo tudi »jadranska tarifa«. Gre za rezultat vrste konferenc in ločenih stikov konec lanskega in v začetku letošnjega leta med predstavniki jugoslovanske, avstrijske in italijanske železniške uprave Namen direktne tarife je, odpraviti zapletene operacije, ki so potrebne za zaračunavanje pristojbin ob prehodih avstrijsko - italijanske, avstrijsko - jugoslovanske in itali-iansko - jugoslovanske meje. 7. novo tarifo se bodo ti računi poenostavili, in sicer z vnaprejšnjo določitvijo pristojbin. Začela pa bo tudi veljati nova stalna tarifa za železniške vozove v tranzitnem prehodu iz Trsta v Avstrijo in obratno. Glavno ravnateljstvo italijanskih železnic je znižalo to tarifo od 2.500 na 1.750 lir za voz. Najbolj važni konferenci za ureditev tega vprašanja sta bili novembra 1958 v Florenci in maja letos na Dunaju. __#»------ Morski pes v zaliv« Ribiči na motornem čolnu »Ardito II« so opazili kakih 200 metrov od obale pred na-brežinskim portičem morskega psa, dolgega okrog 4 m. O tem so takoj po svojem prihodu obvestili pristaniško poveljstvo. Uslužbencem bolnišnic [Močno tržaško zastopstvo bodo izplačali Predstavniki, sindikata u-službencev krajevnih ustanov in bolnišnic CGIL so se v spremstvu Alcea Luchesija, ravnatelja INCA, razgovarjali z glavnim tajnikom splošnih bolnišnic o važnih vprašanjih, ki se tičejo vsega bolniškega osebja. Med drugim so razpravljali o slabem ravnanju tržaške podružnice INPS v zvezi s pokojninami uslužbencev. Uslužbencem splošnih bolnišnic, ki dosežejo starostno dobo za upokojitev (moški 60 let in ženske 55 let), ’n tistim, ki so bili že upokoje- ni, INPS ne prizna prispevkov za invalidsko in starostno zavarovanje za leta službe v splošnih bolnišnicah. INPS trdi, da bi bili morali biti že od 1. januarja 1934 vpisani v vsedržavno blagajno uslužbencev krajevnih ustanov v Rimu. Sindikalni predstavniki so zahtevali, naj splošne bolnišnice takoj plačajo omenjenim uslužbencem pokojnine v višini, ki jo določa vsedržavna blagajna krajevnih uslužbencev, kakor bi jih uslužbenci prejemali, če ne bi bil nastal omenjeni spor, in sicer zato, da ne bi ostali usluž- benci, ki gredo v pokoj, brez pokojnine in zdravniške o-skrbe. Glavni tajnik je pristal na zahtevo. Toda čakati je treba, da pristojni organi potrdijo zadevni sklep. Za botji« delovanj« imiebolntet pri Sv. Ivanu 75.000.000 lir za preureditev paviljona kroničnih bolnikov Posojilo, ki ga bo najela pokrajina, bodo odplačevali z višjo vzdrževalnino, ki jo bo plačevala občina - Samo v psihiatričnem oddelku je 1080 bolnikov Pred kratkim je tržaški pokrajinski odbor sklenil, da bo najel posojilo 75 milijonov lir za preureditev paviljona kroničnih bolnikov v bolnišnici pri Sv. Ivanu. Ta paviljon je sicer last občine in ga pokrajina samo upravlja. Načrt za prenovitev paviljona pa je postal mogoč, ker se je občina obvezala, da bo plačevala 50 lir več na dan za vzdrževalnino bolnikov. S tem poviškom pa se bo amortiziralo posojilo, ki ga pokrajinska uprava najame. Gre torej za primer sodelovanja med pokrajinsko m občinsko upravo, ki bo lahko rodil koristne sadove. Sedaj pa je vse odvisno od tega, kdaj bo upravni odbor prefekture, ki je nadzorni organ, to posojilo odobril. Bolnišnica in umobolnica pri Sv. Ivanu sta namreč že vsa povojna leta zelo na tesnem, ker je bila pred 50 leti zgrajena za potrebe 550 bolnikov, sedai pa jih je samo v psihiatričnih oddelkih 1080. Zaradi tega mora pokrajinska uprava pošiljati u-mobolne tudi v umobolnice v drugih pokrajinah. Leta 1944 so namreč nemški okupatorji premestili iz zdravilišča tbc v Ankaranu v oddelek za kronične bolnike pri Sv. Ivanu okrog 160 bolnikov. Bolniki tbc so ostali v paviljonu do lani, ko so jih premestili v novo zdravilišče INPS nad Trstenikom. Ti bolniki so bili v oskrbi splošne bolnišnice, ki je po njihovi premestitvi popolnoma spraznila paviljon Toda po toliko letih so postala nujna popravila in sploh prenovitev paviljona. Zračunali so, da je potrebnih pravice do dela .........milim- . n it mlf. •• um*........................ himhimmumimh Nesreča ali samomori Niso še dognali s čim se je starček zastrupil Umrla je zenska, ki je padla na vrtu gostilne pri Sesljanu ■ V »obi ji je postalo »laf>o za to 75 milijonov lir in pokrajina je zaprosila v poteklem januarju vladni generalni komisariat, naj prispeva to vsoto. Toda komisariat je odgovoril, da nima na razpolago fondov. Tudi uprava splošnih bolnišnic, ki je imela paviljon 14 let na razpolago, je zavrnila prošnjo pokrajinske uprave, naj bi prispevala za kritje stroškov in obnovitev paviljona. Zato se je pokrajina odločila, da sprejme sama nase to breme. Ko bi bila dela opravljena, bi pokrajina lahko nudila za kronične bolnike od 300 do 350 postelj.. Kot smo že omenili, je umobolnica natrpana, ker so v njenih prostorih nastanjeni tudi kronični bolniki, pa tudi za umobolne same ni do volj prostora. Da bi povečali število postelj v umobolnici, so že leta 1947 nadzidali paviljona za opazovanje urno-bolnih moških in žensk, s čimer so pridobili 180 mest za umobolne. Sedaj pa zidajo nov paviljon za opazovanje in zdravljenje umobolnih žensk, za kar je bilo določenih 140 milijonov lir. Poleg tega bodo zgradili v umobolnici tudi tri laboratorije z izdatkom 20 milijonov lir. Pokrajina je tudi določila 100 milijonov lir za zidanje paviljona za umobolne ženske, ki bolujejo za jetiko. V kratkem pa bodo odobrili tudi načrt za gradnjo podobnega paviljona za moške. Končno je predvidena v okviru gospodarskega načrta 1959-1960 še gradnja novega paviljona za opazovanje umobolnih moških, ki bo »tal tudi 140 milijonov lW. S prenovitvijo paviljona za kronične bolnike in z uresničenjem vseh o®enjenih ačr-tov se bo 'položaj v bolnici pri Sv Ivanu končno normaliziral. tako da ne bo treba pokrajinski upravi več pošiljati umobolnih v druge pokrajine, kar bo pomenilo tudi zmanjšanje stroškov. sestajajo in sestavljajo seznam zahtev, ki jih bo^o postavili Segniju in drugim ministrom. g pridržano prognozo so o-1 so si zdravniki tudi pridržali koli pol dveh popoldne nujno prognozo »prejeli na IV. zdravniškem Perčičevo je spremila v bol- L . •. no A IKortu oddelku 82-letnega Alberta Degnerja iz Ul. Panorama, kateremu so zdravniki ugotovili znake resnega zastrupljanja Ko so starega moža pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, je bil že v agoniji. Njegov nečak Luciano bbisa iz Ul. Commerciale, ki ga je »premil v bolnišnico, je izjavil, da ga je o Degnerjevem slabem zdravstvenem stanju obvestila starčeva žena. Sbisa ni’ »nal povedati, če je stric morda l/ samomorilnih ali izoru-gin lazlcg.v zavžil kake uspavalne praške. Starega moža pa tega ni mogoče vprašati ker je njegovo stanje obupno. j. egner je v prvih popoldanskih urah izdihnil ne da bi »e prej zavedei. * * * Predvčerajšnjim zvečer je 74-tetna upokojenka Carla Ce-sarato vd. Milimi s Sprehajališča Sv. Andreja umrla na ortopedskem oddelku, kjer so jc 9 t. m sprejeli s prognozo okrevanja v 10 ali 60 dneh. Tedaj so priletno žensko pridržali pod zdravniškim nadzorstvom zaradi verjetnega zloma stegnenice desne noge. Cesaratojeva se je poškodovala popoldne 9. t. m., ker je padla s stola na vrtu gostilne pri Sesljanu. Nekaj minut pred .ur0 •o morali nujno pridržati na II. kirurškem oddelku 78-let-no Josipino Perčič vd. Vodnjak iz Ul. delle Campanelle, kateri so ugotovili poleg podplutbe in globoke rane na glavi tudi matganski pretres. Zato nišnico njena 49-letna soseda Josipina Daneu por. Lakota. Ta je povedala, da se je v jutranjih urah zglasil pri njej v stanovanju Perčičin vnuk in ves prestrašen zaprosil za pomoč, ker je bilo stari mami slabo. Lakotova je nemudoma šla v stanovanje priletne sosede, katero je našla nezavestno na tleh v kopalnici. Po njenem mnenju je Perčičevi postalo slabo, zaradi česar se je zgrudila na tla, pri čemer je z glavo udarila ob tlak. Nezgoda na delu Precej delavcev je zaposlenih pri obnovitvenih delih na pročelju restavracije »Castel-reggio« v Sesljanu. Med temi sta tU(*' 45-letni Emilijo Na-cinovich iz Ul. Concordia in 28-letni Bruno Mendizza z Reške ceste, ki sta delala na zidarskem odru. Okoli 9. ure se je nepričakovano zlomil lesen tram zidarskega odra, zaradi cesar sta delavca padla v globino z višine treh metrov. Takoj po nezgodi so oba odpeljali z zasebnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so ju pridržali na ortopedskem oddelku: Nacinovicha s pro- gnozo okrevanja v 40 ali 60 dneh, ker so mu ugotovili zlom leve noge in razne udarce na desni nogi. Mendizza pa b0 lahko prej zapustil bolnišnico, ker so zdravniki mnenja, da mu bo zadostovalo za celitev zloma gležnja 20 do 40 dni zdravljenja. Pogajanja o odpustih v podjetju Glessich Pred kratkim je podjetje Glessich sporočilo sindikalnim organizacijam, da mora odpustiti zaradi pomanjkanja dela 4 delavce v svoji tiskarni. Sindikati so seveda odpustom nasprotovali in včeraj je prišlo na sedežu Zveze industrij-cev do sestanka med sindikalisti in predstavniki podjetja Predstavniki sindikatov so predlagali kompromis, tako da bi delavci nekaj časa prejemali vsaj del mezde iz dopolnilne blagajne, toda pred stavnikj podjetja so vztrajali na svojem stališču, češ da ni nobene druge možnosti za rešitev spora, kot odpustitev delavcev, Končno so se oboji razšli, pri čemer so predstavniki podjetja po dveh urah razgovorov samo obljubili, da bodo predloge sindikatov vendarle proučili, toda brez vsake obveznosti. Danes se bodo predstavniki obeh sindikatov sestali in se pogovorili o nadaljnji akciji. Ni izključeno, da bodo zahtevali sklicanje sestanka na uradu za delo. Obvestila županstva Tržaško županstvo sporoča, da je od 22. avgusta stari vhod na občinsko pokopališče pri Sv. Ani blizu cestnega mostu čez Istrsko ulico vsako soboto od 16. do 17. ure odprt za občinstvo. Vsako morebitno spremembo tega urnika bo. do sporočili po tisku. Županstvo sporoča, da bodo od 27. do 31. avgusta vsak dan od 9. do 12. ure na IV. oddelku za davke in takse v občinski palači v Ul. Rettori 2-III na vpogled glavni seznami prispevkov, ki so jih za leto 1959 dolžni lastniki obrtniških podjetij za zavarovanje proti invalidnosti in starosti, kot d o-loča zakon št. 463 z dne 4. julija 1959. Po omenjenem roku bodo iz. ročili sezname občinski davkariji za izterjevanje. Proti vpisu v seznžme je dovoljen priziv na pokrajinsko bolniško blagajno obrtnikov, in sicer v roku 30 dni po objavi seznamov; seveda če gre za razloge, ki jih predvideva zakon. Kar se tiče rešitve celotnega vprašanja pokojnin uslužbencev krajevnih ustanov in bolnišnic, se sindikat skupno z INCA in z vsedržavnim tajništvom sindikata prizadeva, da se končno uredi’ vprašanje pokojnin uslužbencev. «»------------------ Nabor za mladeniče letnika 1936 Pričel' se je nabor za mladeniče letnika 1936, ki bo traja! do 2. oktobra. Naborna komisija Bo pregledala 2.100 nabornikov iz Trsta in ostalih pet občin. Najprej pridejo na vrsto naborniki iz Trsta, nato pa naborniki iz o-koliških občin. Tistim, ki bodo sposobni za vojaško službo, bodo izročili začasno, nepotrjenim pa dokončno odpustnico. »g . Pobude v prid kmečke kokošereje s sredstvi, ki jih je stavilo na razpolago ministrstvo za kmetijstvo in gospodarstvo ima pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v načrtu sledeče pobude v prid kmečke ko-košjereje; Oprema kokošereje: Za racionalno vzrejo kokoši bodo dani prispevki za nakup nove opreme kokošnjakov. Dobili se bodo prispevki za sledeče opreme: umetne koklje, družinske baterije za rejo piščancev za zakol, racionalne krmilne posode, napajalnike, zaklopna vališča, stojišča, male nipšalnike itd. Moktažni kokošnjaki; Za nakup montažnih kokošnjakov (25 do 30 kokoši) bo dan prispevek: v znesku do 50 odst. nakupne cene kokošnjaka. Ta kokošnjak, racionalno in higiensko bivališče perutnine je primeren za malo kmečko vžrejo. Za omenjene pobude ?e kmetovalci lahko obrnejo na pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo (urad za živinorejo), Ulica Ghega, 6-1. (tel. 23-9-27) vsak dan med uradnimi urami. -------------------- Lažji nesreči Na križišču Ul. sv. Marka in Ul. D Alviano je prišlo včeraj malo pred 19. uro do trčenja med vespo 34-letnega Gianni-na Keberja iz Ul. Baiamonti in naproti vozečim avtom z nemško evidenčno tablico. Keber se je pri padcu udaril in ker je bil potreben zdravniške pomoči, so ga s karabinjerskim avtom odpeljali v bolnišnico, od koder pa so ga odslovili. Kmalu po 20. uri sta se zatekla v bolnišnico 15-letni Rat-ko Cerkvenik iz Ul. Koštalun-ga 169 in 51-letni Giuseppe Passante iz iste ulice št. 306. Obema so samo razkužili razne praske po rokah in nogah in so ju nato odslovili. Agenti cestne policije so izjavili, da je Cerkvenik med vožnjo s kolesom po Ul. Koštalunga treščil v Passanteja ,ki je bil naslonjen na zid ob cesti in se skupno z njim zvrnil na tla. na dunajskem velesejmu Zlasti bodo prireditelji skušali pritegniti pozornost na turistične lepote in na gospodarske stike Šestega septembra, bodo na Dunaju otvorili 70. dunajski velesejem, ki se ga bo udeležilo s kolektivnimi razstavami okrog 20 držav. Otvoritve se bo udeležilo tudi močno uradno tržaško zastopstvo, ki se bo tudi naslednje dni razgovarjalo z avstrijskimi gospodarstveniki ter predstavniki oblasti. Na pobudo odbora za enotno propagando bo Trst zastopan na velesejmu v okviru italijanske kolektivne razstave, ki jo organizira inštitut za zunanjo trgovino iz Rima, z lastnim paviljonom. Načrt za ta paviljon je pripravil tržaški strokovnjak za reklamo Angelo Rojatti V paviljonu bodo prikazali turistične .lepote tržaškega področja in Trsta ter pristaniške in industrijske naprave. Poseben poudarek bodo dali pobudam, ki so bile uresničene lani in v prvih letošnjih mesecih, kot na primer brazilsko skladišče kave, skladišče eksotičnega lesa v industrijskem pristanišču v Zavljah, novi suhi dok v Tržaškem arzenalu, a-liskaf na progi Trst - Benetke, predstave »zvoki in luči« v miramarskem parku itd. Namen prirediteljev tržaškega paviljona je, pritegniti po- zornost avstrijske javnosti na turistične lepote Trsta, hkrati pa poglobiti stike z avstrijskimi gospodarskimi krogi, da bi dosegli povečanje avstrijskega prometa skozi tržaško pristanišče. Seveda pa ne zadostuje za to še tako lepo pripravljen in opremljen paviljon, marveč , so potrebni konkretni ukrepi, ki pa jih lahko sprejme le Rim. «» --- kult urn o-umetniškega »Joža Vlahoviča iz Pevski zbor «Lisinski» na poti v Arezzo Sinoči je potoval skozi Tr*t mešani pevski zbor « Lisinski« kulturno umetniškega društva Joža Vlahovič iz Zagreba, ki se bo udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Arezzu. Zbor vodi Tržačan Emil Cosctto, ki živi v Zagrebu. Pevce so na postaji pozdravili predstavniki Slovenske prosvetne zveze m tržaškega radia A. Nazaj grede bo imel zbor, ki šteje šestdeset č.unov, celovečerni koncert, na katerem bo izvajal program iz Arezza in folklorne pesmi iz vse Jugoslavije. Skozi Trst se bo pevski zbor vračal 2. septembra. IHIIMIIIIIMItlllHIIIHHMIIIIIIIIItIHIItllHIIIIIIHIIIIIIIIIIlllltimnilliniimiUIIIIIIIHIIIIIIIflllllllll ŠolsKa obvestila Ravnateljstvo Državne tr- govske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu; od 1. do 30. avgusta vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Potrebna obvestila, se dajo v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4. in urniku objavljenima na o- glasni deski šole. Posebno opozarja, da za vpis v 1. (prvi) razred so potrebne sledeče listine; 1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole * * # # * # Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Za vpis v 1. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine; 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o precepljenju, 3. Izpričevalo o zdravih o-čeh. 4. Zadnje šolsko izpričevalo. * * * Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu; od 1. do 30. avgusta vsak dan od 10. do 11. ure in od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Opozarja nadalje, da se prično vsi popravni izpiti (razredni in nižji tečajni), v ponedeljek dne J. septembra ob 8.30 zjutraj, po razporedu HIIVMIMMMNtlllMIIIIIINNMIIIIIHHIINIIIIIIIIIIIIIlUlllllllllllUllllllllllllllllIHIIIIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIlIllIflllllllinilllllllllllflillllllllllllinilllllllllllll Izpred kazenskega sodišča S posebno svojevrstno tehniko je mladenič vlamljal v lokale Odložitev sestanka s predsednikom Segnijem Prve dni septembra bi morala odpotovati v Rim tržaška delegacija pod vodstvom župana dr. Franzila in predsednika pokrajine prof. Grego’ retrija za razgovore » predsednikom vlade Segnijem. Kei pa je sedaj Segni zaposlen z zunanjepolitično dejavnostjo ter bo odpotoval tudi v Pariz, so potovanje delegacije v Rim odložili za nedoločen 4m. Medtem pa a« delegati Sam ali v družbi: to je bilo 21-letnemu Lucianu G er mani »u iz Ufl Cavan« vseeno, ko je šlo za tatvine ,s katerimi s« je fant hotel preživljati. Dolgo je lahko nemoteno vlamljal sem in tja in si napolnjeval žepe s tujim denarjem. Skoraj vedno je kradel sam, včasih pa je privabil v svojo nepošteno družbo tudi 21-let-nega Alessandra Molignonija iz Ul. Kolonja in ga zavajal na stranska pota. Dolgo časa so ga policijski organi iskali, na čeprav so imeli v rokah več ali manj točne osebne podatke. Toda fanta je bilo težko zajeti. Nekega dne, in sicer 7. marca letos, pa je končno moral v zapor in tedaj je fant izpovedal vse grehe, ki jih je imel na duši. Brezposelnost in majhna materina denarna sredstva sta Germanisa spravila na pot nepoštenosti. Začel je ponoči med 2. m 3. februarjem, ko je v notranjosti železničarskega krožka na Trgu V. Veneto spoznal, da bi se dalo odnesti iz blagajne marsikaj. Sklep je bil trden, vendar fant ni vedel, kam bi se skril. Končno je našel zatočišče v stranišču in ko je v krožku zavladal mir, je Germanis prišel iz svojega skrivališča in pobral 20 tisoč lir. Najtežje pa je bilo fantu priti na cesto. Poskušal je, da bi prišel skozi glavna vrata. Ta pa so bila zaprta. Ker ni našel drugega izhoda, se je moral zadovoljiti s čakanjem, da mu nekdo vrata odpre. To se je zgodilo proti jutru. Vratar se je sicer zelo začudil, ko je videl fanta, a ko je izvedel o tatvini, je bil tat že zelo daleč. Edino kar je lahko storil, je bilo, da ga je opisal preiskovalnim organom. Pomagalo pa tedaj ni nič. Deset dni kasneje se je Ger-manis pripravil za nov podvig. Tokrat je sklenil izvesti načrt s pomočjo svojega znanca Bolignonija. Fanta sta odšla v plesno dvorano krožka »Rinaldir v Ul. Madonnina in preden sta plesišče zapustila, sta si odprla okno, Skozi tega sta se vrnila v notranjost, ko je v dvorani vladal mir in ko so plesalci in plesalke že zdavnaj spali. Podvig jima je u-spel in jima je prinesel precej «zaslužka»; poleg ustne harmonike sta fanta ukradla 8.000 lir, steklenico jajčnega konjaka, pol salame ter 100 kosov žvečilne gume. Se prej pa sta se pogostila z obloženimi kruhki. V prvih dneh marca meseca sta se fanta domenila za hovo tatvino tokrat sta vzela na piko sedež italijanske republikanske stranke in krožek «Edera». Sistem je bil isti. Skrila sta se, dokler niso vse osebe zapustile prostore. S temo sta prišla iz skrivališče in pobrala na sedežu stranke, kar ima je prišlo pod roko. Odne- sla sta 5.000 lir in precejšnje število čokoladnih bonbonov, s katerimi sta si posladkala usta. Z mizarskim orodjem, ki sta ga našla pod točilno mizo, sta nato skušala vlomiti v krožek «Edera», a poskus se jima je ponesrečil. Po prijavi tatvine, je policija poslala v dvorano dva a-genta letečega oddelka. Ta dva bi morala opazovati in predvsem na opozorilo barista prijeti osumljenca. Sum je namreč padel na plavolasega fanta, ki se je nekaj dni prej s posebnim zanimanjem ogledoval dvorano in predvsem, kam je banst spravil orodje, ki ga je rabil za popravilo nekega igralnega strojčka. Ta fant je res ponovno prišel plesat. Agenti so ga pustili v dvorani do konca. Nato so ga povabili na policijo in tu je moral fant priznati vse svoje grehe. Povedal pa je tudi, da si je tu pa tam «iz-posojeval« na cesti najdene vespe in lambrete, s katerimi je nato krožil po mestu Policijo pa je najbolj zanimalo, če je še kam vlomil. Tatvin, izvršenih s tipičnim Germanisovim načinom, je bilo zadnje čase precej, In tako je prišlo na dan, da je vlomil v blagajno železničarskega krožka, dalje, da je iz blagajne kina »Astra« ukradel 28,000 lir in da je proti koncu februarja letos vlomil tudi v gostilno »Al Gambero« v Vi- demski ulici kjer je našel poleg 10.500 lir tudi 1.800 dinarjev, 7 švicarskih in 600 francoskih frankov, 68 avstrijskih šilingov in 1 ameriški dolar. Po zasliševanju in potem ko je prijava romala na sodišče, so oba fanta izpustili na svobodo. Molignoni je ves čas miroval, Germanis pa ni odnehal. 5. avgusta letos se je v pijanem stanju vsedel v fiat 500 last dr. Cesara Stradija. Zdravnik je z okna stanovanja v Carduccijevi ulici opazil, da se je njegovo vozilo začelo nepričakovano oddaljevati iz parkirnega prostora. Po načinu vožnje je zdravnik spoznal, da neznana oseba, ki je sedela za volanom, ni’ vešča šofiranja. Zato je stekel na cesto in je fanta kaj kmalu dohitel. Na kraj so prišli tudi policijski agentje, ki so Germanisa odpeljali. Ko se je streznil je Germanis povedal, da sta z nekim prijateljem dobila v lokalih državne loterije v Drevoredu XX. septembra steklenico ruma, katero sta v kinu Viale med gledanjem filma izpraznila do dna. Kaj je potem delal, pa se fant ni spominjal. Najmanj seveda, da je ukradel avto. Poleg tatvine avta so fanta obtožili šofiranja brez dovoljenja, šofiranja v pijanem stanju in pijanosti. Vsekakor dovolj resne obtožbe, da so ga lahko spravili v ječo, katero je zapustil šele včeraj, ko je prišel pred sodnike. Na zatožni klopi se je srečal z Mo-ltgnonijem, ki pa je ves ta čas ostal na začasni svobodi. Po procesu se je slednji lahko vrnil domov, ker so ga sodniki obsodili pogojno na 8 mesecev in pol zapora in na 6.500 lir globe. Za tatvine so sodniki prisodili Germanisu enako kazen, vendar so mu zaradi šofiranja brez dovoljenja in v pijanosti dodali še 2 meseca in 8 dni zaporne ter 25.000 lir denarne kazni, zaradi česar jeo dpadla pravica do pogojnosti kazni. l'o pomeni, da bo moral fant pre. sedeti v zaporu do zadnjega , dne. Na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom (realnim) tudi popolne razredne s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 od I. avgusta do vključno 10. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio 9-II. Navodila giede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni desk*. V jesenskem roku šolskega leta 1958-1959 se prično popravni izpiti 2. septembra s pismenim izpitom iz slovenščine. Pričetek izpitov bo vsak dan ob 8.30. *#* Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu obvešča starše in u-čence, da se je že pričelo vpisovanje na to šolo od 1. avgusta dalje. Vsa potrebna obvestila glede dokumentov dobite v tajništvu dnevno od 9. do 12. ure. * # # Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960 po sledečem razporedu; od 1. do 30. avgusta vsak dan od 9. do 11. ure, od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole. #** Na Slovenskem učiteljišču v Trstu se bodo začeli popravni in vstopni izpiti 2. septembra ob 8.30 uri. ** # Ravnateljstvo dvoletnega strokovno industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča starše in učence, da se vrši vpisovanje za novo šolsko le to 1959-60 vsak torek, sredo in petek od 10. do 12. ure in to do 25. septembra t. 1. Vsa pojasnila o potrebnih dokumentih dobite na oglasni deski v I. nadstropju šole v Nabrežini, Trg sv. Roka. ---- Vpisovanje v šolo Glasbene Matice RAVNATELJSTVO GLASBENE MATICE v Trstu sporoča da se bo vršilo vpisovanje za šolsko leto 1939-60 od 1. do 12. septembra od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure v prostorih v Ul. R. Manna 29 (tel. 29-779). Pričetek pouka bo v pone deljek 14. septembra. POUČUJEMO KLAVIR. VSE ORKESTRALNE INSTRUMENTE, NAUK O GLASBI IN HARMONIKO. SPREJEMAMO TUDI PRIJAVE Z A SODELO. VANJE V OTROŠKEM PEVSKEM ZBORU IN ORKESTRU. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA TRST Mešani pevski zbor «Lisinski» društva Zagreba bo na povratku z mednarodnega tekmovanja v Arezzu imel koncert v Trstu dn® 3. septembra. KINO Excelsior 16.00 .»Ta je moja ženska!« Julie London, John Drevv Barrymore in Anna Kashfi. Fenice 16.00 »Ukaz za umor«, Ed-die Albert, Paul Massie. Arcobaleno 16.00 «Upornica», Su-san Oliver, Linda Plovvman. Supercinema 14.30 »Tiger iž Ešan-purja«, Debra Paget in Paul Hubschmid, Filodrammatico. Zaprto. Grattacielo 16.00 »Božanska«, Kirn Stanley. Prepovedan vstop ml a. doletnim. Cristallo 16.00 »Prostor pod son. cem«, E. Taylor, M. Clift. Capitol 17.00 «Zaklad Sierra ma-dre«, Humphrey Bogart, VVal-ter Huston, Tim Holt. Astra Roiano 17.00 «Otožna jesen«, A. Nazzari, Y. Šanson. Alabarda 16.00 «Niirnberški proces«. Valen zgodovinski dokument. Aldebaran 16.30 »Cilj Tokio«, Ga-ry Grant, John Garfield. Ariston. Glej letni kino. Aurora 17.00 «Prvi človek v vse-mirju«, M. Thompson. Garibaldi 16.30 «Saga o Koman-čih«, Dana Andrevvs, K. Smith. Ideale 17.00 »Ob Rdeči reki«, Jim Davis, Faron Young, Impero 16 00 »Zadnji valček«, C. Jiirgens, E. Bartok. Italija 1630 »Bonjour tristesse«, Deborah Kerr, David Niven, J Seberg. Moderno 17.00 «Mala njiva«, Robert Ryan, Aldo Ray. S. Marco Zaprto. Savona 16.00 »Nagajivi zaljubljen. ci», David Niven, Joan Cau-field. Viale 16.00 »Njeno življenje«, Maria Schell, P. Petit. Vittorio Veneto 17.00 «Krivci«, Isa Miranda, Carlo Ninchi. Massimo 16.30 «Kapitar\ ogenj«, Lex Barker, Rossana Rory. Novo cine 16.00 «Teta iz Ameri ke gre smučat«, Tina Pica, Dante Maggio. Odeon 16.00 »Veliki matador«, Maureen 0’Hara, A. Guinn. Radio. Zaprto. LETNI* Arena dei Fiori (Ul. Ghlrlandaio) 20.00 in 22.00 «Kartaginske suž. nje«, G. M. Canale, J. Mistral. Arena Diana (Ulica Revoltella) 20.00 in 22.00 »Gospe imajo rajši mambo«, E. Costantine. Ariston 20.00 »Anastazija«, I. Bergman. Garibaldi 20.15 in 22.00 »Saga o Komančih«. iiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiniitiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiH OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 25. avgusta 1959 se je v Tistu rodilo 7 otrok, umrlo je 12 oseb. porok je bilo 13. POROČILI SO SE: šofer-meha-nik Otmarich Aldo in gospodinja Murgia Maria, trgovec Rabusin Nicold in gospodinja Dovier Anna Maria, pek VVeffort-Paroni En-rico in rizerka Pizzamei Fiorella, nameščenec Tamburin Giorgio in gospodinja Setzu Luciana, mizar Pasarit Nevio in bolničarka Valenti Maria Edvige, pek. Grassilli Giorgio in dtlavka Pečar Clau-dia, upokojenec Vettori Carlo in gospodinja Bisaro Vittoria, delavec Stoch Claudio in gospodinja Iurissevich Maria Emilia, delavec Zulian Dino in šivuja Palermo Anna, uradnik Rossutl Daniele in učiteljica Crepaz Anna Maria, mizar Coslovich Stellio in gospodinja Burolo Valeria, uradnik llu Costantino in študentka Ter-pin Laura, glasbenik Motta Franco in gospodinja Zorz Alba. UMRLI SO: 67-letni Viro Luigi, 76-letni Trabic Giuseppe, 26-lctna Grippari Nella, 77-letoi Coffieri Giovanni, 59-letna Ferluga Olga, 69-letna Benussi vd. Meniš Elena, 59-letni Orru Francesco, 74-letni Pisrhianz Carlo, 70-letni Panzera Egidio 50-letna Perentin por. Mil-lo Maria, 85-ietni Giovannini Giuseppe, 74-letna Cesarato vd. Milimi Carla. DAROVI IN PKINPHVK1 Stoka Anton in Marija darujeta 340 lir za Dijaško Matico. «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Ga-leno, Ul. sv. Cilina 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška ! Ravaslni, Trg Llberta 6; lekarni v Barkovljah In v Skednju «» --------------------- Valute Milan Rim Zlati funt 5950,— 6050.— Marengo 4350 — 4450 — Dolar . . . 617.— 621.— Frank franc 123.— 126 — Frank Svic. . 143.— 144.— Sterling 1725.— 1750 — Dinar 83,— 86.— Šiling 23,75 24 25 Zlato .... 702,— 704.— Zah n marka 147.75 148.75 Paradi«* 20.00 in A°“ pešpolk«, * Marconi 20.00 »Strai1 . ^ kinja«, Gabriel'3 -jglK* Manfredi, Fauste Ponziana 20.00 #Pr ^ Hong Konga«, B. n ■ Secolo (Sv. Ivan) Sa- ški kapetan«. jc nedelja«, M. Valmaura 20.00 »DoP11® M. Arena. MILJE: L Verdi ((Izkrcal se K R A Pri 1*5 R) k ko: SREDA, 26. »Vlu!tl RADIO TRST . 7.00 Jutranja gla5^’ ^ j® obvezno, drobiž ^ i) 12.10 Za vsakogar11^ svetu kulture, 12.? # Olivieri; 13.39. L jjl 1.7.30 Plesna > hannes Br ahms. . V" Malhe * d-molu; 18.50 Poje ^ji; 19.00 Zdravstvena 5^; Pestra glasba- »■« -tf (-■estra giaou*, - • ;,,, - Otkester Ray AOj^vi«? to, gunda, Bela Vič'* dijska’ drama; 22.2» 1 odi je; 22 40J.cH J letate Lieoer; ’~i 30 George Shearing; *>• thsT .u«; 11.30 Operna *lasl*e(jl ja stran; 12.30 V-ma«, ,7.30 Glasbeni P°^a5W«> Neaplja v Trst, 8 . j|> zija Guida Lergo^ £ rovske pesmi, fy; 21 ^ j vij' in kopie<*‘J. violinista Arthura pianista Istvana « - -■-nart1« JJJjl eej via v« Program priž' Aleksander Puškin-gin — roman v odlomek. __ „doGR-^ val to m 11. prog 10.00 Zeleni disk-in tretji; 16.00 Tr ; t> 30 let zvočnega ‘ ^ ( mi dneva; N-6, .nzn mi aneva, variete: 21.00 variete; 22.00 Sr radijska komedij**- . Kr> 17 15, 19.15 22.30. . jf-Poročila v sl0'" i5.oo. nAS rl; ‘ 5.00-6.15 Pr?,n0Giasi)>J Prenos RL; 7.15 iutro; 7.40 Glasba iPj 8.00-12 00 Prenos danski Rb^TurisO^ll skladbe: 13.15 13.40 Kmetijski n» iL melodije do m'W turni zapisku ,^orsK| p*J mevi; 15.40 Pri^.-os ‘S 16.00-17.00 P(Z K fai fi S H ki ha vo. 5® tl toi n; lo.LHž-j i w - -va; Zabavna. hM««* « in pesmi; 18-00 * (ijsn Čajkovski: Bklet .{ jvL Obzorja; RUjži 19.30-22.15 Prenos _ Baker in njeg£LnKa’' to G. Bizet: «Ar!ežf«,jA ,» h - &s$ Poročila: 5.00, . jfi* io.oo, i3.n. i5-°“ a 00. 22.55 «rist|!H 8.05 Stevan "jds* suita iz baleta -jtf« da« (orkester “7iV(*jKhrt monije dirigira * . ,j», vič); 8.20 man v nadalje ( ^ 3.25 Sergej Pf^grL, volk« (izvaja o K cipt ljana p. v. Kruoa s) ve.duje Alja Tka^ ^ kiadnice slovensK^rj — Lojze Lebič- J Primož Ramovš- 1 — Janko Ravnik- eIfi>> j .nem - Samo VL tek; Zima: r*.g£ prek poljan: -loč1!1,! l-umu zabavnih esrF.k lijanske narodne zbora Tridenlskj . . |0. j, Luigija Pigare''KSan3K|( ritmi; 11.00 AlfK57 fisfj Simfonija št. 1 . v0rK*!|>', varski simfonični ), i .-a Kurt GraunkJV« zabavni zbori love 0P.ere _ ^'fl- jjjj kmetijski nasve c j J VIIlCi I J .nini "‘V „ rili1 .j' htante: Gradimog|8sl)*J# ve; 12.25 Vedra« ^i 12.45 Poje Akad« A » Obvestila in zab» jert* Klavirski P«'1,, M mani nova ( ^TaČi vir); 13.50 Dom^. j jo polke in v*1 j p»l «U ske narodne P* p, j ski komorni zOhjrfč1' 4 koška; 14.30 J* Oo* gf 14.35 Valčki JO$0itl( _ 15 15 Reklame. ‘a |d»L! * senet: Kon-cert pet it k ester; 16«. Na* j i r nize j, j«- - ^ P.'a5*«v» Kjr uidwni« ■*- j*. 10-* -|Pji Modni kotiček, r| e v tam; 18.45 Raz8°v )9:£ i«. r.ih vprašanjih- eStil*Jg glasba, vmes o tegJ fi me; 20.00 Opera ^jh- / - George Ger pelfr/ B*ss- >' "Jm 23-1° piesnem ritmu eert. rvlZ,J iji TELEV,: 15.00 Šolska daja za otroke- 21.00 «Bellisstrn8-hjv, J mednarodna m etn osti v 0e,,5O ” beni variete; ‘ ■ MM*i riMko od 35 . notfs flpflj želeni osebni SLOVENSKI zpA obisku v Trstu, NOMIJE obisku v profesorico naslovom. JF^^c« Ulica S Franc« AMERIKANEC. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! DRAŽBA ZA GRADNJO DEVETIH STANOVANJ IACP Na sedežu Zavoda za ljudske hiše (IACP) je bila dražba za zidanje hiše z 9 stanovanji v Ulici Pagliericci pri Sv. Ivanu. IZLETI IZLET NA KANIN V soboto in nedeljo 29. In 30. avgusta priredi Slovensko planin, sko društvo v 'Prstu izlet na Kanin, Prijave na sedežu SPZ v Trstu, Ul. Roma 15, do vključno ponedeljka 23, t. m. Prosvetno društvo »Andrej Coka z Opčin priredi 13 septembra enodnevni izlet na Vršič po So-Ski dolini. 24. t. m. nas je za vedno zapustil n*s - JOSIP GIOVANNINI-IVANČito • ntr**1 (Ir' Žalostno vest sporočajo užaloščeni “ 1 (odsotna), Rudolf, Štefanija, Pina in ‘J ten) ter vsi sorodniki. Pogreb bo danes ob 15. uri iz hr,rl ne bolnišnice. tv»s: ni«*1 V nedeljo je v čeidadski bolnišnici P® mučni bolezni umrl naš dragi PAVEL PREDAN -ŠTEFAN^ star 36 let Gornjega Brda pri Klodiču. Pogreb je bil danes v Lesah. sporočajo mati, bratje, sestre in ostalo Gorenje Brdo pri Klodiču. 25. avg us»» POMORSKI dnevnik — 3 26. avgusta 1959 Bomba v Sahari „^12 - Se Gaulle v»tei ?eneral de ha nir^T tePaiiz iz svo" 8v»>^^.ov^neSa izgnan-1 temu i*, anciJa ('ki jo ko‘onialnt nekak refleks kfi Preteklosti) ho- Sile gi'na Piedestal vestne atZ ? “delovanju ■Prejeli i , bombe so klfte 7 ? za četrte repu-motda Gaullom, ki kraljih rte10 P° francoskih ločeno P°oseblja neko doline VAi,v.ncepcij° «nacio-hSte m ^e»- Je pohod k lutni conrf,^01 postal abso- ^žima sine qua non ^tnskr^K bo *mela svojo ^eti^\b0: To J« Jas‘ 'en0 Zatn h ?oce za vsako h cena 300 au Hkortankov - kote s čist,, a;°.ze tožili v *ej nesmiV0,Ja^ke plati Pre* vWti|flseln° zadevo, za 'olika pi1?' ni pretirano fe tuin bolesti afriškega, hlstva inev.ropskega prebi-Nedm,? dejstvo, da v teh ,S: eksnir,!}- etlh mesecih *na jeri *raia v svetu niti bomba, ne bo-ga S'1! eksperimenta, 8 PUstnu eri označujejo C v°Vscl,no' Današnja »sSf.Pohtiga temelji bombe rte teSaj ene jedrske bvanp 9?st<>Piti od name bilo on^ksplozi)e bi pome C^!1' t0 Politiko, kdor iP Peto republiko, kliko , Poznal četrto repu-fe fWZan?sl3iv° ve, da ‘ ?a iz razloga, bru ne irekuje prestiž, tete* odpovedala, te.., ■ bjesee dni, čez leto va&n Pravi Fran?oise te dviJ,, bo atomska go-v razbeljeni v°' Isw 8aharsko pušča-teolc0vtea trenutka bodo Nih Pari7te in v ‘atioeih ji v Parizu in v ^taViio!Ug,h Prestolnicah teerijo ?Lpred nalogo, da I* na ek te eksplozi- « na ek.te eksplozi-P°litik.e robjih zunanje kiholoii; n?tranjepolitične te ted?; ,ln tehnike. Sa-i' rezine ko bodo v pose- S Mit °V teh analiz. hjM.PObtlCni arhitekti cq. te^Doiit- teh analiz, hteke A ^ni arhitekti sa-** je w'bombe vedeli, če taia dejansko izpla- b itjSfiJiepoiitični učinek Je6kspi o. najvažnejši, ker ,tenan la Predvsem pre-h tenet nani-.Kakšen bo Hi. Ve ’cJe težko napove-?ekaj ted e. kaj danes — .te * ali mesecev H ~ mislijo 1 teko tl ,, terih se dehtel “di montira ta Pošast: namreč Hal 7 se ted iedb' ite' zaradi02^0. ' mislijo i l?teko 'teterih se de-i Ha 71- montira ta vtericanib^est'' namreč Lteaio i US1 in Angleži, Iztekih ». toliko termo-.teiti zerv. da bi mogli ^ “Omna področja Jteaco*i v le- Niso samo e^teko hA ?iu izdelovati ‘ Iv tJv ~ Pravijo S,1 Svici kem stanju so fci ib mori1, .Švedi’ Bel‘ ),telovati A u tudi Kitajci, ii? na u±bombo ni več dati ie le v nost- Vprašata te in v 'naterialnih iz- t,' ter Primerjavi one-te> ulr^sH, s prak-2 desetimi te htencija m°’ kolikor j'h % iedrska f8 vdelati, vi3 s potega "tovarna* deti?^ bi lkapaciteto, Pati 1 u4ink? •? z vojaške 4?fstemvP?0-konkurira-tea dežela i,esi.lam‘ Da bi 4 Ve'esiia postala atom-jM hekai P°trebuje več jakega skladišč polnih v.jitedi neswja: Potrebujte bazvočnih ?stka,drile fijf dbe hain? letal- ne-r4 eelot'te1™? inštala-»„ te, su P° obrambno ^,>ejo ma: kapital, ki 57 žrtvovati le «ko- &5iainpa-na3 bo še k?° bjeni? pi}.vladna, naj teltteergičn?ra alci še ta-! 4VSim delavni, ni tisltembV :; Pomen sahar-4 v Colo??aketnih vzle-di- teerno ^be-Becharu je . vgnA. majhen. Ali ie ©jen?dž’! Pranci-ia Prija tede z tvovati ne le tek tvo’ tepak tudi pri-teta ie t?terT0dov dežel, C' Samo ,?elika Brita-ttete trennte ' da bi v iz žen Amogla p0" u Co ato? * klansko iz-lii telogi slcega kluba? tek? boij^teendarle gi0b-t»te državZaP eteni. Fran-t« ^tavke i 'zhajajo iz tejjte0 sedel?11 Američani 't da ,evronSkjh0 smrti v Hi bo prPšk,lh oporiščih Hal amerilki dan- ko bo C?da jg k?. Predsednik 1 C ’a in ? • evropskega testeletsko °Jnega rizika llenb!l hiosti nV?Z0 zaradi ttv. .kipe.,., nekega konti-omo- u ge_ born- Cteegf1 nelcega ko N|a Politika ali te^tako^ovanje bom-Jk aje treba tPo,asnjuje-uH^ti s^a 1torej gledati 'Ja želi te to prizmo. H v Zan b?eti glavno Se?tetend^dni Evropi telte v«lesiu te na mestc 5S tavnoteži bo vzdrže-tfdv iri Vrite med Mo-iHajn od tetengtonom. tebdtemi resni ne- ?£?nom m ? Parizom in t ttemika? Vedno ostrej-te ^beoski^ .angleškim S .SceT tislcom. Ali H U ie bistvu vse- ^ 4jov??k°iik° nem-tejw l izdelate °.v sodelo-^ H Ve? francoske •mo. da imajo nemški oficirji dostop v skladišča, v katerih ležijo ameriške bombe? To je morda bil povod seriji člankov v «Daily Heraldu». Pravi vzrok pa je francoska politika! Francoski atomski krst še m dokončno niti napovedan, odnosi z Veliko Britanijo in ZDA pa so že utrpeli precejšnjo škodo. Reakcija afriških dežel pa je še bolj nedvoumna. Kljub prepričevanju Quai d’Or-sayja in francoskega poslanika v Monrovii, da bodo le «minimalne količine radioaktivnih delcev* zastrupile atmosfero; da se bo eksplozija izvršila na nenaseljenem teritoriju in da bodo podvzeli vse mogoče varnostne ukrepe, se Afrika, kjer bo prišlo do tega nevarnega eksperimenta, čuti neposredno ogrožena. Maroko je že napovedal svojo akcijo v OZN, sestanek v Monrovii pa je soglasno izrazil svoje ogorčenje. Gotovo je, da eksplozija ne bo olajšala uresničenja francoskih načrtov v atlantiski skupnosti in v Mahrebu, moglo pa bi se zgoditi, da bi z eksplozijo nastale še nove težkoče in komplikacije, katerih ima Peta republika na črnem kontinentu vsekakor že čez glavo. V politiki obstaja prav tako nekaj, kar se imenuje preračunano tveganje. Pri domnevi, da je poslabšanje odnosov z afriškimi deželami in praktični razpust severnoatlantske skupnosti del takega tveganja, da-li obstaja nekje na drugi strani neka aktiva, ki jo Francija pričakuje od svoje atomske polnoletnosti? Boljši odnosi z Zapadno Nemčijo? Morda. Toda morda niti ne, ker bi Nemčija, «s polno pravico* — kakor pravi Dominique Halčvy v <-Mondu» — mogla zahtevati dovoljenje za izdelovanje lastne bombe. Večji pritisk? Verjetno, toda samo pri določenih plasteh francoskega prebivalstva. Res je, da se bodo nekateri Francozi razveselili, ko bodo slišali odmev eksplozije, ker jim bo to dokaz, da so v stanju napraviti nekaj, kar se je do sedaj zdelo, da je monopol «kolosov*. Poudarjati alternativo — učinkovito izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene — bi v takem trenutku slavja, za katerega francoska levica pravi, da je skrajno dvom-liivo, bilo morda s psihološkega stališča nekoliko kasno. Zaradi tega profesor Raymond Aron, eden od pristašev francoske atomske oborožitve, že sedaj cpozarja, da «nacionalni interes nalaga Franciji, da jedrski proizvodnji že sedaj da neko tolmačenje, ki ne bo niti slavno niti iz-Ključno sebično*, Kaj bi Francija dejansko mogla dobiti kot posestnik bombe? Adut v bodočih pogajanjih s svojimi zavezni-Ki, «samokres, ki bi ga mogla naperiti proti njim* — kakor je napisal uvodničar londonskega «Timesa*. Kaj še? Pristanek ameriškega kongresa, da se z njo ravna kot z enakopravnim jedrskim partnerjem. Ali je kongres pripravljen plačati ceno? Še kaj? Verjetno drugega ni. Toda, kaj ko bi medtem v Ženevi prišlo do sporazuma 0 prekinitvi z jedrskimi eksperimenti? To vprašanje so postavili pred nekaj tedni nekemu angleškemu delegatu. Odgovoril je: »Upamo, da bi se v tern primeru tudi Francija prostovoljno odrekla svojim eksplozijam*. Kaj pa, če se im ne bi odrekla? »Enfant terrible* je fran-coski izraz. V normalnih okoliščinah opisuje nekoga, ki s svojim obnašanjem dela skrbi staršem ali družbi. «Enfant terrible* v družbi, ki se razvija pod znakom n torna, bi pomenil nekaj, kar je danes v tolikšni meri hipotetično in kar si ni noč niti zamisliti, da je za •odaj bolje zamolčati pojasnilo. V tej deželi imamo ljudi, ki povsem resno ve-iujejo in glasno izjavljajo, da bi se sueška pustolovščina drugače zaključila, če bi Francija leta 1956 razpolagala z atomskim orožjem. Tisti ljudje smatrajo, da bi obstoj, danes ali jutri nekoliko bomb »made in France* vlilo drugim več strahu in spoštovanja. Ti ljudje pozabljajo, da so Angleži za časa Sueza imeji ne le atomsko, ampak tudi termo-jedrsko bombo; ne zavedajo se, da se spoštovanje ne doseže z žvenke-tanjem z orožjem, (pa naj bi bilo tudi atomsko) in da bi eksplozija A-bombe na naseljenem ozemlju mogla uneti izključno dva rezultata: moro svetovne vojne aii upor vsega sveta proti tistemu, ki je pritisnil na gumb. , Za sedaj je v Sahari vse mirno. V pričakovanju pošiljke plutonija iz Ma-croula, brez katere nista že 1 izdelani mehanizem in de- tonator bombe v Reganu nič drugega kot okvir brez slike, se oficirji in znanstveniki, ki že leta, odrezani od sveta, žive v podzemeljskih zakloniščih Saharske puščave, pripravljajo na to, da bodo priče nekega dogodka, ki ne bo šel mimo brez resnejših posledic. Na pol poti med Colombe-Be-oharom in Tamanrasetom Afriki, nekaj tisoč kilometrov od Pariza in nekako prav v središču kroga, kjer so nova in pravljično bogata ležišča nafte, se montira prva francoska atomska bomba. Morda to le ni le slučajna simbolika? LEON DAVICO Srbski karikaturist Džumhur vidi tako De Gaullove priprave za sestanek na anajvišjis ravni Popravni izpiti bot nabada Seveda le za otroke izredno petičnih staršev - V sosednem campingu pa je vendarle bolj veselo, pa čeprav so njegovi gosti otroci mavadnih smrtnikov» »Predolge noge ima*. «Treba mu je to povedati«. «Friedrich, imaš noge, ki jim ni nikoli konca. Pokrij si jih, prosim«. Tak razgovor se je vodil na zelo širokem divanu, na katerem se je gnetlo več deklet in mladeničev. Marija je Milančanka, Michael je Nemec, Anette je Svedinjav Fulvio je doma iz Rima. Tu je še mladenič iz Kolumbije, poleg njega je neki Francoz, zraven še en Anglež, ob robu neka Svedinja. Seveda je tu tudi ..................... KO V BOLGARIJI «TRGAjO» SVOJE ZLATO Samo v Bolgariji uspeva vrtnica iz katere pridobivajo rožno olje Izjalovljeni poskusi presaditve v druge kraje - Tri tisoč kilogramov cvetov da komaj 1 kg olja - Ljudstvo veruje, da je «kri junakov» čar zemlje in vrtnice Znamenito bolgarsko rožno olje ima povsod po svetu velik sloves in spričo tega tudi prav posebno ceno. Saj plačajo v tujini za vsak kilogram rožnega olja 1.800 dolarjev. Kaj bi se potem še čudili, če imenujejo Bolgari to olje «bolgar-ko zlato«! Tako veljavo pa ima zaradi tega, ker nima nikjer na svetu tekmeca. Poleg tega pa je edinstveno po kvaliteti. Iz njega izdelujejo posebno dragocene dišave in ga kupujejo zlasti na Francoskem, v Švici, v Ameriki, v Angliji in tudi Nemci. Kaj se ne bi dala prenesti roža, iz katere pridobivajo to olje tudi v druge dežele in bi tako ceneje prišli do rožnega olja? Odkar se v Bolgariji ukvarjajo z vzgojo te vrtnice, in to je menda več kot tisoč let, si je že marsikdo zastavil tako prašanje in jo poskušal to izvesti na lep ali pa tudi na zvijačen način. Toda do sedaj se še nikomur ni posrečilo iz rože, ki jo je presadil iz bolgarske zemlje, dobiti tako rožno olje, kot ga pridobivajo Bolgari. Vrtnica, daje tako slovito olje, je «roža damascena«. Že vonj rože same je opojen, in vsebuje vse tisto, kar daje ciju značilno aromo. O tej čudoviti vrtnici pa živi med ljudstvom vse polno zgodb in legend. Na vsak način je precej nenavadno, da je moč dobiti edinole od vrtnice, ki je zrasla v Rožni dolini, kot pravijo obsežnim poljanam na jugu Bolgarije, pod Balkanom in Srednjo goro. Kolikor daleč seže pogled po širni dolini v času, ko roža damascena cvete, je en sam cvet. Legenda pripoveduje, da so v tiste kraje prinesli že v devetem stoletju rožo damasce-no neki menihi. Iz Orienta so prišli. Rasla je v znamenitih kalifovih vrtovih v Damasku. A negovala jo je prelepa desetletna najljubša žena prerokova, Ajša. In ko je roža prišla v novo zemljo, daleč od svoje prvotne domovine, daleč od svoje gospodarice, prelepe Ajše, je svoje neizmerno hrepenenje zbrala v opojnosti vonja, ki naj bi v ciju, delovalo tudi potem, ko bo že ovenela, in naj bi bila tako ohranjena čarobna skrivnostna moč, da bi v izbranem Jayne Mansficldove prav gotovo še niste videli v takem položaju: ona in njen mož Mirkey Hargitay počenjata tako jutranjo telovadbo, da bi se obdržala v lormi je tista posebnost. A ne nje sestava. Ta ni nič drugačna od drugod. Kri je tisti čar, kri unakov, s katero je ta zemlja prepojena! Hude bitke so bile vsej dolini. Sto in sto jih je bilo, ko smo polnih pet sto let robovali Turčinul«. Ce bi to bila tista skrivnost, se gotovo ne da prenesti drugam. Ne ponarediti ne kako drugače nadomestiti! Rože morajo biti obrane preden jih obsije sonce. Zato začno obirati že mnogo pred sončnim vzhodom. Obiranje se začne začetek junija in traja potem še ves julij. Obrane cvete devajo v posebne kadi, da se v vroči vodni sopari izluži iz njih rožna voda. Nato jo v kotlih na poseben na- možu večno vzbujala hrepenenje in strast do nje, ki mu je bila po prerokovi milosti usojena družica. «Bolgarska vrtnica, iz katere e pridobiva znamenito olje) .ispeva edinole tukaj, sicer pa nikjer na svetu«, je ponosno pripovedoval bolgarski kmet, ki je razkazoval obiskovalcem svoj rožni nasad. In res je to. Do sedaj so že različni ljudje poskušali dognati vzrok tega pojava, toda se še nikomur ni to posrečilo. Zakaj samo vrtnice, rastoče v tej dolini dajejo tako opojen vonj? V čem je vzrok, da ga zgubijo, brž ko jih presadijo drugam? O tem so se pre-ričali že znanstveniki in taki, ki so hoteli z ukano in na zvijačen način odnesti od tam bodisi samo cepiče ali pa kar cele rastline. Poskusili so presaditi te vrtnice v enako zemljo, v enako podnebje, nudili so rastlini vse tisto, kar je imela v zemlji. In roža je lepo rasla, prav tako lepo je kot doma, toda ko so potem cvet stisnili in destilirali, kot to narede Bolgari, ni bilo olje, ki so ga dobili, nič podobno aemu v domovini vrtnice. Po duhu namreč. Niti pol tako aromatično, tako opojno Skratka . neuporabno. Poskus presaditve se ni Le v čem je skrivnost? V podnebju? V zemlji? V posebni negi? Ali...? Stoletja je to ostalo skrivnost, ki je še nihče ni mogel razkriti. Niti sami gojitelji ne vedo v čem je pravzaprav ta zagonetka. Med drugo svetovno vojno so bili Mussolinijevi zaupniki, ki so se polakomnili tega ((bolgarskega zlata«. Najboljši vrtnarski strokovnjaki so prišli in nadvse previdno in skrbno izkopali rastline. Posebno so pazili, da ne bi poškodovali važnih delov te dra. gocene rastline. Pri tem opravilu jih noben domačin ni ruti najmanj oviral. Mirno so jih opazovali pri tem. Kaj bi jim branili! Saj so dobro vedeli, da se trudijo zaman. Oni drugi pa so bili takrat prav tako trdno prepričani, da jim more spodleteti. Prenesli vrtnice v domačo deželo, kjer so do-bile prav vse, kar jim je bilo potrebno in na kar so bile doma navajene. In res so bujno rasle ter pognale čudovite cvete. Se lepše morda kot kdajkoli prej. Kako so žareli novi gospodarji od veselja in sreče: ((Stoletna skrivnost rožnega olja je končno vendarle razkrita!«. Komaj so čakali dneva, ko bodo pritekle prve kaplje tega dragocenega olja. A k0 ie nazadnje le prišel tudi ta veliki dan, so doživeli veliko razočaranje. Olje, ki so ga dobili iz tistih čudovitih cvetov, je bilo kaj malo podobno pravemu rožnemu olju. Morda edinole po barvi Toda vonja, ki je najvažnejši, ni imelo. Se malo ne! Presajene rože so tako postale le ena med trideset tisočimi vrstami rož, ki jih gojijo Italiji, In prav nič več! Po zadnji vojni so podoben poskus «presajanja» bolgarske vrtnice poskusili tudi sovjetski vrtnarski strokovnjaki. Zaradi ((proučevanja fenomena te vrtnice«, se razume. Ne morda iz kakih koristoljubnih namenov! Kako močno mikavno je to »bolgarsko zlato«! Res so dalj ca"ša proučevali vse, kar je zvezi z vrtnico in jo nazadnje presadili v Južni Kavkaz. Tudi tam so nudili roži vse, kot je imela doma: podnebje, zem. Ijo, nego. A zaman. Uspeha ni bilo. Pa tudi V Bolgariji sami ne uspeva ta vrtnica drugje kot edinole v Rožni dolini. Torej v čem je skrivnost? Kdo ve! «Seveda», pravi preprosto ljudstvo o tena. prav zemlja ne kot filmska zvezda, pač čin destilirajo. Vse to mora biti opravljeno takoj potem ko je cvetje obrano, zato tudi nič ne prekinjajo dela, dokler obirajo. Za kilogram rožnega olja je treba 3.000 do 3.500 kilogramov cvetov. Kaj bi se potem čudili, da je rožno olje tako dragočeno! Zato pa tudi posvečajo vso skrb temu pridelku, ki je za tamkajšnje gospodartsvo nadvse važen. Rožno olje uporabljajo predvsem za dišave. Destilirano rožno vodo, iz katere so že vzeli olje, pa uporabijo za kolonjsko vodo pri britju, za toaletno milo, pa tudi kot zdravilo pri želodčnih bolečinah pomaga. S. A. Ubogi osel! Ko je bil star štiri mesece, mu Je njegov lastnik Chick Hoover pritrdil na kopita kotalke in od tedaj Jih stalno nosi. Od takrat mu jih je moral menjati ie šestkrat, ker mu kopita rastejo. Strošek pa ni velik, če ga primerjamo i denarjem, ki mu ga drsajoči se osel prinaša Friedrich s svojimi dolgimi nogami. Im mimo vseh uradno stopa žena direktorja tega zanimivega zavoda. Gojenci so lepo vzgojeni in mirno čakajo na kosilo, ki bo v kratkem. Gojenci in njih profesorji bodo kosili pod mirnimi očmi starih portretov, ki visijo po stenah obednice. Vse to se dogaja v gradu gospe Wilmot,' ki si ga je bila zgradila pred 30 leti v Cap d’Ailu in ki je sedaj spremenjen v zavod za tiste študente, ki jim je ob koncu šolskega leta spodrsnilo iz enega ali več predmetov in se tu pripravljajo na popravne izpite. Kot bomo pozneje videli, bi vsak študent rade yolje ob kopcu leta cepnil iz kakega predmeta, če bi mu očetova d^nai' r.ica mogla nuditi tako pripravo na popravni izpit. Toda pustimo to za pozneje. Direktor zavoda je dr. Mario Andreis. O svojem zavodu in gojencih pravi takole: ((Popolna svoboda je tu le navidezna. Najvažnejše je, da se mladeniči in dekleta čutijo svobodne, hkrati pa da jih imamo vedno pod nadzorstvom. Tu vsakdo sme, kamor hoče. Vendar jih imamo stalno pod nadzorstvom. Menimo, da se tako najbolje formira značaj doraščajoče mladine«. Direktor tega svojevrstnega zavoda ima vse pogoje, da mu morejo zaupti vodstvo zavoda, v katerem se zbira zares mednarodni kolektiv. Po rodu je Italijan, poročil se je s Sve-dinjo, rodil pa se je na Ja-oonskem. Mož popolnoma obvlada pet jezikov. Po obedu smo stopili v park in tu zasačili nekaj mladeničev in deklet, ki so poglabljali svojo francoščino, predvsem francosko izgovarjavo, pri čemer jim pomaga gospa Ethery Lourdiu. Nekoč je bila plesalka, nastopila je tudi v milanski Scali. Latinščino pa z gojenci ponavlja Nemec Hermann Krems, ki poučuje tudi telovadbo. Je to mlad fizično zelo razvit profesor, ki ga predvsem gojenke primerjajo z mnogimi filmskimi lepotci. Grščino poučuje Milančanka Faola Cavalieri, angleščino pa Jean Ford, ki sicer poučuje angleščino na British institutu. Najstarejša učna moč v zavodu je komaj prekoračila 25. leto starosti, zato je v zavodu zares prijetno, veselo, skratka zabavno in v tem ko je ponavljalni izpit za vsakega študenta kazen, se zdi, da je za te študente bolj nagrada kot kazen. Leta 1949, je dr. Andreis s svojo ženo sklenil ustanoviti poleten. zavod za mlade Sve-dinje, ki naj bi prišle ponavljati snov v Sanremo. Tedaj je iz hladnega severa prišlo v Sanremo komaj 10 gojenk. Letos pa je v gradu v Cap d’Ail, kamor se je zavod preselil, prišlo 53 mladeničev in deklet. Direktor zavoda pravi: «več pristopov, potem pa bodo Proglasile splošno stavko, ki bi morala biti v četrtek ali petek od 15.30 do 17.30. Nedvomno vzbuja največje zanimanje stališče Krščanske demokracije, okoli katere nastajajo najrazličnejše govorice. Ali bo večinska stranka pristala na poziv vseh ostalih strank naše pokrajine, naj sodeluje pri enotni stavki, a-li bo še vnaprej ostala sama, v upanju, da bodo v Rimu uslišali samo njene prošnje. je treba tudi izpolniti vpisno j ce); novi prosilci pa še rojstni polo ter plačati v tajništvu Obvestilo Dijaške Matice Navodila za vpis v Dijaški dom Odbor Dijaške Matice v Gorici obvešča vse dijake, ki nameravajo zaprositi za sprejem v Dijaški dom, naj čimprej vložijo prošnje. Obrazce za prošnje dobijo v Dijaškem domu. Priložiti morajo še zadnje šolsko in vzgojno spričevalo (to velja za lanske gojen- list in morebitno delodajalčevo izjavo o višini plače očeta, oziroma vzdrževatelja. Ob vpisu se plača tudi vpisnina in članarinsf. «»-------- Nesreča dečka pri igranju Včeraj dopoldne si je dveletni Franco Di Giorgio iz Ul. S. Antonio št. 3, pri igranju ranil desno nogo. Starši so takoj poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa, ki je otroka prepeljal 'v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu rano obvezali in ga poslali domov. Izlet Dolanov in Poljancev v Lipico in Škocjanske jame Dolani in Poljanci so organizirali v nedeljo enodnevni avtobusni izlet na Koprsko. Zdoma so se odpeljali £e zgodaj. Imeli so zelo lepo vreme. Za cilj so izbrali slavno kobilarno Lipica. Ogledali so si hleve, v katerih je nad sto lepih konj, ter živali opazovali tudi pri ježi. Presenečenje je bilo toliko večje, ker si nobeden ni mislil, da je v taki bližini Trsta tako lep, z drevjem zaraščen kraj, s svetovno znano kobilarno. Od tam so odšli v Škocjanske jame. To je bilo nedvomno drugo doživetje tega dne. Na koncu so se po lepi cesti čez Crni kal odpeljali proti morju. Bili so v ru ter se ustavili v Porod koder so se čež blok na Škofijah dobre volje vrnili pozno ponoči domov. .jan ! Kgpru torbžu, Od 27. avgusta do 6. septembra v Turinu Študentske športne igre generalka za olimpiado Nastopili bodo mnogi svetovni in evropski rekorderji V atletiki, sabljanju, plavanju, vaterpolu itd. Prevladuje mnenje, da bo Krščanska demokracija prav zaradi negativnih izidov svojih rimskih obiskov (naj bodo to obiski predstavnikov stranke, kakor tudi obiski parlamentarcev in predstavnikov krajevnih ustanov), spoznala, da njena akcija ne bo rodila uspeha, če ne bodo v Rimu spoznali, da se za goriško gospodarsko krizo zanimajo vse stranke in da so v tem vprašanju našle skupni imenovalec ne glede na nasprotujoča si ideološka in politična načela. To dejstvo je tako močno, da predstavniki Krščanske demokracije ne bi smeli mimo njega, ne da bi njegovo resnost in tudi važnost temeljito pretehtali. Prav zaradi tega menimo, da je pred predstavniki in pred vso goriško javnostjo nastopil trenutek velikega pričakovanja. «»—— Predlogi zveze agriircev trgovinski zbornici la dvig živinoreje potrebujemo prispevek 15 milijonov lir letno za dobo 10 let Z zaposlitvijo brezposelnih pa bi uredili specializirane sadovnjake Pred dnevi je tudi zveza I ko lešnikov. Odhod s sveto- | ko je padel na tla Starši Priprave za razstavo ptičev v občinskem parku Kot vsako leto, bo v nedeljo 30. avgusta v občinskem parku tradicionalni sejem ptičev. Včeraj so na posredovanje goriškega župana dokončno odpravili vse ovire, ki so letos nastale v zvezi s to razstavo. Zanimanje občinstva, kakor tudi razstavljavcev, je letos zelo veliko. Prijavilo se je namreč že sedaj veliko razstavljavcev iz Furlanije in iz Veneta. Vpisovanje dijakov v nižjo srednjo in strokovno šolo V nižjo srednjo šolo (gimnazijo) in v strokovno šolo v Gorici se je vpisovanje že pričelo in se zaključi 25. septembra. Za vpis v nižjo srednjo šolo je treba izpolniti vpisno polo, ki jo da tajništvo, ter pllčati v tajništvu 800 lir (za šolsko spričevalo, kolek na spričevalu, zavarovanje pri telovadbi in izletu, šolski kino in še drugo); razen tega je treba plačati na pošti; 700 lir za vpis v I, razred, 550 lir za vpis v II. ali III. razred. Poštne položnice se dobijo na tajništvu. Za vpis v strokovno šolo agrarcev poslala trgovinski zbornici referat s predlogi za izboljšanje goriškega gospodarstva, predvsem kmetijstva. Organizacija agrarcev predlaga, naj bi se iz vsote 300 milijard lir, ki jih bo dala država na razpolago, vzela primerna vsota za izboljšanje zemljišč in kmetij. Rešitev nekaterih splošnih vprašanj je možna samo s posredovanjem pristojnih ministrstev. Pri tem se organizacija ni hotela dotakniti obsežnejših vprašanj, kakor je na primer izsuševanje Liserta in namakanje krminsko - gradiškega polja. Na podlagi zakona št. 31 od leta 1940 naj bi država prispevala letno vsaj po 30 milijonov lir za ureditev specializiranih vinogradov v hribovitem predelu naše pokrajine. S pomočjo tega denarja bi ureditev vinogradov bilo mogoče doseči z zaposlitvijo brezposelne delovne sile. • . Tudi na goriško pokrajino naj se razširi zakon št. 991 ob 25. julija 1952. ieta za gradnjo kmečkih poslopij, kurni-kov in sadovnjakov. S tem v zvezi organizacija naglaša, da je živinoreja naše pokrajine zašla v zelo hudo krizo. Kmetje nočejo več gojiti živine v tolikšnem številu kot pred leti, ker je njena cena prenizka. Na ceno vplivata dva činitelja: velik uvoz živine z normalnimi uvoznimi dovoljenji ter uvoz na podlagi krajevnega sporazuma z Jugoslavijo od 3. februarja letos o izmenjavi blaga. Čeprav je v naši pokrajini dovolj živine za zakol, je okoli 30 odstotkov zaklane živine uvožene. Da bi se temu stanju odpomoglo, predlaga organizacija državni prispevek 15 milijonov lir letno za dobo 10 let. Za kmečke manifestacije (razstave, sejme itd.) naj se ustanovi poseben sklad 10 milijonov lir, obnovi naj se kmetijska dvoletna šola, ki je pred leti dala zelo dobre u-spehe, s teoretičnim in praktičnim poukom. Izlet SPD v nedeljo na Veliki Vrh Slovensko planinsko društvo organizira v nedeljo 30. avgusta enodnevni družinski izlet na Veliki vrh nad Mostom na Soči. Hrib je zelo primeren na izlete z otroki, zlasti ker je v teh krajih zelo veli- gorske postaje ob 6.30, prihod ob 21. uri zvečer. Prijave spre. jemajo v kavarni Bratuš. Opozorilo županstva Goriško županstvo sporoča, da je na vpogled seznam za leto 1959 socialnega zavarovanja za invalidnino, starostno zavarovanje, zavarovanje preživelih in obrtnikov po zakonu 4. 7. 1959, št. 483. Kdor želi, si seznam lahko ogleda na protokolarnem uradu v dopoldanskih urah do vključno 29. avgusta. Najdeni predmeti Neznanci iz Jugoslavije so pozabili v trgovini Bomhi na Travniku zračno stiskalnico za kolo in ženski dežnik. Lastnik trgovine jih obvešča, da dobijo predmete v njegovi trgovini. «»-------- Izpiti na gimnaziji in strokovni šoli Na nižji srednji šoli (gimnaziji) in na strokovni šoli v Gorici se jesenski izpiti pričnejo 7. septembra ob 8.30. Vrstni red teh izpitov je razviden z oglasne deske na teh šolah. TEMPERATURA VCEHAJ Najvišja temperatura 31,8 stopinje ob 14. uri, najnižja 15,6 stopinje ob 5. uri. Vlage 64 odstotkov. Padel je s kolesa in si zlomil ključnico V bolnišnici so včeraj pridržali 13-letnega Riccarda Della Meo iz "Ul. Cappella št. 42, ker zdravniki pravijo, da si je fant zlomil desno ključnico. Včeraj okoli 13. ure se je Della Mea peljal s kolesom po klancu Ul. Cappella, S O 2 A L J E Včeraj je umrla v bolnišnici Sv. Justa v Gorici mati občinskega svetovalca PSDI profesorja Gianfranca Zuccalija. Imela je 82 let. Svojcem, še prav posebno pa prof. Zuc-caliju, izrekamo naše sožalje. ki so pritekli sinu na pomoč,’ so takoj poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Pontoni Bassi, Ul. Rastello 26, tel. 3349. Kino v 17.00: Gorici »Rešite zem- «Velikan iz J. Barecrey, CORSO ljo». VERDI. 17,30; New Yorka». M. Pooiver. VITTORIA: 17.00: »Gangsterski klub«. Scip Homeier, P. Car-penter. CENTRALE: 17.30: »Ogenj nad Varšavo«. V. Iberman, A. Claire. MODERNO: 17.00: »Demon z otoka«. TURIN, 25. — Tretjič v svo-jem obstoju bodo od 27. avgusta do 6. septembra v Italiji svetovne športne igre študentov. Njihov sedež bo Turin, kjer so že bile te igre leta 1933 in ki so ostale v spominu zaradi nepozabnega dogodka, ko je Italijan Luigi Beccali po dramatičnem dvoboju z Novo zelandcem Lovelokom izenačil svetovni rekord Francoza La-doumegueja v. teku na 1500 metrov s časom 3'49”2 in katerega je samo deset dni kasneje izboljšal za nadaljnji dve desetinki sekunde. Vrstni red dosedanjih študentskih športnih iger je naslednji: 1. 1925 v Varšavi, 1: 1927 v Rimu, 1. 1928 v Parizu, 1. 1930 v Darmstadtu, 1. 1933 — kot že rečeno — v Turinu in nato V. 1935 v Budimpešti, 1. 1937 v Parizu, 1. 1939 v Muenchenu in nato po vojni 1. 1957 zopet v Parizu. Razdor političnega značaja v mednarodni univerzitetni organiza-. ciji je preprečil, da bi se i-gre nadaljevale v dosedanjem rednem ritmu in zaradi tega so bile obnovljene šele leta 1957 v Parizu, »Univerziadi« 1959 je zago tovljen doslej največji uspeh, saj se je zanjo prijavilo okrog 1500 športnikov iz okrog 50 držav. To množično sodelovanje je pripisati tudi dejstvu, da so tokrat igre v Italiji, to je v isti državi, v kateri bodo prihodnje leto v skoraj istem času olimpijske igre. Za mnoge države predstavljajo zato Univerziada pomembno predolimpijsko preizkušnjo, v kateri se bodo lahko njihovi atleti pomerili z drugimi na visokem svetovnem nivoju in se istočasno vživeli v italijansko klimo. Glavna privlačnost letošnjih svetovnih univerzitetnih iger bo vsekakor «kraljica športa« atletika, predvsem zaradi u-deležbe vrste svetovnih atletov. Med drugimi bodo nastopili trije ali morda celo štirje svetovni rekorderji: Romunka Jolanda Balas (1,83 v višino), Poljakinja Elizabeta Kr- roboju, in kot četrti morda Poljak Piatkowski, svetovni rekorder v metu diska (59,91), če ga ne bodo zadržali v domovini neodložljivi izpiti. Toda poleg teh je najavljenih še veliko število drugih evropskih kapacitet. Velika borba se obeta v tekih na kratke proge, kjer se bodo Nemec Manheed Germar (10”2 in 20”4), Italijan Livio Ber-ruti (10”3 in 20”4), Bolgar Mi_ hael Bačoarov (10”3 in 21”3), Italijan Mazz (14”4), Jugoslovan Lorger (14”3), Čehoslovak Vesely (14’’6), Francoz Rey-nard (14”3), Rus Kuznecov (14”3) in drugi. Za tek na 400 m je od vidnejših prijavljen Čehoslovak Trousil (47”3), za 1500 m Poljak Levandovski (3’41”), na 800 m in na 1500 m Madšar Szekeres (1’50” in 3’43”6), Tudi v skokih bo zasedba zelo močna. V troskoku bodo nastopili Francoz Battista, I-talijan Gatti, Rus Rijakovski, v skoku s palico Grk Rouba-nis, Rus Petrenko, v skoku v višino Rus Bolkov in čehoslovak Matejka, v skoku v da. ljino Francoz Backhi, Italijan Bravl in Poljak Kavvano. V metih je zagotovljena udeležba izvrstnih atletov kot so Madžar Nagy v krogli, Rus Samosvetov, Madžar Zsivockv, Jugoslovan Bezjak in Poljak Čapli v kladivu, Italijan Lie-vore, Madžar Kulcsar, Romun Mižim in Rus Kuznecov v kop. ju, Grk Kunadis, Čehoslovak Petrovič in Rus Lijakov (poleg eventuelno Piatkovskega) v disku. V ženskem taboru pa bo konkurenca nič manjša. Poleg že omenjene svetovne rekorderke Balasove bosta nastopili Rusinja Jelisaje-va (80 m ovire in daljina) in Ozolina (kopje), Romunka Diti (kopje). I-talijanki Leone (100 m in 200 m) ter Paternoster (meti), Poljakinja Figver (disk) in mnoge druge. Drugo mesto pripada vseka, kor plavanju. Zagotovljena je udeležba evropskih rekorderjev Puccija (100 m prosto) in Dennerleina (200 m metulj- zesinka (6,45 v daljino), ki je _ tudi olimpijska prvakinja, Rusi ček), Cehoslovakov Kovača Vasilij Kuznecov (desetero- (100 m prosto) in Pazdireka boj), ki bo tekmoval v pete-I (metuljček), Madžara Karpa- Včeraj končno podpisona pogodba v Goeteborgu Dvoboj Johansson - Patterson polovici leta 1960 v prvi Kraj in datum dvoboja mora izbrati Johansson v 84 dneh GOETEBORG, 25. — Danes popoldne je bila v Goeteborgu podpisana pogodba za povratni dvoboj za svetovno prvenstvo težke kategorije med Jo-hanssonom in Pattersonom. Pogodbo, do katere podpisa je prišlo po dolgotrajnih pogajanjih, so podpisali svetovni prvak Johhansson in njegov menažer Edwin Ahlquist na eni strani ter Irving Kahn, direktor »Telepromter«, Jack Dempsey in Vincent Vellala kot zastopnika »Rosensohn Enterprises« na drugi strani. Po podpisu ni bilo dano nobeno pojasnilu in vse kar je bilo mogoče zvedeti je, da bo dvoboj v prvi polovici 1, 1960 in da ni še bil določen ne kraj in ne datum zanj. Takoj po podpisu je Johansson odpotoval z letalom v London. Največjo težavo za dosego sporazuma je predstavljalo dejstvo, da Johansson še ni prejel svojega deleža za prvi dvoboj s Pattersonom. Toda atletska komisija države New York je .neposredno pred sporazumom sporočila, da je pri- pravljena izplačati Johansso-nu 76 milijonov lir. Po podpisu in pred odhodom v London ni hotel dati Johansson nobene izjave, njegov menažer Ahlquist pa je dejal samo, da je pogodba za Johanssona u-godna. Predstavniki družbe »Rosensohn Entreprises« so sporočili, da bosta boksarja dobila vsak po 25 odst. inkasa, organizator pa 50 odst. Poleg tega bosta Johansson in Patterson prejela še vsak po 35 odst. za pravico televizijskega, radijskega in filmskega prenosa dvoboja, kar bo vrglo okrog 1 milijon dolarjev. V primeru Patterso-nove zmage, je Johanssonu zajamčen tretji dvoboj v roku 120 dni. Izbira kraja in datuma je prepuščena Johanssonu, za kar ima 84 dni časa. VESTI IZ RINGOV MADRID, 25. — Prokurator španskega prvaka peresne ka- tegorije Manola Garcie Jules Avernin je izjavil, da se bo Garcia novembra ali decembra boril z Lampertijem za evropski naslov. Dvoboj naj bi bil v Madridu ali pa v Casablanci. NEW ORLEANS, 25. — A-meriški boksar welter kategorije Ralph Dupas je premagal po točkah rojaka Mela Pankerja v 12 rundah. MEXICO CITY, 25. — Svetovni prvak petelinje kategorije Mehikanec Joe Beccera je to noč odpotoval s svojim pro. kuratorjem z letalom v Kalifornijo, kjer bo imel ekshibicijske nastope v Los Angelesu, Stockholmu in v Fresnu. Njegov prokurator Pancho Ro- salzs je pred odhodom izjavil, da nikoli ne bo dovolil, da bi povratni dvoboj s Halimijem bil v Parizu. V primeru, da bi ne mogel biti v Mehiki, pa da hi kot nevtralni sedež izbral Los Angeles. «»------ O RAGUSA, 25. — V okviru mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja v Ragusi je Bolgarija premagala Francijo z 58:28 (29:21). tija (100 m prosto), Francozov Kamouna in Treilleta (100 m prosto), Rusa Luzkovskega (100 m prosto), ki bo Pucciju verjetno najbolj nevaren, ter njegovega rojaka Kiseleva (metuljček). V sabljanju bodo nastopili skoraj vsi najboljši mladi mojstri od univerzitetnega prvaka v floretu Madžara Czvi-kovskega do Italijanov Pelle-grinija, Saccara in Pellegatte v sablji, .Madžarov Mendeleni-ja in Azerencsesa v sablji, Ro. muna Orbana v floretu, ki je nosilec srebrne kolajne iz Mel. bourna, in drugih. Na nižjem nivoju bodo tekmovanja v tenisu, kjer bodo nastopili od bolj znanih Španci Couder in Arilla, Italijan Drisaldi ter njegovi rojakinji Ramorino in Riedl. Isto velja tudi za odbojko, za katero je prijavljenih 13 moštev. Zelo zanimiva m negotova pa obetata biti turnirja v vaterpolu in v košarki. V vaterpolu se bo pomerilo 8 moštev v dveh skupinah. V A skupini bodo Madžarska, Italija, Nizozemska in Irska, v B skupini pa Jugoslavija, Nemčija, Španija in Romunija. Od evropskih velesil manjka samo SZ in bo prav zaradi tega to dejanska predolimpijska preizkušnja, ker sestavljajo skoraj vsa moštva pretežno državni reprezentanti. Prvi dve moštvi iz vsake skupine se bosta uvrstili v finalno skupino, ostala pa v tolažilno skupino. Za košarko se je prijavilo 16 moštev, med katerimi brazilsko, sovjetsko, madžarsko, češkoslovaško in italijansko. Med temi bo najbrž tudi glavni fa. vorit. Razen ameriških in dela južnoameriških atletov, ki so prav sedaj angažirani pri paname-riških igrah, bodo torej nastopili v Turinu vsi ostali najboljši atleti. Najbolj številni bodo seveda italijanski, ki jih bo 150 in za katere bo ta nastop bolj kot za katerekoli druge pomembna predolimpij. ska preizkušnja v kolikor so med njimi mnogi olimpijski kandidati, ki so svoje kvalitete že potrdili. , V Turin so že začela priha jati zastopstva iz raznih držav in v teh zadnjih dneh bo ritem prihodov še znatno večji. Vreme se je obrnilo na bolje in vse kaže, da je letošnjim študentskim igram res zajamčen edinstven tehnični in mo-ralnj uspeh. *»• Javni trening Triestine v KrmiM Samo 3 goli titularces I proti formaciji rezeg; Krili Mantovani in Magistrelli med nttjh KRMIN, 25. — Zaradi pomanjkanja primernega terena v Trstu (občinski stadion je še zaprt) je Triestina odigrala svojo prvo trening tekmo da-n_-s popoldne na igrišču v Kr-minu. Trener Trevisan je postavil proti verjetnim titular-cem formacijo rezerv. Odigrana sta bila dva normalna polčasa z manjšimi spremembami v obeh formacijah v drugem polčasu. Splošen vtis o novi enajsto-rici je, da še ni dosegla zadovoljive forme, da pa je možno od nje pričakovati več kot bi bilo na prvi pogled mogoče sklepati po imenih. Tudi ni rečeno, da bodo vsi, ki so bili vključeni v enajsterico titu-larcev, ostali titularci naprej oz. da bodo startali kot titularci. Tjevisanu je vsekakor potrebnih še nekaj resnejših pre. izkušenj, preden bo mogel sestaviti dokončno titularno e-najstorico, vendar pa je bilo jasno že po današnjem prvem treningu, da so nekatera mesta že fiksirana. To sta predvsem obe krili, na katerih sta bila'Mantovani in Magistratel-li več kot dobra in bosta skoraj gotovo predstavljala udar-silo napadalne petorice. Na igrišču je bil ke, ki pa še ni začel Zvedelo pa se Je vih virov, da njim in moštvom predujejo. «»------ TURNIR V SANB DIRKA OKOLI POLJSKE Jugoslovan Levačič se kar dobro drži VARŠAVA, 25. — V III. e-tapi mednarodne kolesarske dirke okoli Poljske je na pro. gi od Gdinje do Slupska (136 km) jugoslovanski vozač Levačič zasedel tretje mesto s časom 3.49:17. Prvi je bil Poljak Komunivvski (3,49:15). V tej etapi je odstopil Ljubljančan Hrovat. V IV. etapi na progi Slupsk —Koszalin (67 km) je zmagal Poljak Bugalski v času 1,44:14; Levačič je v tej etapi privozil trinajsti v času 1,45:35. Po IV. etapi vodi v generalnem plasmaju Poljak Podobas 15,26:37 pred Gazdo (Poljska) 15,32:02, Snyderon (Nizozemska) 15,34:18 in Levačičem 15,35:05. Ljubljančan Šebenik je 58. s časom 16,50:04. «»------- »RUOTA D’ORO» Sovjetski kolesarji že na poti v Italijo BERGAMO, 25. — Organizatorji kolesarske dirke «Ruo-ta d’oro» so prejeli telefonično obvestilo, da so sovjetski kolesarji danes zjutraj odpotovali iz Moskve v Pariz, od koder bodo jutri ob 14,30 nadaljevali pot v Italijo. V Milan bodo prispeli z letalom ob 18. uri. Kljub nezadostni pripravi je i. gral tudi Secchi na centru, medtem ko tega ni mogoče tr. diti za Taccolo in Vargliena I. Prvi je bil prepočasen, drugi pa preveč okoren. Morda bi oba spadala bolj ,v krilsko Vrsto. Krilska vrsta je na splošno zadovoljila, bila pa je boljša v sestavi Degrassi, Mercuza, Radiče kot pa Puia,, Merkuza, Radiče. Večji problem bo ž ožjo obrambo. Brach še zdale-ka ni dosegel lanske forme, Frigeri pa je vsekakor še prezelen za titularca. Boljši bo verjetno Dudine, ki je igral pri rezervah. Bandini v vratih ni imel težkega dela, a je bil kljub temu včasih nezanesljivi Isto velja za Rumicha in Di-mina. Prvi polčas se je zaključil brez gola, tr drugem pa so bili titularci uspešni trikrat, in sicer enkrat po Taccoli in dvakrat po Magistratelliju. Formaciji: Titularci: Baldini, Brach, Frigeri; Pula (Degrassi), Mer. kuza, Radiče; Mantovani, Tac. cola, Secchi, Varglien, Magi. strelii. Rezerve: Dimin (Rumich); Dudine, Rocco; Pellegrini, Varglien II (Cordioli), Degrassi (Puia): Del Negro (Forti), Scala II, Demenia. Fortunato, Attilli. Hajduk navil —•------- - hlftPi *tk m zmagal v Z.llM J m SANREMO, 25. 'Tjjt gem turnusu me' J mladinskega _ ipftS - rmaainsKega \oW-a v turnirja v SanremuJ p N premagal enajstonc” / Bolzano s 3:2 pa je igrala neod J Bolzano s 3:2