KMETSKI LIST Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 1. Telefon hiter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnic) št. 14.194. Vasi /e Ireba sloge 1 Kakor morda nikoli, čuti narod v dneh stiske potrebo po slogi. V dneh, ko živi vsa Evropa kakor na ognjeniku, ki hoče vsak čas izbruhniti, ni časa za dlakocepske malenkosti. Samo v strnjenih vrstah in enotni volji je upanje na uspeh. Svet okrog nas je to zahtevo življenjske resničnosti in nujnosti že zdavnaj spoznal. Tako vidimo, da se mora v Italiji, Nemčiji in Rusiji vse ukloniti enotni volji in da ni nikjer prostora za cepljenje sil. Tudi druge države streme za istim ciljem. Pot je sicer različna. Narekujejo jo povsod tradicionalne narodove posebnosti, socialni sestav, zemljepisni in vojaško-obramb-ni položaj ter podobno, namen pa je povsod isti: Z enotno usmeritvijo narodove volje doseči najvišjo življenjsko sposobnost, tvornost in odporno borbenost. če je to treba narodom, ki so že po svojem številu tako močni, da se jim ni treba bati pogina, je to toliko bolj potrebno nam, ki smo kakor kaplja v viharnem morju. Enotnost — v kmetu Nastane vprašanje: Kje je mogoče pri nas najti in doseči tisto enotnost, ki nam je tako nujno potrebna? Odgovor nam daje zgodovina, nam ga daje sedanjost in tudi socialni in gospodarski sestav sodobne družbe. Pri nas je enotnost narodove volje dosegljiva in izvedljiva samo v kmetu. Vse svetle točke naše zgodovine se sučejo okrog — kmeta. Kmetski upori, turški boji — da omenimo samo dve najbolj znani poglavji — sta imeli kmeta za središče in vas za izhodišče! Kaj bi bila ostala majniška deklaracija brez — kmetskih množic? Kaj nazadnje pomenijo danes vse tiste vejice našega javnega življenja, ki ne koreninijo v slovenski vasi? Kakor vodeni poganjki so, ki odjemljejo deblu dragocen življenjski sok, a ne morejo nikoli obroditi sadov! Čas in narod jih bosta odstranila. Jz lastne meči Moti se seveda, kdor misli enotnost narodove volje pri nas doseči od zgoraj navzdol. Treba jo je ustvariti v narodu samem. Samo tisti, komur je to ideal, je na pravi poti. Pomisliti je treba, da smo Slovenci v času večstoletne odvisnosti zasovražili vse, kar bi nam kdo hotel zviška ukazovati in vsiliti. V oblasti smo bili dolga stoletja vajeni gledati le našemu narodu sovražne tujce. Zato še danes, čeprav so razmere drugačne, naš človek ne vidi rad tega, kar mu prihaja od zgoraj. Tudi je zmotno misliti, da bi bilo mogoče tuje zasnutke mirno prenesti na naša tla in jih tu uresničiti. Nikdar se to pri nas še ni obneslo in se tudi nikoli ne bo. Samo to, kar korenini v narodovi duši, bo narod sprejel, vse drugo je pena, ki nima nobene veljave in ne more imeti nikakih trajnih uspehov. Vrniti se k studencu, ki ga nam pomeni slovenska vas, to je klic in zahteva današnjih dni. Prisluhniti tokovom življenja, ki prepletajo naše kmetske domove, to je naloga vseh, ki hočejo sebi in narodu dobro. Vrniti se k narodu kot njegov sestavni del, to je naloga vseh tistih ljudi, ki čutijo v sebi poklic in sposobnost za javno delo. Vas je enotna Slovenska vas je v tem klicu, v tej svoji temeljni zahtevi popolnoma složna in enotna. Zato si pred narodom in zgodovino nalagajo težko in usodno odgovornost vsi tisti, ki skušajo to enotnost rušiti. Naj so tu osebni, strankarsko-politični, svetovno-nazorski ali versko-politični razlogi, nobeden ni in ne more biti tako važen kakor je važno življenjsko vprašanje našega naroda! Biti ali — ne biti! Sloga, enotnost kmetskega življa pod enotnim vodstvom, ki si ga izbere narod sam, pomeni za nas življenje, nesloga, razcepljenost kmetskih vrst pod diktatom ljudi, ki se sami postavljajo za vodnike, pomeni životar-jenje, hiranje in neizprosno smrt. Slovenska vas, ki je preživela kmetske upore in turške boje, val reformacije in uni- čevanje v trenju za časa protireformacijskega »čiščenja«; slovenska vas, ki je zmagovito srkala pomladni dih narodne svobode v letu 1848., ta vas, ki ni obnemogla v strašnih notranjih borbah do svetovne vojne, ki ni omagala v trpljenju in grozotah štiriletne vojne, bo tudi danes zmagovita. Slovenska vas se razločno zaveda, da danes ne gre za evharistične križe ali proti njim, ne gre za cirilico ali proti njej, ne gre za besedne spretnosti v ustavi, ampak gre za to, ali bo ohranila oziroma prevzela oblast vas, kmet, podeželje z vsem, kar je ostalo podeželju zvestega in hoče živeti in delati s kmet-: skim človekom in za njega — ali pa bo oblast v rokah peščice ljudi, ki so se duhovno in gmotno udinjali tujim vzorom in tujemu svetu ter predstavljajo vzlic zvenečim nazivom samo — tujo peto na naših tilnikih in na naših tleh. Prepričani smo, da bo naš narod, ki je narod brezimnih kmetskih mučenikov, v odločilnem trenutku našel pravo pot. življenje na naši vasi, zavest, ki z žgočo silo vstaja zlasti v mladem kmetskem rodu, nam celo potrjuje, da je narod svojo pot že našel in jo spoznal. Kdor noče iti po tej poti naprej, mora nazadovati in propasti. Narod ne bo kriv, če se bo komu to zgodilo. Narod ima pravico do; življenja. Samo tisti, kdor mu to pravico priznava in pomaga uveljavljati, sme živeti z njim! Po volitvah v Kmetijsko zbovnico V nedeljo, dne 27. junija so se vršile v dravski banovini volitve v Kmetijsko zbornico. »Slovenec« je 28. junija poročal o rezultatu volitev, zraven je pa še dostavil, da so izvoljeni odborniki, odnosno svetniki razen enega vsi pristaši JRZ. To nas sicer nič ne briga, ker je to že z zakonom povedano, da Kmetijska zbornica. ni kakšna politična organizacija in tudi ne bi smela biti. Kot kmet priznam, da zakon o kmetijskih zbornicah ni prav nič idealen in da ne bo za vzgled drugim državam, ali zopet pričakujemo kmetje od njega prav veliko. Izvoljeni odborniki bodo imeli sedaj priliko dokazati, da so v prvi vrsti dobri javni gospodarji in ne samo dobri strankanji. Kakor sem že povdaril, kmetje pričakujemo od svoje kmetijske zbornice velikega zboljšanja za kmetski stan. Če bodo izvoljeni odborniki kos svoji nalogi, se nekaj mora doseči. V prvi vrsti se nani zdi, da mora naša Kmetijska zbornica iskati zveze z ostalimi kmetijskimi zbornicami in vzpostaviti stanovsko skup- nost s srbskim in hrvatskim kmetom. Brez ozira na strankarsko pripadnost pa mora vzpostaviti stanovsko skupnost slovenskega kmeta. < Le poglejmo naše kmetijsko zadružništvo, kako je razbito in zanemarjeno. Toda ne toliko po krivdi kmetov samih, kolikor po krivdi tistih, ki so kmeta razdruzevali. Potrebno je, da) Kmetijska zbornica takoj določi novo smer, ki naj pelje kmeta k skupnosti in vzajemnemu delu. Nič boljše ni z našim kmetijskostrokovnim časopisjem, ki je vse križem razcepljeno. Do sedaj se ni prav nič vpoštevalo, da smo Slovenci! prav majhen narod ter da nam je potrebna zato še večja skupnost. Tudi to ije potrebno, da so združi v trdno celoto, od katere naj ima koristi ves slovenski kmetski stan. Naravnost velike so dolžnosti izvoljenega odbora. Nešteto je vprašanj, ki jih je treba rešiti. Veliko novih smernic je treba napraviti, po katerih naj se razvija kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji. Knezcškcf dr. Union HonavenluvaL Jeglič — uvnvl ibodo izvoljeni odborniki storili v polni meri svojo dolžnost. Kmetje pa jim bomo hvaležni. Kar se tiče nas kmetov, ki smo organizirani pri »Zvezi slovenskih kmetove, smo pripravljeni pomagati z nasveti in moralno in materialno, samo da se resi slovensko kmetsko gospodarstvo, ki stoji na robu propada. Zato upamo, da naših nasvetov ne boste preprosto odklonili, ker prihajajo iz odkritosrčnega kmetskega mišljenja in brez hinavščine. Tem vprašanjem bomo v našem »Kmetskem listu« posvetili največjo pozornost, Tomaž. Občnizbor Kmetijske družbe f.z.zo.z. v Ljubljani Preteklo nedeljo se je vršil redni občni zbor zadruge Kmetijske družbe v njenih prostorih na Novem trgu, Ljubljana. Občni zbor je potekel v polnem miru in ob velikem zanimanju delegatov za vsa gospodarska vprašanja, ki zadevajo zadrugo kakor tudi našega kmeta. Vodil ga ije predsednik zadruge g. Oton Detela. Na njegov predlog so se poslali pozdravni brzojavi Nj. Veličanstvu kralju Petru II., Visokemu Namestništvu in g. ministru za kmetijstvo. Občni zbor se je pridružil tudi. proslavi mednarodnega zadružnega dne in sprejel tozadevno resolucijo. Počastil se je tudi spomin ina pokojnega knezoškofa dr. Jegliča s trikratnim vzklikom »Slava«. Po uvodnem govoru g. predsednika so bila prečitana poslovna in bilančna poročila glavnega odbora in nadzorstva, na kar so bili odobreni zaključni računi za poslovno leto 1936 in je bila izglasovana razrešnica glavnemu in nadzornemu odboru. Občni zbor je odobril tudi sklep glavnega odbora, s katerim se je delegiralo v kmetijsko zbornico g. Otona Detela kot zborničnega svetnika in g. Hlade Jožefa kot njegovega namestnika. Delegata iz. ptujskega in ljutomerskega okraja sta predlagala ustanovitev skladišča v Ptuju in Murski Soboti, katerim željam se bo po možnosti ugodilo. Podružnica Jarenina je poslala resolucijo, v kateri protestira proti uvozu dalmatinskega vina in proti ceni temu, da se sadje iz drugih banovin izvaža kot štajersko sadje v inozemstvo. Sprožen je bil tudi predlog, da naj vlada izposluje po zgledu v drugih državah pri lastnikih bakrenih rudnikov prepustitev bakra za izdelavo galice po režijski ceni. Kmetijska družba naj stopi v to svrbo v stik z 'drugimi zadružnimi organizacijami, ki naj složno pokrenejo to velevažno vprašanje za vse vinogradnike. Iz kreditov, ki jrh ima kmetijsko ministrstvo na razpolago za zgradbo silosov za pšenico, naj kmet. družba zahteva potrebne vsote za zgraditev takega silosa v Prekmurju za ondotne žitorodne kraje. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti in občni zbor se ije zaključil po dve in pol urnem stvarnem razpravljanju. 9remire za izvoz živine Da se čimbolj podpira izvoz svežih jabolk T Nemčijo razpisuje Privilegirana izvozna družba (Prizad) izvozno premijo 25 din za 100 kg. Priv. izvozna družba bo plačevala te premije na podlagi verificiranih carinskih potrdil, za katera bo odstopila izvoznikom potrebne tiskovine, ki jih mora dobiti potrjene najkasneje v petih mesecih od dneva uvoznega carinjenja. Dotične premije bo potem Prizad v prihodnjem mesecu obračunal. Priv. izvozna družba more s posebnim pismom podeljeno ugodnost odpovedati, ne da bi ji bilo treba pri tem navesti razloge. Kmetje izvozniki sadja potrudite se. V petek 2. julija v samostanu Stična na Dolenjskem ob 5.10 zjutraj umrl knezoškof v pokoju dr. Anton Bonaventura Jeglič. Zadela ga je srčna kap. Pokojnik je bil kmetski sin in se je rodil 29. maja 1850 v Begunjah na Gorenjskem. V Ljubljani je dovršil gimnazijo in bogoslovje, nato pa je kot mlad duhovnik študiral na Dunaju in drugod ter v Rimu napravil doktorat iz bogoslovja. V Ljubljani je bil imenovan za podravnatelja semenišča, a leta 1882. je postal kanonik v Sa- rajevu, 1. 1898. pa je zasedel knezoškofijsko stolico v Ljubljani, kjer je ostal do svoje upokojitve 1. 1930. S prihodom dr. Jegliča v Ljubljano se je Slovencem izpolnila odločna želja po narodnem škofu. Delo pokojnega nadškofa je bilo veliko in pomembno. Kot zdrav gorenjski sin je bil vse svoje življenje odločen in borben, narodno zaveden in versko plamteče goreč, pravi predstavnik vojskujoče se cerkve. Pokojnikovo delovanje obsega najpomembnejši čas nove slovenske zgodovine. V nasprotju z mnogimi svojimi predniki je bil škof Jeglič mož narodnega duh« in pospeše-* vatelj najširše ljudske prosvete. Lep dokaz tega je zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer smo Slovenci dobili prvo slovensko gimnazijo v času, ko je bila Avstrija pri nas še vsemogočna. Tudi škofijski list je začel z njegovim prihodom objavljati slovenske odloke. Slovstveno je pričel delovati že na gimnaziji. Nadaljeval je to. delo v bogoslovju in pozneje v vsem življenju. Prva njegova dela so bila kratke povesti iz kmetskega življenja, pozneje pa se je zlasti posvetil verskemu in versko-nravnemu pouku v svojih spisih. Odločilno je posegel v politično življenje zlasti v deklaracijskih dneh, ko se ije odločno postavil na stran pokojnega dr. Kreka. S to svojo kretnjo je dal deklaracijskemu gibanju vsenarodni pečat. Ko je odhajal iz Sarajeva v Ljubljano, je bila njegova želja, strniti in povezati ves slovenski narod v enoto. Sam je izjavil, da se mora bratomorno trenje z njegovim prihodom v Ljubljano nehati. Zal mu nebo, ki je marsikatero njegovo delo venčalo z lepim uspehom, ni naklonilo dosege tega ideala. Naše politične razmere so ga potegnile v svoj vrtinec in zakulisno delo je bilo prehudo za to odkrito gorenjsko naturo. Kar je on mislil, je mislil pošteno — in če ni mogel postati slovenski Strossmayer, je iskati vzroka v njegovi okolici. Njegovo osebno hotenje pa je bilo brez dvoma vedno plemenito, kar so mu vedno radi priznavali tudi ljudje drugega političnega gledanja. Za veliko delo in številne zasluge je bil pokojnik deležen tudi mnogih visokih cerkvenih in svetnih odlikovanj. Med drugim je bil odlikovan je redom sv. Save I. razreda, z redom Ka-radjordjeve zvezde IV. razreda in z redom Belega orla II. razreda. Globoke brazde, ki jih je veliki pokojnik oral na naših njivah, so tako pomembne, da se bomo vedno s spoštovanjem spominjali njegovih zaslug in zaradi svetlih strani radi odpustili vsako senco. Čast spominu pokojnega škofa in blag mu bodi pokoj sredi slovenske zemlje! * Zemske ostanke pokojnega nadškofa so po smrti položili na mrtvaški oder v stiškem samostanu, po opravljenih obredih pa so krsto s truplom prepeljali v Ljubljano. Položili so spet truplo na mrtvaški oder v knezoškofijski palači v drugem nadstropju, kjer je prej cela desetletja sprejemal. Pokojniku so se ves čas prihajali poklanjat ljudje iz Ljubljane in vse Slovenije. Ljubljana se je odela v črne zastave. V ponedeljek ob 9. uri so se pričele pogrebne svečanosti s slovesno črno mašo v stolnici. Vsi zvonovi so oznanjali, da odhaja v večnost škof, ki je toliko let vršil tu svojo višjepastirsko službo. Pogrebni sprevod se je pomikal izpred stolnice po ljubljanskih ulicah z vsem dostojanstvom in pietetno svečanostjo. Ob obeh straneh ulic, kjer je šel sprevod, je stalo občinstvo V gostem špalirju. 11. vseslovenski mla~ dinoslovni kongres bo v Ljubljani v dneh 26., 27. in 28. avgasta. Predavali bodo mladinoslovci iz Jugoslavije, Čehoslovaške, Poljske in Bolgarije. V okviru kongresa bodo naslednje razstave: 1. Reformnošolska iz Zlina, 2. Mladinsko higienična iz Čehoslovaške, 3. Domoznanska iz Čehoslovaške, 4. Povojna slovanska mladinska knjiga — priredi Mladinska Matica JUU v Ljubljani, 5. Pedagoška izdanja Slovenske šolske matice, 6. Mladinska zaščita — priredi Unija za zaščito dece v Ljubljani. Prijavnina za udeležence din 20'—. Udeleženci bodo imeli na podlagi izkaznice, ki jo prejmejo po vplačilu prijavnine, pravico do vstopa na vsa predavanja in razstave. Prijave sprejema: Pripravljalni odbor v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6 — Jugoslavija. Kontrola sadja za izvoz Ministrstvo za kmetijstvo pripravlja pravilnik o kontroli sadja in sadnega izvoza. Vsak izvoznik bo moral biti vpisan v strokovni odbor za sadje pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Na paketih, ki se bodo pošiljali v tur jino, bo morala biti označena kvaliteta sadja ia tudi znamka firme. Uvedla se bo tudi standardizacija blaga. Pravilnik predvideva tudi kazni za vse izvoznike, katerih blago ne bi ustrezalo izvoznim predpisom. Doma in drugod SVarodfna skupščina Pretekli teden se je sestala narodna skupščina k letnemu zasedanju. Prvi dan je bil na dnevnem redu predlog administrativnega odbora o stalnih mesečnih podporah revnim prosilcem, ki so se obrnili na narodno skupščino za pomoč. Narodna skupščina je z večino glasov predlog sprejela in dovolila stalne mesečne podpore kakim 600 prosilcem v znesku od 200 do 3000 dinarjev. Med prosilci je tudi nekaj Slovencev, a malo. .V četrtek je bil Jnler relacijski dan V razpravi so bile tri interpelacije, na katere so ministri odgovorili. Narodni poslanec Nikola Preka je vložil interpelacijo na finančnega ministra zaradi postopanja monopolske uprave, ki je 600 kmetom v Hercegovini prepovedala letos saditi tobak in jim s tem odvzela košček trdo prisluženega črnega kruha. Drugo interpelacijo je vložil nar. poslanec inž. Manfred Paštrovič glede socialnega zavarovanja pomorskih delavcev na ministra za socialno politiko. Tretja interpelacija je bila vložena na ministra pravde zaradi odloga nastopa zaporne kazni advokatu dr. Ludajiču, ki je bil obsojen zaradi poneverbe blizu 1,500.000 dinarjev. V petek je bil na dnevnem redu predlog zakona o prekrških. V načelni debati je govoril med drugim tudi poslanec Milan Mravlje. Debata o tem zakonskem predlogu se je ta teden nadaljevala. Od slovenskih opozicijskih poslancev so govorili še Rudolf Pleskovič in Albin Koman. Kenkordat Preteklo soboto je vložil nar. posl. Cvetič na predsednika skupščine kratko vprašanje, zakaj se odbor za proučavanje konkordata še do-sedaj ni sestal. : Predsednik g. Stevan Čirič je odgovoril, da bo odbor že prihodnji teden sklican in da bo pred njim podal svoje poročilo predsednik vlade in zunanji minister g. dr. Milan Stojadimovič. Na podlagi te izjave moramo pričakovati, da bo narodna skupščina v najkrajšem času razpravljala o konlcordatu med Jugoslavijo in Vatikanom. Veleposlanik Evrope« pravijo belgijskemu ministrskemu predsedniku Paulu van Zee-landu, ki je pred kratkim obiskal ameriškega predsednika Roosevelta in se z njim razgo-varjal o ureditvi in ozdravljenju gospodarskih odnošajev med evropskimi državami. zlasti za ravnovesje, oziroma premoč v Sredozemskem morju. Tu pa se tareta Italija in Anglija. Z ukinitvijo pomorske kontrole in s priznanjem generala Franca bi se Anglija v resnici uklonila pred Italijo. Da Anglija tega ne bo storila in da tudi ne sme in ne more storiti, ije popolnoma jasno. Zato je tudi razumljivo, da na-fmerava Anglija na nemško-italijanski pritisk odgovoriti po svoje, a toliko bolj učinkovito: Predlagati, oziroma ukiniti hoče v tem primeru kontrolo na kopnem, to se pravi, da bi postala francoska meja proti Španiji spet odprta za ves promet in seveda tudi uvoz svojnega materiala in čet, ki bi od koderkoli preko Francije hotele priti na pomoč zakoniti španski vladi. To bi seveda za Nemčijo in Italijo pomenilo trd oreh in udarec, ki bi ga obe zaveznici le težko premagali in odvrnili. Položaj je vsekakor zelo zamotan, izredno jnapet in precej nevaren. Nihče ne želi, da bi v sod smodnika padla plamenica in le upaijmo, da se Angliji in Franciji posreči, odvrniti nevarnost, ki grozi Evropi. Mir Na velikem zborovanju angleške konservativne stranke je angleški ministrski predsednik Chamberlain izjavil, da je Anglija trdno odločena braniti mir za vsako ceno in ne bo dopustila, da bi kdorkoli zanetil nov svetovni požar. Položaj je resen in je danes predvsem odvisno od modrosti odgovornih državnikov, da najdejo sredstva, s katerimi bo mogoče zavrniti vsako nasilje in razbliniti medsebojna sumničenja ter urediti stvar tako, da bodo živeli narodi v miru in dobrem sosedstvu ter mogli posvetiti vse svoje sile kulturnemu in gospodarskemu napredku in blagostanju. Čeravno nihče ne želi vojne, jo lahko izzove najmanjša iskra. Zato je potrebno, da je Anglija pripravljena tudi na to. Tudi Amerika proti Francu V londonskem odboru je zastopanih 27 držav. Od teh so samo Nemčija, Italija in Portugalska proti nevmešavanju, 20 držav, med njimi tudi mala Antanta, skandinavske države, baltske države, Rusija, Nizozemska in Belgija pa so na angleško-francoski strani. Značilno je tudi dejstvo, da so zastopniki ameriških republik Čile, Peru in Argentine pred kratkim na skupnem sestanku razpravljali o priznanju generala Franca in podali potem poročila svojim vladam. Ker so Zedinjene države in Brazilija proti priznanju Francove vlade, je verjetno, da tudi ti niso zavzeli drugačnega stališča. V Rusiji je na dnevnem redu nova vohunska ofera. V Leningradu je bilo aretiranih 140 vohunov. Vohunili so za Estonsko in Poljsko. Med aretiranci se nahaja tudi neki višji ruski častnik, ki je pomagal iztihotapiti iz Rusije na Poljsko več važnih vojaških dokumentov. Spor na Daljnem vzhodu Med Rusijo in Japonsko je zaradi otokov na Amurju nastal spor. Bati se je bilo, da se zadeva sprevrže v pravi spopad. Ruske in Japonske obmejne pomorske sile so se tam spopadle in Rusija je nato poslala tja večje število svojih bojnih ladij. Sedaj je spor vsaj toliko poravnan, da se bo vsa zadeva obravnavala diplomatskim potom. Pogajanja bodo sicer še dolgo trajala, vendar je upati, da bodo uspešna. Sovjetske topničarke so že zapustile otoka Senufo in Bolsoj na Amurju. O domovina ... V Dobrli vasi na Koroškem, sredi slovenskega ozemlja, so otvorili prvi »nemški dom« na Koroškem. Slovesno otvarjanje so prenašale vse avstrijske radijske oddajne postaje. Svečanosti so se pričele v soboto in so trajale še ves dan v nedeljo. Vsa prireditev je bila organizirana izrazito Belgijski bojevniki so obiskali Jugoslavijo. Prinesli so na grob blagopokojnega kralja Aleksandra žaro prsti s svojih bojišč. Na sliki jih vidimo pri sprejemu na beograjskem kolodvoru. protislovensko. Med govorniki so bili tudi visoki zastopniki oblasti. Ta dom, »Haus der Heimat« so ga krstili, naj bi postal središče nemških napadalnih podvigov na kulturno življenje koroških Slovencev. In mi? Pri nas smo tako ognjeviti, da skušamo z borbenimi razpravami v časopisju raz* širiti območje »kočevske dežele«. Potem pa še pravimo, da smo narodni! Pričakujemo, da se bodo ob tem izzivanju zganili naši odločilni krogi in na klofuto odgovorili — kakor se spodobi. Atentat na Portugalskem V Lizboni so trije neznanci poskusili izvršiti atentat na ministrskega predsednika Sa-lazara. Atentat se je ponesrečil, napadalci pa so kljub temu odnesli pete. Pobegnili so z avtom in jih doslej niso izsledili. Pred 70 leti je 1. julija v Cerknem na Goriškem zagledal luč sveta Peter Jereb, ki ga je usoda obdarila s posebno nadarjenostjo za glasbo. Pod kmetsko streho mu je tekla zibel, starši pa so mu kmalu pomrli, nakar ga je vzel k sebi njegov stric v Tunjice pri Kamniku. Leta 1887. je jubilant z odličnim uspehom dovršil ljubljansko orglarsko šolo, potem pa je prišel v Litijo, kjer še danes živi in dela kot občinski tajnik, organist, pevovodja in skladatelj. Zložil je obilo skladb, med katerimi je najbolj znana in priljubljena »Pelin-roža«. Kar jih je še neobjavljenih, jih namerava izdati zdaj za 701etnico Hubadova pevska župa. Naši zbori bodo prepevali negove pesmi. Marljivemu sinu slovenske kmetske zemlje želimo še mnogo zdravih, vedrih in plodnih let! tEaslužek na lahko Uprava državnih monopolov je izdelala na podlagi uredbe o nagradah za zatiranje tihotapstva v sporazumu s finančnim ministrstvom seznam nagrad, ki se izplačujejo ovaditeljem za prijavljeno tihotapsko blago. Izplačevale se bodo te nagrade: ovaditeljem in osebam, ki tihotapce primejo: za kilogram tobaka v listu 12 din, za kg križanega tobaka 15 din, za eno cigaro 30 par, za 1 cigareto 15 par, za pripravo za rezanje tobaka 30 din, za 1 knjižico cigaremtnega papirja 25 par, za sto tulcev 2 din, za 1 kg cigaretnega papirja v listih 50 din, za škatlico vžigalic 20 par, za vžigalnik iz navadne kovine 10 din, za vžigalnik iz srebra ali posrebren 20 din, za zlat ali pozlačen 30 din, za kremenov kamenček za vžigalnik 50 par in za kilogram petroleja 2 din. Kmetje, ki živite na mejah, tu se vam nudi lepa prilika za zaslužek na lahko. Senatorji so klečali V Varšavi so v nedeljo kronali novega ciganskega kralja, ki se piše Janus Kujek. Te nenavadne slovesnosti se je udeležilo nad 10.000 gledalcev. Na glavo so posadili novemu kralju pozlačeno krono, oznanili pa so kronanje z 21 topovskim strelom. Gospodje ciganski senatorji so dali vsem senatorjem po svetu lep vzgled. Ko so prikorakali mimo kralja, so mu kleče izročali darove. Ciganske množice niso smele v mesto, ker jim oblasti niso dovolile prihoda. Taborile so zato pred mestom in — kakor marsikje množice — potrpežljivo čakale svojih senatorjev. Micka je napravila madež na prtu ..Tako naravno to ol — modeli od tiove bi morafi popolnoma (zginiti I" Vzeti moramo le dobro SCHICHTOVO fUlcrcfinci M€E va&i Sirnime mlade sile I Okrog nas divjajo viharji, proti nam se zbirajo vse sile, ki so sovražne kmetski misli. Govori proti nam, hujskanja, beganja in očitanja pa nas nikakor ne oplašijo, ampak vzbujajo v nas toliko več odpora. Kaj je v naših idejah napačnega? Ali delamo proti veri? Ali delamo proti narodu? Ali sejemo razdor in sovraštvo? Tovariši, naše delo je javno! Ne bojimo se sonca in svetlobe, ne bojimo se luči. Pred zrcalom vse javnosti nastopamo, govorimo in delamo, zato nas ni treba biti niti sram niti strah. Vsi oni, ki govore proti nam, govore proti zemlji, ki nas hrani, govore proti.delu, ki je naš ponos in naša največja moč. Odkod je kruh? Odkod je obrambna sila domovine? Odkod je ves naš gospodarski napredek in razmah? Ne dajejo nam tega visoki naslovi, ne dajejo položaji! Vse, kar imamo, nam daje naša zemlja kot nagrado za kmetsko delo. Temu delu priboriti veljavo, temu delu izvojevati odločilen vpliv, to je naš namen, to je naša neizprosna zahteva. Moli in delaj! se glasi star pregovor, mi pa ga hočemo dopolniti v toliko, da pravimo: Kdor ne dela, naj tudi ne je! Doslej so bili naši kmetski domovi hiše ponižanja in omalovaževanja. Poznali so nas samo kot robote, kot molzne živali. Iz naših žuljev so živeli v izobilju, zida in žamet sta odevala nje, ki jim je bila sama beseda »kmet« odurna in osovražena. Samo takrat so nas poznali, ko so potrebovali naših rok, da bi jih na mehko posadile. Samo takrat so nas klicali, ko naj bi mi s svojimi glasovi potrdili njih početje. Temu hočemo napraviti konec! Hočemo, da bodi kmetski človek, ki je steber naroda, države in tudi ccrkve, svoboden in odločilen. Odločno hočemo zatreti kimovstvo med nami. Kmet, slovenska vas, naš delovni človek bodi na svoji zemlji svoj gospod. Za to se borimo, za to delamo in za to bomo svojo borbo tudi nadaljevali do končne zmage. Z odkritim čelom in jasnim pogledom gremo v boj, zato se nam ni treba ničesar bati. Naš val. ki zajema slovenske vasi, je vas življenja in prerojenja, zato pa pogumno strnimo svoje vrste in plačilo zmage nam ne izostane! Ljubečim V nedeljo, dne 18. julija t. 1. priredi tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet tekmo za izdelavo ročne opeke. Ta nedelja je namenjena prazniku naših opekarjev, katerega proslavljajo vsako leto, letos pa bo ta praznik še povzdignjen s to zanimivo tekmo. Pričetek prireditve je ob 3. uri popoldne, nato pa se bo vršila kmetska veselica pri tov. Mici Naglič v Ljubečni. Zato prireditev vlada v vsej okolici veliko zanimanje. Orla vas Društvo kmetskih fantov in deklet v Orli vasi priredi v nedeljo, dne 18. julija 1937 tekmo žanjic. Spored: Ob pol 2 uri pop. zbirališče žanjic, mlatičev, konjenikov, kolesarjev in drugih skupin pri Petku v Št. Rupertu; ob 2 uri odhod povorke z godbo na čelu skozi Št. Rupert na tekmoval išče tov. Cizeja v Trnavo; po prihodu povorke mladinsko kulturno zborovanje, na katerem govorijo zastopniki Zveze in Pododbora, nato pričetek tekme, pri kateri tekmujejo dekleta s srpi in fantje s kosami za ugotovitev uspešnejšega dela. Po tekmi ocenjevanje in odhod povorke na veselični prostor k Gasilskemu domu v Trnavi, kjer se bo vršila domača zabava. Sodeluje godba na pihala. Vstopnice nil Pridite vsil Vaška sloga — naj živil Tako je prav! Na seji 29. junija je odbor vojniškega okrožja Društva kmetskih fantov in deklet sklenil korporativno udeležbo na prireditvi v zvezi z ustanovnim občnim zborom »Vzajemnosti« v Škofji vasi. S tem hoče kmetska mladina dokazati svojo solidarnost z delavstvom. Sklep organizirane kmetske mladine toplo pozdravljamo. V slogi je naša skupna rast! Moravče Naše delavno Društvo kmetskih fantov in deklet pripravlja zopet kmetski praznik v lepi moravski dolini. V nedeljo i8. t. m. bodo namreč naša dekleta izvedla tekmo žanjic. Po tekmi se porazvedrimo na veselici, ki jo priredimo na Kavkovem vrtu. Žanjica že v ranem jutru pričakuje na njivi sončnega pozdrava izza Sv. Valentina ter ves dan in še v pozni večer vztraja v svojem truda-polnem delu Toliko veselejša bo za naša dekleta tekma. Ni namen prireditve, da bi se dekleta potila pri težkem delu, ampak hočemo vsi s tem v prvi vrsti le počastiti kmetsko delo in se na-vžiti v skupnosti odločne kmetske zavesti. Vsa sosednja društva in vse prijatelje slovenskega kmetskega ljudstva vabimo, da pridejo v nedeljo 18. t. m. v našo sredo. Zbirališče je na Kavkovem vrlu ob pol 3, nakar krenemo skupno na tekmovalni prostor. Pokažimo dekletom, da srna jim vredni tovariši! Na veselo svidenje! Zagradec Dne 20. junija t. 1. je bil napaden na cesti Zavodnik J^nez, ki se je vračal ob 10 uri zvečer iz Zagradca domov v Marinčavas. Imenovani je miren, pošten fant in predsednik Društva kmetskih fantov in deklet, Zagradec. Dobil je tri smrtno nevarne vbodljaje z nožem; enega v levo roko dva pa za tilnik. Le takojšnja zdravniška pomoč mu je rešila življenje. Podivjanega napadalca so takoj zasledili in pričakujemo, da ga bo sodišče za njegova junaška dejanja primerno nagradilo. To so najznačilnejši znaki »pomirjenja« in pa posledice znane vzgoje! ft e cz? cy a raz z a cz j«z ^rizflfla Glavna zadružna zveza je na seji širšega odbora razpravljala tudi o poslovanju Prizada. Zvezino predsedstvo je nato izdalo tole objavo: Glavna zadružna zveza ugotavlja, da je bil lanski način odkupa pšenice, oljnatega semenja in surovih sliv po Privilegirani delniški družbi za izvoz kmetijskih proizvodov (Prizadu) neugoden za malega proizvajalca zadružnika, in da ije večji del malih proizvajalcev, zapeljan s pogrešnimi informacijami, prodal svoje proizvode za neugodno ceno. Prav tako Glavna zadružna zveza ugotavlja, da je imelo od ugodnih cen po večini korist malo število informiranih posrednikov. Smatrajoč, da mora služiti državna intervencija zo povišanje izključno proizvajalcu, je Glavna zadružna zveza mnenja, da se mora izvesti popolna reorganizacija Prizada, tako v pogledu sestave upravnega odbora in uradništva, kakor tudi njegovih delovnih metod. Le s popolno javnostjo poslovanja in najožjim sodelovanjem z zadružništvom bo Prizad lahko v celoti izvršil svojo nalogo za zboljšanje cen v korist proizvajalcev. Matic 1/eUfnaŽM Ali mi morete odgovoriti na stavljena vprašanja? Razume se, če Vam šifci ne bodo odpovedali. Torej: Kaj ste po poklicu (mešetar, šošter al žnider)? Kdaj ste se rodili (radi pokoja, ki ga že uživate)? Kaj ste napravili za blagor našega ljudstva (mislim, da goljufali niste)? Kako se glasi šesta božja zapovedi (v poŠte v pridejo oženjene in ledik)? Ali Vam je poznan trgovski zakon (mislim zato, ker zadruge ne spadajo pod trgovino) ? Katere farbe se naš kmet naj bol boji (mislim črne, ker je mrtvaška)? Torej malo sem Vam pomagal, a drugo vam bode Peter rešetar pomagal, ker je jako odprte glave, posebno kadar zija. Ako mi na vsa vprašanja točno in pravilno odgovorite, dobite od mene kot darilo knjižico »Primite tatu!« idcavtuMd nasvet Pri nas se je zelo razpasla črna griža, kateri pravijo tu kuga. Recept za to bolezen bi vam nasvetoval. Popra v oči si ne smete več dati trositi ter slabega papirja kakor razne umazane cajtenge ne več v roke jemati, kajti te so okužene z bacili črne kuge. Bacile ste dolžni zatirati, nosite vedno pri sebi, česen ali kaj drugega takega smrdljivega, kakor n. pr. preparirana jajca, da jim daste, ko vas pričnejo napadati, potrebno injekcijo. Ta bolezen je jako posiljena in se ji je jako težko ubraniti. Pri nas je bilo precej obolelih, pa so na vso srečo vsi ozdravili in ne bodo, vsaj mislijo, nikdar več podvrženi tej kužni bolezni. če pa za obrambo nimaš kaj drugega pri roki, pa vzemi poleno ali pa rdečo luč, ki za silo tudi -'aleže. * Ce bi bil jaz fiuancar, kakor nisem, bi nekaj naštudiral kar se ni še nikdar sanjalo samemu Janezu Vodopiveu iz Fabcev. Pa ne mislite, da mislim tu na kako švarc uvoženo vino, šnops, ali celo na kak smrdljiv špirit. Dopisi Kostanjevica Ohlajcnje z ognjem Pretečeni teden je iz neznanih vzrokov, ln Sr, znanih motivov zgorelo skladišče na bivši opekarni dimnikarskega mojstra g. Poloviča v Kostanjevici. Rdeči petelin se je bil napovedal že pred leti, ker je agrarni odbornik Polovic eden prvih organizatorjev agrarnih interesentov v dolini. Srditi nasprotniki agrarne reforme pa ne morejo slišati o tem, da bi zemlja iz lasti mrtve roke prešla v posest kmetov in drugih slojev na deželi, kakor tudi ne, da bi del agrarne zemlje dobila občina v stavbene namene. Pa to še ni vse. Zlonamerna iskra, ki jo vodijo posebni nameni, je čakala vse leto lani in letos dotlej, dokler ni g. Polovič kot agrarni subjekt — ki mu je bila nadeLjena opekarna z zemljiščem — vsega poslopja temeljito popravil in ga spremenil v lepo skladišče, kamor je ravno pred uničenjem spravil nekaj stavbenega lesa, strešne opeke in 10 voz letošnjega sena. Toda dobričina Šef je imel tudi čebele in panji so bili polni novih rojev pa tudi sladkega cvetličnega medu. Tudi te so morale žrtvovati svoja mlada življenja, da se ohladi jeza. Ali te agrarne čebele niso bile nikoli last mrlve roke, niti niso letale na pašo na zavidljivo Loko. Lastnik jih je sam kupil in dovedel v sušilnico, kjer je zgradil čebelnjak, da od verskega zaklada zapuščeno poslopje lepotno uredi in je z ljubkimi živalicami poživi. »Prijateljic agrarne reforme niso dosegli namena (ki posvečuje vsako sredstvo), nego bodo za eno razočaranje bogatejši, ker Šef ostane še nadalje šef opekarne in kar je okoli nje kljub vsemu, kar se počenja. Kajti kolo časa se ne da zaustaviti, še manj pa se da zavrteti nazaj v srednji vek, ko se je često z gorečimi grmadami hladila vroča kri vlastodržcev. 2V«» hmelj Zadnji čas vreme za razvoj hmeljske rastline ni bilo ugodno. Pri ponovnih padavinah je bilo namreč občutno hladno. Zadnjih osem dni pa ije zopet vroče in sončno vreme. Hmelj-ska rastlina je še vedno precej zaostala v rasti in zelo neenakomerna v. razvoju ter je samo v tem delu nasadov zrasla do vrha opor. Medtem ko je v nekaterih nasadih rastlina res bujno razvita ter ima številne stranske panoge, je v večini nasadov bolj zaostala v razvoju. Letošnji novi nasadi obetajo skoro brez izjeme prav slabo in bodo komaj dali vpoštevanja vredne pridelke. Tudi drugoletni nasadi so splošno bolj slabi v rasti. Po večini nasadov se že opažajo v večji ali manjši meri cvetni nastavki, pa tudi že polni cvet. Zaradi toče (12. junija) v nekaterih krajih povzročena škoda je še vedno vidna in na kako bistveno izboljšanje poškodovanih nasadov ni več računati. V splošnem torej stanje nasadov zaenkrat ni nič kaj zadovoljivo, seveda pa bi bila vsaka cenitev pridelka še pre-uranjena. Vreme prihodnjih tednov namreč v tem pogledu lahko mnogo spremeni, tem bolj, ker je rastlina izredno zdrava brez kakršnekoli bolezni ali škodljivcev. Letošnji pridelek, kakor se zdi, glede množine ne bo prekoračil lanskega, glede kakovosti pa se lahko računa na res prvovrstno in v barvi brezhibno blago. Kmetska dekleta v babiško šolo V »Službenem listu« dravske banovine št. 52 z dne 30. junija 1937 je razpisan natečaj za sprejem učenk v redni učni tečaj Državne ba-biške šole v Ljubljani. Pogoji za kandidatke so v glavnem tile: da so te telesno in duševno zdrave, stare od 20 do 35 let, z najmanj 4 razredi osnovne šole. Prvenstvo pa imajo one, ki so dovršile kak razred srednje šole. Omožene morajo imeti dovoljenje od svojega moža, ločene pa od civil. sodišča. Kmetska dekleta, zlasti one, ki se čutite za ta poklic sposobne, preglejte v »Službenem listu«, ki ga dobite na razpolago v občinskem uradu, podrobna navodila in vložite za sprejem potrebne pravilno kolkovane prošnje. Kmetski fantje Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto v začetku novembra. Šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev in se to zimo, ki pride, vrši I. tečaj, drugo zimo pa II. tečaj. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje za letno ali pa zimsko šolo, kolkovane z banovinskim kolekom za 10'— din je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu čimprej, najpozneje pa do 15. septembra. V prošnji je brezpogojno navesti točen naslov in pošt«. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnieo, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja in 6. obvezna izjava starišev ali varuha (banovinski kolek 4 din) za one, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Kmetski fantje v gozdarske šole Šolsko leto državne nižje gozdarske šole v Mariboru se bo pričelo dne 1. oktobra 1937. Sprejemali se bodo gojenci za enoletni tečaj. Pouk v tem tečaju bo trajal 10 mesecev, in sicer od 1. oktobra 1937 pa do 31. julija 1938. Za sprejem v ta tečaj je potrebna z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Vsak prosilec, ki nima višje izobrazbe kakor ljudskošolsko, bo moral s sprejemnim izpitom dokazati, da ima zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah. V enoletni tečaj se bodo sprejemali predvsem vsi tisti kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, potem tudi sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, in slednjič V3i ostali, ki čutijo v sebi poklic do gozdarske stroke. Kandidati, stari izpod 16 let in nad 24 let, se ne bodo sprejemali. Šola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno din 500"—. Pridnim siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesta, toda ne pred koncem prvega polletja, ko so vstopili v šolo. Prošnje je vložiti najkasneje do 1. avgusta 1937 pri ravnateljstvu šole, ki daje vsa potrebna pojasnila. Pravilno kolkovanim lastnoročno pisanim prošnjam je priložiti: 1. krstni list; 2. domovnieo; 3. zadnje šolsko izpričevalo, odnosno odpustnico; 4. nravstveno izpričevalo; 5. zdravniško izpričevalo, s katerim je dokazano, da je prosilec telesno in duševno popolnoma zdrav za bodočo naporno gozdarsko službo in 6. izjavo staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati vse stroške šolanja. Kako se prošnje kolkujejo, glej »Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovinec z dne 31. marca 1937, kos 26! in kmetske šele Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Celotna oskrbnina znaša do nadaljnjega mesečno 300'— din. Vendar pa dovoljuje kr. banska uprava potrebnim znižanje po njih premoženjskih in družinskih razmerah, tako da se giblje oskrbnina potem med 25"— do 300 — din mesečno, kar se plačuje mesečno naprej. Prosilci za omenjeno znižanje morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva "m višini letnih davkov za navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Kratke vesti ■ Rekordna hitrost letala. Med poskusnim poletom je nov ameriški mornariški enokrovnik nedavno razvil skoraj neverjetno brzino, namreč povprečno 836 km na uro, nekaj časa pa celo 965 km na uro. Letalo je vzlic tej vrtoglavi hitrosti lahko gladko pristalo na matični ladji, s katere je bilo odletelo. ■ 30 krepkih sinov ima general Jang Sen, eden najvplivnejših vojščakov na Kitajskem. General je star komaj 40 let, a telesno stražo sestavljajo njegovi sinovi. Podjetni borec ima 27 žena in torej ui strahu, da bi njegov rod izrnrl. Domači dogodki X Podporo revnim kmetskini sinovom, ki bi letos obiskovali kako kmetijsko šolo, bo celjska mestna občina dala iz razpoložljivih kreditov. Prosilci morajo biti doma z območja celjske mestne občine. Kolkovane prošnje je treba vlagati do 15. avgusta v vložišču celjskega mestnega poglavarstva. X Ž nožem nad profesorja je šel v Novem Sadu 161etni dijak stroijnega odseka tamkajšnje tehnične srednje šole, Josip Dietrich. Fant je iz treh predmetov padel, pričakal nato svojega ravnatelja Miroslava Nikolajeviča-Štirskega za nekim vogalom in mu porinil med pleča dolg kuhinjski nož. Mladega dijaka-divjaka so prijeli, ravnateljeva rana pa je smrtno nevarna. X Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnji svinjski sejem v Mariboru je bilo prignanih 164 svinj. Povprečne cene so bile: prasci 5 do 6 tednov stari 110—130 din, 7—9 tednov stari 125—150, 3—4 mesece stari 170—195, 5—7 mesecev stari 250—365, 8—10 mesecev stari 400 do 500, 1 leto stari 700—800 din. Svinje so se prodajale za kg žive teže po 6—7-50 din, za kg mrtve teže pa po 9—11 din. X Nad 300 tisoč din škode je pred kratkim povzročil požar v gospodarskem poslopju graščine Netzle v Libeličah pri Dravogradu. Med drugim je zgorelo tudi okrog 300 vagonov sena in več glav živine. X Sliko današnje propalosti razgrinjajo okolnosti ob smrti 281ethe delavke Marije Gro-zdove v Košakih pri Mariboru. Ženska je umrla zaradi umetno povzročenega splava. Njen mož je izpovedal, da je ženi odpravil telesni plod nekdo, ki je potlej plačal pogrebne stroške v znesku 2500 din in obljubil možu še 20 tisoč dinanjev. Ker trenutno dotični ni imel gotovine, je izstavil za gorenji znesek možu kupno pogodbo za prodajo nekega zemljišča v Hočah. Končno besedo o tej gnusni barantiji, ki je mlado ženo pahnila v grob, bo seveda spregovorilo sodišče. X Dva obupaiica sta ondan iskala smrti v valovih Drave. V Mariboru je skočil z državnega mostu v reko 171etni Jakob Šibenik iz Krčeviue. Fanta so rešili in je izjavil, da ga je bolezen pahnila v obup. Mladenič je namreč božjastem. Kmalu za njim se je z istega mostu pognala v valove 481etna Marija R. Tudi njo so rešili, obupala pa je zaradi prevroče ljubezni, oziroma ljubosumnosti. Upajmo, da je hladna kopelj vročekrvnico vsaj malo pohladila. X Žetev se je že pričeia v Vojvodini. Žetev, oziroma pridelek bo po količini za kakih 5°/o manjši od lanskega, kakovost pa je celo boljša. Računajo, da bodo letos z ostankom starega pridelka vred lahko izvozili 45.000 vagonov pšenice. X Milijon dinarjev kredita 4e Privilegirana agrarna banka dovolila Savinjski posojilnici v Žalcu. Kredit je sezonski in namenjen hmeljarjem. X Za proslavo rojstnega dne dr. VI. Mačka, ki bo dne 20. t. m., se vrše v Zagrebu velike priprave, ki jih vodi poseben odbor pod predsedstvom poslanca dr. Josipa Reberskega. Proslava bo trajala ves dan. X Izvoz naše goveje živine t Egipt se ni posrečil. Po prvih poskusih se je izkazalo, da je trg v Aleksandriji premalo organiziran in zato tudi izvoz naše živine ni priporočljiv, ker bi nam ne donašal dobička. X Vlomilski obisk je nedavno doživela po-sestnica Marija Berglez v Racah pri Mariboru. Vlomilec, ki so mu orožniki že na sledu, je pod ostrešjem prebil zid, se skozi to odprtino splazil v hišo in odnesel skupno 10.000 din gotovine. X Na svatbi je dohitela smrt 411etnega upokojenega rudarja Antona Feleta iz šklendrovca. Fele ja na svatbi nekega znanca na Otepih go-d«l, pa so ga nenadoma popadli želodčni krči in je izdihnil, preden mu je mogel zdravnik prihiteli na pomoč. X Petič je ie pogorel v Vrhlogi pri Pra-gerskem te dni posestnik A. Braunovič. Požar mu je uničil gospodarsko poslopje in mu s tem povzročil dobrih 40 tisoč dinarjev škode. X Zdravstveno stanje patriarha Varnave se je po izjavah zdravnikov zopet nekoliko zbolj-šalo. Vzlie temu, da je bolezen resna, upajo v ozdravljenje. X Žrtev kmetskega dela je v Žepovcih pri Apačah postal 751etni posestnik Anton Probst. Ko je šel v hlev krmit živino, se ije odvezal tam 51eten plemenski bik, se zakadil v gospodarja in ga tako potisnil k steni, da mu je zlomil 5 reber. Kljub zdravniški pomoči je nesrečni kmet kmalu za tem izdihnil. Bodi žrtvi kmetskega dela ohranjen blag spomin! X Roparski napad so v gozdiču v D. M. v Polju izvedli na posestnika in železničarja L. Kleberija štirje zlikovci. Napad se jim je izjalovil. Kleber je imel pri sebi 75.000 din in se je napadalcev ubranil s streljanjem. X Skupni potni listi. Notranje ministrstvo opozarja vsa ona društva in ustanove, ki prosijo za razne izlete za skupne potne liste, naj vlagajo prošnje za to pri pristojni policijski oblasti vedno najmanj 8 do 10 dni pred nameravanim potovanjem. Na prekasno vložene prošnje se oblasti v bodoče ne bodo ozirale. X Državna bolnica za ženske bolezni v Ljubljani je iz gospodarskih in zdravstvenih razlogov prisiljena izdatno omejiti sprejem bolnic, nosečih in porodnic. V zavod se do nadaljnega sprejemajo le one bolnice, ki jim je potrebna nutjna operacija, in le one porodnice, pri katerih sprejemni zdravnik ugotovi za življenje neposredno nevarne komplikacije. X Pasji kontumac je uveden v vsem območju ljubljanske mestne občine. Ugotovljen je bil namreč en primer pasje stekline. X Smrtno žrtev je v Petrovčah zahtevala avtomobilska nesreča. Iz Žalca v Celje se je v nedeljo peljal s svojim avtomobilom Pavel Bre-mec. V Petrovčah mu je s kolesom privozil nasproti delavec Miha Skornšek. Kolesar je bil menda vinjen in je zavozil v avto. Ob trčenju ga je v velikem loku vrglo kvišku. Pri padcu mu je počila lobanja in je kmalu po nesreči izdihnil. X Znižana vožnja je dovoljena vsem udeležencem odkritja spomenika velikemu pesniku Simonu Gregorčiču. Po vseh državnih železnicah imajo v času od 2. do 8. septembra vozu i no znižano za polovico. X Pokvarjen dimnik je v Skokah povzročil požar v hiši posestnice Marije Vukove. Škoda znaša 30 tisoč dinarjev. X Blejsko jezero prodano. Kakor poročajo nekateri časopisi, je banska uprava dravske banovine kupila od Zadružne gospodarske banke Blejsko jezero, stari grad, vilo Zlatorog in Mu-rovo grajščino. V slednji bo banovina baje uredila vrtnarsko šolo, v starem gradu pa neki muzej. Zakaj so zamolčali ti časopisi, koliko je Zadružna banka dobila za Blejsko jezero in dr., nam ni znano. Slovani in Mongoli na Daljnem vzhodu Trenja med Rusijo in Japonsko dejansko niso prenehala niti trenutek. Politični in gospodarski interesi obeh držav si preveč nasprotujejo. Odkar je Japonska prodrla na azijsko celino, se ne zadovoljuje samo z okupacijo Koreje in utrjevanjem svojega vpliva v Mandžuriji, ampak hoče ta vpliv razširiti na vso severno Kitajsko. Na drugi strani si Rusija prizadeva, zagotoviti si politično in vojaško premoč na vsem Daljnem vzhodu. Ti dve nasprotujoči si akciji se razvijata na račun Kitajske, ki zaradi notranjih neredov ni sposobna odločnega odpora. Zato skuša ruska vlada tukaj uresničiti svoj sen o svetovni revoluciji. Svojih obljub, da se bo vzdržala vsake propagande, ne izpolni nikjer in tudi ne tukaj. S prodajo onega dela transsibirske železnice, ki teče po mandžurskem ozemlju, je med obema državama odstranjen sariio en vir medsebojnih nesoglasij in obračunavanj. Mnogo jih je kljub temu še ostalo. Nekatera vprašanja so se celo precej zaostrila, tako med drugim neprestani spopadi obmejnih straž, boj za vpliv v «andžuriji in na severnem Kitajskem, neso-asja in spori zastran plovbe po velikih rekah, borbe glede lova v severnih morjih, skupne težkoče in neprijetnosti na otoku Sahalinu in podobno. Čeprav si ti dve najpomembnejši državi azijske celine prizadevata, da se za sedaj izogneta vojnemu reševanju spornih vprašanj, je vendar videti, da je tu v doglednem času vojna neizogibna. Pogoji zanjo so na obeh straneh zelo različni. Japonska ne ve, da Rusija ne želi vojne, ker se zaveda, da bi vojni spopad pomenil zanjo preveliko pustolovščino. Od 17 pehotnih divizij mirnodobne vojske s 300 tisoč ljudmi sta samo dve nastanjeni na Koreji in tri v Mandžuriji. V primer uvojnega spopada bi jim priskočila na pomoč mandžurska vojska s 100 tisoč ljudmi. Čeprav so jo izvežbali japonski častniki, se ta mandžurska vojska ne more vzporejati z odlično izvežbano in disciplinirano japonsko armado. Enako velja za vojske posameznih knezov v notranjosti Mandžurije, ki so naklonjeni (japonski, pa nekaterih poglavarjev severnih kitajskih pokrajin, Džehola, Caharina, Sui-Juana, ki so tudi naklonjeni japonski politiki. Hkratu je treba na-glasiti, da ima japonsko letalstvo sedaj na raz- polago 2000 letal in hidroavionov (pomorskih letal) in se bo to število do konca letošnjega leta povečalo na 2600. Razen tega ima Japonska še na azijski celini 400 letal. Poleg tega je Japonska, cesarstvo Tihega oceana, oddaljeno samo nekaj 100 kilometrov od Koreje in Mandžurije. Temu nasproti se razprostirajo ruske pokrajine Daljnega vzhoda na koncu edine transsibirske železnice, ki je samo od Urala oddaljena nad 5000 kilometrov in ki razpolaga še vedno samo z osrednjo (povprečno) zmogljivostjo. Prometna sredstva v notranjosti teh predelov so še v zelo revnem stanju. Ce smo rekli, da je transsibirska železnica dolga 5000 kilometrov, s tem še ni povedano vse. Saj je Habarovsk, glavno rusko vojno središče na Daljnem vzhodu, oddaljeno od središča evropske Rusije celih 8 tisoč 500 kilometrov! Tako je ta predel v bistvu samo oddaljena kolonialna posest z nezadostnimi prometnimi zvezami. Vrhu tega je njegovo podnebje silno ostro. Bolj rodovitna tla, kjer je mogoče obdelovati zemljo in kjer tudi živi ve-, čina onih 6 milijonov prebivalcev, ki prebivajo med krasnojarsko gubernijo in Tihim morjem, zavzemajo nenavadno dolg pas, ki se vleče ob meji prav od Bajkalskega jezera. Tem krajem manjka večina kmetijskih surovin, za njih dovoz pa ni redno delujočih prometnih sredstev. Zato je bilo le naravno, da 6e je ruska vlada z vsemi sredstvi skušala izmotati iz tega položaja. V tem oziru je vložila v svoje prizadevanje napore, katerih uspehi so prav. res pomembni. Vsekakor pa so tudi važna vprašanja, ki tu še čakajo rešitve. Maše in molitve za — politiko Včasih smo molili za zdravje in za pravo pamet, za srečno zadnjo uro in za odvrnitev nesreč in toče. Zdaj, ko se je spremenilo marsikaj in je tako rekoč vse postavljeno na glavo, bomo tudi molili v druge namene kakor nekoč. Tako vsaj uči hrvatski katoliški list »Hrvatska straža«, ki je te dni v svojem uvodniku objavil tole modrost: »Kdor ie protivnik svete cerkve, ta napada katoliške dnevnike. Proti tem napadom se j« težko boriti drugače, kakor pobožno skleniti roke, dvigniti svoje oči proti nebu in zbrati srce k molitvi. Naš dnevnik mora iskati še prav posebej blagoslova od zgoraj, ker je katoliški dnevnik. Vsaka dobra stvar uspeva samo z božjim blagoslovom, s pomočjo Marije in raznih svetih zaščitnikov. Naš dnevnik ije postavljen pod močno zaščito sv. Jožefa. Poleg tega smo izbrali za našo zaščitnico še sv. Terezijo od Srca Jezusovega. Saj je ravno njo proglasil naš episkopat za zaščitnico dobrega katoliškega tiska med hrvatskim narodom.« Isti list nadalje poroča, da organizira posebne molitve za svoj napredek. Po enkrat na mesec sedaj že 30 duhovnikov mašuje za napredek lista, posvetni ljudje pa v isti namen vsaj po dvakrat na mesec prejmejo obhajilo. V tej gorečnosti je zlasti zanimivo vprašanje, kako in kaj je z molitvijo takrat, kadar takle katoliški list v svojih stolpcih vrže med čitatelje kako debelo neresnico. Bog in svetniki vendar ne marajo podpirati laži. O tem bi lahko tudi kdo napisal kdaj kak uvodnik. Potrebno je pa tudi, da si vsi damo odgovor na tole vprašanje: Kaj storimo spričo takega početja kmetski ljudje za svoj tisk? Ali smo v borbi zanj kaj podobni onim okrog »Hrvatske straže?« Ali se zavedamo, da je kmetsko gibanje brez močnega lastnega tiska — mutec, ki ga svet ne sliši? Odgovor ije en sam: Vsi v krog in v boj za naše glasilo — KMETSKI LIST! »EKONOM« IS Milijon preveč deklet imajo na Angleškem, kjer ta ženski presežek povzroča vladi velike brige in skrbi. V Angliji sami (brez kolonij in dominio-nov) živi 25 milijonov Angležinj, a le 24 milijonov Angležev. To se pravi, da je milijon deklet obsojenih na večno samstvo. Naj bi še tako želele v zakonsko zvezo, doma ne morejo dobiti moža. Zavoljo tega se angleška osrednja vlada že dolgo pogaja z vladama Kanade in Avstralije, da bi omogočila nadebudnim Angležinjam odhod iz domovine v ta dva dominiona, Tam je namreč razmerje prav obratno: Angležev je pre- osrednja gospodarska v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo domačo in banaško moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago itd. VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre galice, trboveljskega in splitskega portland cementa ter vseh vrst zidne opeke kakor tudi krovcev tovarn »ILOVAC«, Karlovac, »Bohn«, VeL Kikinda in Jelov-šek, Vrhnika. TISKOVINE vseh vrstt trgovske, uradna, reMontn* Časopisa. knjige, večbarvni tisk hitro I« poe«i»H ISKARNA MERKUR LIOBLJAMA, GREGORČIČEVA OUCA 23 • TELEFOI SliV. t*& Navaden gepeli ima naprodaj ANTON VALENTINČIČ v Šfepanjl vasi št. 9. Več se Izve v Štepanji vasi St. 2 več, Angležinj premalo. Zato mladi moški za zakon ne moreijo dobiti družic svoje narodnosti. Težava je v tem, ker so zakoni proti priseljevanju tujcev v obeh teh dominijonih zelo strogi in ne poznajo niti za prebivalce Anglije nobene izjeme. Kljub temu angleška' vlada upa, da se ji posreči s pogajanji še letos odpreti svojim dekletom pot v »obljubljeno deželo«, v Kanado in Avstralijo, kjer jih bodo ljubezni željni fantje peljali pred oltar in obdali s sladkostmi in bridkostmi zakonskega jarma. Starost živali O živalih, ki žive divje v prosti naravi, nimamo pravih podatkov glede višine starosti, ki jo utegnejo doživeti. Omejevati se moramo na približne cenitve. Slon učaka starost do 200 let, povprečna njegova življenjska doba pa je 50 let. Nilski konj in nosorog živita po 40 do 50 let. , Izmed naših domačih živali doseže najvišjo starost osel, ki v ugodnih razmerah živi nad 100 let. Konj učaka starost 40—50 let. Govedo, jeleni in ovce žive po 20 let. Pes živi največ 25, mačka pa 22 let. Kaj kratka je tudi življenjska doba opic. Najviše razvite opice žive komaj po 25 let. Samci poginejo še prej. Izredno visoko starost pa dožive nekateri ptiči. Krokar utegne doživeti več kot 100 let. Enako starost učaka j o nekateri orli, domače gosi in papige. Sokol živi celo do 160 let, sova 70 do 100 let, petelin 20, kanarček pa 25 let. Važnejša radio predavanja od 11. do 17. julija 1937. . Nedelja, 11. julija: 17.00: Stanje mlekarstva pri nas in drugod — 19.30: Primož Trubar in mjegovo delo za narodno uedinjenje. Ponedeljek, 12. julija: 19.30: Nacionalne dolžnosti naše mladine. Torek, 13. julija: 19.30: Dravsko in Ptujsko polje — 20.10: Uredba o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic. Sreda, 14. julija: 19.30: Mesečni kulturni pregled — 20.10: Kostel in Kostelci. Četrtek, 15. julija: 19.30: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije — 20.10: Javua dela v dravski banovini. Petek, 16. julija: 19.50: Zanimivosti o izseljencih — 20.10: Kmetsko dekle. Sobota, 17. julija: 18.40: Freudova razlaga sanj — 20.00: O zunanji politiki. Se| mi 11. julija: pri Sv. Barbari v Halozah. 12. julija: v Kranju, Rakeku, Tuhinju, Središču, Šoštanju. 13. julija: v Kamniku, Litiji, Ribnem, Trebnjem, Koprivni-Vel. dolu, Ormožu, Ljutomeru, Mariboru, Kotljah, Planini. Dol. Lendavi. 14. juliija: v Ljubljani, Tržiču, Brežicah, Hrast-niku-Dolu, Mariboru, Ptuju, Celju, Trbovljah. 15. julija: v Črnomlju, Škocijanu, Pleterjih, Sv. Krištofu, Trbovljah, Beltincih. 16. julija: v Mariboru, Dobju. 17. julija: v Radečah/Zdm., Zdenski vasi, Muti, Podčetrtku, Veračah, Ščavnici. Vrednostni papirji 2%% Vojna škoda Din 405—408'50 1% investicijsko posojilo Din 86—88'75 7% Drž. hipotek, banke Din 97—100 6% begluške Din 74—75 4% agrarne Din 50—52'50 7% Blair posojilo Din 85—86 8% Blair posojilo Din 96—97 Privilegirane agr. banke Din 200—202 Vrednost denarja ameriški dolar nemška marka avstrijski šiling švicarski frank angleški funt francoski frank češkoslovaška krona italijanska lira Din 43'40 Din 1750 Din 8'40 Din 10— Din 21520 Din 1'94 Din 1'52 Din 210 • • v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1 Telefon št. 28-47 Rač. postaran, št. 14.257 Brzojavi: Kmetskidom Račun pri Narodni banki Eskontuje menice Daje kratko^ ročna posojila Izvršuje ostale denarne posle V Zaupajte denar domačemu zavodu! Urednik; Janko Vido, — izdaja za konzoccu ton risan, — Ttska usnarna Merkur j^redstainik tiskarne: 0. ftsnaiekj. Ljubljana,