■o
Im Ir-
■co •in ic> "o
Ir-
Skrito nasilje nad invalidi
M d


90,6 95,1 95,9 100J
Našli smo ljubiteljico školjk in praženega krompirja
Št. 95/Leto 67/Celje, 30. november 2012/Cena 1,50 EUR
Je kaj trden most?
Most v Jagočah se je po nedavnih poplavah nagnil in bo do nadaljnjega zaprt. Slovenski most pa je dobro načet in vprašanje je, če bo šla vsa »napovedana vojska protestov skoz'«. Po mariborskem 26. novembru je vrag očitno odnesel šalo.
DDV je padel, živele trošarine

Sleparji tudi v gledališču
0 'M
ŠENTJUR - Razglednice so jih zasvojile
^rn
laško - O sedmih letih hiše generacij
113 J
Za zaključek leta lokalni derbi Celje-Rudar
PRILOGA
PRAZ
4. DECEMBRA
VOJNIŠKA
CMAJHA. UŽITEK BiVAHIAl
.	N1Z3A
l3°/0 CENA
__.»AWAM1&!
■•■«.ZBRANA STANOVA^
VAROVANA STANOVALA!
Za Ogled pokličite
www
051365 287
.rnikstanovanjd.3'
UVODNIK
BISERKA POVSE TAŠIČ
Vrag je odnesel šalo
Niti leva niti desna vlada do zdaj še nista uspeli doseči novega družbenega dogovora v Sloveniji o tem, kako naprej. In to je tisto, kar nas lahko skrbi. Če odstopi prvak ene od koalicijskih strank, ker se po njegovem mnenju politika ne more dogovoriti o najbolj usodnih temah za obstoj države, in verjame, da se bodo protesti razširili s Štajerske še v druge kraje, potem je to slaba popotnica za državljane. To, kar se po ponarodeli mariborski drugi vstaji ljudstva prav zato zastavlja kot ključno vprašanje, se glasi: Se nam dogaja revolucija po arabskem vzoru? Se utegne torej mariborski 26. november dogoditi Sloveniji kot celoti? Val protestov brezime-nih organizatorjev, skritih za spletnimi omrežji, se namreč dokaj nenadzorovano širi v ostala slovenska mesta. Kje se nesporna pravica državljanov »nestrinjati se« z obstoječim in zahtevati novo sploh neha? In kje se konča meja oblastnikov, da oblast brani »z vsemi razpoložljivimi sredstvi«?
Kaj je vzrok in kaj posledica. Nesporno je, da slovenska politika, zakopana na okopih globoke krize, ki jo je v marsičem izzvala sama, izgublja podporo državljanov, ker jim ne zna soglasno, poenoteno ponuditi - razen pritegovanja pasov - videnja prihodnosti. Sanje o tem, da bomo Švica, so pokopane, realnost predstavlja tudi več kot 270 tisoč državljanov, ki živijo pod pragom revščine. Smo razklana družba z vse manjšim občutkom za solidarnost (razen če nas pošteno zalije voda), vse večjim številom izključenih in z vse manj pravičnosti in poštenja. Vse našteto in še marsikaj drugega je lahko legitimen povod za klic k drugačnemu družbenemu dogovoru. Vendar tega ne bomo dosegli z nasiljem na ulici, temveč le z mirno, dostojanstveno nepokorščino na eni strani ter z aktivnimi državljani, ki bodo volili predstavnike, ki jih bodo vredni.
Demokracija da, anarhija ne. Brez družbenega dogovora o tem, kako ljudem omogočiti dostojno sedanjost in pošteno, pravično, na delu in znanju ter sposobnostih in ne klientelizmu in strankokraciji utemeljeno prihodnost, namreč civilizirane družbe ne bo in tudi Slovenije, v kateri bi živeli na svojem, ne. Zato se morajo tudi vsi anonimni organizatorji protestov vprašati: In kaj potem? Kam vse skupaj pelje? Če terjamo odgovornost od drugih, potem bi bilo logično, da smo najprej odgovorni tudi sami. In se vprašamo: Kdo bo kriv, ko bo kakšna granitna kocka vzela kakšno življenje ali bo pendrek udaril po starcu, ki bo imel premalo urne noge, da bi ubežal solzilcu? Razen če naivno pričakujete, da bodo policisti statisti, v katere se bo metalo vse, kar »nekaterim mirnim« protestnikom pride pod roke?
Nekateri odgovori aktiviranih državljanov se počasi že kristalizirajo: ob pozivih k novim protestom v Kranju, Ljubljani, Celju... nekateri rešitev za drugačno Slovenijo vidijo v vikinški Islandiji. Drugi že zbirajo podpise za spremembo ustave, ki bi državljanom zagotovila možnost, da lahko legalno odstavijo izvoljene predstavnike ljudstva še pred naslednjimi volitvami. Morda dogajanje, čeprav nekako čudno sovpada z zadnjim krogom predsedniških volitev, vendarle rojeva nek nov, državljanski recept sobivanja, obstoja in razvoja slovenske družbe?
Niti pomisliti pa ne želim, da bi bila Slovenija danes morda podobna Srbiji konec osemdesetih let, ko sem v nekdanji Milo-ševičevi državi lahko spremljala jogurtne revolucije, v katerih so rušili »neprave« voditelje, da bi prišli »pravi«, končalo pa se je vse skupaj z bratomornim klanjem na tleh nekdanje Jugoslavije. Spomin mi seže tudi do roških protestov, ki so bili le delno prijavljeni in delno tudi povsem spontan protest množice z zahtevo po drugačni slovenski družbi. Vendar je bila takrat postavljena jasna ločnica: mirni protesti da, nasilje ne. Kdo bo to mejo, ko je na eni strani anonimna množica nezadovoljnih državljanov in na drugi policija, ki ima v vsaki državi nalogo varovati javno premoženje in življenje ljudi, potegnil zdaj? To je tisto, kar me skrbi. In zagotovo ne le mene. Množica ima svojo, prepogosto neobvladljivo dinamiko. Ali je pika na i nekdo, ki se piše Kangler ali kako drugače, je na končnem pogorišču, ko se preštevajo žrtve, povsem drugotnega pomena. In žrtve so vselej na obeh straneh.
Se vprašate kdaj, kako živijo danes državljani, katerih arabsko Facebook pomlad smo v sintagmi »demokratizacije njihovih družb« spremljali na svetovnem spletu in po televiziji? Biti danes le proti ne bo dovolj. Treba bo povedati, pri čem smo »za«! Sicer ne govorimo o alternativi, temveč o pogubi te države.
Ulica, ljudstvo, legitimen - kaj se nam dogaja?
Dr. Tone Kregar, profesor zgodovine in glasbenik iz Celja
V ponedeljek je znova protestiral Maribor, v torek prvič tudi Ljubljana - pišemo seveda o protestnikih, ki so v obeh največjih mestih Slovenije zahtevali pravno in socialno državo. V obeh primerih je prišlo tudi do izgredov in uporabe policijske sile. Zdaj so prek facebo-oka napovedani protesti za večino večjih mest v državi, tudi v Celju.
Če je Mariborčane kot kapljica čez rob na ulice še pripeljalo nezadovoljstvo z ravnanjem župana Franca Kanglerja, pa čeprav ga je večina občanov zgolj pred dvema letoma prepričljivo znova izvolila za župana že v prvem krogu volitev. Že dan kasneje je bilo v Ljubljani v ospredju neza-
»Zadnji dogodki predstavljajo končno sesutje mita slovenske zgodbe o uspehu. Dogaja se to, kar je že dolgo viselo v zraku in pred čemer mnogi svarimo že leta. Ko zmanjka kruha, je tudi iger konec. Ljudje imajo dovolj, da arogantni, ignorantski, intelektualno omejeni in etično pohabljeni tranzicijski meše-tarji še naprej krojijo njihovo usodo, da ne deluje pravna in da izginja socialna država. Tudi zato obstaja realna možnost, da se nemiri ne bodo omejili na lokalni punt, ampak bodo izbruhnili še kje drugje. Vendar vsaj zaenkrat v vsesplošno revolucijo v Sloveniji, ki je vendarle majhna država z močno socialno kontrolo in prepletenostjo, ne verjamem. Za to so potrebni enotnejša organizacija, jasnejša artikulacija ciljev ter ponudba svežih alternativ. Teh na obzorju ni videti, zato je razplet v največji meri odvisen od obstoječih političnih elit, še posebej tiste, ki trenutno v tej državi odloča.
Bojim se, da nekateri ljudje na najvišjih položajih ne dojemajo sveta okrog sebe in da se bodo, še posebej, če bodo dobili občutek, da je ogrožena tudi njihova oblast, odzivali vedno bolj nerazsodno in s položaja moči. V tem primeru se razmere lahko zaostrijo, saj se bo stopnjevala agresivnost najbolj militantnega dela protestnikov, posredno pa tudi revolt sicer miroljubne večine. To lahko vodi v eskalacijo nasilja, kaos, spopad vseh proti vsem in nepopravljive posledice, ki jih bomo nekoč vsi obžalovali. Tega si ne želi noben razumen človek in Slovenci se vendarle imamo za razumne ljudi. Upam, da smo res.«
»V Študentski organizaciji Slovenije seveda sledimo aktualnemu dogajanju in menimo, da se skozi organizirane samoiniciativne proteste kaže nezadovoljstvo ljudstva in razočaranje ljudi nad aktualno politiko. Po mojem bi morali biti ti protesti pomembnem signal političnim elitam, da naj politično kulturo in demokracijo uveljavljajo v svoji najboljši luči in se tako distancirajo ter preprečijo, da bi še naprej prihajalo do afer, ki smo jim priča zadnja leta in zdaj. V študentski organizaciji zagotovo ne podpiramo nasilnih
demonstracij, saj verjamemo, da se lahko na miren način - z dialogom in tudi na mirnih shodih - doseže veliko. Le pripravljenost mora biti in to ne samo na eni strani.«
Mag. Tatjana Dolinšek, sociologinja iz Celja
Mitja Urbanc, študent iz Velenja in predsednik Študentske organizacije Slovenije
dovoljstva ljudi ravnanje aktualne vlade in celotne slovenske politike. Nedeljske predsedniške volitve so tako bolj v ozadju zanimanja domače javnosti. V Sloveniji smo prvič po osamosvojitvi priča novemu pojavu: na eni strani legitimna pravica državljanov do protesta, na drugi zagotavljanje reda, miru in varnosti v primeru izgredov, za katere formalno nihče ni odgovoren. O vzrokih in posledicah družbenega pojava, ki je 26. novembra letos dodobra pretresel Slovenijo, smo povprašali ljudi, ki niso neposredno vpeti v politiko in tudi predstavnike politike, ki ji je revolt državljanov pravzaprav namenjen.
Uredništvo
»Pri svojem delu na področju trga dela se srečujem s stiskami brezposelnih ljudi in njihovih družin. Pri delu z najbolj ranljivimi na trgu dela vsak dan sodoživljam stiske mladih, ki imajo po prihodu iz šole omejen dostop do dela. Ko delo uspejo pridobiti, zasedajo pogosto delovna mesta, ki so negotova, slabše kvalitete in zato tudi slabše plačana. Starejši, ki so izpadli iz sistema dela, težko najdejo pot nazaj, čeprav so ustrezno usposobljeni in imajo veščine za zasedanje razpisanih delovnih mest. Tudi invalidi in drugi zdravstveno ogroženi težko pridejo do dela, kar velja tudi za pripadnike različnih etničnih skupnosti, ki se v tujem okolju težje znajdejo, ker imajo ozke socialne mreže. Danes v revščini živijo tudi družine, v katerih sta oba starša zaposlena, a ne zaslužita dovolj, da bi preživela sebe in svoje otroke. Srečujemo se s težavami preživetja upokojencev ... Razlogov, da se >zgodi ulica<, bi torej lahko naštela veliko. Vendar ulica zagotovo ni in ne more biti edini izhod in odgovor na aktualno stanje v družbi. Menim, da je treba predvsem z veliko mero občutljivosti delovati v aktualni družbeni situaciji. Ljudje v stiski morajo imeti občutek, da se v naši družbi resnično trudimo in skupaj z njimi iščemo poti za razreševanje njihovega izredno težkega življenjskega položaja. In to prav vsi: politiki, strokovnjaki, gospodarstveniki, nevladne organizacije .«
»Protesti so zame upravičeni. V mladosti sem že živel v totalitarnem režimu, kjer so vsi, ki so bili pri koritu, izkoriščali svoj položaj. Danes je na žalost enako. Tisti, ki so v koaliciji z mariborskim županom, imajo od tega korist, zato ga tudi podpirajo. Ljudstvo zdaj nasprotuje prav temu. Če bi bili protesti v Celju, bi se tudi sam boril za pravično državo, kar pa ne pomeni, da tudi proti celjskemu županu. Državljani namreč moramo opozoriti na razmere v Sloveniji, enako kot so to storili v Libiji in Egiptu. Ste se kdaj vprašali, zakaj v javnih ustanovah čedalje manj seksajo? Odgovor je preprost, vsi zaposleni so med seboj v sorodu. Ljudje na vodilnih položajih namreč izkoriščajo položaj za lastne interese in ne interese širše javnosti. Vrana vrani ne izkljuje oči. Mariborski župan je bil policist, zato mu je policija tudi pomagala. Slovenski protestniki niso prestopili meje, prestopili so jo policisti, ki branijo interese vladajočih.«
Borut Alujevic, kulturnik
PEIEK	SOBOTA	NEDELJA
fcj		fe
mm	ni	mm
Predlagajte
SPODBl m JE ZGODB 11 ftP.
s na tednik@nt-rc.si
NE PREZRITE
Je provokacija tudi do zob oborožena policija?
Psihologi in psihiatri ne morejo plačati položnic
strani 16-17
upor državljanov, začetek revolucije
Z nedavnih, prijavljenih in organiziranih demonstracij, ki so jih sindikati pripravili v Ljubljani pod geslom Za solidarno Slovenijo. Foto: TimE
»Protest kot legitimna oblika izražanja nezadovoljstva je del vsake sodobne demokracije. Seveda mislim na mirno protestiranje in ne na vandalizem! Logično je, da so se protesti začeli na vzhodu države, saj sem že velikokrat rekel, da se v Ljubljani o krizi pogovarjajo, mi v vzhodni Sloveniji jo pa živimo. Tudi v Celju se veča brezposelnost, narašča delež socialnih transferjev, ki letno znaša že več kot 5 milijonov evrov; če prištejemo še stroške za delo vrtcev, gre za to že četrtina občinskega proračuna. Čeprav sem prepričan, da se problemi ne bodo rešili na ulici, je prav, da ljudje opozorijo politiko, ki o tem odloča, da se začne zavedati položaja in sprejemati odločitve, ki bodo pomenile boljše stanje za občane. Pravna država je eden temeljnih postulatov vsake demokratične ureditve in stalna naloga vseh, od politike, institucij do državljanov, je, da jo negujejo. A prepričan sem, da se pravna država ne ustvarja na ulici, tega ne morem sprejeti ne kot občan, ne kot pravnik, ne kot politik. Mislim, da aktualna politika danes ni zrela, da bi dosegla minimalno soglasje o tem, kaj je treba narediti za izhod iz gospodarske krize. Občutek imam, da odločujoči politiki držijo fige v žepu in nasprotujejo rešitvam, ki so jih zagovarjali pred volitvami - in bojim se, da bi bil položaj povsem enak ne glede na barvo vlade. Nekateri pač raje vidijo, da vse skupaj propade, kot da bi sami naredili korak nazaj. Če se bodo protestniki zbrali tudi v Celju, si želim, da bi bili protesti mirni - da bi jih slišali tisti, ki so jim v resnici namenjeni, saj v Sloveniji še ni vse zamujeno. Če bi bil prepričan, da nas bodo tisti, ki odločajo, na tak način slišali, bi se protestnikom morda celo pridružil. Ampak kot pravniku, prepričanemu legalistu in nenazadnje tudi županu Celja se mi zdi, da je bolj prav ubrati kakšne druge poti.«
»Obsojam vsa nasilna ravnanja. Prepričan sem, da protesti na ulicah niso rešitev za naše probleme. Po drugi strani razumem ogorčene ljudi, ki so dan za dnem priča nedelovanju pravne države, ko nemočno opazujejo, da je nekaterim posameznikom dovoljeno praktično vse. Če bi sodišča v razumnih rokih rešila vse ovadbe, ki so bile podane zoper Franca Kanglerja, bi se protestom v Mariboru lahko izognili. Nujno bi bilo treba čim prej razsoditi, ali je mariborski župan kriv ali ne. Upam pa si trditi, da je sodišče nalašč zavlačevalo s postopki. Rešitev za nastalo situacijo v Sloveniji je hitro in pravično delovanje pravosodnih organov. Nemogoče je, da se postopki vlečejo leta in leta, vprašljive pa so tudi nekatere odločitve sodišča, ki deluje po načelu, da obsodi kurjega tatu, velike ribe pa ostajajo na prostosti oziroma se njihovo sojenje vleče nenormalno dolgo. Rešitev za Slovenijo je v temeljiti prevetritvi zakonodaje na področju sodstva. Med drugim tudi glede ukinitve trajnega mandata sodnikov. Treba je najti načine in vzvode, da bodo sodišča začela delati, kot se za demokratično državo spodobi.«
»Zgodili so se ljudje. Zato mislim, da bi morali politiki in drugi odgovorni pazljivo naravnati svoje korake. Ljudi je treba poslušati in seveda tudi razumeti. Sam nisem pristaš referendumov, niti pristaš protestov, vendar če ne moreš drugače izraziti svojega prepričanja in počutja, potem je to pač skrajna oblika. Če ljudje niso slišani, se zgodijo protesti in upori. Želim si lahko samo, da bi bili morebitni naslednji protesti mirni in da bi politika razumela, kaj hočejo povedati ljudje. Po moje gre predvsem za upor proti položaju oziroma situaciji, ko ljudem jemljemo vse, kar imajo. Dosti več jim pač ne moremo vzeti.«
»Žal smo bili priča neljubemu, vendar mogoče predvidenemu dogajanju, ker je bila preprosto prekinjena komunikacija z lokalno oblastjo. Osebno ne bi rekel, da se je >zgodila ulica<, temveč so protestirali ljudje, vmes pa še nekaj izgredni-kov. Na dogajanje se je policija preostro odzvala. Vendar bodo ljudje vse pogosteje opozarjali, da oblastniki ne smejo vzeti oblasti v roke tako, da mislijo, da lahko z narodom delajo, kar hočejo. Mislim, da gre za Jože 1^011^ po^iific Pozitiv-upor proti splošnim razmeram ne Slovenije in tudi proti lokalni ošabnosti.
Velja, da kar seješ, to žanješ. V končnem lahko ljudje na kulturen način opozarjajo, da se tako ne dela: da nekdo pelje državo v povsem drugo stran, kot smo zastavili. Stran od demokratične in socialne države, javnega šolstva ... a vendar, če pogledamo parlament, nis(m)o slišani. Poleg tega hoče danes kapital vse obvladati, ljudje delajo po 14 ur, da so lahko kapitalisti še bolj bogati. Pa brezposelni mladi brez prave perspektive ... Ljudje pravijo, da tako ne bo šlo. In to ni samo problem Slovenije.«
»Kangler je sicer sporna osebnost, zelo primeren strelovod za sproščanje splošnega nezadovoljstva, bolje rečeno nergaštva, ki pa brez organiziranega nastopa stricev iz ozadja te mariborske energije ne more uspešno utiriti v vsesplošen slovenski revolt. Veliko državljanov, vključno z voditelji sindikatov, Jankovicem in njegovo PS, se zaveda, da ulica brez programa ni rešitev, zato pričakujem tako postopno streznitev politike kot umirjanje pregretega ozračja. Vzrokov globalne krize mi pač ne moremo odpraviti. Odstop Kanglerja vsekakor, toda predvsem bo treba ukrepati sistemsko. Na primer tudi z omejevanjem strankokracije in odločnim zmanjševanjem politične koruptivnosti. Za začetek z volilnim sistemom, ki bo bolj upošteval vrednote in voljo volivcev.«
Foto: GrupA, SHERPA (arhiv NT)
Predsedniške volitve
Od torka do včeraj so lahko na predčasnih voliščih že glasovali vsi tisti, ki jih v nedeljo ne bo doma ali bodo kako drugače zadržani. Nocoj opolnoči se bo v Sloveniji tudi uradno končala volilna kampanja pred letošnjim drugim krogom volitev predsednika države.
Volilni molk je zakonsko določeno obdobje pred in med volitvami, ko je prepovedano pozivati volivce, naj volijo za določenega kandidata. Ta čas imajo volivci na voljo za še zadnji razmislek o tem, komu bodo namenili svoj glas. V nedeljo bodo volivce na voliščih pričakale glasovnice z zapisanima imenoma prvouvrščenih kandidatov za predsedniški položaj v prihodnjem 5-letnem mandatu. Odločiti se bo treba med Borutom Pahorjem in Danilom Türkom. Pred nedeljskim splošnim glasovanjem bo tako volilni molk nastopil opolnoči v noči na soboto, saj veljavna zakonodaja o volilni kampanji določa, da se mora ta končati najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja, ko bodo po vsej Sloveniji med 7. in 19. uro odprta volišča. Morebitne kršitve volilnega molka bodo spremljali pristojni organi in kršitelje tudi kaznovali.	IS
Pm-p^ra porabo gown: 4.7 tfp 4.5 IMflQ tm. 6mi>1]*	Slik? jf fäntolna, Vk nade^i|r Iniprinqqlr a ipwif^d piMpbl gqrlvq In ipKltifrlh ^fnhJp*1 Ji JXnHb owi«!* na|dct* *
PHia£nikuc™r£ni pcobi gari>a in cmi^iinh CO.. ki ga k^kabjrfpkitna pridobil? p i prablaliencfn Oprl pai'nrrju ima ^krimlrar-WTKTK.apd.il Podnns- irtf0rf¥i«4t*ö bil* loirt" tatu pippin™ rtC lick. Opel 5oullwi1 iurapc LtC. KM Bjdoui s. ilnbadlig u, 11 J. Madfaiko.
AVTO CENTER CELEIA, d. o. o., Mariborska 107, 3000 CELJE, 03 425 46 00, PE JAKOPEC, Kosovelova 16, VELENJE, 03 89 71460, www.ac-celeia.si - Št. 95-30. november 2012 ---
Srečko Meh, poslanec Socialnih demokratov
Franc Kovač, veterinar, nekdanji župan, družbeni komentator in publicist iz Šentjurja
GOSPODARSTVO
Taksisti: račun se ne izide več
Nekateri celjski taksisti so se dogovorili za enotno podražitev - Ob številnih težavah tudi pomanjkanje parkirnih mest
Celjski taksisti so se na neformalnem srečanju dogovorili o dvigu cen storitev, saj so sedanje enotne cene v veljavi že vsaj pet let, od leta 2007.
Kot priznavajo taksisti,
so se cene v vmesnem času spreminjale za nekaj centov, odvisno od posameznikov, vendar bistvenih razlik danes ni. S podpisi so potrdili nove cene, ki bodo veljale od 1. decembra. Taksisti med razlogi za podražitev prevozov navajajo ceno goriva, ki se je v petih letih podražila za 40 odstotkov. »Če bi sledili temu, bi morala biti danes cena 3,5 evra do 3 kilometrov vožnje,« opozarjajo in dodajajo, da gre za primerno podražitev, ki naj ne bi povzročila večjih negodovanj pri uporabnikih. Seveda je vprašanje, kako bodo podražitve sprejeli uporabniki.
Drugi razlog je v zelo slabem voznem parku, ki ga uporabljajo za taksi prevoze. »To stranke tudi občutijo in negodujejo, vendar brez prilagoditve cen trenutnim razmeram na trgu lastniki taksi služb nismo več sposobni vlagati v mlajši, boljši vozni park. Med nami so sicer izjeme, ki pa ugotavljajo, da se jim to ne splača več. Tudi sami želimo prispevati k večji skrbi za čisto okolje, predvsem za čistejši zrak. Pri tem je naš edini možen način, da starejša vozila menjamo za mlajša, kar pa brez
podražitev ne bo mogoče,« opozarjajo celjski taksisti.
Za podražitve so navedli še en razlog: da skoraj vsi večji taksi prevozniki poslujejo z blokiranimi transakcij skimi računu. »Med njimi so tudi posamezniki, ki nimajo večjega števila vozil. Razlog je v tem, da se zaradi prevelikih stroškov dela, vzdrževanja vozil in cene goriva mesečni izračun glede na število prevoženih kilometrov in ustvarjen promet ne izide.«
Pomanjkanje parkirišč
Taksisti še dodajajo, da imajo še več drugih težav. Ena najbolj žgočih je, da je Celje edino mesto v razviti Evropi, ki nima na železniški postaji prostora za taksije. Kljub vsem študijam in preurejanju mestnega jedra so urbanisti pozabili, da je taksi potreben tako na avtobusni kot železniški postaji. Podobno je pri mestni tržnici in bolnišnici. Celje je uradno poskrbelo za tri parkirna mesta na avtobusni postaji, tri so na koncu Ulice XIV. divizije, kjer ni uporabnikov taksijev, tri parkirna mesta so na novo označena in rezervirana v
Za prevoz s taksijem bo treba seči globlje v žep.
Po novem bo treba odšteti 3 evre za vožnjo do 3 kilometrov, nadaljnji kilometer pa bo stal 90 centov. Novost je tako imenovana nočna tarifa, ki bo veljala od 23. do 4. ure. V nočnem času bo cena do 3 kilometrov 3,5 evra, za vsak nadaljnji kilometer pa bodo potniki odšteli 1,2 evra.
Gubčevi ulici, kjer pa so zaradi obiskovalcev mestnega jedra praviloma zasedena. Rezervirani sta še dve parkirni mesti pred mestno občino, nato so še tri pred zdravstvenim domom, potem se seznam konča.
»S kršenjem cestnoprome-tnih predpisov in občinskega odloka, predvsem pa z oviranjem prometa in pešcev uspemo pobrati naključne ali naročene stranke na železniški in avtobusni postaji. Še to je velikokrat odvisno
od sreče, da nas policija ali občinski redarji ne fotografirajo in oglobijo.«
Na območju celjske regije deluje 50 taksi služb. Nekaterim služi taksi kot dopolnilna dejavnost, v večini primerov pa je to osnovni vir dohodka. Skupno imajo taksisti prijavljenih 120 licenc za vozila, od tega več kot 60 odstotkov na ožjem območju Celja. Razlog za tako veliko število taksijev v Celju je tudi v tem, da na ravni občine ni urejenega
Po evropskih normativih vsakih 2 tisoč prebivalcev »potrebuje« eno taksi vozilo. Celje z okolico šteje 62 tisoč prebivalcev, vozil je pa kar 72, kar v številkah pomeni, da imajo Celjani na razpolago 55 odstotkov več taksijev kot ostala mesta v Evropi.
odloka, ki bi določal pravila, pod katerimi pogoji se dejavnost lahko opravlja. »Imamo kar nekaj prevoznikov, ki uporabljajo licenco in račun drugih taksistov, na ravni občine pa ni posluha oziroma nikogar, ki
bi poskrbel za sestavo in sprejem občinskega odloka, s katerimi bi zastavili sodobna pravila za izvajanje taksi službe v mestu,« še pravijo taksisti.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA (arhiv NT)
CMC gradi samo še na papirju
Sporne turistične kmetije?
Pristojno sodišče je na predlog stečajne upravite-ljice Milene Sisinger družbi Ceste mostovi Celje dovolilo, da uradno dokonča dela pri gradnji telovadnice pri Osnovni šoli Vojnik.
CMC je pogodbo o gradnji telovadnice z vojniško ob-
čino sklenil pred začetkom stečajnega postopka, pri gradnji pa sta sodelovala tudi nominirana podizvajalca. Občina Vojnik je septembra sicer odpovedala pogodbo, izjema je del, ki se nanaša na dela nominiranih podi-zvajalcev. Ker podizvajalec

VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.O.O._
Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
izvaja vsa dela sam, za izvedbo pogodbenih del pa je predložil tudi novo bančno garancijo, CMC ne bo imel stroškov oziroma bodo ti minimalni in se bodo nanašali le na prefakturiranje. Tudi te stroške je pripravljena poravnati Občina Vojnik. Kot je še posebej poudarjeno v sklepu sodišča, CMC pri izvajanju gradbenih del ne sodeluje in se za ta namen njegovo premoženje ne uporablja, saj vsa dela opravlja nominirani podizvajalec.
Če sodišče ne bi dovolilo dokončanja del, bi za Občino Vojnik nastali precejšnji stroški, saj bi morala izvesti nov razpis, hkrati pa prekiniti črpanje denarja iz državnega proračuna. Po napovedi naj bi se gradnja končala v pol leta.
US
Na zadnjem strokovnem srečanju so gostinci precej dvignili glas zoper turistične kmetije, ki da so jim nelojalna konkurenca. Kot vemo, je na širšem celjskem območju precejšnje število kmetij, kjer sprejemajo goste.
Gostinci so opozorili, da nekatere turistične kmetije izkoriščajo pomanjkljiv nadzor in zakonske luknje ter predstavljajo nelojalno konkurenco gostincem. Izvor težav je po mnenju stroke v obstoječi zakonodaji na področju dopolnilnih kmečkih dejavnosti. Uredba o pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji namreč predpisuje, da mora kmet na turistični kmetiji zagotoviti vsaj 30 odstotkov vrednosti lastnih surovin, do 30 odstotkov vrednosti surovin lahko
Generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo Marjan Hribar se je že zavzel za korenito spremembo zakonodaje. Po njegovem se za najboljše turistične kmetije, ki upoštevajo predpise in zagotavljajo pristno hrano, ne bo nič spremenilo. Obenem poudarja pomen slovenskega gostinstva, saj ta prinese kar 75 odstotkov od 4 milijard evrov prihodkov, kolikor jih na leto ustvari slovenski turizem.
dokupi v trgovini, preostanek pa od drugih kmetov.
»Ponudniki gostinskih storitev moramo delati pod enakimi pogoji kot turistične kmetije, kar pa ni mogoče. Njihovi lastniki poslujejo brez registrskih blagajn in ne plačujejo davka na dodano vrednost,« so soglasno opozarjali gostinci. Po njihovih besedah kmetijstvo marsikje sploh ne predstavlja več primarne dejavnosti slovenskih kmetij. Prav tako opozarjajo, da je nadzor kmetijskih in
tržnih inšpektorjev nad domnevnimi nepravilnostmi v poslovanju kmečkih turističnih kmetij pomanjkljiv in poteka večinoma med tednom.
US
radiocelje
" , 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
DDV je padel, živele trošarine!
Po dolgotrajnih prepirih, dokazovanjih in opozorilih so člani parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko v tem tednu umaknili predloge o dvigu DDV. Spomnimo, da naj bi namesto 8,5 odstotka za tisk, frizerske storitve, hrana za male živali, rezano cvetje ... veljal 20-odstotni DDV.
Umik predloga so pozdravili tako v gospodarski kot obrtni zbornici Slovenije. V GZS so zatrdili, da bi dvig nižje stopnje DDV povzročil zanemarljive učinke na proračun, hkrati pa bistveno večje dodatno breme gospodarstva. Takšna rešitev bi namreč med drugim poslabšala pogoje poslovanja pri-
bližno 5 tisoč podjetjem in samostojnim podjetnikom. Številna od teh bi izpad poslovanja verjetno nadomestila na trgu sive ekonomije, kar bi na koncu pomenilo manj pobranih davkov in več socialnih transferjev.
V OZS so nenehno poudarjali, da dejavnosti, za katere se je predlagalo zvišanje
Dvig DDV za več kot odstotno točko bi zelo negativno učinkoval na gospodarstvo, saj bi povzročil preveliko zmanjšanje kupne moči prebivalstva, posledično pa bi izgubili številna delovna mesta. V GZS pričakujejo, da se bodo trošarine na energente pomaknile navzdol proti povprečju v EU; da bodo proračun za leto 2013 in ukrepi za odpravo zakonskih ovir realno usmerjeni v nov razvojni zagon gospodarstva in odločnejšo podporo izvozu, s čimer bodo tudi javne finance stabilnejše, ter da se bo vlada izognila višjemu DDV oziroma da bo v skrajnem primeru DDV le morebiti in samo začasno dvignila za največ eno odstotno točko, in sicer za največ dve leti.
DDV, opravljajo izredno majhni subjekti, večina je samozaposlenih. V primeru sprejetja ukrepa bi tako ravno pri teh malih, samozapo-slenih povzročilo zapiranje dejavnosti in selitev v sivo ekonomijo, kar je že zdaj velik problem ravno pri teh dejavnostih.
Kako naprej?
Vlada za krpanje proračunske luknje zdaj razmišlja o višjih davkih, čemur se gospodarstveniki že upirajo, saj nasprotujejo višjim trošarinam pri vseh energentih, višjim okoljskim davščinam in večjemu dvigu DDV.
»Recesija, v kateri je slovensko gospodarstvo, ne dovoljuje nikakršnega zviševanja davščin in davkov več. Za poslovanje številnih podjetij je to lahko nevarno,« je mogoče slišati med gospodarstveniki. Kot trdijo v GZS, so prihodki od trošarine pri energentih v deležu BDP že zdaj najvišji v EU, še višje trošarine pa
Na prvi seji Upravnega odbora OZS, ki ga vodi Mozirjan Jani Kaker, so se obrtniki znova strinjali, da zbornica še vedno zagovarja obvezno članstvo. Člani odbora so si znižali sejnine, zmanjšali pa so tudi mesečne nagrade vodstvu zbornice, tako da bo Kaker kot podpredsednik prejemal 1.900 evrov neto nadomestila. Sicer bodo iz tržnega dela prihodkov zbornice ustanovi za humanitarno pomoč obrtnikom nakazali 10 tisoč evrov za pomoč prizadetim v nedavnih poplavah.
bodo občutno znižale konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki zaradi visokih trošarin pri energen-tih že zdaj trpi. Prihodki od okoljskih davščin v BDP so že zdaj tretji najvišji v EU, višje bi še bolj bistveno zmanjšali konkurenčnost gospodarstva.
US
Zbornica na strani bloka 6
Vendarle podpis državnega poroštva za najem 440 milijonov evrov posojila pri Evropski investicijski banki
V sredo se je zgodil dolgo pričakovan obrat, saj je minister za finance Janez Šušteršič po seji vlade napovedal, da bo vlada najkasneje v tednu dni parafirala poroštvo, saj so končno znana vsa dejstva. Seveda bodo potem še sledili drugi postopki, tudi potrditev v državnem zboru, kar bo postopek še precej zavleklo. Vseeno Šušteršič meni, da bo s to napovedjo konec groženj o ustavitvi del na gradbišču v Šoštanju.
Alstom, dobavitelj glavne tehnološke opreme za blok 6, je namreč vodstvu Termoelektrarne Šoštanj sporočil, da bo 3. decembra zapustil gradbišče in ustavil proizvodnjo opreme, če do takrat ne bo podpisana poroštvena pogodba. V Tešu so že pred časom povedali, da je na gradbišču samo še polovica delavcev in da so že nastali stroški v višini 30 milijonov evrov. Če bi prišlo do popolne zaustavitve del, torej če bi Alstom v resnici zapustil gradbišče v Šoštanju, bi bila škoda seveda še veliko višja. Teš Alstomu dolguje 154 milijonov evrov, precej dolg pa je tudi seznam domačih izvajalcev, ki jim Teš dolguje več kot 5 milijonov evrov.
Poziv zbornice
Tudi zato je Gospodarska zbornica Slovenije javno pozvala vlado, naj realizira oziroma sprejme poroštvo za kredit EIB. V zbornici trdijo, da je investitor zagotovil vse pogoje. Opozarjajo, da zaradi zastojev in ovir pri realizaciji investicije že nastaja škoda, ne le investitorju, temveč tudi drugim slovenskim dobaviteljem. V primeru umika posojila ter dokončnega umika Alstoma grozi velika nevarnost, da bo investitor utrpel ogromno škodo, slovenskim dobaviteljem pa grozi insolventnost.
Vsaka ovira pri gradnji bloka 6 pomeni nevarnost odmika dokončanja in zagona bloka, kar lahko povzroči izpad prihodkov in s tem dodatno škodo. Ustavitev gradnje bloka bi pomenila večjo energetsko odvisnost Slovenije, slovenski dobavitelji pa bi ostali brez reference za nastop na tujih trgih. Kot zadnji argument za izdajo poroštva v zbornici trdijo, da bi umik posojila EIB resno ogrozil ugled Slovenije v očeh tujih investitorjev in posojilodajalcev.
US
Šentjurski Kemoplast odslej tudi v Kopru
Gospodarstveniki Saša regije za male smučarje
Po volitvah, na katerih so vodenje Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice znova zaupali Cvetki Tinauer, so pred kratkim imenovali še ostale organe v zbornici.
Za podpredsednike SŠGZ za mandatno obdobje 2012-2017 so imenovali Uršulo Menih Dokl (Gorenje), Vladimirja Ma-
lenkovica (Premogovnik Velenje) in Boštjana Gorjupa (BSH Hišni aparati), direktor zbornice pa je tudi v tem mandatu Franci Kotnik.
Sicer so na seji spoznali tudi poslanstvo, vizijo in dejavnost Razvojnega centra Energija, ki predstavlja razvojno priložnost za celotno regijo, ne samo za vključene družbenike. Posebej so namenili pozornost projektu Naučimo se smučati, ki ga je predstavil pobudnik in kljub poslanski funkciji še vedno tudi operativni nosilec Jože Kavtičnik. V projekt, katerega osnovni namen je omogočiti učenje smučanja vsem petošolcem ne glede na njihov socialni položaj, je trenutno vključenih deset osnovnih šol iz Saša regije. Številne pozitivne učinke enotedenskega učenja smučanja za učence je predstavila ravnateljica OŠ Šoštanj Majda Zaveršnik Puc, kot pa kažejo napovedi članov upravnega odbora zbornice, se lahko v šolah nadejajo tudi pomoči gospodarstva.
US
Gospodarska zbornica Saša regije na vlado naslovila pobudo za pripravo strategije zagotavljanja višje stopnje poplavne varnosti, saj so bili ukrepi, izvedeni v minulih letih, le parcialni in niso bili, kot kažejo posledice novembrskih poplav, zadostni. Največ preglavic s prenizko stopnjo poplavne varnosti imajo v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati.
TAUE OBLOGE PAYIMENT1
PAAKETl PARQUET LAMINAT LAMINAT! PR£PRQGE MOQUETTi
Podjetje Kemoplast iz Šentjurja je eden največjih ponudnikov različnih talnih oblog na slovenskem tržišču. V teh dneh se je Kemoplastovim razstavnim salonom pridružil še eden v Kopru.
Na 300 kvadratnih metrih bo na voljo 15 znamk vrhunskih proizvajalcev parketov, laminatov, preprog in drugih talnih oblog, kar predstavlja največjo izbiro talnih oblog na Primorskem. Direktor podjetja Peter Lapornik je ob otvoritvi povedal: »V dvaindvajsetih letih smo iz majhnega družinskega podjetja s pisarno v domači hiši in majhnim najetim skladiščem zrasli v enega največjih ponudnikov vseh vrst talnih oblog v Sloveniji. Zastopamo svetovno znane proi-
zvajalce talnih oblog in sodelujemo s priznanimi arhitekti, projektanti in investitorji. Dolgoletne izkušnje so nas pripeljale do spoznanja, da ne prodajamo le izdelkov, temveč ustvarjamo simfonije bivanja. S strokovnostjo, prijaznostjo in zavzetostjo vseh naših sodelavcev bomo še naprej ustvarjali najlepše simfonije bivanja ter se trudili ostati vodilni ponudnik talnih oblog na slovenskem trgu.«
Promocijsko besedilo
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Kako dolgo bo zaprt most, ne ve nihče
Okrog riti v žep - Sanacija zahtevna in draga
LAŠKO - V začetku tedna je domačine iz Jagoč presenetil zaprt most čez Savinjo. Po nedavnih poplavah se je namreč most nevarno nagnil in ni bil več varen za promet. Komaj 16 let stara pridobitev je osnovna prometna žila za naselje, ki se je v zadnjih letih precej razširilo. Na most je tako ali drugače vezanih približno 800 do tisoč prebivalcev, ki se zadnje dni počutijo bolj ali manj odrezano od sveta.
Pešci lahko reko prečkajo čez brv pri zdravilišču. Osebni promet pa zdaj teče čez staro mestno jedro, po levem bregu Savinje do vasi. »Če odmislimo, da to v prometnih konicah pomeni dodatnih deset minut ali več, je težava predvsem v srečevanju. In še pešci nam žugajo s pestmi,« je razložila ena od domačink. Če je vse to vzela v zakup, pa podjetniki, kot je na primer Andrej Vesenjak, ob tem bijejo plat zvona. »Pred tremi leti smo zgradili hotel. Kako naj nekemu nemškemu gostu razložim obvoz okrog riti v žep, si ne predstavljam. Če se mu zdi nekaj prezapleteno, pač odpove rezervacijo. Lahko se celo zgodi, da bomo morali po novem letu hotel zapreti. Res se že tri dni ubadamo s tem, kaj naj naredimo. Tudi o tem, da bi jih hodili čakat k bencinski črpalki, smo že razmišljali.« A če je intervencijska pot čez Laško za osebni promet še sprejemljiva, je obvoz za tovornjake usmerjen čez hribe, čez Štore in Svetino. »Če
pride na primer do požara, si sploh ne predstavljam, kako dolgo bi trajalo, da bi tam okrog prišla ustrezna pomoč,« še doda Vesenjak. Domačine moti tudi to, da nihče ne pove, kdaj in kaj sploh lahko pričakujejo.
Na vsakem koraku lahko gre kaj narobe
Za strokovno mnenje smo povprašali Matjaža Mernika iz podjetja Gins, ki se ukvarja tudi s strokovnim nadzorom gradbenih investicij. Kot je dejal, konkretnega primera sicer ne pozna. Je pa res, da je pri takšni gradnji vsak del tako pomemben, da je lahko napaka na katerem koli
Zaprt most pomeni za domačine, da so »obsojeni« na dolge obvoze, tujci pa so izpostavljeni neznanemu blodnjaku okoliških cest.
področju usodna. »Vse se začne pri dobrem, strokovnem projektu. Zahtevnejši projekti - mostovi vsekakor so zahtevnejša gradnja - ponavadi zahtevajo tudi revizijski pregled. Če je šlo
Kot so nam sporočili z Občine Laško, kaj več kot pomiriti občane s sicer skopimi informacijami trenutno ne morejo. Komisija državne direkcije za ceste si je stanje ogledala že v začetku tedna. Temelje so pregledali potapljači. Most si je ogledal tudi projektant iz podjetja Ponting Maribor. Voc je odgovoren za prometno signalizacijo. Na obvozni cesti naj bi v teh dneh promet uredili izmenično s semaforji.
za državno investicijo, ima nadzor običajno DRI - družba za razvoj infrastrukture. Je pa res, da so pri manjših projektih najemali tudi po-dizvajalce.« Na pamet lahko predvidevamo, da je temelje spodnesla erozija ob poplavi. Vendar bi moral projekt predvideti tudi take izredne okoliščine. Morda bi se temu lahko izognili s poglobljenimi temelji. A kot pravi Mernik, je ugotavljanje odgovornosti izjemno zahtevno in zapleteno. »Zahteva pregled celotne dokumentacije, če je projektant upošteval vsa
geološka in geotehnična poročila, kako je bilo z vodo-varstvenim soglasjem in podobno. Treba je ugotoviti, če so projekt kako spremenili in zakaj, kako so ga dejansko izvedli ... Včasih se pod črto ugotovi, da je enostavno šlo za nesrečen splet okoliščin, ki jih nihče ni mogel ne predvideti ne preprečiti. Tudi to se dogaja.«
Most je seveda možno sanirati, vendar je to iz-
jemno zahteven poseg in temu primerno tudi drag. Kljub temu, da je medtem izvajalec, Gradis, šel v stečaj, bi bilo seveda mogoče še vedno uveljavljati bančno garancijo. A 16 let je običajno za kaj takega že predolga doba, hkrati pa tako kratka, da sredstev za nov most zanesljivo nihče ni nikjer predvidel.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Strokovni pregled je načeloma potrdil laične domneve, da so večkratne visoke vode spodjedle temelje, kar je povzročilo izklon stebra. V kolikor bi se to gibanje nadaljevalo in bi most izgubil kontakt s podporo, bi prišlo do loma prekladne konstrukcije.
Nov center Kea v Šentjurju
Nedolgo nazaj je podjetje Kea, d. o. o., odprlo nov poslovno-stanovanjski objekt v Šentjurju. V njem je poleg supermarketa še več drugih lokalov. Družinsko podjetje, ki je leta 1991 začelo poslovati z dvema zaposlenima, danes v 14 trgovinskih enotah v celjski in mariborski regiji zaposluje 150 delavcev.
Dvatisočglavi množici je dobrodošlico v centru Kea izrekel direktor podjetja Boštjan Kukovičič, ki je v nagovoru poudaril, da je bila poglavitna skrb njihovega podjetja, da bi z novim niz-koenergetskim objektom hkrati dosegli več ciljev. Že pri projektiranju objekta so veliko pozornosti namenjali dobremu počutju kupcev in drugih obiskovalcev centra. Objekt je oskrbovan z geotermalnim virom energije, ki služi za ogrevanje, hlajenje in
»Kar se tiče sanacije, je trenutno še prezgodaj za napovedi, saj se najprej preučuje, ali je možno vzpostaviti prevoznost. V kolikor bo to možno, sam ukrep vzpostavitve objekta v stanja prevoznosti sestavljata dve fazi. V prvi fazi bi preprečili nadaljnje izklanjanje stebra, v drugi pa izvedejo prevzem obtežbe in dvig premostitvene konstrukcije, povrnitev podpore v vertikalni položaj in sanacijo temeljenja podpore.« Ali in kako je to možno izvesti, bodo najprej preučili v okviru posebnega elaborata.
Nov center Kea je spremenil pogled na Šentjur ob vstopu z dramelj-ske strani, hkrati pa je center, v katerem je 40 novih delovnih mest, povečal varnost udeležencevvprometuvtem delu Šentjurja.
prezračevanje objekta. Na enak način ogrevajo sanitarno vodo, novost pa predstavlja razvoj hlajenja v celotnem sistemu hladilnih vitrin in hladilnih komor s pomočjo toplotne črpalke in geoter-malne energije, kar naj bi pomenilo tudi zelo nizke obratovalne stroške. Novo pridobitev, ki pomeni kar 40 novih delovnih mest, je pozdravil tudi šentjurski župan mag. Marko Diaci. Podjetje Kea je ob odprtju centra Vrtcu Šentjur, enoti Pešnica, podarilo 1.500 evrov. Ob supermarketu Kea je svoja vrata odprlo še pet lokalov: Kea caffe, frizerski studio Darja, cvetličarna Nataša, otroška trgovina Čebelica in ribarnica Delmar. Vsako soboto bosta ponudbo centra obogatili še kmečka in ekološka tržnica.
Promocijsko besedilo
»Tako je trenutno znano le to, da bo potrebno izvesti ozko specializirana dela s področja gradnje mostov. Materiali, uporabljeni pri izvedbi, bodo morali doseči zahtevane mehanske karakteristike, kar zahteva svoj čas. Dela žal padajo v zimski čas nizkih temperatur, ko izvajanje nekaterih del oz. uporaba materialov ni dovoljena, saj sicer ni možno doseči ustrezne kvalitete del in materialov. Dodatno oviro lahko predstavljajo visoke vode, ki onemogočajo izvedbo del, saj je v tem času več padavin. Glede na navedeno je težko napovedati trajanje sanacije objekta, prav gotovo pa bo to nekaj mesecev,« so sporočili s pristojnega ministrstva.
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Čigav bo hotel Almin dom na Svetini? Za njegov nakup naj bi se v teh dneh pojavil resen kupec.
Bo Almin dom končno prodan?
Za nakup hotela na Svetini naj bi se pojavil resen kupec - Več neuspešnih javnih dražb
ŠTORE - Za nakup hotela Almin dom na Svetini, ki je visoko nad Štorami, naj bi se v teh dneh pojavil resen kupec, kar je potrdila tudi stečajna upraviteljica podjetja Hudournik Tanja Praprotnik. Zato naj bi bili v Štorah menda zdaj bliže temu, da bo Almin dom, ki ga niso uspeli prodati na več javnih dražbah, le dobil novega lastnika. Za prodajo Alminega me na vsaj 80 tisoč. Stečaj-
doma, hotelske in restavracijske opreme je bilo javno zbiranje ponudb objavljeno marca letos. Za poslopje je bilo zbiranje ponudb nezave-zujoče, kar pomeni, da cena ni bila določena, medtem ko je bila za opremo določena (znašala je 125 tisoč evrov). Od treh potencialnih kupcev, ki so se za morebiten nakup Alminega doma zanimali, ni nato ponudbe vložil nihče.
Po govoricah naj bi hipotekami upnik pristal za nakup doma na ceno vsaj štiristo tisoč evrov ter za nakup opre-
na upraviteljica pravi, da je mogoče kupiti poslopje tudi brez opreme, vendar se nakup opreme po tako ugodni ceni vsekakor izplača. Dom so naprej prodajali za 1,5 milijona evrov, ceno so nato bistveno znižali, vendar poslopja na turistično zanimivi legi vseeno niso uspeli prodati. Svetina, vas na sedemsto metrih nadmorske višine, je na pragu velikega Celja ter zelo blizu Celjske koče, kjer je odprt skoraj nov hotel.
Stečajna upraviteljica prodaja Almin dom od marca
2009, ko je tedanji lastnik, gradbeno podjetje Hudournik, šel v stečaj. Upraviteljica Almin dom redno vzdržuje, zato je v presenetljivo dobrem stanju, notranjost celo še bolj kot zunanjost. To so potrdili posamezniki iz Štor, ki so si notranjost Alminega doma pred kratkim ogledali v spremstvu stečajne upra-
viteljice. Tatovi so namreč kmalu odnesli bakrene žlebove, v notranjost je bilo tudi vlomljeno, vendar so odnesli le nekatere tehnične aparate. Kupec bo imel v primeru nadaljevanja z restavracijsko in prenočitveno dejavnostjo, dobro izhodišče za delo.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA (arhiv NT)
V Alminem domu na Svetini, od katerega so v občini Štore nekoč veliko pričakovali, je v hotelskem delu 27 dvoposteljnih sob ter tri triposteljne sobe. »Alminemu domu se obeta lepa prihodnost,« je zapisal leta 2002 v Dobrojedovem dnevniku v Nedelu navdušen novinar iz Ljubljane. To se zaradi hudih težav lastnika, podjetja Hudournik, žal še ni uresničilo. Almin dom je dobil ime po svetovni popotnici Almi Karlin, ki je pokopana na Svetini, za katero je rekla, da je zanjo najlepši kraj na svetu. V Alminem domu so med drugim uredili njeno spominsko sobo.
Naložb ne bo manjkalo
ROGATEC - Občinski svet je na torkovi seji imel prvo obravnavo predloga proračunov za leti 2013 in 2014. Večjih pripomb glede osnutkov, ki ju je pripravila občinska uprava, svetniki niso imeli. Preden bosta dokumenta sprejeta, bosta do 12. decembra še v javni razpravi.
Proračun za prihodnje leto je težak štiri milijone evrov, za leto 2014 pa tri milijone evrov, pri čemer župan Martin Mi-količ poudarja, da slednji služi le za grobo oceno in da bodo konec prihodnjega leta vanj zagotovo vnesli še nekaj novih projektov. Občina s proračunoma zagotavlja vse z zakonom določene obveznosti, ob tem pa je po besedah Mikoliča kljub težkim časom ohranila denar za delovanje društev in klubov, več kot 1,7 milijona evrov pa je v prihodnjem letu rezervirala za naložbe. Večina največjih bo sicer odvisna od uspeha pri pridobivanju evropskega sofinanciranja.
Izstopa energetska obnova šole
Med največjimi naložbami prihodnjega obdobja župan izpostavlja energetsko obnovo rogaške osnovne šole, ocenjeno na skoraj pol milijona evrov. Občina je projekt že prijavila na razpis gospodarskega ministrstva in pričakuje pozitiven odgovor. Pomemben je tudi projekt gradnje kanalizacije v trškem jedru Rogatca s povezavo do osnovne šole, ki bi jo priključili na čistilno napravo
Rogaška Slatina. Po besedah Mikoliča pravkar pripravljajo vso potrebno dokumentacijo. V prihodnjih letih se obeta tudi celovito urejanje trškega jedra, ki je razglašeno za kulturni spomenik, pri čemer želijo v prvem delu poskrbeti predvsem za primerno prometno infrastrukturo, kasneje pa naj bi trg dobil še najrazličnejše vsebine. Prihodnje leto bo po načrtih zraslo še novo parkirišče pri pokopališču Sveti Jurij, novo podobo naj bi dobilo več odsekov lokalnih cest, tako kot v ostalih občinah Obsotelja in Kozjanskega pa bo v Rogatcu zaživel tudi projekt oskrbe s pitno vodo v porečju Sotle.
Župan Občine Rogatec upa, da bo prihodnje leto vendarle končana tudi obvoznica mimo Rogatca, ki jo sicer gradi država. Kot pravi Miko-lič, država trenutno čaka na jamstvo podjetja Nivo Celje, da je zmožno opraviti dela. Če garancije ne bo, bo treba objaviti nov razpis, kar bo končanje obvoznice zagotovo pomaknilo za nekaj mesecev.
Občinski svet bo proračuna ponovno obravnaval po opravljeni javni razpravi, v okviru katere lahko svoja mnenja in predloge posreduje vsa zainteresirana javnost. Mikolič pričakuje, da bosta dokumenta sprejeta še letos.
ANJA DEüCMAN
Varčneje osvetljene cerkve
SLOVENSKE KONJICE - V občini so končali celovito prenovo osvetlitve vseh tamkajšnjih cerkva.
Z njo so dosegli bistveno nižjo porabo električne energije ter manjše svetlobno onesnaževanje okolja, finančni vložek v višini tri tisoč evrov pa naj bi se povrnil že v letu dni. Med deli, s katerimi so začeli v začetku novembra, so obstoječe kandelabre predelali, moč delovanja na 26 reflektorjih so znižali s štiristo wattov na 150 wattov, cerkve pa bodo tudi po novem osvetljene vso noč. Z naložbo v celovito sanacijo osvetlitve cerkva v konjiški občini bodo skupno porabo električne energije tako znižali za 62 odstotkov. Naložbo so udejanjili s sredstvi iz občinskega proračuna, iz postavke za vzdrževanje javne razsvetljave.	BJ
Sejem s premalo usnja
ŠOŠTANJ - V kraju so na jubilejni, 10. Katarinin sejem znova privabili precejšnje število obiskovalcev in prodajalcev.
Sicer ima sejem dolgo tradicijo, saj je »živel« že sredi 18. stoletja, vendar je kasneje povsem izgubil svoj pomen. V občini so ga ponovno začeli organizirati v letu 2003, saj želijo ohranjati spomin na generacije šoštanjskih usnjarjev. Tudi letos se je izkazalo, da je žal vse manj ponudnikov usnja in usnjenih izdelkov, čeprav zadnja leta pripravljajo sejemsko dogajanje pred muzejem usnjarstva. Tako organizatorji, če že ne s sejmarji, pa vsaj z ogledom muzeja, na nek način obudijo zgodovino in ohranjajo spomin na šoštanjske usnjarje.
Seveda so bile v teh predprazničnih dneh stojnice polne adventnih venčkov in drugih božično-novoletnih okraskov. Prav tako ni manjkala ponudba domačih dobrot, medu in medenih izdelkov, s svojimi izdelki in z dejavnostjo pa so se predstavila tudi turistična društva, ki delujejo v občini. Za konec letošnjega leta bo v Šoštanju 15. decembra še božično-novoletni sejem. US, foto: ARHIV OBČINE ŠOŠTANJ
Sejemski živžav v Šoštanju
- Št. 95-30. november 2012
IZ NAŠIH KRAJEV
Decembra bo mesto živelo s pravljicami
Od Miklavža do silvestrovanja
CELJE - Decembrsko praznično vzdušje v mestu se bo začelo s Pravljičnim prižigom luči na Miklavžev večer. Osrednji del Pravljičnega Celja, kot zadnja leta imenujejo pestro, večinoma brezplačno prireditveno dogajanje na Glavnem trgu v središču mesta, ki je namenjeno tako najmlajšim kot tudi vsem drugim meščanom in obiskovalcem, bo strnjeno v drugo polovico meseca. Ob tem lahko nekaj prireditev za uvod v praznično dogajanje ljudje pričakujejo že v prvih dneh decembra. V ponedeljek se bo v Li- svetile po mestu. Prižgal jih
kovnem salonu Celje začela tridnevna prodajna razstava umetniških del PARTea, ki jo bodo pripravili domači umetniki, v sredo bodo praznično vzdušje med ljudi pričarale lučke, ki bodo za-
bo župan Bojan Šrot, otroci pa bodo najbrž najbolj veseli prihoda in simboličnega obdarovanja Miklavža, ki bo na Trg celjskih knezov prišel s svojim rogatim spremstvom, prireditev pa bosta zaokrožila med malčki priljubljena Mojca in Kaličopko. Osrednji program Pravljičnega Celja 2012 so pripravili v Zavodu Celeia in kot so povedali, bodo programski stroški vseh letošnjih prireditev, vključno s silvestrovanjem na Trgu celjskih knezov in za meščane brezplačnimi koncerti na Glavnem trgu, znašali 40 tisoč evrov. Že v drugem tednu decembra bodo v Celju letos prvič pripravili program brezplačnih ustvar-
jalnih delavnic in lutkovnih predstav za otroke. Osrednje dogajanje Pravljičnega Celja, kot napoveduje direktorica zavoda Celeia Milena Čeko Pungartnik, bo strnjeno med 14. in 31. decembrom. Glavni trg se bo v tem času že dvanajstič spremenil v Pravljično deželo, ki bo, kot napovedujejo organizatorji, glede na socialne razmere najbrž letos še posebej dobro obiskana. Priprave na pravljično vzdušje, ki bo brezplačno dostopno prav vsem otrokom, so se začele že oktobra in kot obljublja avtorica projekta Vladimira Skale, se bo z otroki ukvarjalo 28 vil in drugih pravljičnih junakov, na odru pa se bo v 18 dneh zvrstilo okrog 540 nastopajočih. Dogajanje na Glavnem trgu bo v tem času dopolnjeval ulični božično-novoletni sejem, za piko na i letošnjega prazničnega vzdušja pa bodo Celjani lahko prisluhnili tudi večernim brezplačnim koncertom.
IS, foto: EGON HORVAT
Organizatorjem prireditev letošnjega Pravljičnega Celja so decembrsko dogajanje pomagali predstaviti vile in drugi pravljični junaki.
Pravljično Celje 2012 se bo končalo 31. decembra opoldne s silvestrovanjem za otroke na Glavnem trgu in za odrasle po 22. uri na Trgu celjskih knezov, kjer bo za zabavo skrbela skupina Mambo kings. V Celju letos zaradi varčevanja in tudi zaradi ekoloških razlogov ne bo prazničnega ognjemeta, se pa v Zavodu Celeia Celje kot organizatorju decembrskih prireditev znova pridružujejo v vasici Zelen'dol ob Šmar-tinskem jezeru, kjer bodo za najavljene otroke pripravili posebna doživetja med 20. in 26. decembrom.
Za plačevanje položnic brez provizije
ROGAŠKA SLATINA - Z novim letom bo vrata odprla mestna blagajna, v kateri bodo lahko občani določene položnice plačevali brez provizije. Uredili jo bodo na sedežu Javnega komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina na Celjski cesti.
Na blagajni OKP Rogaška Slatina je že zdaj mogoče gotovinsko plačevanje položnic tega podjetja brez provizije in
občani letno tam plačajo okoli šest tisoč položnic. Blagajna bo od prvega januarja zagotovo še bolje obiskana, kot pra-
vijo na občini, pa je lokacija v pritličju stavbe, ki je v središču mesta, primerna tako zaradi enostavnega dostopa kot zaradi možnosti brezplačnega parkiranja. Natančnega urnika odprtja blagajne še ni, bo pa delovni čas, kot zagotavljajo, prilagojen pričakovanemu
obisku, tako da bo blagajna odprta tudi ob popoldnevih.
V mestni blagajni, ki bo prinesla novo delovno mesto za polovični delovni čas, bo po novem letu brez provizije poleg položnic OKP Rogaška Slatina mogoče plačevati položnice slatinskih vrtcev in
V teku je prevzemna ponudba za JUTEKS.

Postopek sprejema prevzemne ponudbe lahko uredite do 5.12.2012 v Atki Prima d.o.o.,
kije OBZ BPH Agronos d.o.o.
TRŽNO SPOROČILO
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si
Z uojmloeLiMicuLostieLo starostu
šol, globe in takse medobčinskega inšpektorata in redar-stva, komunalni prispevek, stroške pokopališča Krajevne skupnosti Kostrivnica ter položnice podjetij Pogrebne storitve Žekar, Adriaplin, Atrij, Elektro Turnšek, Elektro Celje, Modera in Upra-stan. Na občini upajo, da se bodo v prihodnosti o plačilu položnic brez provizije uspeli dogovoriti še z ostalimi podjetji in tudi državnimi organi, kot je na primer davčna uprava. Župan mag. Branko Kidrič sicer pravi, da bo občina za
nakup potrebne računalniške opreme za vzpostavitev mestne blagajne namenila okoli 3.200 evrov. Letni prihranek družine, ki bo vse možne položnice plačevala brez provizije, bo po njegovih ocenah znašal do sto evrov.
ANJA DEUCMAN
Blagajne, kjer lahko občani položnice določenih podjetij plačujejo brez provizije, že delujejo v Celju, Žalcu, Šentjurju, Laškem in Velenju.
V	proračunskih razpravah
MOZIRJE, REČICA OB SAVINJJI - Tudi v zgornjesavinj-skih občinah hitijo s sprejemanjem osnutkov proračunov za prihodnje leto, da jih bodo dokončno sprejeli še pred koncem leta.
Tako naj bi v proračunu občine Mozirje zbrali nekaj več kot 4 milijone prihodkov, predvideni odhodki pa so za dobrih 200 tisočakov nižji. V grobem bodo denar razdelili po tretjinah za tekoče odhodke, tekoče transfere in investicijske odhodke. Med slednjimi bodo zaključili gradnjo širokopasovnega omrežja in ceste na Golte, denar naj bi namenili za širitev centralne čistilne naprave v Lokah in pripravo investicijske dokumentacije za vodovodni sistem Letošč.
V	občini Rečica ob Savinji je tako rebalans kot osnutek proračuna za prihodnje leto v znamenju največje naložbe, gradnje Trnovčkega mostu in navezovalnih cest. Most v vrednosti 1,3 milijona evrov so končno začeli graditi, za plačilo del pa bo občina najela tudi 500 tisoč evrov kredita. Sicer v osnutku proračuna predvidevajo 2,9 milijona evrov prihodkov, kot pa je omenil župan Vinko Jeraj, bodo morali v fazi javne obravnave odhodke še dodatno oklestiti.
US
Ljubiteljica školjk in praženega krompirja
Vita Vrbič iz Žalca prva novorojenka v celjski porodnišnici leta 2009
Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo!
Darja Lesjak in njen življenjski sopotnik sta si silvestrovanje leta 2008 še posebej zapomnila, saj sta po novoletni zabavi namesto domov zavila v celjsko porodnišnico, kjer se jima je prva v novem letu rodila hči Vita.
Novoletni sprejem je bil za Darjo Lesjak kar rahlo presenečenje: »Spomnim se, da je sestra prišla v sobo in mi rekla, naj se na hitro uredim. Najprej mi seveda ni bilo čisto nič jasno. Posvetilo se mi je šele takrat, ko sem odprla vrata sobe in zagledala polno avlo ljudi. Kljub temu, da je rojstvo otroka zame intimen trenutek, ki si ga ne želiš takoj deliti s svetom, imam novoletni sprejem v lepem spominu.«
Mama in poslovna ženska
Osemurni delavniki, kot smo jih poznali nekoč, so stvar preteklosti, saj se ponavadi službene obveznosti razpotegnejo skozi ves dan. Še posebej je to izrazito na vodilnih položajih, kakršnega mama novorojenke Vite vsekakor ima, saj je namreč center menedžerka celjskega Citycentra. Kot pravi Darja, ima pri usklajevanju službenih obveznosti in družine veliko srečo: »Vita je zelo pridna in prilagodljiva deklica. Prav tako mi pri usklajevanju službenih in družinskih obveznosti pomaga vsa družina.« Vita dopoldneve preživlja v vrtcu v družbi sovrstnikov, babica pa poskrbi, da Vita ne ostane zadnja v vrtcu, popoldan pa sta na vrsti ati in mami. Ker Darja s hčerko ne utegne preživeti toliko
Družina Lesjak svoj prosti čas najraje preživlja v naravi.
časa, kot bi si želela, kar se da kakovostno izkoristi čas, ki ga ima na razpolago za svojo družino.
Šport večji del z atijem
Kljub temu, da bo Vita stara šele štiri leta, že obiskuje tečaja angleščine in
nemščine, nad katerima se je tako navdušila, da si zaradi njiju želi kar v šolo. Sicer pa družinica ne pretirava z Vitinimi interesnimi dejavnostmi, saj menijo, da morajo imeti otroci otroštvo, dokler so še otroci. Kar ne pomeni, da niso aktivni. Vita prosti
čas, namenjen športnim aktivnostim, v večini preživlja z atijem, vse tri pa druži strast do kuhanja. So pravi gurmani, še posebej so navdušeni nad najrazličnejšimi vrstami školjk: »Kadar kuham, Vita vedno sedi na kuhinjskem pultu in želi pokusiti vse jedi. Je
ljubiteljev praženega krompirja Podkrižki.
Za božič domači piškoti
Vsak čas bodo pred vrati božično-novoletni prazniki, ki so za njih še posebej svečani, ne samo zaradi božiča in novega leta, temveč tudi zaradi Vitinega rojstnega dne, čemur so njihovi prazniki tudi podrejeni. Letos se po njihovem domu ne bo širil le vonj po sveži jelki, temveč tudi po domačih piškotih. »Viti sem že lani obljubila, da jih bova pekli, zato se tega neizmerno veseli.« Tako kot vsi njeni vrstniki pa se nič manj ne veseli obiska Božička. Na hladilnik namreč že vztrajno lepi skrbno izrezane sličice daril, ki bodo v pomoč Božičku pri izbiri daril. Konec leta za Lesjakove ni poseben le zaradi prazničnega vzdušja in Vitinega rojstnega dne, temveč tudi zato, ker je to priložnost, da družina preživi več časa skupaj.
ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv
najbolj iskrena ocenjevalka, saj brez zadržka pove, če kaj ni dobro. Seveda to ni najbolj ugodno, ko smo kje na obisku.« Družinica vsako leto nastopi na svetovnem festivalu pražene-ga krompirja, na katerem sodeluje tudi Vita, ena najmlajših članic društva
»Za vzgojo otroka na žalost ni recepta, zato se verjetno vsi starši srečujemo z vprašanji, kako pravilno vzgojiti otroka, ne samo v obdobju najstništva, temveč že tudi prej. Pravilne vzgoje se ni mogoče naučiti iz knjig, ampak je v prvi vrsti treba ravnati po svoji lastni vesti. Če se otroku posveča dovolj časa, na tej poti po mojem mnenju ni mogoče zgrešiti,« je prepričana mama štiriletne Vite Darja Lesjak.
ZGODBE IZ KAMRE
A^amra
www.kamra.si
Zbor šole Glasbene matice Celje 6. junija 1909. V sredini (z dirigentsko palico) je ravnatelj šole Adolf Feix.
Obdobje Čehov
Razvoj slovenskega glasbenega šolstva v Celju
Celjsko podružnico Glasbene matice so v prvih letih obstoja vodili Čehi; v kratkih intervalih so se izmenjali Adolf Feix, Vilim Seifert in Vaclav Engerer.
Po navdušenem začetku je sledilo obdobje upada, o katerem se je v Slovenskem narodu 10. julija 1911 kritično razpisal skladatelj in zborovodja Ciril Pregelj: »Nekaj let sem je zavladala v Celju popolna glasbena letargija, ki se je polastila sčasoma celo za godbo najbolj navdušenih ljudi. Ko se je izvedelo, da se ustanovi tukaj podružnica Glasbene matice, nam je zasijal nov žarek upanja in nekako otroško veselje se je naselilo v naša srca. V duhu smo si predstavljali lepo bodočnost, izvojevano po čilem, energičnem delu podružnice, videli smo krasne uspehe, kateri bodo zaznamovani v analih tega zavoda. Akoravno se naše nadeje tozadevno niso uresničile, ker se je zavod od početka do danes gibal v zelo ozkih mejah, nam vendar ostaja vsaj to zadoščenje, da se v Celju zopet širi zadnji čas zanimanje za glasbo. Tudi nekaj! Svojo naravno misijo, da postane Celje godbeno središče zahodnega dela Slov. Štajerja, je davno izgubilo, po krivdi merodaj-nih krogov, ki niso posvetili tej panogi kulture nobene pozornosti. In tako imamo danes v Celju take razmere na kulturnem polju, da bi se človek razjokal. A navadili smo se tem razmeram še povrhu, da jih niti nočemo več spoznavati. In to je najhujše gorje! Umevno je, da se pod takim podnebjem tudi glasbena šola ne more bogve kaj razvijati. Letos teče tretje leto, kar obstoja. Lanske in letošnje produkcije nam pričajo, da so se na klavirju in gosli dosegli še precej lepi uspehi. Prejšnji učitelj gosp. Feix je bil specijalist za klavir, dočim sedanji gosp. Seifert spoštuje bolj gosli. Po tem se ravnajo naravno tudi uspehi. Drugi instrumenti
Ciril Pregelj (1887-1966), učenec in kasneje učitelj na podružnici Glasbene matice v Celju.
ne pridejo v poštev, kakor tudi ne glasbena teorija - tako da morajo Slovenci tozadevno še sedaj drugje iskati pomoči. Faktum je, da je glasbena šola v sedanjem obsegu pomanjkljiva in enostranska ...«
Pregljeva kritika je očitno naletela na plodna tla in spodbudila k boljšemu šolskemu delu, saj je bila ocena zaključnega šolskega koncerta celjske Glasbene matice leto kasneje zelo ugodna.
JANKO GERMADNIK
Salonski orkester Godbenega društva iz leta 1912. Dirigent in takratni ravnatelj šole Glasbene matice v Celju Vaclav Engerer je četrti z desne v tretji vrsti.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po: Janko Germadnik: 100 let slovenskega glasbenega šolstva v Celju, Celje, 2008.
Sleparji tudi v gledališču
V SLG Celje tokrat premierno komedija Sleparja v krilu
V SLG Celje bodo zvečer premierno uprizorili komedijo Sleparja v krilu avtorja Kena Ludwiga in režiserja Borisa Kobala. Gre za lahkotno komedijo, ki se tematsko navezuje na ljubezen, gledališče in prevaro. Celjskemu občinstvu se bo prvič predstavil tudi nov član ansambla SLG Celje Vid Klemene.
»Lahkotna komedija Sleparja v krilu govori o ljubezni med moškim in žensko, predvsem pa o ljubezni do gledališča, ki jo nosi v sebi protagonistka zgodbe. Prav sla po ljubezni do gledališča jo pripelje do prave ljubezni. V časih, v katerih živimo, je prav, da gledališč-niki ljudem ne ponudimo le zabave, temveč tudi sprostitev,« je prepričan režiser Boris Kobal, ki s celjskimi gledališčniki sodeluje tokrat že tretjič. K ponovnemu sodelovanju ga je pritegnila igralska zasedba, predvsem mlajših igralcev, s katerimi še ni sodeloval. Med njimi tudi Vid Klemenc, ki se je v tokratni predstavi prvič preizkusil v profesionalni gledališki vlogi.
S prevaro do denarja
Vsebina četrte letošnje premiere celjskega gledališča je še kako aktualna. Govori namreč o dveh brezposelnih angleških igralcih, ki poskušata v Ameriki uspeti s preigravanjem prizorov iz Shakespearja. Ko že skoraj popolnoma obupata nad igralsko kariero in življenjem, prebereta v časopisu, da stara in bogata gospa išče svoja izgubljena nečaka, ki sta se kot otroka z mamo odselila v Anglijo in ju od takrat ni videla. Odločita se, da se bosta stari bogatašinji predstavila kot njena izgubljena nečaka. Stvari se zapletejo, ko izvesta, da gospa
ne išče nečakov, temveč nečakinji, zato se preoblečeta v ženski. V dodatne težave se zapleteta, ko se eden od njiju zaljubi v nečakinjo stare gospe.
Menjava vlog
Igralca Vid Klemenc in Andrej Murenc,
ki se tokrat vživita v vlogo prevarantov, v predstavi spreminjata svoji vlogi - iz fanta v dekle in obratno. Slednje je bil še posebej velik izziv tudi za kostumografinjo Majo Ballund: »Ker je predstava postavljena v 50. leta, so ženski kostumi zelo ženstveni. Izpostaviti je treba, da ne gre za film, ampak za gledališče, zato ni veliko časa za preobla-čenje in ličenje.« Režiser dodaja, da ženskih vlog niso zastavili na prvo žogo, kar pomeni, da bi igralca zvišala svoj glas in bila zaradi tega podobna ženskam, ampak so njuno žen-stvenost dosegli s kostumi. Za igralca je zato največji zalogaj predstavljala hoja v čevljih z visoko peto.
Predstavo so ustvarili prevajalka Tina Mahkota, režiser Boris Kobal, dramaturgi-nja Tatjana Doma, scenograf Branko Hoj-nik, kostumografinja Maja Ballund, skladatelj Bojan Jurjevčič - Jurki, lektor Jože Volk, koreografa Cvetka Špiljar in Boštjan Špiljar, mojster osvetljave Pascal Merat in asistentka scenografa Urša Vidic. Igrajo: Pia Zemljič, Andrej Murenc, Vid Klemenc, Nina Rakovec, Bojan Umek, Anica Kumer k. g., Igor Žužek, David Čeh.
ŠPELA OŽIR Foto: Uroš Hočevar
Andrej Murenc, Pia Zemljič in Vid Klemenc v enem od prizorov v komediji Sleparja v krilu
Priporočamo
Orkester Mladih ljubljanskih solistov, ustanovljen pred dvema letoma z namenom, da bi povezal najuspešnejše slovenske mlade godalce, bo v nedeljo ob 17. uri nastopil v dvorani Glasbene šole Celje.
Mladi ljubljanski godalci, med njimi tudi Celjan Miha Firšt, štirikrat na leto pripravijo večji koncert s klasičnim glasbenim repertoarjem, s katerim želijo tovrstno glasbo približati predvsem mlajšemu občinstvu. Na nedeljskem Miklavževem koncertu v Celju se bodo predstavili s skladbami Mozarta in Bottesinija, pri kateri bo kot solist zaigral Miha Firšt, in v drugem delu še s skladbama slovenskih skladateljev Ipavca in Mihevca.
Muzej novejše zgodovine Celje in Hiša kulture Celje bosta v soboto ob 10. uri v prostorih Otroškega muzeja Hermanov Brlog predstavila nov glasbeno-izobraževalni program, ki sta ga poimenovala Glasbene sobotnice - velika glasba za male otroke.
Projekt sta organizatorja pripravila na pobudo violinistke in pedagoginje Barbare Rajevic z željo in s ciljem odpiranja kakovostnih glasbenih svetov in občutij za najmlajše. Program je primeren za otroke od 3. do 8. leta, vključeval pa bo mesečne koncerte v Hermanovem brlogu. Na prvem bodo nastopili godalni kvartet Maxima, ki deluje v okviru Hiše kulture Celje, učenki glasbenih šol iz Celja in Ajdovščine ter glasbenik in TV-voditelj Davor Božič, ki bo povezoval glasbeni program - Mozartovo Malo nočno glasbo in priredbe božičnih melodij iz Slovenije in sveta.
Od leve: Tinka Domjan, Gašper Domjan, Alja Krofl in Mateja Krofl na odprtju razstave
Modne kreacije del uporabne umetnosti
Večmedijska razstava Every Soul is a Circus modnih oblikovalk Tinke Domjan in Mateje Krofl
V Muzeju novejše zgodovine Celje je od torka na ogled večmedijska razstava z naslovom Every Soul is a Circus, kar po slovensko pomeni Vsaka duša je cirkus. Modni oblikovalki Celjanka Tinka Domjan in Velenjčanka Mateja Krofl predstavljata najnovejšo kolekcijo oblačil, za katero sta našli navdih pri ameriški plesalki Marthi Graham in njeni umetnosti plesa. Razstava bo tako v Celju na ogled do 6. decembra, nakar se bo preselila še v velenjsko Vilo Binaco.
»Modno kolekcijo, predstavljeno že na tednu mode v Ljubljani, sva tokrat želeli predstaviti še na neklasi-čen način, in sicer skupaj z njeno zgodbo. Razstava je tudi priložnost, da modno ustvarjenje približava širši
javnosti,« pojasnjuje modna oblikovalka Tinka Domjan. Ker gre za večmedijsko razstavo, modne kreacije tokrat nosijo lutke, uprizorjene pa so tudi na fotografijah in videih, je avtorjev razstave več. Avtor fotografije je Gašper Domjan, videa Jure Plešec in scenografije Alja Krofl. Ustvarjalci želijo z razstavo poudariti priložnosti modnega oblikovanja, ki presega meje gole potrošnje modnih izdelkov. Obleke, umetniško postavljene v galerijsko okolje, vnašajo v prostor podobo, ki jo obiskovalec doživi kot popotovanje skozi čutni svet oblačil, različnih oblik in materialov. »Modno oblikovanje se namreč smatra kot del uporabne likovne umetnosti in ne zgolj kot potrošnja,« še dodaja Do-mjanova. Postavitev raz-
stave v Muzeju novejše zgodovine Celje pomeni hkrati tudi nadaljevanje predstavljanja ustvarjanj s tekstilom. Izdelki celjskih krojačev in šivilj, ki so sooblikovali oblačila meščana v prvi polovici 20. stoletja, so razstavljeni v krojaški in obrtni delavnici v Ulici obrtnikov, ki je od leta 2000 del stalne razstave Živeti v Celju.
ŠO
Foto: GrupA
V spomin
umetniškima
ustvarjalcema
V Anini galeriji v Rogaški Slatini je na ogled razstava fotografij in poezije dveh letos preminulih članov ART grupe Kunsthaus domačinov Francija Fidlerja in Ernesta Klančnika, tudi aktivnih ustvarjalcev sla-tinskega zavoda za kulturo. Razstavo, ki bo na ogled do 9. decembra, spremlja še peščica zanimivih kulturnih dogodkov.
Na razstavi je na ogled obširen opus fotografij fotografskega mojstra Francija Fidler-ja - Frenka. Blizu so mu bile tako reportažna, krajinska in portretna kot umetniška akt
fotografija, prav tako mu je poseben izziv predstavljalo fotografiranje ljudi z dna socialne lestvice, kar mu je prineslo tudi nekaj nagrad. V svoj fotografski objektiv je Fidler vse življenje lovil tudi podobe svojega domačega mesta, Rogaške Slatine. V Anini galeriji je poleg njegovih fotografij prostor našla še poezija Ernsta Klančni-ka - Akažuja, večplastnega umetnika, poeta, igralca in člana glasbenih zasedb Re-signacija, Kusas in Pegazova krila. Z razstavo želita grupa Kunsthaus in Zavod za kulturo Rogaška Slatina ohraniti
spomin na umrla Slatinčana in se jima zahvaliti za oblikovanje kulturnega življenja v mestu.
Razstavo je od odprtja 19. novembra popestrilo že več kulturnih dogodkov. Do zaprtja se jih obeta še nekaj. Za nedeljo pripravljajo pesniški večer Aleša Gabra, prihodnji konec tedna pa se bodo zvrstili še nastopi vokalne skupine Kvarta, kitarista Tomija Grozeja in vokalistke Barbare Rehar, kitarista Vojka Ve-šligaja ter folklorne skupine Spominčice.
AD
Foto: Foto Zorin
Na odprtju razstave Črno-belo & rdeče se je trlo tistih, ki so želeli počastiti spomin na slatinska ustvarjalca.
Izšlo letošnje Vsesledje
Duhec Puhec poskrbi za poredne otroke
V Plesnem forumu Celje je bila v soboto popoldne premiera glasbeno-gledališke otroške predstave Duhec Puhec, v kateri sta združila moči Michael G. Alujevič in Barbara Vidovič.
Besedilo za otroško predstavo v verzih Duhec Puhec je napisala Barbara Vidovič, govori pa o porednih otrocih, ki postanejo pridni šele potem, ko jih obišče Duhec Puhec s celjskega Starega gradu. Kot pravi Michael G. Alujevič, sta se z Vidovičevo odločila za tovrsten otroški projekt predvsem zaradi tega, ker na Celjskem ni profesionalnega gledališča, ki bi se ukvarjalo izključno z otroškimi predstavami. Namen predstave, ki je kombinacija med lutkovno in dramsko predstavo, je predvsem ta, da otroško gledališče pripeljejo v vrtce in šole tudi k tistim otrokom, ki se zaradi takšnih in drugačnih razlogov ne morejo udeležiti predstav v profesionalnih gledališčih.
ŠO
Celjsko literarno društvo je prejšnji četrtek v Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju predstavilo celjsko revijo za literaturo in kulturo Vsesledje, ki je izšla že dvanajsto leto zapored, njen urednik pa je mag. Zoran Pevec.
Za letošnjo številko sta uvodnik napisala Ljudmila Conradi, ki se je razpisala na temo Veronikine nagrade, in celjski pisatelj Bojan Ekselen-ski, ki tokrat razmišlja o ljubiteljski in poklicni literaturi. Poleg uvodnika je Conradova pripravila še intervju s pesnikom Andrejem Medvedom, tudi že Veronikinim lavrea-tom, za tokratno številko pa je prispevala tudi »in memoriam« dolgoletnemu članu Celjskega literarnega društva dr. Francu Štolfi, Ekselenski pa je prav tako napisal še esej Osnovne pasti proznega ustvarjanja. Tokratna Literarnica, zapis z literarnih kreativnih delavnic, je delo Zorana Pevca in potopis s potovanja po Južni Ameriki Mire Gorenšek. Na zadnji strani je letos pesem celjskega prozaista in pesnika Blaža Šafariča. Poleg vseh
naštetih so v reviji objavljene pesmi in pozna dela še drugih znanih celjskih avtorjev.
Zadnji dve leti pri ustvarjanju revije Vseslednje sodeluje tudi močan literarni podmla-
dek I. gimnazije v Celju, Mlado Vsesledje, kakor imenujejo rubriko mladih ustvarjalcev, ureja bibliotekarka in zgodovinarka Bernarda Jelen. Za naslovnico vsako leto izbere-
jo znano literarno osebnost. Celjski umetnik Dalibor Bori Zupančič je tokrat narisal karikaturo italijanskega pisatelja Umberta Eca.
ŠO, foto: SHERPA
Na tokratni naslovnici revije Vsesledje je karikatura italijanskega pisatelja Umberta Eca, delo Daliborja Borija Zupančiča.
Država, naredi kaj, da bo udarcev po invalidih manj!
Nasilja nad invalidi veliko, govora v družbi o tem pa še vedno malo
Če skuha hrano, ki za njegov okus ni primerna, partner hrano vrže na tla in od žene zahteva, da počisti za njim. Ker tega ne zmore, jo tepe po glavi, zmerja in ponižuje. Iz stanovanja ne more brez njegove pomoči. Onemogoča ji stike z ljudmi, prevzema njeno pošto, prisluškuje njenim telefonskim pogovorom, zato v osebni stiski nima vedno možnosti za klic na pomoč. To je le eden od številnih primerov nasilja nad žrtvami, ki so invalidne. Nasilje nad gibalno oviranimi osebami je v Sloveniji še vedno tabu tema. To je zanje še en udarec, poleg tega, da že tako ali tako težje poiščejo pomoč, saj so invalidne žrtve pogosto od nasilnežev odvisne ne le finančno, ampak tudi zaradi pomoči.
Kljub temu, da se v Sloveniji poudarja ničelna toleranca do nasilja, na to, kako ničelna v resnici je, kaže podatek, da niti centri za socialno delo niti policija še v letu 2012
zagristi - tako pri preventivi kot pregonu nasilnežev.
S pogumom proti trpljenju
Med invalidnimi žrtvami nasilja je največ žensk, čeprav so med njimi tudi moški. Gre za osebe s para-plegijo, tetraplegijo, hemi-plegijo, z amputacijo nog, multiplo sklerozo, pri čemer so pristona tudi druga spremljajoča bolezenska stanja. Nasilje nad njimi naredi globoko brazdo še v njihovi duševnosti, saj so kot žrtve v izjemni duševni stiski. Raziskava je pokazala, da žrtve sicer vedo, kam po pomoč, a ne zberejo dovolj poguma, da bi se iz krempljev nasilnežev rešile.
Pri večini se pojavlja enak problem: stanovanje imajo v lasti skupaj s partnerjem. V Sloveniji je žal v praksi še vedno tako, da se mora umakniti žrtev in ne nasilnež, zato je skupna lastnina velika ovira pri odločitvi za beg pred nasiljem. Poleg tega
nimajo natančne statistike, koliko je med žrtvami nasilja invalidov. V zadnjih desetih letih je bilo o nasilju kar nekaj posvetov, že leta 2001 so bili sklepi na takšnih srečanjih tudi, da se mora takšna statistika urediti. Toda do danes je še vedno ni.
Na to opozarja tudi Društvo gibalno oviranih invalidov Slovenije Vizija, ki je na področju preprečevanja
nasilja nad invalidi poleg Društva SOS-telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja v Sloveniji trenutno najbolj aktivno. Društvo Vizija je pred leti izdelalo tudi raziskavo o številu invalidnih žrtev nasilja, ki je pokazala, da je to problem, v katerega bi morala država bolj odločno
da o spolnem nasilju ne spregovorijo, čeprav se predvideva, da obstaja tudi to. »Ubija« jih tudi psihično nasilje, kar jih poleg duševne stiske in izmučenosti vodi v občutek brezizhodnosti. Počutijo se ponižano in zasmehovano, kar polovica zato nima
energije in poguma, da bi spremenila razmere. Kdaj se bo torej država bolj začela zavedati, da je treba tudi tem žrtvam priti čim hitreje nasproti z večjim posluhom in rešitvami?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Invalidne žrtve nasilja so v raziskavi Društva gibalno oviranih invalidov Slovenije Vizija povedale, da dvomijo v lastne sposobnosti in nimajo zaupanja v ljudi. Počutijo se neprivlačno, zapuščeno, imajo nizko samopodobo, naveličane so življenja in že nekaj časa nosijo v sebi misel na samomor. V večini razlogov za neukrepanje so navedle, da jih je sram razkrivati nasilje v družini. Sledita nemoč in strah pred maščevanjem ter poslabšanjem položaja.
Na Celjskem so bili primeri, kjer žrtve nasilja v družini niso bile samo invalidne ženske, ampak poleg njih tudi mladoletni otroci.
so v raziskavi ugotovili, da je ovira pri odločitvi za iskanje pomoči tudi nizka izobraženost žrtev, te namreč pogosto potrebujejo še več podatkov pri osveščanju in nudenju informacij o zakonodaji s področja nasilja v družini. Vpogled v nasilje nad gibalno oviranimi osebami pokaže, da se težave kar vrstijo. Večina invalidov nima urejenega prevoznega
Društvo gibalno oviranih invalidov Slovenije Vizija deluje v Slovenskih Konjicah. Številka društva je 03/575 40 60. Številka SOS-telefona za ženske in otroke žrtve nasilja je 080 11 55.
sredstva, ampak so pogosto odvisne od partnerjev.
Kako torej oditi kar tako? Tretjina žrtev naj bi v domačem okolju, polnem nasilja, tiho trpela. Če se odločijo za verbalno nasprotovanje nasilnemu partnerju, s tem tvegajo, da se prepir končna še s klofutami. Neverjetno je,
Društvo Vizija nudi invalidnim žrtvam nasilja možnost nastanitve v t. i. varnem stanovanju, v katerem so prostori posebej prirejeni za gibalno ovirane osebe. Pri njih lahko žrtve ostanejo do šest mesecev, če je po izteku tega časa še vedno potreba po nastanitvi, se društvo v določenih primerih dogovori z Društvom SOS-telefon, ki nato upo-rabnico/-ka namesti v svojo varno hišo. Šest mesecev ponavadi ni dovolj, da uporabnice/-ki rešijo svoj stanovanjski problem, če niso dovolj finančno sposobne/-i za najem kakšnega stanovanja. Veliko jih je namreč takšnih, ki ne morejo samostojno živeti, saj potrebujejo pomoč pri negi.
Med povzročitelji nasilja nad invalidnimi osebami je največ partnerjev in otrok.
Predsednica Društva gibalno oviranih invalidov Slovenije Vizija Julijana Kralj je prepričana, da morajo žrtve zbrati več poguma za prijavo nasilja. In opozarja tudi: »Ozavešča-nja o problemu nasilja nad invalidnimi osebami je še vedno premalo. Poleg tega pogrešam večjo vpetost lokalnega okolja v reševanje njihovih stisk. Če bi občine ponudile prednost takšnim žrtvam vsaj pri dodelitvi neprofitnih stanovanj, bi se za pomoč odločilo več žrtev. Nekatere občine sploh nimajo razpisov za takšna stanovanja po dve leti ali več, kar pomeni za žrtve mučno čakanje, medtem ko se nasilje nadaljuje. Če bi bil v Sloveniji sistem pomoči invalidnim žrtvam nasilja tak, da bi žrtve same čutile, da lahko takoj dobijo celovito pomoč, bi bilo poguma za zapustitev nasilnežev več.«
Ne dajo jim jesti
Invalidne žrtve trpijo največkrat zaradi psihičnega nasilja, sledi fizično. Nasilneži (med njimi so tudi ženske) jim pogosto odrekajo hrano in pomoč. V varno stanovanje društva Vizija se je zatekla tudi ženska, ki je več noči preživela na invalidskem vozičku, saj ji partner ni pomagal na posteljo. Med storilci so otroci, ki zanemarjajo svoje starše. Žrtve, ki zberejo pogum in odidejo v zatočišče, ponavadi nasilneže prijavijo na policiji, a se tudi v tem primeru izkaže, da so predkazenski in kazenski postopki enostavno predolgi.
»S centri za socialno delo in policijo dobro sodelujemo. Opazimo, da se je na bolje spremenilo predvsem po letu 2008, odkar so v Sloveniji sprejeli Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Menim pa, da bi tako centri za socialno delo kot policija morali z nami sodelovati še intenzivneje. Iz centrov nas pokličejo, kadar iščejo trenutno namestitveno možnost za invalidno žrtev, s policije pa nekoliko redkeje,« pravi predsednica Društva gibalno oviranih invalidov Slovenije Vizija Julijana Kralj. Poleg tega društva je v Sloveniji le še Društvo SOS za ženske in otroke žrtve nasilja, ki invalidnim osebam lahko nudi zatočišče (za dve osebi hkrati), ki je primerno tudi za invalide. »Imamo podatke, da je nasilja nad gibalno oviranimi osebami veliko. To je tako zapleten problem, da ga družba ne more in ne sme obravnavati samo na način, da se mora žrtev odločiti in oditi od doma v primeru nasilja. Medtem ko se je v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih govorilo veliko o nasilju, pa se za žrtve, ki so invalidne, ni naredilo skoraj nič,« opozarja Kraljeva. Izpostavlja, da je pri njih življenjska situacija popolnoma drugačna kot pri žrtvah, ki nimajo težav z invalidnostjo (predvsem z gibanjem). Zakaj?
Težko, a se da
»Ob odločitvi, da bo žrtev zapustila nasilneža, je treba reševati finančne in posebne bivanj ske probleme. Gre namreč za osebe, ki potrebujejo ustrezne prostore, kjer se lahko namestijo, saj imajo zaradi svojih zdravstvenih težav določene (posebne) potrebe ali celo stalno zdravstveno oskrbo. Urediti je treba patronažno službo ali izbrati drugega osebnega zdravnika. Če pride k nam uporabnica, ki je prej živela na drugem koncu Slovenije, ji je treba čim prej urediti medicinsko oskrbo tukaj, saj gre za bolezenska stanja, kjer je potrebna redna medicinska oskrba,« razlaga sogovornica. Pojavi se kup stvari, ki jih je treba zelo dobro premisliti in rešiti. Mnoge žrtve, s katerimi se Kraljeva pogovarja in jim društvo Vizija ponudi pomoč, pravijo, da je vse to zanje enostavno prenaporno, da bi se odločile za odhod iz nasilne sredine, čeprav je to korak k rešitvi. Med invalidnimi žrtvami nasilja je največ starejših, nekatere so trpele tudi po 30 ali 40 let. Te žrtve so pogosto ujete v nasilje tako zelo, da klica na pomoč potem niti ne dojemajo več kot tveganje, saj so tako zelo na dnu, da se v nekem trenutku zavejo, da so pretrpele že popolnoma vse, kar so lahko. »Veste, invalidna oseba z gibalno oviro ne more pobegniti nasilnežu, ker ne more hoditi. To je zelo močan dejavnik, da nasilja ne prijavijo. Zavedajo se, da ko enkrat zaradi nasilja zapustijo svoj dom, vrnitve ni. Ker če se bodo po pogovoru na policiji ali centru za socialno delo vrnile domov, bo stanje še slabše.«
NOVI TEDNIK
PORTRET / PROSTOVOLJSTVO
13
Prvih sedem let hiše generacij
Maksimiljana Pihler je prejela srebrni grb Občine Laško na področju dela s starejšimi
Maksimiljana Pihler bo center starejših - hišo generacij kot direktorica centra za socialno delo vodila še do konca leta. »Potem se bom hiši generacij posvetila kot uporabnica,« nasmejano pravi simpatična gospa, ki z novim letom odhaja v pokoj.
Bilo je pred skoraj desetletjem, ko so pri nekem strokovnem omizju ugotavljali, da za lepšo prihodnost ne bodo dovolj polna usta demografskih sprememb in staranja družbe. Če je bilo že takrat v naši družbi 16 odstotkov ljudi starejših od 65 let, so jih projekcije že čez nekaj let predvidevale kar petino. Natančno pred sedmimi leti so v Laškem kot prvi v Sloveniji ustanovili center starejših - hišo generacij. Za ustanovitev in uspešno vodenje je občinski svet s srebrnim grbom pred dnevi nagradil direktorico centra za socialno delo Maksimi-ljano Pihler.
»Priznanje sem sprejela kot dokaz, da je pot, na katero smo uradno stopili pred sedmimi leti, prava. Da je vse delo, ki smo ga v tem času opravili, v Laško prineslo neko novo kakovost življenja,« je povedala Pihlerjeva. Naj se kot družba še tako tolčemo po prsih, na področju varstva starejših prav velike izbire doslej nismo imeli. Za mnoge je namreč prva in edina alternativa samostojnega bivanja na jesen življenja preselitev v dom. A kot pravi Pihlerjeva, pri 80 letih dobiti »cimra« ni enostavno. »Kot
študentje smo si ga vsaj sami izbrali. Resda upokojenci pregovorno nimajo časa. V resnici pa je po delovno aktivnem obdobju časa za
razmišljanje o tem, kje te kaj boli, in za smiljenje samemu sebi še preveč. Ravno povezava med osamljenostjo in izbruhom različnih bole-
zni je v teh letih zelo izrazita.« Hiša generacij je zasnovana kot dnevni center, kjer lahko starejši uresničijo vse tiste talente, želje in dejavnosti,
za katere nikoli prej ni bilo časa, a so jih od nekdaj nosili v sebi.
Domska oskrba zadnji v celi vrsti korakov
Osnovno idejo je v lokalni skupnosti kot vodja oddelka za družbene dejavnosti začela razvijati Pavla Lapornik. Občina je obnovila primerne prostore na Savinjskem obrežju 6, center za socialno delo pa je prevzel strokovno vodenje. Občino danes delovanje centra stane 50 tisoč evrov letno. »Ko smo se tega lotevali, smo v Sloveniji orali ledino. Naslonili smo se na nacionalni program socialnega varstva. Tam je že bil velik poudarek na preventivi in metodi postopnih korakov.« Hiša generacij s številnimi dejavnostmi, vse od izobraževalnih tečajev, kulturnih predstav, krožkov, predavanj, druženj ob ročnih delih in številnih drugih aktivnosti, poskrbi predvsem za to, da ljudem ni dolgčas, da imajo možnost brezplačnega dostopa do kakovostnih vsebin. V časih, ko je vsak evro dragocen, je to vse prej kot nepomembno. Kot pravi Pihlerjeva, je na tem področju mogoče še marsikaj storiti.
StO, Foto: SHERPA
»Hiša generacij je že po imenu zasnovana tako, da združuje različne populacije. Najbolj prisrčne so gotovo vezi otrok iz vrtca in starejših. Obiskujejo se, pripravljajo program drug za drugega in gredo včasih tudi na izlet. Tako so otroškega utripa in prijateljstva deležni tudi tisti, ki svojih vnučkov morda nimajo,« razlaga Pihlerjeva.
Program je v prvih šestih letih pomagalo soustvarjati 30 prostovoljcev. Večinoma domačinov, nekaj tudi od drugod. Pa tudi obiskovalci prihajajo iz širšega območja regije. V tem času so prostovoljci opravili krepko čez šest tisoč brezplačnih ur različnih aktivnosti.
Program še danes sestavljajo v tesnem sodelovanju z vsemi društvi, zavodi in posamezniki, ki se ukvarjajo s starejšo populacijo. Na podlagi vprašalnikov se odločijo za teme, predavatelje in dejavnosti, ki bi njihove obiskovalce zanimali. Vsak mesec se dobijo na sestanku ter izhajajo predvsem iz okolja in družbe same.
Med prostovoljci v celjskem Golovcu
Ob koncertu zahvala prostovoljcem
Na letošnjem Klicu dobrote, ki je bil v sredo v Golovcu, so samo med koncertom zbrali 168 tisoč evrov. Akcija za družine v stiski se bo nadaljevala do konca koledarskega leta.
Tudi letos je bil glavni namen dobrodelnega koncerta, ki je v dvorano Golovec znova privabil številne
ljudi odprtega srca, zbirati sredstva za slovenske družine v stiski. Hkrati je bila sreda tudi priložnost za svojevrstno zahvalo prostovoljcem, ki jo v Slovenski karitas izrečejo ob tej priliki. Že dopoldne se je namreč na Ponikvi zbralo skoraj 2 tisoč prostovoljcev iz različnih koncev Slovenije, ki so si po maši in dru-
žabnem delu ogledali še generalko pred dobrodelnim koncertom.
»Tako poskušamo prostovoljcem reči hvala za vse minulo delo, ki ga je iz leta v leto več. Sploh v zadnjem času, ko imamo več opravka z naravnimi ujmami. Zdi se mi, da te terjajo veliko dela in stalno pripravljenost. Naši prostovoljci so zlata vredni, saj
nikoli ne rečejo, da nimajo časa ali da ne morejo,« je omenil generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat.
Slovenska karitas se zahvaljuje vsem, ki so in še bodo sodelovali v tej dobrodelni akciji. Posebna zahvala je namenjena tudi številnim prostovoljcem s Celjskega, ki so pomagali pri
pripravi koncerta. Med njimi omenjajo prostovoljce župnijskih karitas z Vranskega, iz Polzele, Petrovč, s Ponikve pri Žalcu, iz Gotovelj, Nove Cerkve, Luč in Mozirja, pa tudi Martino Felicijan, PGD Lokrovec, skavte ter dijakinje in dijake Srednje zdravstvene šole Celje.
US, foto: GrupA
Ko te zasvojijo sv. Jurij in Ipavci
Bili smo na prvem srečanju zbirateljev šentjurskih razglednic - Bodo te kmalu ugledale luč sveta v knjigi?
Če imate tudi vi doma še kakšno staro podobo Šentjurja, vas zbiratelji prosijo, da sem ji javite. Pred leti so namreč v manjšem obsegu že pripravili razstavo starih razglednic. Še vedno pa ostaja velika želja, da bi prav vse doslej objavljene zbrali v monografiji. Morda imate najbolj eksotične in še neodkrite podobe Sv. Jurija ob Južni železnici prav vi.
Razglednice so ponavadi najlepši obraz kraja. Skozi čas so tudi eden najlepših dokumentov zgodovine. In so velikokrat pravo razkošje ustvarjalnosti. Seveda se nam zdi nekaj samoumevnega, da se stojala v turističnih središčih kar šibijo od različnih motivov. Da pa imajo razgledniški obraz tudi naši domači, v glavnem sila vsakdanji kraji, se nam velikokrat zdi malodane nenavadno, če že ne eksotično. Šentjur so na razglednicah doslej upodobili kakih 120-krat. Tudi šentjurske zbirke so že zdavnaj postale prava strast.
Martin Čater, Cveto Erjavec in Martin Kovačič so se tokrat prvič zbrali vsak s svojim albumom pod pazduho. Čeprav je bilo govora o
pomenu starih razglednic za lokalno zgodovino že ogromno. Podrobneje so se začeli za to področje zanimati leta 1999, ko se je ddr. Igor Grdi-
na lotil monografije Šentjurja. Resnici na ljubo je večina starih motivov ostala izven knjige. Bogastvo teh kartic pa je raslo in raslo.
»Takrat smo k sodelovanju povabili tudi občane in kar nekaj razglednic so mi ljudje podarili v tistem času. Precej sem jih dobil tudi od mame,« pripoveduje Cveto Erjavec. Sredi prejšnjega stoletja namreč ni bilo telefonov in razglednica je bila tudi pomembno komunikacijsko
sredstvo. Ko je bila njegova mama v zdravilišču, so ji domači kar dvakrat poslali šentjursko podobico z lepimi pozdravi.
V istem času se je zbiranja lotil tudi Martin Čater, ki je doslej zbral že sto različnih razglednic domačega kraja. »Še vedno mi v ušesih odzvanjajo besede starinarja v Celju, ki me je takrat opozoril, da je treba biti s tem pazljiv. Tudi zbiranje se zelo hitro sprevrže v zasvojenost,« se
smeje. Medtem ko sem opazovala fante, kako izmenjajo občudujejo zbrane zaklade, se dogovarjajo za menjave in podobno, mi je takoj jasno o čem govori. Martin Kovačič, ki se je pred 25 leti iz Celja preselil v Stopče gladko prizna, da se ti od tega lahko še zmeša. »30 let že zbiram najrazličnejše stvari. Na koncu se moraš odločiti za nekaj specializiranih zadev, ker te sicer stvari povozijo.« Pri razglednicah se je odločil za krajevne motive Celja, Svetine, Štor, Šentjurja in Grobelnega. Ob tem pa je zbirka Gasparijevih razglednic njegovo največje veselje. Do popolne Gasparijeve
kolekcije - vseh je nekaj čez 400 - mu jih manjka še 80. »Razglednice dosežejo ceno od pet do sto, dvesto evrov. Če si jo zelo želiš, boš seveda dal tudi več. Ravno te dni sem preko spleta za pet evrov s poštnino vred dobil nov Šentjur. In to iz Jeruzalema!« Čeprav se je moral marsičemu odpovedati, pa ima še vedno zavidljivo zbirko orožja, starega denarja in ur. »Ur je kakih 200, čeprav jih ne štejem več. Pri denarju se je ustavilo, ker mi manjkajo samo še tisti z astronomsko ceno. Verjetno jih ne bom nikoli imel, pa nič ne de.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Šentjur skozi čas z vsem, na kar so domačini še danes najbolj ponosni.
»Pazite, da se ne pomešajo,« naju zaskrbi s fotografom. »Nemogoče!« nas s smehom v en glas zavrnejo. »Če ti bo kaj odveč hodilo, me pa obvezno pokliči,« se še domenita Martina.
Martin Kovačič je z zbirateljstvom okužen že trideset let. Verjame, da bo nekoč dopolnil celotno zbirko Gasparijevih razgledniških motivov. Med krajevne motive pa je uvrstil tudi Šentjur.
Martin Čater ima trenutno največjo zbirko šentjurskih razglednic. Upa, da bodo podobe kmalu zaživele tudi v knjigi.
»Na razglednicah so še divji kostanji nekdanjega šentjurskega parka. Žal niso preživeli socializma, ker so bili ožigosani kot buržoazno drevo,« z razglednic pripoveduje zgodbe Cveto Erjavec. V roki drži eno svojih najljubših in redkejših primerkov.
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
HVALA
Odnos medijev do državnega praznika
Nikjer nisem zasledila v programih medijev praznovanja našega državnega praznika - 23. novembra, dneva generala Maistra.
Vloga generala Maistra je bila leta 1918 izredno pomembna za mesto Maribor in velik del Koroške. Takratni narodni izbranci v Ljubljani niso pokazali dovolj podpore zasedbi vojske generala Maistra. Žal so veliko ozemlja na Koroškem, kjer še danes živijo Slovenci, po plebiscitu priključili Avstriji. General Maister je s svojo vojaško sposobnostjo uspel rešiti Maribor. Na žalost mnogih so ga za nekaj časa odrinili iz javnega življenja. Storili so mu veliko krivico.
Moj pokojni oče je zelo spoštoval generala in bil je velik rodoljub. Današnja mladina ne občuti tega čustva. Danes sta domoljubje in ljubezen
do domovine - države skoraj nepoznana pojma. Ne samo v šolah, tudi mediji bi se morali bolj posvetiti ljubezni do naše Slovenije. V naši majhni domovini je nešteto lepot in kulturnih spomenikov od morja do Prekmurja. Mladi pa tega ne znajo spoštovati, kaj šele vzljubiti.
Na srečo je jutranji program nacionalne televizije čestital Sloveniji - 23. november je državni praznik, dan generala Maistra. Na tretjem programu in na VTV pa je bil prenos slavnostne proslave iz Žalca - ob dnevu državnega praznika - govoril je predsednik države dr. Danilo Türk.
Ugotovila sem, da sta bili slavnostni proslavi tudi v Mariboru in Kamniku. Morda še kje. Mediji pa nam gledalcem niso posredovali ogleda proslav, čeprav so to naši kulturnozgodovinski dogodki.
Upam, da bodo nekateri državni prazniki bolj upoštevani, saj je v njih vsa veličina naše kulture in zgodovine.
BOŽENA SOTLAR, Šentjur
Hitra in učinkovita pomoč
Bilo je prijetno jesensko popoldne 9. oktobra, zato sem se s prijateljema povzpela proti Anskemu vrhu. Ob vrnitvi v dolino mi je na klančini spodrsnilo, zato sem padla in obležala z zlomljeno nogo. Prijatelja sta stekla v dolino in poklicala nujno medicinsko pomoč. Zahvaljujoč dobri in učinkoviti organizaciji službe za nujno medicinsko pomoč Zdravstvenega doma Celje, se je začela akcija reševanja. Na kraj nesreče so v kratkem času prispeli zdravnica, reševalec, gasilci ter kasneje tudi gorski reševalci s potrebno opremo.
Vse priznanje reševalni ekipi za srčnost, prijaznost in učinkovito strokovnost, s katero je vrhunsko opravila reševalno akcijo. V kratkem času so me prepeljali v celjsko bolnico, kjer sem bila takoj sprejeta in še isti večer operirana. Iskrena hvala vsem reševalcem in zdravnici Zdravstvenega doma Celje ter zdravniku dr. Mihaljeviču in operaterju dr. Gregorju Vr-bovšku, enako tudi vsemu medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Celje za skrbno in pozorno nego v času bivanja v bolnišnici. Vsem in vsakemu posebej topla in iskrena hvala za nesebično pomoč.
MC, Celje
jMakupujte vse nedelje |V decembru
do 17. ure
v Planetu Tuš
Celje, Maribor in Kranj
W
Ponujamo širok nabor idej za praznična darila.
Ob petkih in sobotah slovenske pripovedke in umetniške ustvarjalnice za otroke s pomočjo slovenskih priznanih umetnikov.
Oglejte si celoten program dogajanja na www.planet-tus.si.
Praznični
nakupi in zabava v Planetu Tuš! irso^^
□ DRI TELEFON
Nevarne veje
Bralca motijo veje akacij, ki naj bi visele po vsakoletnem sneženju na cesto iz Zabukovice na Gozdnik. Omenja, da gre za več deset metrov dolg nasad akacij ob tej cesti, ki naj bi z vejami ogrožale varnost voznikov. Zanima ga, kdo je v takšnih primerih odgovoren za odstranjevanje vej, ki visijo na cestišče.
Aleš Uranjek iz Urada za gospodarske službe Občine Žalec odgovarja: »Primerno obrezovanje drevja je v prvi vrsti dolžan zagotoviti lastnik nepremičnine, na čigar zemljišču drevje raste. Le-to mora biti obrezano tako, da z vejami ne posega v svetli profil ceste. V primeru, da lastnik sam ne poreže vej, ki posegajo v svetli profil
ceste, upravljavec ceste pri izvajalcu rednega vzdrževanja naroči odstranitev tistih vej, ki posegajo v svetli profil ceste. Upravljavec naroči odstranitev vej po prijavi s strani preglednika ali prijavi s strani občana. Ob prijavi je priporočljivo, da prijavitelj predloži fotografijo ali natančnejšo lokacijo, da lahko pristojni organ ustrezno ukrepa.
Treba se je zavedati, da bolj mokre, težke snežne padavine pogosto povzročajo snegolom in tako povzročajo ovire v cestnem prometu. V takšnih ekstremnih vremenskih razmerah je potrebno veliko strpnosti voznikov na cestah, da lahko za to pristojne službe svojo nalogo opravijo ustrezno kakovostno in v ustrezno hitrem času.
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Upravljavec vseh javnih občinskih cest v občini Žalec je občinska uprava Občine Žalec, vseh nekategoriziranih cest krajevne skupnosti oziroma mestna skupnost.«
Zasuti jarek
Bralka iz Brezove opozarja na probleme zaradi konec poletja zasutega jarka ob cesti, ki vodi od glavne ceste proti Ribiški koči (številka ceste 11 95/6). Zaradi zasutega jarka in propusta teče čez cesto v dolžini desetih metrov voda (med hišnima številkama 34 B in 35), zato se tam bojijo, da bo pozimi cestišče ledeno ter da se bo ugrezalo. Za-sutje se je pojavilo med gradnjo vodovoda za Runtole in Lešje.
Iz Mestne občine Celje so posredovali odgovor, ki ga je pripravil Aljaž Verdev z oddelka za okolje in prostor ter komunalo: »Na omenjenem odseku, ki vodi proti Ribiški koči - Brezova JP 533491, je bila izvedba obcestnega jarka onemogočena. Izvedbo del je preprečil lastnik parcele ob cestišču. Z lastnikom bomo opravili razgovor in skušali poiskati ustrezno tehnično rešitev.«
BRANE JERANKO

Kavarna - Slaščičarna
SESTAVI
SLADKO
PRESENEČENJE
A
IZ MAFINÜV, MINJONOV IN MAKRONOV!
16 kosov po vašem izboru v darilnem paketu
IDEJA ZA DARILO!
Z VESELJEM BOMO SPREJELI VAŠE NAROČILO NA TELEFONU: 070 882 337.
Slike so simbolične. Cene so z DDV.
Je provokacija tudi do zob c
Splet prehitel slovensko zakonodajo
Za Mariborom in Ljubljano se obetajo protesti tudi v Kranju, Celju, Slovenj Gradcu. Skupina, ki na socialnem omrežju Facebook poziva k sodelovanju pri protestu v knežjem mestu, je samo v 20 urah imela več kot tisoč privržencev. Dokaj hitro so bili o protestni nameri obveščeni tudi celjski policisti. Ti so že začeli preiskovati in iskati osebo, ki naj bi skupino na spletu oblikovala. Ker ima Facebook svojo »bazo« v Ameriki, bo verjetno trajalo kar nekaj časa, preden bodo (če sploh) ugotovili, kdo stoji za pobudo. Splet je tako spet po levi in desni prehitel slovensko zakonodajo, ki očitno še ne sledi razvoju spletne tehnologije tako hitro, da bi bila v popolnosti učinkovita in hitra tudi pri pregonu kršitev, ki se dogajajo na spletu.
Do zdaj tudi nič ne kaže, da bi kdo protest, če ta v Celju res bo, uradno prijavil ali ga priglasil. To se namreč glede na Zakon o javnih zbiranjih mora storiti. Zakaj nihče ne priglasi shoda kot njegov organizator, je - glede na to, v kaj sta se izrodila protesta v Mariboru in Ljubljani - razumljivo. Nihče ne želi biti odgovoren. »Največjo odgovornost pri javnih shodih pa imajo ravno organizatorji,« razlaga vodja Sektorja uniformirane policije PU Celje Robert Videc.
Od česa je odvisno, koliko policistov bo shod nadzorovalo? Ali ni v tem pogledu glede na napeto stanje v državi vseeno, ali je množičen shod organiziran ali ni? Do izgredov lahko vseeno pride.
Policija je oceno ogroženosti dolžna narediti v vseh primerih. Na podlagi le-te načrtujemo policijske aktivnosti in naloge. Kadar organizator javni shod priglasi, mu policisti podamo določene zahteve. Te so odvisne od namena protesta in pričakovanega števila ljudi, zahteve pa mora organizator upoštevati, ker je le tako shod čim bolj varen. Tudi upravna enota za shod večjega tveganja poda določene pogoje - od števila rediteljev do policije. Če skupaj presodimo, da je vsebina shoda neprimerna in da ima shod namen vzbujati kršitve in kazniva dejanja, ga upravna enota prepove. Vse to je torej ocena tveganja. Ko shod ni priglašen, smo na policiji dolžni zbrati čim več podatkov o tem, kaj se bo dogajajo, in na podlagi tega svoje delo ustrezno organiziramo. V osnovi je glavna odgovornost za javni red in mir vedno odvisna od organizatorja.
Če bi protest v Mariboru imel znanega organizatorja,
kako bi po vsem, kar se je zgodilo, potem odgovarjal?
Tega dogajanja ne morem komentirati. Lahko pa povem, da mora organizator odgovarjati, če pride na shodu do odstopanja oziroma kršitev, ki so posledica opustitve točno določenih nalog organizatorja. Glede na okoliščine in stopnjo odgovornosti bi lahko šlo tudi za kaznivo dejanje, praviloma pa Zakon o javnih zbiranjih govori o prekrških in o globi.
Kje je tista meja na protestih, ko se policisti odločijo za uporabo prisilnih sredstev?
Pri shodih je vodja varovanja tisti, ki s sodelavci oceni, kdaj se začnejo uporabljati prisilna sredstva, ki so različna. Razlog za njihovo uporabo nastane, če oseba ne upošteva zakonitega ukaza ali odredbe, ter v primeru napada. Od konkretnega primera pa je odvisno, kakšno prisilno sredstvo bo policist uporabil in v kakšnem obsegu. Obvezno pa se mora upo-
jp K
K
Vodja Sektorja uniformirane policije PU Celje Robert Videc pojasnjuje: »Pravno urejen javni shod je takrat, ko je v skladu z zakonodajo priglašen na pristojni policijski postaji in za katerega je upravna enota izdala tudi dovoljenje. Če tega ni, je shod ilegalen. Ne glede na to, ali dovoljenje je ali ga ni, je policija dolžna, da na javnem zbiranju zagotavlja javni red in mir.«
števati načelo sorazmernosti. Umirjanje razmer se vedno začne z uporabo najmilej-ših prisilnih sredstev, kadar ta niso učinkovita, se lahko uporabijo hujša. Od sredstev za vezanje in vklepanje, uporabe palice do plinskih sredstev, konjenice in službenega psa. V osnovi se vedno začne z uporabo fizične sile.
Kje na tej lestvici je točno solzivec?
Solzivec je plinski razpršilec, ki ga uporablja policist posameznik. Uporaba plinskih sredstev nastopi takrat, ko je kršitev huda, množična, ko so neposredno ogroženi življenja, zdravje in premoženje ljudi.
Ali lahko policist presodi, proti komu bo neko sredstvo uporabil v množičnih shodih? Ali ukrep velja za vse na določenem prostoru, četudi so tam morda otroci?
Kadar javni shod preraste v kršitev javnega reda in miru oziroma v ogrožanje zdravja in premoženja ljudi, ga policija razpusti. To pomeni, da policisti opozorijo in odredijo ljudem, ki se kakorkoli nahajajo na določenem območju, naj le-tega takoj zapustijo. Če se ne odzovejo in se kršitve stopnjujejo, policija v skladu z zakonom začne uporabljati prisilna sredstva. In če policija uporabi plinsko sredstvo, je treba razumeti, da ta deluje na množico in na nekem prostoru so lahko poleg kršiteljev tudi tisti, ki neposredno pri kršitvi niso sodelovali, čutijo pa posledice prisilnih sredstev. Toda mimo tega, da policija mora ukrepati zaradi zagotavljanja reda in miru, ne gre.
Ali lahko policist uporabi prisilna sredstva tudi, če ga nekdo samo zmerja? To je verbalno nasilje.
V primeru žalitve, zmerjanja je postopek odvisen od tega, ali gre za kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru ali za kaznivo dejanje. Če torej nekdo žali ali kriči in mu policist pove, da naj s tem preneha, oseba pa nadaljuje, lahko policist odredi pridržanje po Zakonu o policiji, saj gre za kršenje javnega reda in miru. V primeru, da bi se kršitelj temu upiral, lahko policist uporabi prisilna sredstva.
Nad nasilje z nasiljem.
Zato pa imamo prisilna sredstva. Ta se uporabljajo z namenom, v skladu s policijsko taktiko in pravili.
Ali ni to, da se policija tako oboroži v takšnih primerih, na nek način tudi izzivanje protestnikov? Samo jezni so še bolj, če vidijo tam do zob oborožene policiste.
Javnost je vedno kritična do dela policije in prav je tako, ker se na tak način njeno delo tudi nadzoruje. Vedno je določen odstotek ljudi
31. člen: »Če organizator shoda ni prijavil, ali ni pridobil dovoljenja, policija določi potrebno število policistov, ki spremljajo potek shoda oziroma prireditve.«
34. člen: »Udeleženci shoda oziroma prireditve ali neorganiziranega shoda, ki je bil razpuščen, se morajo mirno raziti. Če se udeleženci ne razidejo, jih policija razžene.«
Zakon RS o javnih zbiranjih
Nogometni navijači v spremstvu policistov. To je ob večjih športnih dogodkih dokaj običajna podoba na železniški
bi bila spet tarča kritik, češ, zakaj ni storila tistega, kar bi morala. Ne pričakujemo, da nas hvalijo, ampak tu ne gre za razkazovanje moči. Policija ima določena prisilna sredstva, ki so pač namenjena zagotavljanju reda in miru ali preprečevanju kaznivih dejanj in kršitev, zato jih v ta namen tudi uporabi v skladu z zakonom. Ko so posledice nekoliko bolj odmevne, je javnost toliko bolj kritična. Kar pa se tiče pro-vokacije: nekdo bo izkoristil navzočnost policista, da ga bo ozmerjal, žalil ali nekaj vrgel vanj. Nekdo drug pa bo izkoristil nenavzočnost policista za to, da bo poškodoval drugega, nek objekt ali neko vozilo. Policija mora biti na terenu in ukrepati.
Zakaj policija že pri zbiranju ne razžene protestnikov, zakaj čaka na zbor, če se vnaprej ve, da ni dovoljen?
Policija dela ves čas, četudi vemo, da protest ni dovoljen in priglašen. V takšnih primerih zbiramo podatke o tem zaradi ocene tveganja. Naša prva naloga je zagotavljanje varnosti. Kadar sklepamo,
da bo na nekem shodu, ki bi ga nekdo priglasil, prišlo do množičnega hujskanja ali kršitev oziroma kaznivih dejanj, se ga tako ali tako prepove. Ob enakih sklepanjih pri protestu, ki ni prijavljen, pa bi pozvali ljudi, ki bi se začeli zbirati, da se razidejo.
Na Facebooku že pozivajo na proteste v Celju. Ste že našli »organizatorja«?
Ne še. Glede na podatke, ki jih dobivamo, še preverjamo, kaj bi se lahko v Celju dogajalo, in na podlagi tega se bomo ustrezno odzvali. Do zdaj nimamo informacij o tem, da bi protest kdo priglasil ali zaprosil za dovoljenje zanj na upravni enoti.
Kdaj boste tudi za Celje izdelali oceno varnosti, da boste vedeli, koliko policistov bo na terenu?
Načrte izdelamo prej, zadnji dan zagotovo ne. Bodo pa takšni, da jih lahko v hipu prilagodimo, če bi prišlo do kakšnih sprememb.
Pričakujete »spremembe«?
Zaenkrat so podatki zelo skopi, naredili bomo vse, da bo varnost zagotovljena na
nezadovoljen in ocenjuje, da je policija pretiravala. Toda če policija ne bi odreagirala,
način, kot mora biti. Ne pričakujem pa, da bi šle stvari v hude razsežnosti.
Na primer da se na celjskih ulicah na protestu zbere dva tisoč ljudi. Koliko policistov boste poslali tja in kako opremljene?
Odvisno od podatkov, kaj bi se tam dogajalo. Dva tisoč ljudi lahko pomeni mirno množico in miren shod, na katerem izražajo določeno nezadovoljstvo. Če ne bi bilo drugih prekrškov, bi sledil zgolj postopek zoper organizatorja.
Če ga najdete.
Da. Ostalo je odvisno od tega, kaj bi se tam dogajalo. Konkretnega števila policistov ne morem trenutno opredeliti. Ne morem reči ali jih bo manj ali več kot sto. Odvisno od podatkov, ki jih bomo še dobili.
Kdo največkrat stoji za takšnim pozivom k protestom? So to provokatorji?
Ni nujno, da so to osebe, ki stojijo za organizacijo. Dogaja se tudi, da določeni posamezniki shode le izkoristijo za kršitve in uničevanje premoženja drugih.
Splet je že prehitel zakonodajo. Ravno na spletu je
POGLEDI IUI
oborožena policija?
postaji v Celju. Foto: arhiv NT
največ pozivov k »vstaji«. Je nadzora nad tem premalo?
Strinjam se s tem, da je to velik izziv za prihodnje naloge policije. Sodobna tehnologija, mediji, socialna omrežja nudijo hitro komunikacijo, zato je pomembno, da temu sledi tudi policija. Splet je pogost vir informacije, ravno informacija pa je nujna tudi za kakovostno delo policije. Če bi zakonodaja omogočila tudi dodatna pooblastila policiji, bi se morda to pokazalo za učinkovito pri preiskavi takšnih primerov, na drugi strani pa so storilci vedno že v naslednjem koraku.
Ali reagirate tudi proti ponudnikom spletnih strani? Na njih se pojavlja tudi veliko sovražnega govora. Je do zdaj zanj že sploh kdo kdaj odgovarjal?
Tudi te zadeve preverjamo, ampak je vedno vprašanje, koliko je določeno spletno omrežje odgovorno za vsebino. V okviru naših preiskav preverjamo tudi to, vendar do zdaj konkretnega ukrepa ni bilo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT
Množica je nepredvidljiva
»Množica na demonstracijah je nekaj drugega kot množica v nakupovalnem centru,« opozarja Adil Huselja, sociolog, ki pri Sindikatu policistov Slovenije vodi projektno skupino za psihosocialno zaščito.
»Vsak posameznik bi se moral zavedati svojih dejanj in dejanj ljudi okrog sebe. Tu veljajo druga pravila. Množica je nepredvidljiva. In tega se moramo zavedati, še pre-
den se ji pridružimo. Dogodki se lahko odvijejo zelo hitro, zato je pomembno, da imamo ves čas v uvidu možne izhode in poti, če se stvari zaostrijo ali če se odločimo prizorišče zapustiti. Pomembno je tudi, da smo v dobrem psihofizičnem stanju oziroma, da nismo pod vplivom alkohola ali kakšnih drugih substanc. Vsaka izguba ravnotežja v taki množici pomeni nevarnost za resno poškodbo ali celo izgubo življenja. V preteklosti smo ob takih protestih ali pa tudi čisto navadnih množičnih dogodkih videli, kako je množica pomen-drala ne enega ampak na desetine udeležencev dogodka.
Poleg tega alkohol vpliva na tudi na razsodnost posameznika. Takoj ko se v množici pojavi še nasilje, se poruši navidezni mir in takrat nastopi kaotično stanje, ki položaj spremeni in bistveno poslabša. Na vse to so vezane tudi policijske usmeritve in taktika delovanja. Ta je povsem drugačna kot pri individualnih postopkih. Tu policisti morajo delovati usklajeno, če hočejo spet vzpostaviti javni red in mir. Tako kot to velja za množico na drugi strani, lahko tudi eno samo dejanje enega policista povzroči incident, ki izbruhne v vsesplošno nasilje,« še pove Huselja in zaključi, da nasilje vedno rodi samo nasilje.
StO
Foto: GrupA (arhiv NT)
Ulica
naraven
pojav
Psihologi in psihiatri ljudem ne morejo plačati položnic
V Psihiatrični bolnišnici Vojnik opažajo, da se je število duševnih težav, do katerih je pripeljala vsesplošna kriza, v zadnjem obdobju nekoliko povečalo. A ne tako zelo, kot bi bilo glede na stanje in probleme v slovenski družbi pričakovati, pravi psihiater Daniel Lajlar. Ob tem ga ne čudi, da se je »zgodila ulica«.
Ljudi v hudo duševno stisko, ki je odraz finančne krize, po Lajlarjevih besedah praviloma ne privede le en dejavnik, temveč skupek dejavnikov, kot so na primer izguba službe, neplačane položnice, nepreskrbljeni otroci. A kot dodaja, se ljudje zavedajo, da jim pri teh težavah nasvet in tableta ne bosta mogla pomagati, zato niti ne iščejo pomoči pri psihiatrih in psihologih. Tovrstne težave sicer pri človeku, kot poudarja, vzbujajo anksioznost, nenehno tuhta-
»Dvomim, da bo nekdo v teh časih raje prišel na psihiatrijo, kot odšel na cesto, kjer bo metal kamenje v policiste ali v stavbe. Zelo žal mi je, da to rečem, ampak menim, da bodo imeli več dela kot psihiatri in psihologi v prihodnjih tednih na travma-tologiji in kirurgiji,« še ne prav optimistično pove psihiater Daniel Lajlar in doda, da je takšne incidente težko preprečiti.
Diagnosticirane kronične utrujenosti in izgorelosti, do česar lahko vodita prevelika obremenjenost in deloho-lizem, je v kriznih časih po besedah psihiatra Daniela Lajlarja manj kot običajno. Kot pravi, mu je v zadnjih mesecih o tovrstnih simptomih potožil le en bolnik. »V teh časih ne vem, če kdo razmišlja o tem, ali je izgorel, saj si ljudje zaradi strahu pred izgubo službe niti ne upajo v bolniški stalež,« razlaga.
nje, kako prebroditi mesec, pričakovanje še hujšega, strah pred prihodnostjo. V takšnih razmerah so seveda pogoste tudi depresije.
In nagnjenje k samomoril-nosti? Kot razlaga Lajlar, to področje statistično sicer ni obdelano, ni pa opazno, da je poskusov samomorov v današnjih kriznih časih kaj več kot pred leti. Nekateri uteho sicer iščejo v alkoholu, pri čemer psihiater pravi, da bi bilo alkoholizma v teh časih zagotovo veliko več, če bi bilo več denarja. Zaznava pa, predvsem med mladimi, precejšnje povečanje zlorabe prepovedanih drog, ki služijo za sprostitev, omamo in beg od realnosti, po drugi strani pa za prekupčevalce predstavlja tudi priložnost za zaslužek.
Slej ko prej tudi človeku prekipi
»Slovenci nismo nek revolucionaren narod, saj smo nagnjeni k depresiji, samo-obtoževanju, samokaznova-nju, nekemu mazohizmu, a očitno je na neki točki tudi nam dovolj,« odhod ljudi na
ulice komentira Daniel Laj-lar. Pri tem razlaga, da je takšna reakcija nekaj naravnega. »Tudi živali se umikajo tako dolgo, dokler se lahko. V skrajni sili pa se začnejo braniti in napadejo,« primerjalno pove in doda, da smo ljudje sicer bolj civilizirani in kultivirani, a da slej ko prej tudi človeku prekipi. Pravi še, da ulica daje ljudem priložnost, da odprejo ventil, se izpovejo, izživijo svoje nezadovoljstvo in se otresejo notranjih stisk. To je po njegovih besedah za posameznika zelo dobrodošlo, za družbo pa seveda slabo, saj lahko povzroča veliko škodo. Moralizirati o nasilju, ki se je pred dnevi zgodilo v Mariboru, kot pravi Lajlar, ni smiselno, bolj pomembno je po njegovem vprašanje, kaj ga je izzvalo in kaj je privedlo do sesutja slovenske družbe. Kot pravi, so ventil odprli prav politiki, ljudje, ki so se ali se še bodo podali na proteste, pa so tako obupani, da nimajo več česa izgubiti.
ANJA DEUČMAN, Foto: GrupA (arhiv NT)
www.radiocelje.com
»Želimo razveseliti navijače«
Vezist Celja David Tomažič Šeruga pred lokalnim derbijem z Rudarjem
Ko je bilo Celje v prejšnjem krogu 1. slovenske nogometne lige v Domžalah brez kaznovanega Blaža Vrhovca, dosedanjega organizatorja igre, je glavno vlogo prevzel David Tomažič Šeruga. V sezoni 2006/07 je odigral 33 tekem za Maribor in dosegel pet golov. Kasneje se je preizkusil še pri velenjskem Rudarju, v Grčiji in pri lendavski Nafti.
V	tekoči sezoni je kot rezervist vstopil v igro v 5. krogu in Celje je premagalo Muro z 1:0, v naslednjem krogu pa je bil v prvi postavi v Stožicah proti Olimpiji (2:2).
V	finišu jesenskega dela ste prikazali svojo kakovost.
V Domžalah ste znali »stopiti na žogo«. Ste pričakovali, da se bo to zgodilo prej?
Celjski ekipi sem se priključil malce kasneje in zamudil del priprav, kar se mi je sprva seveda poznalo v igri. Zdaj sem se uigral in navadil na moštvo, ki je v Domžalah dalo vse od sebe in zasluženo zmagalo.
Vaša kariera je zelo povezana s trenerjem Marijanom Pušnikom, kajne?
Drži, vodil me je v Mariboru, pa potem v Velenju in zdaj sva skupaj pri tretjem klubu.
V Domžalah niste zgolj branili točke, temveč ste v 2. polčasu iskreno in vneto iskali pot do zmage.
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
David Tomažič Šeruga je znal rušiti Celjane v dresu Rudarja. Mu bo uspelo tudi obratno?
Tako smo se dogovorili, torej da osvojimo vse tri točke. In zgodaj smo povedli. Po prekinitvi smo prejeli precej poceni zadetek. To nas na srečo ni potolklo. Še naprej smo se trudili, bili smo potrpežljivi,
kar se nam je obrestovalo z zmagovitim zadetkom.
V dokaj napadalni postavitvi 4-3-3 ste imeli najpomembnejšo vlogo, v kateri je bilo treba veliko teči in razmišljati. Opravili ste jo odlič-
no. Ste tudi vi zadovoljni?
Res je, pripadel mi je osrednji položaj. Mislim, da sem upravičil zaupanje in zadovoljil pričakovanja. Moral sem prekinjati domače akcije in začenjati naše. Vsi so mi
pomagali. V tej postavitvi je važno veliko teči, potrebna je pomoč vseh pri branje-nju, potem pa vključitev čim večjega števila v napad. Znali smo zadržati žogo. Če jo kmalu izgubiš, potem si lahko nemočen.
Na zadnjih gostovanjih ste zmagali v Domžalah, Slovenskih Konjicah, Kidričevem, Mariboru ... Vaša zadnja domača prvenstvena zmaga datira v 1. september. Kaj se dogaja v Areni Petrol?
Tega nihče ne ve, enostavno nam ne steče. Zdaj imamo idealno priložnost pred zaključkom tekmovalnega leta, da ponovimo igro iz Domžal in Maribora ter vse skupaj preobrnemo. Radi bi nagradili svoje navijače.
Kakšna je torej napoved pred obračunom z Rudarjem?
Najprej upamo na večje število gledalcev. Točkovno smo še vedno uspešni, od tretjega mesta nas ločijo le štiri točke. Upamo na zmago, zagotovo smo sposobni osvojiti poln izkupiček.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
»Krepko se bodo morali potruditi«
Gašper Marguč je Koprčanom nasul devet golov.
Odlična igra celjskega ro-kometaša Gašperja Marguča ni ostala neopazna. Izbran je bil v najboljšo sedmerico 6. kroga evropske lige prvakov, na položaju desnega krila. 22-letni Marguč se lahko pohvali tudi z najlepšim zadetkom kroga. 18 golov je Kielu zabil brez zgrešenega strela. Njegove predstave in izjemne poteze pa privlačijo bogate klube, toda ima še dveletno pogodbo s Celjem Pivovarno Laško.
Blestel je tudi v sredo na derbiju proti Cimosu, ko je najboljšo tekmo v celjskem dresu odigral Nemanja Zele-novič. Dobil je dobro minu-tažo, kajti Žiga Mlakar še ni popolnoma zacelil telesa po »bunkah« v Kielu.
Gašper, manj kot vas je, boljši ste ...
Težave je imel tudi Vid Po-teko. Odigrali smo zelo dobro, držimo formo, do katere smo se povzdignili na tekmah s
Kielom.
Po vodstvu 11:4 se je zdela tekma odločena, toda sami ste jo naredili zanimivo.
Morda smo lahkomiselno začeli drugi polčas. Toda ko so se Koprčani približali na dva gola, smo stopili na plin.
Gleženj ste imeli ovit z ledom .
Zvil sem si ga, ko sem Ra-potcu stopil na nogo. Nič hujšega.
Ste v Kielu igrali slabše kot na prvi tekmi z evropskim prvakom v Celju?
Dosti slabše zagotovo ne, Nemci so bili za odtenek boljši kot prej v Zlatorogu. Vsekakor smo se predstavili v zelo lepi luči.
Pred tednom dni ste bili nemalo presenečeni. Kako je prišlo do dopinške kontrole?
Pred petkovim dopoldanskim treningom sta v našo garderobo vstopila možakarja iz Hrvaške in mi sporočila, da moram opraviti test za Evropsko rokometno zvezo.
Že od včeraj ste v Podčetrtku, kjer pričakujete obračun z Veszpremom. Bo prijetno igrati, ko ni obremenitve?
Vsekakor, kajti bistveno je, da smo uspešno opravili s Koprom. Toda Madžari se bodo morali za obe točki krepko potruditi.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
CINKARNA
Sledil bo zaključek vzhodnoevropske lige
Na tekmi za svetovni pokal v preskakovanju ovir s konji v Centru konjeniškega športa (CKŠ) Celje je dvojna zmaga pripadla Italiji.
Prvi je bil Riccardo Marquet Martinengo (s konjem Pro Und Contra 2) pred rojakinjo Chiari Arrighetti (Utopia Di San). Tretji je bil Bolgar Rozen Rajčev (Capoccino). Višina ovir je bila 145 cm. Od slovenskih jahačev se je naj-
bolje odrezal Tomaž Laufer
(Heart Stealer), ki je zasedel 17. mesto.
Organizatorji, ki so gostili 140 tekmovalcev iz 17 držav in okoli 230 konj, so poželi pohvale za organizacijo. Nika Bosio, direktorica CKŠ, najsodobnejšega tovrstnega centra v Sloveniji z največjo notranjo areno, je bila zelo zadovoljna zaradi številčnega obiska gledalcev.
Za prihodnje leto družina Bosio načrtuje gostiteljstvo zaključka vzhodnoevropske lige v zunanjem parkurju. Dogovor ji je uspel zgolj na podlagi osebnih poznanstev z ruskimi partnerji.
V »pokalu narodov« poleg Slovenije tekmujejo reprezentance Finske, Estonije, Rusije, Belorusije, Estonije, Latvije, Litve in Poljske. Ovire v parkurjih so od 120 cm
pa vse do 160 cm, reprezentančno ekipo sestavljajo štirje jahači, denarni sklad vselej znaša več kot 120.000 evrov. Želja je zvišati kakovost slovenskih tekmovalcev, da bi lahko konkurirali za nastop na evropskem prvenstvu ali celo olimpijskih igrah. Zaenkrat pa so tekmovanja precej netransparentna, a vselej privlačna.
DŠ, foto: SHERPA
Tomaž Laufer je bil ob koncu edini izmed Slovencev, ki se je uvrstil v zgornjo polovico nastopajočih.
Bodo jezo stresli v Šentjurju?
Tri košarkarska moštva s Celjskega so se uvrstila v 5. krog pokalnega tekmovanja, Hopsi, Rogaška in Tajfun. V 4. krogu sta se morala posloviti Elektra in Zlatorog.
Hopsi in Tajfun sta imela manj zahtevna nasprotnika. Polzelani so tudi na povratni tekmi premagali Litijo (77:66) in se s skupnim rezultatom 107:71 brez večjih težav uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Podobna zgodba se je odvila pri košarkarjih iz Šentjurja, ki so vse opravili že na prvi tekmi. Tajfun se je na dveh tekmah meril s ŠKD Dražen Petrovič Mari-
bor. V 5. krog se je uvrstil s prepričljivih 180:134, potem ko je na povratni tekmi v Mariboru zmagal z 81:75.
Najbolj zanimivo je bilo na obračunu Elektre in Rogaške. Šoštanjčani so prvo tekmo dobili z 72:66, Sla-tinčani so jim na domačem parketu vrnili s 67:55 in po prvenstveni zmagi za točko še v drugo premagali Elektro. Največje razočaranje je prisotno v taboru Zlatoro-ga, ki je četrtič, odkar je v prvoligaški druščini, ostal brez zaključnega turnirja. Na prvi tekmi z Mariborom je v domači dvorani klonil s 84:71. Zdelo se je, da se bodo
Laščani zbrali in stvari postavili na svoje mesto, toda Mariborčani so pred svojimi gledalci še enkrat odigrali dobro, vodili tudi že za 20 točk in slavili s 76:70. Ekipe zdaj vse misli znova usmerjajo k ligaškemu delu.
Jutri bo sledil 7. krog. Elek-tra bo gostila Slovan, Hopsi bodo gostovali v Grosuplju, Rogaška v Škofji Loki, v Šentjurju pa bo lokalni der-bi med Tajfunom in Zlato-rogom, kjer bodo Laščani bržkone jezo zaradi neuspeha v pokalu stresli nad domačini.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Trenerju Rogaške Draganu Višnjevcu gre kot po maslu.
»Včasih niti ne vemo, kje smo«
Celjskim košarkaricam uspel velik preobrat - Še v hudem ritmu
Glede števila točk proti Triglavu se je Nina Gabrovšek zaustavila pri številki, ki jo nosi na dresu.
Košarkarice Athletea so strnile vrste po porazu v Jadranski ligi proti Vož-dovcu in na kolena spravile kranjski Triglav z odlično predstavo v drugem polčasu. Prvo tekmo četrtfinala pokalnega tekmovanja so dobile z 59:46.
Kot je že v navadi, so zaradi številnih poškodovanih igralk tudi tokrat igrale v okrnjeni zasedbi. Obračun s Triglavom smo vsi že nestrpno pričakovali, saj smo se zavedali, da bo dal veliko odgovorov pred nadaljevanjem sezone. Če je marsikoga močno skrbelo, da bodo igralke Athletea sila težko ubranile naslov državnih prvakinj, pa zdaj zagotovo vsaj malce drugače razmišlja.
Izvrsten drugi del
Prvi polčas se je odvil po željah gostij (20:31). Trener Gr-gič je v nadaljevanju vse moči usmeril v consko obrambo,
ki je prinesla želen rezultat. Igralke so se borile za vsak centimeter parketa, povsem so zaustavile najboljšo igralko Triglava Živo Zdolšek. Rebeka Abramovič in Nina Gabrovšek sta v obrambi žoge »kradle« kot za stavo. Gledalci so lahko uživali v predstavi »otroškega vrtca« proti precej starejši gostujoči ekipi. Athlete je tretjo četrtino dobil s kar 19:5, ko gostje niso zadele neverjetnih enajst minut! Z odlično predstavo so gostiteljice nadaljevale tudi v zadnji četrtini, ki so jo dobile z 20:10 in na kolena spravile največje tekmice za domači lovoriki. »Čestitam igralkam za drugi polčas. Prvega so začele s preveliko željo in ta jih je omejevala, da bi pokazale, kar znajo. Pred povratno tekmo imamo lepo prednost, a to še prav nič ne pomeni. Takrat bosta ekipi verjetno v nekoliko drugačnih postavah. Triglavu se bo namreč pridružila Tja-
ša Gortnar, v našo vrsto pa se bodo vrnile sedaj poškodovane Marica Gajič, Živa Macura in Alma Potočnik,« je dejal trener Athletea Damir Grgič, ki je na derbiju uporabil le šest igralk.
Peklenski ritem
Najboljša je bila Rebeka Abramovič, dosegla je 20 točk: »Dobro smo se pripravile na Triglav, vendar pa v prvem polčasu nismo bile dovolj osredotočene na obrambo, zato smo prejele veliko lahkih košev. V nadaljevanju smo se zbrale in pokazale, kako se igra v obrambi.« Sanja Orozovic je dodala 14 točk. Povratna tekma (zmagovalec se uvr-
sti v polfinale) bo šele 13. februarja! Peklenski ritem Grgičeve »čete« se nadaljuje. Jutri Athlete čaka doma tekma Jadranske lige s Slobodo (16.30), v sredo pa bo v domačem prvenstvu gostoval pri Triglavu. »Dobro bomo analizirali sredino tekmo, se dobro pripravili in poizkusili še enkrat zmagati. Pred tem pa nedvomno vse misli usmerjamo v tekmo s Slobodo. Težko bo, kajti smo v peklenskem ritmu. Vsi že nestrpno čakamo, da pride prvi premor, ko bomo nekoliko prišli k sebi. Včasih niti ne vemo, kje smo,« je priznal Damir Grgič.
MITJA KNEZ Foto: TimE
CINKARNA
Celjski hokejisti vodijo
Zadnje zmage mladih celjskih hokejistov v državnem prvenstvu za mladince poudarjamo zato, ker lahko pomenijo nov vzpon hokeja v knežjem mestu in so morebiti zametek za člansko moštvo.
Varovanci trenerja Roka Rojška so se z veliko vnemo lotili štajerskega derbija. Gostje iz Maribora so igrali grobo, kar pa je Celjane še bolj podžgalo in so zmagali kar z 12:2. Igrali so Luka Koštomaj, Urban Šurk, David Planko (1 gol), Nejc Kastelic (1), Primož Čuvan (3), Lucas Hollige (2), Gregor Gostinčar (2), Blaž Knez, Tim Ograjenšek (2), Filip Jeram, Žan Jezovšek (1), Nik Grahut in Andraž Čuvan. Trenutno imajo 30 točk, Olimpija 22, Maribor 21, Triglav 13, Jesenice mladi 10 in Bled 6. Igra se po štirikrožnem sistemu, nato bo sledila končnica za prvaka. Celjani so Jeseničane v dosedanjem delu lige obakrat premagali, zato bodo Gorenjci v nedeljo (12.15) v dvorano v Mestnem parku pripotovali v popolni postavi.
DEAN ŠUSTER
Logar zmagal v Zagrebu
Na mednarodnem tekmovanju v umetnostnem drsanju Zlati medved v Zagrebu je nastopilo 198 tekmovalcev iz desetih držav.
Tekme so se udeležili tudi celjski drsalci in v močni konkurenci dosegli odlične rezultate. Med članicami je Daša Grm za las zgrešila stopničke in je bila četrta, Pina Umek pa peta. Edino celjsko medaljo je osvojil Luka Logar, ki je zmagal med dečki.
DŠ
Trde pesti z Vranskega
Jutri se bodo v igralniško-zabaviščnem centru Perla v Novi Gorici zbrali najboljši slovenski boksarji. Boksarska zveza Slovenije prvič organizira tekmovanje za slovenski superpokal.
Program z enajstimi dvoboji se bo začel ob 21. uri. V uvodu bodo štiri ženske borbe. Eden od viškov sporeda bo obračun v kategoriji do 91 kilogramov, v katerem se bosta spopadla pokalna prvaka. Borut Slapnik (Combat Academy) je sicer v pokalu zmagal v najtežji kategoriji. Njegov nasprotnik bo Nejc Vodovnik iz Boksarskega kluba Ring Celje, ki je v finalu pokala na Otočcu
ugnal Almedina Hodžiča iz ljubljanskega Geparda s 3:0.
Borec z Vranskega je varovanec celjskega trenerja Saše Jokanoviča, ki zanj pravi: »Gre za zelo nadarjenega boksarja, ki lahko preseneti s kakšno odmevno zmago. Dobro je, da se je tudi na Celjskem po daljšem času pojavil tekmovalec z višjimi cilji.« 23-letni Nejc se bo še dva meseca usposabljal v Slovenski vojski, prej pa je vsakodnevno vadil v manjši dvorani Športnega društva Cinkarna. V BK Ring je osem tekmovalcev, pod strokovnim vodstvom pa trenira še precej več ljubiteljev boksa.
DEAN ŠUSTER
Nejc Vodovnik (z rdečo čelado)
PANORAMA
KOŠARKA
Pokal KZS, 4. krog, povratne tekme: Maribor - Zlatorog 76:70; Pelko 17, Jovanovič 15; Čigoja 13, L. Lapornik, Du-gum 12, Dimec 9, Vujasinovič
6,	Mučič 5, Nikolič Smrdelj 4, Brodnik, Zadnik, M. Lapornik 3, Litija - Hopsi 66:77; Hren 15, Špan 11; Martin 25, Vašl 13, Ja-sonn, Vranjkovič 11, Koritnik, Osolnik 6, Govedič 3, Mežan 2, ŠKD Dražen Petrovič Maribor - Tajfun 75:81; Želj 22, J. Brolih 16; Venezia 14, Pelc 13, Zimič 12, Primorac 10, S. Sebič, Oset, Čuk 8, M. Sebič, Držič 4, Rogaška - Elektra 67:55.
Pokal KZS (ž), četrtfina-le, prva tekma: Athlete Celje
-	Triglav 59:46; Abramovič 20, Orozovič 14, Lisec 11, Ga-brovšek 10, Bošnjak 4; Piršič 16, Durič 10.
ROKOMET
1. SL, 13. krog: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 30:24 (17:10); Marguč 9, Zele-novič 7, Toskič, Skube 4, Mač-kovšek 3, Lekai 2, Ranevski 1; Brumen 7, Bombač 5, Maribor
-	Gorenje 27:32 (13:15); Špelič 5, Razgor 3; Melič 9, Dolenec, Gams 5, Cingesar 4, Dujmovič, Bezjak 3, Miklavčič, Pucelj 1. Vrstni red: Gorenje 24-2, Celje 23-3, Cimos 21-5, Maribor 17-9, Trimo 13-13, Krka 12-14, Ribnica 10-16, Sviš, Izola 7-19, Sevnica 6-20, Ormož 5-21, Krško 3-23.
ODBOJKA
Pokal OZS (ž), četrtfina-le, povratna tekma: Aliansa
-	Luka Koper 3:1. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 30. 11.
MALI NOGOMET
1. SL, 11. krog, Rogatec: Dobovec - Litija (20.30), Ljubljana: Vuko - Nazarje (21).
Sobota, 1. 12.
NOGOMET
1. SL, 21. krog: Celje - Rudar (14).
ROKOMET
Liga prvakov, skupina B,
7.	krog: Celje Pivovarna Laško - Veszprem (19), skupina C, 7. krog: St. Petersburg
-	Gorenje (19).
KOŠARKA
1.	SL, 7. krog, Šoštanj: Elek-tra - Slovan (17), Grosuplje
-	Hopsi (17.30), Šentjur: Tajfun
-	Zlatorog (19.30), Škofja Loka: Mercator - Rogaška (20).
2.	SL, 9. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Parklji (19).
3.	SL - vzhod, 6. krog, Vransko: Vrani - Bistrica (16), Konjice - Luxuris Celje (19).
1. SL (ž), 8. krog: Konjice
-	Domžale (16.30). Jadranska liga (ž), 11.
krog, Celje: Athlete - Slobo-da (16.30).
ODBOJKA
1. DL, 9. krog: Šoštanj To-polšica - Salonit (20).
1. DL (ž), 9. krog, Ljubljana: Vital - Aliansa (19).
Nedelja, 2. 12.
KOŠARKA
3. SL - vzhod, 6. krog: Medvode - Nazarje (19).
Podjetnika na zagovor na sodišče
Povzročila naj bi za dva milijona evrov škode
Smrt delavca še vedno buri duhove
Nihče ne ve, kdo je delavca iz Vegrada poslal na Hrvaško
Na celjskem okrožnem sodišču se je ta teden začel sodni proces zoper Dejana Kovačiča in njegovo partnerko Tanjo Kovačič. S kaznivimi dejanji, ki jima jih tožilstvo očita, naj bi storila za dva milijona evrov škode. Ponarejala naj bi poslovne listine, prala denar, povzročila davčno utajo. Obema grozi več let zapora. Krivde na predo-bravnavnem naroku nista priznala.
Celjski kriminalisti so njune domnevne nečednosti začeli preiskovati leta 2009,
ko so ovadili tri osebe. »Podjetnika naj bi pri opravljanju gospodarske dejavnosti v dveh podjetjih v letih 2006, 2007 in 2008 utajila približno dva milijona evrov davka na dodano vrednost. Ukvarjala naj bi se predvsem s preprodajo odpadnih surovin, predvsem železa in barvnih kovin. Poslovanje naj bi organizirala na nezakonit način in lažno prikazovala poslovno sodelovanje njunih podjetij s tako imenovanimi slamnatimi družbami. Blago za prodajo sta odkupovala na črnem trgu, v poslovnih knji-
gah pa sta prikazovala, da sta to blago nabavljala od navedenih slamnatih podjetij. Na ta način sta ustvarila dobrih 12 milijonov evrov prihdoka, obenem pa neupravičeno uveljavljala vstopni davek na dodano vrednost in svojim družbam ali sebi pridobila premoženjsko korist v višini dobrih 2 milijonov evrov,« so razlagali na celjski policiji.
V vsej zgodbi nastopa še eno njuno podjetje, registrirano na Madžarskem. Pri tem se pojavlja še en Celjan, ki naj bi jima pomagal prikriti izvor denarja.
V začetku tedna se je na okrožnem sodišču v Celju nadaljevalo sojenje Velenjčanu Petru Previšiču, ki mu očitajo odgovornost za smrt njegovega delavca na gradbišču v Somboru na Hrvaškem. Nesreča se je zgodila že leta 1998, ko je imelo Previšičevo podjetje za delo njegovih gradbenih delavcev sklenjeno pogodbo z Ve-gradovo poslovno enoto Vemont. Pogodba naj bi bila sklenjena samo za delo v Velenju, Previšič pa ne ve, kdo je odredil, da se njegovi delavci napotijo na delo v sosednjo Hrvaško.
Na sodišču je tokrat pričal Zvonko Korenjak, ki je bil pred 14-imi leti vodja službe varstva pri delu v Vegradu. Kraj nesreče na Hrvaškem si je tudi ogledal, danes pa je že upokojen. Korenjak se je moral na sodišču soočiti
s Previšičem, saj ta trdi, da je bil šele po nesreči podpisan dokument o premestitvi delavca na Hrvaško, ker prej ta dokument sploh ni bil urejen. Napisali so ga kasneje zaradi hrvaške inšpekcije, je dejal Previšič in trdil, da je Korenjak
takrat to vedel, kar pa je slednji zanikal. Na sodišče je prišel tudi nekdanji hrvaški inšpektor, ki je vodil postopek po nesreči, a ker njegov spomin peša zaradi slabega zdravstvenega stanja, je sodnik pričanje prekinil, ker le-to ne bi bilo verodostojno. Tudi tretja priča, Jože Kotnik, nekdanji ekonomist v Vegradu, zdaj ne ve, kdo je delavca sploh poslal iz Velenja na Hrvaško. Da bi to vendarle pojasnili, bodo 14. decembra zaslišali tudi nekdanjega vodjo Vemonta Rada Miklavčiča.
Večurni zagovor tožilke Nad žensko, avtomat
in športne palice
Začel se je disciplinski postopek
Kot smo napovedali pretekli teden, se je na Vrhovnem državnem tožilstvu v Ljubljani po avgustovskem prvem naroku v torek vendarle začel disciplinski postopek zoper velenjsko tožilko Aleksandro Štiblar. Kot je znano, je bila Štiblar-jeva kratek čas tožilka v primeru domnevne spolne zlorabe »koroške deklice«.
V času, ko je spis pregledovala, je opazila po njenem mnenju nekatere nepravilnosti pri preiskavi te zadeve, zato je lani o tem spregovorila javno. Zaradi tega ji očitajo, da je kršila ugled in dostojanstvo tožilstva, saj na vrhovnem tožilstvu trdijo, da napak v tem postopku ni bilo. Disciplinski postopek se je v torek začel z večurnim zagovorom Štiblar-
jeve. Ta je s svojim odvetnikom vnovič predlagala, da bi bil disciplinski postopek odprt za javnost, vendar so njen predlog tudi tokrat zavrnili. Zaradi tajnosti postopka Štiblar-jeva ne daje izjave o vsebini, disciplinska obravnava se bo z zaslišanjem prič nadaljevala 12. decembra. Tožilki ob koncu postopka grozi celo odvzem tožilske funkcije.
Deževje v sredo povzročalo težave
Zaradi močnega vetra je v sredo popoldne v Bregu pri Slovenskih Konjicah padlo drevo preko struge reke Dra-vinje, zaradi česar je obstajala možnost zajezitve reke. Na teren so morali tamkajšnji prostovoljni gasilci, ki so drevo razžagali in odstranili.
Drzne tatvine se na Celjskem v zadnjih dneh kar vrstijo. Tokrat so neznanci okradli žensko v Resniku na območju Slovenskih Konjic.
Tatvina se je zgodila, ko sta dva neznanca prišla k eni izmed hiš z izgovorom, da pobirata staro železo, Ko je starejša občanka enega od njiju pospremila za hišo,
Sredino deževje je povzročilo nekaj težav tudi v Skor-nem pri Šmartnem ob Paki. Voda iz hudournika je zalivala stanovanjsko hišo, nakar so na pomoč lastnikom priskočili gasilci iz Paške vasi. Zvečer pa je narasla voda ogrožala hišo v naselju Veliki vrh, prav tako na območju občine Šmartno ob Paki. Meteorna voda je naredila nekaj škode še v Velenju, kjer je zalila kletne prostore stanovanjske hiše. Vodo so izčrpali prostovoljni gasilci iz Velenja.
kjer so imeli staro železo, je drugi vstopil v notranjost, vlomil v zaklenjeno omaro ter ukradel malokalibrsko lovsko puško in gotovino.
Policisti so prijeli 30-le-tnika z območja Šmarja pri Jelšah, kjer pa dejansko ne prebiva, živel naj bi v zapuščenih objektiv v Celju ali v Žalcu. Sumijo ga, da je v preteklih tednih na območju Celja storil več tatvin in roparskih tatvin. Največkrat je kradel v športnih trgovinah, in sicer blago višjih cenovnih razredov, ki ga je nato prodajal, denar pa porabil za nakup mamil. Pred dnevi
je napadel tudi starejšo žensko in ji ukradel denarnico. S tatvinami naj bi storil za okoli 4 tisoč evrov škode. 30-letnik je v začetku novembra prišel iz zapora, kjer je prestajal kazen zaradi podobnih kaznivih dejanj. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju zanj odredil tudi pripor.
V torek zjutraj so neznanci v Celju poškodovali dva parkirna avtomata. Prvega v Oblakovi ulici, nato še v Vrunčevi. V nobenem od avtomatov v času vloma ni bilo gotovine. Škoda, ki so jo neznanci s tem povzročil, znaša najmanj tisoč evrov.
www.novitednik.com
PODARITE
Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov.
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA	-	OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.		
Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika.
PODATKI O PLAČNIKU I NAROCILNICA
PODATKI O PREJEMNIKU I NAROČNIKU
IME IN PRIIMEK:
IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ:
ULICA: KRAJ:
KONTAKTNI TELEFON/GSM:
• DATUM ROJSTVA:
• • Plačano obdobje: od
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
S ! NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe : : Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Nagradna križanka Weishaupt
-weishaupt-
20 LET
Nagrade za križanko bo prispevalo podjetje Weishaupt d.o.o., Teharje 1,3000 Celje, in sicer
tri darilne pakete podjetja -Weishaupt-.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo z označenih polj), kijih bomo prejeli na dopisnicah, poslanih na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje, do srede, 7. decembra 2012. Izžrebam reševalci bodo nagrade prejeli po pošti.
Kupon
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
Ime in priimek:. Naslov:_
Davčna številka:
22
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Vzdrževanje nepremičnin je nujno potrebno, da bo naše bivanje v njih varno in brezskrbno.
Pomembno je, da smo v času kurilne sezone še posebno pozorni na morebitne okvare, bodisi na centralnem sistemu ogrevanja, ali na okvare, ki se nenačrtovano pojavljajo na nepremičnini.
Če načrtujemo izgradnjo nove nepremičnine, je zdaj pravi čas, da si pripravimo načrt in počasi izberemo izvajalce, s pomočjo katerih bomo zgradili in oblikovali novogradnjo po naših zamislih.
Da bomo lažje ponudili pomoč našim bralcem, vas vljudno vabimo, da nam svojo storitev in dejavnost predstavite tudi na naših posebnih straneh. Potrudili se bomo, da bomo skupaj oblikovali ponudbo, s pomočjo katere boste še bolj prepoznavni v svojem okolju in širši okolici, saj Novi tednik berejo na širšem celjskem območju.
Za oglaševanje na straneh VSI NAŠI MOJSTRI pokličite 031 692-860.
2ZATAFMV0. TAmtK
Romana Tjjnšek ■ t&ivšcc
JiWfrir >7 ts cur G34S44
PRI NAKUPU V I/REDNOSTI nad 50 evrov, VAM PODARIMO ČIŠČENJE NAKITA
SALON KERAMIKE V CELJU
DIAGNOSTIKA MOTORNIH VOZIL IN MNOGO VEČ
v oglasni rubriki po*
■J 692 860
■ Kidričeva cesta 6, Celje I 161.03 491 22 11047 659 547
www-tapro-grostEt- si
■	Vnllkti izbira KOPALNIŠKE m ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE
« Soinltomr ARMATURE
■	KOPALNIŠKO i mh i sivo
smojfiPin
lil
PBASND barvanje ySErt MST kovin
Mario Kukovič S	N1 T R 0, XVALITITNO IN UGODNO!
r.i ab Ü1 mLaii^jr^ J s n sn (.«i „ WWW MBVlKrt Iprfdjbdrii« i ALpisMunJwn
14fcfon: 03 S M 03 10, bi: 03 574 U3 11 ^ piMlJl ^ ULfeirci W» so Ml gsm: [141 HI 094	«hitvr i Nmmsbo ruvllliri ptaikisilml
f-mai:mdrK,kutovtcg5toLntt	turami: wJboktfT*r, Bmjmflrte, »itHjrafitL
splet: htT[>://wWVI.rtrojeplaSliki ,si	m™!t*lli* Jt Mntnaa Mttar i nwimnmi!
V DECEMBRU VAM NA CELOTEN NAKUP NUDIMO
20% PRAZNIČNI POPUST!
«JlllUÜUftWW)
Tet: m? nm, (ate: QV 57 7!<W (■ rail: tafliu.SnjratarTjvrtft
BRICITABUCARtp. ^ ZQ
F'O JvHlnB t monldia kiwsks- ic<f(x»&luh iTdrlkCF hfleinekittcteČaaoreiSTjZaSBE J
www.5trehametalko.si
ZA IZMER0 JN IZDELAVO PflEDRAfUNA NA KLJUČ POKLlCtTE NA5EGA STROKOVNJAKA ZA STftEHE NA GSM: 041 6i2 5SS,
\<r<
CVETLIČARNA (N DARILNI BUTIK
Ni lata Hrib t mik s.p
Poslovne enote: Kalobje-Jentjur-Cdje
Kontakt: 031-363-50« in 031-302-666 Spletna strani www.cvet1icarna-natasa.com
a li www.najili9lavenilrD.si/com pany/ftrstpage.j s p Team pa n y i d =
ut. M. CinverJrei^ KCOCdjc
* fIVlLjSW S01VIS FLlkCA
Tit.: m m m
-	ERSFltKNA POPRAVILA
-	HtAJ&WjE MENJAVA I
-	0t&NM ifÜjFNjE. tudi
- (ZJ) FLAVA in FfcDDAjA VJNjENftf OBLAČIL
jfcE^pvNt ČA?: ftn. - prt-.: f. dtr 11 uri in tA if V. urt-, sär.: 7. jg 13. un
KRAJŠANJE HUf od 5 EUR dalje; 3+1 GRATIS MENJAM ZADRG V HLAČAH že za 6 EI/H0I/
10% popust za naročila strehe Metalko in nadstreške do konca leta!
rtaui
H [TRT Sr.RVT.S Le OPTIKA 3D
03/7491710
WULEJ DEJAN ».p. Ul. Točke Čcčcvc 17 3Z30 ŠENTJUR mnlej-dej Sal.net
INFORMACIJE	23
Preberite!
1 11 11 111 1' I "" I " 11 I 11 11 111 11 I 11 11 111 11 I 11 11

Toplotna izolacija temeljne plošče
Temeljna plošča omogoča izvedbo odličnega, neprekinjeno izvedenega energijskega Ščita pod objektom, zato se pri gradnji nizkoenergijskih objektov odločamo za tovrstno temeljenje. S toplotno izolirano temeljno ploščo zmanjšamo možnost nastanka toplotnih mostov, pa hkrati dobimo masiven element, ki služi akumulaciji notranje toplote in s tem ohranjanju stabilne temperature prostora. Odvisno od želene energijske učinkovitosti vgradimo toplotno izolacijo debeline od 12 pa do 30 cm.
T
Gradnja na temeljni plošči je ekonomične j ša od gradnje na pasovnih temeljih ne samo zaradi učinkovite toplotne zaščite, temveč tudi zaradi manjših stroškov. Prednosti. kot so: plitvejši izkop, opaževanje (le) robu temeljne plošče. enostavna armatura. cenovno odtehtajo večjo porabo betona.
Izkop v primeru nepodkletene stavbe je pri gradnji na temeljni plošči zelo plitev, Zmrzovanje pod temeljno ploščo preprečimo s širše položeno plastjo toplotne izolacije.
Pred betoniranjem armiranobetonske plošče je priporočljivo namestiti tesnilno folijo, ki preprečuje odtekanje cementnega mleka med spoje toplotne izolacije.
Instalacije lahko namestimo pod nivojem temeljne plošče. Če je objekt grajen s potresno varovalko, potem je tudi instalacije, ki prehajajo skozi temeljno ploščo, treba izvesti po pravilih potresne gradnje,
Po namestitvi instalacijskih vodov (kanalizacija, vodovod, plinovod, električna napeljava ..,] površino izravnamo ter jo utrdimo z enakomerno zvaljanim tamponskim slojem iz gramoza. Upoštevamo zahteve geomehanika. Za natančnejšo izravnavo uporabimo fini pesek ali pusti beton. Na tako pripravljeno podlago položimo prvi sloj toplotne izolacije.
Tip top lome izolacije izbere statik glede na obtežba stavbe in zahtevani) potresno varnost To plot no-izolacijske plo-Sie položimo tesno eno zraven druge, da ne piiile do nepotrebnih toplotnih mostov.
Temeljna plošča se izvede kot armiranobetonska plošča. Vrsto, količino ter pozicijo armature določi statik, prav tako tudi debelino plošče in kvaliteto betona.
Površino prvega sloja izolacije po obodu tlorisa stavbe povečamo zaradi toplotne zaščite zemljine pod temeljno ploščo, če je stavba grajena brez kleti, s temeljno ploščo običajno ne sežemo do globine (cone] zmrzovanja, zato podaljšamo
izolacijo v horizontalni smeri in s tem podaljšamo pot hladu z istim učinkom, kol če bi povečali globino temeljenja.
Na mestih vertikalnih vodov moramo narediti toplotni most, da skozi toplotno izolacijo speljem o cevi z instalacijami. V primeru izvedbe potresne varovalke moramo tudi instalacije izvesti p» načelih potresne gradnje (z gibljivimi cevmi, cevi z «kljuki ali z dodatnimi koleni, cevi se lahko speljejo v cevnem ovoju ali v jaških), da se v primeru večjih strižnili sil instalacijski vodi ne poškodujejo.
Toplotno izolacijske plo&če so namenjene toplotni izolaciji pod temeljnimi ploščami stanovanjskih hiš. Za nizkoenergij-sko hišo se priporoča toplotne izolacije v debelini najmanj 12 cm, za dobro nizko-energijsko hišo, in pa hišo grajeno po pasivnih standardih, se priporoča dvosloj-na izolacija v skupni debelini okoli 24 cm. Kadar se odloČimo za dvoslojno toplotno izolacijo, izkoristimo možnost, ki se nam ponuja, da hidroizoladjskq plast zaščitimo z drugim slojem izolacije.
Hidroizolacijsko plast (samolepilnobitumensko hidroizolacijo, poliolefinsko folijo, EPPM membrano in podobno) po-
ložimo na prvi sloj toplotne izolacije in jo zaščitimo z drugo plastjo toplotne izolacije, Na la način izvedemo tudi dobro potresno izolacijo nižjih stavb.
Hidroizolacije se na polistirenske toplotne izolacije ne sine nameščati z odprtim ognjem, zato v primeru uporabe bitumenske hidroizolacije uporabimo samolepilno hidroizolacijo. Kloridi P VC-membran imajo nega ti ven vpliv tudi na polistiren, zato moramo v primeru uporabe P VC-me ni bran uporabiti še dodatni ločilni stoj.
■	PECI I i f F HTH .1. TI O OC Hf VJ1N 3f Jl f, Tft D., . UTES Dil OD m1"
t'MIHIU UKUmiHO 01 J! I TUDI DVOP1AS [ M11
toi JIH JI	"
■	HlDflOlOflJI - DUM J1SKI
■	AKUMULfllOflir- 1 £ i a O D",' HPK I VOD I
rl i t pvoar j i m HHilnfi«0»[iD0 11.1 mVmm.'i lUHEZHLPOfODt
■ KOB TfRMOINSTALACUE I I Kalndnniks 8, 3! 3D š»nh|ur I
14.! M/n9 K to, it*i 441/4»	M? U f 1
hwI:inlaätob-koiclj.ii .www.hob-kaxelt.il
DOMO FINAL
Lvar fiOSAČEH tfL Ul. B ratav J sni a rj(N 11a 3212 Vojni k
GSM: 041 756 66a
telefon/fax:03 731 31 72 e-poita: domolira!iat-1
Za Va s in \Jai dom vrii mo:
-tesarstvo
■	krmstvo
-	stavbno kfeparstvo
-	montažo Velun oken
■	i/cfuhvj nidiiHääkou
■	izdelava rajnih n zelenih sue h
Pooblaščeni krovec la kritine:
{if.RAFtD, CREATON.TONDACH, BfiAMAC, LINDAS, HOSEKRA.TEGOLA S-METAL, ES AL ..

UVEDBA VODOVODNIH IN GNT1ALNIH NAPELJAV TEH SANACIJA KOPALNIC
mSnUCIE nHBOT&I tu Pazluska nas 34/d. Šloce asm: 041 BEE 9D7
(kTa) ki a motors avt (1 )hiša škorjanec
tJW fthrtr tO Surprfjt;
Mariborska 115, Celje, 03/426 OS 84,031 609 416 VELIKA IZBIRA ZIMSKIH GUM IN PLATIŠČ
Ugodne cene - možnost nakupa L do 12 obrokov brez obresti
Ob nakupu gum ali platišč prejmete darilo ■ ra zteg Ij i v k Ij uč za ko les a z nastavkom 17 in 19 mm t
Pre montaža in centriranje - 30 % +11 i« r le kocin e ia vetr o i>ra nska stekla
H
yuuMB
d?" enos/ojni tros/ojn/
si
PROIZVODNJA - MONTAŽA - SANACIJE TeL: 068 172 094 E-mait:dimniki®vulkano.si £
<PlKK

MARJAN TERŽAN ^
■ Mariborska S4 \ p.p. 1013. 3102 CELJE Tel.: 03/491.38-00, Fax: 03/491
CENJElHE STnaNNE
V OPTIKI TMUK VAM NUHMO:
* 3IW3IWW PHEGLEDV1CAZAOČ*m
-	KVAUTtTU* STEKLA INOKVIBjE 1A KClFetKtulSK* OOau
-	aTBOlOVM PPEOLEO ZA KOtiWTNE LEfiE . KVJtLlTTTNE KONTAKTNE LEC£
■ üst imui kontaktne net
■ l A5T^ K PARKIRNI PflOSTOH VA o 1 KKf OPTIKE -
M-Q1
DELOVNI ČAS: delavniki od £.00-16.00, &ouots od &.Ü0-12.M
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
KUHANJE Z UŽITKOM
Med pogovori v kuharskih oddajah na Radiu Celje z gosti vedno znova ugotavljamo, da uživanje sezonske in lokalne hrane ni več fraza, ampak tako tudi je. Mateja Ajdnik Korošec, ki jo poznamo po izjemnih prevodih del Alme M. Karlin, je pri tem skoraj brezkompromisna. Pripravljene jedi, kijih lahko kupimo, pri njej ne pridejo v poštev. Sestava obroka, razmerje sestavin in branje deklaracij so tisto, zaradi česar najraje kuha kar sama. Ve, kaj da v lonec, marsikaj zraste tudi na vrtu, kar pa ne, ve, kje bo kupila. Hkrati se pri kuhi drži tega, daje vse preprosto in se ne »komplicira« preveč pri pripravi. Ravno zato je za nas pripravila recepta, kjer »zložimo« ' skupaj in se skoraj samo skuha ali speče. In s smehom ugotavlja, daje pripomoček v kuhinji, brez katerega
PIŠČANEC NA PROVANSALSKI NAČIN
Sestavine:
piščančje prsi, 2-3 veliki sočni paradižniki, 2 papriki, 2 čebuli, konzerva rdečega fižola, 2 stroka česna, olivno olje, provansalska zelišča (1 čajna žlička), sol, poper, rdeče vino
Priprava:
V večji ponvi na olivnem olju popečemo na koščke narezane piščančje prsi, nato po plasteh dodamo narezano čebulo, paradižnike in papriki. Po vrhu stresemo rdeč fižol in sesekljan česen. Potrosimo s provansalskimi zelišči, soljo in poprom ter približno do polovice zalijemo z rdečim vinom. Kuhamo na zmerni vročini približno 20 minut. Postrežemo z belo francosko štruco ali ciabatto.
NARASTEK Z JABOLKI IN SKUTO
Sestavine:
2-3 jabolka, 1 lonček ricotte (italijanska skuta), 2 jajci, limonina lupina, 3 žlice sladkorja, Vi čajne žličke cimeta
Priprava:
Jabolka olupimo in narežemo na drobne koščke. V skledi zmešamo rumenjaka, sladkor, limonino lupino in ricotto, da dobimo kremasto zmes. Dodamo na koščke narezana jabolka in cimet. Posebej stepemo beljaka in ju dodamo zmesi. Stresemo v namaščen pekač in pečemo pri 180 stopinjah Celzija približno pol ure.
DNEVI LOVSKE KUHINJE - GOSTILNA PRI AHACU
Glavne jedi
Lovski golaž s kruhovo rolado
Jelenji zrezek po lovsko, hrustavci z brusničnim nadevom
Medaljoni divjega prašiča s tartufno omako, iomači štruklji z bučrio-skutinim nadevom
Srnini medaljoni z brusnično-šipkovo omako, krompirjevi svaljki z drobtinami
Jelenov hrbet s slanino v divjačinski omaki, pirini rezanci z julien zelenjavo in pinjolami
Krožnik lovskih dobrot za 1 osebo
(divjačinska pašteta, budjola divjega prašiča, jelenja salama, salama divjega prašiča)
Juhe
Bučna kremna juha z golicami in bučnim oljem Sladice
Kostanjevo rezina s čokoladno omako Hruška pečena v rdečem vinu na vanilijevem sladoledu
Carski praženec z brusnicami in rozinami in omako iz gozdnih jagod
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
Med v kulinariki
Doslej smo pisali o medu in ostalih čebeljih pridelkih ter o tem, kako lahko prispevajo k boljšemu počutju in trdnejšemu zdravju. Danes vam dajemo nekaj nasvetov, kako med uporabiti pri pripravi hrane.
Svinjski medaljon z medom in zelišči
Sestavine: 100 g medu, 600 g svinjskega kareja brez kosti (nasvet: kare naj bo očiščen maščobe in žilic ter narezan na medaljone; računamo dva na osebo), 2 jedilni žlici jabolčnega kisa, 0,3 dl oljčnega olja, 1 jedilna žlica sveže sesekljanih provansalskih zelišč (ali ena čajna žlička posušenih zelišč), sol, olje za peko.
Zmešamo med, provansalska zelišča, oljčno olje, jabolčni kis in sol. Z marinado premažemo svinjske medaljone in jih za pol ure postavimo v hladilnik. Medaljone spečemo v vroči pomaščeni ponvi, med peko pa jih večkrat premažemo s preostalo marinado. Ponudimo jih s poljubno prilogo.
V medu mariniraiipiščančji file
Sestavine: 600 g piščančjega fileja, 0,5 dl oljčnega olja, 2 stroka česna, 2 čajni žlički sesekljanega svežega origa-na (ali čajna žlička posušenega), 1 čajna žlička naribane limonine lupinice, sol, mleti poper, maščoba za pečenje
Česen olupimo in ga stisnemo, dodamo oljčno olje in med, sesekljan origano, limonino lupinico, začinimo s soljo in mletim poprom ter dobro premešamo. V nastalo marinado vložimo piščančje fileje, pokrijemo s PVC-fo-lijo in postavimo v hladilnik. Segrejemo ponev za pečenje na žaru, jo premažemo z maščobo in zlato rumeno spečemo sočne piščančje fileje. Ponudimo jih s poljubno prilogo.
Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
www.gostiscemiran.si
KOSILO BREZPLAČNO
Ob nakupu 3 kosil, eno kosilo brezplačno.
Gost«söe>n^prenoc,^
Bohorč
DOMAČA KUHINJA, MALICE, PIZ.ZE, KOSILA, ALA CARD CETtRING; Sprejemamo naročila za večje zaključene druibe' Bohoti Marjan *.p., DuSarm Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju, Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile.- ++3S6 (0)41 666 7£6
RESTAVRACIJA ETRK
ETfiJJ d.o.»,, Sukufitek. 300D Eofjt
Delovni čas:
PON-PET: od 5:30 do 22:30 SOS: od 8:00 do 23:00 NED: od 0:QO do 22:00
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte Posebna ponudba Pizzerija, slasčice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče
T: D3 /,82B1D781][G: 03^630 51 ijfeSl: reStiwacHafSetra ^i
DNEVI LOVSKE KUHINJA
Ob vikendih ŽIVA GLASBA!
KOSTANJEVA REZINA GRATIS!
OB NAROČILU DVEH LOVSKIH GOLAŽEV
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠIN1N ortoped revmatolog
F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana m.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.Fmx.si; e-poSta: mEX@t-2.ner
TRGOVINA
Gosposka 3,3000 Celje
A -Delovniäs-	.« - . „ .
Pon.-pet. od 8.00 do 15.00 Moznost naročanJa prodajnih . Sreda od 8.00 do 12.00 artiklov po telefonu, faxu ali
Mh in od 15.00 do 18.00	e-pošti. TeUfaks: 03/544 17 23;
Sobota od 8.00 do 12.00	mail: trgovina.cebelca@amis.net
PONUJAMO VAM:
-	med, matični mleček, propolis, - darilni program in kozmetiko cvetni prah slovenskega porekla bazi čebeljih pridelkov
-	ostale čebelje pridelke	- opremo za čebelarje
ko na I
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
MOTORNA
VOZILA
STROJI
PRODAM
PRODAM
GOLF V diesel 1,9 tdi, letnik 2008, tri vrata, svetlo srebrn metalik, redno servisiran, odlično ohranjen, ugodno prodam. Možne menjave. Telefon 041
866-822.	4463
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
ODLIČNO ohranjen peugeot 206, letnik 2003, prevoženih 3.000 km, garaži-ran, prodam. Telefon 041 537-663.
4511
KUPIM
RABLJENO osebno vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 708-497. 4259 Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.	4351
RABLJENE kmetijske stroje: nakladalko Sip 16,6, z alu stranicami, plug Batuje, 10 col, traktorsko škropilnico KZ Kranj, 200 l, delovne širine 6 m, voziček s tapeciranim sedežem za bcs kosilnico, dve cevi, premer fi 500 mm, dolžina 7 m, za zračnik iz hleva, prodam. Telefon 041 388-469.
SNEŽNO planirno desko, 2 * 0,5 m, vrtljivo, prodam. Telefon 041 807-853.
4509
POSEST
PRODAM
PISARNO v Celju, velikost 30 m2, vsi priključki, prodam. Možna menjava za večjo garažo ali vikend parcelo. Telefon 041 807-060. 4411 LAŠKO. Na zelo lepi lokaciji na Cesti v Debro prodam dvoetažno samostojno hišo s pritličjem. Parcela je v velikosti 627 m2. Telefon 070 860-100.
4473 L 273
Do 36IMS6CW na osnovi OD, pokojnin j
PE CELJE, UL XIV. dhnqa 14. • 03/4257000	S
02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 16.02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovenski 27,1000 Ljubljana
CELJE, zraven vhoda v bolnišnico, Oblakova ulica. Prodamo meščansko hišo, 430 m2 in zemljišča, 1.220 m2. Možen nakup tudi polovico hiše. Telefon 041 725-092.	4510
V CELJU na lepi lokaciji prodam hišo. Cena je ugodna. Telefon 051 205-512.
4518
NOV zidani vikend in nekaj zemlje, voda, elektrika in v cesta do hiše, ugodno prodam. Telefon (03 ) 577-46 24.
4508
HIŠO v Štorah in stanovanje v Žalcu prodam. Telefon 041 697-247. 4537
KUPIM
HIŠO v Celju, najraje Zagrad-Polule-Skal-na klet, kupim. Nudim takojšnje plačilo brez posrednika. Telefon 041 601-555.
4463
CELJE. Hišo za delavce, z urejenimi parkirnimi mesti, oddam. Telefon 041 725-092.	4510
UREJEN poslovni prostor, na ugodni lokaciji v Celju, dam v najem. Telefon 040 626-815, 041 262-063. 4550
ODDAM
NA Hudinji v Podjavorškovi ulici oddam lokal na privlačni lokaciji, 48 m2, z opremo ali brez. Informacije 031 200-422.	4486
fjnmns
! astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaioga aparatarja
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celle: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

UMMM> ™ite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba	popucti 17 pocprnih
naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih	--
oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti AKCIJ SE WE SESTEVAJO
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
FARAON
S POPUSTOM NA KARTICI
Iztzzeua/
^V&uma/
SKI HAUT i
\<QXJ>
informacije
<Ptikk
MARJAN TERŽAN.sp
Goberšek MIlan ».p.
ZDRAVILIŠČE LAŠKC
TOD«! fBrtpiMIJMCD* i WUMTOI MGTT»
lesnina .
(xxxB
m
ZLATARSTVO GAJŠEK
sMLjrki refcVK
pliicca
avt(j)hiša škorjanec (kia) kia motors
golte
Slovenija
C V"'
^ I hI talŠi llftllll
SVSA^A
—rrpfr—
tepysi
-	PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS, Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL. Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA, D. D., Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINA D.D.. Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA, Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA, D. D., WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P.. Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	Lesoteka fbivši Lesni center Štaierles). Leveč 18, 3301 Petrovče, 8% popust na letve, deske, trame in plohe ob predložitvi kartice.
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p.. - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. - 20% popust za vse upokojence na njihove storitve.
MALI OGLASi / INFORMACIJE
STANOVANJE
PRODAM
PRODAM
NOVIGRAD, center. Zraven mestne plaže, 40 m od morja prodamo dvosobno stanovanje, 35 m2 + garaža 16 m2, vpisano v zemljiško knjigo. Telefo 041 350-250.	4510
KUPIM
STANOVANJE, do 60 m2, v Celju, lahko tudi v slabšem stanju, kupim. Plačam takoj. Telefon 041 866-822.
4463
ODDAM
ENOINPOLSOBNO stanovanje v Štorah, 54 m2 delno opremljeno, v neposredni bližini vrtca, OŠ in ZD, oddamo. Najemnina 230 EUR in varščina po dogovoru. Telefon 068 137-446. 4495
GARAŽA
ODDAM
NA Zelenici oddam v najem garažo. Telefon 031 706-527.	44io
AKUSTIKA
PRODAM
KLAVIRSKO harmoniko in saksofon Alt con prodam. Telefon 070 269-302.4536
mmm
jasnovidnost BI0TERAPIJE
GSM 041404 935
cena pogovora za minutD je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
PRAŠIČE, težke od 30 do 90 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo ter izločene svinje, prodam. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 524-147. 4454 PRAŠIČE, 90 do 100 kg ter 200 do 250 kg, prodamo. Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 4301 JARKICE, na začetku nesnosti, rjave, gra-haste, bele, lahke ter enoletne kokoši (po naročilu tudi očiščene) prodamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske piščance. Telefon (03) 700-1446.
4300
PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje ter kastriranega merjasca, domača krma, možna rezervacija za koline in dostava, prodamo. Telefon 031 311476.	4400 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 130 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. n PONI žrebička, starega 7 mesecev, rjavo belega, mirnega, ugodno prodam. Telefon 041 264-132. 4420 BIKCA simentalca, težkega 130 kg ter več teličk, od 160 do 230 kg, prodam. Telefon 031 743-351. 4472 PRAŠIČA za zakol, krmljenega z domačo kuhano hrano, težkega približno 160 kg, prodam. Telefon 031 642-502.
4496
MLADO kravo s teletom prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu (03) 579-3229.	4502
BIKCA simentalca, starega 3 tedne, prodam. Telefon 030 274-403. l 278

Razveselite svoje najdražje ob
rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje!
"O
Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo.
Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri.
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.
PRAŠIČE, hranjene z domačo hrano, težke od 110 do 300 kg, možnost dostave ali zakola pri prodajalcu, prodam. Telefon 041 996-166.	4491
BIKA, čb, starega 14 mesecev, težkega 480 kg, prodam za 820 EUR. Telefon 031 674-809.	4497
PRAŠIČA, 170 kg, prodam. Telefon (03) 5795-664, 041 855-428. 4499
SVINJSKE polovice po 2,80 EUR/kg in pujske za nadaljnjo rejo, domača hrana, direktno se kmetije, prodamo. Kmetija Jug, telefon 041 648-113. 4498
ODOJKE za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Telefon 041 741-028. 4535
POLOVICO prašiča, domače reje, približno 75 kg in več jelenov damjakov, prodam. Telefon 041 635-143. 4515
PRAŠIČKE, težke od 250 do 300 kg in pujske, težke približno 30 kg, prodam. Možna dostava na dom. Telefon (03) 5808-112, 031 836-175. p
PRAŠIČA za zakol, domača reja, prodam. Telefon (03) 5777-453. 4534
MLADE krave simentalke mlekarice ugodno prodam. Telefon 031 747-9 3 0.
4542
PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 031 400-292.	4545
DVE telički, stari 11 mesecev in prašiča, težkega 180 kg (domača vzreja), prodam. Kličite po telefonu 041 331-825.
4543
TELICO simentalko, v visoki brejosti, zelo lepe rasti, prodam. Telefon (03) 5795639 ali 068 130- 129. 4547
BIKCE simentalce, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 318-144. 3767
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
VSE vrste krav in telic za zakol kupim.
Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p TELIČKO ali bikca simentalca, brez številke, kupim. Telefon 051 251-803.
4466
BIKCE in teličke, težke približno 200 kg, za nadaljnjo rejo, kupim. Telefon 041 324-989, (03) 5733-364. 4477
PRODAM
KORUZO, suho, v vrečah po 0,28 EUR, pšenico, suho, v vrečah po 0,25 EUR, okrogle suhe bale in silažno slamo v okroglih balah po 25 EUR, prodam. Telefon 041 763-478. 4548 DOMAČE žganje prodam. Telefon (03) 5795-664, 041 855-428. 4499 DOMAČO svinjsko mast z ocvirki, svežo, prodam. Telefon 031 787-009. 4551
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
BUKOVO hlodovino za drva, cena s prevozom je 60 EUR/m2, prodam. Telefon 031 346-299.	4141
ŠTEDILNIK na drva, hladilnik, pralni stroj, motorno žago Stihl, trajno žarečo peč prodam. Telefon 051 344-245. 4264 KERAMIKA na zalogi ali po naročilu, možen tudi izris in ostali gradbeni material. Hojnik trgovina, Leskovec 15, Ljubečna, telefon keramika 051 617-220, gradbeni material 041 617220.	4401 OLJNI gorilec prodam. Telefon 041 900092. 4414 KOMPLETNI namizni računalnik + LCD Samsung, 19«, procesor Intel core 2 duo E6750 2.66 GHz, 4 GB spomina, 500 cbg disk grafična nvidia geforce 8600GT zvočna kartica dvd pekač, prodam za 200 EUR. Telefon 040 745-968 . 4 4 6 7 INVALIDSKI voziček prodam. Telefon 5488-149. 4464 SUHA bukova drva prodam. Informacije po telefonu 041 822-890. p
BUKOVA drva, metrska ali kratko nažagana, prodam. Možna dostava. Telefon 051 614-316.	p
TINKTURE za različne bolezni prodam.
Telefon 051 427-454. 4538 BUKOVA drva in smrekove »rante«, dolžina do 6 m, za late kozolca ali obor za konjsko ograjo, prodam. Telefon 041 388-469.	Š 299
STAREJŠO stiskalnico in koš, 200 l, hidravlično, z mlinom za mletje in kostanjevo kad, 250 l, prodam. Telefon 041 724-409.	4482
MANJŠO rotacijsko kosilnico Sip Šempeter, rahljalnik za lahek traktor in domačo slivovko prodam. Telefon 040 736249.	4488 NOVO arnico, kad za koline iz smrekovega lesa in »trage« iz jesenovega lesa prodam. Telefon 040 253-931, Aljaž.
L 277
NOVO pvc okno, 100 * 120, balkonska vrata, 80 * 200, iz 6-komarnega profila, plinska osvetlitev, cena za komplet 300 EUR, prodam. Telefon 031 755501.	4507 INVALIDSKI skuter, akumulatorski, primeren za starejše, do 160 kg nosilnosti in do 30 km dometa, nov, v garanciji, dostava na dom, prodam. Telefon 041 517-900. p
NOV oljni gorilec in enkrat rabljeno cisterno za olje, 2.000 l, prodam za polovično ceno. Telefon 031 655-379.
4532
KLAFTRO bukovih drv, z dostavo, prodam.
Telefon 041 976-162.	p
DOMAČO slanino in 30 kg svinjskega mesa, cena 3,50 EUR/kg, kuhana
hrana, prodam. Telefon 031 840-078.
4544
MEŠANA drva, približno 18 m, 45 EUR/m, večje količine po 40 EUR, prodamo. Telefon 041 238-750.	4546 MESARSKO mizo »šrogl«, masivne konstrukcije, prodam. Telefon 031 787009. 4551 DRVA, bukova in mešana, dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p
KUPIM
HLODOVINO smreke na panju ali ob kamionski cesti kupim. Ostalo po dogovoru. Telefon 031 649-201. 4230
ŽELIM si razmerja z žensko, staro do 45 let. Telefon 031 807-376. 4337 VDOVEC išče vdovo za skupno življenje. Telefon 031 600-620.
4464
Ob naročilu vseh treh zgoščenk darilo CD torbica.
Ime in priimek:_
Naslov:
Kraj:.
Podpis:.
Zgoščenke lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje
Ž
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal.
Sporočamo žalostno vest, da je v 82. letu umrl
TONE KUČER
rojen v Šmiklavžu nad Taborom
Od njega smo se poslovili v četrtek, 29. novembra 2012, v Zagrebu.
Žalujoči vsi njegovi
ZELO osamljen, star 70 let, samostojen, neodvisen, želim spoznati prijateljico sopotnico. Če imaš rada podeželje in naravo, se pisno oglasi na Novi tednik pod šifro POLJUB NA SILVESTROVO.
4395
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo v hotelirstvu, gostinstvu, trgovini, tudi kot pomoč. Znanje nemščine, delno angleščine, lastni prevoz. Telefon 051 427-545.	4538
IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč starejšim na njihovem domu. Telefon 041 857-309.	4468
IŠČEM delo: pomoč v gospodinjstvu ali pri varstvu starejših oseb. Telefon 070 556-294.

radiocelje
" a 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
4487
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n
PREMOG (tudi v vrečah) in peleti zelo ugodno, z dostavo. Modam mobilni tehtalni sistem. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
ADAPTACIJE kopalnic, stanovanj, hiš, sanacije po poplavah, zidarska dela, keramika, vodovod, beljenje sten, fasad; 10 % popust v letu 2012. Telefon 031 879-739; www.komplet-plus.si. n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IZVAJAMO suhomontažna in slikopleskar-ska dela. DM Novogradnja, d. o. o., Latkova vas 195, Prebold, telefon 041 653-646.	4519
Na grobu lučka gori, bolečina v srcu tli, zaman te iščejo naše oči, saj tebe od nikoder več ni. Ostaja le spomin, ki čas ga ne zbledi.
V SPOMIN
1. decembra bo minilo pet let, kar se je moral za vedno posloviti od nas dragi sin, brat, stric in svak
RUDOLF OCVIRK
ml.
(21. 4. 1965 - 1. 12. 2007)
Hvala vsem, ki ob njegovem prezgodnjem grobu postojite, mu prižigate svečke in ga v lepih mislih obudite.
Tvoji najdražji
www.radiocelje.coni
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
Velenje
Poročila sta se: Sanja ERIC in Duško RADOVANOVIC iz Bosne in Hercegovine.
Zlato poroko sta praznovala zakonca Marta in Zdrav-ko GOLOB iz Šoštanja.
Celje
Poročila sta se: Olena BO-ROZNIAK iz Ukrajine in Vladimir FURLAN iz Celja.
Žalec
Poročili so se: Ivanka KA-VŠAK in Jožef KOS, oba s Ponikve pri Žalcu.
Zlato poroko sta praznovala zakonca Jožefa in Milan LESJAK iz Ojstriške vasi.
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata, starega ata, tasta, brata, strica in botra
JOŽEFA JANČIČA
iz Podgrada 31, Šentjur (15. 7. 1944 - 15. 11. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred, Juriju Malovrhu za poslovilni govor ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Milena, sinovi Jože, Damjan in Franci z družinami
Celje
Umrli so: Marija CRVELIN iz Celja, 87 let, Albin SORČ iz Celja, 86 let, Alojz KRIŽAN iz Celja, 70 let, Franc KLADNIK iz Celja, 94 let, Ljudmila GERMOVŠEK iz Celja, 93 let, Marija CVEK iz Celja, 76 let, Zofija JAZ-BINŠEK iz Pernovega, 53 let, Slavko MAČKOVŠEK s Polzele, 82 let, Erika GAJ-ŠEK iz Male Pirešice, 82 let, Alojz VIDEC iz Vodruža, 78 let, Maksimiljana PODJA-VORŠEK iz Brezove, 63 let,
Jurij BEZGOVŠEK iz Požni-ce, 86 let.
Laško:
Umrli so: Izidor BEDNJIČ-KI iz Ljubljane, 74 let, Ana JELENC iz Paneč, 87 let, Rajko STOPINŠEK iz Laho-vega Grabna, 69 let, Viljem BOŠTJANČIČ iz Ljubljane, 57 let, Vera KOKOL iz Laškega, 88 let, Franc IGLAR iz Mačkovca, 86 let.
Žalec
Umrla sta: Marija ROČNIK z Ljubnega ob Savinji, 76 let, Janez MELAVC iz Rečice ob Savinji, 73 let, Ana BREZOV-NIK z Vranskega, 69 let, Ivan Burjan iz Črnega Vrha, 56 let, Angela PLESNIK iz Šmar-tnega ob Paki, 88 let, Amalija JAVORNIK iz Pristave, 96 let, Franc KRULEC iz Galicije, 87 let.
Mozirje
Umrl je: Ivan GOLTNIK iz Brezja, 53 let.
Velenje
Umrli so: Anton MOČILNIK iz Topolšice, 85 let, Julijana OJSTRŠEK iz Velenja, 83 let, Rudolf ROJC iz Celja, 69 let, Irena POLAK iz Šentjurja, 74 let, Marija SKORNŠEK iz Mozirja, 73 let, Ivanka IRMAN iz Šmartnega ob Paki, 82 let.
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PE VOJNIK PE CELJE
051 649 780
PLAČILO NA OBROKE
www.primozic.si
RA
S 302
Kugln* (l o g. O.MCi'0,5 r
rpp® <
vedeževanje, astrologija, feng shui

ast rcloginja ^ daca
fcjHoitig-.i.i
astrolog daniel
astrologija
N.T i] h Li
lea'
angelske karto, figanskf karw
jasna
Njiiröl članske karte
vedeževafka ema
laren ciganske k,n tr
Ved^evalb ana
vedeževalka ula
dirpilikCk.-iFti" vnlinjfcikljlrfi
Pokličite nas ceneje!
w mm
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA NAROCILNICA I NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^^
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
✓
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
28
RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK
I
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 1. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox)
NEDELJA, 2. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 9.35 Adventni venček, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PONEDELJEK, 3. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Univox)
TOREK, 4. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 5. december
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
ČETRTEK, 6. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 7. december
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PREDSTAVLJAMO TRŽNO SLUŽBO NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE
Iz srca ponosen na Radio Celje
Pa smo ga našli. Tistega z res najdaljšim stažem v podjetju. Zlatko Bobinac je naši medijski hiši zvest tako ali drugače že celih 34 let. Z Vojkom Grabarjem, ki smo ga predstavljali prejšnji teden, sta bila celo sošolca, prijatelja, pa še pisarno si delita že od kar se spomnita.
Tudi Zlatko ima trgovsko žilico že prirojeno. Svojo zaposlitveno pot je namreč začel v trgovini Agrotehnika. Že zelo zgodaj pa ga je začel mikati tudi radio. Tako je natanko na svoj 16. rojstni dan vodil svojo prvo mladinsko oddajo na Radiu Celje. Ko gleda nazaj, so bile to sicer precej duhomorne bralne vaje in šele mladi urednik Brane Stamejčič je oddajo z nekaj glasbe naredil bolj poslušljivo. Zlatko pa je počasi napredoval do moderatorske-ga mikrofona in tako je minilo kakih osem let. Potem se je začelo resno življenje z resno službo, čut za lepo besedo z radij skih valov pa je ostal. Zato mu tudi ni vseeno, kakšen bo oglas na radijskih valovih. Pa tudi sicer pri svojem delu stavi na en sam adut - korektno delo in gradnja zaupanja na dolgi rok. »Včasih se zdi posel tako lahek, ko se naročnik zaleti in hoče eno, drugo in tretje. A z dolgoletnimi izkušnjami zdaj še predobro vem, da ni vsaka stvar za vsakogar dobra. Zaupanje se mi zdi v poslu najbolj dragoceno in zato tudi oglaševalcem vedno ponudim tisto, kar bi na njihovem mestu izbral sam.«
Z leti se je marketing zelo spremenil, to pa pomeni, da morajo biti ljudje v teh poklicih še bolj prilagodljivi in še bolj pozorni pri osebnem pri-
Zlatko ima izjemno rad tudi fotografijo. Z mojstrom Pelikanom ga tako povezuje stalna družba s fotoaparatom.
stopu. Kot rečeno, ima Zlatko še danes do Radia Celje prav poseben odnos. »Resda so danes nekatere radijske postaje bolj poslušane in včasih na prvo žogo tudi bolj všečne. A samo Radio Celje z izčrpnimi informaciji resnično pokriva dogajanje celotne regije. Ko pa se zgodi ujma, kot so na primer poplave, je samo Radio Celje omembe vredna frekvenca. Zato mi je še vedno v čast in veselje tržiti oglasni čas na tem mediju.«
Doma je Zlatko predvsem predan družinski mož in oče. V zadnjem letu in pol pa tudi navdušen dedek. In če je na kaj v življenju resnično ponosen,
sta to čudovita človeka, v katera sta zrasla njegova sin in hči. »Pri vzgoji sem stavil na ljubezen in na vzgled. Prepričan sem, da bosta dobro doto znala prenašati naprej,« se razneži.
Tudi v dneh, ko ga ne zaposluje družina, mu ni nikoli dolgčas. Vse življenje je skupaj z ženo navdušen športnik in svojčas celo eden od dveh celj skih registriranih vaditeljev jadranja na deski. Če je čas, pa še danes najraje sede na kolo, poprime za teniški lopar ali kaj podobnega. Brkljanje po domači delavnici, kjer nastajajo celo preprosti kosi pohištva, pa je sploh zakon.
StO, foto: SHERPA
Miklavževa čajanka pri Faniki
www.radiocelje.com
Zeleni val se občasno iz studia Radia Celje odpravi tudi na teren. Tako sta Mateja Podjed, ki oddajo vodi že 15 let, in tehnik Mitja Tatarevič sprejela povabilo na čajanko naše stalne sodelavke Fanike Burjan.
Oddaja je tako nastala v njeni domači kuhinji. Za poslušalce smo smeli pokukati tudi v njeno shrambo zelišč za čaje in čajne mešanice, potem pa so se pred mikrofonom lotili pravilnega kuhanja čajev: Miklavževega za otroke in kutinega
za odrasle. Kutina je sploh sadež, ki je premalo cenjen, če ne kar pozabljen, poudarja Fanika, ki poslušalce vselej spomni tudi na kulturo pitja čajev. In ne pozabimo v teh prazničnih dneh večkrat sesti z družino ali prijatelji na pogovor ob skodelici vročega čaja, pravi. Tako smo za poslušalce Zelenega vala storili tudi mi na čajanki pod Gozdnikom. Oddaji boste lahko prisluhnili v sredo ob 11.15.
MP
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	NA SLIVNIŠKEM JEZERU -UNIKAT	(4)
2.	KRUŠNA MAMA - NAVIHANI MUZIKANTI	(5)
3.	DENAR VLADAR - ANS. MARJANA DROFENIKA (3)
4.	ČEDNA MALA TRMASTA -
STIL	(2)
5.	MOJA SI TI - POET	(1) PREDLOG ZA LESTVICO VIDEZ VARA - SPEV ANS. IN DOMEN KUMER SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	ODPRI MI LJUBICA -BOŠTJAN KONEČNIK	(5)
2.	NOCOJ SE ZADNJIČ BOM PRIŠEL - ANS. PETRA FINKA (4)
3.	ČAS JE ČAROVNIK - ANS. BRATOV ŽERJAV (1)
4.	PRINCESA CVIČKA - POTEP (3)
5.	LJUBIL JO JE - NARCIS (2) PREDLOG ZA LESTVICO
NAŠA DRUŽINA PRAZNUJE S TEBOJ - ANS. FLORJAN Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
	20 VROČIH	
		
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	LOCKED OUT OF HEAVEN	
	- BRUNO MARS	(7)
2.	SWEET NOTHING - CALVIN HAR-	
	RIS FEAT. FLORENCE WELCH	(4)
3.	BENEATH YOUR BEAUT - LA-	
	BIRINTH FT. EMELI EMELI	
	SANDE	(3)
4.	DIAMONDS - RIHANNA	(6)
5.	WITHOUT YOU - SCOUTING	
	FOR GIRLS	(1)
6.	DON'T YOU WORRY CHILD	
	- SWEDISH HOUSE MAFIA &	
	JOHN MARTIN	(3)
7.	TROUBLEMAKER - OLLY	
	MURS FEAT. FLO RIDA	(2)
8.	TIGHTROPE - WALK THE MOON(4)	
9.	DIE YOUNG - KE $HA	(2)
10.	I FOUND YOU - THE WANTED	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1.	ZALJUBI SE V ŽIVLJENJE -	
	NANA MILČINSKI	(3)
2.	HEY HEY - LOMBARDO	(2)
3.	SAMA V MESTU - ALMA	
	MERKLIN	(4)
4.	KDO MIŽI - TMS CREW	(6)
5.	SUPERFAJN - MANOUCHE	(6)
6.	POPOLNO - FLIRRT	(4)
7.	MY WAY IS MY DECISION -	
	TINA MAZE	(1)
8.	KAR TI PRIPADA - MAST	(3)
9.	PRELEPO JE ŽIVLJENJE -	
	THE USERS	(2)
10.	BELIEVE - TIDE	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	LOVE IS EASY - MCFLY	
	DNA - LITTLE MIX	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	DAN BREZ SKRBI - IZTOK	
	OREŠNIK - GINO	
	S TEBOJ LETET - CORVUS	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
■ONO
ui-vuura
Spored od 30. 11 - 3. 12.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Asterix in Obelix v Britaniji - komedija, 3D
petek in sobota: 20.10, 22.30
nedelja in ponedeljek: 20.10
Atlas oblakov - drama, znanstvena
fantastika
petek: 17.20, 20.40
sobota in nedelja: 13.40, 17.20, 20.40
ponedeljek: 17.20, 20.40
Čudovit načrt - romantična avantura
petek: 16.40, 19.00, 21.10, 23.20
sobota: 14.25, 16.40, 19.00, 21.10,
23.20
nedelja.14.25, 16.40, 19.00, 21.10 ponedeljek: 16.40, 19.00, 21.10 Nahrani me z besedami - drama petek in ponedeljek: 16.30 sobota in nedelja: 14.20, 16.30 Pet legend - animirani, pustolovski petek in ponedeljek: 16.00, 18.05 sobota in nedelja: 11.50, 13.50, 16.00, 18.05
Pet legend - animirani, pustolovski, 3D
petek in ponedeljek: 15.00, 17.05, 19.10 sobota in nedelja: 12.50, 15.00, 17.05, 19.10
Poročni video - romanca, ljubezenski petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 16.20
Šanghaj - drama
petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 21.15
Skok čez plot - komedija
petek: 18.30, 20.50, 23.05
sobota: 12.00, 18.30, 20.50, 23.05
nedelja: 12.00, 18.30, 20.50
ponedeljek: 18.30, 20.50
Skyfall - akcijski, triler
petek: 17.10, 20.00, 23.00
sobota: 14.10, 17.10, 20.00, 23.00
nedelja: 14.10, 17.10, 20.00
ponedeljek: 17.10, 20.00
Somrak saga: Jutranja zarja 2. del.
- akcijski, drama
petek: 15.40, 18.10, 20.35, 23.10
sobota: 13.10, 15.40, 18.10, 20.35,
23.10
nedelja: 13.10, 15.40, 18.10, 20.35 ponedeljek: 15.40, 18.10, 20.35 Zadnji obhod - akcijski, drama petek: 18.20, 20.45, 23.05 sobota: 13.30, 18.20, 20.45, 23.05 nedelja: 13.30, 18.20, 20.45 ponedeljek: 18.20, 20.45
PETEK
Festival lezbičnega in gejevskega filma 20.00 Razmerja, 25 let lezbične sekcije Škuc-ll, Ljubljana - dokumentarni SOBOTA in NEDELJA 18.00 in 20.00 Rimu z ljubeznijo - drama
PONEDELJEK
19.00 Ženska, ki poje - drama
PETEK
18.00 Božičkov vajenec - družinski animirani film, sinh 20.00 360 - romantična drama 20.30 Prava nota - glasbena komedija 22.00 Ime mi je Li - romantična drama
SOBOTA
18.00 Božičkov vajenec - družinski animirani film, sinh
20.00 Prava nota - glasbena komedija 20.30 360 - romantična drama NEDELJA
16.00 Božičkov vajenec - družinski animirani film, sinh
18.00 Prava nota - glasbena komedija 19.00 Ime mi je Li - romantična drama
20.15 360 - romantična drama PONEDELJEK
20.00 Učitelj - romantična drama
PRIREDITVE
koncert
PETEK, 30. 11.
18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Za radost bivanja
predava dr. Karel Geržin
19.30 SLG Celje
Ken Ludwig: Sleparja v krilu
abonma Premiera in izven
19.30 Dom kulture Svoboda Griže
TV Griže 9
premiera komedije
19.30 Dom kulture Velenje
Ta veseli dan ali Nežka MaTiček
premiera in slovesnost ob 50-letnici Gledališča Velenje
21.00 Mestni kino Metropol Džjezz do it
z zasedbo Rok Zalokar trio 21.00 eMce plac Velenje
Mamo čez žur Vol. I
SOBOTA, 1. 12.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Glasbena sobotnica: Velika glasba za male otroke
koncert za otroke od 3. do 8. leta z Godalnim kvartetom Maxima, učenkami glasbenih šol iz Celja ter Ajdovščine in igralcem Davorjem Božičem
10.30 Dom kulture Velenje Zlata ptica
gledališko-glasbena predstava za otroke
15.00 Dvorana RA Kozjansko Šentjur
Zimska pravljica
lutkovna predstava za otroke s prihodom Miklavža
17.00 Dvorec Strmol Rogatec
Podobe keramike in 80 podob rokodelstva
odprtje likovne in fotografske razstave
18.00 Hotel Vita na Dobrni_
Bel oblak
predstavitev knjige Mile Kovačič s kulturnim programom
19.00 Kulturni dom Šentjur
Kaj nam bo prineslo leto
letni koncert Folklornega društva Šentjur
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Bitka med spoloma
radijska komedija s Polono Požgan in Sašom Pappom
20.00 Dvorana Centra Nova Velenje Beer Belly
koncert
20.00 Hmeljarski dom Petrovče
Klapa Sol
koncert
20.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli
Skandinavija z motorjem
potopisno predavanje Jožeta Šekoranja
21.00 Celjski mladinski center
Multiball, Muškat Hamburg in Backstage
koncert
21.00 Kavarna Nova Velenje
Skupina Free Guns
koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
God Scard, Eliminator, Chimera
metal koncert
22.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli Skupina sedma steza
NEDELJA, 2. 12.
16.00 Kulturni dom Vojnik
Glasbeno-scenska prireditev ob Prešernovem rojstnem dnevu
17.00 Glasbena šola Celje
Orkester Mladi ljubljanskih solistov
koncert
19.00 Dom kulture Velenje
Tašča.com 3
komedija
PONEDELJEK, 3. 12.
11.00 do 18.00 Galerija Zgornji trg Šentjur
Moj dežnik je lahko sonce
ogled razstave
12.00 do 14.00 Likovni salon Celje PARTea
predstavitev umetnikov in umetniških del; odprtje prodajne razstave
16.00 Mladinski center Velenje
Filmske in dramske delavnice 17.00 Avla Mercator centra Celje Božičkovanje
otroška ustvarjalna delavnica z obiskom Božička
17.00 Osnovna šola Petrovče
Pravljične minute in ustvarjalnica
18.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Pravljični večer z ustvarjalno delavnico
prebiranje pravljic z otroki in ustvarjanje
18.00 SLG Celje
Richard Bean: Kruh
izven abonmaja
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Molitve za mojo muzo in Mrtva roža
predstavitev knjig Jožeta Lipnika in Erne F. Fric
18.00 Knjižnica Velenje Zlati rožni križ
pogovor
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Sljehrnik, burkaška moraliteta Iztoka Mlakarja
za ponedeljkov abonma in izven
TA VESELI DAN KULTURE
PONEDELJEK, 3. 12.
9.00 do 17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
brezplačen ogled občasnih in stalnih razstav
9.00 do 18.00 Ekomuzej Žalec_
dan odprtih vrat
9.00 do 18.00 Savinova hiša Žalec dan odprtih vrat
10.00 Otroški muzej Hermanov brlog brezplačen voden ogled po razstavi Moj rojstni dan
10.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
brezplačno javno vodstvo po razstavi Kelti na Celjskem in po razstavi Celeia - mesto pod mestom, brezplačen ogled vseh muzejskih zbirk
10.00 Velenjski grad
11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija
javno vodstvo po razstavi Kulturno in umetnostnozgodovinska zbirka
11.00 in 15.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor
javno vodstvo po razstavi Grofje Celjski
11.00 do 18.00 Muzej Južne železnice Šentjur
dan odprtih vrat, ob 11. in 15. uri javno vodstvo z Mihaelom Bučarjem
11.00 do 18.00 Spominska soba New swing quarteta
dan odprtih vrat, ob 11. in 16. uri javno vodstvo po razstavi
11.00 do 18.00 Muzej zakladi Rifnika Šentjur
dan odprtih vrat, ob 11. in 16. uri javno vodstvo po razstavi
11.00 do 18.00 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur
dan odprtih vrat, ob 12. in 17.00 uri javno vodstvo po razstavi
12.00 Muzej novejše zgodovine Celje
brezplačen voden ogled po razstavi Živeti v Celju
15.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija
javno vodstvo po razstavi Alma M. Karlin - Poti
16.00 Muzej novejše zgodovine Celje brezplačen voden ogled večmedijskega projekta modnega ustvarjanja kolekcije Every Soul is a Circus
dan odprtih vrat v Muzeju Velenje
10.00 Hiša mineralov Velenje dan odprtih vrat
11.00 Fotografski atelje Josipa Pelikana brezplačen voden ogled razstave
18.00 in 19.30 Dom kulture Velenje
spevoigra Ta presneta ljubezen
19.00 Muzej novejše zgodovine Celje predstavitev razstavnega kataloga Srce in možgani naše kulture: Podobe in prostori meščanstva na slovenskem Štajerskem med svetovnima vojnama
DRUŠTVA VABIJO
PETEK, 30. 11.
17.00 Dom krajanov Polje ob Sotli
Izdelovanje adventnih venčkov
9.00 do 12.00 Dom sv. Jožefa Celje Izdelava adventnih venčkov
delavnica
9.00 do 15.00 Vila Mojca Velenje_
Novoletni darilni bazar
9.00 do 12.00 Pod muzejskim balkonom Novejše zgodovine Celje
Otroški bolšji sejem
9.00 do 12.00 Tržnica Laško_
Miklavžev sejem
ob 10.30 bo sejem obiskal sv. Miklavž
9.00 do 12.00 Tržnica Žalec_
Miklavževa tržnica in predstavitev Turističnega društva Žalec
13.00 do 18.00 Ploščad pred cerkvijo sv. Jurija Šentjur
Miklavžev sejem
18.00 Osrednja knjižnica Celje
srečanje ob zaključku bralne značke za odrasle
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
predstavitev pesniške zbirke Ervina Fritza Žitja
18.00 Kavarna Hotela Evropa
literarni večer v počastitev rojstnega dneva F. Prešerna
18.00 Kulturni center Laško
dan odprtih vrat kulturnih ustanov; ogled komedije Vaja zbora
18.00 Slovensko-bavarska hiša Podsreda odprtje razstave fotografij fotografskega extempora Kozjansko jabolko 2012
14.00 do 17.00 Dvorana Kulturnega doma Rogatec
Praznična tržnica
18.00 gasilski dom Kozje
Pušn šank
ob 30-letnici delovanja Folklorne skupine Kozje
NEDELJA, 2. 12.
8.00 Nova Cerkev
Miklavžev sejem
8.00 Dom krajanov Šmartno
Otroški božični bazar
10.00 do 16.00 Dvorec Novo Celje Adventni sejem
ob 18.00 adventni koncert: Jože Grobler, tenor in Doroteja Dolšak, citre
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ANEKDOTE
Filmski igralec Charlie Chaplin je bil že v otroških letih zelo duhovit, v šolo pa ni rad hodil in se je tudi precej slabo učil. Ko ga je oče nekega dne vprašal, če je napravil vse domače naloge, mu je odgovoril: »Ravno zdaj delam zadnjo.«
»Hm,« je dejal oče nejeverno, »pokaži mi prvi dve!«
Otrok se je hitro znašel in odgovoril: »Veš, očka, prvi dve bom napravil, ko bom končal zadnjo.«
Ni se le usedla
Tajnica redakcije Tea Podpečan vztraja, da se kava, ki jo skuha, »usede«, preden jo natoči. Nazadnje je to trajalo tako dolgo, da je novinarka Ivana Stamejčič ugotovila, da se je kava medtem verjetno že ulegla in zaspala.
Enostavno?
Zakaj bi bilo enostavno, če je lahko zapleteno? »Konec minulega konca tedna,« je na primer iznašla Simona Šo-linič.
MODROSTI
Ko nimaš denarja, imaš težave s hrano. Ko imaš denar - s seksom. Ko imaš oboje, pa je problem zdravje. (J. P. Donleavy)
Dokler velika večina ljudi ni prikrajšana za lastnino ali za čast, so ljudje zadovoljni. (Niccolo Machiavelli)
Med optimistom in pesimistom je smešna razlika: kjer optimist vidi krof, pesimist vidi luknjo. (McLandburgh Wilson)
Optimist razglaša, da živimo v najboljšem od vseh možnih svetov, pesimist pa se boji, da je to res. (James Branch Cabell)
Spraševali smo vas: »Katero rubriko posvečamo naši akciji, ki jo vsako leto pripravimo 2. januarja?« Pravilni odgovor se glasi: Iščemo naše novorojenčke. Knjigo Celjske Mohorjeve družbe bo za pravilni odgovor po pošti prejela Brigita Sajovic, Pot na Šmohor 4, Laško.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kateri most se je nevarno nagnil po nedavnih poplavah in je zdaj zaprt?
Ime in priimek Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 5. decembra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
		2		4	5			
					7	8		9
		6	9		2	3		
	5			7	3		4	
	2	3					6	5
	9							
5								8
	4		1	3				
3			5		6			7
Med svetniki ni dolgčas
Kitajska roba
Mujo se sprehaja po tržnici in vidi človeka, ki prodaja očala. Prodajalec mu reče: »Bi imeli res posebna očala?«
Mujo: »Naj vidim, kakšna so!«
Natakne si jih in vse ljudi okrog sebe vidi povsem gole.
Veselo reče: »Kupim!«
Na poti domov se smeji kot nor, ko gleda gole ljudi. Pride domov in že pri vhodu kriči: »Fata, poglej, kaj sem kupil!«
Gre v dnevno sobo in zagleda Fato in Sulja, ki sedita na kavču - gola. Mujo sname očala, Fata in Suljo pa sta še vedno gola! Ponovno natakne očala, onadva gola, sname jih, onadva še vedno gola!
»Preklete kitajske smeti! Takoj ko jih kupiš, se že pokvarijo!«
Ni predebela
Pride ženska k zdravniku in vpraša:
»Kako visoka bi morala biti za svojo težo?«
»Okrog 4 metre,« odgovori zdravnik.
»Evo, premajhna sem, ne pa debela, kot govorijo!«
Kako smo si različni ...
Pesimist: »Kakšni časi! Huje ne more biti!«
Optimist: »O, ja, je lahko!«
Bogastvo
Babica se je na smrtni postelji pogovarjala z vnukinjo: »Stara sem in lahko vsako minuto umrem in zato bi rada, da ti podeduješ mojo farmo, na kateri so vila, traktor, kmečka hiša, nekaj glav živine in 22 milijonov dolarjev. Za vse to sem zelo garala.«
»Vau,« vzklikne vnukinja. »Hvala babi, saj sploh nisem vedela, da imaš farmo in vse to bogastvo. Kje pa je?«
Babica pogleda vnukinjo in reče: »Na Facebooku!«
Šalo nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici.
Lahko bi bilo huje
Pepi ves iz sebe nagovori Jurija: »Si slišal, Franci je prišel iz vojske, zalotil ženo z drugim in ga ubil. Grozota!« Jurij: »Lahko bi bilo še huje!«
Pepi: »Huje!? A si nor? Le kako hudiča bi bilo lahko še huje?«
Jurij: »Če bi prišel dan prej, bi ubil mene!«
Popoldne je, po dopoldanskem delu se odpravim še na sejo občinskega sveta Dobrne, da bi z nje poročal kot novinar. Odpravim se po stopnicah občinske stavbe, iz sobe že slišim glasove župana in njegovih sodelavk. »Kar izvolite naprej,« slišim župana. Sedem na ponujeno mesto, začnemo se pogovarjati o tem in onem v občini ter izven njenih meja.
Pogovor se kar nekoliko zavleče, zato pogledam na uro. Seja občinskega sveta bi se morala že začeti, vendar ni od občinskih svetnikov še nikogar! Potiho upam, da nisem zamenjal ure, ob kateri bi se morala omenjena seja začeti. »Kdaj pa bo seja občinskega sveta?« nato vprašam nekoga iz občinske uprave. »Seja bo naslednji teden ob istem času,« slišim odgovor občinske uslužbenke, ki ji je očitno že jasno, da sem prišel na sejo občinskega sveta en teden prehitro. No, tako je, če pogledaš na vabilu na sejo samo dan v tednu in uro, ne pa tudi datuma! To ni nič proti temu, kaj vse se je že pripetilo drugim novinarjem, so me po neprijetnem dogodku na Dobrni tolažili drugi iz sveta sedme sile.
To na Dobrni se mi je zgodilo pred nekaj leti, nikjer ne piše, da se to ne more ponoviti, čeprav sem od takrat na napovedane datume posebno pozoren. Tudi točen moraš biti, kar posebej velja za seje občinskega sveta v Podčetrtku, kjer je najkrajša dosedanja seja trajala vsega sedem minut, ko so sprejemali občinski proračun. Svetnikom se je takrat seveda mudilo na praznični zaključek pred novim letom, s pogostitvijo, vendar so v Podčetrtku seje vseeno razmeroma precej kratke.
O tem, koliko časa grejejo svetniki stole na sejah občinskega sveta - upravičeno ali neupravičeno - je seveda najbolj odvisno od župana. Na Dobrni, kjer da župan pri vsaki točki besedo čisto vsakemu svetniku, so zato seje precej dolge. Ponekod so seje
26
8	3	4	9	5	1	6	2	7
9	6	2	7	3	4	5	8	1
7	1	5	2	8	6	4	9	3
3	2	6	5	7	9	8	1	4
4	9	8	3	1	2	7	5	6
5	7	1	6	4	8	9	3	2
2	5	9	4	6	3	1	7	8
1	4	7	8	2	5	3	6	9
6	8	3	1	9	7	2	4	5
tudi mučne, saj se v skoraj vsakem občinskem svetu najde po ena črna ovca, včasih sama sebi pomembna, ki postavlja vprašanja v nedogled, tudi ko to sploh ni potrebno oziroma nima veliko zveze s konkretno točko. Nekega svetnika v neki občini je tako letos zanimalo, če bo v vrtcu prosto mesto za njegovega sina, ki se še niti ni rodil. Med svetniki so tako čvekači, ki so težko tiho, tudi ko bi bilo bolje, da bi molčali, kot na drugi strani hudo molčeči predstavniki ljudstva. Takšni, ki po ves mandat ne zinejo niti besede ter samo dvigujejo roke. Pa pokasirajo sejnino, seveda!
Živemu človeku se vse zgodi, seje občinskega sveta zato niso nobena izjema. V eni od kozjanskih občin je bilo mogoče pred leti doživeti, kako je eden od svetnikov zmerjal župana z barabo in s podobnimi psovkami. Izkazalo se je, da je bil tisti župan zagotovo eden najbolj poštenih v regiji, hudo nesramen svetnik, ki je želel nekatere naložbe od župana izsiliti, pa se je nato moral zagovarjati za veliko izginulo vsoto denarja krajevne skupnosti, ki jo je vodil. Poštenost? V spominu mi prav tako ostajajo seje občinskega sveta v Šmarju pri Jelšah v enem od preteklih mandatov. Med prebiranjem gradiva za sejo občinskega sveta sem opazil, da je predsednik občinskega nadzornega odbora ugotovil v poročilu za poslovanje ene od krajevnih skupnosti hude nepravilnosti. Med sejo, preden je bilo obravnavano njegovo poročilo, sem opazoval nasmejanega svetnika, predsednika te krajevne skupnosti, ki je bil kljub temu, kar je na dnevnem redu sledilo, brezskrben in nasmejan. No, lepo, sem si cinično mislil. Poznal sem tega svetnika, o njem si nisem nikoli mislil, da bi lahko krajevno skupnost goljufal, pa še brezskrben in nasmejan je bil, kljub temu, kar mu očita predsednik nadzornega odbora. Kot se je nato izkazalo med obravnavo te točke, so bile tiste hude nepravilnosti le malenkosti, zaradi katerih krajevna skupnost ni bila prav nič oškodovana, predsednik nadzornega odbora pa se je izkazal za po nemško pretirano pedantnega. No, občani so lahko vseeno bolj zadovoljni s preveč pedantnimi nadzorniki kot s tistimi, ki nepravilnosti namerno spregledajo ...
NESVETNIK
RAZVEDRILO
Nagradna križanka
rižam e a
ugamKe
južno-evropska otoška država
črta, ki veže kraje enakih povpr. temp.
nogometni zadetek
glavno mesto zae
pokrajina vjužni afriki
enaka samoglasnika
ED
madžari
odvisen
Človek
(knjiž., redko)
fizikalna enota (w)
zvezna država v zda
znak za ton
pripadnica iurov
trd, debel papir
17
20
krajv posočju
podobna cvetlica
_ ponovna ameriški uskladitev angleška filmski prihodkov pevka vesouček in odhod- wilde __kov__
dumasov mušketir
otok v kvarnerju
bankina (redko) skladatelj jenko
zapis. časovnih dogodkov
lastnik ranča
12
neimenovana oseba
priloga dela douna pod triglavom
črnjava (redko)
prvi rimski založnik
jušna zelenjava
pooblaš-cenec, zastopnik am. rock skupina
pritlikav
konj pisatelj tavčar
jezero v severni ameriki tračnica
manjšal-nicaod vdova veznik
specialist za ortope-duo
stroj za pretvorbo mehan. energ.v elektr.
slovenski veslač ttjl
zbirka filmov
st1kališče
dveh ploskev
mesec ljubezni pesnik grafenauer
derivat amoniaka
haitski junak (vincend
zunanja podoba knjige
del molekule vodja
umru alpinist (aleš)
16
splavza prevoz čez vodo
meja rim. cesarstva dopoujan. filmska prireditev
vrsta zavornega sistema
priprava za sekanje itaujanska luka
italijanski predsednik (giorgio)
nem. brata prav-uičarja nekd. ime malavua
teuček (üubk.)
osvobo-	vespi pnrnnsnik p™™1
DILNA Sa n™3™ ™K PREBIVALEC
vojska ™vina motocikel torabnir rauje
2
napor-nejšapot
enovalent-ni radikal medn.org. zastan-dard.
13
hpcitroe-novega avtomobila
radio-televizua
majhna pega
očrt
igralka kacjan
žagan les
s kvadrat- kravji
nim proizvod prerezom
kraj nad vipavo
švedski
betoner shcski
<redk0> telovadna __prvina
alma karun spojine prueinega vonja
železniški finsko voz jezero
znamka nemških tovornjakov
turški velikaš
kratko krilo
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za avtomobilsko nanozaščito v Avtu Safir Celje
2.	nagrada: darilni bon za Gostilno pri Ahacu na Gro-belnem
3.	nagrada: bon za storitve tradicionalne kitajske medicine v Celju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 6. decembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 93
Vodoravno: OJACEVALKA, MEDIKAMENT, ERIK, TOKIO, LE, MAN, NM, ZOBEMA, II, SD, ITAL, ALAN, ROLETA, KIJ,
SKALA, EDINA, ZALOST, IČ, KRMARKA, LEVIČAR, LEA, ŠATO, IRANIST, AŠ, MERICA, VRAT, MENAM, KELTI, AFŽ, ANORAK, NEWTON, LI, NIVO, IVANA, RACER, TKON, NA, IU, PERO, GREENPEACE, ITD, INKI, VINO, KALIJ, OLIVIA, IDA, SENAT, NJOK, TNALA, FALA.
Geslo: Praznik, dan Rudolfa Maistra
1.	nagrado, bon za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Marija Krajnc, Koroška c. 1, Velenje.
2.	nagrado, bon za storitve tradicionalne kitajske medicine, prejme: Romana Gorenšek, Kašova 20, Vojnik.
3.	nagrado, bon za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Anton Grilanc, Ljubljanska 64, Celje.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
		17	18	19	20		
Ona: S tveganjem in prodornostjo boste prišli do velikega uspeha, ki ga na tihem že dolgo pričakujete. Pa saj je tudi že skrajni čas, da tudi vi končno poberete sadove svojega dela. Le tako naprej.
On: Vseskozi se boste zanašali na prijateljevo pomoč, na koncu pa boste vendarle morali zadeve vzeti v svoje roke. Delo bo sicer naporno in utrujajoče, vendar bodo tudi dosežki več kot odlični.
Ona: Pazite na besede prijetnega neznanca, saj vam bo poskusil nastaviti zanko. Na koncu pa se bo vendarle vse skupaj dobro izteklo, vendar ne po vaši zaslugi, ampak po zaslugi prijatelja, ki vam bo priskočil na pomoč.
On: Previdno se bosti lotili priprav na pomemben poslovni korak, ki vam obeta kar precejšnje uspehe. Sprejeli boste pomoč prijatelja, ki se na te zadeve spozna veliko bolje kot vi sami.
DVOJČKA ftj»
Ona: Čas bo pokazal, ali je bilo prijateljstvo, na katerem ste gradili svojo prihodnost, res tako dragoceno, kot ste upali. Pripravite se na manjše presenečenje v ljubezni, ki vam bo prineslo veliko dobrega.
On: Lepo kašo so vam zakuhali in le iznajdljivosti se lahko zahvalite, da niste v še večjih težavah. Z zelo prefinjeno zvijačo se boste izvlekli iz zapletene situacije, ki ni obetala prav nič dobrega.
Ona: Skrajni čas je že, da se posvetite partnerju, ki ste ga dlje časa zapostavljali. Potrudite se in ponovno bosta odkrila stvari, ki so vama nekoč prinesle toliko lepih trenutkov, ki jih še vedno pomnite.
On: S srčno izvoljenko se boste dogovorili o težavah, ki sta jih imela zadnje čase, in tako zakopala nesoglasja. Očitno je to novo poglavje v vajinem odnosu in se vama tako obeta precej svetla prihodnost.
Ona: Nikar se ne skrivajte pred resnico, saj vas bo prej ko slej dosegla. Poskušajte se raje pripraviti na posledice, ki bodo sledile in ne bodo niti najmanj prijetne...
On: Nikar se ne otepajte ponujenega vabila, saj ste ga navsezadnje presneto dolgo čakali. Izkoristite ugoden trenutek, ki pa ni ugoden samo za vas. Toda vseeno vam bo uspelo tekmece kaj hitro prelisičiti.
DEVICA
Ona: Sprejeli boste ponudbo simpatičnega znanca, ki ste jo že kar nekaj časa po tihem pričakovali. Odnos se bo razvijal povsem po vaših pričakovanjih, saj bosta našla veliko skupnih točk, ki vaju bodo še dodatno zbližale.
On: Oseba, na katero ste tako zelo računali, vam bo obrnila hrbet in znašli se boste v položaju, ki vam ga ne bo nihče zavidal. Vendar nikar ne obupujte, saj vam bo na pomoč priskočil stari prijatelj.
TEHTNICA fl
Ona: Izpolnile se vam bodo vse ljubezenske želje, vi pa kljub temu ne boste pretirano zadovoljni. Pazite da se vam preveliki apetiti ne bodo maščevali.
On: Izvedeli boste novico o ljubljeni osebi, ki vas pogreša veliko bolj, kot ste si zamišljali. Naredite prvi korak k pomiritvi in ne bo vam žal. Tudi nekdanja partnerka si želi isto kot vi.
Ona: Nabrali ste dovolj moči in znanja in napočil je čas, da se vam vaša potrpežljivost tudi končno obrestuje. To velja še posebej za vaše poslovne načrte, ki vam obetajo izredno dobre zaslužke.
On: Nekdo bo resno preizkušal vaše potrpljenje, vendar se ne boste pustili zmesti, temveč boste vztrajali pri svojem prepričanju, da lahko s poštenim delom dosežete več kot s spletkarjenjem. Dolgoročno se vam bo to obrestovalo.
STRELEC
Ona: Pozornost, ki jo boste izkazali, se bo pokazala kot imeniten kapital za prihodnost. Potrebno bo le malce počakati... in uspeh vam je več kot zagotovljen. Dobro bi bilo, če bi poskrbeli malce tudi za zdravje.
On: Ne skušajte se slepiti z praznimi obljubami. Poiščite starega prijatelja in ga prosite za nasvet in videli boste, da vam bo prav rad pomagal. Srečen je lahko človek, ki ima takšne prijatelje, zapomnite si to.
KOZOROG
Ona: Pokazala se bo vašapre-govorna prodornost na poslovnem področju, saj vam bo uspelo prepričati trmaste poslovne partnerje, da končno sprejmejo vaš predlog. Boste videli - to je le prva v vrsti zmag.
On: Pokazala se bo možnost za realizacijo potovanja, ki si ga že dolgo zelo želite. Toda najti bo treba tudi pravo družbo, ki je za kaj takšnega enostavno nepogrešljiva. Vendar ne boste imeli kdo ve kakšnih težav.
VODNAR
Ona: Prišli ste tako daleč, da se nima smisla obračati in vrniti v staro življenje. Bilo bi resnična škoda, da bi vam zdaj vse skupaj padlo v vodo. Glede ljubezni se posvetite raje enemu partnerju, toda temu pošteno.
On: Presenečeni boste nad ravnanjem svojih prijateljev, to pa predvsem zato, ker niti ne slutite, kakšno presenečenje vam na skrivaj pripravljajo. Potrpite še malo, kajti prijetno presenečenje je tik pred vami.
Ona: Sodelavec vam bo predlagal zanimivo idejo, od vas pa je odvisno, ali se boste zanjo odločili. Vendar nikar predolgo ne odlašajte, saj se vam ponuja odlična priložnost, da se končno izkopljete iz finančnih težav.
On: S partnerko se bosta odločila glede prihajajočega dopusta in na nek način vam bo uspelo uveljaviti svojo voljo. To vam bo vsekakor dvignilo samozavest, vendar vseeno pazite, da vas ne bo preveč zaneslo.

3
6
4
5
8
14
9
10
7
18
11
15
19

RUMENA STRAN
ko.
Visoke pete na zahtevni stezi
Vladimiri Skale je komplimente podelil tudi Igor Dosedla, direktor Šolskega centra Celje. Njegove dijakinje iz programa ustvarjalec modnih oblačil so sicer soustvarjale Modne navdihe.
Tudi zadnji Modni navdihi v že štirinajsti sezoni so napolnili Celjski dom. Na ogled so postavili oblačila in obutev za jesen in zimo.
Privlačni izdelki so navdušili. »Imamo privilegij v regiji zaradi dobrih oblikovalk in vrhunskih hiš, ki pripravijo kolekcije za prodajo. Torej ne gre zgolj za kreacije, ki ostanejo v vitrinah. Potrošniki imajo možnost izbirati in izbrati,« je zatrdila organi-zatorica Vladimira Skale, ki je prejemala čestitke. Zanjo so odzivi nosilcev blagovnih znamk presegli vsa pričakovanja, obenem je vsaka prireditev glede priprav napornej-ša. Da bi dodali nekaj novega, so presenetili z odrom. Še posebej manekenke so se izurjeno spuščale in dvigovale po stezi, stopnice pa nobeni niso povzročile vidnih preglavic. Zapela sta Boštjan Korošec in Dubrovničanka Željka Predojevic, ki živita v Celju. »Le v Celju smo v slovenskem prostoru ohranili način predstavitve z modno revijo. Na splošno bolj prisegamo na modo kot na spektakel,« je o uporabnosti prikazanega dodala Skaletova. Kriza? O tem se ni govorilo ...
DŠ, foto: SHERPA
Željka Predojevic in Boštjan Korošec
Povezala ju je Petka
Legendarni slovenski pevec Alfi Nipič in vsestranska glasbenica Vera Šolinc imata poleg ljubezni do glasbe skupno vsaj še prijateljstvo z mladim ansamblom Petka. Alfija so fantje pred kratkim spremljali na odmevnem televizijskem humanitarnem koncertu za odpravo posledic poplav. Vera pa je z njimi na Ptujskem festivalu slavila kot najboljša tekstopiska za skladbo Srčni muzikant. Seveda na Petkini nedelji v Šentjurju tudi onadva nista smela manjkati.
OS, foto: SHERPA
Zgodovina in glasba
Glasbeni večer, ki so ga pripravili za konec razstave Obrazi operete v muzeju novejše zgodovine, je privabil mnoge ljubitelje operetnih melodij. Ujeli smo trojico v sestavi (z leve) Borut Batagelj, direktor celjskega zgodovinskega arhiva, glasbenik Goran Bojčevski in zgodovinarka iz muzeja Marija Počivavšek. Ker sta zgodovina in glasba tesno povezani, je bilo njihovo druženje povsem na mestu.
NC, foto: SHERPA
Na
konju!
V Centru konjeniškega športa Celje se je minuli konec tedna zbrala smetana konjeniškega športa, saj so gostili svetovni pokal v preskakovanju ovir. Manjkali pa niso niti ugledni gostje iz političnih, gospodarskih in kulturnih logov, ki so verjetno prišli pogledat, kako je, če si na konju ... Seštevek udeleženih: en predsednik državnega sveta, trije ministri, osem veleposlanikov, dva atašeja, 130 tekmovalcev in 230 konj, da o številnih gledalcih ne govorimo.
NC
Foto: TOMAŽ BOSIO
Zadetek za tri točke
Na otvoritvi državnega tekmovanja specialne olimpija-de v košarki v Žalcu je župan Janko Kos v prvo zadel koš. Zlobni so pripomnili, da bi ga lahko brez težav vzeli v ekipo polzelskih Hopsov, ki jim zadnje čase ne gre najbolje.
Foto: TT

Gostitelj Hugo Bosio (desno) je ministru Vinku Gorenaku in predsedniku državnega sveta Blažu Kavčiču razkazal hlev. Ker ima tudi policija konje, kar so pred kratkim od blizu videli Mariborčani, je minister Gorenak verjetno brez težav sodeloval v razpravi o teh plemenitih živalih.
ra«)
www.radiocelje.com