A ~ JM|| Pustnimi pintami t ffUntal m Ona Din 1*- Mcumskl dom Ste«. 27S 17 CiulilMiiu, toccK 7. decembra 193 J Med ogromnimi svečanostmi so se včeraj v Rimu začeli Razgovori dr. Stojadinoviča z Mussolinijem Rim, 7. dec. Vsi italijanski listi prinašajo navdušene članke o dr. Stojadinovičeveni obisku v Rimu ter po cele strani popisov prihoda in sprejema na rimski postaji. Pozdravi italijanskih listov so napisani kar najprisrčneje, kar kaže veselje nad obiskom jugoslovanskega gosta. Listi prinašajo poleg člankov tudi mnogo fotografij s potovanja dr. Stojadinoviča po Italiji in o slavnostnem sprejemu v Rimu. Vsa prestolnica je pod globokim vtisom veličastnega sprejema predsednika jugoslovanske vlade. Obisk dr. Stojadinoviča in podrobnosti rimskega sprejema so glavni in takorekoč edini predmet komentarjev in razgovorov v vseh rimskih krogih. Dr. Stojadinovič je včeraj dopoldne s spremstvom obiskal Panteon, kjer se je poklonil pred grobovi italijanskih kraljev in položil venec. Od tu se je odpeljal na Beneški trg, kjer je položil venec tudi na grob italijanskega neznanega vojaka, na Kapitolu pa se je poklonil grobovom padlih borcev iz fašistovske revolueije. Vsepovsod so dr. Stoja-dinoviču izkazali vojaške časti med igranjem naše, italijanske in fašistovske himne. Velike množice ljudstva so kljub delovniku pozdravljale predsednika jugoslovanske vlade na vsej poti. Sestanek z Mussolinijem Predsednik dr. Stojadinovic je nato obiskal italijansko zunanje ministrstvo, nakar sta se z grofom Cianom odpeljala spet v beneško palačo, kjer so Mussolinijevi delovni prostori. Razgovori med predsednikom nase vlade in med Mussolinijem so se začeli ob 11 v navzočnosti italijanskega zunanjega ministra Ciana in so trajali 50 minut. Dr. Sto-jadinovič in grof Ciano sta prišla iz Mussolinijeve delovne sobe zelo zadovoljna- toda nista hotela dati nobene izjave. Vsi slovenski politični kaznjenci izpuščeni Ko sta se sestala predsednik vlade g. dr. Milan Stojadinovič in Mussolini, so bile prve besede, ki jih je rekel Mussolini predsedniku jugoslovanske vlade, da je odredil, da se izpuste na svobodo vsi politični jetniki iz Primorja, ki so doslej še bili v kazni. Po vesteh italijanskhi listov bo jutri obiskal predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič tudi Vatikan. Na današnjem obisku razstave, ki je sedaj v Rimu ob priliki 2000 letnice rojstva cesarja Avgusta, si je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič s posebnim zanimanjem ogledal zgodovinske spomenike, ki so se ohranili na ozemlju, ki sedaj pripada Jugoslaviji in katerih je nad 300 na razstavi, seveda v kopijah, in sicer jih je največ iz okolice Celja in Ptuja. Na kosilu pri italijanskem kralju in cesarju Rim, 7. decembra. Malo pred poldne je predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič odšel v kraljevo palačo. Pred vhodom je stal v vrsti oddelek švicarske garde z zastavo in godbo. Dr. Stojadinoviča je sprejel pri vhodu na dvor šef ceremoniala. Takoj nato se je pripeljala ga. Stojadinovičeva v spremstvu pomočnika šefa ceremoniala. Nato je šef ceremoniala grof Santelli peljal predsednika jugoslovanske vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča h kralju in cesarju, go. Stojadinovičevo pa h kraljici in cesarici. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je predstavil kralju it* cesarju svoje spremstvo. Po avdienci je bilo kosilo na dvoru, ki so se ga udeležili kralj in cesar, kraljica in cesarica, princesa Marija Savojska, predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič s svojo gospo, Mussolini, zunanji minister Ciano, državni podtajnik pri predsedniku vlade Medici de Vascello, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Bastini, jugoslovanski poslanik pri Kvirinalu z osebjem poslaništva, Del stebrišča v veliki veži pred glavno bralnico vseučiliške luijižuiee) (Gl. poročilo na 2. strani!. vojaški odposlanci, italijanski belgrajski poslanec Indelli in člani civilnega in vojaškega doma kralja in cesarja, dvorne dame kraljice in cesarice in višje uradništvo italijanskega zunanj. ministrstva. * Po kosilu, okrog 3. ure sta se gospa in g. dr. Stojadinovič odpeljala v vilo Madamo, na kateri se od včeraj vije jugoslovanska zastava, ki jo je mogoče videti z Mussolinijevega foruma čez Tiber. Pred vilo stražijo italijanski mornarji. Njihova četa je razvršečna pod veliko teraso. Straža bo izkazala popoldni-' predsedniku jugoslovanske vlade vojaške časti, ko se bo napotil v Rim. Pred vhodom v vilo so tudi italijanski orožniki v živopisnih -krojih. Od 3. do 5. ure popoldne je predsednik jugoslovanske vlade sprejel mnoge tuje diplomate in druge osebnosti, ki so prišli v vilo, da ga pozdravijo. Mussolini nazdravlja bodočnosti Jugoslavije Rim, 7. decembra. AA. Sinoči je predsednik italijanske vlade priredil slavnostno večerjo na čast predsedniku ministrskega sveta in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču. Večerja je bila v starodavni Beneški palači. Beneška palača ima bogato zgodovino. V njej so se odigrali največji dogodki v novejši politični zgodovini Italije. Beneška palača sega v dobo okoli leta 1490. Beneška palača spada med najmonumen-talnejše evropske zgradbe 15. stoletja. Sčasoma je prišla v roke takratne beneške republike in so v njej dolgo bivali beneški poslaniki v Rimu. Ko je general Bonaparte leta 1797 z eno samo potezo peresa napravil konec beneški republiki, je Beneška palača postala sedež avstrijskega poslaništva in je to ostala do leta 1915, ko je postala last italijanske države, Mussolini je iz te palače naredil svoj sedež. V tem blestečem zgodovinskem okviru je potekala slavnostna večerja, ki jo je priredil predsednik italijanske vlade na čast predsedniku jugoslovanske vlade in zunanjemu ministru dr. Stojadinoviču. Sredi večerje je Mussolini nazdravil svojemu visokemu gostu s temi toplimi besedami: Ekscelenca! Izredno vesel sem, da Vam morem izreči v Rimu najprisrčnejšo svojo dobrodošlico in dobrodošlico italijanskega naroda. Skoraj osem mesecev je ie, odkar ste pozdravili v svoji lepi prestolnici sklenitev jugo-slovansko-ilalijanskega pakta. Pri tej priložnosti ste izrekli prepričanje, da bodo, ker obstoje že vsi potrebni pogoji za prijateljstvo med obema državama, da bodo ti pogoji služili bodočemu razvoju našega razmerja. Od tistega časa se je na obeh straneh mogla že nekajkrat ugotoviti trdna volja, da pojdemo lojalno po lej poti prijateljstva jasno in odkrito, ker izvira to prijateljstvo že iz zemljepisnega položaja naših držav in ker imamo mnogo skupnih interesov. To prijateljstvo ne more in ne sme pri nikomur zbuditi niti sence suma, ker je preželo s vzvišenim ciljem miru. V okviru lega prijateljstva se mora vsak splošni in posebni problem proučiti v duhu kar najprisrčnejšega sodelovanja med našima sosednjima državama, ki sla prežeti z najlepšim spoštovanjem vzajemnih pravic in spoštovanja do pravic drugih. Gospod predsednik! Krepko moram naglasiti, da pomeni italijansko-jugoslovanski pakt enega izmed najtrdnejših neposrednih prispevkov za uspešno konsolidacijo miru v današnji dobi Evrope. S lemi čustvi pozdravljam v vaši ekscelenci vernega in krepkega izvršitelja volje velikega kralja, viteza in zedinitelja jugoslovanske domovine in državnika, ki izpopolnjuje delo Nikole Pašiča, ki je postavil temelje velike bodočnosti prijateljske jugoslovanske države. Dvignem čašo na čast Nj. Vel. kralju Petru 11., v slavo Nj. kr. Vis. knezu namestniku in visokemu namestništvu, želeč napredek jugoslovanskemu narodu, in pijem za osebno srečo vaše ekscelence in vaše ljubke soproge. Zdravica dr. Stojadinoviča Na'to prisrčno zdravico je predsednik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič odgovoril s temile besedami: Ekscelenca! Čast mi je zahvaliti sc vam za prisrčne besede, ki jih je vaša ekscelenca izrekla preko mene moji domovini in mojemu narodu. Prav tako smatram za svojo prijetno dolžnost, da se vaši ekscelenci kar najtopleje zahvalim za sijajni sprejem, ki ste me s njim počastili in ki vidim v njem nov dokaz prijateljskih zvez med našima dvema sosednjima narodoma. Danes ni prvič, da odgovoren državnik naših držav skuša z neposrednim stikom ustvariti in zajamčiti potrebne pogoje za plodonosno medsebojno sodelovanje. S pieteto in veseljem ugotavljam, da je sedanji sestanek popolnoma v skladu s politiko, katere temelje je postavila vaša ekscelenca skupaj z našim neumrljivim premierjem Nikolom Pašičem v tem veiikem in večnem mestu Rimu. '' Moj sedanji obisk v prestolnici Italije mi je dal priložnost občudovali veliki napredek vaše države v vseh smereh pod modro in genialno upravo vaše ekscelence. Obenem mi ta obisk daja -priloinost obnovili prijetne spomine na svečani dan, ko sem imel čast podpisati z njegovo ekscelenco, svojim dragim prijateljem grofom Cianom, zunatijim ministrom kraljevine Italije, sporazum med našima državama. Pri podpisu sporazuma v marcu smo mogli z zadovoljstvom ugotovili, da obstoje za prijateljstvo med obema državama vsi naravni pogoji za iskreno, trajno in prijateljsko sodelovanje, To sodelovanje predstavlja, kakor ste tudi vi izvolili malo prej reči, dejanski prispevek za utrditev miru v Evropi. To, kar so zahtevali naravni položaj naših držav, dobra volja naših narodov in pravilno pojmovanje obojih koristi, se je ustvarilo samo v korist obeh naših držav in v veselje vseh iskrenih prijateljev miru na zemlji. Ko vam danes vračam obisk, s katerim nas je počastil zunanji minister kraljevine Italije, doživljam tudi to veliko zadovoljstvo, da sem mogel stopiti v osebni stik z vašo ekscelenco in pri tej priložnosti ponovno ugotoviti vso vrednost in koristnost politike, temelječe na našem paktu iz meseca marca l. I. S temi čustvi dvignem čašo na čast in slavo vladavini Nj. Vel. kralja in cesarja Viktorja Emanuela 111., sa napredek italijanskega naroda in za osebno srečo in zdravje vaše ekscelence. Po obisku francoskega zunanjega ministra v Varšavi: Razmerje med Poljsko in Frandjo nespremenjeno Varšava, 7. dec. Kljub uradnim zanikavanjem je vendar prišlo v javnost, da 6ta se francoski zunanji minister Delbos in poljski zunanji minister Beck raztovarjala tudi o poljski zahtevi glede kolonij. Poliska kolonije potrebuje, ker nima kam poslati odvišnega prebivalstva. Beck je Delbosu tudi razložil, zakaj mora Poljska živeti v dobrih odno-šajih z Nemčijo iti se ne more priključiti noibeni skupini držav, ki 60 vezane na Sovjetsko Rusijo. Zdi se torej, da niso ob francoskem obisku v Varšavi sklenili nič novega in nič presenetljivega, pač pa je verjetno, da je pri tej priliki prišlo do sporazuma o novih posojilih, ki jih bo Francija dala poljski industriji za elektrifikacijo. Uradno poročilo, ki so ga sinoči izdali o tem obisku, pravi, da so razgovori potekali v duhu sodelovanja in da 60 med njimi pretresli vsa vprašanja, ki se tičejo poljsko francoskih odnošajev. Zveza med obema državama izvira iz leta 1921 in tvori bistveno 6e6tavino njune politike. Poljska in Francija bosta ostali še nadalje v tej zvezi in bo6ta sodelovali za mir, kakor jima to narekujejo njune koristi. Francoski zunanji minister je ob odhodu govoril po radiu poljskemu narodu: »V trenutku, ko zapuščam Varšavo, hočem podčrtati globok vtis, ki ga je name napravilo bivanje na Poljskem. Zelo me je ganil sprejem, ki mi je bil povsod prirejen. Posebno pa 6em zadovoljen z osebnim stikom, ki sem ga imel s poljskimi državniki, kakor tudi 6 sprejemom, ki mi ga je priredilo ljudstvo. Povsod sem ugotovil željo za prijateljsko razumevanje in ljubezen do Francije. Vse to odgovarja i6tim čuvstvom francoske vlade in francoskega naroda. Čudim se trudom Poljske na vseh poljih, ki so tako uspešni in ki so iz poljskega naroda napravili velik in moderen narod. Naši dve državi bosta nadaljevali v duhu prisrčnega prijateljstva in v duhu francosko poljske zveze 6 tem delom na vseh poljih. V6em Poljakom, ki me poslušajo, pa pošiljam iskrene pozdrave Francije, laponska vojska je ie pred Nankingom Nanking, 7. dec. o. Iz Nankinga poročajo, da ao japonske predstraže včeraj zavzele Kaočimen. Japonska artilerija bombardira Nanking in predmestje Pukav, ki je sedaj v ognju. Japonska poročila pravijo, da do sedaj Japonci niso nikjer naleteli na resnejši odpor kitajskih čet. V Nankingu se vrše zadnje priprave. Kitajci bodo poskušali odbiti japonski napad. Včeraj je imel general Čangkajšek daljše posvetovanje v zgradbi vojnega ministrstva, kjer je svojim podrejenim izdal zadnja navodilu za obrambo mesta. Šanghaj, 7. dec. o. 12 oboroženih članov japonske konzularne policije je včeraj izvedlo prvikrat preiskavo v »Great Eastem Hotel« v mednarodni koncesiji in aretiralo štiri Kitajce, katere so odvedli v Hongkew. Ker pa niso našli nobenega pravega vzroka, so jih kmalu izpustili. To je bil prvi japonski korak v mednarodni koncesiji, da so japonske oblasti vršile preiskavo na svojo lastno roko. Šanghaj, 7. dec. A A Havas: Med dosedanjimi pogajanji z nemškim veleposlanikom Trautman- fcto II. Vesti 7. decembra Na Dunaju so slovesno obhajali petletnico, odkar je postal nadškof Innitzer kardinal. Hude poplave so opustošile vse ravninske predele v Albaniji. Arabski revolucionarji so izdali proglas, v katerem pozivajo prebivalstvo v Sveti deželi, naj se dvigne v obrambo svoje zemlje, ki jo hočejo Angleži ra/deliti in dati v oblast Judom. Francoski bivši bojevniki so poslali vladi oster ugovor zaradi surovega ravnanja, ki si ga je dovolila policija do nekaterih n jihovih elanov, aretiranih v znani kapucarski zaroti. Ugovor je podpisalo okrog 20 generalov, več admiralov in višjih častnikov. Policija je bivše bojevnike v preiskovalnem zaporu mučila, pretepala in skušala z gladom prisiliti, da bi izpovedali tako. kakor si želi vlada. Italijanski minister za ljudsko kulturo AI-fieri je priredil včeraj kosilo na čast jugoslovanskim časnikarjem, ki spremljajo dr. Stojadinoviča. Nemški škofje so izdali novo pastirsko pismo o protiikatoliški propagandi, ki jo podpira liitlerjanstvo škofje pravijo v bistvu, da je Cerkev izgubila zadnje čase vse pravice, ki jih je imela po konkordatu, čeprav so katoličani prav tako dobri Nemci, kakor kdo drugi. Slinavka in parkljevka v severni Franciji je za jela 367 občin, v katerih je obolelo okrog 44.000 glav goveje živine. 554 km na uro je doseglo italijansko vojaško letalo, ki ga je vodil pilot Furio Niclot. S to strašno brzino je potolkel prejšnji svetovni rekord, ki je bil_ za 37 km na uro manjši. Novo oporišče za sovjetsko vojno mornarico bo zgradila moskovska vlada v kraju Polarnoje ob Severnem ledenem morju. Tja bodo premestili sedež vojne mornarice, ki je sedaj v Kron-štadtu ob Baltiškem morju, v katero stražijo vhod Nemci. Pri pristaniških delili v strašnem •mrazu je zaposlenih 100.000 političnih kaznjencev. Egiptovska vlada bo ugovarjala v Rimu zaradi izvolitve novega koptskega patriarha v Abe-sinji, češ da jo ta izvolitev politično dejanje, naperjeno proti Egiptu. Abesinska koptska cerkev je namreč prej spadala pod oblast egiptovskega patriarha. Gospodarski zbor Zveze narodov je imel včeraj sejo glede razdelitve surovin. Na seji so izvolili posebno komisijo, ki bo poslala vsem državam, ki jih surovine zanimajo, vprašanja o tem, koliko jih imajo doma in koli ko j ih za svoj e gospodarsko življenje potrebujejo. Izvoz negorljivega plina helija, s katerim polnijo zrakoplove, je dovolila vlada Združenih držav v Nemčijo, ki polrebuje 9 milijonov in11 tega plina za polnjenje novega Zeppelina. Dovolitvi izvoza so nasprotovali ameriški vojaški krogi, češ da bo Nemčija ta plin uporabljala za vojaške zrakoplove. Kitajsko prebivalstvo v Singapuru ie sklenilo bojkotirati vse nemško blago, češ da Nemčija nastopa zadnje čase proti kitajskim težnjam. V Nemčiji je zaradi tega precej razlnir-.jenja, saj je v Singapur in na Malajski polotok šlo v zadnjem času veliko nemških izdelkov. Za novega člana Francoske akademije so izvolili škofa Grentea, ki je živel v Franciji kot pisatelj^ ki piše najboljšo francoščino, škof Grente je znan Jugoslaviji in Balkanu od tedaj, ko je takoj po vojni spremljal prejšnjega pariškega kardinala Duboisa na njegovi poti po teh državah. Skupina madžarskih fašistov je priredila včeraj demonstracije pred sedežem odbora za mednarodni evharistični kongres, kjer so imeli pravkar širšo sejo katoliških organizacij. V Moskvi so prijeli ženo bivšega sovjetskega poslanika v Varšavi, češ da je možu pomagala vzdrževati zveze s sovražniki boljševizma. Poslanika in njo bodo postavili pred izredno sodišče, ki ju bo najbrž obsodilo na smrt J,a obrambo švedske vojne mornarice pred zračnimi napadi bo vojno ministrstvo dalo izkopati več kilometrov dolg podzemeljski rov v skalnati obali pri Stockholmu. Dno rova bo tako globoko pod morsko gladino, da bodo ladje ob napadu lahko z odprtega morja zavozile v rov in jim ne bo moči do živega. Portugalska vlada je za svojega zastopnika pri španski nacionalističn vladi menovala dr. Ped ra Ten toni a, sedanjega trgovinskega ministra. Sestanek zunanjih ministrov Italije, Madžarske in Avstrije bo 10. in 11. januarja 1938 v Budimpešti. Voditelj angleškega delavstva Lansbury bo obiskal države v srednji Evropi, da bi povabil poglavarje teh držav na svetovno mirovno konferenco, ki jo namerava sklicati. Iz^on angleškega časnikarja Bclgrad, 7. dec. Zaradi odloka, 6 katerim je notranje ministrstvo prepovedalo nadaljnje bivanje v Jugoslaviji Hubertu Harrisonu, dopisniku agencije Reuter in dopisniku raznih angleških listov, je posredovala zveza inozemskih časnikarjev v Bel-gradu pri notranjem ministru, da bi preklical izgon Harrisona. Notranji minister dr Korošec pa je odgovoril, da ne more preklicati odloka o prepovedi bivanja, ker je bil izdan zaradi poročil, ki jih je Harrison pošiljal v inozemstvo v zadnjem času kljub ponovnim opozorilom od naše vlade. Harrison bo moral odpotovati iz Belgrada nocoj, do-čim nejgova rodbina lahko še ostane. nom je maršal Cankajšek odbil vse dosedanje njegove predloge, vendar pa ni odbil možnosti nadaljnjih pogajanj za mir. Japonci so prišli že na 25 km oddaljenosti od Nankinga. Prebivalci v trumah beže iz mesta, kitajske čete pa se v neredu umikajo pred prodirajočimi Japonci. Del kitajskih čet še hitro utrjuje mesto. Kitajci menijo, da bodo Japonci napadli mesto s treh strani. Vseučiliška knjižnica dograjena Ljubljana, 7. decembra. Vseučiliška knjižnica je v letošnjem letu zrasla do ctrehe, čeprav je le malokdo to pričakoval. Težko in zamudno oblaganje zunanjih zidov je zahtevalo mnogo truda ra velike pazljivosti. Vsak kamen je bilo ireba vložili v opečni ali kaineniti zid izredno natančno, tako da so ga morali zidarji najprej lepo uravnaj in šele potem zaliti s cementno malto. Včasih pa so morali tik pred vzidavo kamen še posebej obdelati in popraviti zato, da se je ujemal v dano odprtino. Sedaj grade že zaključni venec, ki bo s svojo lepo in razgibano zunanjostjo posrečeno zaključeval mogočne zidove palače. Tudi betonska streha je že zabetonirana in so "lavna zidarska dela že opravljena. Gradbeno podjetje stavbenika Matka Curka, ki je prevzelo zidavo palače, bo sicer tudi še priliodnjo pomlad imelo polno podrobnega dela, vendar tega na zunaj ne bo več opaziti. Zadnje tedne postavlja kamnoseško podjetje Toman iz Ljubljane velikanske stebre v velikem stopnišču, ki bo vodilo do glavne čitalnice. Mogočni stebri iz podpeškega kamna bodo krasili stopnišče in veliko vežo v prvem nadstropju, kjer je vhod v glavno čitalnico. Vsi stebri so lepo obru-šeni in izredno pisani. Sestavljeni so iz več kosov, ki jih posamič dvigajo z velikimi škripci v prvo nadstropje. V veži pred glavno čitalnico bodo stali stebri v štirih vrstah. Čeprav je to dviganje in postavljanje stebrov zelo zamudno, gre vendar delo lepo izpod rok in je že sedaj videti, kakšna bo notranjost veže, ki bo v vsej knjižnici najbolj bogato okrašena. Slika nam kaže pogled na dve vrsti stebrov, ki jih postavljajo. Na desno cd njih se dviga stopnišče, ki ga sicer ni videti, na drugi strani stopnišča pa stojita zopet dve taki vrsti stebrov. KINO UNION PREMIERA filma iz časa FRIDRIHA VELIKEGA Ples na dvom (Das schone Fraulein Schragg) — —• V glavni vlogi HANSI KNOTECK Josip Zadnikar - častni občan kamniški Kamnik, 7. decembra. V smislu sklepa zadnje seje je bil izvoljen g. Josip Nikolaj Sadnikar, veterinarski nadzornik v p., za častnega občana našega mesta Kam-aiha. Zaslužnemu in odličnemu možu sta izročila diplomo v imenu občine gg. župan Stergar Anton in podžupan Albrecht Karel. Pri dogodku so bili navzočni gg. minister dr. Miha Krek, okr. načelnik dr. Maraž, predsednik županske zveze Novak Nande, okr. veterinar dr. Kordaš, doktor Žvokelj, akad. slikar Stane Cuderman in Stele Janko. . Diploma je bila vzornemu in odličnemu možu izročena na poseben časten način^ za vse zasluge, ki si jih jo pridobil za mesto Kamnik. Omeniti moramo samo del njegove ustvaritve, t. j. njegov muzej, katerega so si ogledali zo najvišji predstavniki naše države in je znan tudi izven meja naše države. Častno diplomo je izdelal naš domači umetnik g. Stane Cuderman. Nameščena je v pozlačeni puščici v obliki stolpiča, ki predstavlja obenem kamniški grb. Tudi to delo, ki je v resnici posebna umetnina, je izdelal g. Cuderman. Diploma vsebuje dve krasni kiticj. kateri je posvetil g. Sadnikarju naš najveeji pesnik Oton Župančič:. Mlad si dela očeta gledal, zamaknil se v starine naših dedov: kar so ustvarila kladiva in dleta, kar je igla v rokah babice, dekleta, tu skrbno spravljeno, tam razmetano, vse žive dni zasledovane vdano. čas te lepote bil bi nam raztresel, ti si jih zbral, v zavetje varno znesel, po naših skrinjah bil bi tujec šaril, ti si ran jih zaprl, ključ nam podaril, Tvoj dom zlat hram za kamniško je mesto, sprejmi zahvalo za ljubezen vneto. vudna so pota koles Ljubljana, 7. dec. Tatvine koles so pri velikem številu koles, ki so v Sloveniji, nekaj vsakdanjega. Razni primeri so tudi jasno pokazali, da nekateri to tatvino opravljajo kar ob rtoma. Zato je le težko najti ukradena kolesa, zlasti se zato, ker marsikdaj romajo v tuje kraje. Prav nazoren zgled za to je primer, s katerim je imela zadnje dni opravka ljubljanska policija. Tehnik \orbajs Marjan je pustil v noči od zadnjega novembra na 1 december svojo kolo na dvorišču hise na Gosposvetski cesti št. 10. Ko je prišel drugi dan po kolo. na ni bilo več. Tatvino je takoj prijavil policiji. V nadaljnji preiskavi je policiju^ ugotovila, da je bilo dvorišče čez noe zaklenjeno m je hišnica, ki je dvorišče zvečer zaklepala, kolo še videla. Bilo je torej verjetno, da je vzel kolo nekdo, ki je imel kakorkoli dostop na dvorišče tudi čez noč. Okradeni tehnik je tudi sam poizvedoval pri hišniku in tako je zvedel, da je hišnik sedaj, ko je popravljal streho, zapazil na podstrešju spravljeno kolo. Kolo je imelo številko 113 422 in ni bilo ukradcuo Verbajsu. la je pa to vendar prijavil policiji. Policija je ugotovila, da je bilo na jiodstrešju spravljeno kolo ukradeno pred dvema mesecema kovaškemu pomočniku škedelju Radotu. Ko je prišel uradnik policije po kolo, ga ni bilo več tani, pač pa je našel še sodež in svetilko Gostilničar, stanujoč v isti hiši, pa je povedal, da je kolo kupu od neznanca za 300 din in da ga je sedaj poslal v Split. Policija je seveda izdala nalog, naj se v Splitu kolo zakleni in pošlje nazaj. Kljub temu, da okradeni Verbajs ni prišel do kolesa, pa je ob tej tatvini prišlo na dan, kako daleč romajo ukradena kolesa. Če ga ni mogoče že preje prestreči, ga potem pač nihče ne dobi vet-nazaj. Vremensko poročilo po stanju danes zjutraj: Ratečc-Planica, —7, barometer sc dviga, mirno, 60 cm pršiča. Planica-Tamar, —9, 120 cm pršiča. Kranjska gora. barometer so dviga, mimo. 50 cm pršiča. Vršič, 100 cm pršiča. Bistrica-Boli. jezero, —2, oblačno, 35 cm suhega snega na stari podlagi. Dom na Komni, -3, sneži, 30 cm suhega snega na 160 cm podlage. Zelenica, — t, sneži, -10 cm suhega snega na 100 cm podlage. Ljubelj, 100 eni suhega snega, cesta urejena za sankanje. Kofee, sneži, 40 cm suhega snega na 90 cm podlage. Krvavec, —l, sneži, 30 cm suhega snega na 70 cm podlage. Velika planina, —1, sneži, 20 cm suhega snega na 70 cm podlage. Mozirska koča, —4, oblačno, mirno, 40 cm pršiča no 40 cm podlage. fiuštanj, —2, oblačno, mirno, srteži, 25 cm suhega snega. Zanimiv literarni večer Ljubljana, 7. decembra V sredo, 8. decembra ob 8 zvečer bo v Delavski zbornici literarni večer, na katerem bo g. Vaclav Deržaj bral Kresalov članek, naslovljen »0 bontonu upraviteljov slovenske kulture«, v katerem pisatelj skuša prodTeti v zakulisno politiko slovenskih kulturnih ustanov ter njihovih Članov — namesto, da bi podpirali izvirno domače prizadevanje — celo pomagajo dušiti vsako dobro voljo. Članek utegne razkriti zanimiv pogled v današnje književne razmere. Glavno vsebino večera pa bo recitacija odlomkov iz njegovega izvirnega romana »študent Štefan«, ki ga bo bral Silvo Meliora. Na tem večeru bo načeto pereče vprašanje o tem, kako ravnajo z izvirno slovensko književnostjo tisti, ki bi bili po svojem položaju najbolj dolžni, da jo podpirajo, pa uganjajo povečini le — protekcionizem. Nesreča ne počiva Vesela Miklavževa nedelja je pobodla štiridesetletnega posestnika Cukjati Franca iz Pr-hovca v občini Zagorje. Ko je odhajal iz gostilne, ga je nekdo, ki ga je vino preveč razgrelo, na- Eadel z debelim kolom. Napadeni posestnik je il dovolj duhaprisoten, da se je okretno umaknil težkemu kolu, ki je meril na njegovo glavo. Močni udarec je šel mimo glave in le oplazil desno ramo, ki pa udarca ni prenesla brez poškodbe. S hudimi podplutbami iu^ velikimi bolečinami se je Cukjati zatekel včeraj v ljubljansko bolnišnico, kjer eo ugotovili, če se ni rami zgodilo kuj hujšega. Zaradi varnosti prometa ni dovoljeno, da se vozita po dva na enem kolesu. Kako je ta ukrep upravičen, je spoznala delavka Jeromen Ana, iz Male vasi pri Ježici. Peljala je petletnega sinka Viktorja na kolesu v mesto. Deloma zaradi slabe ceste, deloma zato, ker jo je sin oviral v vožnji, je padla. Pri padcu si je Viktor ranil desno koleno, tako da več ni mogel stopiti na nogo. Spravili so ga v bolnišnico in mu uravnali zlomljeno nogo. Prevelika korajža pri telovadbi se zlasti pri doraščajoči mladini rada maščuje. Tako je 12-letni dijak Tratnik Stanko iz Novih Jarš pri Ljubljani pri telovadbi padel tako nerodno, da si jo zlomil levo roko. Tudi njega so sprejeli v bolnišnico. 49 letni sluga Poje Ivan iz Ljubljane pa je včeraj v duševni zmedenosti pil lizol. Pred strašno smrtjo so ga obvarovali v bolnišnici, kjer so mu hitro izpraznili in opral iželodec. Promet na naših cestah Ljublana, 7. decembra. Komaj teden dni je od tega, odkar je bila odprta za promet moderna betonirana cesta od Št; Vida do Jeprce, iti že se pojavljajo pritožbe, ki dokazujejo, da nismo niti zreli za tako lepo in gladko cesto. Vsi, ki se bodo posluževali ceste, naj se zavedajo, da je ta naša najlepša cesta navadna državna cesta, katera ima le te ugodnosti, da omogoča prijetnejšo in hitrejšo vožnjo. Za nikogar pa ne sme biti ta cesta dirkališče! Kljub tenru, da je cesta v vsej svoji širini enako dobra, se še ponavljajo primeri, da vozijo vozniki in kolesarji po 6redi ceste. Ce je to razumljivo na drugih slabih cestah, je to na tej cesti neodpustljiv prestopek, ki se bo vedno strogo kaznoval. Naj 6e zaveda vsak, ki vozi po sredi ceste, da s tako neprevidno vožnjo ne spravlja v nevarnost le samega 6ebe, ampak tudi druge, ki bi se morda zaradi njegove neprevidnosti ponesrečili. Prometna oblast bo vedno bolj strogo nastopala proti vsem tistim, ki se ne bodo hoteli držati reda in tudi kazni ne bodo majhne. Kolesarji naj zaradi svoje lastne varnosti pazijo, da bodo vozili pri kraju ceste, pešci pa naj vedno pogledajo okrog sebe, preden gredo čez cesto. Ko je cesta mokra, hitra vozila ne morejo vedno tako hitro zavreti, da bi preprečila nesrečo, če kdo po svoji lastni neprevidnosti skoči na 6redo ceste. Naj se zaveda torej vsak. da cesta ni samo za njega, ampak za vse. V ponedeljek koncert APZ V ponedeljek, 13. decembra bo velik praznik slovenske umetne in narodne pesmi ter glasbeni dogodek prve vrste, saj nastopi spet sloviti Akademski zbor. Program in namen koncerta je: podali prerez in razvoj slovenske narodne in umetne pesmi od prvih počotkov do danes. S tem koncertom bo APZ proslavil svojo delavno desetletnico. Naši pevci akademiki in njihov vrli dirigent France Marolt so v 10 letih vestnega in požrtvovalnega dela storili svoje. Prepričani smo, da se bo tudi letos odzvalo občinstvo vabilu Akademskega pevskega zbora in napolnilo Unionsko dvorano in s tem dalo idealnim delavcem svojo priznanje. Predprodaja vstopnic je vsak dan od 8 do 19 na univerzi v vratarjevi loži. Bclgrad, 7. decembra, m. Včeraj je v Bcl-gradu minister za gozdove in rudnike začel ankoto o dopolnitvi in spremembi pravil Bratovskih sklad-nic za zavarovanje delavcev in uslužbencev pri rudarskih podjetjih v Jugoslaviji. Na včornjSnjem zasedanju je podal daljše poročilo tudi minister Bogoljub Kujundžič in poudaril potrebo, da so v splošno zadovoljstvo rudarskih delavcev morajo spremeniti nekatere točke pravil Bratovske sklad-nicc, Prepir pri Ljotičevih Belgrad, 7. dec. m. V »jugoslovanskem po-kretu Zbor«, ki ga vodi znani smederevski odvetnik Dimitrij Ljotič, je te dni prišlo do večjega razkola, ki je istočasno rodil močna notranja trenja v vodstvu samem. V vodstvu se jc namreč že dalj časa opažalo, da so nekateri člani nezadovoljni s političnim delovanjem Dimitrije Ljotiča. Kakor znano, je tudi Ljotič poleg drugih v umazani protikonkordatski gonji igral močno vidno vlogo. Pred časom se je tudi politično prelevil ter se je izjavil za francosko orientacijo. Proti takšni njegovi politiki so se predvsem dvignili glavni tajnik »Zbora« Jonič, bivši ravnatelj agencije Avale in šef tiskovnega odseka »Zbora« Perič Gjorgje ter še! propagandnega odseka dr. Danilo Gregorič. Vsi ti trije spadajo med ustanovitelje »Zbora . Omenjeni člani vodstva so Ljotiču odkrito izjavili, da smatrajo njegovo politično de-lovanjo za destruktivno. Ljotič se je hotel takoj za vsako ceno iznebiti kritikov v strankinem vodstvu ter najprej vsem vzel položaj v vodstvu svojega gibanja in jih spravil tudi pred vrhovno strankino sodišče. Ker pri imajo Jonič, Perič in Gregorič precej svojih somišljenikov, ki prav tako ne odobravajo političnega udejstvovanja Dimitrija Ljotiča in njegovega preusmerjenja, se je Ljotič zbal in jih postavil pred nek posvetovalni odbor, ki je imel strogo nalogo, da mora vso trojico izključiti. Seja tega odbora je bila izredno burna ter je več njegovih članov glasovalo proti izključitvi omenjene trojice. Izključeni člani vodstva izključitve od strani posvetovalnega odbora ne priznavajo ter napovedujejo Ljotiču oster boj v samem pokretu. Dr. Gregorič ima razne očitke nasproti Ljotiču zaradi pisma, ki mu ga je bil ta pisal in iz katerega je razvidno, kako je Ljotič pošiljal člane vodstva na vse strani, n. pr. k Živ-koviču, Baričeviču, Hodžeri in celo k Stojadino-viču, da bi poskušali pripraviti ugodna tla za sodelovanje z njimi. 7 dni zapora za človeško življenje Maribor, 6. decembra. Danes se je vršila pred okrožnim sodiščem razprava proti hlapcu Francu Bračiču, ki je dne 5. avgusta do smrti povozil na vogalu Smoletove ulice in Ruške ceste raznašalca »Slovenskega doma« Jakoba Satlerja. O dogodku smo že včeraj obširneje poročali. Bratuša se je zagovarjal, da mu je na vozu odpovedala zavora ter so podivjani konji zdrveli po strmi cesti, da jih ni mogel ustaviti. Obsojen je bil na 7 dni zapora in na plačilo 3000 din pogrebnih stroškov. Velik uspeh filma ,Pater Vo teh' Ljubljana, 7. decembra. --.-t P.rava kina Sloge« je dobro pogodila, ko je postavila na spored izredno kvalitetno delo češke filmske produkcije, Mac Fričovega »Patra V oj -tena .Teden dni že mineva in še vodno hite z mUI’, jdl ? podeželju, ljubitelji dobre umetnosti. Nevsakdanja snov, lopa obdelava, sijajni pri-posnetki, izborna režija, zavidanja vredna igra glavnih dveh akterjev, vzpodbuden razplet dejanja - vse to so stvari, ki vedno znova privabljajo nove množice. Delo je dokaz, da se začenja slovanska filmska produkcija naglo postavljali z ramo k rami produktom svetovnih filmskih podjetij Ni vec daleč čas, ko bodo slovanski narodi tudi v filmu dosegli tisto svetovno, vodilno stopnjo ki jo ze zavzemajo na ostalih kulturnih popriscih, tako postavimo v glasbi, v literaturi in drugod. ,, £,ak(E -smo zvedeli, se je uprava kina -Sloge« odločila, da bo pustila film na programu še nekaj dni, da na ta način omogoči ogled tudi zamudui-kom in skeptikom, ki zavihajo nos, kadar na slikah zagledajo — talar. Pa tudi vsi tisti, ki se zaradi casa ali zaradi drugih višjih sil dela doslej niso mogli ogledati, bodo našli priliko, da se bodo napotili v kino »Slogo«. V današnji atmosferi, ki je prežeta z materialističnim duhom, s predsodki proti duhovskemu stanu, z ironiziranjem ljudi, ki v tem kaosu še vedno zaslišijo v sebi poziv k idealnemu, čeprav nehvaležnemu delu, bo marsikak obiskovalec tega filma lahko začutil v sebi rahlo simpatijo do odpovedi in občudovanje za zmago duha nad telesom — ter korigiral prejšnje, zmotno ali krivično naziranje. Velika pozitivna stran filma »Pater^ Vojteh« je predvsem v tem, da na nevsiljiv način prepričuje gledalce o absolutni in nepremakljivi vrednosti moralnih načel ter čuta dolžnosti in odgovornosti. Belgrad, 7. decembra. V Prištini so oblasti prijele pravega morilca poslanca Bogdana Milinčiča, ki je bil ubit lani. Kmalu po umoru so oblasti prijele neke osumljence, ki so morali pred sodišče. Prvostopno sodišče je glavitega osumljenca obsodilo na dosmrtno ječo, verraar pa je kasacijsko sodišče to obsodbo razveljavilo in glavnega obsojenca oprostilo. V nedeljo pa se je v pijanosti izdal za pravega morilca poslanca Milinčiča neki Stanislav Seljanin iz vasi Devet Jugovičev. Mož se je v pijanosti z dejanjem še bahal. Ko se je streznil, se je šele zavedel, da je bilo njegovo govorjenje med vinskimi bratci v gostilni zanj usodno, kajti že so prišli ponj orožniki in ga odpeljali v zapor. Pri zasliševanju je svoje dejanje priznal. Izpred obrtnega sodišča Po izstopu iz službe se uslužbenec lahko odpove plačilu za nadure Pisali smo že, da pristoja uslužbencu za vsako naduro po 50% poviška na plačo za normalno uro; temu zahtevku se uslužbenec med službo ali pred vstopom v službo sploh odpovedati ne more in če se je odpovedal, jo taka odpoved neveljavna ter uslužbenec kljub temu lahko zahteva povišek; tako je obrtno sodišče že opetovano-krat razsodilo. Pač pa Je laka odpoved veljavna, čo jo uslužbenec poda potem, ko se je službeno razmerje pravilno razrešilo. Primer: Slavko, izučen dekorativni slikar, je dobil mesto biljeterja pri kino podjetju; dogovorjeno je bilo 9 ur dela na dan in 1000 din "plače na mesec; ko se je kino renoviral, je napravil tudi nekaj slikarskih del, posebno ie risal tudi reklamne plakate; za to delo mu je šef obljubil posebno nagrado. Zadeva je šla v redu, Slavko je dobival mesečno po 1000 din. Po preteku 8 mesecev pa je Slavko sam odpovedal službo za en mesec; v odpovednem pismu se šefu zahvaljuje za naklonjenost in poduk, ki mu je bil v marsikateri stvari neprecenljiv. (»Vsi nameščenci morajo biti tako uglednemu podjetju za skoro očetovsko vzgojo in skrb, katere je bil tudi sam deležen, hvaležni. ) Ko je mesec pretekel, je Slavko izstopil in dobil mesečno plačo, ne da bi bil kaj več zahteval. Šest tednov nato se je zglasil pri šefu ter zahteval obljubljeno nagrado za različna slikarska dela; šef mu je po daljnem razgovarja-n ju izplačal 1000 din, Slavko pa jo pri tej. priliki podpisal izjavo, da jo prejel posebno nagrado za vse delo, ki ga jo izvršil, v znesku 1000 din, da je prejel vse plačano in nima ničesar več terjati. _ Po preteku nadaljnih 6 mesecev pa je Slavko tožil za plačilo nadur v znesku 11.091 din. Sodišče jo ložbeni zahtevek zavrnilo; taka odpoved za plačilo nadur je veljavna, ker Slavko 6 tednov po izstopu iz službe ni bil več pod gospodarskim pritiskom službodajalca; razun tega pa bi bil Slavka lahko takrat, ko je zahteval posebno nagrado za slikanje, omenil tudi nadure; ker tega ni storil, sklepa sodišče; da se je vsem nadaljnim zahtevkom odpovedal, oziroma bil prepričan, da mu sploh ni nič več pristajalo; kajte neverjetno, je. da bi se gospodarsko šibki človek brez povoda odpovedal tako visoki vsoti. Prizivno sodišče je potrdilo to sodbo. KINO SLOGA Ni še bilo filma v Ljubljani, ki bi ne vzbudil toliko zanimanja, kakor ta čudovito „PATER VOJTEH" Uprava je radi tega podaljšala predvajanja tega filma ia za nekaj dni! Telefon 27-30 Videti ga mora vsa Ljubljana I Rezervirajte si vstopnice 2e v predprodaji 2000 Prekmurcev čaka v Mariboru dva dni na razkuženje Maribor, 6. decembra. Pred nekaj dnevi so pričeli prihajati v domovino transporti prekmurskih delavcev izNem-čije, včeraj pa so se začeli vračati Prekmurci iz Francije. Dočim imajo oni, ki priha jajo iz Nemčije, ]>rav malo sitnosti pri prehoda čez mejo, sc vrši a |K>vratniki iz Francije prav stroga procedura, ki je zaradi nepričakovanega navala in zaradi nepripravljenosti zelo zamudna in za prizadete delavce združena z velikimi sitnostmi. Vse povratnike iz Francije namreč v Mariboru najstrožfe razkužijo to pa zaradi tega, ker vlada v Franciji živinska kuga, parkljevka in slinavka, ki je opustošila tam cele pokrajine. Naša država se boji, da sc ta kuga ne bi zanesla v naše kraje tor so pod-vzete zaradi tega izredno strogo mere. Sezonski delavci prihajajo v Maribor v posebnih svojih vugonih, katerih ne smejo na kolodvoru ostaviti, dokler jim ne razkužijo obleke, v kateri sc nahajajo. Čevlje in roke jim operejo v sublimatni raztopini, obleko pa skrtačijo s krtačo, ki je namočena v sublimni, šele potem sinejo stopiti na naša tla, pa še tudi sedaj niso prosti. Vodi jo jih v bolnišnico, kjer se morajo okopati, medtem pa jim razkužijo vse predmete in obleko, ki so jo prinesli s* seboj. Če bi šla stvar naglo izpod rok, bi bilo v rodu. Zdi se pa, da organizacija razkuževanja ni dobro izvedena ker čaka v Mariboru sedaj dvesto Prekmurcev žo dva dni, da pridejo na vrsto. V bolnišnici gre razkuževanje počasi naprej, prav tako tudi na kolodvoru in ljudje, ki komaj čakajo, da 90 vrnejo na svoje domove, so prisiljeni, da ves dan čakajo v svojih vagonih in tam tudi prenočujejo. Ker bodo sedaj prihajali ti transporti vsak dan, bi bilo na vsak nučin treba organizirati razkuževanje na primeren način, da bi se posel izvršil naglo tej; sc ljudje, ki so izmučeni od težkega dela na francoskih farmah in od dolgega potovanja, ne zadržujejo predolgo v Mariboru ter zapravljajo tukaj po nepotrebnem svoj denar, ki ga bodo itak doma krvavo potrebovali. Med povratniki raste, zaradi takšnega zavlačevanja nevolja, pa so skupine, ki so jih vodili danes zjutraj v bolnišnico, na ulici razdražene vzklikale: »Čuvajte se nas, okuženi smo in prihajamo iz Abesinije..« Tudi o življenju in delu v Franciji padajo pikre besede ter sc vsi pritožujejo, da se naše oblasti tamkaj sploh niso brigale naše oblasti tamkaj zanje sploh niso brigale. V Franciji je bilo letos veliko sezonskih delavcev iz Poljske in Češkoslovaške, za katere so njihovo konzularne oblasti vzorno skrbele ter so strogo pazile, da francoski podjetniki niso kršili kolektivnih pogodb ter so delavej dobili vse to, kar se jim je obljubljalo. Za naše ljudi pa ni skrbela živa duša, prepuščeni so bili, nevešči jezika, na milost in nemilost tamošnjem gospodarjem, da so jih ti po mili volji izkoriščali. Pritegovali eo jim zaslužek, delati so morali preko pogojenega časa ter jih silili k najtežjemu delu. Po vrhu vsega pa je bil letos Zaslužek skrajno slab Na dan so dobivali 20 do 30 frankov, toda sami so morali skrbeti za hrano. Draginja pa je sedaj v Franciji strahovita — kilogram mesa stane t5 frankov, kruh jc drag in tako so morali stradati, da so ei lahko vsaj nekaj Frankov na dan prihranili. Ko pa sedaj te franke zamenjavajo, vidijo, da dobijo skoraj prav toliko dinarjev, kolikor so imeli frankov« Od zgodnje pomludi do pozne jeseni so garali ko črnu živina, pa jim sedaj ostaja jedva nekaj sto dinarjev zaslužka, s katerimi se doma ne bodo mogli dosti pomagati. Pa še od tega bodo moruli sedaj dobršen del v Mariboru zapraviti, če bo šla procedura z razkuževanjem tako počasi naprej Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Po etan jo danes ob 7 zjntraj 1 Kra l..a. o c o 5 a i \ E © 1 U« j 5 V tempe- ratura «r f*‘ e > . : Veter Pada- vine , >7 H e - o •> i| o > 5" (smer, in kost) a a vrsta Liubliana 753-9 -0*5 2-8 96 10 E, 8*5 sneg .Uariboi — — — — — — — — Zagreb 74 7*(- 3u 4-0 90 10 E, 4-0 sneg in dož Belgrac 747-:r 3-0 11-0 90 5 SE, — — Sarajevo 747-4 -1-0 100 95 10 0 — — Skoplje — — — — — — — — Split — — — — — — — — Kumbor [tab — — — — — — — — Vremenska napoved: Oblačno, nestanovitno.1 nekoliko hladnejše vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je ves dan pre-' vladovalo oblačno vreme. Snežilo je iz noči do 9» 9.40—11.10 iu popoldan od 15 v noč v presledkih.-Zvečer je rosil dež. Barometer se dviga. Ljubljana danes Koledar Torek, 7. decembra: Ambrozij. Sreda, 8 decembra: Brezmadežna. Nočno služba imajo lekarne: Dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41: mr. Trnkoczv ded.. Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Eden izmed najlepžlh čeboslovašklb (Umov Pater Vofleh V glavnin vlogah: Rolt Wanka, Jlnna Stap-ntittova, 1. A. Struna, Jaroslav Marvan TEL. 21-24 MATICA Premiera'I Borba za znanost m ltubezou v prekrasnem in napeto n velefilmu Luč v megrli Jutri dopoldne oo 10.30 nri izredna predstava po znižanih cenah BIWtitT|k I Premiera Elma lz časa Fridrllia Velikega Ples na dvoru (Das ecuone Frauleln 801 ragg) v glavni flogl Haosl Knotect DDtncTAvr nn ®*iAv«imiHFinna«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Četrtek, 9. decembra: > Juli j Cezar'. Red A. Potek, 10. decembra: Zaprto. V četrtek, 9. decembra, se igra Slmkespear-jova tragedija ulij C e z a K za red A. S to predstavo bo odigrana ta igra za vse abonmaje; ker jo v doglednem času uajbrže ne bo na repertoarju. opozarjamo vse, ki se zanimajo za to predstavo, du si jo ogledajo ob tej priliki. Opera. — Začetek ob 20. Torek, 7. decembra: -Seviljski brivec . Red Sreda. Sreda, 8. decembra: »Pri treh mladenkah«. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. — Gostuje ga. Malica Bruuien-Lubejeva, _ Prodaja vežbališča ni odobrena Ljubljana, 7. decembra. Kakor smo že obširneje poročali, je bila sklenjena in podpisana v začetku novembra kupna pogodba glede prodaje nekdanjega velikega vojaškega vežbališča pri D. M. v Polju vojaškemu erarju. Posestnici tega več tisoč kv. metrov obsegajočega kompleksa sta lastnici fužinskega gradu Mery Paumgar-ten in grofica Josipina \Venkbeim na Dunaju. Kupnina je bila določena na 8,342.500 din. Pogodba pa je bila sklenjena z zastopniki državnega zaklada v Ljubljani pod pogojem, da to pogodbo (Šobri finančno odnosno vojno ministrstvo. Uveden je bil pospešen poetopek za odobritev pogodbe. Kakor izvemo iz verodostojnega vira, ni bila la pogodba v Belgra-du odobrena. S tem je kupčija padla v vodo. Banska uprava »e tudi zanima za večji kompleks fužinskega gradu ob umobolnici na Studencu. Ta kompleks bi banska uprava rada uporabila za razširjenje že itak pretesnega zavoda. Dogovori za nakup pa nikakor no morejo napredovati, ker so fužinski lastniki prav trdovratni. Banska uprava bi bila pripravljena za dotični kompleks plačati okoli 3 milijone din. Bernekerjevo zavetišče V splošnem so bile novembra kupčije z zemljišči iu hišami prav živahne. Omenili smo že, da je bil prodan v mestu nasproti mestne elektrarne večji kompleks, na katerem je stala šupa, kjer je imel svoje zavetišče in zaklonišče kipar France Berneker, med umetniki res pravi bohem, ki ga je I. Cankar v »Tujcih« tako poveličal kot trpečega umetnika. Iz šupe, kjer je naš France dostikrat zmrzoval, se je Berneker preselil v temačno klet Narodnega doma. Tudi tu je preživel daljšo dobo. Povsod si je kuhal sam. Male vite ob Savi Prav živahen je nakup malih parcel okoli Medvod, dalje okoli Pirnič in sploh ob Savi, kjer je poleti izredno zdrav, violetnih žarkov prenasičen zrak. Tam kupujejo male parcele celo Belgrajčani. Tako so se jim priljubili ti kraji ob Savi, ki leže v zatišju, pa so blizu šumnega in valovečega mestnega življenja. Do 25 Ljubljančanov jc že tam pokupilo male Minister dr. Miletič v Celju Celje, 6, decembra. Danes ob 10.09 se je pripeljal z osebnim vlakom iz Ljubljane, kateremu je bil priklopljen salonski voz, minister za telesno vzgojo g. dr. Vekoslav Miletič. V spremstvu g. ministra sta bila šef -njegovega kabineta g.Dominis, šef odseka v ministrstvu prof. Ulaga in g. Lenart, uradnik banske uprave, donva iz Celja. G. ministra so pozdravili na kolodvoru okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec, mestni župan g. Al. Mihelčič, policijski predsoj-nik g. Torncr, magistratni direktor ".'Šubic, podžupan g. Stermecki, podpolkovnik g. Krasnik ter zastopniki društev. Minister dr. Miletič se je z županom g. Mihelčičem odpeljal na mestno poglavarstvo. kjer mu je bil predložen načrt za zgraditev novega stadiona v Celju. G. minister je izrazil posebno veselje, da je to delo prevzela mestna občina, da bo ta stadion, stadion vseh celjskih telovadnih in športnih društev. Obljubil je;_ d3 6e bodo dala za zgraditev stadionov v Sloveniji brezobrestna posojila. Ob 11 dopoldne je bila v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu kratka konferenca, katere so se udeležili odlični predstavniki upravne in vojaške oblasti ter drugih korporacij. V imenu mestne občine celjske, športnih in telovadnih ter drugih društev je g. ministra pozdravil mestni župan g. Alojzij Mihelčič, ki inu je. izrekel prisrčno dobrodošlico. G. minister se jc zahvalil za ljubezniv sprejem in želel, da se sporazumno in bratsko [»razgovori z vsemi. Želel je, da vsak zastopnik zaupno pove težkoče svojega društva, da mu bo po možnosti tudi finančno pomagal. Starešina gasilske župe g. Gologranc se je zahvalil g. ministru za podporo, ki jo je naklonil minister vojske in mornarice gasilski organizaciji. Predsednik SK Jugoslavije g. dr. Podpečan je obrazložil g. ministru težave članov, posebno lahkoatle-tov, ki so pokazali letos s svojo požrtvovalnostjo lepe uspehe in napredek, ki pa še nimajo lastnega prostora, kjer bi se vadili in ki uživajo le gostoljubje privatnikov' in mestne občine. V imenu Strelske družine je pozdravil g. ministra g. Wagner in prosil podpore za zgraditev strelišča, kamor prihaja vsako leto veliko število članov Stretekih družin iz 6. okrajev. Poveljnik mesta g06p. polkovnik Nečak je prosil g ministra, da bi podprl prošnjo, ki je bila poslana v Beelgrad, da bi Celje čim prej dobilo vojaško godbo, ki je za Celje vsekakor potrebna in bi vojaštvo z večjim veseljem sodelovalo .pri narodnih manifestacijah. G. minister se ie še enkrat zahvalil vsem navzočim in je obljubil, da bo podpiral zasebne iniciative slovenskih športnikov. Želi pa, da naj šport vzgaja ljudi ne samo telesno, temveč tudi moralno, da se ob okrepitvi telesa krepi tudi duha. Športna društva v Sloveniji naj bi postala vez bratstva in edinstva vseh. Med športnimi organizacijami naj vlada duh sloge, vzajemnosti in bratstva. V posebni avdienci so bili sprejeti pri g. mi; nistru zastopniki podzveze Fantovskih odsekov, ki so izročili g. ministru album 6 slikami s celjskega tabora. G. minister je bil skromnega daru zelo vesel. Nato jc g. minister osebno obiskal svojega profesorja vladnega svetnika g. Lileka, ki ga je učil 4 leta v Zadru. Pri njem se je zamudil 20 min., kjer se je v prijateljskem razgovoru spominjal dijaških let v Žadru. Mestni župan g. Al. Mihelčič jc priredil g. ministru v 6alonu hotela Evrope kosilo, ob 3 pa se je g. minister odpeljal z brzovlakom v Maribor. O. minisir3 ie spremljal v Maribor višji magistr. uradnik g- Kramberger, ki je prišel g. ministru naproti v Celje. ... in v Mariboru Maribor, 6. dec. Danes popoldne je prispel v Maribor z brzim vlakom iz Celja minister za telesno vzgojo dr. Miletič. V njegovem spremstvu so se nahajali tudi šef njegovega kabineta Dominia, šef strokovnega odseka prof. Ulaga in referent za telesno vzgojo pri banski upravi v Ljubljani Lenart. Na kolodvoru so ga sprejeli mestni župan dr. Juvan, oba okrajna glavarja dr. Popovič in dr. Šiška, predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, poslanec dr. Veble, vodja obmejne policije Krajnovič in predstavniki športnih organizacij. G. minister je ob 17.H0 sprejel v mestni posvetovalnici predstavnike mariborskih športnih organizacij. Ravnatelj v p. dr. Josip Tominšek je v iuieiiu vseh organizacij prečital spomenico, v kateri izražajo mariborska sporlna društva svoje težnje in želje. Zvečer je priredil mestni župan v hotelu Orel slavnostno večerjo, katere so ee poleg ministra in zastopnikov mariborske javnosti parcele ob Savi za ceno od 1000 din naprej. Dobi pa se svet še ceneje za mal košček, kdor si tam želi postaviti le kopalno kabino. Drugi pa 6i poleg letne hišice napravljajo prijetne vrfove za cvetje in zelenjavo. Okoli Medvod pa bodo zrasle tudi nove tovarne. Razne večje kupčije V zadnjem ča9u so bile zaznamovane tudi večje zemljiške in hišne prodaje. Služitelj na glav. carinarnici v Ljubljani Alojzij Okorn in Šivilja Mici Kikelj, iz Št. Jurja pri Grosupljem sta kupila od posestnika Janeza Jeraja iz Dobruš pri Cerkljah zemljišče vi. št; 881 k. o. Stožice za 65.000 din. — Veletrgovec z vinom na Laverci Ivan Ogrin je kupil od vdove drž. uradnika Pavle Tumove, stanujoče na Rudniku, prej na Belju, pare. št. 449/6 k. o. Lan išče v izmeri 5176 kv. metrov za 20.000 din. —■ Posestnica v Medvodah Josipina Jamnik roj. Jarc jc prodala Anici Pollakovi, stanujoči v Ljubljani in Franki Pogačnikovi, polkovnikovi soprogi v Belgradu 1/6 raznih zemljišč v k. o. Preska, Medvode in Zgornje Pirniče za 80.000 din. Velik del prvotnih zemljišč pa je že poprej od nje kupila tekstilna industrijska družba Medič-Miklavc Ljubljana-Vič, da tam zgradi svojo tovarno. Družba razpolaga z delniško glavnico 555.000 din. — Čevljarski pomočnik Alojzij Tomc je prodal Jovanu Vinku, cerkovniku v Boštanju hišo št. 29 na Vrhovcih pri Viču za 55.300 din. — Zasebnik Alojzij Gorjanc., Ljubljana, Einspielerjeva ulica 21 je prodal zasebnici Heleni Češenj, stanujoči v Smoletovi ulici št. 13 pare. št 457/8 k. o. Petersko predmestje I. del v izmeri 362 kv. metrov za 4-4.526 din. Izseljenski teden so v nedeljo zaključili v Zagrebu. Razstava, ki so jo priredili v tem tednu, je imela namen seznaniti naše ljudi z življenjem, delom in kulturnim udejstvovanjem naših izseljencev v vseh delih sveta. Razstavo so med drugim obiskali hvarski škof Mihajlo Pušič, zastopniki Rafaelove družbe, iz Ljubljane pa dr. Izidor Cankar, naš poslank v Buenos Airesu. Razstavljene predmete so po zaključku razstave prenesli v poseben izseljenski muzej. Podaljšanje žel. legitimacij vpokojencev Ljubljana, 6. dec. Dravska finančna direkcija razglaša: Vsi državni vpokojenci(ke), ki so zase in za svoje rodbinske člane v J. 1937 dobili od dravske finančne direkcije železniške legitimacije modre barve, izstavljene za leto 1937, naj jih zaradi podaljšanja njih veljavnosti za prihodnje leto predložijo tej direkciji takoj v začetku leta 1938. Vsaki legitimaciji je treba priložiti železniško znamko za 2 din, ki se kupi pri blagajni železniške postaje. Znamke pa ne sme nihče sam nalepiti v legitimaciji. Predložene poštne znamke ali kolke bo direkcija vpokojencem vračala, ker jih ne more uporabiti. Razen železn. znamke se mora predložiti tudi kupon (odrezek) čekovne nakaznice, po kateri je vpokojpucc prejel pokojnino za zadnji mesec. Brez tega dokazila se veljavnost legitimacije ne bo podaljšala, ker se sicer ne more ugotoviti istovetnost prosilca. Prav tako mora poslati kupon čekovne nakaznice, kdor prosi za novo železniško legitimacijo. Do konca oktobra 1937 naročene železniške legitimacije za leto 1938 se bodo vpokojencetrt na deželi razposlale po pošti. Po prejemu nove legitimacije mora vsakdo vrniti finančni direkciji svojo staro železniško legitimacijo sive barve, ki jo je treba izročiti direkciji državnih železnic. Svoje slike smejo vpokojenci iz starih legitimacij odstraniti. Vpokojenci, ki stanujejo v Ljubljani, naj pridejo po železniške legitimacije za leto 1938 osebno, in sicer v tem-le vrstnem redu: Od črke A do č dne 9„ D do J dne 10., K do L dne 11., M do P dne 13., R do S dne 14. in š do Ž dne 15 decembra. — Če bi kdo legitimacije ne dvignil ob določenem roku, jo bo dobil dne 16. decembra. Tisti pa, ki so legitimacijo naročili po 1. novembru t. 1., jih bodo 'dobili po božičnih praznikih. Zaradi ugotovitve istovetnosti je treba prinesti s seboj kupon čekovne nakaznice za mesec december 1937 in hkratu izročiti staro železniško legitimacijo sive barve. Celjske novice c Marijanska akademija. Marijina kongregacija priredi na praznik Brezmadežne, 8. decembra ob 4 popoldne v mestnem gledališču marijansko akademijo z zelo pestrim sporedom. Nastopil bo orkester, v katerem igrajo večinoma samo dijaki Marijine kongregacije. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Kongreganistinjc, članice Dekliškega krožka! Na praznik Brezmadežne se zberemo ob 8 zjutraj v kapelici pri čč. šolskih sestrah k sveti maši in k skupnemu sv. obhajilu. c Danes ob pol 8 zvečer je v Domu kratek sestanek Fantovskega odseka, nato posvetitev Brezmadežni v Mar. cerkvi z blagoslovom. Vabljeni I c Smrtna nesreča. V Zabukovcih se je smrtno ponesrečil 28 letni rudar Cilenšek Jakob iz Me-gajnice pri Grižah. Zgrabila ga je transmisija in mu strla prsni koš. Nezavestnega so pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je tudi že umrl. Prizadetim naše iskreno sožalje! Pogreb vzorne katoliške žene Včeraj smo na viškem pokopališču pokopali ob 4 popoldne go. Marijo Jelenčevo, soprogo poštnega uradnika. Žalni sprevod, ki se je razvil od hiše žalosti v Rožni dolini proti pokopališču, je pokazal, kako priljubljena in splošno spoštovana je bila pokojnica. Svojce iu vse žalujoče naj tolaži zavest, da je blaga pokojnica odšla v večnost po zasluženo plačilo zu svoje vzorno katoliško življenje. Naj počiva v miru! udeležili tudi predstavniki športnih društev. Na ve-‘^rji je g. minister izjavil, da je s svojim informativnim potovanjem po Sloveniji izredno zadovoljen ter ga je visok nivo slovenskega športa presenetil. Poudaril je, da zasluži slovenski šport vso podporo. Vidi, da bo treba dajati čim več denarnih sredstev tistim organizacijam, ki kažejo največ iniciativnosti, ne pa, da se podpirajo samo laka društva, ki so s 6vojim delom niso mogla v narodu zakoreniniti. G. minister si bo jutri ogledal športne napra"e v Mariboru, pojioklne pa bu odpotoval. Od tu in tam V Belgrad je včeraj prispela skupina tehničnih strokovnjakov, članov italijanske gospodarske delegacije, ki bo na konferenci z zastopniki nase Narodne banke rešetala razna vprašanja, ki se tičejo likvidacije italijansko-jugoslovanskega klirin-ga ter ureditve plačevanja za stare iu nove terjatve, ki jih imajo naši dobavitelji do italijanskih. Ostali del italijanske delegacije pa bo prispel v Belgrad šele 13. t. m. Zborovanje nemško-m abskega >Kulturbunda ki je bilo v nedeljo v Novem Sadu, je poteklo kolikor toliko v mira. Obe sprti struji sta se zedinili na skupen program, ki ga bodo izdelali. To bo poslej program dela za vsa nemška kulturna društva ter bodo v njem obrazložena gledanja naših Nemcev na vse probleme, ki zadevajo državo in vse narode. Nova Glavna zadružna »veza, ki so jo bili 3. decembra v Belgradu ustanovile nekatere zadruž-ne zveze, ki doslej niso bile članice Glavne zadružne zveze, jo izvolila za svojega predsednika notranjega ministra dr. Antona Korošca, za podpredsednika pa socialnega minstra Dragišo Cvetkoviča. Zanimivo je bilo, da so predlagali in izvolili za predsednika vprav dr. Korošca, čeprav je ou predsednik Zadružne zveze iz Ljubljane, ki pa ni sodelovala pri ustanavljanju te nove zadružne zveze. Da se je rodila še nova Glavna zadružna zveza, pa tiči razlog v tem, da novi zadružni zakon predpisuje za vse zadružne organizacije skupno Glavno zadružno zvezo. Člani stare GZZ so se postavili na stališče, da naj se podaljša življenje GZZ le s to spremembo, da se pravila stare GZZ spremene v toliko, kolikor to zahteva novi zadružni zakon. Opozicionalci pa so si tolmačili Zadružni zakon tako, da je treba Glavno zadružno zvezo povsem nanovo ustanoviti. Iz tega svojega tolmačenja zakona se jc 3. decembra rodila nova Glavna zadružna zveza, ki si je postavila na čelo istotako dr. Korošca. Stvar pa se je v mnogočein razčistil«, ko sla notranji minister dr. Korošec in socialni minister Dragiša Cvetkovič poslala novoustanovljeni zvezi poslala pismo, v katerem odklanjata čast, ki so jima ju bili naklonili iniciatorji nove GZZ. Stanje moči je sledeče: stara GZZ iina včlanjenih še 18 zadružnih zvez, ki imajo skupaj včlanjenih 7000 zadrug, dočim ima nova GZZ, pri kateri dr. Korošec in Dragiša Cvetkovič nista marala sprejeti odborniških mest, včlanjenih 14 zvez z 2600 včlanjenimi zadrugami. Finančni odbor Narodne skupščine pretresa že četrti dan osnutek proračuna za prihodnje prorn-čunsko leto. Včeraj se je oglasil k besedi Voja Lazič in kritiziral proračun, češ da premočno obremenjuje kmečki stan. Predlagal je, naj bi sc znižale trošarino in druge dajatve, posebno na predmete, ki jib kmet vsak dan rabi pri svojem delu. Obenem je kritiziral delo Privilegirane izvozno družbe. Poslanec dr. Perič je pohvalil finančnega ministra in vlado, da sta predložila jasno sestavljen proračun, obenem pa priložila točen obračun za preteklo proračunsko leto. Potem kritizira ]h>-stavke, na koucu po izjavi, da bo iz političnih razlogov glasoval proti proračunu. Pred zaključkom včerajšnjega zasedanja je predsednik Ra jakovi e prosil poslance, člane finančnega odbora, naj bi z delom kar se da pohiteli, da bi mogol finančni odbor ustreči Ustim v skupščini, ki so izrazili željo, da bi plenum skupščine dobil proračun v razpravo že v začetku februarja in ne koncem tega .meseca, kakor se je običajno dogajalo. Prihodnjo nedeljo bodo slovesno odprli novozgrajeno železniško progo Varašdin Koprivuica. Slovesnostim bo prisostvoval prometni minister dr. Mehmed Spaho in njegov pomočnik inž. Matko Schneller s predstojniki zagreb. direkcije, S tem dnem bodo začeli voziti številni vlaki, kolikor jih bo potem vozilo vse leto. Spočetka bodo vlaki vozili s povprečno hitrostjo 40 km na uro, nekaj dni kasneje pa bodo vozili že s 70 km. V dveh’ bosanskih občinah so bile v nedeljo občinske volitve. V Bosanski Dubici je hila postavljena le lista JRZ, ki 'je dobila od 1324 vpisanih volivcev 794 glasov. Druge volitve pa so bile v Pounjski, kjer so volilci postavili dve listi. Zmagala je lista Združeno opozicije, ki je dobila 508 glasov, lista JNS on je dobila le 208 glasov. Združena opozicija, odnosno njeni šefi. so včeraj imeli v Belgradu dve seji, katerih sta -e udeležila tudi zastopnik dr. Mačka dr. Jure Šutej in Večeslav Vilder. Za danes dopoldne pa jo sklicana ponovna seja v stanovanje Miše Trifunoviča, ki se jo bil vrnil iz Knjaževca in prinesel s seboj predlogo starega Ace Stanojeviča. Zvečer pa bosta dr. Sutej in Vilder odpotovala spet nazaj v Zagreb, kjer bosta obvestila o rezultatih sejanja dr. Mačka. Poštni minister Vojko Cvrkič je včeraj obiskal Zagreb in se porazgovoril s predstojniki tamkajšnjih poštnih uradov. Zagrebčani so hoteli ministra prepričati, kako nujna je graditev nove hiše za kolodvorsko pošto. Minister je sprejel tudi časnikarje in jim dal izjavo o političnem položaju v državi, kakor tudi o načrtih, ki jih namerava izpeljati v svojem resoru. Meseca novembra jc bilo v vsej naši državi zavarovanih 717.674 delavcev, kakor stoji v statistiki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Od teh zavarovancev jc bilo 539.796 moških in 176.674 žensk. Naprain oktobru je število zavarovanih delnvcev padlo za majhno število, namreč za 4377. Če pa primerjamo število zaposlenih delavcev z istim mesecem lani, vidimo, da je bilo letos v vsej državi zaposlenih nekaj nad 65.000 delavcev več. Največje število novih delavcev so zaposlile tekstilna industrija, za njo strojna in lesna, nato gradbena ter industrija zemlje in kamna. Manj delavcev pa so letos zaposlile industrija tobaka, industrija hranilnih sno- vi in pijač tor poljedelska industrija. Največ novih prijavljencev so zabeležili okrožni uradi v Belgradu (12.822 delavcev in delavk), Ljubljana (10.721) in Zagreb (10.207). Skupna zavarovann mezda je letos znašata 420 miljonov dinarjev, dočim je lani ob istem času znašala le 358 mil. din. 80-letnico rojstva je praznoval znani hrvaški starinoslovcc in raziskovalec hrvaško pradavnine p. Lujo Manin, častni predsednik Društva arheologov in čuvar prvega muzeja hrvaških zgodovinskih spomenikov v Kninu. Zagrebško časopisje se v obširnih člankih spominja tega zaslužnega znanstvenika, ki je vse svoje življenje posvetil raziskavanju hrvaške zgodovine in odkrivanju spomenikov, ki so dokaz samostojne stavbe hrvaške kulture in lepe preteklosti. P. Marun je napisal tudi mnogo znanstvenih razprav, ki jih je objavljal v domačih in tujih znanstvenih časopisih. Naročajte Slovenski dom! '' Washingfon naj dobi kip smehljajočega se Kristusa »Nič, nič. Dobil si samo majhno prasko. Odnesli te bodo v barako in jutri baš že spet pri nas.« Dva vojaka, ki sta pritekla za majorjem do vojaka, sta ga hotela odnesti, toda Vickers jima je odmahnil z roko: »Prepozno!« Potem se je nagnil k mlademu vojaku in mu dejal nežno: »Zdaj boš zaspal. Še malo, pa bo vse dobro in te ne bo nič več bolelo.« Fant se je nasmehnil. Obraz mu je bil rdeč, oči so mu steklenele. Čez čas je nakremžil usta od bolečine in komaj slišno zašepetal: »Mama!« In bi! je mrtev. Steklene oči so mu strmele naravnost v sonce, čez upadli obraz sta se mu pocedili dve debeli solzi. Vickers je vstal. 2e velikokrat je videl, kako ljudje umirajo, toda še nikdar ga ni nobena smrt tako pretresla, kakor ga je umiranje tega mladega vojaka. Žalost se ga je hotela prijeti in slutnje so mu začele napadati srce. Stresel je glavo, da bi jih odgnal, potem pa je stekel k poveljniku na južno stran trdnjave. Vojaki na južni strani so imeli večje izgube kakor njegov oddelek. Prav tako je bilo z oddelki na vzhodni in na zahodni strani trdnjave. Poveljnik ga je pozdravil takole: Zdaj ste vi na vrsti, dragi moj Vickers. Indijci bodo zdaj nedvomno poskusili z glavnim napadom na severno obzidje ... Poslal vam bom ojačenja, toda ne bo kaj prida... ker bodo pač napadali od vseh strani. Ta napad na južno obzidje je bil samo zvijača, da bi nas prisilili do tega, da bi vse svoje vojake zbrali na južni strani.« »To se zdi tudi meni,« je odgovoril Vickers. »Ne vem, kako bomo to vzdržali... Surat kan je vso Svojo vojsko vrgel nad Chukoti... Tri tisoč ... Nas pa je komaj dobrih tristo ljudi...« »Treba bo poskusiti, da bi ponoči poslali koga v Loharo po pomoč.« »Da... če tedaj ne bo naša usoda... že zapečatena.«' ski igralec. Tega pravi umetniki res ne morejo razumeti. Nov avtomobil spada vendar v isto vrsto, kakor kakšno poučno potovanje. Kako naj vendar filmski igralec obdrži svoj sloves, če si ne nabavi najmodernejšega avtomobila? Pa tu ne gre 6amo za to, da si obdrži sloves, pač pa ee s tem načenja tudi vprašanje njegove eksistence. — Če nima vsega, kar je potrebno, potem je boljše, če kar pobaše svoje stvari in se oprime kakega drugega posla, čeprav ne bo tako donosen. Vsaj ne bo tako obdavčen. Pa saj je vse to le v Ameriki in ee povrhu tiče le filmskih igralcev. Pri nas imamo sicer tudi takšne ljudi, ki se tako rekoč vse svoje življenje vozijo z avtomobilom, še več pa seveda takšnih, ki gledajo avtomobile bolj postrani. Oboje pa lahko vidiš tudi na davkariji, le da se nekateri ne pritožujejo mnogo, posebno tisti ne, ki bi bili k temu res upravičeni. Na vrsto pa pridejo seveda vsi, in sicer kdor je bolj ponižen in potrpežljiv, malo pozneje, pa zato tem bolj temeljito... Pred nedavnim je na Angleškem umrl indijski čarovnik Linga Singh. Da se ne bi še kdo drug naučil njegovih čarovnij, je Singh odredil, da morajo 14 dni po njegovi smrti požgati vse one predmete, katerih se je pri '.čaranju« posluževal. Slika kaže, kako požigajo te stvari v navzočnosti ženske kot notarja. Nenavadna usoda cirkuških akrobatov Purani, ki so jim dnevi šteti. Na Angleškeili bodo prišli za božič na mizo. V Washingtonu že dalj časa obstoji odbor za postavitev velikega Kristusovega kipa. Od časa do časa objavlja pisma, ki jih pošiljajo darovalci in v njih dajejo tudi svoje nasvete. V enem izmed pisem stoji: Tudi mene močno zanima borba med komunizmom in krščansko kulturo. Moj predlog je: Washington naj dobi kip »Luč sveta«, saj je tudi Amerika spoznala, da so duhovne 6ile najmanj tako močne kot materialne. Komunizem zelo greši, ker zametuje božje sile, ki že od začetka delujejo v svetu. Če bi le malo študiral zgodovino, bi moral spoznati omejenost svojega nauka. Komunizem me dolgočasi. Dokler samemu ni treba nič dati, toliko časa vedno govori samo o delitvi dobrin. Cerkvi 6e ni nič bati. Skozi stoletja je ohranila svoje bogato življenje in ko človek odraste, zavedno ali nezavedno išče to življenje. Rabimo zunanje znamenje »Luči sveta«. Saj je iz nje vzklila zapadna kultura, so se rodila dela kot Faust, Parsifal... Kaj pa Mihel Angelo, Leonardo da Vinci, 6v. Frančišek Asiški, sv. Terezija iz Lisieux. Če vam kaj v veliki kampaniji za spomenik moreni pomagati, sem pripravljen. Toda stavljam pogoj: kip mora predstavljati smehljajočega se Kristusa, čigar smehljaj hoče reči: Le bodi miren, ti človek, brez moči iu miru, bodi miren, mir ti dajem jaz. Pridi k meni.,. »Kaj pravite, gospod doktor, koliko časa bi mogel še živeti?« »Tega točno ne vem. Ampak takšnega romana, ki bi imel nadaljevanje, nikar več ne pišite.« Kdo more biti še filmski igralec če so pa davki takšni Filmski igralci prav za prav ne veljajo nikjer več za navadne ljudi, vendar pa imajo z njimi vsaj to skupnost, da morajo tudi plačevati davke. Pa še ne tako malo! Moški in ženski junaki s platna so skoraj neprestano v pravem bojnem razpoloženju nasproti davčnim oblastem. Davkarija pa se seveda sklicuje na jasna in stroga določila zakona in je pri pobiranju davkov tudi pri filmskih igralcih neizprosna. Niti najlepša filmska diva ali največji filmski junak sveta ne uživata v tem oziru nobenih privilegijev. Filmski igralci skušajo prepričati davčne oblasti, da so preveč obremenjeni, s tem, da morajo že tako izdati ogromne vsote za razne obleke, ki jih rabijo pri raznih novih filmskih posnetkih, pri vožnjah z avtomobili in na drugih potovanjih ter podobno. Te dajatve ali z drugimi besedami, te velike denarne vsote, ki jih filmski igralci v ta namen porabijo, so nujne in spadajo tako rekoč v eksistenčni minimum in bi se kot takšne ne smele obdavčevati. Luksus, kakršnega si privoščijo drugi bogataši, res zasluži, da se spravi nanj tudi davkarija, toda avtomobilske vožnje in drugo, na videz res luksuzno početje filmskih igralcev, je čisto nekaj drugega, kar se gotovo ne sme imenovati luksus, pač pa nekaj neobhodno potrebnega. Zanimivo je pismo, ki ga je poslal Adolf Menju davčni upravi. V tem svojem poročilu poudarja, da mora vsako leto plačati najmanj 11 SO dolarjev za čiščenje oblek Od te vsote ne bi smel plačati davkov, če naj velja za najboljše oblečenega moža na svetu! Davčna uprava Adolfu Menjuju dosedaj še ni odgovorila na njegovo pritožbo proti previsoki odmeri davka. Filmski igralci morajo biti neprestano na daljših ali krajših potovanjih. Če kdo misli, da gre tu za kakšen luksus, veseljačenje, ali celo za kakšna poročna potovanja, se zelo moti — tako ee filmski igralci dalje pritožujejo. To so le sama tako imenovana poučna potovanja, ki bi morala biti tudi oproščena davka. John Barrymore n. pr. zahteva, da mu davkarija zniža davek na 2000 dolarjev, ki nm ga je predpisala za potovanje na Galapagos, kamor se je odpeljal z jahto. Neka filmska igralka, ki jo ljudje od sile radi hodijo gledat, kadar igra v kakšnem filmu, poleg drugega tudi zaradi njene lepote, piše: »Zame je bila vožnja z ladjo na Južno morje neobhodno potrebna, če sem hotela v javnosti ohraniti svoj sloves, ki sem ga prej uživala!« Pravijo, da se davčna uprava takoj spravi nad vsak nov avtomobil, ki si ga kupi ta ali oni film- Radio Programi Radio Ljubljana Torek, 7. decembra: 11 Šolska ura: Kako se utrdim proti prehladu (g. dr- Frauta M is) — 1*2 V sodobnem ritmu (plošče) — 1*2.45 Vreme, poročila — 18 Caa, spored, obvestila — 13.15 Vesel opoldanski koncert (Radij, orkester) -r 14 Vreme, borza — 18 Vesele in poskočne igra Magistrov trio — 18.40 Človek z vida nacionalne misli (g. dr. Fr. Veber) — 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zabavni tednik — ‘JO Zvoki z dežele (plošče) — 20.10 Vilko Baebler: Generalni predsednik, veseloigra. Sodelujejo člani rad. igr. družine in kvartet «Hmtadra<% vodi Ipi — 21.15 Koncert Radijskega orkestra — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Koncert lahke glasbe (Rad. orkester). Drugi programi Torek, 7. decembra: Belgrad: :u Narodne pesmi, 20.30 Sinfoničnl koncert — Zagreb: 20.30 Koncert, JI.30 Lahka piasba, 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.40 Plošče, 22.30 Plesna glasba — Budimpešta: 19.40 Lahka glasba, 22.45 Orkestralni koncert — Trst-Milan: 17.15 Glasba, 21 Plesna glasba — Bim:Bari: >0.30 Glasba, 23 Opera — Praga: 20.55 Igrokaz, 21.55 Plošče — Varšava: 20 Opera, 21 Sinfoničnl koncert, 22 Klavir, 22.30 Orkester — Berlin: 19.10 Poljska glasba, 20 Orkestralni koncert — Konigsberg: 19.10 Glasba, 20 Pester program — Hamburg: 20.10 Plesna glasba — Vratislava: 19.10 Sinfonija, 20 Pester program 21.10 Komorna glasba — Kiiln: 19.10 Plesna glasba, 21 Petje — Frankfurt: 19.10 Glasba, 21.15 Zabavna glasba — Stuttgart: 19.10 Glasba, I 21 Koncert — Strasbourg: 21.30 Pester program. M. Jacoby - R. Leigh: 64 Poročnik indijske brigade Pred nekaj tedni ee je nevarno ponesrečil v najznamenitejšem pariškem cirkusu »kralj trapeza« Lato Codona, zadnji član akrobatske družine, ki je s svojimi vratolomnimi vajami povzročala začudenje množic že po vseh večjih mestih sveta. Ker je drzne telovadce začela preganjati nerazumljiva kruta usoda, je Lalo sklenil v kratkem zapustiti cirkus za vedno. Ker pa se je še obotavljal, ga je sedaj usoda sama prisilila, da se umakne. Bila sta namreč dva brata: Lalo in Alfredo s svojo spremljevalko Mio Alfredo, in ženo Lilian Leitzel. Nekoč so v Nemčiji delali neki cirkuški film. v katerem so bili glavni junaki Emil Jannings, W. Ward in Lya de Putiy, ki pa niso bili sposobni izvajati cirkuških vratolomnosti. Zato je filmska družba najela Codonovo skupino. V filmu pa pride do smrtne nesreče nekega akrobata. In odkar so igrali ono smrtno nezgodo, jih je začela preganjati usoda, in to vse: glavne junake in njihove cirkuške zastopnike. Najprej se je ustrelila v Berlinu Lya de Putti. Liliam Leitzel, ki je igrala njeno vlogo v cirkusu, se je kmalu zatem smrtno ponesrečila na trapezu v Kopenhagnu. W. Ward je postal žrtev svojega zobozdravnika, ki je med delom nenadoma znorel in svojega bolnika preluknjal s kroglami iz smokresa. Njegov cirkuški zastopnik Alfredo Codona je zaradi smrti svoje žene izgubil zaupanje v svoje sposobnosti, zgubil hladnokrvnost, točnost in hitrost svojih smrtnih skokov ter je nekega dne padel s trapeza in obležal neozdravljivo pohabljen, Mia se je posvetila skrbi svojega ponesrečenega partnerja, kateremu pa je bilo tako hudo, ko ga je gledala tako pohabljenega in ker se je odrekla prostemu življenju zaradi njega, da jo je ustrelil. Ostal je samo še Lalo in njegov filmski dvojnik Jannings, Lalo je odšel v Ameriko in sklenil za vedno zapustiti cirkus. Toda tam je našel mladega, drznega prijatelja, katerega je začel učiti svojo umetnost in dosegel tolike uspehe, da je začel z njim vred zopet nastopati. Sedaj pa je usoda zopet pokazala svojo moč in neizprosnost. Pri zadnjem nastopu v Parizu je zgrešil trapez, padel in si tako izpahnil ramo, da ne bo mogel nikdar več navduševati množic in poslušati njihovega odobravanja. Krsti na Kitafskem Števtilo krstov odraslih ljudi na Kitajskem je takole naraščalo: 1931 — 49.000; 1932 - 57.000; 1933 — 69.000; 1934 — 82.000; 1933 — 96.000; 1936 - 106.000. Sovražnikova konjenica je drvela bliže in bliže. Tedaj je jeknilo Vickersovo povelje: »Ogenj!« Prav tisti trenutek sta zagrmela dva topova iz trdnjave, zaslišalo se je rezko prasketanje pušk. Geoffrey je kričal nad vojaki: »Merite dobro! Štedite s strelivom!« Glej! Prvi konji so se začeli gruditi na tla in so pokopavali konjenike pod seboj. Nekateri izmed konjenikov so se zopet pobrali in začeli streljati, toda merili so previsoko. Drugi so stali na tleh mrtvi, ranjeni... Zdaj so začeli vsi konjeniki streljati. Ustavili so konje. V Vickersovem oddelku ni bil zdaj še nihče ranjen. Čez kratek trenutek je sovražnik zopet zbral pogum in planil naprej med divjim krikom in streljanjem. Vojaki so bili sedaj, ko so videli sovražnika pred seboj, čisto mirni. Občutek, da stoje na visokem zidu in streljajo navzdol, jim je vzbujal v duši zavest, da so na varnem. Streljali so naglo in dobro. Indijci so poskakali s konj in med besnim rjovenjem planili naprej. Toda niso prišli daleč: vojaki v trdnjavi so merili mirno in dobro. Prvi napad na Chukoti je bil odbit! Sovražnik je obupal, da bi se naskok posrečil in se je začel umikati. Prav ta trenutek je prenehalo tudi streljanje na drugih straneh in koncih trdnjave. Sovražnik se je vse povsod umikal. Kakor po čudežu ni bil nihče Vickersovih ljudi ranjen. Tudi ni nihče padel. Tisti mladi vojak, ki je stal poleg Vickersa, se je na glas smejal in se vedel objestno kakor otrok, kateremu se je posrečila dobra šala: »Dobro sem meril...! Videl sem, kako je tisti visoki Indijec na belem konju vrgel roke navzgor in strmoglavil s konja!« Drugi vojaki so si brisali znoj s čela in mračno gledali predse. Niso poslušali, kaj govori mladič, saj so le predobro vedeli, da je to bil samo kratek prvi napad, za katerim jih bo prišlo še kdo ve koliko, dokler ne bodo čisto na koncu moči in ne bodo imeli več streliva. »To je samo začetek!« je zamrmral eden vojakov in srdito pogledal veselega fanta. Ta pa je vpil: »Naj le pridejo, jim bomo že pokazali!« Ta trenutek je jeknil še en strel. Fant je vzkliknil in se prevrnil z desk na tla. Vickers je skočil do zida. Kakih sto metrov od zida je ležal Indijec, skrit za padlim konjem in spet ustrelil. Krogla je zažvižgala Geoffreyu mimo glave. Vickers je sprožil. Indijec pred obzidjem je planil pokoncu, vrgel puško od sebe in se zgrudil na tla, Zatem je Vickers zdrvel po stopnicah do fanta, ki je padel z odra in zdaj nepremično ležal na tleh. Bil je obrnjen v znak, iz ust mu je tekla kri. Z desnico se je krčevito stiskal za prsi. Vickers je pokleknil zraven njega. Fant ga v začetku ni videl. Potem pa, ko je okrenil glavo, ga je zagledal in zamrmral: »Kaj je bilo z menoj?« ahUoveuafcl dom« uhaja ut&k h n iz Mesečna naročnina 12 LHn za Inozemstvo tč Dl« Urednifttvo. Kopitarjeva ulica S/IH 1'eleton «94 ta Uprava; keoitaneva k leiaiou tSKk 1* Jagoalovao&ko tUkarno v Liabljaait JL Ced izdajatelj; Ivan Bajtova* Urednik; Joie Ko&itek.