TRGOVSKI IalST Časopis za trgovino, indu^trffo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za y, leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. - Plača in toži se v Ljubljani. tJredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. - Račun pri pošt hranilnici v Ljubljani St 11.953 - Telefon št. 30-69, Leto XVIII. V Ljubljani, v soboto, dne 5. januarja 1935. Štev. 2« fvlade Po dolgem času je jugoslovanska javnost zopet enkrat doživela deklaracijo vlade, ki je je bila vsa javnost vesela, zlasti pa vsa gospodarska javnost. Kajti pri vsem poudarku, da temelji program vlade na obstoječih zakonih, da se osnovna politika vlade ne bo oddaljila od smeri in ciljev, ki jih je postavil naš blagopokojni veliki kralj, je vendar v deklaraciji vlade toliko pogumnih in odkritih konstatacij, da po pravici govori vsa javnost o novi politiki vlade. Tem bolj more tako sklepati javnost, ker je ves ton deklaracije pri vsej svoji strogi odločnosti tako usmerjen in ■tako v podrobnostih preudarjen, da pada vsaka konstatacija iz deklaracije tem težje na tehtnico. Velike vrline, ki smo jih spoznali že v ekspozejih zunanjega ministra Jevtiča, so znova zablestele v deklaracijskem govoru predsednika vlade Jevtiča. Nas zanima naravno najbolj oni del vladne deklaracije, ki podaja gospodarski program vlade. Seveda pa nas zanima tudi oni del izjave vlade o notranjih vprašanjih, ki so za gospodarski razvoj države in vsega njenega gospodarstva odločilne važnosti. In poudariti moramo tu takoj, da smo tu slišali besede, ki nas navdajajo z globokim zadoščenjem. Saj je bila od nekdaj ena temeljnih zahtev gospodarskih stanov, da treba reorganizirati državno upravo, da bo ta bolj enostavna, cenena in pri tem bolj ekspeditivna. Saj se je z naše strani že opetovano in vedno znova zahtevalo, da treba v ta namen že enkrat izvesti dekoncentracijo uprave, da je treba dati banovinam in tudi občinam več samoupravnih pravic, ker preveč centralizirani upravni aparat ne more hitro in točno funkcionirati. Prav tako pa je bila z naše strani tudi neštetokrat naglašena zahteva po absolutni zakonitosti, ki mora biti za vse in vedno enaka. Bil je to tudi eden vzrokov, da smo bili vedno proti vsakim privilegijem. Vse te zahteve so sedaj krepko poudarjene tudi v vladni deklaraciji in zato ni zadržka, da se te zahteve ne bi tudi uresničile. Stvar poslancev in senatorjev je sedaj, da pridemo tudi do izvedbe teh zahtev, pa čeprav bi se birokrati reorganizaciji uprave v tem smislu še tako upirali. S posebnim zadoščenjem pa so sprejeli gospodarski krogi vladno deklaracijo, ko govori o temeljih dobre finančne politike. Napredek javnih financ ni mogoč ob propadajočem zasebnem gospodarstvu. Znova in znova smo opozarjali, da se pri nas na to resnico pozablja in da je davčna uprava že pozabila, da od propadlega davkoplačevalca ne dobi več nobenih dohodkov. Opominjali smo zato finančno upravo, da' mora tudi ona gledati na to, da ima davkoplačevalec možnost zaslužka, da ne sme iti davčno breme čez meje dopustnosti, pa naša opozorila so bila zaman, v kolikor smo jih-sploh smeli zapisati. Sedaj ima to zadoščenje, da je tudi sam predsednik vlade v oficialni deklaraciji vlade priznal, da j© davčna obremenitev že dosegla svoj višek in da jo je treba spraviti v sklad z davčno močjo davkoplačevalca. In zopet imamo novo zadoščenje, ko v zvezi s to konstatacijo obljublja vladna deklaracija, da bo vlada iskala stike z gospodarskimi organizacijami, da v složnem delu z njimi najde pota in načine za ugodno rešitev gospodarskih vprašanj, ki so danes, kakor tudi priznava vladna deklaracija, na prvem mestu. Kolikokrat so doslej gospodarski krogi zaman zahtevali večje upoštevanje svojih zahtev in predlogov, kolikokrat so bile izdane najbolj važne in najbolj v življenje segajoče gospodarske uredbe, ne da bi bili gospodarski krogi preje o njih zaslišani! Naravna posledica tega je bila, da niso te uredbe ustrezale in da bi bilo najboljše, če bi bile preklicane v hipu, ko so bile izdane. Pozdravljamo pa tudi napoved v deklaraciji vlade, da bo podpirala predvsem vse produktivne sile v narodu. Podjetnost je treba dvigniti in nagraditi je treba one, ki ustvarjajo ljudem nove možnosti zaslužka. Dosedaj pa se je podjetnost le preveč ovirala, in zlasti podjetnost domačinov. Posebno toplo govori deklaracija o pomoči, ki jo je treba izkazati kmetskemu stanu, kot najštevilnejšemu in najvažnejšemu stanu v državi. Tudi mi v celoti priznavamo odločilni pomen kmetovallca za naše gospodarstvo. Zato smo tudi mi za vsako podporo, ki more dvigniti kmetsko produkcijo in kupno moč kmetovalca. Smo pa proti vsem samo enostranskim ukrepom, ki so v nasprotju z drugim osnovnim narodno-gospodarskim načelom, da mora biti razvoj naroda harmoničen, da propad Med napeto pozornostjo skupščine in senata ter polno zasedenih galerij je pre-čital ministrski predsednik Bogoljub Jevtič v Četrtek popoldne deklamacijo svoje vlade, za katero je vladalo v vsej jugoslovanski javnosti največje zanimanje in ki je bila takoj od vsega naroda sprejeta z največjim odobravanjem. Uvodoma svoje deklaracije je naglasil predsednik vlade, da je bilo a ustavo, ki jo je dal blagopokojni kralj Aleksander dne 3. septembra 1931., dano potrebno jamstvo za popolno oživljenje jugoslovanske misli v organizirani celoti. Čuvajte Jugoslavijo, edinstvo njenega naroda ter njeno državno celoto! To je najvišji zakon za vse in za vsakogar. To je sveto poslanstvo kra-lja-mučenika, ki ga moramo izpolniti. V tem duhu bo vlada vodila tudi svojo zunanjo in notranjo politiko. Z neumorno delavnostjo bo vlada nadaljevala zunanjo politiko, ki je pod vodstvom blagopokojnega kralja tako zelo dvignila ugled Jugoslavije po vsem svetu. Delala bo za mir in dobre od-nošaje z vsemi sosedi, od katerih zahteva enako korektnost in lojalnost. Terorizem in zarotniške akcije ne smejo biti v nobenem primeru sredstvo politike. Deklaracija omenja nato gnusni marsejski zločin in zadoščenje, ki ga je dobila Jugoslavija v Ženevi. Učinkovita in lojalna izvedba ženevske resolucije pa je pogoj za ohranitev miru in dobrih odnošajev med narodi. Vlada bo delala na to, da se marsejski zločin popolnoma razčisti. Trezno in brez samoprevare gleda vlada na naše stanje ter priznava potrebo notranje konsolidacije države. Temelji vsake dobre državne uprave s« v brezpogojno udani službi narodu in kralju in v tem duhu sprejema vlada na podlagi ustave in v njej začrtane nacionalne in državne politike sodelovanje vseh, li jih vodi isti duh in neglede na njih bivšo strankarsko pripadnost. Ustava daje možnost za čvrst razvoj racionalnega in socialnega življenja našega naroda in zato bo lojalno izvajanje usUve omogočilo normalen politični razvoj v državi. Z najvestnejšim izvajanjem obstoječih zakonov ne bo vlada ničesar opustila, kar more olajšati narodno življenje v vseh njegovih oblikah. Ena prvih nalog vlade bo reorganizacija državne uprave in popolna organiztcija banovin kot upravnih in samoupravnih edinic z izvedbo popolne dekoncentracije oblasti Uprava mora biti enotna, cenena iu na-pram narodu neposredna. Zakonitost mora postati ena glavnih vrlin naše notranje politike in zato vlada ne bo dopuščala nobene kršitve zakonov. i Odnošaji in sodelovanje med državo in priznanimi verami naj ohranjajo nacionalno edinstvo v smeri moralne okrepitve in enega stanu ne more pomeniti življenja za drug stan. Prav posebno pa je treba v naših razmerah upoštevati tudi to, da ima za dvig kupne moči kmetovalca notranji trg vedno večji in odločilnejši pomen. Zato nobenih enostranskih odredb, kakor je bila zaščita kmeta, ki je danes postala že 6koraj nerešljivo vprašanje. Širok delokrog je treba prepustiti vsem produktivnim silam naroda, zlasti vsem gospodarskim krogom, to je pot, ki vodi iz stiske. V gospodarskem programu vlade je tudi to načelo in zato pozdravljamo vladno deklaracijo z • optimizmom in v prepričanju, da je z njo v resnici ustvarjena podlaga za plodonosno sodelovanje vladnih krogov z vsemi gospodarskimi stanovi in organizacijami. Zato upamo v nove čase! duševnega napredka najširših slojev naroda. S sklenitvijo konkordata s sv. stolico hoče vlada zagotoviti iskreno sodelovanje med državo in katoliško cerkvijo. Gospodarski program vlade. Posebno skrb bo vlada posvečala gospodarskim vprašanjem. Pri tem delu se bo vlada ravnala po teh načelih: Podpiranje vseh produktivnih sil prebivalstva na vseh področjih gospodarskega delovanja, tako v kmetijstvu, kakor v trgovini, industriji in obrtu. Največjo pozornost bo posvetila vlada kmetijstvu, kot najštevilnejšemu in najvažnejšemu delu prebivalstva. Dvigniti moramo našo vas, pomagati zadružništvu kot gospodarsko socialni organizaciji v vseh njegovih oblikah, kar bo eden ciljev vladne gospodarske politike. Ker izhaja pri nas gospodarska kriza v prvi vrsti iz stiske kmeta, bo vlada pomagala predvsem kmetu in njegovemu gospodarstvu. Napredek kmetovalca je pogoj za ohranitev in razvoj drugih gospodarskih slojev: indu-strijcev, delavcev, trgovcev in obrtnikov, za katere bo vlada storila vse, da se zboljša njih gospodarsko stanje. V finančni politiki bo vlada skrbela, da bodo vsi izdatki v ravnovesju z dohodki in da se ohrani stabilnost narodnega denarja. V prepričanju, da napredek javnih financ zavisi od napredka zasebnih financ, bo vlada podpirala in nadzirala zasebno podjetnost, prepuščajoč širok delokrog vsem gospodarskim slojem prebivalstva. Davčna obremenitev prebivalstva je dosegla svoj višek. Vlada bo to upoštevala in se trudila, da prepreči preveliko davčno obremenitev s tem, da bodo javne dajatve pravično razdeljene in da bo davčna obremenitev v skladu z davčno močjo prebivalstva. V ta namen bo vlada na gospo-darsko-finančnem polju iskala sodelovanja z gospodarskimi organizacijami, z zbornicami in zvezami ter zadružnimi ustanovami, da bodo na ta način vsi ukrepi, ki jih bo treba storiti, proučeni z vseh strani in da bodo kar najbolje dosegli svoj namen. Nato govori vladna deklaracija o prosvetni politiki vlade, ki naj doseže, da bodo vse kulturne ustanove prešinjene z» ljubeznijo do zedinjene velike domovine in do resničnih idealov človeštva ter da bodo pripomogle k ublažitvi gmotne in duševne stiske današnje družbe. Vladna deklaracija govori nato o potrebi telesne vzgoje mladine ter pri tem s priznanjem omenja delo Sokola, nakar se deklaracija zaključuje s toplimi besedami o visokih nalogah in velikem pomenu naše narodne vojske, ki je najboljša zaščitnica narodne časti in zanesljivo poroštvo za spoštovanje mednarodnih pogodb. Deklaracija se končuje z besedami: >Kraljevska vlada, ki uživa visoko »a-upanje kr. namestništva in ki se »pira na Narodno predstavništvo, je globoko prepričana, da bo mogla izvrševati naloge, ki si jih je postavila za splošno korist naroda, za napredek in blagostanje države ter zq mir in veličino Jugoslavije.« i fapodacslca celota Boikana V Atenah se je sestal gospodarski svet Balkanske antante, ki naj pripravi mater rial za majsko zasedanje Balkanske autan? te v Bukarešti. Za to zasedanje naj pripravi referat o teh vprašanjih: j. Vpraša? nje bolj tesnih gospodarskih vezi med državami Balkanskega sporazuma. 2. Vprašanje zgraditve medbalkanskih prometnih zvez in zlasti prometa na Donavi in ob Črnem morju, da bi se s tem povečali trgovinski stiki med balkanskimi državami. 3. Vprašanje ustanovitve osrednje balkanske banke. 4. Pospeševanje turističnega prometa med balkanskimi državami. Rešitev teh vprašanj naj bi bila le priprava za popolno preorientacijo gospodarstva balkanskih držav v tem smislu, da bi vse postopoma tvorile eno gospodarsko celoto. Nekoč so tudi že vse balkanske države bile ena gospodarska celota in to naj bi se znova doseglo. Ne samo zato, ker bi bila s tem nad vse krepko utrjena politična skupnost balkanskih držav, temveč ker bi se na ta način tudi ustvarila nova možnost za razvoj gospodarstva v vseh bal-kanskih državah. Stara resnica je, da pomeni vsako povečanje gospodarskega področja tudi povečanje možnosti za gospodarski razmah. Tako bi tudi za vsako balkansko državo nastale nove možnosti gospodarskega razvoja, če bi moglo vsako podr jetje računati tudi na odjem v drugih balkanskih državah. Zlasti pa je to jasno v današnjih časih. Vse balkanske države trgujejo danes skoraj izključno le z zapadom, ki pa je s svojimi uvoznimi omejitvami, deviznimi predpisi in določenimi uvoznimi kontingenti zlasti za agrarne proizvode skoraj toliko ko zaprt. Pa še oni trgi, ki so odprti, ne dajejo balkanskim izvoznikom onega dobička, ki ga dosežejo izvozniki iz drugih držav, ker nastopajo ti na vseh trgih kot medsebojni konkurenti. V zadnjem času 30 bili tudi že storjeni prvi koraki, da se ta škodljiva medsebojna konkurenca odpravi in začela so se že pogajanja za ustanovitev balkanskega tobačnega zavoda, da bi se vodila prodaja tobaka iz vseh balkanskih držav enotno. V tem pogledu bo ustanovitev osrednje balkanske banke zopet nov napredek, ker bo naloga bodoče balkanske banke tudi ta, da financira skupno organizirani izvoz iz balkanskih držav. Pa tudi ustanovitev balkanske paroplovne zveze bi mogla v tem pogledu mnogo koristiti, ker bi takšna skupna zveza mogla otvoriti tudi redne morske zveze, ki jih ena sama balkanska država ne more vzdrževati. Razvoj gre torej v smer, da postane ozemlje vseh balkanskih držav eno gospodarsko ozemlje. Treba poudariti, da je ta razvoj zdrav, ker bo šele z njim omogočena resnična gospodarska osamosvojitev balkanskih držav. Seveda pa bo treba pred tem tudi spraviti v sklad gospodarstvo v vsaki posamezni balkanski državi s splošnimi cilji balkanske gospodarske politike. Nastaja znova nujnost, da začne vsaka balkanska država sistematično izdelovali načrt za svoje lastno gospodarstvo. Sele,ko so ti načrti v podrobnostih gotovi, je mogoče napraviti skupni načrt balkanske gp-spodarske politike za vse balkanske države. Razvoj gre v to smer in v tem j,e veseli znak za bodočnost in upanje, da bodo tudi balkanski narodi še deležni svojega dela na soncu. V tem znaku pa tudi e simpa- * tijami spremljamo delo .Gospodarskega sveta Balkanskega sporazuma v Atenah. deldacauia vlade gosp. }zvtica - realni in dobra preudarjeni program konstruktivnega dela pzott pavitegiietn nafcu/liatnefra vadcužnistva Kakor rdeča nit se vleče v trgovsko-atanovskih organizacijah pereč problem nabavljalnega in konzumnega zadružništva. Borba proti tej vrsti zadružništva se je po ustanovitvi Centralne organizacije jugoslovanskega trgovstva prenesla na vso državo in trgovstvo je solidarno v zahtevi, da se poslovanje zadrug prilagodi legalni trgovini. Gibanje naših trgovsko-stanovskih organizacij je naperjeno proti nabavljalnemu zadružništvu zato, ker privilegiji, ki jih uživajo, zlasti tudi nabavljalne zadruge državnih1, nameščencev, silno škodujejo trgovini. 1 Že leta in leta so naše organizacije dokazovale škodljive posledice, ki jih prinaša to zadružništvo trgovini s tem, da nekatere zadruge državnih nameščencev razpošiljalo blago ob brezplačnem ali polovičnem prevozu po železnici, v količinah, ki gredo daleč čez potrebe zadružnih članov. S tem blagom zalagajo člani tudi one, ki niso člani zadruge. Neka zadruga že celo razpošilja v daljno okolico in celo v področje drugega sreza z avtomobili blago državnim nameščencem, s čimer odvzema trgovcem vedno več konzumentov. Toda ne samo to, da nabavljalne in konzumne zadruge že z vso silo širijo svoj delokrog, marveč ob vsaki priliki svoje propagande napadajo tudi trgovstvo. 1 Tako se je zgodilo v Mariboru, da je pretekli mesec izdala Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru poročilo o svojih akcijah in cenik, a se pri tem ni mogla premagati, da ne bi v članku »Nekaj statistike« tudi grdo napadla trgovcev. Poročilo pod tem naslovom ugotavlja, da je mnogo državnih uslužbencev, ki niso člani zadruge, ki se ne poslužujejo svojih zadrug, bodisi da niso včlanjeni, bodisi da so člani samo na papirju, da pa dejansko kupujejo blago pri trgovcih. Dogaja se, da nekateri člani sploh ne kupujejo v zadrugi, drugi zopet pa le deloma. Poziva člane, naj se sami potom svojih zadrug borijo proti draginji in navijanju cen. — Tu 80 gotovo mislili na trgovce, ki da povzročajo draginjo in ki da navijajo cene. Žaljiva obdolžitev brez vsakega dokaza! »Prav tako si je težko misliti državnega uslužbenca«, pravi nadalje poročilo, »ki kljub očitnemu nasprotstvu, ki ga goje trgovei napram državnim uslužbencem in njihovi gospodarski organizaciji, te podpira, ko pri njih nakupuje razne življenske potrebščine...« Nase trgovstvo je iz trgovsko-gospodar-skega stališča gotovo proti poslovanju na-bavljalnih in konzumnih zadrug, ker te zadruge s svojimi privilegiji občutno škodujejo trgovini. Le iz samoobrambe je in mora biti trgovstvo proti privilegijem konzumov in nabavljalnih zadrug, ker so ti privilegiji krivični, gospodarsko napačni in v škodo državnim financam. Ni pa trgovstvo proti zadružništvu niti proti kon-zumom, če imajo iste dolžnosti, ko legalna trgovina. Da je trgovstvo le proti tem krivičnim privilegijem, je ponovno dokazalo in zato tudi ponovno nastopilo za interese uradnika, zlasti proti znižanju plač. Zato mora naravnost z ogorčenjem odkloniti iz trte izviti in krivični očitek, da bi kdajkoli trgovstvo gojilo očitno nasprotstvo napram državnim uslužbencem! Je to gladka izmišljotina. Dvojna številka »Trgovskega tovariša« Izšla je novembrsko-decembrska številka »Trgovskega tovariša«, s katero se zaključuje njegov 31. letnik. Kakor vse prejšnje številke »Trgovskega tovariša«, tako odlikuje tudi dvojno pestra, na podatkih bogata in zanimiva vsebina. Uvodoma je objavljen skrbno izdelan članek Draga Potočnika o zasebnih in državnih denarnih zavodih. Članek daje podroben pregled ne le o razvoju našega denarništva od izbruha krize, temveč tudi v vseh sosednih državah. — G. I. Kaiser nadaljuje svojo temeljito razpravo o »Potih in ciljih našega gospodarstva« ter navaja v tej številki podrobne in le mnogo premalo upoštevane podatke o našem lesnem tržišču na Madjarskem, tudi o našem lesnem izvozu v Avstrijo, Francijo, Nemčijo, Švico in druge države. — Kot poznavalec morja odličnega formata se je zopet izkazal gosp. * prat. dr. Btthm v svojem lapidarnem član-«jk*i »Vpliv morja«. Slede nato informativ- Je pa to tudi nesmiselna trditev. Državni uslužbenci so bili vedno dobri odjemalci trgovcev in trgovstvo se je tega tudi zavedalo ter je ob ponovnem poslabšanju finančnega položaja državnih uslužbencev glasno izjavilo, da je treba državnim uslužbencem izboljšati finančni položaj. Trgovstvo ne smatra, da bi bila ustanovitev nabavljalnega zadružništva državnih uslužbencev uspešen nadomestek zaradi poslabšanja finančnega položaja drž. uslužbencev, ker s tem ni pridobil uradnik na kupni moči niti pri zadrugi niti pri trgovcu. Odločno odklanja trgovstvo zato ta očitek in poziva Nabavljalno zadrugo v Mariboru, da trditev, da goje trgovci napram državnim uslužbencem očitno nasprotstvo, — prekliče ali pa na konkretnih primerih dokaže, da so trgovci v očitnem nasprotstvu napram državnim uslužbencem! Kar pa se tiče nasprotstva trgovskih organizacij raznim nabavljalnim zadrugam in konzumom, pa je to nasprotstvo utemeljeno v solidarni borbi vsega jugoslovanskega trgovstva, združenega v Centralni organizaciji, po odpravi vseh privilegijev nabavljalnih in konzumnih zadrug. Pri težkem položaju, v katerem se nahaja naša trgovina z ozirom na zaščite I drugih stanov in zaradi čezmerne davčne I obremenitve, je krivično, da se s krivičnimi privilegiji trgovini nasiloma silno manjša promet, ker neprestano narašča vrednost po nabavljalnih in konzumnih zadrugah prodanega blaga. Kot dokaz temu so podatki, ki jih navaja poročilo glavnega zadružnega Saveza v Beogradu za konec leta 1933, ki se glasi po sporočilih interesentov: »Tako su centralne zadružne organizacije imale ... prodate robe za potrebe potrošnje za 80 mili-juna, prodale potrebe za poljeprivrednu proizvodnju za 25’5 mil. Din, a poljepri-vrednih proizvoda prodale su u vrednosti od 1897 milijuna Din.« Trgovina v državi je torej prizadeta po nabavljalnih zadrugah za prodajo zgoraj navedene vrednosti blaga, ki spada dejansko pod obseg trgovine, za skupno 292-2 milijona dinarjev. Za to ogromno vsoto je oškodovana vsa jugoslovanska trgovina. Za to vrednost prodaje niso centralne zadružne organizacije in zadruge 1. 1933. plačale niti primeroma toliko davkov, kolikor bi znesla davčna obremenitev, če bi šlo to blago v konzum po trgovini. Zato je tudi neupravičeno dajanje privilegijev, ker na breme malega in srednjega trgovca odpade vse breme, ki bi ga po značaju zadrug, ki so dejansko trgovinski obrati, brez obrtnega dovoljenja, nosile tudi zadruge. V ta sistem zadrug spada tudi Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, ki prav tako v veliki meri odjem-lje trgovcem konzumente, ne da bi bila za to prodajo obdačena z davščinami, ki jih nosi trgovec, pa more biti potem tudi tej zadrugi jasno, zakaj je trgovstvo nasprotno gospodarski organizaciji nabavljalnih in konzumnih zadrug. Trgovstvo se bo, kljub vsem čestim napadom in očitkom, ki jih vrše nekatere nabavljalne in konzumne zadruge, borilo proti takemu zadružništvu vse dotlej, dokler se ne bodo te vrste zadrug podredile splošnemu plačilu davkov in poslovanju obče, kakor je določeno za legalno trgovino. ni in s statističnimi podatki zelo podkrep ljeni članki o starosti trgovskih ladij, našem rudarstvu, našem gospodarstvu ob koncu leta 1934, o prijaznejšem licu svetovnih blagovnih trgov, o svetovni produkciji železa in jekla ter o kartelih na Japonskem. — Listek je zopet bogat in raznovrsten. Opozarjamo zlasti na poročilo o pospeševanju izvoza v drugih državah, proračunih predvojne Srbije in o težkih posledicah svetovne gospodarske krize, ki velja človeštvo dosedaj že 200 milijonov dolarjev. Številko zaključujejo. društvene vesti ter poročili o odborovih sejah Trgovskega društva »Merkur«. — Številki je končno dodano kazalo vseh številk 31. letnika, ki ga je zopet uredil g. Josip J. Kavčič. — Na novo lepo knjigo, ki jo predstavljajo vse vezane številke »Trgovskega tovariša«, more biti ponosen. Znova opozarjamo vse trgovce in vse gospodarske ljudi na »Trgovskega tovariša«, to našo edino in tako odlično gospodarsko revijo! Naj se v novem letu krog njegovih naročnikov pomnoži, kar bo le v ko- rist našemu gospodarstvu. Prepričani smo, da se to tudi gotovo zgodi, saj je naročnina nad vse nizka in znaša le 36 Din za vse leto. Predsednik Savič pri finančnem ministru Predsednik Saveza trgovačkih udruže-nja v Beogradu, g. Nedeljko K. Savič, je bil 29. decembra sprejet od ministra financ dr. Milana Stojadinoviča. G. finančni minister je pokazal veliko razumevanje za težnje trgovskih krogov in za zahteve Centralnega predstavništva Zvez trgovskih združenj kraljevine Jugoslavije v pogledu zdrave in smotrene gospodarske politike. Zveza trgovskih združenj Dravske banovine je obvestila vsa včlanjena združenja o poteku tega razgovora s prošnjo, da vsako združenje obvesti svoje članstvo. G. minister je obljubil, da bo v doglednem času mogel sprejeti predsednike vseh trgovskih Zvez na daljšo konferenco glede važnih vprašanj finančnega značaja, ki zanimajo najbolj trgovske organizacije. Dobra vest za avtomobiliste Po izjavi poslevodečega podpredsednika avtomobilskega kluba je novi finančni minister dr. Stojadinovič izjavil, da bodo morali plačati lastniki tovornih in luksuznih avtomobilov za čas od 1. januarja do 1. aprila samo četrtino takse, po 1. aprilu pa bo ta taksa sploh odpravljena, mesto nje pa se bo pobirala le trošarina na bencin. Upati je, da se bo s tem dvignil naš avtomobilski promet, ki so ga dosedaj dušile že naravnost neznosne takse in pristojbine. Treba bi bilo, da bi se tudi avtobusnim podjetjem olajšal njihov položaj, ker so z davčnimi dajatvami naravnost preobremenjena. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Ivan Jelačin Ljubljana • Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Tožna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik! Svetovna proizvodnja je zopet narasla Tajništvo Društva narodov je objavilo pregled svetovne proizvodnje, svetovne trgovine in gibanja cen za dobo od 1. januarja 1934 do konca oktobra. V prvem polletju je narasla proizvodnja premoga za 11%, vlitega železa za 29%, jekla za 21% in cinka za 19% v primeri z letom 1933. V tretjem četrtletju pa se je to zboljšanje ustavilo, zlasti v Združenih državah Sev. Amerike, kjer je proizvodnja sirovin nazadovala. V oktobru pa se je zopet doseglo zboljšanje in proizvodnja je zopet narasla, in sicer vlitega železa za 12%, oremoga za 9, cinka za 8‘5 in jekla za !> odstotkov. Zaposlitev delavstva je v Belgiji in v Franciji počasi nazadovala, dvignila pa se je v Italiji, Danski, Norveški, švedski in Chite. V drugih državah je bilo v poletnih mesecih zboljšanje prekinjeno ter je šele v oktobru nastopilo zboljšanje. Zaposlitev se je nato zboljšala v Nemčiji za 20%, na Švedskem za 19, v Italiji za 15, v Kanadi za 9, na Poljskem za 8 im na Norveškem za 4 odstotke. Nazadovala pa je zaposlitev v Združenih državah Sev. Anerike za 4, na Holandskem za 5 in v Franciji za 13 odstotkov. Vrednost svetovne trgovine je znašala v primeri z 1. 1929 samo 32‘5%, kar je za 2-6% manj ko pred enim letom. V zlatu izralena vrednost svetovne trgovine pa se je zboljšala v oktobru za T3%. Cene na debdo so se dvignile v primeri z 1. 1933 v Egiptu za 36%, v Argentini za 17, na Madjarskem za 16, v Rumuniji za 11, na Bolgirskem 'za 9, v 'Združenih, državah Sev. Amerike za 8, na D lanskem, za 6, na češkoslovaškem za 6, v Nemčiji, Kanadi in pa Švedskem pa za 5 odstotkov. Najbolj so nazadovale cene v svetovni trgovini v Franciji, in sicer za 12 odstotkov. Politične vesti Predsednik vlade Bogoljub Jevtič bo kandidiral pri senatnih volitvah, ki bodo v februarju, v Donavski, notranji minister Popovič pa v Drinski banovini. Zastoj v pogajanjih med Francijo in Italijo je nastal vsled intervencije nemškega veleposlanika v. Hassela v Rimu, ki je izjavil v rimskem zunanjem ministrstvu, da bi smatrala Nemčija podpis garancijskega pakta o neodvisnosti Avstrije s strani Italije, kot dokaz, da je Italija na strani nasprotnikov Nemčije. Ker se je Mussolini zbal, da potem ne bi mogel več igrati vloge arbitra in posredovalca med Nemčijo in Francijo, je nastal zastoj v pogajanjih. Italijansko-francoski sporazum, ki ne bi izrečno obsodil revizionizma, more postati usoden za Francijo, je izjavil znani francoski novinar Pertinax v »Echo de Pariš«. Londonski »Times«- pravijo v komentarju o odhodu Lavala v Rim, da je ta odhod dokaz, da je Mussolini bistveno izpre-menil svoje stališče. Še pred kratkim da je bil položaj tako napet, da je bilo za Francijo kot zaveznico Jugoslavije naravnost nemogoče razpravljati o problemih, ki jih bodo sedaj v Rimu brez dvoma načeli. »Lavoro fascista« piše, da pri pogajanjih med Lavalom in Mussolinijem evropska vprašanja ne bodo povzročala posebnih težkoč, ker je sporazum o teh vprašanjih že dosežen, da pa se bo treba dogovoriti še glede nekaterih podrobnosti o afriških vprašanjih. Laval je v pogovoru z avstrijskim poslanikom omenil tudi nenavadne ukrepe avstrijske vlade ob jugoslovanski meji. Opozoril je tudi poslanika na vesti o graditvi strategičnih cest v Avstriji. Laval je poslanika opozoril, da se morejo smatrati ti ukrepi kot ukrepi, ki so naperjeni proti zavezniku Francije. Laval je prejel tik pred odhodom iz Pariza v Rim od Mussolinija to brzojavko: »Italija bo podvzela miroljuben korak na-pram Jugoslaviji. Vesel je, da more to storiti, čeprav šele po podpisu pogodbe.« Pred svojim odhodom je Laval izjavil novinarjem, da so bila pogajanja med Rimom in Parizom zelo kočljiva, ker ni šlo le za ustvaritev solidne podlage za trajno prijateljstvo med Italijo in Francijo, temveč tudi za to, da se postavi to prijateljstvo v službo miru in urede evropske tež-koče. Laval je bil sprejet v Rimu z velikimi častmi. Kmalu nato je imel prvi sestanek z Mussolinijem. Kakor poročajo listi, je sporazum zagotovljen. Ne bo se sklenil garancijski pakt o neodvisnosti Avstrije, temveč si bodo vse srednje evropske države medsebojno jamčile nedotakljivost ozemlja. Med Italijo in Francijo bo sklenjen poleg dogovora o kolonijah še gospodarski sporazum. Takoj po službenem potrdilu o potovanju Lavala v Rim so na pariški borzi znatno porasli tečaji vrednostnih papirjev. Napetost med Italijo in Abesinijo se je povečala. Na zahtevo Abesinije se bo moral baviti s tem vprašanjem tudi Svet Društva narodov. Mussolini jo izdal naredbo, da se mora v vseh glavnih mestih pripraviti vse potrebno za zaščito prebivalstva v primeru zračnih napadov. Bogati ljudje si morajo sami nabaviti plinske maske in tudi svoje hiše preurediti tako, da bo prebivalstvo v njih čim bolj zaščiteno pred zračnimi napadi. Vstaja v severni Albaniji po zadnjih vesteh še vedno ni udušena, čeprav albanska vlada kar venomer zagotavlja, da je že v vsej Albaniji zavladal popoln mir. Muharem bej, bivši kraljev adjutant in eden voditeljev upornikov je bil baje v zadnjih bojih ujet. Avstrijski finančni minister dr. Buresch je obiskal dr. Beneša in. se mu zahvalil, ker je Češkoslovaška pristala na konverzijo svoje tranše posojila Društva narodov. Na sestanku obeh ministrov se je tudi govorilo o novi trgovinski pogodbi med Avstrijo in Češkoslovaško. Do krvavih pobojev med komunisti in narodnimi socialisti je prišlo v nedeljo in na novo leto v Posarju. Bilo je tudi več smrtnih žrtev. Obsedno stanje je bilo v nekaterih pokrajinah Španije podaljšano. V Asturiji je zopet prišlo do bojev med ostanki uporniških čet in vojaškimi četami, ki jih zasledujejo. Aretacije v zvezi z atentatom na Kirova se še vedno nadaljujejo. Tako je bil po poročilih listov aretiran tudi predsednik moskovskega sovjeta Šmirnov. iDcHflFSfvC Pravilno! Dosedaj je bilo prepovedano objavljati v listih tečaje dinarja na tujih borzah, prav tako pa tudi tečaje naših vrednostnih pa pirjev v tujini. Novi finančni minister dr. Stojadinovič pa je sedaj to prepoved odpravil, ker res nima nobenega smisla prikrivati si resnice, ki je itak vsem znana. V poljubnem tujem časopisu, ki vendar neovirano krožijo po vseh kavarnah, je mogel vsakdo čitati, koliko znaša tečaj dinarja na tej ali oni tuji borzi. Le v naših jugoslovanskih listih se ni smela čitati že leta stara in vedno enaka novica, da je tečaj dinarja v Curihu 7 (v najnovejšem času celo 7,02). Kakor da bi se hotelo delati propagando za tuje liste! Sedaj je te neumestne prepovedi konec in novemu finančnemu ministru gre priznanje, da je odpravil staro in čisto nepotrebno napako. Kakor mnogi drugi ukrepi novega finančnega ministra, tako naj bo tudi ta zabeležen z zadoščenjem. Stanje Narodne banke Zadnji izkaz Narodne banke z dne 31. decembra izkazuje te izpremembe (vse številke v milijonih Din): Skupna zlata in devizna podloga se je zmanjšala za 36,7 na 1905,4. Devize, ki niso v podlogi, so se skrčile za 6,6 na 104,4. Vsota v niklju in srebru kovanega denarja se je zmanjšala za 36,1 na 206,1. Znova so se znatno znižala posojila, in sicer za 33,1, da znašajo le še 1763,9. Narasli so vrednostni papirji za 1,2 na 16,9. Prejšnji predjemi državi so se znižali za 34,6 na 1.686,6. Razna aktiva so se zmanjšala za 66,7 na 276.4. Obtok bankovcev se je dvignil za 146,0 na 4383,9, dočim po obveze na pokaz padle celo za 349,6 na 865,8. Razna pasiva so se znižala za 97,8 na 316.4. Celotno kritje znaša 36'29%, samo zlato pa je naraslo na B3'99%. * Trgovinski minister dr. Vrbanič je dovolil Srbski banki v Zagrebu na njeno prošnjo odložitev plačil za 6 let. Nadalje je dovolil, da znaša obrestna mera za stare vloge le 2'5°/o letno. Delniške družbe in banke morajo po pojasnilu davčnega oddelka finančnega ministrstva pri izplačilu zaslužka gradbenikov in drugih podjetnikov plačati takso, ki znaša pol odstotka, kakor to določa tarifna postavka 36 taksnega zakona. Španska Narodna banka bo izplačala za leto 1934 75 pezet dividende od delnice, ki se nominalno glasi na 500 pezet. Kljub izrednim časom je ostala dividenda Narodne banke neizpremenjena. Za guvernerja Francoske banke je bil imenovan ravnatelj glavne konsignacijske blagajne Tannery. Dosedanji guverner Mo-ret je bil izvoljen za častnega guvernerja. Budimpeštanske banke bodo letos izplačevale skoraj enako dividendo ko lani, ki je znašala povprečno od 3 do pol penga. Nizozemska narodna banka izkazuje po izkazu z dne 24. decembra stanje zlate podloge neizpremenjeno z 842,03 milijoni goldinarjev. Obtok bankovcev pa se je znižal od 882,4 na 872,1 milijonov goldinarjev. (yj 'f' ‘ --—~xr, J(x>etm&QWJCL Devizno tržišče Tendenca padajoča; promet Din 1,577.518 Kljub temu, da sta bila v prejšnjem borznem tednu vsled božičnih praznikov samo dva borzna sestanka, je bilo zaključeno za 324 tisoč dinarjev deviz več nego v tem tednu na vseh štirih borznih dneh. Devize (vse v tisočih dinarjev): Berlin minuli teden 2, tekoči teden —; Amsterdam 43, 26; Din-deviza 135, 409 avstr, privatni kliring; Dunaj 643, 751 priv. kliring; Curih 25, 25; London 354, 129 inkl. priv* kliring; Newyork 451, 128; Pariz 181, 50; Solun 40, 31 boni; Trst 33, 28; Stockholm 3, -. Po gornji razpredelnici je v tem tednu najobčutneje nazadoval promet v devizi Newyork (za 323 tisoč dinarjev), London (za 216 tisoč dinarjev) in Pariz (za 131 tisoč dinarjev), medtem ko je bilo v primeri s prejšnjim tednom tokrat per-fektuirano znatno več zaključkov v dinarski devizi in deloma v avstrijskih šilingih. Narodna banka je to pot posredovala v Amsterdamu za Din 25.000’—, za istotoli-ko v Parizu, dočim je Curiha dala za Din 50.000-— na razpolago. Na poedinih borznih sestankih tekočega tedna je bil dosežen ta-le dnevni devizni promet: 31. dec. 1934 ‘2. jan. 1935 3. jan. 1935 4. jan. 1935 Din 523.179’45 Din—Dunaj Din 359.478’34 Dunaj—Newyork Din 502.394'67 Dunaj Din 192.465'54 Dunaj Še največji dnevni devizni promet izkazuje ponedeljkov borzni sestanek, ko je bilo perfektuirano za 523 tisoč dinarjev deviznih zaključkov. Skupni promet v mesecu decembru 1934 znaša 13,311.000 in je napram lanskemu v tem času za skoro pet milijonov večji. V privatnih kliringih ni bilo nobenih notic, izvzemši avstrijskih šilingov, ki so bili tudi ves tekoči teden trgovani na dosedanji bazi Din 8’10 do Din 8'20. Devizna tečajnica od ponedeljka ožim ma petka tega tedna je bila sledeča: Devize 31. dec. 1934 najnižji najvišji 4. jan. 1935 najnižji najvišji češkoslovaške terjatve v tujini V klirinškem prometu ®o se češkoslovaške terjatve napram Jugoslaviji zaradi nakupov pšenice znižale za skoraj polovico in znaša češkoslovaški saldo samo še približno 89 milijonov KČ. Višek češkoslovaških terjatev napram Rumuniji znaša še vedno okoli 96 milij. Kč. Aktivni saldo Češkoslovaške napram drugim državam je ostal skoraj neizpremenjen in znaša; napram Bolgarski 0’5, Grški 33 in Turčiji približno 38 milijonov Kč. Napram Nemčiji presegajo češkoslovaške terjatve nemške še vedno za 266 milijonov Kč. Din Din Din Din Amsterdam 2309’(i3 2320’99 2306’85 2318’21 Berlin 1366’60 1377’40 1366’60 1377’40 Bruselj 800’37 804’31 797’33 801’27 Curih ' 1105'85 1111'35 1105 85 1111*35 London 167'98 169’58 106\54 168T4 Newyork 3382’51 3410’77 336172 3389’98 Pariz 225‘37 226’49 225'09 226*21 Praga 142’49 143’35 142 19 143’05 Trst 29174 29474 29124 293’64 Temeljem gornje tabele so nazadovali tečaji vseh na tukajšnji borzi beleženih deviz, in sicer Amsterdam za 2’78 točke, Bruselj za 3’04 točke, London za 1’44 točke, Newyork za 20'79 točke, Pariz za 0’28 točke, Praga za 0’30 točke in Trst za pol točke. Curih je ostal neizpremenjen in tudi Berlin je včeraj beležil ob ponedeljkovih tečajih. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca čvrsta Državni papirji so ves tekoči borzni teden beležili s stalno rastočo tendenco. — Dne 4. januarja so beležili: 7% investicijsko posojilo 70—71,, 8% Blair 67—68, 7% Blair 57—58, 7% Selig-mauove obveznice 67, 4% Agrarne obveznice 40—41, 6% Begluške obveznice 56-50 do 57'50, 2 in pol odstotna Vojna škoda 342 do 345. Izmed gornjih državnih efektov je dosegel naj večji tečajni porast 8% Blair, in sicer za štiri točke v povpraševanju in ponudbi (od 63—64 na 67—68), ter Vojna škoda, ki je okrepila svoj denarni tečaj za šest točk (od 336—337 na 342—345), blagovni pa za osem točk. Nasprotno pa se je tekom tega tedna dvignil tečaj 7% Blaira le za eno točko, a Begluških obveznic za pol točke v ponudbi in povpraševanju. Seligmanove obveznice pa so učvrstile svoj denarni tečaj za tri točke, ker so notirale na vseh borznih sestankih tekočega tedna brez blaga, razen v sredo 2. ja nuarja, ko je bilo blago nudeno po 66 dinarjev. Zaključkov ni bilo in tudi bančni ter industrijski papirji so ostali — nalik prejšnjemu tednu — brez notic. Žitno tržišče Tendenca še vedno mirna Prometa ni bilo, cene pa so v tem tednu poskočile, in sicer za Din 1'— pri koruzi, za Din 2-— pri pšenici ter pri moki za Din 2’50 — vedno za 100 kg, franko vagon nakladalna postaja. žito: Koruza: času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon bučka postaja, plačljivo proti duplikatu . . . 61'— 63'— času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu . . . 59'— 61’— umetno sušena, zdrava, reše-tana, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu .........................69'— 71'— umetno sušena, zdrava, reše-tana, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu ....... 66'— 68'— Pšenica: zdrava, rešetana, suha, 79 kg, 2%, franko vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu .......................111’— 113'— zdrava, rešetana, suha, gornji Banat, 77/78 kg, 2% plačljivo proti duplikatu . . . 111'— 113’— zdrava, rešetana, suha, dolnji Banat, 77/78 kg, 2%, plačljivo proti duplikatu . . . 109'— 111'— zdrava, rešetana, suha, sremska postaja, 78/79 kg, 2%, plačljivo proti duplikatu . 111'— 113*— zdrava, rešetana, suha slavonska postaja, 76/77 kg, 2°/o, plačljivo proti duplik. 117'— 119"— zdrava, rešetana, suha, poti-ška postaja, 78/79 kg, 2%, plačljivo proti duplikatu . 119'—. 121'— Mlevski izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 177'50 197'50 pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 177'50—197'50 pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 162'50—177'50 pšenčina 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 142'50 157'50 S LOVEN IA-TRAN S PO RT LJUBLJANA - TELEFON 27-18 Mednarodni transporti Prevzem transportov v inozemstvo in iz inozemstva — Reekspcdicije na vseh postajah — Zastopstva v vseh tu- in inozemskih centrih Informacije brezplačno 1 vagon (ca 10 ton) mecesnovih hlodov, 4 m, ravni, gladki, premer 30 cm naprej. 100 do 120 m3 I. ravnih jesenovih hlodov* brez grč, od 35 cm naprej. 25 do 30 m3 neobrobljenih lipovih plohov, I., II., 78, 88, 98, 138 mm, 2 m naprej, 18 cm naprej, suho blago. Ca 300 m3 III. (IV. smrekovih) jelovih desk, suhih, 12, 18, 24, 38 mm, od 17—40 cm, 4 m. Lipovi plohi in deske, 27—120 mm, 2 m naprej, 70«/. I., 30% II. Ca 18 m* I. hrastovih stebričev (chevrons), 7/7, 8/8, 70, 75, 80 cm. 150—200 m* smrekovih desk, I., II., 4- m, suho blago, 18—48 mm, tipa okolica Bleda. Razne količine tramov, 11/13, 13/16, 16/19, 24/29, dolžine 4—12 m. I. parjena neobrobljena bukovina: 8 m* debeline 27 mm, 2 m3 debeline 40 mm, 5 m* debeline 50 mm, dolžine od 2 m naprej, širine od 18 cm naprej. Nujno se iščejo trami, dimenzij od 3/3 col naprej. Lipovi plohi, I./II. ali sama I., suhi, 80 do 140 mm. Trami U. T., 11/11 in 11/13, v dolžinah 4, 5 in 6 m. Meeesnovi plohi, 53 111111 in 43 mm, 2'85 m, od 18—28 cm širine. Munanfa trgovina Lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna V tem tednu sta bila na ljubljanski borzi zaključena samo dva vagona tramov in štirje vagoni desk. Na tukajšnjem lesnem tržišču tokrat ni zaznamovati nobenih kupčij. Včeraj (dne 3. januarja 1935) je stopila v veljavo prepoved izvoza oreha. Prepoveduje se izvoz oreha obče, in sicer tako v okroglem kakor tudi v rezanem stanju. Kot vedno, so tudi v tem primeru nastale težkoče, ker so imeli mnogi produ-centje že pripravljeno blago, pa jih je ta naredba, oziroma prepoved prehitela. V splošnem pa lesna kupčija vsled letnih zaključkov kolikor toliko počiva. Cene so ostale povsem neizpremenjene, povpraševanja so še v spodaj navedenih vrstah blaga. Povpraševanja: a) Tramiči 8/8—13/16, monte, 4—10 m, franko vagon Sušak. b) Deske III/IV, paralelno blago, vezano, franko vagon Sušak. c) Surova bukovina 27 7., paralelna, I./II., franko Sušak. d) Več vagonov bukovih drv. e) Oglje, bukovo, vilano. Večje množine tramov U. T., 3/3—7/9, 4 do 10 metrov. Večje množine tramov U. T., jelovih, 3/3 do 8/10, 4 do 12 metrov. Paralelno rezana hrastovina, 27 in 55 mm (tudi 25 mm). Več vagonov parjene, obrobljene bukovine, 2 m naprej z 10°/o 1—1'9 m. Hrastove frize, I./II., 4—7 cm, 25 cm naprej. Mecesnove deske in plohi I., II., od 17 cm naprej, 24, 28, 48, 58 mm, ter morali. Gospodarski položaj Avstrije Objavljeno je bilo poročilo delegata Društva narodov o gospodarskem položaju Avstrije v 4. tromesečju 1. 1934. Med drugim se poudarja v poročilu, da se je kreditni položaj Avstrije tako okrepil, da ne grozi avstrijski valuti z mednarodnega trga nobena nevarnost. Tedenski izkazi avstrijske Narodne banke izkazujejo stalno padanje obtoka bankovcev ter stalno naraščanje zlate in devizne podloge. Skupna vsota vseli hranilnih vlog je bila kopcem leta 1934 za 124 milijonov šilingov večja ko koncem leta 1933. Pa tudi v zunanji trgovini se je položaj Avstrije poboljšal. Pasiva avstrijske zunanje trgovine so znašala v prvih desetih mesecih leta 1933 295 milijonov šilingov, letos v istem času pa samo 228 milijonov šilingov. Padlo je tudi število brezposelnih, ki se je znižalo v letu 1934 za 8,4 odstotkov. * Nova mednarodna lesna konferenca bo najbrže v kratkem sklicana v Torinu. Na konferenco bodo povabljeni tudi naši delegati. Konferenca bi razpravljala o razdelitvi lesnega izvoza na evropske trge. Delegacija rumunskih industrialcev odpotuje v kratkem v Rusijo, da spozna položaj na ruskem trgu in da po možnosti doseže naročila za rumunska podjetja. O gospodarskem položaju Rumunije je podrobno poročal v Moskvo novi sovjetski poslanik Ostrovski ter predlagal sovjetski vladi, da imenuje posebnega trgovinskega zastopnika za Rumunijo. Velika avstrijska tvornica pohištva in žaga Schonthaler-Silva je postala insol-ventna. Za predsednika češkoslovaškega izvoznega instituta je bil imenovan dr. Tre-bicky, predsednik praške trgovinske zbornice. Pri nas bi bil prav gotovo na podobno mesto imenovan samo birokrat. Carinska vojna med Irsko in Anglijo je ublažena. Anglija se je obvezala, da bo uvozila večje kontingente irske živine, Irska pa bo uvozila odgovarjajoče količine angleškega premoga. Združene države Sev. Amerike so izvozile v prvih 11 mesecih leta 1934 blaga za 1962 milijonov dolarjev, uvozile pa le za 1522 milijonov dolarjev. Rusija je izvozila v prvih 11 mesecih lanskega leta 227.960 metrskih stotov zlate rude v Nemčijo v vrednosti 3,77 milijonov mark. Čistega zlata pa je izvozila Rusija v istem času v Nemčijo 71.999 kg, za skoraj 20.000 kg več ko pred enim letom. Verlič st jumehta jCiuMiana, Canlcacieva nafce&fe 13 Oglasi sJzOMsUlm tistu" imafr popoln u*ftU! - Mlinsko-tehnične potrebščine Mlinska sita Gonilna Jermena Mlinski stroji Mlinski kamni vseh vrst BRCAR & (o. LJUBLJANA, Kolodvorska 35 leMon itev. 27-25 Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Trgovsko-tnduetrijsko d. d. »MERKUR« kot tzdajat*»l|B m tiskarja: 0. MIHALEK. Ljubljana.