20 Špela Golobic ˇ Glasbena šola Franca Šturma, Ljubljana spelaa@gmail.com Odziv uc ˇencev na operne predstave in koncerte simfonic ˇnih orkestrov Povzetek Številni mladi poslušalci se na umetniških programih, ki jih za šole izvajajo osrednje slovenske glasbene institucije, prvič srečajo z glasbe- no umetnostjo. Velika večina jih ob tem doživi pozitivno koncertno izkušnjo, kar vpliva na željo mladih poslušalcev po nadaljnjem obis- kovanju opernih predstav in koncertov simfoničnih orkestrov. Ključno vlogo pri povezovanju mladih poslušalcev z glasbeno umetnostjo imata osrednji slovenski glasbeni društvi Glasbena mladina Slovenije in Glasbena mladina ljubljanska, ki s svojimi programi pomembno vplivata na mlade poslušalce in mlade glasbenike. Ključne besede: osrednje slovenske glasbene institucije, glasbeno- izobraževalni programi, kulturno-umetnostna vzgoja, glasbena vzgo- ja Pupils’ Reactions to Opera Performances and Concerts by Sym- phony Orchestras Abstract Under the arts programmes implemented for schools by the central Slovenian musical institutions, many young listeners come into con- tact with the art of music for the first time. A great majority of them has a positive concert experience, which influences the desire of young listeners to continue attending opera performances and concerts by symphony orchestras. The key role in connecting young listeners to the art of music is played by the two central Slovenian musical so- cieties, i.e. Glasbena mladina Slovenije [Musical Youth of Slovenia] and Glasbena mladina ljubljanska [Ljubljana Musical Youth], whose programmes have a significant impact on young listeners and young musicians. Keywords: central Slovenian musical institutions, music education programmes, cultural and arts education, music education Kulturno-umetnostna vzgoja Kulturno-umetnostna vzgoja je dokaj novo, vendar zelo hitro razvijajoče se področje, ki se nahaja na presečišču vzgojno-izob- raževalnega, kulturnega in znanstvenega sektorja, ukvarja pa se s približevanjem umetnosti mladim ter povezovanjem kul- turnih in vzgojno-izobraževalnih ustanov. V slovenski kulturni politiki je prvič opredeljena v Nacionalnem programu za kultu- ro 2004–2007 (2004), na področju vzgoje in izobraževanja pa jo prvič opredeljujejo in utemeljujejo Nacionalne smernice za 21 Raziskave senzibilnosti in spodbujanje kritičnega vrednotenja pri otrocih in mladih potrebnejše kot kdajkoli prej (Rotar Pance, 2006). V Sloveniji imajo otroci in mladi številne možnosti glasbenega udejstvovanja v okviru kulturno-umetnostne vzgoje v osnov- nih, glasbenih in nekaterih srednjih šolah in tudi v kulturnih ustanovah. Glasbena umetnost je obvezni predmet v celotni vertikali osnovnošolskega izobraževanja, poleg tega so z glas- bo v osnovni šoli povezani štirje izbirni predmeti, in sicer an- sambelska igra, glasbena dela, glasbeni projekt ter klaviatura in računalnik. Z glasbeno umetnostjo povezane vsebine vključuje tudi neobvezni izbirni predmet umetnost, učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, pa lahko to vrsto glasbenega udejstvovanja uve- ljavljajo kot izbirni predmet. V okviru razširjenega programa osnovnošolskega izobraževanja se izvajajo interesne dejavnosti, med katere spada pevski zbor. Del obveznega programa osnov- ne šole so tudi dnevi dejavnosti, v okviru katerih šole organizi- rajo obisk koncerta ali glasbenega dogodka. Na podlagi sodob- nih učnih pristopov se učna okolja širijo iz šolskih prostorov v avtentične prostore za doživljanje glasbe, kot so koncertne dvo- rane, operne hiše, gledališča in druga koncertna prizorišča, saj se tu vzpostavljajo pomembni procesi socializacije posamezni- ka z raznovrstno glasbo in zvočnim okoljem (Sicherl-Kafol idr., 2011). Ključno vlogo pri glasbenem izobraževanju ima kom- petenten učitelj, ki mora poleg načrtovanja pouka poznati tudi možnosti medpredmetnega povezovanja in umeščanja glasbe v širši šolski prostor v okviru vzgojnega načrta šole, interesnih dejavnosti, izbirnih predmetov, kulturnih dni, projektov in na- tečajev ter ustvarjalnega preživljanja prostega časa (Pečjak, idr., 2009). Poleg tega je pomembno, da učitelj ob tem vedno znova vzpostavlja partnerske povezave z umetniškimi ustanovami in glasbeniki (Borota, 2008). Strokovnjaki zato opozarjajo na po- men stalnega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev ter spod- bujajo sodelovanje med razrednimi učitelji in učitelji glasbene umetnosti (Rotar Pance, 2008). Poleg tega poudarjajo, da bi k večji kakovosti glasbene vzgoje pripomoglo vključevanje umet- nikov v pouk glasbe, saj bi s svojim zgledom predstavljali av- tentični model estetske izkušnje (Sicherl-Kafol idr., 2011). Osrednje slovenske glasbene ustanove in društva Pomembno vlogo pri seznanjanju otrok in mladih z glasbeno umetnostjo imajo osrednje slovenske glasbene ustanove, in si- cer RTV Slovenija, Slovenska filharmonija, Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana, Slovensko narodno gledališ- če Maribor ter Cankarjev dom. Izbrane institucije pomembno sodelujejo pri organizaciji in izvedbi glasbenoizobraževalnih programov, s tem pa otrokom in mladim omogočajo stik z vr- hunsko glasbeno umetnostjo. Na podlagi analize izobraževal- nih programov osrednjih slovenskih glasbenih institucij smo ugotovili, da vse ustanove redno prirejajo koncerte in predstave za mlado občinstvo z namenom vzgajanja bodočih obiskoval- cev koncertnih in opernih prireditev ter dvigovanja zanima- kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju (2009). Poudarjena sta dva pristopa h kulturno-umetnostni vzgoji. Prvi pristop je učenje v umetnosti, ki se nanaša na poglobljeno učenje specifičnih umetnostnih disciplin, pri čemer se razvijajo učenčeve umetniške sposobnosti in estetska občutljivost. Dru- gi pristop pa je učenje skozi umetnost, pri katerem je umetnost uporabljena kot sredstvo za učenje in poučevanje drugih kuri- kularnih predmetov in vsebin (Road map for Arts Education, 2006). Pomen kulturno-umetnostne vzgoje je poudarjen v številnih nacionalnih in mednarodnih dokumentih in raziskavah. Po- sebej je omenjena njena vloga pri konstruktivni prenovi izob- raževalnih sistemov, ki stremijo k izpolnitvi potreb šolajoče populacije v hitro spreminjajočem se svetu. Rezultati global- ne raziskave pa so pokazali, da kulturno-umetnostna vzgoja bistveno pripomore k celostnemu kognitivnemu in emocio- nalnemu razvoju otrok in mladih ter da je njena učinkovitost odvisna od kakovosti (Seoul Agenda: Goals for the Development of Arts Education, 2010). Kulturno-umetnostna vzgoja je dvodimenzionalna, vključu- je pa dva komplementarna vidika, in sicer vidik sprejemanja umetnosti in ustvarjalni oziroma produktivni vidik. Na spe- cifičnem področju glasbene umetnosti to pomeni, da po eni strani otroci in mladi nastopajo v vlogi poslušalcev, po drugi strani pa so aktivno vključeni v glasbene dejavnosti. V vlogi poslušalcev se lahko udeležijo koncertov, ki jih za šolsko po- pulacijo pripravljajo osrednje slovenske glasbene ustanove, kar največkrat poteka v okviru organiziranih šolskih kulturnih dni. Aktivno pa otroci in mladi sodelujejo v glasbenih dejavnostih pri pouku glasbene vzgoje, pri izbirnih vsebinah, povezanih z glasbo, pri interesnih dejavnostih ter v glasbenem šolstvu. Izsledki nacionalnih raziskav so pokazali, da je za učinkovito organiziranje in izvajanje kulturno-umetnostne vzgoje potreb- na institucionalizacija področja v smislu vzpostavitve koordi- nacije za sodelovanje med kulturnim in izobraževalnim sek- torjem na vseh ravneh. Poleg tega je poudarjena potreba po zagotovitvi enakih možnosti za kulturno in umetnostno udej- stvovanje vsem učencem, zato je bistveno, da je umetnostno izobraževanje sestavni del obveznega izobraževalnega sistema (Hrženjak in Vendramin, 2003). Kot primer dobrega partner- skega sodelovanja na nacionalni ravni je omenjen Kulturni ba- zar, v okviru katerega lahko strokovni delavci spoznajo različne možnosti izvajanja kulturnih dejavnosti za otroke in mladino v vrtcih in šolah ter obšolskih ali zunajšolskih dejavnostih, ki so namenjene kakovostnemu preživljanju prostega časa otrok in mladine (Bucik idr., 2011). Glasba v šoli V današnjem času je zvočno okolje preplavljeno z masovno kulturo in nasičeno z zvočnimi dražljaji, zato je vzgoja estetske 22 Odziv uc ˇencev na operne predstave in koncerte simfonic ˇnih orkestrov 4. Kakšen je vpliv glasbenoizobraževalnih programov na spre- membo mnenja mladih poslušalcev o operi/koncertu sim- foničnega orkestra? Raziskovalna metoda Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno-neeksperimen- talni metodi pedagoškega raziskovanja. Opis vzorca V vzorec smo skupno zajeli 100 zapisov učencev, od tega jih je bilo 25 objavljenih v reviji Glasbena mladina med letoma 1975 in 1996. 75 odzivov pa smo pridobili na GMS, kamor so jih učitelji poslali kot povratne informacije učencev na simfonične matineje Izgubljeni v operi (2006), Igraj kolce (2008), Čarovni- kov vajenec (2010) in Simfonična glasba na filmskem platnu (2013). Zbiranje in obdelava podatkov Vpliv glasbenoizobraževalnih programov smo zasledovali po- sredno s pismi, ki so bila objavljena v revijah Glasbena mladina, ter zapisov učencev o glasbenih dogodkih, ki so se jih udeležili v organizaciji šol. Iz odzivov je razvidno, da so učenci na pobu- do učiteljev napisali povratne informacije o obiskani glasbeni prireditvi, učitelji pa so zapise nato poslali na GMS. Vse odzive so učenci napisali v prostem slogu in zato izražajo edinstveno doživljanje glasbenega dogodka vsakega posameznika. Zasle- dili smo veliko izvirnih komentarjev in individualnih odzivov učencev na doživljanje glasbenih dogodkov, iz česar sklepamo, da so njihovi odzivi zanesljiv vir informacij. Odzive učencev smo najprej razvrstili v dve osnovni skupini in jih tudi ločeno obravnavali. V prvi skupini je 40 odzivov učen- cev, ki so si ogledali operne predstave v izvedbi SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor, v drugi skupini pa je 60 od- zivov učencev, ki so prisluhnili koncertom Orkestra Slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Obliko- vali smo tabelo in odzive učencev razvrstili v kategorije, s kate- rimi smo na štiristopenjski Likertovi lestvici ocenjevali različne stopnje odzivov učencev na operne predstave/koncerte simfo- ničnih orkestrov ter različne stopnje vpliva opernih predstav/ koncertov simfoničnih orkestrov na učence. Razlaga posameznih kategorij v tabelah 1 in 2: • Odziv učencev na operno predstavo/koncert simfoničnega orkestra 2 – Izraža navdušenje nad operno predstavo/koncertom simfoničnega orkestra. 1 – Izraža mnenje učencev, da jim je bila operna predsta- va/koncert simfoničnega orkestra všeč. 0 – Ne izraža nobenega mnenja učencev. –1– Izraža mnenje učencev, da jim operna predstava/kon- cert simfoničnega orkestra ni bil všeč. nja za klasično glasbo v najširšem krogu poslušalcev (Golobič, 2016). Bistveno vlogo pri sistematičnem ustvarjanju glasbeno- izobraževalnih programov, namenjenih vzgoji mladih poslu- šalcev imata osrednji slovenski glasbeni društvi Glasbena mla- dina Slovenije in Glasbena mladina ljubljanska (v nadaljevanju: GMS in GML). Izbor glasbenih in učnih vsebin usklajujeta z učnimi načrti za glasbo ter spodbujata možnosti medpredmet- nega povezovanja glasbe z zgodovino, sociologijo in drugimi zvrstmi umetnosti. Tako omogočata šolajoči populaciji do- stopnost do kvalitetnih umetniških programov, ki jih izvajajo osrednje slovenske glasbene ustanove, bogatita pouk glasbe v osnovni in srednji šoli ter bistveno pripomoreta k vzgoji novih generacij koncertnih poslušalcev. Z njunimi izobraževalnimi programi se učno okolje preseli iz učilnic v koncertne dvorane, kjer se številni učenci prvič srečajo z glasbeno umetnostjo. Z namenom, da bi dosegli kar najširši krog poslušalcev, posredu- jeta glasbenoizobraževalne programe, ki jih izvajajo posamezni glasbeniki ali komorne skupine, tudi na šole po vsej Sloveniji ter tako omogočata dostopnost do kvalitetnih glasbenih vsebin tudi tistim mladim poslušalcem, ki živijo v krajih, oddaljenih od glasbenih središč. 1 RAZISKAVA Problem, namen in cilj raziskave Obisk koncerta ali glasbenega dogodka šole najpogosteje or- ganizirajo v okviru kulturnih dni, ki se načrtujejo in izvajajo v sklopu dnevov dejavnosti. Osrednje slovenske glasbene usta- nove za šolajočo se populacijo redno izvajajo glasbenoizobra- ževalne programe z namenom vzgajanja bodočih obiskovalcev koncertnih in opernih prireditev. Kulturna vzgoja na področju glasbene umetnosti še ni bila raziskana z vidika odzivov učen- cev na operne predstave in koncerte simfoničnih orkestrov. S kvalitativno raziskavo smo želeli ugotoviti, kako se mladi po- slušalci odzivajo na operne predstave in koncerte simfoničnih orkestrov ter kako umetniški programi osrednjih slovenskih glasbenih institucij vplivajo na šolsko populacijo. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali organizirani šolski obiski glas- benih prireditev vplivajo na pozitiven odnos do klasične glasbe pri mladih poslušalcih ter v njih vzbujajo željo po nadaljnjem obiskovanju tovrstnih glasbenih dogodkov. Glede na cilj smo določili naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Kakšni so odzivi učencev na operne predstave/koncerte simfoničnih orkestrov? 2. Kakšne so operne/koncertne izkušnje učencev? 3. Kakšen vpliv imajo glasbenoizobraževalni programi na žel- jo mladih poslušalcev po nadaljnjem obiskovanju opernih predstav/koncertov simfoničnih orkestrov? 1 Osebni pogovor z gospo Branko Novak, 7. 5. 2014, osebni pogovor z gospo Marinko Gombač, 25. 4. 2014. 23 Raziskave jo po nadaljnjem obiskovanju opernih predstav, medtem ko je 5 % učencev izrazilo obžalovanje, da se jim tako malokrat po- nudi možnost za obisk operne predstave. Poleg želje po nadalj- njem obiskovanju opernih predstav je 50 % učencev priznalo, da so imeli glede opere predsodke in da so po ogledu operne predstave svoje mnenje spremenili. 22,5 % učencev je ob tem napisalo, da so imeli pred obiskom operne predstave negativno mnenje o operi, po obisku pa so nad opero izrazili navdušenje. 27,5 % učencev pa je napisalo, da so imeli pred obiskom operne predstave negativno mnenje o operi, da pa so se med predstavo počutili prijetno in da je živa izvedba opere veliko boljša kot spremljanje operne predstave na radiu ali televiziji. Kategorije Lestvica z rezultati, izraženimi v odstotkih –1 0 1 2 Vrednotenje koncerta 6,67 6,67 28,33 58,33 Koncertna izkušnja 6,67 6,67 31,66 55 Vpliv na željo po ponovnem obisku koncerta simfoničnega orkestra / 81,67 1,66 16,67 Vpliv na spremembo mnenja o koncertih simfoničnih orkestrov / 90 3,33 6,67 Tabela 2 | Odziv uˇ cencev na koncerte simfoniˇ cnih orkestrov Tabela 2 prikazuje odziv učencev na koncerte simfoničnih or- kestrov ter vpliv koncertov na učence. 86,66 % učencev je iz- razilo pozitivno mnenje o obiskanem koncertu simfoničnega orkestra, od tega jih je 58,33 % izrazilo navdušenje, medtem ko je 6,67 % učencev izrazilo negativno mnenje. Učenci so na raz- lične načine izražali svoje doživljanje koncerta simfoničnega orkestra in izkušnjo, ki so jo ob tem imeli. 6,67 % učencev svoje izkušnje ni opisalo, prav toliko učencev pa je izrazilo negativno izkušnjo, ki so jo doživeli med koncertom simfoničnega orkest- ra. 86,66 % učencev je ob poslušanju koncerta simfoničnega orkestra doživelo pozitivno izkušnjo, od tega je 55 % učencev izrazilo navdušenje. Iz odzivov učencev smo posredno razbrali tudi vpliv, ki ga imajo programi, namenjeni mladim poslušalcem, na šolajo- čo se populacijo. Zaznali smo ga predvsem v želji učencev po nadaljnjem obiskovanju tovrstnih koncertov ter v spremembi mnenja učencev o koncertih simfoničnih orkestrov po obisku koncertnega dogodka. Številni učenci so z navdušenjem opi- sovali izkušnjo, ki so jo doživeli med poslušanjem koncerta simfoničnega orkestra, vendar pa želje po ponovnem obisku tovrstnega koncerta niso eksplicitno izrazili. Tako pri 81,67 % učencev nismo razbrali vpliva koncerta simfoničnega orkestra na željo po nadaljnjem obiskovanju tovrstnih koncertov, 18,33 % učencev pa je jasno izrazilo željo po nadaljnjem obiskova- nju koncertov simfoničnih orkestrov. Pri 10 % učencev smo iz zapisov razbrali, da je koncert simfoničnega orkestra, ki so ga • Opis operne/koncertne izkušnje 2 – Izraža navdušenje nad operno/koncertno izkušnjo učencev. 1 – Izraža pozitivno operno/koncertno izkušnjo učencev. 0 – Ne izraža občutkov ob doživljanju operne predstave/ koncerta simfoničnega orkestra. –1 – Izraža negativno operno/koncertno izkušnjo učencev. • Vpliv na željo učencev po ponovnem ogledu operne preds- tave/koncerta simfoničnega orkestra 2 – Izraža močno željo po ponovnem obisku operne preds- tave/koncerta simfoničnega orkestra. 1 – Izraža upanje, da to ni bil zadnji obisk operne predsta- ve/koncerta simfoničnega orkestra. 0 – Ne izraža želje po ponovnem obisku operne predstave/ koncerta simfoničnega orkestra. • Vpliv na spremembo mnenja o operi/koncertu simfonične- ga orkestra po obisku glasbenega dogodka 2 – Izraža predhodno negativno mnenje o operi/koncertu simfoničnega orkestra in navdušenje nad opero/kon- certom simfoničnega orkestra po obisku. 1 – Izraža predhodno negativno mnenje o operi/koncertu simfoničnega orkestra in pozitivno mnenje ter prijet- ne občutke ob spremljanju operne predstave/koncerta simfoničnega orkestra. 0 – Ne izraža spremembe mnenja o operi/koncertu simfo- ničnega orkestra. Rezultati in interpretacija Kategorije Lestvica z rezultati, izraženimi v odstotkih –1 0 1 2 Vrednotenje operne predstave 2,5 20 25 52,5 Operna izkušnja 2,5 15 30 52,5 Vpliv na željo po ponovnem ogledu operne predstave / 70 5 25 Vpliv na spremembo mnenja o operi / 50 27,5 22,5 Tabela 1 | Odziv uˇ cencev na operne predstave Tabela 1 prikazuje odziv učencev na operne predstave ter vpliv opernih predstav na učence. 77,5 % učencev je izrazilo pozitiv- no mnenje o operni predstavi, od tega jih je 52,5 % izrazilo nav- dušenje nad predstavo. 20 % učencev mnenja o operni predsta- vi ni izrazilo, 2,5 % učencev pa je izrazilo negativno mnenje o operni predstavi. 82,5 % učencev je izkušnjo, ki so jo doživeli v operi, opisalo kot pozitivno, od tega je 52,5 % učencev o oper- ni izkušnji pisalo z navdušenjem, medtem ko je 2,5 % učencev med ogledom operne predstave doživelo negativno izkušnjo. Iz pisem učencev smo posredno razbrali tudi vpliv, ki ga imajo programi, namenjeni mladim poslušalcem, na šolajočo popu- lacijo. 25 % učencev je z različnimi besedami jasno izrazilo žel- 24 Odziv uc ˇencev na operne predstave in koncerte simfonic ˇnih orkestrov Najpomembnejšo vlogo pri vzgajanju mladih poslušalcev imata v Sloveniji zagotovo GMS in GML, ki nastopata v vlogi posrednika med izbranimi osrednjimi glasbenimi ustanovami in vzgojno-izobraževalnimi zavodi. Ugotovili smo, da imata društvi bistveno vlogo pri sistematičnem ustvarjanju glasbe- noizobraževalnih programov, namenjenih vzgoji mladih po- slušalcev. Izbor glasbenih in učnih vsebin usklajujeta z učnimi načrti za glasbo ter spodbujata možnosti medpredmetnega povezovanja glasbe z zgodovino, sociologijo in drugimi zvrst- mi umetnosti. Na ta način bogatita pouk glasbe v osnovni in srednji šoli ter bistveno pripomoreta k vzgoji novih generacij koncertnih poslušalcev. Na podlagi odzivov učencev na operne predstave in koncerte simfoničnih orkestrov ugotavljamo, da mladi poslušalci v veli- ki večini pozitivno doživljajo obisk glasbenih prireditev osre- dnjih slovenskih glasbenih institucij, več kot polovica učencev pa je nad programi navdušenih in čustveno prevzetih. Iz zapi- sov učencev je razvidno, da je večina učencev doživela izrazito pozitivno operno oziroma koncertno izkušnjo, več kot polovi- ca učencev pa se je o izkušnji izrazilo z navdušenjem. Operne predstave in koncerti mlade poslušalce obogatijo z izkušnjo, ki izstopa v sodobnem svetu, nasičenim z zvočnimi dražljaji. Ob doživljanju pozitivnih občutkov na opernih predstavah in koncertih simfoničnih orkestrov se pri mladih poslušalcih raz- vija pozitiven odnos do klasične glasbe ter želja po nadaljnjem obiskovanju opernih predstav in koncertov simfoničnih orke- strov. Tako pri obiskovalcih opernih predstav kot tudi pri po- slušalcih koncertov simfoničnih orkestrov smo zasledili jasno izraženo željo po nadaljnjem obiskovanju tovrstnih glasbenih prireditev. Številni otroci in mladi imajo predsodke glede kla- sične glasbe, pozitivna operna oziroma koncertna izkušnja pa jih je prepričala, da so mnenje spremenili. Še posebno izrazita je bila sprememba mnenja učencev o opernih predstavah, saj je kar polovica učencev mnenje spremenila v bolj pozitivno. Izsledki raziskave so pokazali, da osrednje slovenske glasbene institucije s svojimi umetniškimi programi že desetletja po- membno vplivajo na kulturni razvoj šolske populacije. obiskali, povzročil spremembo mnenja o tovrstnih koncertih, in sicer gre pri vseh učencih za spremembo mnenja iz negativ- nega na pozitivno. Odzivi učencev na koncerte simfoničnih orkestrov so pokazali, da učenci med obiskom koncerta v večini doživljajo pozitivne občutke in ob tem čutijo notranjo obogatitev. Iz zapisov učen- cev je razvidno, da koncerti simfoničnih orkestrov spodbujajo izrazit odziv učencev na emocionalni ravni. Številni učenci so izrazili, da so med poslušanjem koncerta doživljali prijetne ob- čutke, da je glasba naredila na njih globok vtis in da jih je kon- cert notranje obogatil z zanimivim doživetjem. Nekaj učencev je napisalo, da jih je glasba ponesla v domišljijske svetove, neka- teri pa so izrazili očaranost nad močjo glasbe, ki lahko ustvari različna emocionalna stanja. Nekateri učenci so izrazili tudi navdušenje nad Gallusovo dvorano Cankarjevega doma, saj jih je prevzela njena veličina in lepota ter zavedanje, da sedijo v največji koncertni dvorani v Sloveniji. Tudi velike orgle v dvo- rani na učence napravijo poseben vtis. Sklep Na podlagi zbranih informacij ugotavljamo, da imajo otroci in mladi v Sloveniji številne možnosti glasbenega udejstvovanja v okviru kulturno-umetnostne vzgoje v osnovnih, glasbenih in nekaterih srednjih šolah ter tudi v kulturnih ustanovah. V slovenskem izobraževalnem sistemu je glasbena umetnost umeščena kot obvezni predmet v celotni vertikali osnovnošol- skega izobraževanja, kjer dopolnjuje kulturno in socialno ži- vljenje, sooblikuje zdravo zvočno okolje, pri otrocih in mladih pa spodbuja samodisciplino, kritičnost, ustvarjalnost, estetsko občutljivost, umetniško izražanje ter sodelovanje v ožjem in širšem družbenem okolju. Ugotavljamo, da je kompetenten učitelj ključen dejavnik uspešnega izvajanja glasbene vzgoje kot samostojne discipline in v okviru kulturno-umetnostne vzgoje. Z uresničevanjem ciljev, zapisanih v učnem načrtu za glasbo, se uresničujejo tudi cilji širše pojmovane kulturno-umetnostne vzgoje. 25 Raziskave Viri in literatura 1. Bamford, A. (2006). The Wow Factor: Global research compedium on the impact of the arts in education. Munster: Waxmann. 2. Borota, B. (2008). Umetnost in glasba v spreminjajoči se družbi. Glasba v šoli in vrtcu, letnik XIII, št. 2–3. 3. Bucik, N., Požar Matjašič, N., Pirc, V. (ur.) (2011). Kulturno-umetnostna vzgoja: priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol – do- polnjena spletna različica. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: http://www.zrss.si/kulturnoumetnostnavzgoja/publi- kacija.pdf (7. 12. 2016). 4. Dnevi dejavnosti (1998). Ljubljana. Dostopno na: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/page- uploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/ Dnevi_dejavnosti.pdf (7. 2. 2017). 5. Glasbena mladina ljubljanska. Dostopno na: http:// www.gml-drustvo.si/ (7. 1. 2017). 6. Glasbena mladina Slovenije. Dostopno na: http:// www.glasbenamladina.si/ (7. 1. 2017). 7. Golobič, Š. (2016). Vpliv umetniških programov osred- njih slovenskih glasbenih institucij na kulturni razvoj in orientacijo šolske populacije. Doktorska disertacija. Ljubljana: Akademija za glasbo. 8. Hrženjak, M., Vendramin, V . (2003). Kulturna vzgoja skozi otroško literaturo. Ljubljana: Mirovni inštitut. 9. Hrženjak, M. (2004). Kulturna vzgoja: evalvacijska študija. Ljubljana: Mirovni inštitut. 10. Hrženjak, M., Vendramin, V., Jurančič, Ž. (2005). Kulturna vzgoja: dostopnost kulture ter povezovanje med kulturo in izobraževanjem – iskanje konceptual- nih in sistemskih rešitev. Ljubljana: Mirovni inštitut. 11. Nacionalne smernice za kulturno-umetnostno vzgojo v vzgoji in izobraževanju (2009). Dostopno na: http:// www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ podrocje/os/devetletka/program_drugo/Smernice_ za_kulturno_umetnostno_vzgojo.pdf (7. 12. 2016). 12. Nacionalni program za kulturo 2004–2007. (2004). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo Republike Sloveni- je. 13. Osebni pogovor z gospo Marinko Gombač. Ljubljana. 25. 4. 2014. 14. Osebni pogovor z gospo Branko Novak. Ljubljana. 7. 5. 2014. 15. Pečjak, S., Borota, B., Bucik, N., Delak, M., Karim, S., Korošec, H., Peštaj, M., Železnik, A. (2009). Učinki načrtne kulturne vzgoje na kulturno dejavnost učencev v osnovnih šolah: Predlog modela kulturno-umetno- stne vzgoje. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 16. Road map for Arts Education (2006). UNESCO. Dostopno na: http://portal.unesco.org/culture/es/ files/40000/12581058115Road_Map_for_Arts_Edu- cation.pdf/Road%2BMap%2Bfor%2BArts%2BEduca tion.pdf (27. 12. 2016). 17. Rotar Pance, B. (2006). Glasba. V: Bucik, N., Kulturna vzgoja – povezovanje med kulturo in izobraževanjem ter dostopnost kulture za otroke in mladino. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, str. 4–18. Dostopno na: http:// www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/ Ministrstvo/raziskave-analize/umetnost/Kulturna_ vzgoja-_MK-pregledna_ekspertiza2005-objava.pdf (20. 12. 2016). 18. Rotar Pance, B. (2008). Umetnost in kultura v šoli. V: Požar Matjašič, N. (ur.), Bucik, N., Kultura in ume- tnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja. Ljublja- na: Pedagoški inštitut, str. 111–119. 19. Seoul Agenda: Goals for the Development of Arts Education (2010). UNESCO. Dostop- no na: http://portal.unesco.org/culture/en/files/4111 7/12798106085Seoul_Agenda_Goals_for_the_Deve- lopment_of_Arts_Education.pdf/Seoul+Agenda_Go als+for+the+Development+of+Arts+Education.pdf (27. 12. 2016). 20. Sicherl-Kafol, B., Denac, O., Borota, B. (2011). Glas- bena umetnost. V: Bucik, N., Požar Matjašič, N., Pirc, V ., Kulturno-umetnostna vzgoja: priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol – do- polnjena spletna različica. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, str. 89–108.