Začetek festivala Trieste Next
Na Goriškem
47-odstotni
upad
i. -i * zaposlitev
v gradbeništvu »iEri
_12
Spinning®, PILATES, TRX, Kangoo Jumps, Zumba,
Insanity, DNK analize. Ples v parih z Julijo Kramar,
nordijska hoja, GymstiCk
Obrtna cona Solkan (50m levo čez mejo po Via degli Scogli). Tel.: 00386 41 250 436 www.zdravogibanje.si
Primorski
Nepotrebno
hrvaško
nategovanje
vrvi
Rado Gruden
V »toplo-hladnih« odnosih med Slovenijo in Hrvaško je očitno spet na vrsti hladno obdobje. Po »otoplitvi« in dogovoru takratnih premierjev Boruta Pahorja in Jadranke Kosor, da bosta državi mejo med državama določili s pomočjo mednarodne arbitraže, je Slovenija umaknila blokado in zdelo se je, da večjih ovir, da Hrvaška postane 28. članica Evropske unije, ni več. Pristopna pogajanja so se res končala skoraj v predvidenem roku, toda ko so bile na vrsti ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe v parlamentih posameznih članic, so se zadeve v Sloveniji spet začele zapletati.
Če je bila umestnost slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj močno vprašljiva, pa je zdaj Zagreb tisti, ki po nepotrebnem nateguje vrv, kar zadeva vprašanje nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke in se pri tem ne drži dogovora med državama, da bosta to vprašanje reševali v okviru sukcesije in ne na sodiščih, kot se zdaj dogaja in kjer hrvaško finančno ministrstvo daje jamstva hrvaškim bankam, ki tožijo LB in NLB kot njeno naslednico. S tem pa Zagreb krši tudi 4. poglavje v pristopnih pogajanjih, ki govori o prostem pretoku kapitala. Pa tudi sporazum o suk-cesiji, ki ga je hrvaški sabor ratificiral leta 2004, jasno govori, da so jamstva za vse devizne prihranke v nekdanji Jugoslaviji predmet sukcesije.
Zato v Ljubljani pred začetkom postopka za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe pričakujejo, da se bodo v Zagrebu držali sprejetih dogovorov. Po drugi strani pa je sedanja hrvaška vlada očitno prepričana, da bo Evropa (ali ZDA) spet pritisnila na Slovenijo, naj popusti Hrvaški in ratificira pristopno pogodbo.
Toda to je lahko račun brez krčmarja. Nategovanje vrvi do skrajnosti se lahko Zagrebu maščuje, saj bodo morda v Evropi le ugotovili, da je dosledno spoštovanje dogovorov za Hrvaško večkrat precej težavna zadeva, in da Zagreb nima težav samo s »problematično« Slovenijo, temveč ima tudi z drugimi sosedami - predvsem z Bosno in Hercegovino - še nekaj odprtih vprašanj, ki jih bo tudi moral rešiti, če hoče 1. julija prihodnje leto res postati 28. prestolnica ene od držav članic EU.
dnevnik
SOBOTA, 29. SEPTEMBRA 2012
Št. 230 (20.551) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
ITALIJA - Potem ko je korupcijska afera odnesla deželno upravo Lacija
Preiskave v deželnih svetih Piemonta in Emilije-Romagne
Odzivi na možnost, da bi Monti ostal na čelu vlade tudi po volitvah
TRST - Pridobitev za raziskovalni inštitut
Slori z novim sedežem in novo raziskavo Jej zdravo, jej živo
TRST - Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) posluje v novih prostorih v središčni Ul. Beccaria v Trstu, ki so jih sinoči uradno odprli (foto Kroma). To je bila priložnost za oceno opravljenega dela in predvsem za
pregled načrtov za prihodnost ustanove. Na prireditvi so tudi nagradili diplomska in podiplomska dela.
Raziskovalni inštitut je medtem v sklopu pobude Trieste Next predstavil raziskavo o prehrambenih na-
vadah openske slovenske večstopenjske šole, ki so jo izvedbi učenci pod mentorstvom Norine Bogatec. Raziskava nosi naslov Jej zdravo, živi zdravo.
Na 7. strani
RIM - Korupcijska afera, ki je odnesla deželno upravo Lacija, ima posledice tudi v ostalih deželah. Tako so javni tožilci iz Bologne in Turina v teh dneh vzeli pod drobnogled stroške svetniških skupin in posameznih svetnikov v deželnih svetih Emilije-Romagne in Piemonta. Včeraj dopoldne se je na sedežu deželnega sveta Piemonta predstavilo petnajst finančnih stražnikov in odneslo dokumentacijo o omenjenih stroških od leta 2008 dalje.
Sicer pa je v središču italijanske politične pozornosti možnost, da bi Monti ostal na čelu vlade tudi po spomladanskih parlamentarnih volitvah.
Na 11. strani
V Nadiških dolinah spet Vabilo na kosilo
Na 2. strani
Trst: nižji davek IMU na zazidljiva zemljišča
Na 6. strani
Občina Trst: septembra nižja inflacija
Na 6. strani
»Noioso ne dolguje denarja državi«
Na 12. strani
Skupščina EZTS imenovala štiri odbore
Na 13. strani
Namesto vrtca v Rupi mladinski center?
Na 14. strani
kakšna usoda nas čaka
LJUBLJANA - SSK
Zaključena 1. konferenca novinarjev
LJUBLJANA - Drugi in zaključni dan prve konference slovenskih novinarjev iz sveta in Slovenije, ki je potekala včeraj v Ljubljani v priredbi Svetovnega slovenskega kongresa, je minil v znamenju raznolikega programa pričevanj in diskusijskih prispevkov številnih predstavnikov medijev v zamejstvu in po svetu.
Jutranji del, ki mu je predsedoval Ivo Jevnikar, se je najprej osredotočil na problematiko slovenskih medijev v Italiji in Avstriji.
Na 2. strani
Poštenost in transparentnost
Franco Oro Piu
Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino Ob nedeljah zjutraj odprto
NOVA TRGOVINA Fernetiči, 14 (blizu lekarne) lOOm od meje S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov.
Certificirana elektronska tehtnica - Plačamo na stotino grama
>
15 trgovin v Julijski krajini in Venetu
Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9
Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23
2
Sobota, 29. septembra 2012
ALPE-JADRAN
/
ljubljana - Drugi dan zasedanja 1. konference slovenskih novinarjev iz sveta in Slovenije
Mediji nezamenjlivi nosilni stebri v življenju Slovencev po svetu
Pričevanja novinarjev iz Italije, Avstrije, Porabja, evropskih in prekooceanskih držav
LJUBLJANA - Drugi in zaključni dan prve konference slovenskih novinarjev iz sveta in Slovenije, ki je potekala včeraj v Ljubljani v priredbi Svetovnega slovenskega kongresa, je minil v znamenju raznolikega programa pričevanj in di-skusijskih prispevkov številnih predstavnikov medijev v zamejstvu in po svetu.
Jutranji del, ki mu je predsedoval Ivo Jevnikar, se je najprej osredotočil na problematiko slovenskih medijev v Italiji in Avstriji. O vlogi in pomenu Primorskega dnevnika je govoril njegov odgovorni urednik Dušan Udovič, delu na slovenskem oddelku Rai pa odgovorni urednik Marij Čuk. Odgovorni urednik škofijskega tednika Nedelja na avstrijskem Koroškem, Hanzi Tomažič, je prispeval izviren predlog za sodelovanje med manjšinskimi mediji, Odgovorni urednik tednika Novi Glas pa je razmišljal o dilemah manjšinskega tiska med bojem za preživetje in potrebo po modernizaciji. Sliko sta izpolnila odgovorni urednik petnajstdnevnika Dom Ezio Gosgnach in odovorna urednica tednika Novi Matajur z orisom zgodovine in specifične vloge medijev v življenju Slovencev iz videmske pokrajine.
Vsem razpravljalcem je bila skupna zaskrbljenost za usodo slovenskih medijev, ki predstavljajo za skupnosti v Italiji in Avstriji hrbtenico, kohezivno silo in temeljno sredstvo za ohranjanje slovenskega jezika. Njihov pomen je za manjšinski skupnosti tolikšen, da zaslužijo vso pozornost, zagotoviti pa jim gre ne le možnosti za preživetje, temveč tudi za sodoben razvoj.
V nadaljevanju jutranjega dela zasedanja je naslednji skupini referentov predsedoval Janez Stergar. Novinarka radijske oddaje Sopotja Marjana Mrkovic je orisala položaj medijev v slovenskem jeziku na Hrvaškem, odgovorni spletnega portala slovenskih oddaj ORF na avstrijskem Koroškem, Andrej Mohar, pa je govori o izzivih in ovirah delovanja portalov in sodelovanja s slovenskimi mediji. Veliko dilem je glede prihodnosti manjšinskih medijev v Porabju na Madžarskem je predstavila urednica lista Porabje Marjana Sukič, medtem ko je novinar Bojan Božic razkril za mnoge nepoznan položaj slovenske manjšine v medijskem prostoru Bosne in Hercegovine. Pregled položaja slovenskih medijev v tujini je nato segel čez ocean, z Mirkom Vasletom, ki je govoril o izzivu slovenskega radijskega novinarja v Argentini, medtem ko sta Meta Lenarčič in Marija Ahačič Pollak prispevali izvirni pričevanji iz medijskih dejavnosti Slovencev v Avstraliji in Kanadi.
Spet je to bil niz konkretnih izkušenj iz povsem različnih okolij, v katerih mediji na pomemben način prispevajo k ohranjanju slovenskega življa.
Popoldanski del zasedanja je s predsedovanjem Mateje Feltrin No-vljan prispeval pričevanja časnikarja Andreja Černica iz Italije, Matjaža Merljaka (Radio Ognjišče). Mirjam Muženič (RTV Slovenija) Borisa Jau-šovca (štajerski Slovenci)
Marjana Šrimpfa (RTV Slovenija), Nadje Podobnik (STA) ter dr. Danijela Grafenauerja in dr. Katalin Munda Hir-nok iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
Preden sta dr. Boris Pleskovič in Ivo Jevnikar v večernih ureh sklenila dvodnevno konferenco so bila na dnevnem redu še pričevanja slovenskih časnikarjev, ki so se uveljavili v tujih medijih. Sodelovali so Kristian Stepčic Reisman (Glas Istre), Katarina Drlja ( Al Jazeera BiH), Mara Gergolet (Corriere della Sera), mag.p. Ivan Herceg (Radio Vatikan) in dr. Peter Schibli (Swissinfo SRG SSR).
Na jutranjem zasedanju so sodelovali (z leve): Marij Čuk (Rai), Hanzi Tomažič (Nedelja), Jurij Paljk (Naovi Glas), Ivo Jevnikar (predsedujoči), Jole Namor (Novi Matajur), Dušan Udovič (Primorski dnevnik), Ezio Gosgnach (Dom).
trbiž
Dvojezične izkaznice kmalu tudi za Nemce?
TRBIŽ - Dežela Furlanija-Julijska krajina preverja možnost za izdajanje dvojezičnih osebnih izkaznic (v italijanščini in nemščini) za pripadnike nemško govoreče skupnosti v Kanalski dolini in nekaterih občinah v Karni-ji. To je povedal deželni odbornik Elio De Anna v odgovoru deželnemu svetniku Ljudstva svobode Francu Baritussiu.
Občina Trbiž je pred kratkim dvema pripadnikoma tamkajšnje nemške manjšine odklonila dvojezično osebno izkaznico v italijanščini in nemščini. Na Občini se izgovarjajo, da za italijan-sko-nemške dokumente nimajo zakonskih pooblastil, ki npr. veljajo za italijansko-slovenske dvojezične osebne izkaznice. Bari-tussiu, nekdanjemu trbiškemu županu, se mu zdi, da je v tem primeru prišlo do diskriminacije nemške jezikovne skupnosti.
slovenija - hrvaška - Spor o LB
Volk: Hrvaška že dolgo ve, kaj hoče Slovenija
ZAGREB - Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu se je odzvalo na izjavo hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusic, ki je v četrtek dejala, da ne razume, kaj želi Slovenija doseči pri reševanju vprašanja tožb proti LB in NLB na Hrvaškem in jo obtožila spreminjanja stališč. Veleposlanik Vojko Volk je poudaril, da so slovenska stališča dobro znana.
Slovensko veleposlaništvo je v četrtkovi izjavi za spletni portal Politika Plus izpostavilo, da Hrvaška že dolgo ve, kaj Slovenija hoče. "Hoče, da Hrvaška spoštuje svoje mednarodne obveznosti in obljube, ki jih je dala pri sklenitvi pogajanj z Evropsko unijo," so na veleposlaništvu v Zagrebu zapisali v odzivu. Kot so spomnili, sta zunanji minister Karl Erjavec in veleposlanik Volk v svojim javnih nastopih večkrat jasno ponovila, da so pooblastila hrvaškega finančnega ministrstva Zagrebški banki in Pri-
vredni banki Zagreb (PBZ) za vodenje sporov proti LB in NLB v nasprotju s prevzetimi mednarodnimi zavezami Hrvaške.
Pusiceva je v New Yorku, kjer se udeležuje splošne razprave zasedanja Generalne skupščine ZN, novinarjem zatrdila, da ima Hrvaška o LB absolutno konsistentno stališče in da ne razume, kaj se je zgodilo s Slovenijo. Tako se je odzvala na izjavo slovenskega kolega Erjavca, da Hrvaška spreminja stališča glede tega vprašanja in da zato glede rešitve spora, zaradi katerega sta državi imenovali finančna strokovnjaka Zdravka Rogica in Franceta Arharja, ni optimist.
Rogic in Arhar se bosta na pogovorih o rešitvi spora o LB sešla 4. oktobra v Sloveniji. To bo njuno tretje srečanje, potem ko sta ju vladi imenovali, da bi poskusila poiskati rešitev za dolgoletni spor. (STA)
bruselj - Po četrtkovih hišnih preiskavah
EU želi iz Slovenije več informacij glede Stožic
BRUSELJ - Evropska komisija je Slovenijo pozvala, naj jo sproti in celovito obvešča o preiskavi financiranja športnega kompleksa v Stožicah, ki je bil sofinanciran z evropskimi sredstvi. Preiskavo pozorno spremljajo in po objavi končnih rezultatov bodo po potrebi tudi ustrezno ukrepali za zaščito finančnih interesov EU, so pojasnili v Bruslju.
Predstavnica komisarja za regionalno politiko Johannesa Hahna, Shirin Wheeler je povedala, da so pristojne službe komisije že v stiku s slovenskimi oblastmi, pristojnimi za izvedbo programa sofinanciranja dela projekta v Stožicah, konkretno stadiona, za katerega je Slovenija dobila denar iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Glede preiskave, ki je v teku pa je dejala, da se na primer še ne ve, ali je v preiskavo vključen del projekta, ki ga sofinancira EU,.
Denar, gre za 6,4 milijona evrov, je že bil izplačan. Če bo preiskava pokazala, da so bila evropska sredstva
uporabljena nepravilno, bodo v Bruslju zahtevali, da se denar vrne. A za zdaj je treba počakati in analizirati potek preiskave, ne pa se vpletati v nekaj, kar je še zelo živo, razplet pa na tej točki še zelo negotov, je ob tem izpostavila Wheelerjeva.
Komisija je maja letos izvajanje tega projekta že prekinila, a iz tehničnih razlogov, ki niso bili povezani s sumi goljufije ali drugih nepravilnosti, ki jih sedaj preiskujejo slovenske oblasti. Slovenske oblasti so pred poletjem razjasnile pomisleke komisije, zato je ta julija ponovno zagnala program, je še dejala tiskovna predstavnica. Pomisleki komisije so se tedaj nanašali na tehnična vprašanja, kot so opredelitev in organizacija projekta.
Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so v četrtek izvedli 23 hišnih preiskav in začasno pridržali šest oseb zaradi suma nepravilnosti v povezavi s projektom v Stožicah. Hišne preiskave so izvedli tudi na domu ljubljanskega župana Zorana Jankovica.
nadiške doline - Tradicionalna gostinsko-turistična ponudba
Tudi letos Vabilo na kosilo
Od danes do 9. septembra cela vrsta gostinskih lokalov ob vikendih vabi na pokušino krajevnih kulinaričnih specialitet
ŠPETER - Za izlet v Nadiške doline
je trenutek vedno pravi, jeseni pa je že več let mogoče sprehod med naravnimi lepotami dopolniti z okusi in pridelki ter proizvodi, ki so tipični za to območje. Tu so se namreč stari recepti in tradicionalne jedi ohranili nespremenjeni. Tradicionalna domača kuhinja, ki je eden najbolj razpoznavnih znakov zgodovine in kulture tega območja, pa je s pobudo "Vabilo na kosilo', ki se obnavlja vsako jesen, postala odlično sredstvo za promocijo teh krajev.
Zainteresirani bodo od danes do 9. decembra ob vikendih (potrebna je predhodna rezervacija) za 23 do 28 evrov (pijača ni vključena v ceno) lahko dobili kompletno kosilo s številnimi hladnimi in to-
TUristična kmetija pri TAVČARJEVIH
Particija Petrovčič	Hruševica 44 - 6222 Štanjel (Slo)
Prodaja lastnega vina	urnik: sobota, nedelja
VABLJENI!	od 12. ure dalje
hrusevica44@gmail.com - Tel. 00386 5 769 0136 - GSM 00386 41 500 054
plimi predjedmi, glavno jedjo, prilogami in sladicami.
"Vabilu na kosilo" se je z leti odzvalo vse več ljudi, glede na uspeh pobude pa so v zadnjem obdobju ponudbo razširili še na vzhodna furlanska Brda. Letos bo mogoče tradicionalne dobrote poskusiti v gostilnah "Alla Cascata" (Hlodič - Grmek), 'Alla Trota" (Špehonje - Podbonesec), 'AllAntica" (Kras - Podbonesec), 'Ai Buo-ni Amici" (Tarčet - Podbonesec), "Le Querce" (Ul. Klančič - Špeter), "Alla Posta" (Hlodič - Grmek), "Gastaldia dAntro" (Landar - Podbonesec), "Al Giro Di Boa" (Most - Čedad), "Tinello di San Urbano" (Prapotno), "Ai Colli Di Spessa" (Spessa), "Scacco Matto" (Podbonesec), "Da Mario" (Prapotno), "Taverna Fiorita" (Barnas - Špeter) in "Sotto il Campanile" (Ažla - Špeter).
Za podrobnejše informacije o pobudi in rezervacije je na razpolago spletna stran www.invitoapranzo.it, zainteresirani pa lahko pokličejo tudi predstavnike združenja "Associazione Invito" na telefonski številki 0432/726006 ali 0432/727665. (NM)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 27. septembra 2012
490
LJUBLJANA - Pavšič in Močnik z ministrom Turkom
Slovenska šola v Italiji potrebuje nov zakon
Zastopnik slovenske vlade se je srečal tudi z italijansko manjšino
LJUBLJANA - Slovenski minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je včeraj sprejel predstavnika slovenske manjšine v Italiji in zastopnike italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Minister se je na srečanjih seznanil s stanjem na področju šolstva pred jutrišnjim tržaškim srečanjem z italijanskim ministrom za šolstvo, univerzo in znanost Fran-cescom Profumom.
Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič in predstavnik Sveta slovenskih organizacij Peter Močnik sta ministra seznanila predvsem s problematiko slovenskih šol v Italiji, ki bi jih bilo treba urediti z novim zakonom, saj je sedanja zakonodaja stara že 50 let. Opozorila sta na odprto vprašanje avtonomije deželnega urada za slovenske šole, na vprašanje slovenske glasbene šole in predvsem na vprašanja šol v videmski pokrajini, začenši z nujnostjo dokončne ureditve statusa dvojezične šole v Špetru. Ministra sta tudi seznanila z odločitvijo, da bo omizje pri italijanskem notranjem ministrstvu, ki se
Slovenski minister Turk s sodelavci na srečanju s Pavšičem (SKGZ) in Močnikom (SSO)
je prvič sestalo v ponedeljek, na prihodnjem zasedanju razpravljalo prav o problematiki šolstva.
Na srečanju s predstavniki italijanske narodne skupnosti so poslanec Roberto Battelli, predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Alberto Scheriani in predsednik Unije Italijanov Maurizio Temul opozorili na nekatera vprašanja v zvezi s šolskimi poslopji in na problem izobraževanja ustreznih kadrov, ki bi ga bilo mogoče, ob ustreznem dogovoru med državama, reševati tudi v okviru čez-mejnega sodelovanja. Opozorili pa so tudi na potrebo, da bi v slovenski šolski program, še zlasti na območju, na katerem živi manjšina, intenzivneje vključili informacije o doprinosu italijanske kulture, pa tudi, da bi z zagotavljanjem ustreznega poučevanja italijanščine v vseh šolah zagotovili ohranjanje identitete dvojezičnega območja.
Minister Turk se je obema delegacijama zahvalil za koristne informacije in zagotovil, da bo na srečanju z ministrom Profumom posebno pozornost namenil prav manjšinskemu šolstvu.
MANJŠINA - Finančne težave
SSk računa zlasti na pomoč Slovenije
»Slovensko zastopstvo v Rimu prešibko za vse izzive«
TRST - Slovenska skupnost pozitivno ocenjuje ustanovitev vladnega omizja za vprašanja slovenske narodne skupnosti, ki predstavlja zanimiv precedens v odnosih med našo skupnostjo in rimsko vlado. Zasluge nosi po mnenju SSk predvsem slovenska diplomacija, ki je po dolgotrajnem in vztrajnem delu uspela manjšini zagotoviti možnost direktnega soočanja z italijansko vlado. Posebej je to pomembno danes, ko so se po predolgem komunikacijskem mrku z vladnimi krogi problemi kar pošteno nakopičili in gredo od perečega finančnega vprašanja, vprašanja bodočnosti slovenske šole v Italiji, preustroja sistema javne uprave pa vse do snujoče se volilne zakonodaje, ki mora nujno upoštevati določilo zaščitnega zakona glede slovenskega zastopstva v državnem parlamentu, navaja SSk v tiskovnem sporočilu.
Posebno kritičnost ta trenutek predstavlja finančno vprašanje. SSk skrbi finančna situacija, ki se je ustvarila zaradi neopravičljive zamude pri izplačilu letošnjega prispevka manjšinskim organizacijam. Končno pa smo le prišli vsaj do jasne slike stanja. Predstavnica finančnega ministrstva je na rimskem omizju podčrtala tudi odgovornost Dežele FJK, zato je deželni svetnik SSk Igor Gabrovec od predsednika Renza Tonda in pristojnih uradov že zahteval uradna pojasnila. Že danes pa je jasno, da je sredstev bistveno manj kot doslej. SSk pri tem navaja številke, ki izhajajo iz proračunskih dokumentov države in dežele: od začetno predvidenih 8.822.490 evrov na treh postavkah zaščitnega zakona, se danes menda nahajamo na vsoti 6.900.000 evrov. Pri tem moramo upoštevati, da bo od tega Dežela predvidoma odtrgala 400.000 evrov, ki jih je manjšini izplačala leta 2011, še preden je država postavko retroaktivno oklestila. Po tem zapletu je Dežela sklenila, da bo prispevke vnaprej izplačevala le v trenutku, ko bo rimsko finančno ministrstvo dokončno (in nepovratno) določilo skupno višino prispevkov. Izračun tako privede do skupnega primanjkljaja v višini preko 2.300.000 evrov.
Od omenjenih treh postavk financiranja zaščitnega zakona so pričakovanja slovenskih organizacij seveda usmerjena pretežno v tisto, ki neposredno zanima financiranje njihovih pobud in dejavnosti: od (začetnih) približno 5.300.000 evrov, naj bi vlada v kratkem sprostila le »predujem« v višini približno 3.000.000 evrov. Kaj bo z razliko pa zaenkrat ostaja neznanka in SSk se boji, da bo le poseg iz Slovenije, tako kot doslej, odločilno vplival na italijansko vlado, da bodo manjšinske organizacije vendarle prejele sredstva v običajnem obsegu. Država je na račun nespo-štovanja zaščitnega zakona v desetih letih na naš račun privarčevala približno 28 milijonov euro in od teh je menda le še slabih 6 milijonov nekje lebdečih in torej vsaj teoretično uporabnih. Do tu številke, ki so jih deželni uradi, po pojasnilih v Rimu, potrdili svetniku Gabrovcu. Prav je da je naša javnost o dejanskem stanju tudi v celoti obveščena, piše v tiskovni izjavi stranke.
SSk ugotavlja, da je objektivno gledano slovensko politično zastopstvo v Rimu prešibko, da bi samo kljubovalo finančnemu in drugim izzivom. »Pri tem ne gre za pavšalno kritiko senatorke, temveč za ugotovitev stanja nemoči in kaosa, ki ta čas vlada v Rimu«, pojasnjujejo v slovenski stranki. Vladno omizje je dobrodošlo, zaradi ozkih časovnih rokov pa ne bo uspelo pravočasno rešiti vseh perečih odprtih vprašanj. Med temi je predvsem aktualno vprašanje volilnega zakona, ki mora zaobjeti tudi določila glede zastopstva slovenske manjšine v italijanskem parlamentu.
SSk zato računa, kot doslej, na aktivno podporo in intervencijo Republike Slovenije, saj so zaščitne norme vezane tudi in predvsem na mednarodne dogovore. Finančna kriza pesti tudi Slovenijo, kljub temu pa je slovenska vlada ohranila dosedanji nivo finančnih dotacij in druge oblike aktivne zaščite za italijansko in madžarsko manjšino. To dejstvo predstavlja pomemben argument tudi v medvladnih pogovorih z Rimom, še navaja SSk v izjavi za tisk.
UDINE FIERE 29. SEPTEMBER 8. OKTOBER 2012
50CASA MODERNA
Organizacija Udine^Fiere
UdineeGoriziaFiere SpA
Sponzor
V sodelovanju s
L'abitare in evoluzione.
Welcome home. Tako sprejemamo goste sejma Casa Moderna. Dobrodošli v vašem domu. Vstopite v dnevne prostore ali, če želite, obiščite področje pohištvenih dodatkov, opreme in predlogov vrhunskega dizajna nekaterih med najboljšimi mednarodnimi proizvajalci. Kakovost opredeljuje tudi ponudbo kopalniške opreme, oken, vrat, oblog, osvetljave in drugih rešitev za vaš dom. Kot v prejšnjih izvedbah bo tudi letos ena hala popolnoma namenjena biološkemu in okolju prijaznejšemu domu. Pridite na sejem, pričakujemo vas doma.
Urniki za obiskovalce sejma:
ponedeljek / petek 15.00_21.00, sobota / nedelja 10.00_21.00
www.casamoderna.it
Glavni sponzor
Í . C
C.
S pokroviteljstvom
. FRIULADRIA
^	CRÉDIT AGRICOLE
Tehnični sponzor

Allian-v fíííl ftjH FEDERMOBILI t>p. „ BVI Provincia di Udine j^ k A Mllldll£ VJJy ■Majg „□.«inN.NA.ioN.Li	^PnminciediUdin
4
Sobota, 29. septembra 2012
MNENJA, RUBRIKE
SLOVENIJA TA TEDEN
Zadnji udarec časopisom?
Darja Kocbek
/
Desnosredinska vlada v predlogu proračuna za prihodnji dve leti za nekatere izdelke in storitve očitno načrtuje zvišanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z znižane 8,5-od-stotne stopnje na osnovno stopnjo 20 odstotkov. Med njimi so, poleg nekaterih komunalnih storitev, menda tudi časopisi in revije. Namera vlade je, čeprav je za zdaj uradno le ena od možnosti, naletela na ogorčene odmeve.
Časopisna panoga je sredi globoke krize, saj je kar 80 odstotkov založnikov mikro podjetij in malih družb, ki so že do zdaj »skrajno racionalizirale svoje poslovanje in tako rekoč nimajo več rezerv, zato bodo prisiljene odpuščati zaposlene in prenehati poslovati,« so, denimo, opozorili v Združenju založnikov časopisov in revij pri gospodarski zbornici. Podobno je v pismu vladi menilo Slovensko združenje medijev, ki ocenjuje, da bi bil dvig DDV za mnoge tiskane medije še zadnji udarec pred dokončnim zaprtjem. Založniki si v teh časih ne morejo privoščiti povišanja cen časopisov in revij, ker bi to privedlo do dodatnega znižanja že tako (pre)nizkih prodanih naklad.
Novinarji Dnevnika, drugega največjega dnevnega časopisa v Sloveniji, so izračunali, da bi dvig DDV samo enajstim največjim izdajateljem časopisov in revij prinesel od 8 do 11 milijonov evrov dodatnih stroškov, pod predpostavko, da se jim naklada ne bi znižala, dviga davka pa ne bi prevalili na bralce. Lani je po Dnev-nikovih podatkih dvanajst največjih časopisnih in revijalnih družb, vključno z brezplačnikom Žurnal, ustvarilo 150 milijonov evrov prihodkov, zaposlovalo 1400 ljudi, njihova čista izguba pa je znašala 3,6 milijona evrov. Ker na stroške tiska praktično ne morejo vplivati, bi morale odpustiti kar četrtino zaposlenih.
Romana Dobnikar Šeruga, odgovorna urednica osrednjega dnevnika Delo, pravi, da si vsak lahko izračuna, da si državni proračun ne bi kaj prida opomogel, če bi od vsakega izvoda časopisa dobil 11 centov več. Skupna dnevna naklada petih slovenskih dnevnikov namreč znaša približno 200 tisoč izvodov. »Ne vem, ali nas bodo bralci še naprej brali v tolikšnem številu, če se bo res zvišal DDV in bomo morali revijo spet podražiti,« je zaskrbljen tudi odgovorni urednik vladi naklonjene revije Reporter Silvester Šurla.
V Društvu novinarjev Slovenije opozarjajo, da bi bil dvig DDV za časopise in revije nov hud, morda tudi zadnji udarec panogi. Ta se v zadnjih letih namreč spopada tudi s sesutjem oglasnega trga, spreminjanjem bralnih navad in drugimi strukturnimi izzivi. V društvu nadalje ugotavljajo, da se je desnosredinska vlada zaradi »političnih ali celo ideoloških motivov« odločila za nov napad na tiskane medije. Tokrat za razliko od obdobja 2005-2008 »nanje ne pritiska (le) z umikanjem oglasov, imenovanji poslušnih urednikov ali 'najemanjem' posameznih medijev pri zasebnih lastnikih, ampak s 'sistemskim' ukrepom, ki lahko zaduši celotno panogo«.
Na ministrstvu za finance informacij o dvigu DDV za časopise in revije ne zanikajo in ne potrjujejo. Ponavljajo le izjavo ministra Janeza Šu-šteršiča, da je vlada v okviru priprave predlogov proračunov za leti 2013 in 2014 razpravljala o veliko mogočih rešitvah in ukrepih na prihodko-vni strani proračuna. Končne odločitve pa bodo sprejete, ko bo potrdila končna predloga proračunov. Predsednik vlade Janez Janša pa je dejal, da končna odločitev o dvigu DDV za časopise še ni bila sprejeta.
V največji opozicijski stranki levosredinski Pozitivni Sloveniji obljubljajo, da bodo naredili vse, da bodo dvig DDV za časopise in revije preprečili. Njihova poslanka Tamara Vonta je prepričana, da je v ozadju namere desnosredinske vlade »očistiti medijski prostor tiskanih medijev, ki ovirajo vlado«.
Ugibanja o politično motiviranem dvigu davčne stopnje razvnemajo tudi dejstva, da sta Delo kot največja in Večer iz Maribora kot tretja največja časopisna hiša v Sloveniji pravkar čez noč dobili nova predsednika uprave, vladna koalicija pa je ta teden prav tako na hitro razrešila še pet izmed enajstih nadzornikov javne radiotelevizije in imenovala dva nova nadzornika Slovenske tiskovne agencije. Oba nova prva človeka Dela in Večera prihajata iz Pivovarne Laško, družbe, ki je v obdobju prve vlade Janeza Janše (v letih 2004-2008) postala lastnik obeh omenjenih hiš in ju takratni vladi za nekaj časa »dala v najem«. Delo do imenovanja novega predsednika uprave vodi Marjeta Zevnik, ki je hkrati tudi predsednica nadzornega sveta Dela in članica uprave Pivovarne Laško. Jure Struc je bil na čelo časopisne hiše Večer imenovan z mesta direktorja marketinga Pivovarne Laško.
Nevarnost ponovnega političnega prevzema obeh uredništev poznavalci seveda vidijo v okoliščini, da je skupina Pivovarna Laško življenjsko odvisna od tega, ali ji bodo državne banke spomladi reprogramirale več deset milijonov evrov posojil, poleg tega pa imajo pivovarji v rokah tudi nekaj lastniških deležev, ki politiko močno zanimajo. Podobno kot že pred sedmimi leti seveda najbolj delež v Mercatorju, največji slovenski trgovinski verigi.
I
Nlfi
PISMA UREDNIŠTVU
Bazovica
Bazoviška gmajna je posvečen kraj. Tla te gmajne so prepojena s krvjo rodoljubov naše krvi. Prvih žrtev takrat porajajočega fašizma v Evropi. Tam se ob vsakoletni obletnici tega zločina zberemo vsi, ki fašizem, zlo dvajsetega stoletja odločno preziramo in odklanjamo. Najodločneje odklanjamo in obsojamo medvojno kolaboracijo s tem istim fašizmom, ki se je zgodil v takratni Ljubljanski provinci.
In kaj se je zgodilo na bazoviški gmajni v nedeljo dne 9.9.2012. Na govornici se pojavi ga. ministrica Ljudmila Novak. Predsednica najbolj nazadnjaške politične stranke v Sloveniji. To je stranka, ki jasno in glasno opravičuje medvojno kolaboracijo in počne vse za rehabilitacijo domobranstva. To je stranka, ki je aktivno udeležena pri proslavljanju in poveličevanju obletnice vaških straž, predhodnice domobranstva. Temu smo bili priča letos na Joštu pri Horjulu. Nesporna ugotovitev je, da zagovornik kolaboracije s fašizmom, s fašizmom tudi paktira.
Zato organizacijskemu odboru »BAZOVICA« 2012 postavljam vprašanje, ali ni bila z nastopom te sporne osebe letošnja »BAZOVICA« omadeževana. Poslati g. Ljudmilo Novak na letošnjo »Bazovico« je bilo še eno od skrbno načrtovanih provokativnih dejanj trenutnih slovenskih oblastnikov. Ozadje te odločitve je povsem jasna. Zasejati leglo spora med domoljubne antifašistične organizacije in združenja na Primorskem. Toleriranje ali neodzivanju se temu, gre voda na mlin slednjih. Na nas je, tovarišice in tovariši, ali bomo to dopustili.
Karlo Mahnič, Gorenje pri Divači
Gore in ljudje
Kot vnet pohodnik in planinec,rad prebiram,žal vedno maloštevilne prispevke o obisku domačih in tujih gora v P.D.Vrli Doberdobci,člani društva Hrast,so nas vP.D. v četrtek,27 septembra seznanili o svojem tedenskem potepanju po zahodnih Julijcih,med tem tudi o vzponu na »Jof di Somdogna«,ki nudi res najlepši pogled na severno steno Poliškega Špika (Montaža),a se ponaša še s nečim,našim
pristnim slovenskim nazivom RUDNI VRH ! Planinski zdravo!
Stojan Glavina
ta teden [ q|||| q jj | pred 100 leti
- "-j ■ ■ irmL*.■ :■-■"! niz- :l ■ i i.±i:
Edinost poroča tokrat o naraščajoči napetosti na Balkanu: »Kakor vse kaže, se začne že v par dneh na Balkanu krvavi ples! Vse vesti, ki prihajajo iz raznih balkanskih prestolnic, kažejo na to, da je vojna takorekoč neizogibna. Diplomatje si sicer še vedno prizadevajo, da bi preprečili krvav spopad, a sami priznavajo, da je le še malo nade za ohranitev miru. Oglejmo si število armad, ki bi nastopale v tej vojni. Bolgarska armada šteje v vojnem stanju štiristosedemdeset tisoč mož, Črna gora sedemdeset tisoč, Grčija stodevetdeset tisoč in Srbija tristopetdeset tisoč mož, skupno torej nad milijon mož. Turška armada pa šteje v vojnem stanju milijon štiristo tisoč mož.
Vendar je vsled slabih komunikacijskih zvez mobilizacija turške armade tako počasna, da bi v začetku vojne prišla pri Turkih v poštev le stalna armada, ki šteje osemsto tisoč mož, dočim morejo krščanske balkanske države postaviti svoje armade že v najkrajšem času na vojno stanje. Številčna moč združenih armad Bolgarije, Črnogore, Grčije in Srbije bi torej bila po priliki enaka oni Turške armade; pri tem pa ni smeti pozabiti, da bi prvi imeli pomoč krščanskega prebivalstva Turčije; te pomoči pa nikakor ni smeti podcenjevati. Šanse so torej za krščanske države ugodne, to tembolj, ker je organizacija armad, osobito srbske in bolgarske armade naravnost uzorna, dočim je vsak Črnogorec že rojen vojak. Pa tudi Grčija si je v zadnjih letih mnogo prizadevala, da bi reformirala svojo armado.
Temu nasproti je znano, da so Turki najbolji na svetu in če niso mladotur-ki sicer storili ničesar, so armado reorganizirali in reformirali. Turčija je sploh vedno posvečala največjo pažnjo razvoju armade, za katero žrtvuje tretjino svojih državnih dohodkov, toliko, kakor nobena druga država na svetu.
Tudi turške armade torej ni smeti podcenjevati. Gotovo je, da se bodo Turki borili na življenje in smrt, ker znajo, da se jim gre za biti ali ne biti. Pričakovati je torej krvavega klanja, kakoršnega svet še ni doživel tako malo.
TA teden $ P RIHORSKI = D H EV Hi K pred 50 leti
V Bazovici je prvič nastopil Koroški akademski oktet: »Bazovica je doživela prijeten večer, ko je kot prva sprejela kot goste na njihovi turneji pevce Koroškega akademskega okteta. Izredno nas veseli, da se je vse tako uredilo, da so bili Bazovci deležni tega nevsakdanjega užitka in samo obžalujemo, da bodo šli gostje tako mimo Trsta, ne da bi nastopili tudi kje v mestu. Upamo pa, da ni zadnjič, ko se nahajajo pri nas in da nam bodo lahko še zapeli tudi v Trstu samem.
Dvorana v Bazovici se je polnila že precej pred začetkom koncerta. Zasedeni so bili že vsi sedeži in ljudje so napolnili tudi stojišča. V pozdrav gostom je najprej zapel zbor prosvetnega društva Lipa Vrabčevo Zdravico, dirigiral je avtor sam. Pred koncertom je bazovski župnik Živec pozdravil pevce v svojem in v imenu domačinov. Spominjajoč se stoletnice smrti Antona Martina Slomška, ki je deloval v časih, ki za slovenstvo niso bili ravno rožnati, je v svojih besedah poudaril Slomškovo ljubezen do slovenske pesmi in do slovenskega materinega jezika. V odmoru pa je izrekel gostom pozdrave tovariš Miro Presl v imenu prosvetnega društva Lipa.
Oktet je začel svoj spored z Gallusom in nato posegel v nemško glasbo izza tristo let. V bližnjo dobo nas je pripeljal Večerni ave češkega skladatelja Foer-sterja, nakar je sledil - seveda v angleškem jeziku zapet - negro spiritual. Zaključil pa je prvi del scherzo iz Mirkove suite o Ančki. Že ta del koncerta je pokazal, da nastopajo to pot na odru preproste bazovske dvorane izredni, kultivi-rani pevci, ki so že davno prebrodili vsakdanje težavnosti zborovskega petja. To je začutilo tudi občinstvo, ki je pevcem prisluhnilo z nenavadno pozornostjo in jih po vsaki pesmi nagrajevalo z obilnim ploskanjem.
Koncert se je nadaljeval z izborom slovanskih pesmi: dveh ruskih, ene slovaške in dveh makedonskih, tretji del pa so izpolnile koroške narodne. Oktet je tu dokazal, da mu je pravo veselje peti koroške narodne pesmi.«
SKLAD MITJA ČUK SVETUJE
Zgodnje učenje
Naključno srečanje z znanko, katere nisem videla že nekaj mesecev in njen komentar, da je sedaj z otroki vse drugače, kakor nekoč, me je usmeril v razmišljanje, da je mogoče res nastopil čas za spremembo v miselnosti. Nedvomno si vsaka generacija prizadeva, da bi svojemu otroku nudila najboljše. In zagotovo je vsaka tudi nudila najboljše po svojih močeh. Nasveti, ki jih mladi starši prejemajo, tudi ko zanje ne vprašajo, so pogosto v osnovi vsekakor koristni, tudi če ni vsak predlog popolnoma pravilen in dober. Raziskave o razvoju človeških možganov so v zadnjih desetletjih pokazale na vrsto novih odkritij, zaradi katerih bi morali miselnost o nekaterih doslej ustaljenih trditvah o vzgoji spremeniti ali jo vsaj prilagoditi. Mnogi dedki in babice, mnogi prijatelji in drugi, ki mladim staršem radi posredujejo svoje nasvete, pa niso s temi novostmi seznanjeni ali ne vedo dovolj o njih. Tako so še naprej kritični, če npr. malček spi v "veliki postelji" s starši, dajejo svoje osebne izjave o dojenju, in včasih vzbujajo negotovost tudi v materi, ki ji že sama nova skrb in navezanost na novo bitje povzročata dovolj težav. Največkrat se zanaša na svoj instinkt, da bi najbolje in na najbolj neprisiljen in naraven način vzgajala in skrbela za svojega otroka. Za to je potrebna vztrajnost in zanjo energija zase in za otroka.
Prazne marnje o vzgoji in kako je bilo nekoč bolje, so povsem odveč, če že ne škodljive. Prav tako so povsem škodljivi predsodki, na katere se nekateri ljudje še opirajo. Danes je najprimernejša vzgoja, ki temelji na ljubezni, spoštovanju in pozornosti do soljudi in do naravnega okolja, v katerem živimo. Vzgoja za gradnjo zgodnjih medosebnih odnosov. Prizadevanja staršev morajo podpreti tudi sorodniki in prijatelji ter znanci.
Novejši izsledki v razvojni psihologiji kažejo, da so dojenček, malček in otrok v zgodnjem otroštvu spoznavno, govorno, socialno in čustveno kompetentni. Razvojne psihološke teorije danes razlagajo, da se osebnost oblikuje na podlagi zgodnjih me-dosebnih odnosov. Mnogi sodobni strokovnjaki za vzgojo poudarjajo, da odnese otrok največ od zgodnjih vzgojnih posegov, ko so osebe, ki zanj skrbijo, dovolj pozorne na njegove signale in primerno podpirajo razvoj njegovih odnosov do drugih ljudi in navezanost nanje. Nekateri izvedenci so prepričani, da je treba tudi osnovno svetovanje raz-
vojnih psihologov ponuditi staršem čim bolj zgodaj. Izdelan je celo že model ne prezahtevne ponudbe, omejene v času, ki bi se kot temeljni kamen zasidrala z zgodnje vzgojne posege ter hkrati imela funkcijo nekakšne preventive pred tem, da bi vzgoja k medo-sebnim odnosom nastopila prepozno in zavarovanja pred možnimi sekundarnimi vzgojnimi motnjami.
Dandanes je zgodnje otroštvo postalo zelo zanimiva tema; znanstveniki so zbrali vrsto novih spoznanj, ki jih je treba sedaj prenesti v prakso. Nekoč so bili dojenčki, tudi zaradi svetovanega načina previjanja, kar nekaj prvih mesecev življenja skoraj negibni. Dejansko so z njimi ravnali, kakor da se še sploh ne zavedajo okolja in ljudi okoli sebe. Učenje in vzgoja sta bili stvar nekega drugega, kasnejšega obdobja. Danes, v svetu, v katerem se eksponentno množijo zunanji dražljaji na človeka še pred rojstvom, pa je že zelo zgodnje posameznikovo življenjsko obdobje po mnenju izvedencev zelo pomembno za vsrkavanje pravih napotkov in smernic za uravnovešeno prihodnje življenje.
Eden izmed izzivov za vse, ki imajo opravka z dojenčki, je priporočilo, da je treba dojenčka gledati celovito z vsemi sposobnostmi, ki jih potencialno že ima, vključno s sposobnostjo oblikovanja vezi z njemu zunanjim svetom. Ta bo sposobnost, ki bo osnova za njegov najprimernejši in optimalni razvoj. To velja prav za vse otroke, tudi za tiste, ki imajo že od rojstva posebno osebno situacijo.
Pri vzgoji dojenčka je ena izmed osnovnih nalog, da se začnejo uravnavati njegovo vedenje in emocionalne ter fiziološke vzburjenosti. Zgodnje pridobivanje kompe-tenc za uravnavanje odzivov je namreč predpogoj za odprt način otrokovega stika z okoljem. Ameriški pediater T. Berry Bra-zelton se že vrsto let ukvarja s preučevanjem vedenja novorojenčkov in je o novorojenč-kovem vedenjskem napredovanju sestavil tudi lestvico. Z njo dobimo vedenjsko sliko novorojenčka, spoznamo njegove močne točke, prilagoditvene odzive in možne šibke točke. Na tej osnovi lahko preiskovalec svetuje staršem pravo strategijo za vzgojo in skrb s krepitvijo začetnega odnosa med novorojenčkom in starši. Ta pristop je inovativen, ker priznava, da je tudi novorojenček visoko razvito bitje. Trdi namreč, da do novorojenčki, čeprav so videti ranljivi, zelo sposobna bitja, saj imajo konec koncev za seboj devet mesecev izkušenj. Dr. Brazelton meni, da je no-
vorojenček sposoben nadzorovati svoje vedenje z odzivanjem na novo okolje. Z okoljem novorojenček komunicira z neke vrste govorico, ki je racionalna, čeprav na prvi pogled ni videti tako. Na to kaže odziv na znani mamin ali očetov obraz, pa tudi iz jok, ki na daleč kliče po starših, ko je to potrebno. Otroci, čeprav šele rojeni, so že družabna bitja, so posamezniki z edinstvenimi, za vsakega posebej značilnimi kakovostmi. Te so zmožne okolje spreminjati ali se pustiti preoblikovati. Ves razvoj naj bi šel skozi štiri vedenjske faze. Vse se začne na fiziološki ravni - regulacija dihanja, telesne temperature, krvnega obtoka in prebavnega sistema. Sledi sistem, ki se tiče motorike in uravnavanja mišične napetosti ter koordinacije gibanja. Za tem se uravnovešata obdobja budnega stanja in spanja in končno še interaktivni sistem. Ko se vsi našteti sistemi stabilizirajo, postane otrok pozorno odziven.
Dojenčki se med seboj razlikujejo po sposobnosti uravnavanja odprtosti okolju in obremenjenosti in po razločnosti načina, s katerim pokažejo svoje počutje. Sposobnost lastnega uravnavanja se v novorojenčku oziroma dojenčku krepi skozi podporo osebe, ki zanj skrbi in mu pri tem reguliranju pomaga. Primerna pomoč novorojenčku se največkrat skriva v intuitivni kompetenci mame in staršev nasploh, ki se na novorojenč-kove signale odzivajo z mimiko in zvokovno ter skozi način, kako svojega otroka pomirijo in z njim ravnajo. Skratka prepustijo se skupnemu čustvovanju s svojim novorojenim otrokom. To pomeni, da jemljejo otrokove signale resno, jih pravilno razbirajo in nanje reagirajo primerno in pravočasno. Starševska občutljivost, ki je odvisna od njih samih, pa tudi od posameznega otroka, je torej zelo pomemben ključ za to, da bo otrok zgradil v sebi zanesljivo in trdno osnovo odnosov z drugimi, kar je vsekakor zaščitni dejavnik v njegovem nadaljnjem razvoju.
Pri otrocih v posebni situaciji, ki jih bremeni prizadetost, je faza interakcije ovirana. Zavirata jo bodisi otrokova prizadetost, kakor tudi upočasnjen razvojni proces. Zaradi tega se lahko zgodi, da intuitivnost staršev doživi zastoj, saj potrebujejo veliko več potrpljenja in vztrajnosti, da dosežejo majhen napredek, na katerega bodo sami primerno reagirali. Prav v takih primerih kot tudi v primerih zelo mladih mater navadno samohranilk, katerih otroke prištevajo med ri-zične skupine, se poudarja potrebo po zgodnjem svetovanju razvojnega psihologa. Ponekod ne le poudarjajo, pač pa javno zdravstvo konkretno ponudi vsem rizičnim skupinam tako vrsto svetovalnic. (jec)
r
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
/	TRST	Sobota, 29. septembra 2012
APrimorski
~	dnevnik
29
POMORSKA POSTAJA - Na kongresu italijanske zveze odvetnikov Unione Camere Penali
V ospredju boj proti korupciji, reforma pravosodja in polni zapori
Predsednik senata Renato Schifani: Takoj protikorupcijski zakon - Ministrica Paola Severino opozarja, da je odvetnikov preveč
Predsednik senata Renato Schifani in pravosodna ministrica Paola Severino sta bila včeraj v Trstu, na pomorski postaji sta se udeležila 14. kongresa italijanske zveze združenj odvetnikov, ki se ukvarjajo s kazenskim pravom (Unione delle camere penali italiane). Navzoča so bila tudi številna velika imena iz italijanskih odvetniških krogov, med njimi je bilo mnogo poslancev in senatorjev. Osrednja tema tridnevnega kongresa (končal se bo v nedeljo), na katerem bodo izvolili novo vodstvo omenjene zveze, je reforma pravosodnega sistema. Kongres prireja tržaško združenje odvetnikov, imenovano po prof. Sergiu Kosto-risu, predseduje mu odv. Andrea Frassini.
Reforma prepočasnega in neučinkovitega pravosodnega kolesja in s tem povezana odprta vprašanja (protikorupcijski zakon, nevzdržna situacija v zaporih, odgovornost sodnikov, zakon o odvetniškem poklicu, ločitev sodniškega in tožilskega poklica, obrekovanje preko medijev, digitalizacija sodnih postopkov idr) so bile teme dneva, čas pa je bil tudi za zbrano minuto molka. Tako so se navzoči spomnili preminulega Pierluigija Vigne, slovitega tožilca, ki je svoj čas med drugim vodil preiskave o mafijskih bombnih atentatih ter zoper firenškega serijskega morilca. »Novica o njegovi smrti me je zelo prizadela, to je bil izjemen tožilec, ki je v težkih časih smelo vodil preiskave in spoštoval pravice,« je vest pred občinstvom komentirala ministrica Severino.
Predsednik senata Schifani je v svojem uvodnem govoru poudaril, da je »resen in strog protikorupcijski zakon nujen, sprejeti ga je treba takoj, da bo v politiki zavladala etika, Italija pa bo spet kompetiti-vna«. Dejal je, da se tuji vlagatelji otepajo Italije, ker korupcija bremeni investicije kakor hud davek, in sicer za celih 20 odstotkov. Institucije zaradi tega ne uživajo zaupanja, nove generacije pa pogrešajo nova delovna mesta. Zakonski osnutek je trenutno v presoji senata.
Reforma odvetniškega poklica je romala iz senata v poslansko zbornico, učinkovite ukrepe pa pričakuje Schifani za zajezitev problema prenatrpanih zaporov, o čemer je že govoril predsednik republike Giorgio Napolitano. Zapori so polni, stari in propadajoči, zato so potrebne alternativne rešitve, omenil pa je tudi možnost predaje dokončno obsojenih tujih državljanov njihovim državam. V zvezi z afero
Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, predsednik senata Renato Schifani in pravosodna ministrica Paola Severino na pomorski postaji
kroma
Sallusti pa je dejal, da bi morali ukiniti zaporno kazen za novinarje.
Pravosodna ministrica Paola Severino je napovedala, da se bodo številni
problemi, povezani s pravosodjem, reševali prihodnji teden. Ker so jo včeraj poslušali odvetniki, se je ministrica (in odvetnica) zaustavila pri reformi odvetni-
škega poklica. Prepričana je, da je odvetnikov preveč (v Italiji jih je 260.000, po zadnjem državnem izpitu je število še naraslo). »Mladim moramo omogočiti do-
stop do trga dela, ne smemo pa ustvarjati iluzij. Ta poklic naj opravljajo selekcionirani in podkovani mladi,« je podčrtala. Omenila je, da je zakonski osnutek o alternativnih kazenskih ukrepih, s katerim bi omejili število zapornikov, po daljšem času spet v razpravi v parlamentu.
Za nagle reforme, ki morajo zagledati luč sveta pred volitvami, se je zavzel državni predsednik združenja odvetnikov Valerio Spigarelli. Podprl je omejitev uporabe telefonskih prisluškovanj, »saj so zlorabe na dnevnem redu in primer, ki je prizadel predsednika Napolitana, je zelo zgovoren«.
Nasproti pomorske postaje so predstavniki neapeljskega združenja odvetnikov »penalistov« opozarjali na hudo stisko v italijanskih zaporih. V leseni baraki so uredili celico, v kateri si lahko mimoidoči ogledajo, kako so zaporniki na tesnem (do devet ljudi v celicah za štiri osebe, večina zapornikov pa preživlja v njih 20 ur na dan). V italijanskih zaporih je trenutno okrog 67.000 zapornikov, praviloma pa bi jih morali obstoječi zapori sprejeti 45.568. (af)
PRISTANIŠKA KAPITANIJA - Slovesna zamenjava poveljnika
Obalno stražo vodi Tržičan
Ob navzočnosti prvega moža italijanskih kapitanij Pierluigija Cacioppa umestili Goffreda Bona - Na uradni slovesnosti že spet opazna fašistična prapora
Z leve kapitan bojne ladje Bon, admiral Cacioppo in kontraadmiral Basile
kroma
Kontraadmiral Antonio Basile je včeraj predal vajeti tržaške pristaniške kapitanije in pomorske direkcije Furlanije-Julijske krajine svojemu nasledniku, kapitanu bojne ladje Goffredu Bonu. Novi poveljnik se je rodil v Ronkah, z ženo in hčerko pa živi v Tržiču, pred leti pa je vodil ravno tržiško kapitanijo. Basile, ki je bil v Trstu tri leta, pa se seli v Neapelj, kjer bo poveljeval obalni straži in vodil pomorsko direkcijo dežele Kampanije.
V svojem poslovilnem govoru se je Basile zahvalil vsem sodelavcem in institucijam, s katerimi je kapitanija tesno sodelovala, posebno pozornost pa je namenil odnosom s koprsko pristaniško kapitanijo. Skupni trud in čezmejni stiki so se še posebno obrestovali med lansko Bar-colano, saj postaja ta dogodek iz leta v leto večji in zahtevnejši. »Skupaj smo vzpostavili zelo učinkovit varnostni sistem in
FERNETIČI - Uspešna akcija traških policistov
Madžar je v avtomobilu prevažal kar štiri tisoč ponarejenih mobilnih in »pametnih« telefonov
57-letni madžarski državljan (K.L.F. so njegove začetnice) je bil včeraj prikrajšan za nezakoniti posel v višini okoli 200 tisoč evrov. Za to se mora »zahvaliti« tržaški policiji, ki mu je zasegla več kot štiri tisoč mobilnih in tako imenovanih pametnih telefonov (it. smartphone), ki so bili vsi ponarejeni.
Policisti so možakarja med rutinsko kontrolo ob vstopu v Italijo ob zori ustavili na nekdanjem mejnem prehodu Fernetiči. Že po bežnem pregledu dokumentov avtomobila volkswagen golf so policisti ugotovili, da je nekaj narobe, zato so na pomoč poklicali kolege iz carinske agencije, ki so izurjeni za ponarejene naprave in pripomočke. Dejansko gre za strokovnjake za odkrivanje raznoraznih goljufij. V vozilu so odkrili deset kartonastih škatel, v katerih so bili mobilni telefoni. Policisti so zasumili, da gre za ponarejeno blago, da je tako je dokončno potrdilo podjetje, ki se izrecno ukvarja z mo-
bilno telefonijo. Strokovnjaki so ugotovili, da so mobilni telefoni zelo skrbno izdelane kopije proizvodov mednarodno priznanih znamk - med njimi Appleovih i-phoneov.
Madžara so kazensko ovadili zaradi prenosa v Italijo ponarejenih proizvodov in za kršenje evropskih oziroma mednarodnih zakonov za varstvo mobilne telefonije. Če bi moškemu uspelo plasirati takšne telefone na tržišče, bi lahko slednji ob uporabi ogrozili varnost in zdravje uporabnikov.
Policisti so 57-letnemu moškemu tudi zasegli napravo za satelitsko navigacijo, razne dokumente in drugo gradivo, ki ga je hranil v avtomobilu. Kve-stura je tudi ugotovila, da je bil avtomobil najet v neki vzhodnoevropski državi, v drugi države pa je Madžar na-tovoril ponarejene telefone. Gre za enega največjih tovrstnih zasegov v tržaški pokrajini v zadnjih letih. Preiskovalci sumijo, da so bili mobilni telefoni namenjeni italijanskemu tržišču.
Policist in carinik z mobilnimi telefoni, ki so jih zasegli 57-letnemu Madžaru
se lepo izkazali,« je dejal Basile. Omenil je še razne posamezne akcije, od reševanja kopalcev do »lova na Ursus«, ko je znani tržaški pontonski žerjav zaradi močne burje sam zaplaval po zalivu (»nekateri so sicer upali, da se bo potopil,« je hudomušno pristavil kontraadmiral). Basileju je žal, da zapušča Trst, z odhodom v Neapelj pa je obenem zelo počaščen.
Kap. Goffredo Bon, ki je imel nazadnje vidno vlogo na centralnem uradu pristaniških kapitanij v Rimu, je bil v primerjavi s svojim sicilskim predhodnikom redkobeseden, »ker mora prihajajoči poveljnik malo govoriti in veliko delati«. Zadovoljen je, da se vrača domov, »čeprav moramo v tem poklicu z enako vnemo delati na Siciliji, v Kalabriji, Toskani ali severovzhodni Italiji«. Bon stavi na skupinsko igro, svoje delo pa jemlje kot poslanstvo. »Zgodovinski trenutek ni lahek, tega se dobro zavedam, saj sem v Rimu spremljal omejevanje stroškov za kapitanije,« je dodal. Predaji poslov je prisostvoval generalni poveljnik italijanskih pristaniških kapitanij, admiral Pierluigi Ca-cioppo, ki je dejal, da je Trst prestižna kapitanija, čudovito pristanišče in čarobno mesto.
Slovesnosti so prisostvovali najvišji krajevni predstavniki institucij, ne moremo pa mimo negativne note, ki je za podobne uradne prireditve na Tržaškem žal značilna. Med številnimi prapori, ki so jih nosili priletni predstavniki borčevskih združenj, sta bila pred sedežem kapitanije tudi tokrat opazna napisa »X. Flottiglia Mas« (s simbolom lobanje) in »Anam -Associazione Nazionale Arma Milizia« (s simbolom sablje) - fašistične vojaške in pa-ravojaške enote. Apologija fašizma pa je mrtva črka na zakonskem papirju. (af)
Požar v starem pristanišču
Okrog poldneva je v starem pristanišču izbruhnil požar na strehi skladišča številka 2, ki stoji nasproti žerjava Ursus. Gasilci so bili na delu dve uri, na pristaniški kapitaniji pa so popoldne povedali, da naj bi bil požar po prvih ugotovitvah podtaknjen. Skladišče so si spet ogledali pozno popoldne. Kot znano, bo danes dopoldne na sporedu simboličen sprehod za obnovo starega pristanišča (zbiranje ob 10.15 na Velikem trgu).
6
Sobota, 29. septembra 2012
TRST
/
ZNANOST - Včeraj se je začel prvi evropski festival inovacije in znanstvenega raziskovanja Trieste Next
Trst kot središče izmenjave idej in približevanja znanosti ljudem
Cilj pobude je krepiti mrežo odnosov med znanstvenim raziskovanjem, gospodarstvom in občani - Uradno odprtje v gledališču Verdi
Okrepiti mrežo odnosov med znanstvenim raziskovanjem, gospodarstvom in občani. To je po besedah tržaškega župana Roberta Cosolinija cilj tridnevnega evropskega festivala inovacije in znanstvenega raziskovanja Trieste Next, ki so ga včeraj popoldne slovesno odprli v veliki dvorani opernega gledališča Verdi. Do nedelje je na 28 lokacijah napovedanih 150 srečanj s sodelovanjem dvesto predavateljev, med katerimi so tudi ugledni znanstveniki, podjetniki, umetniki in kulturni delavci ter politiki, prav tako potekajo najrazličnejše delavnice za udeležence vseh starosti, vse pa se vrti okoli osrednje teme - hrane, v ta namen pa bo govor o varni oz. zdravi prehrani, gensko spremenjenih organizmih, raziskovalnih politikah, novih načinov prehranjevanja (npr. z žuželkami), pa tudi o ovrednotenju krajevnih proizvodov.
Gre za trenutek, ki Trstu omogoča, da okusi vlogo središča izmenjave idej, je pred udeleženci v gledališču Verdi dejal župan Cosolini, ki je spomnil, kako pobuda postavlja v središče pozornosti temeljne dobrine (letos je to hrana, prihodnje leto bo voda) in ponovno aktualizira inovacijo. Poleg Občine Trst in založbe Nordesteuropa (njen predstavnik Filiberto Zovico je tudi direktor festivala in je povezoval včerajšnje odprtje) je soorganizatorka pobude tudi Univerza v Trstu, za rektorja katere Fran-cesca Peronija pomeni festival novo stran za Trst, saj bo prikazal tisto, kar je v tržaškem DNK-ju najboljšega, se pravi mednarodno razsežnost mesta, poleg tega pa bodo prišle do izraza vse znanstvene discipline. Predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat pa je poudarila predvsem pomen pobude za približevanje področja znanosti, znanstvenega raziskovanja in inovacij občanom, kar bo gotovo obrodilo sad. Prisotne je nagovorila tudi predsednica Evropskega sveta za raziskave Helga Nowotny, ki je orisala delovanje te ustanove in pohvalila delo italijanskih znanstvenih raziskovalcev, ki jih je v drugih evropskih državah 129, medtem ko v Italiji deluje le dvajset tujih raziskovalcev. Italija lahko naredi boljše od tega, kar dela zdaj, je prepričana Nowotnyjeva, ki je v nadaljevanju sodelovala tudi pri okrogli mizi, ki jo je vodil urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai in na kateri sta nastopila tudi podpredsednica zveze industrijcev Diana Bracco in predsednik vladne agencije Anvur Stefano Fantoni. Italija ima potencial na področju znanosti in raziskovanja, v katerega pa ne vlaga, je bilo med drugim rečeno ob sočasnem priznanju, da so na področju uporabnega raziskovanja univerze naredile nekaj korakov naprej. (iž)
Levo: o načinih prehrane so se seznanjali tudi otroci Desno: utrinek z odprtja v gledališču Verdi
kroma
OBČINA TRST - Sprejet amandma s predlogom svetnika Ukmarja o znižanju davka IMU
Zazidljiva zemljišča: nižji davek
Rebalans proračuna pa ni bil sprejet zaradi proceduralne napake - O novem rebalansu bo mestna skupščina razpravljala v ponedeljek
Ena dobra in ena slaba novica sta zaznamovali četrtkovo sejo tržaškega občinskega sveta, ki se je - prav zaradi »slabe novice« - zavlekla čez noč na petek.
Najprej o dobri novici, ki bo razveselila celo vrsto tržaških davkoplačevalcev. Občina je znižala stopnjo davka na nepremičnine IMU za poslopja za proizvodne dejavnosti, za stanovanja ljudski hiš Ater in za zazidljiva zemljišča.
Občinska uprava je pripravila sklep o znižanju davka na gradnje za proizvodne dejavnosti od 9,7 odstotka na 8,7 odstotka. Skupščina je nato odobrila popravek svetnika Ljudstva svobode Paola Rovisa o dodatnem znižanju še za 0,25 odstotka, tako znaša davek na gradnje za proizvodne dejavnosti po novem 8,45 odstotka.
Levosredinska večina je na predlog svetnika Demokratske stranke Štefana Ukmarja vložila amandma o znižanju davka na zazidljiva zemljišča od dosedanjega 9,7 odstotka na 7,6 odstotka. Predlog je bil smotrn, predvsem pa pravičen. Kajti doslej so lastniki zazidljivih zemljišč plačevali višji davek od pristojbine na prva stanovanja. Predlog je razburil Rovisa in njegovega stran-
Stefano Ukmar
kroma
karskega »tovariša« Piera Camberja: po njunem mnenju naj bi to bilo Ukmar-jevo »darilo« slovenski manjšini, ker naj bi bili pripadniki manjšine lastniki zemljišč. Vodja skupine Demokratske stranke Giovanni Maria Coloni ju je »podučil«, da Slovenci niso edini lastniki terenov v tržaški občini.
Nadalje je amandma predvidel znižanje davka na ljudska stanovanja podjetja Ater od dosedanjih 5,8 odstotka na 4 odstotke, to je na najnižjo možno stopnjo. Občinska uprava je amandma osvojila.
Z razpravo o novih nižjih davčnih stopnjah davka na nepremičnine IMU se je iztekla svetla plat četrtkove seje tržaškega občinskega sveta.
Temno plat je predstavljala razprava o rebalansu proračuna. Do razprave pravzaprav sploh ni prišlo, kajti pred njenim začetkom je svetnik Ljudstva svobode Claudio Giacomelli postavil preju-dicialno vprašanje. Občinska uprava je vključila v rebalans proračuna tudi nekatera nova javna dela. Po občinskem pravilniku bi se morali o teh javnih delih izreči tudi rajonski sveti, na območju katerih bodo javna dela opravljena. Predloženi dokumentaciji pa ta mnenja niso bila priložena. Mestna uprava očitno ni poslala tem rajonskim svetom ustrezne dokumentacije o novih javnih delih, da bi slednji izrazili svoje obvezno (a ne obvezujoče) mnenje. Zaradi te proceduralne napake je Giacomelli menil, da bi morali razpravo preložiti.
Seja je bila prekinjena. Upravitelji so preverili, ali Giacomellijeva ugotovitev drži, ali ne. Po dosedanji praksi je mestna uprava vsaj od leta 2005 (to je za časa županovanja Roberta Di-piazze) vključevala v rebalans nova javna dela brez ustreznih mnenj rajonskih svetov. Takratna levosredinska opozicija se, očitno, ni zavedla proceduralne napake, ki jo je sedaj obeloda-
nil nekdanji upravitelj Giacomelli. Občinski uradi so morali priznati, da je bila njegova ugotovitev pravilna.
Ura je že krepko prekoračila polnoč, ko je predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič predlagal preklic sklepa o rebalansu in pripravo novega, kar je bilo tudi sprejeto.
Tako se je za Cosolinijev odbor začel pravcat tek čez upravni drn in strn. Občinska uprava mora namreč po zakonu odobriti rebalans proračuna do konca septembra. Ker pa bo jutri, 30.sep-tembra, nedelja, ga bo mogoče odobriti še dan pozneje, l.oktobra.
Občinski odbor je že včeraj pripravil nov rebalans proračuna. Iz prejšnjega je v bistvu črtal nova javna dela. Slednja bodo vključena v naslednji, novembrski proračun, tako bodo imeli rajonski sveti možnost, da se o njih izrečejo.
V ponedeljek, 1. oktobra, se bo že zjutraj sestala občinska komisija za proračun, da bi izrekla svoje mnenje o novem rebalansu proračuna, še isti dan (ob 21. uri) pa se bo na novi seji sestal občinski svet, da bi v roku odobril proračunski dokument.
M.K.
OBČINA TRST - Mesečna inflacija
GOSPODARSTVO - Nova železniška povezava za prevoz tovornjakov
Stroški -0,5% Trst-Bettembourg
V primerjavi s septembrom 2011 so cene poskočile za 3,1%
Inflacija se je septembra v in za hišno opremo septembra ne-
tržaški občini polegla. Cene so se v primerjavi z mesecem prej pocenile povprečno za pol odstotka, v primerjavi z lanskim septembrom pa so poskočile za 3,5 odstotka (medtem ko je znašal avgusta porast plus 4,1 odstotka).
Po podatkih, ki jih je posredovala občinska statistična služba, so se septembra največ podražili oblačila in obutev (+0,6 odstotka). Za desetinko manj so se podražili jestvine in brezalkoholne pijače ter stroški za izobraževanja, medtem ko so se stroški za komuniciranje podražili za 0,4 odstotka.
Znižali pa so se stroški v gostinskem sektorju (minus 2,1 odstotka), medtem ko so bili prevozi povprečno cenejši za 1,7 odstotka. Stroški za rekreacijo, predstave in kulturo so se znižali za cel odstotek, medtem ko so ostali stroški za alkoholne pijače, tobak
spremenjeni v primerjavi z avgustom 2012.
V zadnjem letu (september 2011- september 2012) so se življenjski stroški povečali za povprečno 3,5 odstotka. Največ so porasli stroški za stanovanje, vodo, električno energijo in goriva ) plus 8,9 odstotka). Sledijo stroški za prevoze (plus 7,2 odstotka) in stroški za alkoholne pijače in tobak (plus 6,3 odstotka).
Nekoliko manj od povprečne podražitve (plus 3,5 odstotka) so se podražili stroški v gostinskem sektorju in stroški za oblačila in obutev (plus 3,4 odstotka) ter stroški za prehrano in brezalkoholne pijače (plus 3,1 odstotka). Stroški za izobraževanje so se podražili za odstotek. V enem letu pa so padli edinole stroški za zdravstvene storitve in za komunikacije (minus 0,8 odstotka).
Nova proga bo prek Trsta povezovala Turčijo in Luksemburg - Na vsakem vlaku 32 tovornjakov
Tržaško pristanišče je že več tednov neposredno povezano s krajem Bettembourg v Luksemburgu. Po poskusni vožnji v avgustu so namreč 10. septembra začeli peljati tovorni vlaki na železniški progi Trst-Bettembourg. Vlaki peljejo dva krat tedensko in so namenjeni za tovornjake, ki pridejo v Trst iz Turčije z ro-ro ladjami oziroma trajekti. Vsak vlak sestavlja 16 vagonov, na katerih je prostor za skupaj 32 tovornjakov. Decembra se bo število tedenskih povezav povečalo na tri, spomladi pa računajo, da bo Luksemburg in Trst oz. Turčijo povezovalo pet vlakov tedensko.
Novo železniško povezavo so predstavili včeraj popoldne na sedežu Pristaniške oblasti. Povezavo upravlja družba Al-pe-Adria v sodelovanju z luksemburško železniško družbo CFL Cargo in italijansko družbo Trenitalia Cargo. Organizacija in upravljanje vlakov sta tako razdeljena: družba Alpe-Adria skrbi v sodelovanju z družbama Trenitalia in TX Logistic za relacijo Trst-München, medtem ko je družba CFL Cargo zadolžena za povezavo med Münchnom in Bettembourgom. V tržaškem pristanišču bo novo povezavo upra-
Vlak luksemburške družbe CFL Cargo
vljala družba Parisi (ki ima v koncesiji upravljanje 6. pomola) v sodelovanju z družbo Adriafer, ki jo nadzira Pristaniška oblast. Kot je povedala predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi, so to družbo »rešili iz močvirja, v katerem jo je pustilo prejšnje
predsedstvo«. Družba Adriafer, ki je doslej kontrolirala samo majhen del območja v pristojnosti Pristaniške oblasti, je dodala Mo-nassijeva, pa bo odslej nadzirala celotno območje od Milj do starega pristanišča.
A.G.
/
TRST
Sobota, 29. septembra 2012
7
slori - V Narodnem domu predstavili zanimive izsledke raziskovalne delavnice
Prehrambne navade naših dijakov so kar zdrave
Dijaki srednje šole Kosovel z Opčin anketirali 80 sošolcev med 11. in 12 letom
Mladi raje posežejo po mesu kot po ribah, testenine so prekosile vse ostale jedi, gazirane pijače pa se lahko skrijejo pred vodo, je pokazala raziskava, ki jo je izvedel Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI). S to raziskavo je Slori pristopil k projektu Trieste Next, ki se je v Trstu začel včeraj, Slorijeva raziskovalna naloga pa raziskuje prehrambne navade večstopenjske šole Opčine s slovenskim učnim jezikom.
Izsledke raziskave so včeraj dopoldne v Narodnem domu predstavili učenci srednje šole I. stopnje Kosovel, ki so raziskavo opravili med 10. in 14. septembrom. Učenci so analizirali pet raziskovalnih tem: nakup in priprava hrane, vrsta hrane in pijače, obroki, pre-hrambne navade in šolska malica. Raziskava, ki so jo učenci izvedli pod mentorstvom Slorijeve raziskovalke Norine Bogatec na vzorcu 80 anketiranih učencev (prevladujejo 11 in 12-letniki), je pokazala tudi, da anketirani pojedo veliko zelenjave in sadja, v manjši meri pa posegajo po sladkarijah. Učenci so vprašali anketirance, ali kupujejo hrano sami? Izvedeli smo, da več kot polovica vprašanih sama kupuje šolsko malico.
Zanimiv je tudi podatek, da veliko vprašanih občasno pomaga pri kuhinjskih opravilih (55 %), pogosto pa v kuhinji pomaga 25 % vprašanih. V raziskavi so se pokazale tudi razlike med fanti in dekleti: fantje redkeje sodelujejo pri nakupovanju hrane kot dekleta, ki so spretnejša in urnejša tudi pri kuhinjskih opravilih.
Ena med raziskovalnimi temami je obravnavala tudi vrsto prehrane. Ena izmed ugotovitev je, da anketiranci pojedo veliko zelenjave, sadja in mlečnih izdelkov ter malo rib in riža. Spodbuden je podatek, da mladi posegajo predvsem po vodi. Zanimiva je tudi raziskovalna tema, ki obravnava prehrambne navade. Učence, ki so izvajali anketo, je zanimalo, če mladi jedo v družbi ali sami in če med obedom gledajo televizijo. Televizijske oddaje med obroki spremlja kar ena tretjina vprašanih, med katerimi prevladujejo fantje. Eno vprašanje pa se je nanašalo tudi na šolsko malico, in sicer, kaj običajno jedo za malico? Prevladujoči odgovor med anketiranci na to vprašanje je bil, da polovica vprašanih za malico poje sendviče. Več kot polovica vprašanih pa tudi meni, da je šolska malica premalo raznolika. Raziskava je pokazala tudi, da velika večina sodelujočih pri anketi pred odhodom v šolo zajtrkuje.
Z včerajšnje predstavitve raziskave v Narodnem domu
kroma
Če potegnemo črto pod povedano, pridemo do zaključka, da je Slorijeva raziskava o prehranjevanju pokazala, da anketiranci vedo, kaj pomeni zdrav
duh v zdravem telesu. Iz ankete je namreč razvidno, da se mladi redno prehranjujejo, radi posegajo po zdravi prehrani, še posebej spodbuden pa je po-
datek, da učenci pijejo veliko vode in malo zdravju škodljivih gaziranih pijač, alkohol pa je tej starostni skupini še popolnoma tuj. (sč)
gledališki vrtiljak - Za najmlajše jutri prva predstava
Vrtiljak se bo spet zavrtel
V Marijinem domu začetek 15. sezone - Kdo bo zmagal v boju med sončnimi vilami in mračnimi silami?
Začenja se že petnajsta sezona Gledališkega vrtiljaka, ki ponuja vsako leto v abonmaju po sedem gledaliških in lutkovnih predstav za otroke in družine. Pripravlja ga Radijski oder v sodelovanju s Slovensko prosveto in ob pomoči SNG-Nova Gorica. Predstave se vrstijo enkrat mesečno v Marijinem domu pri Sv. Ivanu ob nedeljah popoldne, ob 16h in ob 17,30.
Prva predstava sezone bo že jutri. Gre za igrico Lučke Susič Sončna vila in njen zlati plašč, ki je nastala na začetku poletja v okviru Male gledališke šole Matejke Peterlin. V igrici nastopa v dveh izmenah kar 58 otrok, starih od 7 do 14 let. Režijo je podpisala diplomirana igralka in mladinska pisateljica Nataša Konc Lorenzutti, za izvirno glasbo je poskrbel Aljoša Saksida, za koreografijo Kim Furlan, za sceno Matej Susič, delo številnih vaditeljev Radijskega odra ter mladih ani-matorjev pa je koordinirala Lučka Susič. Za luči in zvok bosta skrbela Samuel Kralj in Danijel Radetič.
Sončne vile so dobre vile, vendar ne take kot v klasičnih pravljicah. Obnašajo se kot navadni ljudje in se skrivaj pome-
šajo mednje: hodijo na plese, v trgovine in celo na modne defileje. Ne vejo pa, da je eden najslavnejših modnih kreatorjev prav kralj mračnih vil in škratov, njihovih najhujših nasprotnikov. In tako se zgodi, da hoče mračni kralj Rexnoctis vzeti za ženo sončno vilo Luxsolis. Vila ga zavrne in hudobni kralj sklene, da se maščuje. Mu bodo hudobne nakane uspele?
Igrica je primerna za najmlajše pa tudi za otroke iz višjih razredov osnovne šole. Napisana je v verzih, v njej se prepletajo komični in napeti prizori. Kdor še ni rezerviral ali kupil abonmaja, ga lahko kupi pred začetkom vsake izmed predstav, na razpolago pa so tudi posamezne vstopnice. Pred začetkom vsake predstave bodo otroke zaposlili in zabavali animatorji Šc Melanie Klein.
V novi galeriji fotografska monografija o Trstu
V	Ul. Diaz št. 22 v središču Trsta bodo danes ob 18.uri ob navzočnosti slovenskega generalnega konzula Dimitrija Rupla odprli fotografsko galerijo Theartphotogallery, ki jo upravlja slovenska fotografinja Anja Čop. Ob tej priložnosti bodo predstavili njeno fo-tomonografijo o Trstu, katere besedilo je prispevala novinarka Donatella Tretjak, oblikoval pa Fabrizio Masi. Na predstavitvi bo sodeloval tudi Andro Merku. Prihodnji petek bodo v novi galeriji odprli fotografsko razstavo priznanega slovenskega fotografa Arneja Hodaliča.
Tv Kocka nocoj o karateju
V	nocojšnji TV KOCKI, otroški in mladinski oddaji slovenskega programskega oddelka RAI za FJK, boste lahko opazovali male mojstre karateja med treningom. Pod budnim očesom mojstra Sergija Štoke so mali karateisti Shinkai karate kluba urili vrline te borilne veščine. Kdor bi rad kaj več izvedel o tej panogi, naj se ob 20.25 priklopi na Slovensko televizijo RAI.
Pihalni orkester Breg
V	okviru 15. niza koncertov, ki jih prireja pokrajinsko združenje godb AN-BIMA bo na Trgu Cavana danes ob 16. uri koncert Pihalnega orkestra Breg iz Doline. Jutri pa bodo na Verdijevem trgu nastopili ob 10. uri člani foklorne-ga združenja Fumo di Londra in ob 11. uri godba Filarmonica s Korošcev.
Svoboda je hčerka kulture
V	veliki dvorani tržaške univerze bo danes ob 15. uri posvet na temo Svoboda je hčerka kulture. Govorili bodo kirurg Fabio Burigana, znani teolog in pisatelj Vito Mancuso, teoretski fizik Claudio Verzegnassi ter igralec in režiser Gianni Esposito. Na srečanju bodo tudi predstavili knjigo »Il senso ritrovato«.
Fotografska razstava
V	torek zvečer bosta na tržaškem sedežu zadružne kreditne banke iz Šta-rancana in Vileša (Ul. Roma 20, 1. nadstropje) dva dogodka. Ob 19. uri bo posvet o okolju (»A proposito di paesag-gio«, predaval bosta Fulvio Merlak in Adriano Perini), ob 20. uri pa bodo odprli fotografsko razstavo šestih avtorjev, ki jih je izbral Perini: razstavljajo Edvard Ciani, Mario Sillani Djerrahian, Daniele Indrigo, Enzo Gamba, Donato Ric-cesi in Paola Vattovani.
Bela jadra plava riba
V	Ribiškem naselju bo danes ob 17.30 v okviru prireditve Bela jadra plava riba okrogla miza o 1. svetovni vojni, ki jo prireja Lions klub iz Devina-Nabre-žine. Pobudo bo povezoval predsednik kluba Massimo Romita.
sindikat - Lastnik namerava preseliti dejavnost v Slovenijo
Momatic: sedem delavcev se bori za delovno mesto
Lokalne uprave morajo skupaj z lastnikom družbe Momatic poiskati rešitev za sedem delavcev, ki se borijo za svoja delovna mesta. Lastnik podjetja bo najbrž preselil vso dejavnost čez mejo, točneje na Kozino. Zaposlenim je sicer predlagal, da še naprej delajo zanj, toda v Sloveniji in torej s slovensko plačo (in s pogoji, ki veljajo v Sloveniji). Uslužbenci so predlog odločno zavrnili.
Na položaj sedmih delavcev, ki so se skupaj složno postavili po robu odločitvi delodajalca, so opozorili včeraj dopoldne pred sedežem podjetja v tržaški industrijski coni. Kot je v njihovem imenu zahtevala predstavnica sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Erika Innendorfer, morata občinska in pokrajinska uprava ustanoviti pogajalsko omizje. O velikih podjetjih, kot sta Sertubi in Lucchini je mnogo govora, o takih primerih pa ne govori nihče. Toda teh je mnogo, redko pa se zgodi, da vsi delavci skupaj protestirajo. Zdaj so tri dni tedensko v dopolnilni blagajni, prihodnost pa se obeta še hujša.
Podjetje Momatic je veja družbe
Est2, katere lastnik je družba Atos iz kraja Sesto Calende blizu Vareseja. Ta proizvaja varovalke in zaklopke, ki jih nato preizkusijo v podjetju Momatic. Iz Lombardije je prišel ukaz, da mora vod-
stvo Momatic zmanjšati stroške za 15 odstotkov. Pri Momaticu so se tako odločili za navidezno najenostavnejšo rešitev, tj. za delokalizacijo.
A.G.
krut - Delavnica bo vsak torek
Z likovno terapijo do boljše samopodobe
Na tržaškem sedežu krožka Kru.t se v zadnjih letih vse bolj uveljavljajo dejavnosti za promocijo zdravja in dobrega počutja, ki ustrezajo sodobnim trendom načtrovanja so-cio-zdravstvene ponudbe. Krojenje novih socialnih vezi in utrjevanje odnosov, spodbujanje oblik samopomoči, spoznavanje sebe in drugih, so temeljne postavke na katerih slonijo dejavnosti, ki jih bo že četrto leto zapored obogatila delavnica likovne terapije pod vodstvom psihologinje in psihoterapevtke Jane Pečar.
Likovna terapija temelji na uporabi izraznih sredstev vizuelnega značaja. Uporabljamo jo v preventivne, diagnostične in re-habilitacijsko-terapevtske namene. Likovni terapevt uporablja neverbalni kod: v odnosu med posameznikom in terapevtom je likovni element posrednik, ki aktivira notranji svet in ustvarjalne spretnosti posameznika. Pri likovnem delu lahko posameznik imaginarno uresniči tudi to, kar mu v vsakdanjem življenju ne uspe: lahko izpove svoje želje ali svojo zgodbo, doživi pozitivno izkušnjo, se sprosti... S pomočjo umetnostne terapije lahko posameznik izrazi notranje podobe in s
tem omogoči razpoznavnost želj, težav, vprašanj, pozitivnih in negativnih čustev, ki bi jih drugače ne znal izraziti. Likovni terapevt ima pri tem vlogo tistega, ki sprejme to kar oseba izrazi preko znakov, oblik, materialov in s tem olajša neugodje in slabo počutje.
Krut.ova delavnica likovne terapije sloni na individualnem delu v kontekstu skupine in teži k ovrednotenju pozitivnih doživljanj pri ustvarjalnem postopku - rezultatu in pri skupinskem delu. Z odkrivanjem likovnih tehnik, ki delujejo učinkovito na čustveni, kognitivni in fizični ravni, želi delavnica nuditi priložnost pozitivnih doživljanj in odkrivanja novih spretnosti. Posebna pozornost bo posvečena spoznavanju pozitivnih učinkov barv in podob na svet čustev, z upoštevanjem, da sposobnost obvladovanja in izražanja čustvenega stanja pomaga pri krepitvi samozavesti, komunikacijskih spretnosti in doseganju boljšega počutja v svojem okolju.
Delavnice bodo vsak torek, od 15.00 do 16.30, ob povpraševanju bo lahko stekla še druga skupina ob drugačnih urnikih. Prvo srečanje bo v torek, 2. oktobra. Informacije in prijave na sedežu Kru.t 040 360072.
8
Sobota, 29. septembra 2012
TRST
/
SDGZ - Tečaj
Novi predpisi o varnosti pri delu
Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis doo prvič v letu 2012 organizirata 16-urni tečaj za delodajalce, ki opravljajo oz. nameravajo opravljati funkcijo odgovornega za varnost pri delu v podjetju (t.i. RSPP - responsabile del servizio di prevenzione e protezione).
Tovrstni tečaji, obvezni že od leta 1996, so letos doživeli korenite spremembe, ki jih je uvedel dogovor med državo in deželami z dne 21.decembra 2011, v veljavi od 11. januarja letos. Kot znano, lahko funkcijo odgovornega za varnost pri delu opravljajo lastniki ali pravni zastopniki podjetij z zaposlenim osebjem. Nova zakonodaja pa je razdelila podjetja v tri kategorije glede na tveganje in posledično predvideva tri vrste tečajev. Med podjetja z nizkim tveganjem spadajo uradi, storitve, trgovska, turistična in obrtna podjetja. Sektorji kmetijstva, ribolova, javnih uprav, šolstva, prevozov in skladiščenja so uvrščeni med dejavnosti s srednjim tveganjem. Gradbeništvo, industrija (tekstilna, kemijska, lesna..), ravnanje z odpadki, rafinerije, zdravstvo in domovi za ostarele pa po novi zakonodaji pomenijo visoko tveganje. Trajanje tečajev je glede na kategorijo 16, 32 in 48 ur.
SDGZ in Servis prirejata torej tečaj za podjetja z nizkim tveganjem, ki se bo odvijal na podružnici v Obrtni coni Zgonik, Proseška postaja 29/F 8., 15., 22. in 29. oktobra. Urnik tečaja bo vsakič od 14.30 do 18.30. Potencialni interesenti za tečaj so delodajalci, ki so odprli podjetje po 11.01.2012 oz. po tem datumu zaposlili prvega uslužbenca. Poleg njih pa pride v poštev še za tiste, ki niso nikoli opravili tečaja RSPP. Slednji se lahko do četrtka, 4. oktobra, oglasijo pri Servisu na št. 040 6724855, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Prijavnice lahko najdete tudi na spletnih straneh www.servis.it in www.sdgz.it. Če bo preseženo število 25-ih vpisanih, bodo ostali interesenti vpisani na naslednji tečaj, katerega datum ni še določen.
Naj še omenimo, da se delodajalcem, ki so pred januarjem 2012 že opravili tečaj RSPP, ni treba spet usposabljati. Morali bodo opraviti izpopolnjevalni tečaj, a za to imajo še čas.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 29. septembra 2012
MIHAEL
Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 18.49 - Dolžina dneva 11.48 - Luna vzide ob 18.11 in zatone ob 6.16
Jutri, NEDELJA, 30. septembra 2012
SONJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj C, zračni tlak 1017,4 mb raste, vlaga 68-odstotna, veter 5 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje C.
[13 Lekarne
Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. septembra 2012 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 - 040 390898, Oši-rek Osoppo 1 - 040 410515, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Cavana 11 - 040 302303.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
AMBASCIATORI - 15.15, 16.40, 18.05, 19.30, 21.00, 22.30 »L'era glaciale 4 -Continenti alla deriva«.
ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Il rosso e il blu«.
CINECITY - 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Magic Mike«; 20.00, 22.00 »Candi-dato a sorpresa«; 15.15 »Madagascar
3	- Ricercati in Europa«; 17.15, 19.45, 22.15 »Prometheus«; 15.40, 17.50 »Ribelle - The brave«; 15.35, 17.45, 20.00, 22.15 »L'era glaciale 4 - I con-tinenti alla deriva«; 15.05, 17.20, 19.30, 21.40 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva 3D«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Resident evil: Retribution 3D«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Reality«.
FELLINI - 16.00 »Ribelle - The brave«; 17.30, 20.40 »Monsieur Lazhar«; 19.05, 22.15 » stato il figlio«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 20.00 »Bella addormentata«; 18.20, 22.00 »Pietà«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Elles«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Reality«.
KOPER - PLANET TUŠ - 10.50, 15.15 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 11.40, 13.50, 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 19.35 »Odpleši svoje sanje
4	- 3D«; 11.10, 13.00, 16.30 »Loti (sinhro.)«; 20.35, 21.45, 22.50, 23.55 »Nevidno zlo: Maščevanje«; 21.20, 23.30 »Straža«; 20.25, 22.40 »Histerija«; 12.00, 14.10, 16.20, 18.30 »Pogum (sinhro.)«; 11.50, 13.05, 14.00, 16.10, 17.25, 18.25 »Pogum 3D«; 12.10, 15.40, 18.20, 21.00, 23.40 »Divjaki«; 20.50, 23.35 »Rimu z ljubeznijo«; 19.00 »Poletje v školjki 2«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L'era glaciale 4 -Continenti alla deriva 3D«; Dvorana 2: 15.15, 16.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 18.05, 20.10, 22.15 »Prometheus«; Dvorana 3: 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Resident evil: Retribution«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Magic Mike«.
SUPER - 16.00, 19.10, 22.20 »Candi-dato a sorpresa«; 17.00, 20.45 »The words«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »L'era glaciale 4 -Continenti alla deriva«; Dvorana 2: 17.30, 19.50, 22.10 »Resident evil: Re-tribution«; Dvorana 3: 16.50, 18.40, 20.30 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva 3D; 22.20 »Prometeus«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Magic Mike«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.15 »Reality«.
81 Prireditve
DOM JAKOB UKMAR bo gostil mestni zbor iz Radeč pri Zidanem mostu danes, 29. septembra, ob 20. uri v cerkvi v Škednju.
RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 30. septembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka prva predstava v letošnjem abonmaju: »Mala gledališka šola Matejke Peterlin« bo izvedla igro »Sončna vila in njen zlati plašč«. Prva predstava ob 16. uri (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat). Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
DSI IN ZALOŽBA MLADIKA vabita v ponedeljek, 1. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na prvi večer v letošnji sezoni. Prof. Marija Cen-da bo predstavila »Peterlinov zbornik«. Na ogled bo razstava fotografij iz življenja in dela Jožeta Peterlina. Začetek ob 20.30.
SKD VIGRED vabi v sredo, 3. oktobra, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Parkinsova bolezen, nespečnost, hormoni, mena, i.t.d.«.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na prvo »kavo s knjigo« v novi sezoni. Gost ob kavi bo Jasna Ju-rečič z zbirko zgodb Pasji dnevi, ki jo je ilustrirala Jasna Merku. Z avtorico se bo pogovarjala Marija Cenda. V sredo, 3. oktobra, ob 10. uri v Tržaški knjigarni.
V	KNJIGARNI MINERVA, Ul. S. Nicolo 20, bo v sredo, 3. oktobra, ob 18. uri Brian Miller govoril na temo »Spoznavanje Sistematične kineziologije in predstavitev osnovnega tečaja«. Prev. M. Počkaj.
SKD IGO GRUDEN vabi na predstavitev knjige Radovedni galeb Bruna Vol-pi Lisjaka v petek, 5. oktobra, ob 18. uri. Glasbeni okvir bo oblikovala pianistka Rita Noskova.
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na otvoritev razstave umetnice Polone Petek Od doma domov v petek, 5. oktobra, ob 18.30 v Narodni dom v Trstu. Glasbeni utrinek flavtistka Sara Bembi. Razstavo sta omogočila Narodni dom in Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. Na ogled bo do 26. oktobra, od ponedeljka do petka, 17.0019.00, v okviru projekta Dialogarte ARCI Servizio civile.
SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Claudie Raza v Kavarni Gruden v Nabrežini v soboto, 6. oktobra, ob 18. uri.
V	ZDRUŽENJU LA NOCE, Ul. degli Ar-tisti 7/a, bo v soboto, 6. oktobra, ob 18. uri Brian Miller govoril na temo »Spoznavanje Sistematične kinezio-logije in predstavitev osnovnega tečaja«. Prev. M. Počkaj.
V	CERKVI M. MAGDALENE V BAZOVICI bo v nedeljo, 7. oktobra, ob 18.00 koncert MePZ R. Portelli iz Mariana del Friuli, v okviru praznovanj 150 let cerkve v Bazovici. Vabljeni vsi ljubitelji lepega petja.
DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 14. oktobra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnov-ca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.30-13.00 in 16.00-19.30. Vodeni obisk v slovenščini ob nedeljah ob 11. uri.
KRAŠKI MUZIKANTI vas bodo zabavali v soboto, 24. novembra, pri Avseniku. Info in vpis na tel. št.: 339-7619017, 389-9651104 (med 17. in 19. uro). Rok vpisnine najkasneje do ponedeljka, 15. oktobra. Pohitite!
DJECA, BUON ANNO SARAJEVO; ZSKD vabi na ogled filma Aide Begic, v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 v gledališču Miela v okviru niza S\paesa-ti-Raz\seljeni.
IL SEGRETO DI ESMA - GRBAVICA; ZSKD vabi razrede višjih srednjih šol na ogled filma Jasmile Zbanic v četrtek, 18. oktobra, ob 9.00 v gledališču Miela. Srečali se bodo z novinarko Evo Čuk (RAI). Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni v sodelovanju z RAI FVG.
V	SRCU SARAJEVA; ZSKD vabi na ogled fotografske razstave v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v petek, 26. oktobra, ob 17.30. Razstava Irine Tavčar bo v NŠK.
OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu.
www.primorski.eu1
H Čestitke
Včeraj je PINO BRECELLI slavil 80-letnico rojstva. SKD Barkovlje mu iskreno čestita in mu želi veliko lepega v družinskem krogu.
Draga DANIJEL in SARAH! Bodita srečna in imejta se rada. To vama želijo stric Radovan, teta Danica, se-strična Irena in bratranec Dejan z družinama.
Danes bo v Prečniku vsa družba vesela, DANJEL in SARA se bosta vzela. Veliko lepih trenutkov in srečnih dni, Vama iz srca voščimo Poljšakovi vsi.
Ob uspešno končanem študiju iz biologije na tržaški univerzi iskreno čestitamo ALENKI GORUPPI. Družina Simonettig.
HI Osmice
FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mavhinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040-299442.
OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156.
OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 3383515876.
OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni. Tel. št. 040-229224.
0	Mali oglasi
RESEN IN ZANESLJIV 38-letnik, z vozniškima dovoljenjema C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 3495830782.
32-LETNICA srbo-hrvaškega materinega jezika, diplomirana iz italijanščine in literature, išče delo kot pre-vajalka/tolmačica, kulturna posrednica, knjižničarka, pomočnica pri italijanščini nižje/višješolcem. Tel.: 347-6884443, vesnabeba@yahoo.com.
38 LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v industrijskem področju išče resno zaposlitev. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877.
GOSPA z večletno izkušnjo v kuhinji išče delo v gostilni ali agriturizmu. Tel. št.: 333-9448295.
IŠČEM DELO kot hišna pomočnica (pospravljanje, likanje, i.t.d.). Tel. št.: 329-6055490.
PODARIMO male mucke. Tel. 040213996.
PRODAJAM slive za marmelado. Tel. št.: 040-231865.
PRODAM GROZDJE vitovska in teran. Tel. št.: 00386-31638583.
PRODAM HIŠO v Saležu z vrtom, s pogledom na morje. Tel. 338-4719734.
PRODAM lepo ohranjeno lončeno peč, sinje barve, za gretje 50 kv.m. površine. Tel. št.: 328-9633243.
PRODAM mlin za sadje - grozdje. Cena 50,00 evrov. Tel. št.: 329-4128363.
PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svet-le barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631.
V ROJANU PRODAM stanovanje v 6. nadstropju, okoli 95. kv.m. z dvema balkonoma, lepa pozicija. Tel. št. 3497769394.
ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614.
ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m., delno gozd in delno travnik, ob Makadamski cesti,
1	km od Zgonika prodam po 2,90 evrov za kv.m. Tel. št.: 340-2857674.
ŠTUDENT MAGISTERIJA pomaga pri učenju osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem iz vseh predmetov. Info: 338-7659709.
M Izleti
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na enodnevni izlet v Frankolovo in okolico pri Celju z raznimi ogledi v soboto, 6. oktobra, odhod z Opčin. Tel. št.: 00386-31372632.
KMEČKA ZVEZA prireja 14. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Bardu. Odhod avtobusa iz Boljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Informacije na tel. 040-362941 ali v uradih Kmečke zveze.
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča, da se zaključuje termin za vpisovanje na izlet po Balkanu. Ogledali si boste Slapove Krke, Dubrovnik,
Na tržaški fakulteti za biologijo je triletni študij uspešno dokončala
Alenka Goruppi
Čestitajo ji
mama in tata, sestra Irina, nonoti Eda, Adriana, Dinči in Ivan ter Olaf
Danes stopata na skupno življenjsko pot
Danijel in Sarah
Obilo sreče, zdravja in ljubezni jima želi
Slovenska skupnost - Trst
Danes stopata na skupno življenjsko pot
Sarah in Danijel
Obilo sreče, ljubezni in razumevanja vama želijo
starši, David, Metka, Jakob in Gašper
Turistične kmetije
OKTOBERFEST PRI KARIŠU NA
PESKU Danes zvečer zabava
z ansamblom HAPPY DAY.
Vabljeni!
Boke Kotorske in tipično dalmatinsko torklo od 17. do 20. oktobra. Izleta se lahko udeleži kdorkoli. Tel. št.: 0408990103 (Laura), 040-8990108 (Roberta).
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet po Bosni od 19. do 21. oktobra. Ogledali si bomo: kamnite krogle pri Zavidovičih, podzemne tunele in piramide v Visokem, srečanje z dr. Semirjem Osmanagičem, izvir reke Bosne, Zemaljski muzej BiH, Hagado, Sarajevo, dolina Neretve, porušen most med Bitko za ranjence, Mostar, srednjeveško mestece Počitelj, stečke v Ra-dimlji, Stolac, starodavno mesto Daor-son, naravni park Hutovo blato, kjer se bomo zapeljali z ladjicami. Informacije: Dušan (+386)70407923, dusan.pav-lica@siol.net.
SKD IGO GRUDEN sporoča, da je izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Raščico v Trubarjev mlin preložen na nedeljo, 21. oktobra. Odhod izpred cerkve v Nabrežini ob 8.30 in povra-tek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali pri Sergiju Kosmini v Nabrežini. Info na tel.: 339-5281729.
H Šolske vesti
DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA sporoča, da bo v torek, 2. oktobra, na sedežu šole uvodni sestanek za starše dijakov prvih razredov: ob 16.30 za oddelka okoljskih biotehnologij in mehanike; ob 17.15 za oddelek elektronike.
/
TRST
Sobota, 29. septembra 2012
9
□ Obvestila
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da je v teku vpisovanje v novo sezono. Urniki treningov na OŠ F. Bevk na Opčinah: skupina Zajčki (7-11 let) pon. 16.30-18.00, sre. 18.00-19.00 in pet. 17.00-18.30; skupina Strele (12-14 let) pon. in pet. 18.00-19.30 in sre. 19.0020.00; skupina Škrati (nad 15 let) pon. in pet. 19.30-21.30 in sre. 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali info@cheerdancemillenium.com.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja za predšolsko telovadbo (3-6 let) ob ponedeljkih in petkih od 16.45 do 17.45 v prostorih Sklada M. Čuk (Repentabrska ul. 66, Opčine) ter za gimnastiko/akrobatiko ob sredah na OŠ F. Bevk (Opčine): osnovnošolci 18.00-19.00; srednješolci 19.00-20.00; višješolci 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali info@cheerdancemillenium.com.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informacije na tel. 040251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina).
KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna: ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30; ob četrtkih ob 19.15. Vpis in pojasnila: Alenka 040-327053, 346-9520796 in Mateja 00386-40303578.
PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo na pevske vaje v Štalci v Šempolaju ob ponedeljkih od 16. do 17. ure.
PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih od 18. do 19. ure ter od 19. do 20. ure, ob četrtkih od 17. do 18. ure ter od 18. do 19. ure. Info.: 349-6483822 (Mileva).
PILATES - SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vadba Pilatesa odvija v Trubarjevi telovadnici nižje srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. Urnik: ob torkih od 18.30 do 20.30, ob petkih pa od 19.00 do 21.00. Vabljene nove tečajnice.
PLESNA SKUPINA VIGRED obvešča, da bodo plesne vaje v Štalci v Šempolaju vsak četrtek: za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 1. do 4. razreda osnovne od 16. do 17. ure; za 5. razred in srednjo šolo od 17. do 18. ure.
SKD TABOR - Opčine: tečaj klekljanja, vodi Alenka Križmančič vsak torek ob 20.15. Pridružite se nam!
SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše).
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE! ŠC Melanie Klein obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za začetniški tečaj. Info: info@melanieklein.org; 3457733569; urad: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da se začenja v oktobru tečaj tai chija ob ponedeljkih 20.00-21.30. Info in prijave na tel. 334-1166624 (Sergio). Večnamensko središče. Repentabrska 66, Opčine.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini H6: Žavlje (Milje)
ESSO: Drevored Campi Elisi, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945, a Q8: Nabrežina 129 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sev.) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Se-sljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst.
SK DEVI N prireja tečaje smučanja z društvenimi učitelji na plastični progi v Na-brežini v popoldanskih urah z možnostjo najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, tel. 0402908105 ali 348-1334086 (Erika).
TEČAJ SLOVENŠČINE za otroke nego-vorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, info@skladmc.org.
ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE za ne-govorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, info@skladmc.org.
SZSO-TRST vabi nove člane v svojo sredo. Sestanki se odvijajo vsako soboto: za volčiče in volkuljice (7-10 let): Devin (14.30); Zgonik (14.45); Opčine (14.00); Dolina (15.00); Škedenj (14.30, od 7.okt-obra dalje); za izvidnike in vodnice (1116 let): Opčine (15.00); Prosek (14.30); Trebče (14.30); Boljunec (15.00); Škedenj (14.30). Informacije: szso@skavt.net; www.szso.skavt.net; tel. št. 339-8682139.
ADMINISTRACIJA ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do danes, 29. septembra, na sedežu, Prosek št. 159. Tel. št.: 040-251241, 3496161023; fax: 040-2528069.
DRUŠTVO TIGR - Tržaška OE vabi danes, 29. septembra, v Ljubljano na obnovitev postavitve obeležja v spomin bazoviških junakov pred stavbo Univerze na kongresnem trgu ob 18. uri ter na slavnostno akademijo ob 85-letnici ustanovitve TIGR-a v Cankarjevem domu ob 20. uri. Prijave in info 040-44171 (Miran) in 347-5469662 (Ivica).
OTROŠKI IN MLADINSKI ZBOR KRA-SJE začenjata z vajami pod vodstvom dirigentke Petre Grassi. Vabljene deklice in dečki od 3. do 14. leta. Prva vaja bo danes, 29. septembra, ob 11. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Informacije na tel. 333-1176331 (Nidia) in 3391115880 (Petra).
SKUPINA PROSTOVOLJCEV Devin-Nabrežina-Križ prireja danes, 29. septembra, v Križu (bivši rekreatorij) od 8. do 12. ure brezplačno analizo krvi in krvnega pritiska v sklopu pobude Dan Srca. Obvezna prijava na tel. 040-299616.
BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi vse mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, v vpisu baleta (od 4. leta dalje), jazz baleta (od 11 let) in baleta za odrasle (brez omejitve starosti). Vpis poteka do 30. septembra med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Informacije: www.baletnodrustvosezana.si ali na tel. 041-524310, 040-601554 ali 040-900091.
KONTOVEL - župnijska skupnost vabi na praznovanje farnega zavetnika sv. Hie-ronima, ki bo v nedeljo, 30. septembra, ob 17.30. Slovesno somaševanje bo vodil škofov vikar in dekan g. Anton Be-denčič, SDB. Sledi družabnost v župnijskih prostorih.
MOŠKA POSTURALNA IN RAZGIBALNA TELOVADBA je umirjena vadba, prilagojena specifikam moške konstitucije in namenjena raztezanju mišic ter izboljšanju gibljivosti. Redne vaje pri SKD I. Gruden ob torkih in petkih od 20.15 do 21.15. Info: 338-4563202 (Katja).
PRI SKLADU MITJA ČUK začne v oktobru tečaj joge ob torkih 19.30-21.00 in ob četrtkih 18.30-20.00. Info in prijave na tel. 349-0981408 (Bruna), 3397051338 (Eva). Omejeno število mest. Večnamensko središče, Repentabrska 66, Opčine.
TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da poteka telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. Vabljene nove telovadke.
AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21.00; rekreacija odrasli, od 4. oktobra ob četrtkih ob 8.30; otroška telovadba od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9.30 in skupina mlajših ob 10.30. Prisrčno vabljeni!
AŠK KRAS obvešča, da v ponedeljek, 1. oktobra, začne rekreacijska telovadba za starejše ob ponedeljkih in četrtkih 8.309.30. Vpisi in informacije na prvem treningu v Športno Kulturnem Centru v Zgoniku. Obenem obvešča, da poteka: vadba namiznega tenisa za rekreativce ob torkih in četrtkih 20.15-22.00; telovadba za otroke (vrtec in oš) ob sredah 16.30-17.30; vadba namiznega tenisa za začetnike v Športno Kulturnem Centru,
interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka 16.30-18.00.
KK ADRIA obvešča, da se bo skupinska vadba telovadbe v ŠKU C v Lonjerju pričela v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri. Potrditve in informacije po tel. št.: 040910339.
KLEKLJARSKA SEKCIJA KD LIPA iz Bazovice vabi svoje stare in nove klekljari-ce na sestanek v ponedeljek, 1. oktobra, ob 18.30 v prostorih Bazovskega doma.
SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM - Telovadba za dobro počutje: štiri tečaji od 8. do 12. ure. Vpisovanje in začetek v ponedeljek, 1. oktobra.
TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden, ki jo vodi Divna Slavec, se prične 1. oktobra po lanskem urniku, popoldanski tečaj ob ponedeljkih in sredah 19.00-20.30, jutranji tečaji ob torkih in četrtkih 9.00-10.30 in 10.3012.00. Lepo vabljeni!
Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na stadionu 1. Maja ob ponedeljkih in petkih od 9. do 10. in od 10. do 11. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 04051377 od 15. do 18. ure; urad.bor@gmail.com.
AŠD ZARJA obvešča, da se bo ženska telovadba odvijala vsak torek in četrtek, ob 20. uri v telovadnici ŠC v Bazovici. Prvo srečanje s prof. Silvo Meulja v torek, 2. oktobra. Info in prijave: 347-9441052.
KRU.T - v torek, 2. oktobra, začenja jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
OBČINA REPENTABOR sporoča, da se bo v torek, 2. oktobra, pričela telovadba za starejše občane v občinski telovadnici v Repnu, v sodelovanju z AŠZ Sloga. Telovadba bo potekala ob torkih in četrtkih od 10.15 do 11.15.
QI GONG - tečaj v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini, ob torkih od 19.00 do 20.15 s pričetkom 2. oktobra. Informacije in prijave na tel.: 335-5926889 (Elizabet).
RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal v torek, 2. oktobra, ob 20.15. Dnevni red: sporočila, sprejem zapisnikov; prošnji za gradbeno dovoljenje (Ul. Hla-vatz 7 ter Padriče 3); resolucije rajonskega sveta; sklep pobude - brez stroška.
SKD TABOR - AEROBIKA ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure. Vpisovanja in začetek 2. oktobra. Pohitite.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bosta v torek, 2., ob 20.30 in v petek, 5. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redni pevski vaji.
YOGA v ŠKC v Lonjerju ob torkih s pri-četkom 2. oktobra, 19.00-20.30. Informacije na tel. št. 333-5062494.
SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na drugo srečanje, ki bo v sredo, 3. oktobra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20.
TI JEVŠEČ PLES? SKD LIPA organizira v Bazovici začetni A1 in nadaljevalni A2 plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa Salsa (za vse starosti). Vodila bosta plesalca Branko in Vesna. Odvijajo se ob sredah od 3. oktobra dalje, začetni A1 ob 20.30, nadaljevalni A2 ob 21.30 v telovadnici športnega centra Zarje v Bazovici. Prijave na št. 3460192763 (tor.-pet., 15.30-19.00).
KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo v društvenih prostorih ob četrtkih od 16. do 18. ure. Vpis in informacije na prvem srečanju, ki bo 4. oktobra.
SKLAD MITJA ČUK prireja tečaj Qi Gonga (Chi Kung), starodavne kitajske veščine, ki z gibanjem in dihanjem izboljša funkcije našega telesa, telesno držo in omogoča dobro psihofizično počutje. Ob četrtkih 18.30-20.00 od 4. oktobra dalje v večnamenskem središču Sklada, Repentabrska 66 na Opčinah. Informacije in prijave: 335-5926889 (Elizabet).
MOŠKI PEVSKI ZBOR POD LATNIKOM začne vaje z novim pevovodjo Manue-lom Purgerjem v petek, 5. oktobra, ob 19. uri v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabimo nove pevce, tudi iz širše okolice.
ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO OBČINE DOLINA obvešča, da bo v petek, 5. oktobra, od 8.00 do 12.30 na Županstvu Občine Dolina - dvorana občinskega sveta, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov.
KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Družinske postavitve« v soboto, 6. oktobra, od 9.30 do 18.30 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Vo-
di dr. Silvia Miclavez, članica vsedržavne organizacije »ALCI-Associazione Liberi Costellatori Italia«. Informacije in prijave na tel. 347-4437922, 334-7520208.
SKD BARKOVLJE, SKD IVAN GRBEC IN SKD ŠKAMPERLE v sodelovanju z ZSKD vabijo v otroško dramsko skupino otroke od 1. do 5. razreda mestnih OŠ. Informativno srečanje bo v soboto, 6. oktobra: ob 11. uri v prostorih SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6) z mentorico Eleno Husu; ob 10. uri v prostorih SKD I. Grbec (Ul. di Servola 124) z mentorico Božo Hrvatič. V prostorih SKD Škamperle (Štadjon 1. Maj) z mentorico Patrizio Jurinčič pa potekajo vaje ob sobotah od 9. ure dalje.
SRENJA BOLJUNEC vabi člane na delovno akcijo zagrajevanja pašnika pod Ko-romačnikom. Zbirališče v soboto, 6. oktobra, ob 8. uri pri Kalu.
BARKOVLJE V nedeljo, 7. oktobra, bo po maši od 8. ure procesija Rožnovenčne Matere Božje. Vila se bo ob morju. Vabljene so noše. Po procesiji bo srečanje v domačem društvu (Ul. Bonafata št.6).
ROJANČANI vabijo na družabnost, ki bo v nedeljo, 7. oktobra, na domačiji gospe Anite Peric pri Lajnarjih (ul. Olmi, 23) od 17. ure dalje.
OTROŠKE URICE ob torkih v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 9. oktobra »Čarovnica Vilma«; 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta!
60-LETNIKI iz vzhodnega Krasa se srečamo v soboto, 27. oktobra, na večerji. Javite se (in povabite še druge!) do 10. oktobra v večernih urah na tel. št.: Neva 040-212403, Lučka 040-211889, Darko 040-226386, Valter 349-5984337 ali 040-226461.
SEDEMDESETLETNIKI iz občine Devin-Nabrežina se srečamo na večerji v petek, 26. oktobra, v društveni gostilni v Križu. Javite se do 15. oktobra na tel. št. 040-200122 ali v večernih urah na tel. št. 040-200812 (Rožica).
KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Po-ljanko Dolhar: v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure; v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni.
TEČAJ DEKORACIJE TORT - Cake design pod mentorstvom Nastje Milič v sodelovanju s SKD Primorec v soboto, 20. oktobra, od 10. do 18. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Prijave in informacije na tel. št. 040-214412 (v večernih urah - Zorka) ali na skdprimorec@yahoo.it. Omejeno število mest.
SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175.
Prispevki
V	spomin na dragega nečaka Walterja daruje teta 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na drago Almo Venier daruje Pavel z družino 100,00 evrov za nabrežin-ske cerkvene pevke.
V	spomin na strica Stanota Malalana (Blnk) daruje Lidia z družino 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na Erika Lakoviča daruje Tatjana Čok Malalan z družino 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na drago sestrično Almo Venier daruje Marjuči z družino 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev.
Ob upokojitvi darujejo Alda in kolegi Zadružne trgovine z Opčin400,00 evrov za Onlus Agmen v Burlu.
V	spomin na Robija Oto darujeta Flavio in Nadia Milano 50,00 evrov za združenje AIRC.
V	spomin na Giordana Romana daruje družina Ota 50,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje.
V	spomin na mamo in taščo Dragico Purič darujejo Franko, Slavica in Boris 100,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na drago sestrično Almo Venier darujeta Albin in Pierina z družino 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev.
Ob 21. obletnici smrti preminulega moža in očeta Kamila Košute daruje družina 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na ljubljenega Robija daruje družina Ota 50,00 evrov za KD France Prešeren, 50,00 evrov za Tamburaški ansambel F. Prešeren, 50,00 evrov za Fantovsko Boljunec, 50,00 evrov za Dekliško
Boljunec, 50,00 evrov za Skupino 35-55 F. Prešeren Boljunec, 50,00 evrov za Mladinski dom Boljunec, 50,00 evrov za pevski zbor Pod latnikom Boljunec, 50,00 evrov za Srenjo Boljunec, 50,00 evrov za VZPI-ANPI Boljunec, 50,00 evrov za Pustni odbor Boljunec, 50,00 evrov za COŠ F. Venturini, 50,00 evrov za ŠD Breg, 50,00 evrov za Združenje prostovoljnih gasilcev Breg, 50,00 evrov za Civilno zaščito dolinske občine, 50,00 evrov za Krut in 50,00 evrov za Združenje AIRC.
V	spomin na prijatelja Robija Mižota darujeta Marija in Paula z družino 50,00 evrov za COŠ F. Venturini - Boljunec.
Namesto cvetja na grob Nade Ota darujeta Marija in Paula z družino 30,00 evrov za cerkev v Krogljah.
V	spomin na moža in očeta Kamila daruje družina 30,00 evrov za Ribiški muzej v Križu.
V	spomin na drago Jolando Dobrinja vd. Glavina darujeta Carmela in Lucilla 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju.
V	spomin na Danilko Steržaj por. Corbat-ti daruje Nada Starec 20,00 evrov za SKD France Prešeren.
V	spomin na Robija Oto darujejo Robi, Paolo in Erik 50,00 evrov za SKD France Prešeren.
V	spomin na Robija Oto darujeta Adriana in Albino Koren 25,00 evrov za ŠD Breg.
V	spomin na Giordanota Romana darujeta Adriana in Albino Koren 25,00 evrov za SKD Slavec.
V	spomin na dragega očeta Giordanota Romana daruje sin Walter z družino 50,00 evrov za SKD Slavec in 100,00 evrov za ŠD Sloga.
V	spomin na pok. moža Giordanota Romana daruje žena Meri Zuljan 100,00 evrov za SKD Slavec in 50,00 evrov za cerkev v Ricmanjih.
V	spomin na dragega očeta Giordanota Romana daruje hči Damiana z družino 50,00 evrov za SKD Slavec in 50,00 evrov za cerkev v Ricmanjih.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so se v tolikšnem številu poslovili od naše ljube
Ive Bucik vd. Ščuka
Posebna zahvala g. Lampetu
in g. Vončini za lep pogrebni obred.
Svojci
Milje, 29. septembra 2012
29.9.2008
29.9.2012
Albin Vaclik (Luči)
Vedno v naših srcih.
Tvoji dragi
Trst, 29. septembra 2012
Pogrebno podjetje Zimolo
29.9.2009
29.9.2012
Stelio Krmac
Š

Vedno v mojem srcu.
Žena Palmira
10
Sobota, 29. septembra 2012
V REME, ZAN IMIV O S TI
razstava - V Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU
V Ljubljani predstavitev lika in dela Ignacija Ote
Odprtje bo v ponedeljek, ogled pa do 14. oktobra
Glasbena pota slovenskega zamejca: to je naslov razstave, ki jo bo Ljubljana posvetila Ignaciju Oti - zborovodji, skladatelju in neutrudnemu prosvetnemu delavcu, ki je v naši stvarnosti pustil globoko sled. Svečana otvoritev bo v ponedeljek, 1. oktobra ob 18h v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slovesnost bo s petjem oplemenitil Slovenski oktet, razstava pa bo odprta do 14. oktobra.
Lani ob tem času sta tako Dolina, Otova rojstna vas, kot sosednji Boljunec, počastila svojega uglednega sovaščana ob 10-letnici smrti z razstavo in prisrčno slovesnostjo v gledališču France Prešeren, ki je iz več strani osvetlila glasbenikov lik, najbolj pa se je vanj poglobil Boris Pangerc, ki je za priložnost pripravil bogato monografijo Ignacij Ota - življenje darovano glasbi. Delo mu je znatno olajšala pokojnikova hčerka Damijana, ki se je navdušeno posvetila projektu in uredila bogato zapuščino: na enajstih panojih bodo Ljubljančani lahko spoznali celotni opus zamejca, ki si je v slovenski prestolnici nabral potrebno strokovno znanje, nato pa ga širokosrčno razdajal na različnih področjih. Za slovensko javnost bodo ravno tako zanimiva prva povojna leta, ko je bilo treba z udarniško vnemo zapolniti globoke vrzeli in rane, ki jih je Primorcem zadal fašizem, kot ustvarjalna plat, ki se je razvijala vzporedno z delom pri različnih zborih, ne nazadnje tudi pedagoško delo na šoli Glasbene matice. Poleg Damijane Ota in Borisa Pan-gerca je pri postavitvi sodelovala tudi Anaroža Slavec.
Pangerc bo razstavo razčlenjeno predstavil, pozdravni nagovor pa bo podal direktor Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU prof.dr. Oto Luthar. Za poklon zamejskemu glasbeniku se je še posebej zavzela predstojnica muzikološkega instituta prof.Metoda Kokole, ki je iz Pangerčeve knjige spoznala Otov lik; ob panojih bodo obiskovalcem na voljo tudi nekateri posnetki, ki bodo z glasbo dopolnili portret. Poleg
Ignacij Oto
7 93 i-200}
Glasbena pota slovenskega zamejca
rosi
r/

pokroviteljev, ki so tržaška Pokrajina, Javni sklad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ZSKD, KD Valentin Vodnik, založba Fontana, glasbena založba Nomos in družba TAL, bodo pobudo podprli tudi nekateri vinogradniki iz Doline in Doberdoba, ki bodo obiskovalcem postregli z žlahtno kapljico. Razstava bo od 1. do 14. oktobra odprta vsak dan od 9h do 24h, ob nedeljah pa od 9h do 15h.
Katja Kralj
koper - V novem razstavnem prostoru Radovac Ars gallery
Praoblike Cvetke Hojnik
Umetnica raziskuje možnosti, ki jih dovoljujejo izraznost posameznih materialov in posegi na platno
V Kopru je zaživel Radovac Ars gallery, nov razstavni prostor na središčni Čevljarski ulici, s samostojno razstavo Cvetke Hojnik, umetnice po rodu iz Murske Sobote, ki živi in ustvarja v Lendavi ter se v zadnjih letih uveljavlja na mednarodni ravni. Izoblikovala se je na ljubljanski univerzi na Naravoslovno tehnični fakulteti, kjer je po diplomi iz oblikovanja tekstilij svoj študij nadgradila s specializacijo v slikarstvu na Akademiji za likovno umetnost. Njeno likovno raziskovanje spaja občutljivost do izraznih možnosti posameznih tkanin s slikarstvom na oblikovno prečiščen in prodoren način. Prisotna je na likovni sceni preko dvajset let in je za svoje ustvarjalno delo prejela več nagrad, med katerimi gre omeniti nagrado DLUM leta 2006 in veliko odkupno nagrado na ex temporu v Piranu na temo solin leta 2009.
Že na prvi pogled nas razstava pritegne zaradi oblikovne in vsebinske eno-vitosti, ki ju učinkovita postavitev dodatno podpre. Skladnost med izbiro prevladujoče oblike motiva kvadrata in omejene palete barv na rdečo z nevtralnimi belo, sivo in črno, daje eksponatom poseben vidni naboj. Ko se posameznim slikam približamo, nas poleg klenosti simetrične kompozicijske nastavitve motiva privabi še mikrostrukturalnost obdelave posameznih površin. Lepljene prvine, asemblaži in reliefne konture vzbujajo v gledalcu otipne občutke, kar prispeva k celovitejšemu dojemanju posameznega umetniškega dela.
Čista abstrakcija pomeni umetnici metaforo, izbiro simbolike, ki dovoljuje večplastno vsebinsko berljivost in obenem preseganje zgolj fizične dimenzije v metafiziko. V tem smislu nam oblika kvadrata, kroga in drugih praoblik, kot je v svojem predstavitvenem govoru poudarila kustosinja obalnih galerij in umetnostna zgodovinarka Nives Marvin, pripoveduje o orientaciji človeka v prostoru, o njegovi zemeljski vpetosti in odpiranju v duhovno dimenzijo. Posebej je naglasila, kako dejansko mi-nimalistične rešitve dopuščajo različne asociacije, reminescence, mentalne interpretacije in vodijo v meditativnost.
Cvetka Hojnik raziskuje in eksperimentira različne možnosti, ki jih izraznost posameznih materialov in posegi na platno dovoljujejo. V zgodnjem ustvarjalnem obdobju je bila njena pozornost usmerjena v izdelavo krpank z bolj stiliziranimi mo-
tivi, medtem ko se je s časom osredotočila na bistvene prvine in odprla prostor likovnega polja novim izzivom.
Razstava Cvetke Hojnik je na ogled do 3. oktobra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro ter ob sobotah od 9. do 13. ure.
18. septembra so v galeriji Studio Arte fuori centro v Rimu odprli umetničino samostojno razstavo slik z naslovom V tišini strasti. Od 6. oktobra do 1. novembra bo dalje na sedežu Kulturnega združenja »la roggia« v Pordenonu umetničina samostojna razstava, na kateri se bo predstavila z večjim slikarskim panojem. Cvetka Hojnik sodeluje tudi na pobudi »Libri di_versi 4«, ustvarila je umetniško knjigo na poetične verze Enza di Grazie, ki je bila na ogled julija v Portogruaru, avgusta v Benetkah in bo kmalu na tudi v različnih krajih dežele Furlanije Julijske krajine.
Intenzivna vpetost v ustvarjalni proces dovoljuje umetnici nenehno likovno rast in vse večjo prepoznavnost v širšem umetniškem prostoru.
Jasna Merku
' v ■',■ f-

i:" ifî-
Cvetka Hojnik, Ujetost
TOMIZZEV DUH
Andorizacija = Evropeizacija
Milan Rakovac_
Ma ča da vec Europe ce reci -manje nacije, manje države? Maga-ri! Mater Nove Europe je zbabna, no-sieca, ma nikakor da rodi. Znate za-što, zato ča MadrePatria je ta nosie-ca mater, i uona bi najveselije - abor-tirala. Jur lita van pišen, ljubi moji bralci, vajk svejiene štuorije - kako da provamo mi drugi krstjani od Jadrana do Alpah bolje živiti jieni z drugima? I kako pak priko Alpah i priko Mediterana i priko Karpata. Uzdavna san bija napisa da Europu triba »andorizirati«.
Jušto za te stvari mi pišu; iz Granbretanje profešor Gabriele Pa-leari, profesor: »Pensi che ho parla-to della sua andorizzazione con lo storico grigione Marco Marcacci il quale si e' mostrato molto interessa-to. Quanto a nazione, stato ecc: La penso allo stesso modo! Ecco perche' sto scrivendo cosi' tanto - e ne podi pu' come dicono a Milano, non ne posso piu' della parola 'identita'!... Le scrivo in quanto sto svolgendo uno studio che riguarda la letteratura del 21mo secolo del Grigioni italiano, dell'Istria e della Dalmazia. In realta' oltre alla cultura letteraria tocco anche temi tra i quali i simboli, i con-fini, ecc.. Vengo al dunque. Vorrei citarLa nel mio studio in quanto la Sua analisi offre spunti molto interessanti. Ho un pero', un piccolo problema che devo risolvere: che cosa propone quando parla di "andorizzazione"?«
Paleari je naša tu basidu, koja je program u mojen romanu »Snovid«, pak to pišen vec boti i posvud, pak i za Pirmorski; je potribno načiniti eu-ro-državu, ma nju ce slabo načiniti države-nacije, i zato je potribno i dalje delati euro-regionalne programe, transfrontalijerne, i zato je potribno razmrviti samu ideju Ottocenta o Svetoj MadrePatria, i stimulirati neo-municipalizam, na primjer su po-stojece državice a la Andora, San Marino, Monaco... Seveda da je to utopija, mapan prav za to gre, bankar-sko-politična alijansa več ni sposobna misliti kontinentalno, ona misli monetarno; ma ča da van rečen - s te muke ne bude kruha. Je triba trdo delo upraviti, ako cemo finalmente viditi zdravu, pametnu, delavnu, efi-kasnu Europu. Agencija STA suhoparno piše na te teme, nakon još jed-nog susreta Merkel-Hollande:
»Hollande je na srečanju poudaril, da je evropska enotnost edini način za izhod iz dolžniške krize, v kateri se je znašlo območje evra. 'Edini odgovor na krizo je Evropa,' je dejal. Govoril je v francoščini, govor pa zaključil z nekaj nemškimi besedami. Da so se Evropejci združili, da bi bili srečni, pa je povedala kanclerka Merklova, ki je svoj govor v nemšči-
ni zaključila s stavkom v francoščini. General de Gaulle je sicer pred 50 leti svoj govor izrekel v nemščini. Merklova je še poudarila, da imata Nemčija in Francija posebno odgovornost za nadaljnji razvoj Evrope in za to, da bodo tudi prihodnje generacije imele delovna mesta... V Parizu se zavzemajo za to, da bi Evropska centralna banka že z januarjem začela nadzorovati vseh 6000 bank v območju evra, medtem ko bi v Berlinu raje, da ima ECB nadzor le nad večjimi bankami, poleg tega pa nasprotujejo hitenju«...
U svakom slučaju, utješno je za sve nas što su Hollande i Merkel oči-to skrupulozni državnici, jer bankarska oligarhija, nacional-egoizam i protokolarni etatizam zacijelo su kamen o vratu EU, kojoj trebaju mu-dri i hrabri političari. Jasno je to i več samim time što odjednom javnost s odobravnajem sluša prijedloge sa sa-moga vrha kontinenta o potrebi nadzora nad šest tisuča banaka, o nužnosti stvaranja federacije euro-država. Naravno, nasuprot tim stremljenjima je imperijalni kompleks (a la britanica), i strah malih (a la slovena e croata). Ali, europska misao sve je jasnija, i u njoj nove ideje nisu prijetnje, nego obečanja. A to uvjerenje, o više-Europe-i-manje-države, postalo je, rekao bih, več op-če mentalno, kolektivno vlasništvo europskog gradanskog, demokrat-skoga korpusa. Stvara se danas ubr-zanim putem Euro-demos, i on se danas okuplja u novu Agoru po an-tičkoj formuli. To mora osluškivati vrh euro-politike, taj javni šapat medija, inteligencije, radništva; i za-mijeniti protokolarno-ceremonijal-nu EU čvrstim, funkcionalnim obli-cima zajedništva.
„Andorizirati" Europu je mo-guče, kao ona talijanska opčinica ko-ja se proglasila - državom; »Dopo la Repubblica di San Marino e la Santa Sede, Filettino (550 stanovnika, provincija Frosinone, Lazio, M.R.) -secondo le intenzioni di chi sta pro-ponendo l'indipendenza - potrebbe diventare il terzo Stato enclave del-la penisola italica. "Abbiamo 8 mila ettari di terreno, enormi risorse naturali tra cui un grande bacino d'ac-qua potabile, forse il piu grande d'Eu-ropa - dice il sindaco"...«
Pa zašto ne bi muoj sv.Lovreč, San Lorenzo Pasenatico, proglasio državu? Ili Gropada? U filmu o Tom-izzi osobno predlažem državu Savu-drija-Ankaran-Milje, siccome el TLT i triestini no i vol? Jasno da pričam vic, ma vero je sve bolje od neslanih škerci naših domovin ča drhte u strahu sprid banke! E femo l'Europa a pezzi, e dopo femo un stato serio!
glasba - Zadnji koncert sporeda Settembre musicale
Stolni zbor zaključil niz
Z zborom Cappella civica nastopili organist Roberto Brisotto, sopranistka Tamara Stanese in mezzosopranistka Fabiana Polli
V stolnici svetega Justa se je v ponedeljek predčasno zaključil tradicionalni, že 35. niz septembrskih koncertov Settembre musicale. Predčasno, saj je program predvideval še dodatni orgelski recital, ki so ga morali organizatorji odpovedati. Letošnje zadnje note so postale tako tiste s koncerta, ki ga stolni zbor Cappella civica namenja ovrednotenju notranjega potenciala, v tem primeru v bolj komorni zasedbi dveh solistk, sopranistke Tamare Stanese in mez-zosopranistke Fabiane Polli ter stalnega organista stolnega zbora Roberta Brisotta.
Orgle so od nekdaj os teh koncertov, zato so vokalni program uokvirile tudi orgelske sklad-
be. Ravno tako so duhovne vsebine v tem kontekstu neločljive od glasbene ponudbe: župnik Giorgio Car-nelos je med koncertom podal duhovno misel, izvajane vokalne skladbe pa so nastale za liturgično rabo. Avtor prvega sklopa šestih duetov z nabožno vsebino »Alza gli occhi verso i monti« (Povzdigni svoj pogled h goram) je bil sam organist Roberto Brisotto, ki je napisal ta cikel za diplomo iz vokalne kompozicije. Pri pisanju je upošteval namembnost skladb z večjo pozornostjo do ekspresivnosti kot do stilne pretencioznosti; nastale so tako spevne, uporabne skladbe s čistimi vokalnimi linijami, homogenim slogom in prozornim kontra-
punktom v instrumentalnem pre-ludiju in postludiju. Stolni zbor premore več sposobnih solistk in je to potrdil tudi s srečno kombinacijo okroglih glasov pevk z opernim nastavkom, a tudi s sposobnostjo oblikovanja zvočno uravnovešenih in značajsko lirskih duetov.
Drugi vokalni sklop je podpisal zborovodja in skladatelj stolnega zbora Marco Sofianopulo, ki je za to priložnost izbral šest duetov iz širšega cikla duetov za večernice ad-ventnega in postnega časa. Jasna izgovarjava pevk je ovrednotila tudi različne značaje teh skladb s primernim, občutenim in ne pretiranim ojačevanjem ekspresivne note v ubranem prepletanju glasov.
Okusno sestavljen program je dopolnjevala izvedba Boëllmannove orgelske mojstrovine Gotska suita in bolj neobičajna izbira Parafraze-Ca-rillon na gregorijansko marijino temo iz zbirke L'orgue Mystique francoskega skladatelja Charlesa Tournemireja, v kateri je Brisotto učinkovito podprl z izbiro registrov barvne kontraste in nianse rapsodične poznoromantične skladbe. Bliski in neurje zunaj cerkve, v kontrastu s pretežno umirjenimi, svetlimi vtisi glasbenega večera, niso zaustavili zveste publike, ki se je kljub vremenu podala v stolnico, kar je nadgradilo aplavz z dodatnim znakom zanimanja in pozornosti do ponudbe stolnih pevcev in glasbenikov.
ROP
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 29. septembra 2012
1 1
politika - Nove preiskave po korupcijski aferi v Laciju
Pod drobnogledom računi politikov tudi v Emiliji-Romagni in Piemontu
Odzivi na možnost, da bi Monti ostal na čelu vlade - SWG: Ljudstvo svobode le še s 15-odstotno podporo Protest javnih uslužbencev
60 milijard za španske banke
MADRID - Španske banke za sanacijo potrebujejo 59,3 milijarde evrov, kažejo sinoči objavljeni rezultati stresnih testov 14 španskih bančnih skupin, ki jih je opravila mednarodna svetovalna družba Oliver Wyman. Bruselj je Španiji sicer za sanacijo bank že odobril do 100 milijard evrov pomoči, a kot kaže, bo Madrid zaprosil za precej manj sredstev.
RIM - Po četrtkovem dejanskem odstopu predsednice odbora Renate Polverini je predsednik deželnega sveta Lacija Mario Abruzzese včeraj razpustil skupščino, s čimer je odprl pot predčasnim volitvam v tej deželi. Na osnovi zakona ima Polverinijeva zdaj 90 dni časa, da razpiše volitve. Po vsej verjetnosti bodo potekale spomladi skupno s parlamentarnimi.
Korupcijska afera, ki je odnesla deželno upravo Lacija, pa ima posledice tudi v ostalih deželah. Tako so javni tožilci iz Bologne in Turina v teh dneh vzeli pod drobnogled stroške svetniških skupin in posameznih svetnikov v deželnih svetih Emilije-Romagne in Piemonta. Včeraj dopoldne se je na sedežu deželnega sveta Piemonta predstavilo petnajst finančnih stražnikov in odneslo dokumentacijo o omenjenih stroških od leta 2008 dalje. Kot je povedal turinski javni tožilec Gian Carlo Caselli, gre trenutno za preiskavo brez obtožencev. Po nekaterih virih naj bi jo nehote spodbudil poslanec Ljudstva svobode Roberto Rosso, ki je v neki televizijski pogovorni oddaji razlagal, kako si je neimenovani deželni svetnik iz Piemon-ta z javnim denarjem plačal teden počitnic na snegu. Sicer pa podobne preiskave že dalj časa tečejo na Siciliji, v Kalabriji, Kampanji, Lombariji in v drugih deželah.
Toda v središču italijanske politične pozornosti so bile tudi včeraj izjave, s katerimi je predsednik vlade Mario Monti v četrtek razkril, da bi bil pripravljen ostati na čelu vlade tudi po spomladanskih volitvah, »če bo za to naprošen«. To možnost je posredno podprl tajnik italijanske škofovske konference Mariano Crociata, brez dlak na jeziku pa jo je pozdravil prvi mož Fiata Sergio Marchionne, medtem ko je negativno mnenje izrazila voditeljica sindikalne zveze Cgil Susanna Camusso. Med predstavniki političnih strank jo je z navdušenjem sprejel edinole voditelj UDC Pier Ferdinando Casini. V levosre-dinskih strankah prevladujejo negativni odzivi, od brezpogojnih zavrnitev Nichi-ja Vendole in Mattea Renzija do bolj pre-
vidnega odklona Pier Luigija Bersanija. Negativno sta se odzvala tudi voditelja Italije vrednot Antonio Di Pietro in Severne lige Roberto Maroni, medtem ko prvak Ljudstva svobode Silvio Berlusconi predloga ni sprejel, a ga ni niti zavrnil.
Te odzive vsaj do neke mere pogojujejo predvolilni obeti. Javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedla agencija SWG za državno radiotelevizijo RAI, ugotavlja, da Demokratska stranka trenutno uživa 26-odstotno podporo. Na drugem mestu je Grillovo Gibanje 5 zvezd s 19,3-odstotno podporo, Berlusconijevo Ljudstvo svobodo pa je tudi zaradi zadnjih korupcij-skih afer zdrknilo na tretje mesto s 15,2-odstotka glasov. Sledijo Severna liga (6%), SEL (5,4%), UDC (5,3% in Italija vrednot (5%). Sicer pa je trenutno kar 49,3 odstotka volivcev neopredeljenih.
Finančni stražnik v pisarni svetniške skupine Ljudstva svobode v deželnem svetu Piemonta
ansa
francija - Varčevalni ukrepi za 37 milijard evrov
Vlada Hollandea sprejela najstrožji proračun v zgodovini
PARIZ - Francoska vlada je včeraj predstavila predlog proračuna za leto 2013, ki je najstrožji v zgodovini. Pariz želi s skoraj 37 milijardami evrov varčevalnih ukrepov in dodatnih davkov izpolniti obljubo o javnofinančnem primanjkljaju v vrednosti največ treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Prvi predlog proračuna izpod rok vlade socialističnega predsednika Francoisa Hollandea predvideva 12,5 milijarde evrov prihrankov, od tega 2,5 milijarde evrov v zdravstveni blagajni in 10 milijard evrov na preostalih področjih. Večji del polnjenja proračunske luknje pa želi Pariz zagotoviti z novimi davki. Za 10 milijard evrov novih davčnih prihodkov bodo prispevala gospodinjstva, 10 milijard evrov pa podjetja. Še za 4,4 milijarde evrov novih davkov je
vlada napovedala že julija. Med davki je tudi sporni 75-odstotni davek na prihodke najbogatejših. Ta bo prizadel ljudi, katerih prihodki letno presežejo milijon evrov. Ekonomisti sicer ocenjujejo, da bo ta davek v državno blagajno prinesel le malo sredstev, je pa toliko bolj pomemben s simboličnega vidik.
Francoska vlada vztraja, da se je zvišanju davkov nemogoče izogniti, če želi država izpolniti dane obljube. Letos bo Francija beležila javnofinančni primanjkljaj v vrednosti 4,5 odstotka BDP, prihodnje leto pa ga želi skrčiti na tri odstotke. "Triodstotni cilj je ključen za kre-dibilnost države," je opozoril francoski finančni minister Pierre Moscovici. "Zavezani smo mu in ga bomo izpolnili," je še obljubil.
Ekonomisti so sicer skeptični. V luči povišanja davkov in varčevanja namreč ne verjamejo, da lahko Pariz doseže 0,8-odstotno gospodarsko rast v prihodnjem letu in dveodstotno gospodarsko rast v letu 2013. To so namreč številke, na katerih temelji proračun. Opozicija pa predlogu proračuna nasprotuje, saj je prepričana, da se bo z višjimi davki breme krize preneslo na prav vse državljane. Francoski premier Jean-Marc Ayrault je poudaril, da je znižanje proračunskega primanjkljaja nujno za to, da Francija ohrani zaupanje finančnih trgov. Podatki kažejo, da je javni dolg države konec junija dosegal 91 odstotkov vrednosti BDP. "Prekiniti moramo spiralo vse višjega dolga," je poudaril Ayrault. (STA)
RIM - Kakih 30 tisoč demonstrantov je včeraj zasedlo ulice Rima in protestiralo proti varčevalnim ukrepom vlade. V okviru protesta so stavkali javni uslužbenci, zato so med drugim zaprli več turističnih znamenitosti, tudi Kolosej. Protest sta organizirala sindikata Cgil in Uil. Protestni shod je ohromil promet v prestolnici. Udeležili so se ga tudi dijaki in študentje, ki so protestirali proti zvišanju stroškov vpisa na univerze.
Umrl Pierluigi Vigna
FIRENCE - Včeraj je v Firencah po daljši bolezni v 80. letu starosti umrl nekdanji državni pravdnik proti Mafiji Pierluigi Vigna. Na svoji dolgi službeni poti, ki se je pričela leta 1959, se je med drugim uveljavil v preiskavah proti terorizmu. Širši javnosti je postal znan tudi zaradi preiskav o t. i. firen-ški pošasti, ki je pobila več mladih parov v samotnih krajih.
Podražitev elektrike in plina
RIM - S 1. oktobrom se bo v Italiji elektrika podražila za 1,4 odstotka in plin za 1,1 odstotka. Tako je sklenila oblast za energijo. To je že četrta podobna podražitev v tem letu. Povprečna družina bo tako za elektriko in plin letos odštela 158 evrov več kot lani.
Na Marsu sledi rečne struge
WASHINGTON - Ameriška vesoljska agencija Nasa je v četrtek sporočila, da je njihov raziskovalni robot na Marsu Radovednost odkril prodnato kamenje. To naj bi bil dokaz, da je na tem mestu nekoč tekel potok, ki je kamenje oblikoval v prodnike. Znanstveniki so na podlagi preteklih raziskav že potrdili, da je bila na Marsu nekoč prisotna voda. Tokat pa so prvič odkrili tudi sledi nekdanje struge, po kateri je tekla voda.
ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Škandali vzbujajo jezo poštenih državljanov, predsednika vlade Montija naj nasledi Monti
Sergij Premru
Kriza, ki pretresa italijanski politični svet zaradi vrste škandalov povezanih z izkoriščanjem javnih sredstev v osebne namene, je seveda odjeknila po vsem tujem tisku.
Berlusconijeva upanja so pokopana pod ruševinami italijanske desnice, ugotavlja El Pais. Odstop predsednice Lacija je pokazal na zaton konservativcev, desnica se utaplja zaradi korupcije, leva sredina je še brez pravega liderja in programa, ki naj vdihne novo zaupanje žrtvam krize, Grillove občanske liste so dosegle dober rezultat na zadnjih volitvah, takoj potem pa so se začela notranja trenja. Negativni prikaz Italije, ki ga posreduje dnevnik iz Madrida, se nadaljuje z ugotovitvijo, da podjetniki še vedno pričakujejo večjo stabilnost, Cerkev, ki ima v Italiji še vedno veliko oblast, pa javno podpira dosežke Montijeve vlade. Šest mesecev pred parlamentarnimi volitvami kaže, da ni druge izbire kot politična potrditev sedanjega tehničnega premiera, meni dopisnik iz Rima, ki posveča posebno pozornost dogajanju v La-ciju. Gre za dokaz, da je italijanska politika resnično bolna, kot izpričuje vrsta zgodb o izkoriščanju javnih prispevkov v osebne namene s strani nekaterih predstavnikov Ljudstva svobode. Italijanski gospodarstveniki in visoki cerkveni predstavniki so zaskrbljeni: nesprejemljivi škandali vzbujajo jezo poštenih, pravi kar-
dinal Bagnasco, ki bi se verjetno oddahnil, ko bi se Monti spremenil iz tehnika v politika, piše El Pais.
Podobno poroča tudi Le Monde, ki ugotavlja, da so zaradi škandalov politiki vedno bolj na slabem glasu. Medtem ko si Monti prizadeva, da bi se izboljšal ugled Italije po svetu, dogajanje, ki je privedlo do odstopa guvernerke Lacija, pa meče novo blato na Italijo kljub vladnim prizadevanjem za resno in prozorno politiko. Še enkrat se torej Italija izkaže na najslabši način, piše pariški časopis, ki omenja, da so pod drobnogledom zaradi stroškov politike tudi druge dežele, zaenkrat Lombardija, Kampanja, Kala-brija in Sicilija. Gniloba politike se vleče že dalj časa, od znamenitih večerij z bunga-bunga v Berlusconijevi rezidenci do izkoriščanja javnih sredstev v osebne namene na vrhu Severne lige, od 20-mili-jonskega primanjkljaja v blagajnah Ru-tellijeve stranke vse do dogajanja v Laci-ju. Francoski popoldnevnik izpostavlja tudi zadnjo pobudo razvpite deželne svetnice Minettijeve, ki v Milanu nastopila kot manekenka, omenja pa tudi guvernerja Sicilije, ki razpolaga z več sodelavci kot predsednik ZDA Obama. Nekdanji največji stranki, Komunistična partija in Krščanska demokracija, sta imeli svoje napake, sedanjim strankam pa manjka postopek usposabljanja kadrov, tako da priplavajo na vodilna mesta ne-
pripravljene osebe, ki izkoriščajo javna sredstva v osebne namene.
Treba je rezati stroške politike, je naslov argentinskega Pagina12, ki objavlja daljši intervju s podjetnikom Paolom Barillo. Bistveni problem Italije ni primanjkljaj ali javni dolg, pač pa balast političnega razreda, ki je skorumpiran, nedejaven in ki se preveč ukvarja s svojimi avtomobili in sodelavci, kot tudi birokracija in nizka produktivnost. Italija premore najštevilnejši parlament, najvišje plače in največje privilegije političnih predstavnikov. Po mnenju prvega moža multinacionalke testenin s 13 tisoč uslužbenci in prometom 4 milijarde evrov letno se politiki ukvarjajo predvsem z upravljanjem oblasti, ne pa z načrti. Montije-va tehnična vlada je sicer postavila v ospredje prav načrte in je trenutno, kljub morebitnim kritikam, edina sprejemljiva varianta. Država bi morala postati varčnejša, se odpovedati nepotrebnim in neproduktivnim stroškom, podpreti porast produktivnosti, kar lahko zagotovi izhod iz krize in zmanjšanje dva tisoč milijardnega javnega dolga, meni Barilla.
Italijanske predstavnike pa hvali El Diario de Cadiz. Seveda laskava ocena ni posplošena, nasprotno, omejuje se na dva ugledna zastopnika, Maria Montija in Maria Dragija. Dnevnik iz Andaluzije piše, da je do nedavnega Italijo v svetu pred-
stavljal Berlusconi, kar je močno okrnilo podobo polotoka. Italija pa je protislovna in sta se na mednarodni ravni uveljavila Monti in Draghi, prvi kot vladni premier, drugi kot predsednik Evropske centralne banke. Časopis iz Cadiza objavlja daljša portreta obeh Marijev in ugotavlja, da oba uživata velik ugled in da bosta morda spet uveljavila mednarodno podobo Italije.
Koliko je bivši premier prispeval k ugledu Italije, dokazujeta podobna prispevka nemškega Bilda in indijskega Mid Dayja. V obeh primerih gre za poročanje o najnovejšem podvigu deželne svetnice Lombardije Minettijeve, ki je na milanskem modnem defiléju v bikiniju razstavila publiki svoje obline. Obline, ki si jih je pobliže že ogledal bivši premier Berlusconi, kar ji je zagotovilo mesto predstavnice v deželnem svetu. Dnevnik iz Mumbaja objavlja sliko s pikrim komentarjem, da gre za osebo, ki je podnevi politik, ponoči pa model, tudi na spornih nočnih zabavah premiera, ki so zaslovele kot bunga-bunga. Nemški bulvarski dnevnik s petmilijonsko naklado pa ob posnetku Minettijeve objavlja posrečeno fotografijo Berlusconija, ki mu iz ust moli jezik ... Bild si je tokrat privoščil tudi italijanske moške nasploh, in sicer s statističnimi podatki o dolžini spolnega uda na polotoku. Analiza kaže, da se jim je od leta 1948 do danes povprečno skrajšal za
skoraj 10 odstotkov, in sicer od 9,7 cm na 8,9 cm. Podatek je sicer sporen in zadeva samo najmlajše, odraslim moškim naj bi se dimenzije nekoliko popravile navzgor, vendar drugi viri navajajo drugačne številke. Na prvo mesto po dimenzijah se vsekakor uvrščajo v Kongu, zadnje mesto pa si bratsko delita obe Koreji. Italijani naj bi vsekakor prekašali Nemce za več kot centimeter, a tega podatka nemški dnevnik ne omenja, Slovence pa za pol centimetra.
Pa še novički z našega konca.
Internetni Discovery News poroča o odkritju plombe v zobu izpred 6500 let, ki ga hranijo v tržaškem naravoslovnem muzeju. Gre za odkritje, ki ga je omogočila najsodobnejša tehnologija v sodelovanju mednarodnega centra za teoretično fiziko ICTP v sodelovanju z bazovskim sinhrotronom, ki sta tako dokumentirala najstarejši zobozdravniški poseg v Evropi in najstarejšo plombo na svetu.
Financial Times pa še enkrat izraža pohvalno oceno tržaškega Illyja, in sicer tokrat ne samo zaradi kave, ki jo letno prodajo za 342 milijonov evrov, pač pa zaradi Fundacije Ernesto Illy, ki je edinstvena na svetu glede cilja, in sicer uveljavitve kulture kakovostne kave. Tečajem za master iz kave na univerzitetni ravni sledi letno 20 študentov, ki večinoma prihajajo iz držav, v katerih se proizvaja kava.
1 2 Sobota, 29. septembra 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
gorica - Zaskrbljujoči podatki o stanju gospodarstva
Število ur dopolnilne blagajne podvojeno, vse manj zaposlitev
V gradbeništvu kar 47-odstotni upad, sledijo trgovina (-20,3%), industrija (-14,8%) in storitve (-4,2%)
Med majem in junijem letošnjega le-
ta so v centrih za zaposlovanje goriške pokrajine zabeležili 5.815 novih zaposlitev in 5.473 odpustov. Kljub temu, da je saldo pozitiven, pa je razlogov za zadovoljstvo bolj malo. V drugem trimesečju letošnjega leta je bilo namreč po podatkih deželne agencije za delo, ki so jih včeraj predstavili na pokrajini, kar 908 manj novih zaposlitev kot v istem obdobju lani, kar pomeni, da se je število sklenjenih delovnih razmerij v primerjavi z letom 2011 znižalo za 13,5%.
»Tako negativnega podatka ne beležimo od leta 2009,« je vzdihnil Marco Can-talupi, izvedenec deželne agencije za delo, ki je skupaj s sodelavko Grazio Sartor in pokrajinsko odbornico Bianco Della Pietra orisal nespodbudno sliko goriškega gospodarstva. »Do največjega števila novih zaposlitev je običajno prihajalo ravno v drugem trimesečju. Saldo med zaposlitvami in odpusti je med aprilom in junijem lanskega leta presegal 700, letos pa je le 342. To je hudo, saj lahko pričakujemo, da bo saldo ob koncu leta negativen,« je pojasnil Cantalupi, po katerem je upad zaposlitev bolj občutiti pri moških (-17,4%) kot pri ženskah (-9,6%). Kriza zaposlovanja je bolj vidna v Gorici kot v Tržiču: na uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri so v primerjavi s prejšnjim letom zabeležili 20,3-odstotni upad novih zaposlitev, tržiški urad pa je zabeležil »le« 10,4-odstotni upad.
Podatki o novih zaposlitvah kažejo, kateri sektorji doživljajo najhujše težave. Največji upad novih zaposlitev beležijo v gradbenem sektorju, kjer so v drugem trimesečju letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani zabeležili 46,8-odstotni padec (-251), sledijo pa trgovina (-20,3%), industrija (-14,8%) in storitve (-4,2%). Rahel, 2,7-odstotni porast, so zabeležili samo v kmetijstvu in ribolovu. Zgovorni so tudi podatki o tipologiji sklenjenih delovnih pogodb: v drugem trimesečju 2012 se je povišalo le število pogodb za hišno delo (+38%) in občasno delo (+10,5%), pogodb za nedoločen čas pa je bilo 46,7 odstotkov manj. »Občasna delovna razmerja nekoliko "napihujejo" podatek o novih zaposlitvah, ki bi bil drugače še slabši,« je poudaril Cantalupi.
Vzporedno se je močno povišalo število ur dopolnilne blagajne. Med aprilom in junijem je bilo na Goriškem odobrenih
I.189.000	ur dopolnilne blagajne (721 delavcev s polnim delovnim časom), kar je 115,7% več kot v istem obdobju lani. Močno se je povišalo tako število ur redne kot izredne dopolnilne blagajne. »Slednja kaže, da je veliko nerešenih problematik, ki se vlečejo dolgo časa. Konjunkturne težave postajajo strukturne,« je povedala Sar-torova in postregla še z bolj svežimi podatki, ki kažejo, da se tudi poleti stanje ni izboljšalo: »Od januarja do avgusta letošnjega leta je bilo v goriški pokrajini odobrenih 2.100.000 ur dopolnilne blagajne, kar je 55 odstotkov več kot v istem obdobju leta 2011. Samo število ur izredne dopolnilne blagajne se je povečalo za 153 odstotkov.« V primerjavi z lanskim letom se je povečala tudi mobilnost, ki je najhuje udarila po delavcih med 30. in 54. letom. Prošenj za mobilnost po zakonu št. 223/91 je bilo letos šest manj kot lani, število tistih, ki jih ureja zakon št. 236/93 in za katere ni predvidena dopolnilna blagajna, pa se je povišalo za 17 enot.
Na Goriškem je bilo med aprilom in junijem 9.642 aktivnih podjetij, kar je 179 manj kot v istem obdobju lani. Največji upad beležijo v gradbeništvu (-4,1%) in industriji (-3,7%), v storitvenem sektorju pa je prišlo do zelo rahlega porasta (+0,3%). Proizvodnja se je v goriški pokrajini v drugem trimesečju letošnjega leta rahlo povečala (+5%), nova naročila pa so upadla za
II,9%.	Prodaja na notranjem tržišču je upadla (-6,3%), prodaja na tuja tržišča pa je zrasla za 5,7%, na kar je vplival predvsem ladjarski sektor. (Ale)
Med najbolj prizadetimi gospodarskimi sektorji je gradbeništvo
bumbaca
gorica
Dietetika v nekdanji bolnišnici
V pričakovanju, da se pojasni usoda osrednjega poslopja nekdanjega bolnišniškega kompleksa v Ulici Vit-torio Veneto, se nadaljuje oživljanje stranskih stavb. V pritličju poslopja B nekdanje splošne bolnišnice namreč od 17. septembra deluje ambulanta za dietetiko oz. svetovanje pri prehranjevanju.
Susanna Agostini, ki je pri goriškem zdravstvenem podjetju odgovorna za dietetiko, poudarja, da selitev v Ulici Vittorio Veneto omogoča okrepitev ponudbe storitev. Na novem sedežu je ambulanta odprta tudi v popoldanskem času, kar pomeni, da je povečana razpoložljivost za kontrole in preglede pacientov. V ambulanti odgovarjajo na novo telefonsko številko (0481-585205), ljudi pa trenutno sprejemajo ob ponedeljkih in torkih. Za dostop do zdravstvenih storitev ambulante se je treba obrniti na center CUP v pritličju nove goriške bolnišnice z napotnico družinskega zdravnika.
Baklada v Doberdobu
V Doberdobu bo nocoj ob 19.30 tradicionalna baklada, ki jo organizira domače Združenje prostovoljnih krvodajalcev. Izkupiček bo namenjen vzdrževanju ho-spica Via di Natale, ki zagotavlja brezplačno gostoljubje bolnikom iz onkološkega centra CRO v Avianu in njihovim sorodnikom. Sprevod bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberdoba. Ob zaključku baklade bosta v župnijski dvorani nastop deklet Bodeče neže z Vrha in družabnost.
Vabijo na čistilno akcijo
Tržiški krožek Legambiente prireja danes med 9. uro in 12.30 čistilno akcija na plaži v Štarancanu, med 15. in 18. uro na Trgu Republike v Tržiču pa še laboratorij za mladino na temo ločenega zbiranja odpadkov; istočasno bo potekala čistilna akcija po tržiških ulicah. Jutri med 9. uro in 12.30 bo čistilna akcija ob pokrajinski cesti med Ronkami in Doberdobom; zbirališče bo na bivšem parkirišču za tanke na desni strani ceste za Doberdob.
Na odkrivanju Solkana
Na pobudo goriškega Inštituta za družbeno in versko zgodovino bo Solkanec Jernej Vidmar danes vodil obisk Solkana, tamkajšnje cerkve sv. Štefana, obzidja in plemiških palač. Zbirališče bo ob 17. uri pred cerkvijo sv. Štefana.
Prost vstop v muzeje
Ob Dnevih evropske kulturne dediščine bo danes in jutri prost vstop v Pokrajinske muzeje v Gorici: v grajskem naselju med 9. in 19. uro, v palači Attems Petzenstein med 10. in 17. uro.
martinščina - Zaplemba milijon evrov vredne vile
»Noioso nima dolgov«
Podjetnikov odvetnik zanikal navajanje finančne straže - Vsi kazenski postopki so se zaključili z oprostitvijo
Zasežena hiša
bumbaca
»Moja stranka nikakor ne dolguje državni blagajni vsote, o kateri so poročali časopisi.« Tako zagotavlja Guido Battagliese, odvetnik 43-letnega Bruna Noiosa, ki mu je goriško sodišče na pobudo finančne straže zaseglo luksuzno vilo v Mar-tinščini. Po ocenah finančnih stražnikov, ki so preučili podjetnikovo delovanje v zadnjih desetih letih in izračunali, da dolguje državi kakih 2.500.000 evrov davkov, je Noiosu razkošen življenjski stil omogočal denar, do katerega je prišel na nezakonit način - z davčno utajo, goljufijo, neupravičeno prilastitvijo, itd. -, Battagliese pa te ugotovitve odločno zavrača.
»Moj klient ni zagrešil nobenih kaznivih dejanj. Kazenski postopki, na katere se je nanašala finančna straža, so stari deset let in so se vsi zaključili z oprostitvijo, ker do kaznivega dejanja ni prišlo ali ker dejanje ni bilo kaznivo,« pravi Battagliese, po katerem je Noioso v letih 2002-2003, ko je bil upravitelj nekaterih podjetij, izkoristil davčno sanacijo (v it. »condono fiscale«) in poravnal svoj dolg z davkarijo.
Guido Battagliese je poudaril, da je vila v Martinščini le začasno zaplenjena in da bi moral ukrep zaradi tega še vedno biti tajen. »O ukrepu bo tekla razprava šele 12. oktobra, ko bo prva obravnava. Do takrat bomo vložili obrambni spis,« je pojasnil Noiosov odvetnik. Battagliese je potrdil, da je več kot milijon evrov vredna vila z bazenom vključena v t.i. »trust«, oz. zakonito pravno sredstvo (v Italiji so ga uvedli leta 1992), ki je namenjeno organiziranju, upravljanju in zaščiti premoženj. Noioso formalno ni lastnik hiše, saj je začasna upraviteljica »trusta« njegova žena, ki ga upravlja v interesu koristnikov (družine Noioso) in Noiosovih sinov, ki jim nepremičnina pripada. »To je javni akt, v njem ni nič goljufivega,« je podčrtal odvetnik.
Battagliese je ob koncu zanikal, da je do poskusa prodaje vile v Martinščini prišlo po prejetju obvestila o začasni zaplembi. »Vila je naprodaj od januarja, do ukrepa pa je prišlo julija ali avgusta. Na časopisih je bilo objavljenih veliko neresničnih informacij,« je zaključil odvetnik. (Ale)
gorica - Nova usmeritev Foruma
Kulturni temelji za politično angažiranje in delovna skupina za področje izobrazbe
Forum za Gorico je dokazal ne le, da obstaja, temveč tudi pravilnost izbire, da politično delovanje položi na kulturne temelje. Dvorana Fundacije Goriške hranilnice je bila nabito polna na četrtkovem javnem srečanju, ki ga je Forum organiziral v spomin na pred kratkim umrlo šolnico Ga-briello Miletta. A bolj kot komemoracijo so publiki ponudili dragoceno debatno priložnost na temo šolstva in izobrazbe. Zanimivi so bili nastopi Elene Iess na temo šolskega osipa, Federice Deiuri, ki se je zavzela za »slow« šolo, ki bi vzgajala k upočasnitvi ritma in boljšemu življenju, upokojene ravnateljice Laure Fasiolo, ki se je osredotočila na sedanji težki čas in na iz-
zive za šole, in ravnatelja iz Nove Gorice Bojana Bratine, ki je občinstvu z večinoma skromnim poznanjem sosedov predstavil izkušnjo novogoriške gimnazije in izpostavil, da morajo šole vzgajati k pluralnosti in medkulturnosti, ki sta v koraku s časom.
Četrtkovo srečanje so priredili ob 45-letnici izida knjige »Lettera a una profes-soressa« o šoli v kraju Barbiana, o čemer sta spregovorila Anna Di Gianantonio in Andrea Bellavite iz Foruma. Ta je napovedal ustanovitev delovne skupine, ki bo spremljala problematiko izobrazbe, ter ciklus treh javnih srečanj na temo urbanisti-ke in javnega premoženja v Gorici in Novi Gorici.
Udeleženci četrtkovega srečanja na sedežu fundacije
foton.c.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 29. septembra 2012 13
gorica-nova gorica-šempeter - Skupščina Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje
Imenovanje štirih odborov podlaga za konkretno delo
Marjan Pintar: »Po padcu meje smo ostali v nekem praznem prostoru, kakor da živimo srečno vsak na svoji strani«
ezts - Včerajšnja sklepa
Najpomembnejša točka včerajšnjega zasedanja skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki je tokrat potekalo v Novi Gorici, je dokončna kadrovska organizacija združenja. Določeni so bili štirje stalni odbori - za prevoz (promet), energijo, zdravstvo ter kulturo in izobraževanje - in imenovani njihovi predsedniki. »S tem smo omogočili, da bodo vse strukture lahko začele z vsebinskim delom. Danes torej prehajamo s formalnih na vsebinske zadeve. Za formalizme smo porabili že preveč časa, sedaj moramo začeti s konkretnim delom,« je poudaril Robert Golob, podpredsednik skupščine EZTS, ki je vodil včerajšnjo sejo.
»Imenovanje odborov je izhodišče za vsebinsko delovanje, kajti doslej smo v okviru EZTS bolj ali manj delali na pravno-formalnih okvirih za delovanje, sedaj pa je pred nami naloga, da v zelo kratkem času, do aprila naslednjega leta, izdelamo vse temeljne izhodiščne dokumente za finančno perspektivo 2014-2020. Pogoji, ki bodo veljali v naslednji finančni perspektivi, namreč narekujejo predložitev vsega tega, nato sledijo direktni programi. Imenovanje teh komisij je torej resnično podlaga za to, da pridemo do nekih vsebinskih rešitev za delovanje združenja,« pojasnjuje vršilec dolžnosti direktorja EZTS Marjan Pintar. Po njegovih besedah bodo v prihodnjih dneh pretehtali še možnosti financiranja določenih projektov s strani Evropske unije, kar naj bi opravili v sodelovanju z organizacijami, ki so specializira-
ne za delo na tem področju. Na italijanski strani je to Informest, na slovenski pa RRA. »Skupaj z njimi in v sodelovanju s komisijami, v katerih sedijo specialisti za posamezna področja, bomo znali poiskati ustrezne vsebinske smernice, ki bodo predmet delovanja združenja,« je prepričan Pintar.
Člani skupščine so včeraj potrdili tudi preimenovanje EZTS. Ob ustanovitvi je bilo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje poimenovano »Območje občin: Comune di Gorizia (I), Mestna občina Nova Gorica (Slo) in Občina Šempeter-Vrtojba (Slo)«, se pravi z imenom, ki opisuje obseg ozemlja EZTS. Tedaj je bila omenjena možnost, da se izbira skupnega imena izvrši v drugem trenutku, ko bo EZTS operativen. Ker je sedanje ime predolgo, so se člani skupščine včeraj strinjali, da ga preimenujejo v »EZTS GO«. »EZTS je samo pravna forma, še vedno bomo govorili o EZTS-ju, a z imenom GO,« je pojasnil Golob. Novo ime bo vključeno v celostno grafično podobo in spletno stran, priprava obojega je že v teku. »Zato moramo zgraditi identiteto okoli nečesa in ta "GO" je za to primeren,« je prepričan Golob.
V Novi Gorici je bil včeraj potrjen tudi finančni načrt za 2012. »Za 2013 smo se seznanili z osnutkom, ker finančni načrt predvideva, da bodo dejavnost tudi prihodnje leto financirale občine ustanoviteljice. Tu bi seveda prehitevali, v kolikor bi potrjevali zadevo, ki še ni potrjena v ob-
Vršilec dolžnosti direktorja Marjan Pintar (levo) z županoma Matejem Arčonom in Ettorejem Romolijem
foto km.
činskih proračunih, zato smo se danes s tem seznanili in sprejeli priporočila za občine ustanoviteljice, sedaj pa pričakujemo, da bodo one v občinskih proračunih ta sredstva rezervirala, zato da lahko plan tudi formalno potrdimo. Govorimo pa o skupnem proračunu na nivoju 160.000 evrov, namenjenih za delovanje EZTS,« pravi Golob. Občine v skupni proračun prispevajo po naslednjem dogovorjenem ključu: Gorica 50 odstotkov, Nova Gorica 40, Šempeter-Vrtojba pa 10 odstotkov.
O tem, katere projekte bodo s pomočjo EZTS GO skušali najprej uresničiti, je trenutno še preuranjeno govoriti, je povedal Pintar. »Sile bomo usmerjali na ta štiri področja, za katera smo imenovali stalne odbore. O projektih pa bi raje govoril takrat, ko jih bodo odbori potrdili.« Možnosti se po njegovih besedah kažejo na področju infrastrukture, prometa, v iskanju racionalnih rešitev za obe mesti, pa tudi na področju kulture, turizma ...: »Po padcu meje smo namreč ostali v nekem praznem prostoru, kakor da živimo srečno vsak na svoji strani meje. Mislim, da je treba preiti od tega stanja k iskanju sinergij, v nasprotnem primeru bomo vsak na svojem robu svoje države, in to je za prostor, na katerem delujemo, slabo.«
Naslednje srečanje skupščine EZTS GO bo 12. oktobra, 9. novembra pa bodo sledili t.i. Open days, na katerih bo predstavljeno delovanje EZTS GO skupaj s spletnimi stranmi in novo grafično podobo.
Katja Munih
Poletni fotoutrip '12
Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja, in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov.
Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.pri-morski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili!
Jutranje branje na Velikem Kleku (Evelin in Matjaž)
matjaž klemše
Odslej »GO«
Predsedniki odborov iz vrst skupščine, člani pa izvedenci
Včeraj so člani skupščine EZTS imenovali štiri stalne odbore, njihove predsednike - iz vrst skupščine - in člane, ki so izvedenci za posamična področja. Šestčlanski Odbor za prevoz (promet) bo vodil Tomaž Vuga, člani so še Niko Jurca, Blanka Šuler, Giuseppe Zampieri, Gianluca Interbartolo in Alessandro Puhali. Za predsednika ravno tako šestčlanskega Odbora za kulturo in izobraževanje je bil imenovan Boris Nemec, sestavljajo ga še Andrej Malnič, Gvido Bratina, Daniele Del Bianco, Sandro Fabbro in Giovanni Fra-ziano. Odbora za zdravstvo in energijo imata po sedem predstavnikov. Prvemu
bo predsedoval Bernard Spazzapan, člani pa so Franco Perazza, Renato Degiovanni, Marco Gergolet, Robert Re-ljič, Alenka Zavrtanik Čelan in Darko Žiberna. Predsednik Odbora za energijo je postal Giuseppe Fiannacca, ob njem ga sestavljajo še Roberto Della Torre, Enrico Medessi, Carlo Fortuna, Tomaž Slo-kar, Rajko Leban in Uroš Blažica.
Skupščina je sprejela tudi predlog za preimenovanje polnega imena združenja, ki se je prej glasilo »Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje -Območje občin: občina Gorica, mestna občina Nova Gorica in občina Šempe-ter-Vrtojba«, v »EZTS GO«. (km)
gorica - Okusi na meji
Praznik takoj privlačen, za voznike pravi »pekel«
Občina svetuje parkiranje pri Rdeči hiši - Tudi danes bogat spremni program
Ljudje na ulici in srbski kuhar
Okusi na meji so takoj zadeli v polno. Poulična prireditev je v četrtek in včeraj že privabila v goriško mestno središče več tisoč obiskovalcev, katerim bo še danes in jutri ponujala 250 različnih stojnic z dobrotami z vsega sveta, koncerte in druge spremne dogodke. Občini, ki dogodek organizira, predvsem pa gostincem, kramarjem in društvom, ki upravljajo stojnice in kioske, se je kljub slabim napovedim v uvodnih dneh nasmehnilo vreme; če se jih bo usmililo tudi v nadaljevanju, lahko pričakujemo, da bo v teh dveh dneh, ki običajno beležijo največji obisk, po ulicah in trgih dobesedno mrgolelo ljudi.
Največ zanimanja je doslej vzbudila »latinska vasica«, ki so jo uredili na trgu pred županstvom, do poznih ur pa se je mladina zabavala tudi ob drugih kioskih, ki so posejani po mestu. V Raštelu je ob stojnicah iz Slovenije, ki so številčnejše kot kadarkoli prej, naletela na dober odziv pobuda združenja Le-nuovevie, ki je hišo Sticsa spremenilo v prizorišče degustacij.
Manj zadovoljni so vozniki, ki jim prometne zapore povzročajo kar nekaj preglavic. »Prejeli smo naval klicev,« so povedali redarji, ki so najbolj nediscipliniranim zaradi divjega parkiranja že naložili prve globe. Pomanjkanje parkirišč je precejšen problem: mnogi so kljub temu, da je rezervirano za kamperiste, parkirali tudi na parkirišču pri Drevoredu Oriani, občina in redarji pa svetujejo, naj raje parkirajo na ploščadi pri Rdeči hiši. Od tod se bodo v center odpeljali z brezplačnim avtobusom, ki bo danes vozil od 11. do 24. ure, jutri pa od 10.30 do 22.30.
Tudi današnji spremni program bo zelo bogat. Ob 17.30 se bo v Kinemaxu zavr-
bumbaca
tel »The terminal«, v parku županstva pa bo ob 18. uri na ogled predstava »Amor no xe brodo de fasoi«. Na Travniku bodo plesni in glasbeni nastopi, na parkirišču v Ulici Boccaccio pa bodo od 19.30 nastopile skupine Dirty Sick Europeans, Andy Gee, Bluerose in Bivio H. Ples in glasba bosta animirala tudi trg pred županstvom.
1 4 Sobota, 29. septembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
sovodnje - V občinskem svetu o usodi rupenske stavbe
Bo bivši vrtec postal mladinsko središče?
Zaradi previsokih stroškov še nerešen problem občinskega tajnika
Namesto rupenskega vrtca mla-dinsko-rekreacijski center. To je dolgoročen - in z razpoložljivostjo denarja pogojen - načrt sovodenjske občinske uprave za bivše poslopje vrtca v Rupi, ki je iz varnostnih razlogov neuporabno od lanskega leta. O usodi stavbe je tekla beseda na sredini seji občinskega sveta, na kateri je uprava poročala o stopnji uresničevanja programov, predvidenih v proračunu in programu za triletje 20122014. »Glede na razpoložljiva sredstva, ki jih je žal vedno manj, skuša uprava dosegati čim boljše rezultate. Kljub temu, da delamo v težkih pogojih, skušamo ohranjati dosedanjo raven storitev. Prišlo je tudi do nekaterih nepredvidljivih težav, kot je bila na primer škoda na strehi občinske telovadnice, ki smo jih skušali reševati sproti,« pravi županja Alenka Florenin, ki je ob odborniku Eriku Pe-teaniju poročala o izvajanju programov.
Prva točka je bila posvečena delovanju občinske strukture in osebja. Po lanskem odhodu administrativne uslužbenke, ki je imela za sabo dolgo izkušnjo in je skrbela tudi za knjižnico, je občina zagotovila delovanje tajništva in knjižnice s sklenitvijo dveh pogodb za določen čas, v prihodnjih mesecih pa bo skušala problem rešiti z zaposlitvijo enega uslužbenca s polnim delovnim urnikom na tajništvu in zaposlitvijo enega uslužbenca s krajšim delovnim urnikom v računovodstvu. Problem, je poudarila županja Alenka Flore-nin, je tudi občinski tajnik: »Od junija nimamo več sporazuma z občinama Zagraj in Fara, s katerimi smo si delili tajnika. Do konca oktobra smo to vlogo zaupali funkcionarju, ki skrbi samo za našo občino, po njegovem odhodu pa bomo morali ponovno skleniti sporazum s kako drugo občino, ki bi si z nami delila stroške. Ti so namreč previsoki, da bi jih lahko sami krili,« je povedala županja.
Druga točka je bila posvečena vprašanju šolskih stavb. Lani je občina vložila precej sredstev v stavbi sovodenjske in vrhovske šole, letos pa je poskrbela za obnovo ograjne mreže vrtca v Sovodnjah in za ureditev asfaltne plošče ob njem, ki jo bodo otroci uporabljali za prometno vzgojo. »Sovodenjski šoli smo zagotovili tudi in-ternetno povezavo,« je povedala Floreni-nova. Nerešeno pa ostaja vprašanje ru-penskega vrtca, ki se je po zaprtju stavbe v Rupi preselil na sedež civilne zaščite na Vrhu, kar je seveda le začasna rešitev v pričakovanju na izgradnjo novega vrtca v Sovodnjah. »Med tem smo razmišljali o usodi območja, kjer stoji stavba rupenskega vrtca. Zanjo smo pripravili idejni načrt, o katerem se bomo morali še pogovoriti z občani. Stavbo nameravamo vsekakor porušiti, saj bi obnova ne bila smotrna, na njegovem mestu pa zgraditi mladinsko rekreacijski center, ki bi služil domačinom in društvom. S tem projektom smo se prijavili na pokrajinski razpis za mladinske centre, žal pa se nismo uvrstili med tiste, ki bodo financirani, med katerimi so Sede-
jev dom v Števerjanu in župnišče v Štan-drežu. Ker smo drugi na čakalni listi, upamo, da bo drugič financiran tudi naš projekt,« je povedala Floreninova, ki je s Pe-teanijem poročala še o knjižnici (dejavnosti vodi sodelavka, ki je zaposlena za določen čas), športnih objektih (predvsem o kotalkarski plošči na Peči), cestah in javni razsvetljavi ter okoljskih vozlih.
Na predlog županje je bila imenovana tudi svetniška komisija za urbanizem, ki bo skupaj z uradi, načrtovalci in upravo sodelovala pri pripravi novega občinskega regulacijskega načrta. Komisijo bo vodil podžupan Slavko Tomsič, ostali člani pa bodo Luca Pisk in Katerina Citter (za večino), Vlado Klemše in Kristian Tommasi (za opozicijo) ter Jože Cej (SKGZ) in Aleš Princic (SSO). (Ale)
Poslopje nekdanjega vrtca v Rupi nameravajo porušiti in na njegovem mestu zgraditi mladinsko-rekreacijski center za potrebe domačinov in društev; z načrtom so se že prijavili na pokrajinski razpis, a se projekt ni uvrstili med financirana dela. Več sreče sta imela Sedejev dom v Števerjanu in župnišče v Štandrežu
bumbaca
škocjan - Preplah zaradi okužb
Nad komarje s preventivo in z globami
Rumena mrzlica, encefalitis, mrzlica denga in druge tropske bolezni se širijo tudi v naših krajih. Najnovejši znani primer je virus Zahodnega Nila, ki je okužil 60-let-no žensko iz Begliana; zbolela je pred štirimi tedni, potem ko jo je pičil komar. Zdravi se v tržiški bolnišnici, kjer ugotavljajo, da se njeno zdravstveno stanje izboljšuje. Zdi se, da to ni edini primer, saj naj bi v oddelku za preventivo goriškega zdravstvenega podjetja prejeli še dve obvestili o domnevni okužbi z virusom Zahodnega Nila. Za bolezni, ki jih prenašajo komarji, ni ne cepiv ne specifičnih terapij: zdravijo jih le z zdravili, ki naj bi telesu omogočila premostiti bolezen. Zato je edino »orožje« preventiva oziroma preprečevanje razmnoževanja komarjev. To je bilo večkrat poudarjeno v četrtek v občinski sejni dvorani v Škocjanu, kjer je občinska uprava organizirala javno srečanje, ki sta se ga udeležila zdravnika Andrea Valantig in Maria Zerbin iz oddelka za preventivo goriškega zdravstvenega podjetja. Dvorana je bila nabito polna, kar govori o preplahu, ki se je razpasel med ljudmi. Županja Silvia Caruso je med drugim povedala, da je občina že pred poletjem izdala odredbo z navodili o boju proti komarjem, dodala pa je, da tistim, ki navodil ne bodo upoštevali, bo občina poslala na dom pisno priporočilo. Če ne bo zaleglo, bo na vrsti denarna kazen (50 evrov). Če bo tudi globa brez učinka, bodo s tem seznanili državno tožilstvo.
Zdravnika sta pojasnila, da odgovorne za bolezni so izključno samice komarjev, ki krvi ne sesajo zaradi potrebe po hrani, temveč zaradi potrebe po proteinih v krvi, ki pomagajo pri razvoju jajčec. Tigrasti komarji so v naše kraje prišli v devetdesetih letih minulega stoletja s trgovi-
Za bolezni so odgovorne izključno samice komarjev
no pnevmatik v Tržiču. »Prišlo jih je že več različnih vrst in prišle bodo še druge vrste. Za večino komarjev je človek najljubša žrtev - zlasti ljudje s kožo, ki je bogata s ste-roidi, holesterolom in mlečno kislino, ali pa ljudje, ki proizvajajo velike količine ogljikovega dioksida kakor na primer debele osebe ali nosečnice -, za druge pa le občasna in naključna. Posledice njihovega pika pa se razlikujejo od osebe do osebe. Ne zbolijo vsi, ki so jih komarji pičili. Ko pa nastopi bolezen, se v redkih primerih zgodi, da so posledice hude. Bolezni, ki jih prinašajo, niso nalezljive: virusi se ne prenašajo med ljudmi, pač pa jih prenašajo komarji, in sicer - kakor v primeru virusa Zahodnega Nila - s ptic selivk ali pa z že okužene osebe. Nimamo cepiv ne terapij, razpolagamo le z zdravili, ki telesu pomagajo, da premaga okužbo,« sta poudarila.
Županja je še povedala, da so magnet za komarje temna oblačila ter da na območjih s stoječo vodo ali močno zaraščenimi in z visoko travo se je treba zaščititi z dolgimi rokavi in hlačami. Problem pa niso mlake, bazeni, kanali, potoki ali reke, temveč male posode s stoječo vodo. Vanje komarji najraje polagajo jajčeca. »Vsi moramo sodelovati, da preprečimo njihovo proliferacijo,« je zatrdila županja.
sovodnje - Opozicijski svetnik zahteva ukrepanje in pojasnilo
Ob cesti vztraja pomazan prometni znak, posekana topola udarec ljudskemu izročilu
Neznanci so pred časom poma-zali prometni znak ob občinski cesti Gabrje-Vrh: nanj so z rdečim sprejem narisali provokativen simbol. K čim prejšnjemu ukrepanju je občinsko
upravo v Sovodnjah pozval opozicijski svetnik Vlado Klemše, ki je v svetniškem vprašanju, naslovljenem na županjo, še zapisal: »Občinsko upravo naprošam, da opravi tudi splošen pregled prometnih znakov in javnih krajevnih napisov na celotnem teritoriju občine in poskrbi za obnovo / zamenjavo vsaj najbolj poškodovanih, oziroma uničenih (npr. ogledalo na Peči, krajevna tabla ob vhodu v Rupo itd). Hvaležen bom za točno poročilo, kako namerava občina ukrepati na tem področju do konca leta 2012 in kako v prihodnjem letu.«
Klemše je upravo seznanil še z domnevno škodo, ki je nastala ob izvajanju čezmejnega projekta obnavljanja vodnjakov in kalov, cilj katerega je ohranjanje kulturne dediščine. »V kulturno dediščino sodijo poleg materialnih dobrin tudi jezikovne in druge značilnosti ter ljudsko izročilo. Prav zato sem z zaskrbljenostjo in pomisleki sprejel vest - tako Klemše -, da sta bila v pripravah na začetek del v kalu na Vrhu odstranjena velika topola, ki sta rasla v kalu, ki je prav zaradi njiju - prisotnost na Krasu sicer redkih drevesnih vrst - znan z imenom Pri topolih. Čudi me, zakaj je bila sprejeta odločitev brez kakršnega koli posvetovanja s krajani na Vrhu, in izražam svoje odločno nestrinjanje s takim ravnanjem. Ob tem ugotavljam tudi, da so bila pred nekaj leti na istem območju
opravljena dela za urejanje cest (menda protipožarnih) in da je bil prav v tem sklopu tudi očiščen in urejen omenjeni kal. Dreves se takrat nihče ni dotaknil. Povsem upravičeno in razumljivo, kajti bili sta sim-bol-zaščitni znak kala in ljudskega izročila na Vrhu. In prav gotovo nista ovirali pritok oziroma zadrževanje vode v kalu, kar naj bi bil razlog za sporno odločitev.« Glede tega je Klemše zahteval pisni odgovor na vprašanji, »če je bila o načrtu ter ureditvi kala in odstranitvi topolov seznanjena deželna gozdarska služba in če razpolaga občina s pisnim mnenjem-so-glasjem omenjene službe tudi z ozirom na to, da je območje izven strnjenega naselja in na iz naravnega vidika občutljivem in zato tudi zavarovanem območju«. Občina ima trideset dni, da ugodi zahtevi po pisnem odgovoru.
Pomazani znak
vrtojba - Elektriko proizvajajo kar ob hitri cesti
Sv	v*	■ v«
sončno pomočjo občina cilja na energetsko samozadostnost
Ogled monitorja: na levi veleposlanik Robert Reich, na desni Milan Turk fotokm.
V Vrtojbi so včeraj slovesno predali namenu sončno fotonapetostno elektrarno, ki je na dolžini 600 metrov postavljena na protihrupni ograji odseka hitre ceste Bazara-Vrtojba. Elektrarna moči 167 kWp je na omrežje priključena od 10. septembra. Izgradnja elektrarne je potekala v sklopu projekta »Obnovljivi viri energije v primorskih občinah«, ki je sofinanciran iz donacije Sklada švicarskega prispevka in sredstev primorskih občin, kot izvajalska agencija pa ga je koordinirala Goriška lokalna energetska agencija (Golea). Sončno elektrarno sestavlja 644panelov, letno bo proizvedla 200.000 kilovatov energije, kar za občino pomeni okoli 40.000 evrov letnega prihodka. Nalo-
žba je v celoti veljala 525.000 evrov, 83 odstotkov je sofinanciral Sklad švicarskega prispevka, preostanek pa občina Šempeter-Vrtojba. »Naložba se bo občini povrnila v dveh do treh letih,« je zadovoljen župan Milan Turk. Občina bo še petnajst let upravičena do obratovalnih podpor za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, medtem ko je življenjska doba take elektrarne trideset let.
»Občina s proizvedeno električno energijo ne posega na trg, saj sama potroši precej več, kot je bo proizvedla. Pretežno se električna energija porabi za javno razsvetljavo. Ko bomo v občini dosegli ciljno porabo energije prebivalca za javno razsvet-
ljavo, ki je po uredbi 44,5 kilovata letno, bomo s proizvedeno energijo iz te elektrarne pokrili kar 69 odstotkov potreb, saj bo te energije na prebivalca skoraj 31 kilovatov letno. S tem se bo energetska samozadostnost občine precej dvignila, poleg seveda dobrega zgleda, ki ga dajemo vsem ostalim pri učinkoviti rabi energije in proizvodnje iz obnovljivih virov,« je še poudaril župan. Takih investicij pa bo v bodoče, kot kaže, vedno manj, saj je država za 30 odstotkov znižala ceno električne energije iz obnovljivih virov. »Zanimanje za take naložbe bo le še kako leto ali dve, v kolikor država ne bo spremenila podpornih shem,« pojasnjuje Primož Ladava iz agencije Golea. (km)
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 29. septembra 2012
15
nova gorica
Matej Pečnikar razstavlja »Majhna srca«
V	Mestni galeriji Nova Gorica so sinoči odprli razstavo slik »Majhna srca« domačega slikarja mlajše generacije Mateja Pečnikarja. S tem je galerija začela novo razstavno sezono. Pečnikarjevo delo je predstavil likovni kritik Mario Berdič.
V	novi sezoni se bo zvrstilo osem razstav in mednarodni festival Pixxel-point, na katerem se bodo obiskovalci lahko seznanili z najnovejšo produkcijo izbranih slovenskih umetnikov in raziskovali aktualne teme na področju vizualne umetnosti. »Z bogatim razstavnim in pedagoškim programom ter različnimi spremljevalnimi dogodki, ki povezujejo različne generacije in izobraževalne institucije, si bomo še naprej prizadevali, da bi bila naša galerija prostor iskanja, odkrivanja in sprejemanja različnih pristopov v sodobni vizualni umetnosti,« napovedujejo v novogoriški Mestni galeriji.
Pečnikar predstavlja izbor svojih najnovejših del, ki jih zaznamujeta tako nova tematika kot tehnologija, dodatno posebnost pa predstavlja vsebinsko povsem neodvisen katalog, saj je v njem prvič objavljena umetnikova poezija, napisana v angleščini in prevedena v slovenščino.
Matej Pečnikar se je rodil v Novi Gorici. Po zaključeni višji srednji šoli Max Fabiani v Gorici je študiral na milanski akademiji lepih umetnosti Brera, leta 2001 pa je diplomiral iz slikarstva na dunajski akademiji. Od takrat je živel na različnih koncih sveta, izkušnje iz tujine pa so pustile velik pečat v njegovem osebnem in slikarskem razvoju. V zadnjih dveh letih se je samostojno predstavil v Galeriji Kibela in Media Nox v Mariboru ter v Galeriji Pasaža in Mestni hiši v Ljubljani. Sodeloval je na več skupinskih razstavah v Kilkenny'u (Irska), Sydneyu, Dunaju in Novi Gorici. V Mestni galeriji bodo njegova dela na ogled do 19. oktobra.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU
DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405.
M Gledališče
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.00 - 21.40 »L'era glaciale 4: conti-nenti alla deriva«.
Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Reality«.
Dvorana 3: 17.30 »The Terminal« (»Okusi na meji v kinu«); 20.10 -22.00 »Il rosso e il blu«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.00 - 21.45 »L'era glaciale 4: conti-
nenti alla deriva«.
Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Resident Evil: Retribution«. Dvorana 3: 16.50 - 18.40 - 20.30 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«; 22.20 »Prometheus«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Magic Mike«.
Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Reality«.
Razstave
OB DNEVIH EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE bo danes, 29., in nedeljo, 30. septembra, prost vstop v Pokrajinske muzeje v Gorici. V nedeljo 30. septembra, ob 16. uri, bo v palači At-tems Petzenstein brezplačen voden ogled Pinakoteke (v italijanščini).
V	GALERIJI HIŠA KULTURE V ŠMART-NEM bo danes, 29. septembra, ob 19. uri odprtje razstave Giuseppeja Bon-giorna; na ogled bo ob petkih 10.0015.00, ob sobotah in nedeljah 12.0018.00.
XIV FOTOSREČANJE bo v Kulturnem domu v Gorici danes, 29. septembra, ob 18.30; razstavljali bodo Francesca Cristin, Massimo Marchini, Thomas Ortolan, Borut Peterlin, Enzo Te-deschi, Rajko Žbogar ter krožek Cir-colo dell'Immagine »La Loggia«; na ogled bo do 13. oktobra ob delavnikih 10.00-13.00, 16.00-18.00.
V	MEDEART GALLERY v Palači della Torre na oširku Godeassi 1/1 v Medei bo v nedeljo, 30. septembra, ob 11.30 odprtje fotografske razstave »9 fotografie per Medea« Maura Paviottija; na ogled bo do 25. oktobra ob četrtkih 17.00-19.00.
KRUT vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« v Trevisu, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Kha-novega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta; informacije in prijave na sedežu KRUT-a, Korzo Verdi, 54, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it.
~M Koncerti
ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 7. oktobra, ob 17. uri »Veš, da te ne slišim, če teče voda« (Robert Anderson) in »Obisk v gledališču« (Karl Valentin), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova; med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedežev; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj).
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 29. septembra, ob 20. uri (Eduardo De Filip-po) »Filumena Marturano«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
MEDNARODNI FESTIVAL KOGOJEVI DNEVI 2012: 1. oktobra, ob 20.15 v Kulturnem domu v Novi Gorici koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija; 3. oktobra, ob 11.30 v osnovni šoli v Kanalu koncert gojencev Kon-servatorija za glasbo in balet iz Ljubljane in OE Glasbene šola z naslovom »Mladi za mlade«. Abonmaji za vse koncerte pri TIC Kanal, v galeriji Rika Debenjaka in knjižnici Josipa Koc-jančiča v Kanalu po ceni 10 evrov. Za vse koncerte izven Kanala bo organiziran avtobusni prevoz (prijave TIC Kanal).
V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-
TUŽ v Gorici bo uprizorjena v petek, 12. oktobra, ob 20.30 opereta v dveh dejanjih avstrijskega skladatelja Roberta Stolza »Pomladanska parada«. V opereti nastopajo solisti pevci, igralci, baletke, godba na pihala, otroški in mešani zbor ob spremljavi orkestra. Dirigiral bo Hilarij Lavrenčič, režiser pa Jože Hrovat. Prireditev sodi med slovesnosti ob 50-letnici neprekinjenega delovanja Katoliškega doma - danes Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
9 Šolske vesti
DIJAŠKI DOM sporoča, da je še nekaj prostih mest za srednješolske učence. Tem ponuja prevoz iz šole v dom, kosilo in malico, program do 18.30, ki vključuje: strokovno pomoč pri domačih nalogah in učenju, individualno pomoč pri posameznih predmetih (matematika, slovenščina, angleščina...), tečaj angleščine in nemščine, delavnice (filmska, plesna, javno nastopanje...), športne in sprostitvene dejavnosti; informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah do zasedbe razpoložljivih mest.
M Izleti
da in veliko vinsko klet penečih vin. Na obeh ogledih bosta pokušnji in možen nakup; vpisovanje in informacije po tel. 0481-390688 (Saverij Rožič) do zasedbe mest v avtobusu.
LETNIKI 1962 z goriške pokrajine prirejajo 20. oktobra izlet na Brione; informacije in vpisovanje po tel. 3336620170 (Bernarda), 320-4109538 (Rudi) in 339-7047196 (Boris).
KD SOVODNJE organizira od petka, 19., do nedelje 21. oktobra, tridevni izlet v Budimpešto. Odhod iz Sovodenj v petek ob 6. uri. Prihod v Budimpešto zgodaj popoldan in voden ogled. Zvečer plovba pod mostovi Donave z večerjo in nastanitev v hotelu. V soboto zjutraj nadaljevanje vodenega ogleda središča mesta. Po kosilu prost popoldan. Večerja v tipični restavraciji z muziko. V nedeljo zjutraj voden ogled znamenitosti na grajskem hribu. Po kosilu odhod proti domu. Ob povratku postanek ob Blatnem jezeru. Povratek v So-vodnje predviden v večernih urah; informacije in vpisovanje po tel. 3493666161 (Erik) do 5. oktobra.
SKRD JADRO iz Ronk v sodelovanju s CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v Bohinj, Vintgar in Bled v soboto, 6. oktobra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara) ali 0481-482015 (Karlo).
Čestitke
Danes se bomo veselili, ker z no-notom RUDIJEM od 69-ih se bomo poslovili. V ponedeljek pa mu bomo šli še zapet 70 x živijo in še dolgo srečnih let. Ivan, Marta, Jakob in ostali.
23 Obvestila
KUPINA
5 www.skupina75.it
xivisira
srečanje incontro
odprtje danes, 29.9.12 ob 18.30 Kulturni dom
Gorica
ul. I. Brass, 20 Francesca Cristin (ita) Massimo Marchini (ita) Thomas Ortolan ota) Borut Peterlin (slo) EnzoTedeschi (ita) Rajko Žbogar (slo) Circolo dell'Immagine "La Loggia" (ita)
v sodelovanju z
DRUŠTVO OLJKARJEV BRDA prireja v petek, 12. oktobra, enodnevni avtobusni izlet v dolino Val di Non v pokrajini Trento z ogledom nasadov jabolk in vinogradov. Obiskali bodo zadrugo, kjer pridelujejo jabolke Melin-
AKŠD VIPAVA sporoča, da bo tečaj za začetnike kotalkanja od 3. do 10. leta starosti ob torkih (prvo srečanje 2. oktobra) 17.30-18.30 in ob četrtkih 16.3017.30 v sovodenjski občinski telovadnici. Ob ponedeljkih 20.00-21.00 bo potekal tečaj za mamice in simpati-zerje kotalk; predvpis in informacije po tel. 333-9353134 (Elena) najkasneje do 30. septembra. V prostorih društva Vipava na Peči bo potekal plesni tečaj z Jelko Bogatec od torka, 2. oktobra, 17.00-18.00 za otroke zadnjega leta vrtca do 3. razreda osnovne šole, 18.00-19.00 za ostale razrede osnovne in srednje šole. V petek, 5. oktobra, pa bo ob 19. uri začel plesni tečaj za mamice in odrasle punce, ob 20. uri pa za fante in moške; vpisovanje in informacije po tel. 348-3047021 (Barbara).
OK VAL obvešča, da bodo v občinski telovadnici v Doberdobu potekali treningi za rekreativne odbojkarje ob sredah od 20. do 22. ure; informacije po tel. 335-6131579 (Barbara) ali 3932350925 (Sandro).
OK VAL obvešča, da poteka nova odbojkarska sezona v štandreški telovadnici. V ponedeljek in četrtek 17.3019.00, za letnike 2001, 2002, 2003, 2004. Torek in petek 16.00-17.00 za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 17.0018.30 za letnike 2005, 2006; informacije po tel. 328-4133974 (Tjaša).
OK VAL obvešča, da poteka nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske in prvošolske otroke (2006 in mlajši) v ponedeljek in sredo 16.0017.00. Za letnike 2003, 2004, 2005 ob torkih in četrtkih 15.00-16.30. Treningi U12 in U13 ob torkih 16.3018.30 in ob petkih 17.00- 19.00. Treningi U13 in U14 deklet ob ponedeljkih in sredah 17.00-18.30 ter ob petkih 15.30-17.00; informacije po tel. 345-9527302 (Ingrid) in 328-4133974 (Tjaša).
SPDG obvešča, da bo od 3. oktobra spet potekala redna tedenska vadba v okviru načrta rekreacijske telovadbe ob sredah med 19.30 in 20.30; prijave in informacije Aldo Bauzon.
DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30.
KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih popoldne na sedežu društva; vpisovanje in informacije po tel. 0481776123.
SPREMEMBA DATUMA ZA GRADEŽ:
KRUT obvešča, da bo jesenski ciklus vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu potekal ob torkih in ne več ob sredah. Urniki ostajajo ne-
spremenjeni; informacije v goriški pisarni, Korzo Verdi 54, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure - tel. 0481530927.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
AŠZ OLYMPIA obvešča, da se oktobra v društveni telovadnici na Drevoredu 20. septembra v Gorici začnejo treningi gimnastičnih in plesnih skupin: ponedeljek, 1. oktobra, ob 16. uri prvi trening za mlajšo skupino ritmičark (vrtec in 1. razred osnovne šole); ob 17. uri prvi trening za starejšo skupino ritmičark (od 2. razreda osnovne šole dalje); ob 16. uri prvi trening za mlajšo skupino orodnih telovadcev (vrtec, 1. in 2. razred osnovne šole), ob 17. uri prvi trening za starejšo skupino orodnih telovadcev (od 3. razreda osnovne šole dalje). V torek, 2. oktobra, ob 14.45 prvi trening skupine Gymplay (predšolska motorika. Oktobra se začnejo tudi treningi plesnih skupin. Urniki treningov, informacije in vpisovanja pri trenerki Damijani (tel. 335-5952551).
VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU od 1. oktobra dalje: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.00-20.00; pilates senior (za starejše): sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.00-21.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00; zumba za otroke (6-13 let): sreda, 3. oktobra, ob 16.00 sestanek, ob 16.30 poskusna vadba; informacije in prijave: 00386-70820453 ali suzana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: 348-9260604 Alessandra). Letošnja novost bo tečaj trebušnih plesov ob torkih, urnik bo določen naknadno, na podlagi prijav; informacije in prijave po tel. 340-3814478 (Antonella).
SKRD JADRO organizira v oktobru začetni in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču.
AŠZ DOM obvešča, da potekajo vpisovanja za športno sezono 2012-13: mikrobasket (2005-2006) ponedeljek in četrtek 16.30-17.30, minibasket (2003-2004) ponedeljek, torek in četrtek 16.30-18.00, under 13 (2000-0102) ponedeljek in četrtek 17.30-19.00, torek 18.00-19.30; male cheerleading (osnovna šola) sreda 16.30-18.00, petek 16.00-17.30; stardust elite cheer (nižja in višja srednja šola) sreda 18.30-20.00, petek 17.00-18.30; športni vrtec (2007-08-09) torek in četrtek 15.30-16.30, vadba se bo začela 2. oktobra.
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 2. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 333-2677398 (Miriam).
AŠKD KREMENJAK vabi na informativni sestanek za tečaj diatonične harmonike v sredo, 3. oktobra, ob 18.30 v večnamenskem centru v Jamljah; prva lekcija bo v sredo, 17. oktobra.
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski pik-nik v nedeljo, 14. oktobra, na kmetiji Drejče v Jamljah
od 13. ure dalje; vpisovanje do 7. oktobra po tel. 0481-419946 (Jordan Se-molič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vi-žintin).
0 Prireditve
DRUŠTVO TRŽIČ vabi od oktobra 2012 do marca 2013 v bralni krožek za odrasle člane, nečlane in simpatizer-je. Poskrbelo bo tudi za dobro počutje članov: ponedeljek plavanje v bazenu, sreda telovadba kot vsako leto in petek hoja; informacije po tel. 0481474191.
OB 15. OBLETNICI SMRTI DARKA BRATINE prirejajo Združenje Darko Bratina, Slovenska kulturno gospodarska zveza in krajevna skupnost iz Podturna javno srečanje na temo njegovega vizionarstva in razvojnih perspektiv Goriške (»Goriški lok«) v ponedeljek, 1. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici.
OB 90. OBLETNICI PREVOZA ZVONA NA SVETO GORO: danes, 29. septembra, ob 19.30 bo v župnijski dvorani novogoriške župnije Kristusa Odrešenika okrogla miza z naslovom »Odnos Slovencev do zvonov« in kulturna točka kvarteta Trnovci; v nedeljo, 30. septembra, ob 9.30 bo s Travnika v Gorici krenil sprevod za prevoz replike svetogorskega zvona z osmimi pari konj. Ob kulturnem programu bo zbrane nagovoril župan Et-tore Romoli; ob 10.30 bo sprevod na Trgu Evrope - Transalpini, kjer bo ob kulturnem programu prisotne nagovoril novogoriški župan Matej Arčon; ob 11.30 bo sprevod na solkanskem placu, kjer bodo furmani vpregli peti par konj, ob 12.30 pa bo na tretji postaji oddih in vprega šestega para konj; ob 13.30 bo na Prevalu četrta postaja s kosilom za furmane, nato bodo vpregli še sedmi in osmi par konj; ob 16.30 prihod na Sveto Goro, ob 17. uri maša v slovenščini in italijanščini.
GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Kromberk na predavanje Boruta Koloinija z naslovom »Taborniki in razvoj mladinske kulture v Ajdovščini« v torek, 2. oktobra, ob 20. uri.
LOKANDA DEVETAK v sodelovanju s sovodenjskimi krvodajalci prireja v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.15 v svojih prostorih na Vrhu 13. dobrodelni večer z naslovom »Težka izguba naj lajša tegobe«. Izkupiček večera bodo namenili onkološkem oddelku CRO iz Aviana.
0 Mali oglasi
PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913.
V ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 0481-21058.
Pogrebi
DANES V MOŠU: 10.00, Rosanna Ma-rega vd. Martinuzzi (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.45) v cerkvi in na pokopališču.
Kam po bencin
Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
AGIP - Ul. Crispi 14
AGIP - Ul. Lungo Isonzo Argentina
IP - Ul. Trieste 22
ESSO - Ul. Aquileia 40
FARA
ERG - Ul. Gorizia 109 GRADIŠČE
FLY - Ul. Palmanova 63/A MEDEA
ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ
AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo SAN MARCO PETROLI - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN
ESSO - Ul. Sauro, na državni cesti 14 (Pieris)
ŠTARANCAN
SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN
TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA
AGIP - Ul. III Armata 58
1 2 Sobota, 29. septembra 2012
APrimorski
r	dnevnik

is \


V SOČIJU TUDI NHL-OVCI?
SOČI - Predsednik Mednarodne hokejske zveze (IHHF) Rene Fasel je dejal, da na naslednjih zimskih olimpijskih igrah leta 2014 v Sočiju krovna mednarodna hokejska organizacija pričakuje tudi hokejiste, ki si kruh služijo v ligi NHL. Fasel je pred dnevi na generalni skupščini v Tokiu prejel še en štiriletni mandat na čelu IHHF. »Olimpijski turnir smo pripravili z mislijo, da bodo na njem igrali tudi NHL-ovci. Zato jih seveda pričakujemo v Sočiju,« je dejal Fasel.
TF^T	RUSI IZBRALI MESTA ZA SP
^	MOSKVA - Prireditelji nogometnega
svetovnega prvenstva leta 2018 v Rusiji so izbrali enajst mest, v katerih bodo nogometaši igrali tekme mundia-la. To so Moskva, St. Peterburg (na sliki ANSA), Kaliningrad, Nižni Novgorod, Kazan, Samara, Volgograd, Krasnodar, Rostov, Soči in Jekaterinburg. Na seznamu sta bili še dve mesti - Saransk in Jaroslavl, ki sta izpadli. Tekme mun-diala 2018 bodo na dvanajstih stadionih; dva bosta v Moskvi - Lužniki, ki sprejme 90.000 gledalcev, in novi stadion, kjer bo prostora za 45.000 navijačev.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
GENONI IZBOLJŠAL SVETOVNI REKORD
RAPALLO-Gianluca Genoni je v zalivu Tigullio pred Rapal-lom v Liguriji izboljšal svetovni rekord v potapljanju na dah. 44-letni potapljač iz Galliateja se je spustil 160 metrov pod morsko gladino v času 3 minut in 41 sekund. Genoni je svetovni rekord postavil že leta 2010 v Zoagli, kjer se je spustil do 152 metrov pod morsko gladino.
nogomet - Trener Milan Micussi o Zemanu in Juventusu
Zgolj umetno rivalstvo?
Cantu v evroligi
Vse od 10. maja 1981 je tekma med Juventusom in Romo nekaj več kot zgolj nogometno srečanje. Tistega dne je namreč prišlo do dogodka, razveljavitve gola Maurizia Turoneja, ki je nekako spodbudil nastanek s strani nekaterih toliko zasovraženih upočasnjenih posnetkov oziroma »moviole«. Tri kroge pred koncem je Roma zaostajala le točko za Juventusom, a odšla je v Turin celo v vlogi favorita. S tistim golom bi Roma prehitela tekmeca, vendar je sodnik Bergamo gol razveljavil zaradi (zelo spornega) nedovoljenega položaja in tekma se je zaključila brez zmagovalca (0:0). Juventus si je z zmagama v zadnjih dveh krogih zagotovil naslov, polemike pa trajajo še danes. Ri-valstvo je med tema ekipama ostala velika in letos ima še motiv več, saj Romo trenira Zdenek Zeman. Češki strateg je v zadnjih letih bil osebno bitko s »staro damo« zaradi uporabe farmacevtskih pripomočkov v obdobju, ko je črnobele treniral Lippi. Na zadnji tiskovni konferenci pred tekmo je znova drezal v sršenje gnezdo in izjavil: »Če so navijači Juventusa proti meni, pomeni, da so proti javnim tožilcem in sodiščem«. To je le dodatno poglavje polemike, ki prejema vsak dan nove razsežnosti. Ne mine dan, ko ne bi prišlo do besednega spopada med trenerjem Rome in bivšim igralcem Juventusa. V zadnjih tednih sta bila na vrsti najprej Vialli, nato še Ferrara. Za današnji dvoboj (s pričetkom ob 20.45) vlada torej v obeh taborih posebno pričakovanje in sla po »športnem maščevanju«.
TRENER O TRENERJIH - Milan Micussi je med najbolj znanimi obrazi »našega nogometa«. Na izkušenega trenerja smo se obrnili, da bi današnji dvoboj med Juventusom in Romo analiziral s taktičnega vidika, točneje z analizo razlik med igro Zemanovih in Con-tejevih ekip: »Oba trenerja veliko vlagata v fizično pripravo. Igralci Juven-tusa so zelo dobro telesno pripravljeni. Zemana sem videl trenirati tudi v živo. Bil sem dva tedna na njegovih treningih, ko je vodil Messino in Foggio: ni dvomov, da bo tudi Roma odlično pripravljena. Conte in Zeman imata različen sistem igre. Prvi je zdaj ubral pot sistema 3-5-2, drugi 4-3-3. A sam ne verjamem v to, da tekme zmagaš po zaslugi tega ali onega sistema. Ni pomemben sistem, pač pa kako na terenu izvajaš ta sistem, kako se gibaš po terenu in slediš trenerjevim ukazom in navodilom. Tu ne gre niti za dvoboj med Zemanom in Contejem, a med Ju-ventusom in Romo. Po mojem so mediji, ki napihujejo osebna rivalstva. Novinarji preveč poudarjajo spore s Ferraro ali drugimi.«
Juventus je imel že lani najboljšo obrambo in tudi letos nadaljuje po tej poti, medtem ko so Zemanove ekipe vedno trpele fazo obrambe. Bo morda ta faktor drevi odločilen?
Lahko bi bile res odločilne obrambe, saj je Juventus pri tem odličen, branilci si med sabo zelo pomagajo, igrajo nadvse požrtvovalno in veliko tekajo. Roma pa nima še svoje prave fizio-nomije in bi lahko imela nekaj težav proti Juventusu, ki zna biti v protinapadu zelo nevaren. Juventus je tudi proti Chelseaju dokazal, da je v tem trenutku najboljša ekipa v Italiji in da nikoli ne popusti. Ni od muh kar sredi
Trener Rome Čeh Zdenek Zeman. Na sliki zgoraj Milan Micussi
ansa/kroma
Londona nadoknaditi dva gola zaostanka.«
Trener Juventusa Antonio Conte mora tekme spremljati s tribune. Je to problem? Kako ekipa doživlja odsotnost trenerja?
Večkrat se mi je zgodilo, da sem zaradi diskvalifikacije moral tekmam slediti s tribune. S tribune tekmo vidiš bolje, ampak igralci bi lahko občutili fizično odsotnost trenerja. Po mojem se to odsotnost bolj občuti v nižji ligi, kjer igralci potrebujejo stalne trenerjeve nasvete. Mislim, da so v A-ligi s tega vidika igralci »zreli« in trener tekmo do podtankosti pripravi že med tednom. Ob tem Carrera dobro opravlja svojo
nalogo, tako da Contejeva prisotnost le ni tako važna. Igralci so pravi profesionalci. Ponavljam, figura trenerja je bolj potrebna v amaterskih prvenstvih.«
Nazadnje še napoved o tekmi:
»Zelel bi, da bi zmagal Zeman, saj mi je simpatičen in ga cenim kot trenerja, a bojim se, da bo prevladal Juventus. Odločilen bo Vučinic.« (I.F.)
A-LIGA, 6. krog: danes ob 18.00 Parma - Milan, ob 20.45 Juventus - Roma; jutri ob 12.30 Udinese - Genoa, ob 15.00 Atalanta - Torino, Bologna - Catania, Cagliari - Pescara, Lazio - Siena, Palermo - Chievo, Sampdoria - Napo-li, ob 20.45 Inter - Fiorentina.
raziskava
Invalidom še niso odprte vse poti
LJUBLJANA - Slovenski športniki invalidi imajo še vedno težave pri dostopanju na športne objekte in pri uporabi teh za vadbo in tekmovanja, je pokazala raziskava v sklopu projekta Športna mreža enakih, ki ga je Zveza za šport otrok in mladine Slovenije organizirala skupaj z Zvezo za šport invalidov Slovenije in Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS). Osnovni cilj projekta je, da se odpravijo ovire, s katerimi se športniki invalidi srečujejo pri vstopanju in dostopu do športnih objektov ter pri izvajanju športnih programov v teh objektih. A anketa med slovenskimi športniki invalidi je pokazala, da se športniki invalidi srečujejo s številnimi arhitekturnimi ovirami.
Največ težav je z neprimernim dostopom, saj pogosto manjkajo prilagojena dvigala. Nekateri objekti imajo poleg neprilagojenega vstopa tudi neprilagojen prostor za samo vadbo. Večina športnih objektov, ki so jih omenjali anketiranci, nima urejenih sanitarij za invalide ter ustreznih garderob ter tušev, pogosto manjkajo tudi parkirni prostori za invalide. Slaba je tudi informiranost o dostopnih športnih objektih. Pri prenovi oziroma gradnji športnih objektov je treba upoštevati pravilnik, ki ureja dostop za invalide. Investitorji pogosto upoštevajo le minimalne zahteve pravilnika, a s tem ne rešijo vseh težav, s katerimi se srečujejo športniki invalidi.
DESIO - Mapooro Cantu bo v nadaljevanju sezone igral v najelitnejšem evropskem košarkarskem pokalu evroligi. Italijani so včeraj z 80:66 premagali francoski Le Mans. V skupini A bodo igrali proti ljubljanski Olimpiji, Khimkiju, Panat-hinaikosu, Real Madridu in Fenerbahče-ju. Faza skupin se bo začela 11. oktobra.
ACH Volley začel z zmago
KAPOSVAR - Odbojkarji ACH Volleyja so uspešno začeli nastope v letošnji srednjeevropski ligi. V uvodnem krogu so v gosteh premagali madžarski Fino Kapos-var s 3:0 (17, 23, 17).
Grobi nogometaš
SANTA FE - Nogometaš južnoameriškega moštva Indipendiente Santa Fe, 36-letni Gerardo Bedoya si je na tekmi proti Millonariosu prislužil že 41 rdeči karton v svoji nogometni karieri.
pa še res je ...
Stoletnik
izboljšal
rekord
PARIZ - 100-letni Francoz Robert Marchand (letnik 1911, 26. novembra bo upihnil 101 svečko) je na velodromu v Lyonu dosegel rekord na stokilometrski razdalji, ki jih je prevozil v času 4 ur, 17 minut in 27 sekund (povprečna hitrost 23 km/h). V kategoriji stoletnikov je bil sicer brez konkurence. Kateri pa je njegov recept za športno udejstvo-vanje pri teh letih? Vsak dan prevozi 30 kilometrov, pozimi pa doma skače s kolebnico. Še pred 15 leti je letno prevozil 15 tisoč kilometrov. Kaj pa Francoz meni o dopingu? »Ga ne poznam. Nekoč sem poskusil energetsko pijačo in imel sem trebušne motnje. Pijem le vodo in jem med,« je poudaril kleni stoletnik.
košarka - Krka in Olimpija
Odslej v evroligo skozi ligo ABA
LJUBLJANA - Ta konec tedna se bo začela nova sezona košarkarske lige Aba. Slovenijo bosta zastopala le dva kluba Krka in Union Olimpija, prvič v dvanajstletni zgodovini lige pa bo tekmovanje za vse klube tudi kvalifikacijsko sito za evroligo. Za razliko od dosedanjega načina uvrščanja v evroligo, ko so imele tri sodelujoče države (Slovenija, Hrvaška, Srbija) zagotovljeno po eno mesto v evroligi, se bodo zdaj klubi iz teh držav lahko v evro-ligo ali evropski pokal uvrstili zgolj preko lige Aba. Prvi dve ekipi v končnem vrstnem redu bosta v evroligo napredovali neposredno, tretjeuvrščena bo šla v kvalifikacije, najmanj dve (točno bo to znano decembra) pa se bosta uvrstili v evropski pokal.
Liga Aba bo imela v novi sezoni dva nova člana. To sta MZT iz Skopja in madžarski Szolnoki Olaj. Ob tem je ligo zapustil prvak Maccabi iz Tel Aviva, v jadransko konkurenco pa se po letu odsotnosti vračajo Split, Zadar, in Igo-kea. Glede na uvrstitve po državah v prejšnji sezoni je Slovenija izgubila kar dve mesti, zato bo zastopana zgolj z državnim prvakom Krko in finalistom državnega prvenstva Union Olimpijo. Cilji tako Novomeščanov kot Ljubljančanov so podobni - čim uspešneje zastopati slovenske barve, kaj to pomeni v končnem vrstnem redu pa bo znano po uvodnih krogih, ki bodo dali prve obrise o moči tekmecev.
Krko za začetek, jutri ob 18. uri, čaka madžarski predstavnik. Ljubljančani bodo danes gostovali v Kragujevcu pri Radničkem.
formula 1 - Spremembe pri Mercedesu in McLarnu
Dokončno slovo »Schumija« Zamenjal ga bo Hamilton
BERLIN - Vodstvo Mercedesa ne bo podaljšalo pogodbe z Michaelom Schumacherjem za novo sezono formule 1. Sedemkratnega svetovnega prvaka bo v bolidu zamenjal Britanec Lewis Hamilton (McLaren Mercedes). Ob tem so pri McLarnu že potrdili prihod Mehičana Sergia Pereza, ki bo v sezoni 2013 v moštvu zamenjal Hamiltona. Perez bo tako v sezoni 2013 dirkal ob boku nekdanjega svetovnega prvaka Britanca Jen-sona Buttona v moštvu McLarna. Schumacher se bo tako 25. novembra po dirki v Sao Paolu dokončno poslovil od elitnega avtomobilističnega tekmovanja. Pred leti je
sicer enkrat že sklenil športno pot, nato pa se je po triletnem premoru leta 2009 vrnil kot voznik Mercedesa.
ŠE 20 DIRK - Svet za motošport pri Mednarodni avtomobilistični zvezi (Fia) je potrdil koledar svetovnega prvenstva formule 1 za naslednjo sezono. Tako kot letos bo v sezoni 2013 na sporedu 20 dirk, novo prizorišče pa je ameriški New Jersey. Iz koledarja je tako izpadla dirka v Valencii, kjer naj bi v prihodnje prirejali preizkušnjo za VN Španije izmenjaje z Barcelono vsako drugo leto. Sezona se bo začela 17. marca v Avstraliji, končala pa 24. novembra v Braziliji.
/
ŠPORT
nogomet - V D-ligi Kras v Repnu proti Bellunu
Za tretjo zaporedno zmago
»Tekma, ki velja šest točk,« pišejo na spletni strani venetogol.it. Tekma med Krasom in Bellunom, čeprav smo šele v 6. krogu, je torej že zelo pomembna v boju za obstanek v ligi. V nadaljevanju so še napovedali neodločen izid oziroma zmago gostov (beri X2). V taboru repenskega kluba prav tako napovedujejo boj za zmago, ki bi bila tretja zaporedna. »Z novimi točkami bi se še dodatno oddaljili od spodnjega dela lestvice in bi lahko v nadaljevanju prvenstva igrali nekoliko bolj sproščeno,« razmišlja Krasov predsednik Goran Kocman. Belluno 1905, kot se uradno imenuje klub iz Veneta, je v sredo igral tekmo dvaintridesetine finala državnega pokala D-lige in po enajstmetrovkah izločilo SandonaJesolo s 5:3 (2:2 po regularnem delu).
»Ta teden smo dobro trenirali, čeprav so poškodbe žal še vedno na dnevnem redu. Poškodovani so Colavetta, Božič, Alejnikov, Grujic in Basolo. Capalbo je prvič treniral šele v četrtek, jutri pa ne bo še na-
red. Tudi napadalec Pizzini ni v stoodstotni formi, saj ga muči lažja poškodba kolena. Stisnil bo zobe in bo igral od začetka,« je stanje v ekipi Krasa opisal Kocman.
Kras je proti Bellunu pred dvema sezonama iztrgal stoodstotni izkupiček. V gosteh so zmagali s 3:1, doma pa 1:0. Belluno, ki ima tri točke na lestvici, bo jutri igral brez izkušenega branilca Creste, ki je poškodovan. Ekipa iz Veneta je doslej premagala le Clodiense (3:0). Izgubili pa so proti Virtusu Vecomp (0:2), Realu Vicenza (4:1), Esteju (4:0) in Sacileseju (0:1). »V Repen bodo torej prišli ranjeni. Pričakujemo močan odpor,« je še dodal Kocman. Rdeče-beli bi s tretjo zaporedno zmago prav gotovo bolj sproščeni šli na prihodnje gostovanje, v nedeljo, 7. oktobra, proti prvouvrščenemu Virtusu Vecomp. Za spodnji del lestvice bo v jutrišnjem 6. krogu zanimiva tekma med Montebelluno in Unionom Quinto.
V Repnu bo jutri sodil Andrea Zingrillo iz Seregna. (jng)
Zvezni igralec Krasa Ulpiano Capalbo jutri zaradi poškodbe ne bo sedel niti na klopi
kroma
hokej na rolerjih - Na Opčinah
Memorial Agnul uvod v novo sezono
nogomet - Danes v 1. AL
Težka naloga za Primorec in Sovodnje
Turnir v spomin na nekdanjega hokejista (vratarja) openskega Poleta Andreo Agnula, ki se je smrtno ponesrečil leta 1999, bo tudi letos uvod v novo hokejsko sezono na rolerjih. Na 14. memorialu Agnula bodo jutri na kotalkališču na Pi-kelcu nastopile štiri članske in pet mladinskih ekip U10. Pri članih se bodo poleg domačega Poleta Kwins za pokal borili še Tergeste, tolminski Mufloni in pulj-ski Gladiatorji, v mladinski konkurenci pa Polet, Tergeste, Pulj, Buja in Legnaro. Hokejski pak bosta sodnika prvič spustila ob 10. uri, ko bosta najprej stopili na kotal-kališče članski ekipi iz Tolmina in tržaški Tergeste. Nato pa bo na sporedu tekma med Poletom in Puljem. Od 12.15 do 13.15 bodo na vrsti mladinske tekme. Popoldne se bodo prav tako vrstile članske in mladinske tekme (od 14.00 do 15.30 člani, nato tekme U10 in nazadnje znova člani). Turnir se bo končal okrog 19.00, ko bo na sporedu nagrajevanje.
Za Polet bo turnir odlična priprava pred krstnim nastopom v 2. in 3. slovenski ligi. Vodstvo openskega kluba se je zaradi manjših stroškov odločilo za vpis v slovensko ligo. »Najprej smo se vpisali v tre-
tjo, zadnjo ligo. Nato se je sprostilo mesto v drugi ligi in smo zaprosili za vključitev naše ekipe v višje prvenstvo. Tako bomo s člani igrali v 2. ligi (DP 2. ProSports.si liga), z mladinci U20 pa v 3. (DP 3. ProSports.si liga),« je dejal Poletov hokejist in odbornik Samo Kokorovec. V 2. ligi bo Polet Kwins v soboto, 6. oktobra, igral v gosteh v Horjulu, medtem ko bo ekipa U20 v 3. ligi prav tako v Horjulu, že v petek, 5. oktobra, igrala proti tolminskim Muflonom.
Samo Kokorovec potuje na Novo Zelandijo
Kotalkarski trener Samo Kokorovec bo jutri odpotoval na Novo Zelandijo, bolj natančno v Auckland, kjer bo od 1. do 13. oktobra svetovno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju. Kokorovec bo na južni polobli spremljal svoji varovanki, slovensko kotalkarico Niko Arčon in italijansko reprezentantko Silvio Marangoni. V ženski članski konkurenci bo svetovni naslov branila Italijanka Debora Sbei. V mladinski kategoriji »solo dance« bo nastopila tudi Tržačanka Silvia Stibilj (PAT).
atletika - Mladinsko tekmovanje na Kolonji
Nekaj odličnih rezultatov mladih atletov tržaškega Bora
Sobota, 29. septembra 2012 17
□ Obvestila
Mladi člani atletske sekcije Bora so med tednom na stadionu »Drag-hicchio« na Kolonji pri Trstu nastopili na mladinskem tekmovanju »Tro-feo cinque cerchi«.
Med sedmerico borovcev (na sliki po tekmovanju) sta izstopali Evita Liranzo Parovel in Sophie Ania-ku. Evita je z odličnim rezultatom 8,9 sekunde zmagala v teku na 60 metrov v kategoriji deklic in se kot edina tekmovalka spustila pod mejo 9 sekund. Sophie je svoje prvo tekmovanje v biatlonu (tek na 50 metrov in suvanje krogle) zaključila z odličnim drugim mestom s 716 točkami. V teku na 50 metrov je premočno zmagala s časom 8 sekund. V tej disciplini se je preizkusila tudi Mateja Tavčar, ki je s 592 točkami zasedla osmo mesto. Še posebno se je izkazala v suvanju krogle, v katerem je dosegla tretji rezultat med začetnicami (6,05 metra). Svoj krstni nastop je opravil tudi Matej Stopar, ki je tekmoval v teku na 50 metrov v kategoriji cicibanov z re-
zultatom 9,6 sekunde. V teku na 150 metrov se je Bor predstavil s tremi atleti: Lara Betocchi in Tina Busan sta bili sedma in trinajsta v kategoriji deklic z rezultatoma 22,7 in 25,5 se-
Obe ekipi naših društev v 1. amaterski ligi bosta stopili na igrišče že danes. Primorec bo v Trebčah gostil solidni San Giovanni, Sovodnje pa na domačem igrišču Pieris. Tako rdeče-bele kot belo-modre čaka težka naloga. »San Giovanni (4 točke na lestvici) je ena boljših ekip v skupini,« meni predsednik trebenskega društva Darko Kralj. Primorčev trener Corona ne bo imel na razpolago Di Gregoria in Cap-paia. V Trebčah bo danes sodil Tortolo iz Červinjana.
Več težav z odsotnostmi bo imel trener Sovodenj Coceani. Njegovi varovanci se bodo danes pred domačim občinstvom pomerili s Pierisom, ki je v zadnjih tednih najel kar nekaj izkušenih igralcev. Plaremo (lani Juventina) in Lardieri imata izkušnje tudi v višjih ligah. Pri belo-modrih v začetni postavi ne bo Flocca (zaradi zloma prsta na nogi ga ne bo več časa), Bernardisa, Tomšiča, Colelle in Donde. »Nastopili bomo z okrnjeno postavo. Upam, da bodo drugi igralci dali vse od sebe,« so želje predsednika Sovodenj Zdravka Custrina. V Sovodnjah bo sodil De Ma-rinis iz Trsta.
kunde, Gregor Tavčar pa je enako razdaljo pretekel v času 26,7 sekunde. Lara Betocchi je nastopila tudi v skoku v daljino. S skokom 3,68 metra je osvojila peto mesto.
Sloga Tabor drevi v Repnu
V okviru državnega pokala odbojkarske B2-lige bo Sloga Tabor nocoj v Repnu gostila Castelfranco. Tekma bo ob 20. uri.
Pri Miljah bodo streljali
Združenje slovenskih lovcev FJK »Doberdob« (v sodelovanju z ZSŠDI) bo jutri na strelišču pri Miljah organiziralo tradicionalno strelsko tekmovanje »pohod po lovišču« (glinasti golobi). Tekmovanje, na katerem bo nastopilo okrog 100 tekmovalcev, se bo začelo ob 8.30. Nagrajevanje bo okrog 14. ure.
Domači šport Danes
Sobota, 29. septembra 2012 ODBOJKA
DRŽAVNI MOŠKI POKAL - 20.00 v Repnu: Sloga
Tabor Televita - Castelfranco
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Trebčah: Primorec
-	San Giovanni; 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Pieris
DRŽAVNI MLADINCI - 16.00 v Vicenzi: Real Vicenza - Kras Repen
DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Križu: Vesna - Ronchi
Jutri
Nedelja, 30. septembra 2012 NOGOMET
D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Belluno
PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Štandrežu: Juventina - Zaule; 15.30 v Fojdi: OL3 - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Bazovici: Zarja -Villesse; 15.30 na Proseku, Rouna: Primorje -Fogliano Turriaco; 15.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea S. Vito - Breg
3.	AMATERSKA LIGA - 15.30 v Gorici: Audax Sanrocchese - Gaja; 15.30 v Doberdobu: Mladost
-	Lucinico
NARAŠČAJNIKI - 10.30 v San Vitu al Torre: San Vito
-	Juventina
NAJMLAJŠI - 10.30 v Gradežu: Gradese -Sovodnje; 10.30 v Podgori: Juventina - San Vito; 12.15 pri Domju: Esperia - Kras Repen KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA - 16.00 v Lignanu: Breg -Collinare Basket; 18.00 v Lignanu: Bor Radenska
-	Tagliamento ORIENTACIJSKI TEK
ORGANIZATOR ŠZ GAJA - 10.00 v športnem centru Gaje na Padričah: 6. preizkušnja italijanskega pokala, 8. etapa Slovenske orientacijske lige HOKEJ NA ROLERJIH
14. MEMORIAL AGNUL - od 10.00 na Opčinah, na Pikelcu: nastopajo člani in U10
STRELSTVO
TEKMOVANJE V DISCIPLINI »POHOD PO LOVIŠČU« - Od 8.30 do 14.00 na strelišču pri Miljah (organizator Združenje slovenskih lovcev FJK Doberdob)
AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: rekreacija odrasli, od 1. oktobra ob ponedeljkih in petkih ob 21.00; rekreacija odrasli, od 4. oktobra ob četrtkih ob 8.30; otroška telovadba od 6. oktobra ob sobotah, skupina starejših ob 9.30 in skupina mlajših ob 10.30.
AO SPDT organizira tečaj plezanja za začetnike. Za informacije kliči na št. 3496648530 (Jernej) ali poglej na spletno stran www.spdt.org. ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v četrtek, 4. oktobra, ob 20.30 na sedežu SK Brdina na Opčinah.
AŠK KRAS obvešča, da začnejo dejavnosti: v ponedeljek, 1. oktobra, rekreacijska telovadba za starejše ob ponedeljkih in četrtkih 8.30-9.30; danes, 26. septembra, telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) ob sredah 16.30-17.30; v četrtek, 27. septembra, vadba namiznega tenisa za rekreativce ob torkih in četrtkih 20.15-22.00. Vpisi in informacije na prvem treningu v Športno Kulturnem Centru v Zgoniku. Obenem obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v Športno Kulturnem Centru, interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka 16.3018.00.
OK VAL obvešča, da bodo v občinski telovadnici v Doberdobu potekali treningi za rekreativne odbojkarje. Treningi bodo ob sredah od 20.00 do 22. ure. Informacije: 3356131579 (Barbara) ali 3932350925 (Sandro).
AŠK KRAS, odsek za otroško telovadbo, obvešča, da se začenja tečaj splošne telesne vzgoje s predšolskimi otroki in tistih, ki obiskujejo prva dva razreda osnovne šole (3-7 let). Vadba bo potekala v prostorih Športno kulturnega centra v Zgoniku ob sredah od 16.30 dalje. Vpisovanje in vse informacije dobite na prvem srečanju 26.09.2012 ob 16.30. Osnovnošolci otroške telovadbe se bodo lahko (na izbiro staršev in brez dodatnih stroškov) preizkusili v namiznem tenisu. Za informacije: Sonja Milič 3397563191. AŠK KRAS, namiznoteniški odsek, obvešča, da se začenja začetniški letni tečaj za namizni tenis. Vse informacije dobite od ponedeljka do petka v Športno kulturnem centru v Zgoniku od 16.30 dalje. Za dodatna pojasnila lahko pokličete Sonjo Milič na tel. 3397563191. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da je v teku vpisovanje v novo sezono. Urniki treningov na OŠ F. Bevk na Opčinah: skupina Zajčki (7-11 let) pon. 16.30-18.00, sre. 18.00-19.00 in pet. 17.00-18.30; skupina Strele (12-14 let) pon. in pet. 18.00-19.30 in sre. 19.00-20.00; skupina Škrati (nad 15 let) pon. in pet. 19.30-21.30 in sre. 20.0021.00. Informacije in vpis na tel. 3497597763 ali info@cheerdancemillenium.com.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja za predšolsko telovadbo (3-6 let) ob ponedeljkih in petkih od 16.45 do 17.45 v prostorih Sklada M. Čuk (Repentabrska ul. 66, Opčine) ter za gimnastiko/akrobatiko ob sredah na OŠ F. Bevk (Opčine): osnovnošolci 18.00-19.00; srednješolci 19.00-20.00; višješolci 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 3497597763 ali info@cheerdancemillenium.com. ŠD KONTOVEL, odsek ritmične telovadbe, vabi deklice od 4. do 8. leta na treninge, ki so ob ponedeljkih in četrtkih od 17.00 do 18.00. Za vpis in ostale informacije pokličite na tel. št. 3385000643.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča urnike za novo sezono: treningi na Stadionu 1.maja bodo ob torkih (16.30-17.30) in ob petkih (16.30-17.30) za predšolske otroke, ob torkih (16.30-17.30) in ob petkih (17.30-18.30) za osnovnošolke. Prvi trening bo v torek, 25.9. Treningi na Opčinah bodo ob sredah (16.30-17.30) za predšolske otroke in za osnovnošolke ob sredah (17.3018.30) v večnamenskem prostoru osnovne šole. Prvi trening bo v sredo, 26.9. Za informacije Petra (3282733390 - ob večernih urah). OK VAL obvešča, da se začenja nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske otroke in prvošolce (2006 in mlajši) bo vadba v ponedeljek in sredo od 16. do 17. ure. Za letnike 2003, 2004, 2005 bo ob torkih in četrtkih od 15. do 16.30. Treningi U12 in U13 že potekajo ob torkih od 16.30 do 18.30 in ob petkih od 17. do 19. ure. Treningi U13 in U14 deklet že potekajo ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.30 ter ob petkih od 15.30 do 17.00. Dodatne informacije: Ingrid 3459527302 in Tjaša 3284133974
SK DEVIN organizira smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini z društvenimi učitelji vsak četrtek in soboto popoldne. Druga izmena se začne 13. oz 18.oktobra. Možnost najema smučarske opreme. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, na 0402908105 ali na 3481334086.
SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 3. oktobra 2012 začenjajo telesne priprave za smučarsko sezono, namenjene odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 335 6123484.
PK BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tekmovalno, osnovno in nadaljevalno šolo plavanja ter za tečaje prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta starosti dalje. Za informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 ob delavnikih od 14.00 do 16.00 ali osebno na stadionu 1. maja v Trstu.
ŠPORTNA ŠOLA TRST, BOR ATLETIKA in ŠZ
BOR vabijo vse srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Kolonji. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ BOR, vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj (začetek danes). Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com.
18
Sobota, 29. septembra 2012
V REME, ZAN IMIV O S TI
Milford sound je pravi kanjon, zarezan v naravo. Stene so strme ali celo navpične za nekaj stotin metrov. Ladijski sonar prikazuje globine, ki že pri 20 metrih od obale dosegajo 50 in 100 metrov. Iz marsikatere zareze v skalovju pada v morje mogočen slap. V enega teh namenoma zapelje ladja in najbolj radovedni prihranijo večerno tuširanje. Poskrbljeno je tudi za ogled živalskega sveta. Nekaj delfinov ob izhodu na odprto morje, ki je bilo tisti dan popolnoma mirno, naj bi predstavljalo izjemo. Člani posadke so zagotavljali, da so jih tisto leto videli komaj drugič, to pa brez dvoma povedo vsak dan. Na mogočni skali, nedaleč od pravtako mogočnega slapa, se je sončila skupina tjulenjev. Milford sound iz zraka se lahko
nastane ledenik. Če premore Čile ledenik, čigar fronta se lomi naravnost v morje, so na Novi Zelandiji nekoliko bolj skromni. Franz Josef in bližnji Fox glacier imata res vse značilnosti ledenikov, sta se pa v zadnjih desetletjih občutno zmanjšala, kar je razvidno iz starih slik, razstavljenih na mestih, ki jih tujci obiskujejo. V Franz Josef domačega prebivalstva sploh ni, le nekaj trgovcev. Še med temi je dober del delovne sile iz Argentine in Čila. Do doma niti nimajo posebno daleč.
Z javnim prevozom sem se pripeljal do vznožja ledenika, oziroma do začetka steze, ki se vije ob njem. Izpeljana je mimo nekaj slikovitih jezerc, premagati pa je treba tri viseče moste. Prvi je raztegnjen čez reko z izvirom
Pot proti ledeniku se začenja ob pravem ogledalu
Na razglredni točki
Roberts point
Vlak se spušča proti Christchurchu
najde na razglednicah, na voljo pa so tudi turistični poleti, če se primerno seže v žep.
Celodnevni izlet do podnožja Mount Cooka sem že opisal v planinskem svetu. V glavnem taboru in v bolj odročnih taboriščih sem opazil velike množice planincev. Novozelandcev, Avstralcev in Američanov. Za navadnega pohodnika je na voljo ogromno kilometrov planinskih stez, višje pa so vzponi nevarni. Iz pobočij nasproti Mt. Cooka stalno grmijo v dolino plazovi, snežne gmote na najvišji gori pa so na tem, da vsak čas pošljejo v dolino več milijonov kubičnih metrov plazovine.
Iz varnega baze v Queenstownu se je pot usmerila naravnost proti severu, najprej do skoraj priobalnega ledenika Franz Josef glacier. Ime so mu dali priseljenci iz Avstrije. Ledenik na tako nizki morski višini ni nekaj neobičajnega za subtropske kraje. Kot v južnem Či-lu, imajo tu ogromno količino padavin. Tempertura le nekaj pod ničlo, ali celo nad lediščem, prinese debelo odejo snega, ki se ne utegne staliti pred novo pošiljko. Plast se debeli in na koncu
nehata, ker je razgled vreden napora. Slučajno je bil dan najtoplejši med celotnim potovanjem. Na termometru v prenočišču sem zabeležil 25 stopinj.
Pri nadaljevanju poti sem dosegel Greymouth po obalni cesti s prekrasnimi razgledi na samotne plaže in na skalnate predele, po katerih so poležavali leni tjulenji. Zelo obetaven je bil postanek pri postajališču Bushman resort, kjer je lastnik ob cesti na vidnem mestu postavil giljotino in grozil nepoštenim politikom in birokratom z ljudsko pra-
metri visokim gorskim grebenom še za dva kilometra daljši. Gradnja železniške proge in faraonskega predora nima nobene gospodarske osnove.
Že pri odhodu je vlak beležil več kot polurno zamudo. V skrbeh sem bil zaradi že znanih kitajskih upraviteljev hostla v Christchurchu. Znova sem se pred njim znašel po urniku sprejemov. Krajše pogajanje preko citofona je sprožilo »klik« v ključavnici. Dodelili so mi isto sobo kot dva tedna prej. Naslednje jutro sem se zgodaj brez slove-
Na Mt. Cooku se komaj držijo neznanske gmote snega
Milford sound ponuja strme stene in slapove
pod ledenikom in je dolg kakih 80 metrov. Most je trdno zgrajen, med hojo pa prihaja do močnega nihanja. Po vlažnem pragozdu, preko hudournikov in čez skalovje, ki je izgledalo zlepljeno iz tankih plasti, sem v dveh urah in šestih minutah prišel do razgledne točke Roberts View pri 605 m nadmorske višine. Pot so domačini začrtali zlobno, saj vse do razgledišča ni mogoče videti ledenika. Kvečjemu se ob vzponu po-hodnik približa reki. Pot so namenoma izpeljali na tak način. Ugotovili so, da obiskovalci neradi hodijo navkreber, nočejo pa ostati brez pogleda na ledenik. Ponudili so helikopterske prelete in zadeli v črno, kajti nekaj modernih kačjih pastirjev neprestano brni nad dolino, nekateri pa celo pristanejo na zgornjem robu ledenika. Dosegljiv je celo povsem bližnji Mt. Cook in iz letala se odpre prekrasen razgled na sistem ledenikov, dolin in jezer tega dela Nove Zelandije.
Neposredno pred razgledno točko, me je dohitel mlajši novozelandski pohodnik, med sestopom pa sem dve skupini vzpodbudil naj nikakor ne od-
Ivica Kostič iz Trogirja že 25 let prodaja ribe Auckladčanom
vico. Že isti dan sem z vlakom znova dosegel Christchurch. Vožnja z vlakom je posebno doživetje. Opevajo jo sicer kot nekaj izrednega, tako dramatična pa le ni. Zahodni del vzpona do 737 m visokega Arthurs passa je sploh nezanimiv, odločno privlačen pa je spust proti vzhodni obali. Proga je speljana po obširnih dolinah, ob prepadnih soteskah in mimo samotnih majhnih naselij, ki izgledajo odrezana od sveta, čeprav je nekje v bližini moderna cesta. Pokrajina je veličastna in nad vsemi pričakovanji od tistega kar bi se lahko slutilo za spust iz tako nizke nadmorske višine.
Če se v Sloveniji pohvalimo, da ima bohinjska proga kar dobrih 6 km dolg predor, je novozelandski pod 2200
sa poslovil. Še uro pred odhodom sem preveril, če komplicirano odpiranje vrat in oddajanje ključev deluje. Imel sem pred sabo zelo dolgo pot. Znova v Picton, od tam z ladjo čez Cookovo ožino do Wellingtona in z nočnim avtobusom v Auckland. Vse se je izteklo po načrtih. Zadoščen sem zjutraj izstopil iz »inter city« avtobusa in se odpravil v že znan internat, ki je bil tokrat manj obljuden kot ob prihodu, ker je več študentov že odšlo na počitnice.
Izkupiček potovanja se mi sprva ni zdel posebno dober. Res sem uresničil načrt in mu še kaj dodal, ker so povezave delovale dobro in sta se dva rezervna dneva izkazala za nepotrebna. O Maorih nisem iz prve roke izvedel sko-
raj ničesar. Še najbolj sta bili o prikritem rasizmu in diskriminaciji zgovorni dve knjižničarki v aucklandski »public library«, kjer sem v katalogu izsledil celo serijo ideološko-filozofskih razprav Slavoja Žižka v angleškem jeziku, vendar nobenega slovenskega klasika. Knjižničarki, ki mi nista mogli pomagati s kako knjigo ali časopisom v maorskem jeziku, sta me usmerili v elitno revijo »Mana«, ki pokriva maorski živelj. Prvo stran je bogatila prava krasotica, vsebina v angleškem jeziku pa je bila na nivoju bul-varskega tiska. Da bi v živo videl kako tekmo ragbija, nisem upal. Svetovno prvenstvo se je bilo končalo dva meseca prej. Po univerzalnem vihranju črnih zastavic z listom novozelandske praproti (silver fern) in napisom »all blacks« ob vsaki podeželski hiši, je vladalo popolno mrtvilo. Edina ragbijska vest je bilo imenovanje novega selektorja reprezentance, ki ga je novinar imenoval »su-premo« in tatvina na domu enega od igralcev državne vrste. Za blago, ki so mu
odnesli ni posebno žaloval, bolela pa ga je izguba zlate kolajne iz svetovnega prvenstva. Pred prihodom v Queen-stown sem v krajevnem časopisu razbral, da se je dan prej tam mudil atlet Murray Halberg. Mož je zmagal v teku na 5000 metrov na olimpijskih igrah v Rimu. Tek sem videl v živo in si celo pridobil avtogram atleta. Srečanje bi bil vsekakor prijeten dogodek.
V Aucklandu sem si ogledal še nekaj znamenitosti. Na primer dve (neo-premljeni) jadrnici, ki sta tekmovali na eni od zadnjih izvedb America's cup. Na nabrežju je stala majhna ameriška, ob njej pa enkrat večja novozelandska, ki so ji po dolgem sodnem postopku nato yankeeji zmago odvzeli. V ribarnici sem naletel na Ivico Kostiča iz Tro-girja, ki je tam ribe prodajal že 25 let. Bil je pomorščak na neki trgovski ladji, se tam izkrcal in ostal. Ragbijska mrzlica je tudi že izginjala. Originalni dresi raznih reprezentanc so šli za polovične cene. Tudi tisti »all blacks«. Bili smo v polnem božičnem in novoletnem času. V celoti sem pogrešal tisto nakupovalno mrzlico in lov za »zadnjimi darili«, ki ga naši mediji napihujejo do onemoglosti. Zadnji trije dnevi v Aucklandu so minili, ne da bi kje videl napis »merry christmas«! Neverjetno, a resnično. Smo torej mi v Evropi tisti pokvarjeni »homo shopping«, obsedeni z nakupovanjem?
Spoznal sem, da vozi na letališče javni avtobus.
Čakal me je mogočni airbus 380, največje potniško letalo na svetu. Slabe tri ure do Sydneya in nato 12193 km dolg skok do Dubaia s 500 potniki na dveh krovih. Potolkel sem vse osebne rekorde o razdalji od doma, o urah letenja in prestižnosti letala.
Doma sem iz dneva v dan dodajal potovanju vrednostne točke in sproti ugotavljal, da sem videl izredno lepe kraje. Primanjkovalo pa je stikov z ljudmi.
--------------Konec
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 29. septembra 2012
19
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Terenski prispevek -
Mali mojstri karateja 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.05 Dok.: Quark Atlante, immagini dal piane-ta 10.55 Rubrika: ApriRai (v. C. De Ponti) 11.10 Reportaža: DreamsRoad 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Easy Driver
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 8.50 Nan.: The Circle of Life 9.55 Rubrika: Superpartes 11.00 Film: Salvato-re - Questa e la vita (dram., It., '06) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Che fatica fare la star (kom., ZDA, '08) 15.30 Rotocalco: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Show: C'e posta per te (v. M. De Filippi) 0.30 Nan.: Avvocati a New York
V Italia 1
7.20 19.00 Risanke 11.00 Film: Superman doomsday: Il giorno del giudizio (anim., ZDA, '07) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti
14.30 Rubrika: Lineablu 15.30 Rotocalco: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Rubrika: Passaggio a Nord Ovest (v. A. Angela) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici)
V^ Rai Due
13.55 Motociklizem: Grand Prix -Svetovno prvenstvo, Aragona, Mo-toGp, prenos kvalifikacij 15.10 Motociklizem: Grand Prix - Svetovno prvenstvo, Aragona, Moto2, prenos kvalifikacij 16.00 Film: Johnny English (kom., VB, '03, i. R. Atkinson) 17.55 Rubrika: Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.20 Film: Nanny McPhee, tata Matilda (kom., VB, '05) 21.10 Film: Tata Matilda e il grande botto (kom., Fr./VB, '10)
7.00 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Nan.: The Elephant Princess 9.20 Nan.: Radio Free Roscoe 10.05 Rubrika: ApriRai 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.55 Rubrika: Rai Parlamento Territori 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Rubrika: Dribbling 14.00 Resničnostni show: Teen Manager 15.00 Resničnostni show: Pechino Express 15.50 Beauty & Me 17.10 Sereno variabi-le 16.30 Rubrika: La moda che verra 17.05 Rubrika: Sereno variabile 18.05 Rubrika: 90° minuto Serie B 19.30 Nan.: Sea Patrol 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of proof 22.35 Dnevnik in rubrike
^ Rai Tre
7.10 Nan.: Wind at my back 7.55 Film: L'uo-mo dalla maschera di ferro (pust., VB, '76) 9.40 Film: Amici per la pelle (pust., It., '55) 11.10 Nan.: Pepper Anderson, agente speciale 12.00 Dnevnik in šport, sledi Speciale Tg3 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Dok.: Timbuctu - I viaggi di Davide 13.10 Nan.: 14° Distretto 14.00 Deželni dnevnik, sledijo Dnevnik, Tg3 Pixel in Tgr Puliamo il Mondo 15.05 Kolesarstvo: Dirka po Lombardiji, prenos 17.35 Film: Va-langa (pust., ZDA, '78) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob the Bestial 20.15 Film: C'era una volta un piccolo naviglio (kom., ZDA, '40, r. G. Douglas, i. S. Laurel) 21.05 Rubrika: Ulisse - Il piacere della scoperta 23.15 Dnevnik in deželni dnevnik 23.35 Rubrika: Un giorno in pretura
u Rete 4
7.45 Nan.: La freccia nera 9.35 L'Italia che funziona 9.50 Nan.: Carabinieri 5 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Film: Perry Mason - Campioni sen-za valore (krim., ZDA, '89) 17.00 Nan.: Monk 18.00 Rubrika: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 21.10 Nan.: Law & Order - Unita speciale 23.00 Nan.: Law & Order - Los Angeles 23.55 Film: The contractor - Rischio supremo
23.10 Film: La sposa cadavere (anim., VB/ZDA, '05, r. T. Burton)
La 7
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.15 Aktualno: Bookstore 10.30 Dok.: Austin Stevens, fotografo per natura 13.30 Dnevnik 14.05 Rubrika: L'erba del vicino 15.05 Reportaža: Missione natura 17.05 Nan.: La regina di spade 18.00 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 22.35 Film: Getaway (akc., ZDA, '94, i. A. Baldwin, K. Basinger)
^ Tele 4
7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.2516.00 Dok.: La Genuinita 8.0014.05 Dok.: Borgo Italia 11.30 Film: Il balio asciutto (kom., ZDA, '58) 13.10 Dok.: Splendori d'Italia 13.30 Dnevnik 13.55 Antichi palazzi del Friuli Ve-nezia Giulia 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Salus Tv 19.10 Dok.: Il por-tolano 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Super Sea 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Inchiesta perico-losa (krim., ZDA, '68) 22.45 Rotocalco Adn-kronos 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Glasb.: Un giorno in arancione
(t Slovenija 1
6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 Zlati prah 7.25 Radovedni Taček 7.35 Poučna odd.: Iz po-
potne torbe 7.55 Nan.: Bine, sledi lutkovna predstava 8.50 Lutk.-moz. odd.: Studio Kri-škraš (pon.) 9.35 Biba se giba (risanka) 9.55 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.35 Kratki igr. film: Črna ovca (pon.) 10.50 Nan.: Polna hiša živali (pon.) 11.30 Film: Loti iz Naredi-sama 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.25 Alpe-Donava-Jadran 14.55 O živalih in ljudeh 15.20 Na vrtu 15.50 Dok. serija: Village Folk 16.05 Dok. odd.: Čudoviti svet pod zemljo - slovenske podzemske jame 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Čez planke 18.30 Ozare 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija
21.40 Film: Dobri Will Hunting (ZDA, '97, r. G. Van Sant, i. R. Williams, M. Damon, B. Affleck) 23.45
Poročila
(t Slovenija 2
9.55 Skozi čas (pon.) 10.05 Pogledi Slovenije (pon.) 11.25 Slovenci v Italiji (pon.) 11.55 Osmi dan (pon.) 12.50 Festival Fens 2012 - najstniški (pon.) 13.55 Skrivnostni svet Majev, potopis 14.45 Koncert Gimnazije Kranj: Nostalgija s slovensko popevko 16.10 Košarka: Superpokal - Krka : Union Olimpija (pon.) 18.00 Koncert: En godec na gode 19.00 Dok. film: Hitlerjeva biblija 19.55 Film: Igrišče 21.30 Evrovi-zijski laboratorij 21.45 Nemško meso 22.30 Vroče in mastno 23.10 Protagonist
(t Slovenija 3
6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 8.05 21.40 Žarišče 10.10 Evropski premislek 10.3514.10 Tedenski pregled 10.50 16.15, 22.05 Na tretjem... 12.25 20.00, 23.05 Satirično oko 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Poslanski premislek 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Dnevnik 20.15 Politik, to sem jaz! 20.55 23.55 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip 21.50 Kronika
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.30 Glasbena odd. - Boben 15.20 Dok. odd.: K2 15.50 Odd.: Ciak Junior 16.20 Arhivski posnetki 17.15 23.25 Vsedanes aktualnost 18.00 Morska obzorja 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.50 Biker Explorer 20.15 Film: Oliver Twist 22.15 Back Stage Live 22.35 »Q« - tren-dovska oddaja 23.55 Glasba zdaj 0.25 Čez-mejna Tv - TDD
Tv Primorka
9.00 Seja sveta občine Postojna 11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 Video-strani 15.30 Bese miru - Neverjetna zgodba 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Žogari-ja v Zagrebu 17.10 Srečanje brigadirjev v Novi Gorici 2012 18.00 Kmetijska oddaja 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Graška gora poje in igra 2012, 1. del 21.45 Znanstveni večer 23.20 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno in video-strani
pop Pop TV
7.00 Risane in otr. Serije 9.55 Film: Nevarna zapeljivka (biogr., Kan., '09) 10.55 Nan.: Castle 11.50 Dok. serija: Opremljevalci za milijon dolarjev 12.50 Dok. serija: Opremljamo za najemnike 13.20 Kuharski mojster (resnič. serija) 14.20 Film: Georgia
O'Keeffe (biogr., ZDA, '09) 16.05 Nan.: Franklin in Bash 17.00 Film: Flipper (druž., ZDA, '96) 18.50 Recepti: Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Sobotni filmski hit: Črni vitez (kom., ZDA, '01)
21.45 Film: Carlitov zakon (krim., ZDA, '93)
A Kanal A
7.45 Nan.: Moja super sestra 8.15 Film: Diplomat (krim., Avstralija/VB, 09) 10.00 Dok. serija: Šef pod krinko 10.55 Astro Tv 12.25 Urbani freestyle ekstremni športi 12.35 Fantastična Beekmana (resničnostna serija) 13.05 Film: Doma v Queensu (kom., ZDA, '91) 15.15 Film: Kazaam (kom., ZDA, '96) 17.00 Dok. serija: Posel mojega življenja 18.00 Svet 18.30 Volan 19.05 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Ljubezen na drsalkah 2 - Zlate olimpijske igre (dram., ZDA, '06) 21.50 Nan.: Budva na morski peni 23.10 Film: Moj velikan (kom., ZDA, '98)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.10 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladival; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Jazz odtenki; 18.15 Mala scena: Boris Pahor: Vila ob jezeru - dramatizacija romana, režija Jože Pe-terlin, 4. del; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evrotip; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Večer na RK; 20.05 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33, 14.35 Glasbena lestvica; 11.00-12.00 Per un'ora di radio; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air; 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.00 La radio a scuola; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 London Calling; 19.00 La Via Fran-cigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Pic-nic Elettronique; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Proza; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.45 O živalih; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert: Diatonični večer v spomin Lojzetu Slaku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik;
5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Brihtna glava; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Glasovanje za Ime septembra; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Linhartovo srečanje; 14.00 Kulturnice; 14.45 V Sloveniji je vse več agresivnosti - pogovor s psihiatrom, doktorjem Gorazdom Mrevljetom; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.30 Proti etru; 17.00 Rokomet, Veszprem : Celje; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
V
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Sobota, 29. septembra 2012
V REME, ZAN IMIV O S TI
jasno
rN zmerno č—oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren üü dež
ôVr
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
6á mocan lÜ sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
vremenska slika
Tôôô^
Nad Španijo se zadržuje ciklonsko območje, ki se počasi pomika proti vzhodu in bo v našo deželo še naprej prinašalo občasne bolj vlažne in nestanovitnejše tokove.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 18.49
Dolžina dneva 11.48
r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.11 in zatone ob 6.16
A
Nad srednjo in vzhodno Evropo je šibko območje visokega zračnega tlaka, nad zahodnim Sredozemljem pa je ciklonsko območje. V višinah doteka k nam od jugozahoda razmeroma topel in vlažen zrak.
BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo še imeli značilne vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost.

MORJE
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 4.15 najnižje -53 cm, ob 10.43 najvišje 58 cm, ob 16.59
najnižje -49 cm, ob 22.47 najvišje 35 cm. Jutri: ob 4.37 najnižje -45 cm, ob 11.03 najvišje 56 cm, ob 17.29 najnižje -50 cm, ob 23.20 najvišje 29 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........19 2000 m............8
1000 m ..........16 2500 m............6
1500 m ..........11 2864 m............4
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4,5 in v visokogorju 5.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
O ,
GRADEC i-
9/22
TOLMEČ O
12/23
TRBIŽ O
7/20
CELOVEC
O 8/20
MARIBOR
o 10/23
M. SOBOTA
O 11/24
O 7/18 KRANJSKA G.
/V], VIDEM o
14/26 O PORDENON
15/25
ČEDAD O
15/25
17/26
TRŽIČ
12/22
o
KRANJ
O 10/21
S GRADEC PTUJ
O
CELJE 11/23
.a ^
LJUBLJANA	' ZAGREB 13/24

O N. GORICA
12/24
N. MESTO 11/24
14/23
O 11/22
TRST
19/26
PORTOROŽ O
15/25 j— O UMAG
POREČ O PAZIN O
KOČEVJE /^P
^° - O"
ČRNOMELJ

REKA 17/24
ys-
ÎNAPOVED ZA DANES
Povsod bo oblačno, ponekod bi lahko tudi deževalo.
Spremenljivo bo, na zahodu tudi pretežno oblačno. Predvsem tam bodo krajevne plohe. Ponekod bo pihal jugoza-hodnik.
Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C.


GRADEC
14/17
TOLMEČ O
13/23
TRBIŽ O
9/19
XX VIDEM O
15/25 O PORDENON
16/24 ¿vj
CELOVEC
O 12/16 °9/13 r-ts
KRANJSKA G. q ^^ TRŽIČ
13/17 O
ČEDAD	KRANJ
16/24	O
LJUBLJANA
GORICA n O N. GORICA	13/19 N. MESTO 13/20
l8/25CAO s. 15/23 S»5™™	O ^
KOČEVJE
. O -
PORTOROŽ O	-------'	CRNOMELJ
16/23
UMAG	REKA 17/23
UMAG OPATIJA
o 12/15
S. GRADEC
CELJE 14/18 O
¿5.
MARIBOR
o 14/17
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 14/19 ,
ZAGREB 15/21 O
S¿7
PAZIN O
(NAPOVED ZAJUTRI
<Po vsej deželi bo še naprej povečini oblačno, oblačnost bi Jutri bo večinoma oblačno, občasno bo predvsem v za^ se lahko povečala popoldan. Predvsem proti večeru bi hodni polovici države rahlo deževalo. V noči na ponedeljek lahko ponekod deževalo.	se bodo padavine nekoliko okrepile in zajele vso Slovenijo.
V ponedeljek bo dež ponehal, čez dan se bo delno zjasnilo.
Poštna zgodovina
V lanski sezoni smo v Postiljonu obravnavali tematsko filatelijo, ki s pomočjo poštnega gradiva predstavi določeno zgodbo. Letos se bomo posvetili drugačnemu načinu zbiranja, ki se vedno bolj uveljavlja, in sicer zbirkam poštne zgodovine. Naj tokrat na kratko predstavimo, za kaj pravzaprav gre.
Pri taki filateliji ne zbiramo nerabljenih znamk, temveč v glavnem le izvršene poštne pošiljke. Bistvo poštne zgodovine je zbirka dokumentov poštnega prometa v določenem časovnem in teritorialnem okviru. Take zbirke navadno razdelimo na tri področja.
Zbirka poštne zgodovine v ožjem smislu vsebuje gradivo, ki je potovalo po pošti in je povezano z uradno, krajevno ali zasebno pošto. Taka zbirka navadno poudarja poštne poti, tarife, označbe, rabe in druge poštne vidike,
storitve, funkcije in dejavnosti, ki so povezane z zgodovino razvoja poštnih služb. Drugo področje je markofilija, zbiranje in dokumentacija ter klasifikacija poštnih žigov. Proučuje tudi poštne označbe na ovitkih, znamkah in drugih poštnih primerkih. Tretje področje pa so zbirke, ki se ukvarjajo z zgodovinskimi, socialnimi in posebnimi študijami, ki obravnavajo bodisi poštno zgodovino v širšem smislu kot vzajemne povezave trgovine in družbe s poštnim sistemom.
Zbirke poštne zgodovine prvih dveh področij sestavljajo rabljene kuverte in pisma, rabljene poštne celine, rabljene poštne znamke in drugi poštni dokumenti, ki obravnavajo katerikoli vidik poštne zgodovine.
Teme poštne zgodovine vključujejo: predfilatelistične poštne storitve; poštne tarife; poti, uporabljene za prenos pošte; poštne žige in označbe (markofilija); vojaško in vojno pošto; pošto vojnih ujetnikov, pošto civilnih in vojaških in-ternirancev v taborišča; ladijsko pošto in/ali rečno ali jezersko pošto; železniško pošto; uradno pošto, se pravi pošto oproščeno pristojbin.
Zbirke zgodovinskih, socialnih in posebnih študij pa vsebujejo gradivo, ki sta ga razvili trgovina in družba za rabo v poštnem prometu. Primeri takih študij vključujejo med drugim: telegramske storitve; voščilnice; ilustrirane, z risbami opremljene komercialne kuverte, uporabljene v poštnem prometu.
V naslednjih izdajah Postiljona si bomo podrobneje ogledali posebno prvi dve področji zbiranja poštne zgodovine, ki sta pomembni tudi za naš teritorij. (Slika 1)
Peter Suhadolc
Število izdaj in poštnina pri posameznih državah
Ena izmed posrednih dejavnosti filatelistov je tudi ta, da imajo vpogled v delovanje poštnih uprav po vsem svetu. V roke jim prihajajo uradne poštne informacije, ki jih redno izdajajo razne poštne uprave, pri svojem delu uporabljajo filatelistične kataloge, v katerih so označene in upodobljene znamke vseh svetovnih držav in vsak mesec prejemajo številne filatelistične in poštne revije in biltene z najnovejšimi novicami s tega specifičnega področja.
Danes bi se ustavili ob zanimivi primerjavi med raznimi poštnimi izdajami posameznih držav v letu, ki je za nami. Lansko leto je največ znamk izdala Francija, kar 325 komadov. Sledi ji Portugalska (184), nato Belgija (178). Med bližnjimi državami omenimo Avstrijo, ki je lani izdala 86 znamk, Italija 80, Slovenija pa 70 znamk.
Naj kot zanimivost povemo, da je med vsemi državami na svetu največ znamk izdala lansko leto poštna uprava v Mozambiku, in sicer kar 985 znamk, kar pomeni skoraj tri nove znamke na dan. Naj dodamo, da mnogo teh znamk v Mozambik niti ne pride, saj jih tiskajo v tujini in jih kot novitete razdeljujejo filatelistični veletr-govci, ki tudi ne živijo v tej državi.
ITALIA
S številom znamk pa je tesno povezana cena za nakup. Zato je razumljivo, da mora zbiralec francoskih znamk na leto odšteti okrog 200,00 €, medtem pa je bilo za lanskoletne italijanske znamke dovolj 51,00 €. Za Slovenijo, kjer imajo znamke nižjo nominalno vrednost, pa stane letnik 2011 okrog 36,00 €. Naj povemo še zanimivost, da je lani najmanj znamk izdala avtonomna poštna uprava na gori At-hos (v Grčiji) in sicer 6 znamk, katerih vrednost znaša 6,32 €, sledi pa ji kneževina Andora (pri Španiji) z osmimi znamkami, ki stanejo 9,95 €.
Bruno Počkaj
Nove znamke Slovenije in Italije
Kot je napovedala, je slovenska poštna uprava včeraj izdala tri nove serije. Izšle bodo znamke o živalstvu, tokrat so na vrsti čmrlji. (Slika2)
Nato bodo izdali znamko o slovenski umetnosti (Veno Pilon - čip-karica) in o mestu Mariboru, ki bo letos gostilo Svetovno mladinsko šahovsko prvenstvo. Tri dni prej pa bodo izdali poseben blok z znamko v čast judoistke Urške Zolnir, ki si je na letošnjih olimpijskih igrah priborila zlato kolajno. Bolj podrobno bomo o teh izdajah spregovorili prihodnjič.
Italijanska poštna uprava je letos poleti izdala kar nekaj napovedanih in nenapovedanih serij. Julija je so izšle štiri serije, od katerih je prva posvečena ekonomistu in politiku Luigiu Ei-naudiju (18741961), verjetno zapoznela izdaja ob lanski 50. obletnici smrti. Druga znam-
U V -J--J m-u u' u b-vnj r'J "m V L- « ÏVWVI r h Vu « ■!
I < "íiñBfiH
• - ^iMfc
-. ^JJnflKW^pa^^H v
■j
t"--;
T s.-'*- ■ .-V:,
. :.:\< i J jMM»«!-''' I
'rt!:.-. ■■■■
€0,60
ka prikazuje sliko slikarja Aligia Sas-suja ob stoletnici rojstva (19122000). Rojen v Milanu se je še kot otrok z družino preselil na Sardinijo in je tam živel v neposrednem stiku z naravo. Vzljubil je konje, ki so postali eden glavnih motivov njegovih ekspresionističnih slik. (Slika 3)
Tretja serija petih novih znamk je posvečena turizmu. Med raznimi kraji bi omenili znamko, na kateri je prikazan otok Ustica, in druga s sliko samostana na Montecassinu. Zadnja znamka v avgustu pa je namenjena nogometni ekipi Juventusa, ki je lani zmagala državno prvenstvo.
Avgusta je italijanska pošta izdala tri znamke in vse tri so grafično nezanimive. Za mesec september so napovedali izid znamke o arhitektonskih pregradah, ki pa ni izšla. Izdali so znamko ob 150. obletnici dnevnika Roma, znamko ob 1700-letnici bitke pri Ponte Milvio v Rimu (skupna izdaja z Vatikansko pošto) in znamko o državni ustanovi Antimafia.
Razstava
V prostorih filatelističnega urada na glavni tržaški pošti bo v petek, 12. oktobra, ob 11. uri otvoritev razstave o skavtski filateliji. Tistega dne bo namreč izšla nova italijanska skavt-ska znamka ob 100. obletnici ustanovitve laične skavtske veje CNGEI. Pri razstavi sodelujejo italijanski in slovenski filatelisti.
I.T.