' Obilosreče, blagoslovainlepih sanj, naj vam prinese božični;;d^ri9-,| Novo letb najzažari -v zdravju, radostim' brez skrbi.. jHnB^ Vesele Božične praznikein SrečnoNovoleto 2008 Vam želi i. - - Vas župan Franci Krepsa,. in občinska uprava . 9. OBČINSKI PRAZNIK -l.in 2. december 2007 Občinski svetniki Helena Čuček, Darko Rojs, Simon Druzovič in Marjan Gavez Zupan Franci Krepša z družino in gosti župani sosednjih občin UREDNIŠTVO Prijeten predpraznični pozdrav! '13 Leto se poslavlja, dan je kratek, večeri pa vse daljši. Dolgi večeri so kot nalašč, da posedimo z družino, se posvetimo otrokom, babicam in dedkom, obiščemo prijatelje, znance, ki jih že dolgo nismo videli. Zima trka na vrata. Nam bo nasula snega? Bo mila? Se bo zemlja spočila? Otroci se bodo veselili velikega belega snežaka, starejši pa bi raje videli, da ceste ostanejo suhe. Pustimo se presenetiti. Kar nekaj starih pregovor govori o vremenu, najdete jih v rubriki zanimivosti. Pred vami je praznična številka občinskega glasila Novice. Za prispevke smo tako kot običajno povabili vsa društva, šolarje, vrtec, domačega župnika. Prispevke, ki smo jih prejeli, najdete v nadaljevanju. Vsem, ki ste poslali svoje prispevke, se zahvaljujemo. Za nami je praznovanje 9. občinskega praznika, srečanje starejših občanov - veliko lepega se je dogajalo. Več o tem so napisali avtorji prispevkov. Prijetno branje. Želim Vam blagoslovljene božične praznike, prijetno praznovanje v krogu najbližjih ob bogato obloženi mizi medsebojnega spoštovanja in razumevanja, veselo, srečno in zdravo novo leto in čim manj skrbi v prihodnjem letu. Bernarda Ban odgovorna urednica Iz vsebine Uredništvo...................................................................3 Župan ..........................................................................4 Občinski svet in odbori.........................................5 Društva.........................................................................6 Šola-vrtec...................................................................10 Obvestila...................................................................13 Zanimivosti...............................................................14 Prispevki občanov..................................................16 Kronika kraja...........................................................17 Župnija.......................................................................21 Uradni vestnik Naslednja številka bo izšla pred veliko nočjo - predvidoma 14. marca 2008. Prispevke pošljite v digitalni obliki na CD-ju, disketi ali na e-mail: info@sv-andraz.si * Prispevke opremite z imenom avtorja, * fotografije opremite z naslovi, datumom in imenom avtorja fotografije. Fotografije pripnite prosim kot .jpg format, ne kopirajte jih v wordov dokument. Prispevke in fotografije pošljite najkasneje do 1. marca 2008. Uredništvo si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah Lektoriranje: Jožica Vršič - Za izdajo odgovoren: Bernarda Ban - Naklada: 400 izvodov Tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, 2327 Rače - Glasilo NOVICE občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 376. - 3 - ZUPAN Drage občanke, spoštovani občani! Leto 2007 je skoraj za nami. Čeprav se je zvrstilo ogromno dogodkov, je minilo neverjetno hitro. Ob kratki analizi dogajanja v tem letu oz. času po volitvah, bi lahko na kratko zaključil, da je bilo zelo pestro. Pestro v smislu raznih zapletov med mano in večino v občinskem svetu. Po vseh tistih uvodnih nesoglasjih, nasprotovanjih in težavah, je občinski svet v drugi polovici leta le sprejel proračun. Seveda je prav in normalno, da se o vseh zadevah, ki se nanašajo na dogajanja v občini razpravlja in na koncu odloča. Na tem konec koncev temelji demokracija. Vendar smo se v tem letu, ki je za nami, veliko preveč ukvarjali sami s sabo oz. eni z drugimi. To pa seveda, kar nenehno ponavljam, ni naša naloga oz. poslanstvo v tem mandatu, ki ste nam ga na zadnjih volitvah zaupali. Edino, kar bi morali imeti pred očmi vsi, ki se odločijo za kandidiranje je to, da bodo, če bodo izvoljeni, čim več naredili za te kraje. Za politi-kanstvo po volitvah po mojem prepričanju pač ne sme biti prostora. Upam, da smo na koncu vsi skupaj vseeno nekako uspeli zlomiti oreh nasprotovanj in nesoglasij, kar lahko ocenim kot dobro. Dobro predvsem za nas vse, torej za celotno občino. Lahko zatrdim, da smo kljub vsemu bili v tem letu uspešni, predvsem občinska uprava. Uspeli smo na razpisu za Razvoj regij, kjer nam je uspelo pridobiti dobrih štiristo tisoč evrov nepovratnih evropskih sredstev. Gre za projekt modernizacij cest skupne dolžine cca 9 km. V tem projektu sodelujeta tudi sosednji občini Cerkvenjak in Juršinci. Skupna vrednost te investicije znaša dober milijon evrov, začetek del bo spomladi v naslednjem letu, konec investicije pa v sredini leta 2009. V letu, ki je praktično že za nami, smo izvedli tudi nekaj manjših investicij (modernizacije cest, izgradnja dela kanalizacije, izgradnja prireditvenega prostora na igrišču pri osnovni šoli) vvrednosti skoraj 100.000,00 evrov. Izvajalcu gradnje naše šole, vrtca in telovadnice pa bomo v letošnjem letu odplačali okrog 130.000,00 evrov, kar je 40.000,00 evrov več kot smo načrtovali. Tako bo v naslednjem letu, ko odplačamo še preostalih 180.000,00 evrov, finančno zaključena naša največja investicija. Želim vam blagoslovljene božične praznike, v letu, ki prihaja pa vse dobro, veliko zdravja, medsebojnega razumevanja in obilo sreče. Vaš župan, Franci Krepša -4- OBČINSKI SVET IN ODBORI Naj iskrivost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke v mozaiku časa, naj čarobnost zimskega ivja na drevju zasenči črne misli, naj toplina in iskrenost besed osrečujeta vse leto. Naj pozitivne misli svetlijo jutro kot zarja iz zasneženih gora. Naj sreča šepeta neizpeto melodijo o prijateljstvu. Spoštovane občanke in občani, želimo Vam miren božič, sreče in zdravja v letu 2008. Svetniška skupina: Simon Druzovič, Marjan Gavez, Marjanca Herga Najvirt, Helena Čuček, Darko Rojs, Rosvita Druzovič Seja občinskega sveta občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah 10. redna seja Občinskega sveta Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah je bila v četrtek 20. decembra, 2007 ob 18.00 uri v sejni sobi Občine Sv. Andraž v Slov. goricah, Vitomarci 71. Dnevni red: 1. Pregled in potrditev zapisnika 2. korespodenčne seje; 2. Pregled in potrditev zapisnika 3. korespodenčne seje; 3. Pregled in potrditev zapisnika 9. redne seje; 4. Predlog povišanja cene storitev ravnanja z odpadki 5. Predlog povečanja cene proizvodnje in distribucije vode 6. Odlok ojavnem in uradnem glasilu Občine Sv. Andraž v Slov. goricah- druga obravnava; 7. Rebalans proračuna Občine Sv. Andraž v Slov. goricah za leto 2007 8. Sklep o določitvi vrednosti točke NUSZ za leto 2008; 9. Soglasje k sistemizaciji delovnih mest v Vrtcu Sv. Andraž za šolsko leto 2007/2008 in sklep o določitvi cene programov vrtca vObčini Sv. Andraž v Slov. goricah; 10. Pobudeinvprašanja; 11. Razno. - 5 - DRUŠTVA Strokovna ekskurzija v Velenje Članice Društva gospodinjsmo se, 20. oktobra 2007, odpeljale na enodnevni izlet v lepo mlado mesto Velenje, ki se ponaša z zelo zanimivo in raznoliko kulturno in naravno dediščino. V Velenju nas je pri Rdeči dvorani pričakala turistična vodička Milena Kukovec. Najprej smo si ogledale Vilo Herberstein, nato pa nas je pot peljala do Kavčnikove domačije, najstarejše dimnice v predalpskem prostoru, ki je najpomembnejši etnološki kulturnozgodovinski spomenik Šaleške doline. Potem smo si ogledale znamenito moderno mestno arhitekturo, zanimive spomenike, največji Titov spomenik in še veliko drugega. Pot smo nadaljevale do Muzeja premogovništva, kjer nas je 180 m pod zemljo čakalo nepozabno doživetje. Spoznali smo, kako so rudarji v preteklosti trgali »črno zlato« iz zemlje in kako poteka rudarjenje danes. Globoko pod zemeljskim površjem smo se okrepčale z pravo »knapovsko malico«, ki smo jo dobile pred vstopom v jamo. Po tem ogledu smo imele pozno kosilo na turistični kmetiji Tuševo, ki leži na 600 m nadmorske višine. Ker je zgorajsnežilo, smo se dokaj hitro odpravile v dolino, ker so bile ceste zelo slabe in ozke, približevala se je že tema, zato nam je odpadel ogled Cerkve sv. Janeza Krstnika v Vinski gori. Ko smo prispele v dolino, smo bile vse srečne in zadovoljne, da smo se srečno pripeljale na bolj varno cesto. Po tem doživetju smo se odpeljale proti domu. Tajnica društva gospodinj: Elizabeta Kosec Razstava ob občinskem prazniku ZAVITEK IZ LISTNATEGA TESTA - JABOLČNI ZAVITEK Z MREŽO Osnova: 500 g listnatega testa ali kvašenega listnatega testa. Linško testo: - 300 g moke, - 200 g masla, -lOOg sladkorja v prahu. Jabolčni nadev: - 1500 gjabolk, -lOOg kristalnega sladkorja, - 50 g drobtin, - 25 g rozin, - cimet, vanili sladkor, limonina lupina. Lahko uporabimo katero koli drugo sadje marelice, češnje... Okras: - 30 g praženih mandeljnovih lističev. Izdelava: Zvaljamo listnato testo (2mm) in izrežemo 10 cm široke trakove. Na trakove položimo linško testo, ki smo ga razrezali na 9 cm široko (testoje do polovice pečeno). Nato sledi jabolčni nadev. Nadev prekrijemo z listnatim testom, ki smo ga oblikovali v obliko mreže. Pred peko testo premažemo zjajcem. Pečemo pri 210 - 220 stopinjah. Pečenega premažemo z želejem in nato posipamo z mandeljni. Vsem članicam društva in občanom ter občankam naše občine želim vesele božične praznike, v novem letu 2008 pa veliko zdravja, zadovoljstva in sreče. Tajnica društva Kosec Elizabeta Zahvaljujemo se vsem gospodinjam, ki ste spekle pecivo za našo farno žegnanje - Andraževo nedeljo! -6- DRUŠTVA Društvo upokojencev Zima, predpraznično vzdušje, novo leto, morebiti še sneg in zimske aktivnosti so tu. Nekateri pravijo, da je zimski čas, čas počitka. Za naravo in mnoge rastline res. Za nas upokojence in mnoge druge pa to ne velja v celoti. Čeprav povsod mošt še ni postal vino, smo praznovali farni praznik Andraševo v povezavi z občinskim praznikom in razstavo Sadje-vino. Upravni odbor društva upokojencev je imel kar precej dela skupaj s cerkvenim svetom, da je praznično vzdušje bilo čim lepše in zadovoljivo. Bili smo nosilci prireditve ob pomoči društva vinogradnikov in sadjarjev, društva gospodinj, društva mladih, lovske družine in občine. Ocenjujem, da je prireditev uspela. Pri tem hvala vsem, ki so kakorkoli sodelovali, tudi godbi. Zahvaljujemo se za prostovoljne prispevke in za nakup koledarjev. Obljubljam, da bomo sredstva porabili v vsesplošno korist članov. Natančneje si preberite naš program, ki je bil objavljen spomladi. Podobno bo tudi letos in nekaj novosti. Hvala tudi pevskemu zboru upokojencev iz Brezij pri Mariboru, ki so s pomočjo društva lepo popestrili srečanje upokojencev na turistični kmetiji Pri kapeli Moj- ce Druzovič, ki ga je organizirala naša občina in župan. Pred prazniki bomo tudi letos obiskali ostarele in bolne ali kako drugače nemočne terjim voščili. Preko zime in drugo leto bodo stare nad 69 let obiskali (nekatere so že) anketarji ter zapisali kako živimo in bi želeli živeti v ostarelosti ali bolezni. Gre tudi za pomoč k lepšemu in boljšemu življenju na domu. Za izvedbo tega projekta smo dobili poleg računalnika in nekajsredstev še te dni odločbo in potrdilo, da se vpeljujejo v program društev tudi humanitarne aktivnosti. Anketiranje in pomoč je ena izmed takih aktivnosti. Seveda bomo morali v ta namen vrata našega doma boljodpreti za člane, da bi društvo in dom lažje in bolj izkoristili. Kaj vse je potrebno postoriti, vas bomo obvestili. Čaka nas tudi dopolnitev našega muzeja fotografij»Kako smo nekoč živeli«. V programu je priprava knjižice zgodovine in fotografij. Če imate doma še kako fotografijo pokažite jo Kupčiču. Mogoče bo primerna za objavo. Čez zimo bomo organizirali druženja, koncert in predstavitve zgodovine našega kraja. V programu je ureditev še kakšnega muzeja. Vključeni pa smo tudi (vsa društva) v bitko za primerne pokoj- nine in njihovo boljše usklajevanje. Mnogi povišice ne čutijo ali je ni. To je nedojemljiv slab odnos do starejših. Mnogi se zato v društvih upokojencev po Sloveniji vključujejo v zahteve sindikatov za boljšo rešitev. Če bo potrebno, se bomo vključili v zahteve sindikatov, za boljšo rešitev. Če bo potrebno se vključite tudi vi. Napovedujejo se podražitve. Pa dovoljo resnih zadevah. Ko so pred nami prazniki, si ta mesec skušajte urediti življenje bolj praznično in lepo. Če morate zdravnika obiščite sedaj in uredite kaj drugega. Za praznike pa čim manj skrbi in žalosti. Obis-kujmo se in pomagajmo si med seboj, najbo starost ob praznikih vsajmalo boljprijetna. Če bomo tako mislili in verjeli, se bo kaj od tega tudi uresničilo. Vsem želimo člani upravnega odbora Društva upokojencev Sv. Andraž, še posebej predsednik Edi Kupčič vesele, srečne in lepe božične praznike. V NOVEM LETU 2008 PA ŠE MNOGO ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA TER ZVRHAN KOŠ POZITIVNE ENERGIJE. LEP PRAZNIČEN IN NOVOLETNI POZDRAV! Predsednik: Edi Kupčič Vitomarške ledenice Vitomarška zgodovina je obdarjena z mnogimi znamenitostmi. Ena izmed takih znamenitosti so vitomarške ledenice. Zelo dobro je ohranjena ledenica pri Borisu in Miranu Tošu v Drbe-tincih 3. Danes, 25. 11. 2007, je še vedno taka kot v času uporabe, le trojnih debelih lesenih vrat ni več. Od tega dne je tudi na ogled zainteresiranim, posebno v času razstave SADJE-VINO. Ta ledenica je bila zgrajena okrog 1755 leta in so jo zgradili predniki družine Toš. Uporabljali so jo za hlajenje pokvarljive hrane, mesnin in pijač. Grajena je bila v gornjem delu gospodarskega poslopja pod prostorom za žganjekuho, kjer je sedaj skladišče. Nekaj metrov nad njo je klet, nekdanja gostilna in stanovanje. Vhod je iz ute na spodnji strani ob skednju. Sam objekt je zidan z osiškim obdelanim kamnom, zgoraj del pa iz dvakrat žgane opeke, okrogle oblike, obokano. Spodaj je kanalizacija. Premera je štiri metre, visoka pa pet metrov. Na zgornji strani je vhodna lina, odprtina za spravilo snega v ledenico. Na spodnji strani je stopničasti in zaviti hodnik iz ute do ledenice pod zemljo in vratna odprtina v ledenico. Desno tik ob zidu ledenice je manj- - 7 - DRUŠTVA Razstava Vinogradniško sadjarskega društva ob občinskem prazniku ša shramba za manj pokvarljiva živila. Hlad je ohranjalo troje vrat: Č ene zunaj in dvoje znotraj. Po zazidani večji lini desno sklepam, da je bil prvotni vhod iz smeri strmine zunaj objekta. Kaj se skriva tam, še ne vemo. Na vrhu ledenice je še škripec, preko katerega so spuščali ali dvigovali potrebno hrano ali pijačo. Škripec je takoj na desni strani od notranjih vrat in dosegljiv s praga ledenice. Na levi je bil zabit klin za obešanje luči. V času največje zime, januarja ali februarja, so ledenico počistili in stene oblili in shladili z ledeno vodo. Ta je spodaj odtekla ven. Tako je bila ledenica pripravljena za sprejem snega. Zbrali so se običajno ranega mrzlega jutra, ko je bil na razpolago sveži sneg, ki je škripal pod nogami in se je človeška sapa videla od daleč. Svež, mehak in lesketajoč sneg se je kar sam ponujal, da bi se mladež pokotalila po njem. A to je bilo prepovedano, sneg je moral ostati nedotaknjen. Marsikatero zimo je v bližnjem gozdu pokalo drevje. Slamnate strehe so bile zasnežene. Iz lesenih dimnikov se je kadil dim, tu in tam se je že oglašala živina. Pred delom so običajno popili topel čaj. Sneg se je dovažal ročno na saneh pred lino - okinjek so mu rekli. Sneg so nato z lesenimi lopatami metali skozi odprtino v le- POkftGVITEU RAZSTAVI fcTBO )S K -*■! I M J S KO GOZDAH£KI ZAVOI iffETOKAUAiHIZM 1»TLTJ denico. Znotraj so sneg poravnali in potlačili z lesenimi orodji, običajno kar z lesenimi kiji (tuči), ki so jih vzeli s preš za tolčenje sadja-jabolk. Sneg je moral biti steptan skoraj do trdega. Ledenico so napolnili do vrha. Lino so založili in spomladi zazidali zaradi ohranitve hladu. Pri vratih je ostal prostor za pridelke in shrambo. Vrata so bila iz debelega lesa, zaradi zadrževanja nižjih temperatur. Hodnik - predprostor se je zapiral tudi zgoraj z debelim lesom in se s čim pokril. Sneg se je sicer čez leto nižal, talil, a je vzdržal običajno do konca avgusta. Taka ledenica je bila za lastnika velika prednost za pestro, zdravo prehrano in ponudbo vgostilni. Ta ledenica je delovala do leta 1942. Od takrat do danes je bila pozabljena, a ohranjena. Podobna ledenica je bila pri gostilničarju in mesarju Francu Šile-cu v Drbetincih 65, očetu sedanjega gospodarja Ivana Šilca. Ta ledenica je bila grajena enako kot Toševa. Imela je tudi dohodni hodnik iz klavnega prostora. Nad njo je bila prodajalna mesa. Zgradil jo je verjetno že prejšnji lastnik Čučekali njegovi predniki. Hiša in gostilna je bila zgrajena iz opeke leta 1834. V to ledenico so pa spravljali v hladnejših letih ledene kocke. Led so sekali ali žgali na bližnji zajezitvi vode Dankovega mlina ali drugje. Šilečeva žena Angela je izhajala iz Toševe domačije. Šilečeva ledenica je delovala še nekaj časa po letu 1945, nato pa so jo opustili. Sedaj je zasuta. Obe ledenici sem poznal kot otrok. Oče Jože Kupčič pa je pri polnjenju sodeloval in mi o njiju pripovedoval. Živeli smo v neposredni bližini obeh. Spomin mi je obudil Boris Toš, ki je bil pri rabi in polnjenju kot otrok prisoten. Organizacijska dela in ostalo za ogled so uredili člani Vinogradniško sadjarskega društva Vitomar-ci. Edi Kupčič Razstava Vinogradniško sadjarskega društva ob občinskem prazniku -8- DRUŠTVA Dogodki v mesecu požarne varnosti gasilskega društva Vitomarci Kot nam je znano je mesec oktober, mesec požarne varnosti ali mesec varstva pred požari, kar pomeni za gasilce večjo odgovornost skozi cel mesec, ki poteka letos pod naslovom EVAKUACIJA. Tako smo gasilci PGD Vitomarci imeli pregled hidrantov v naši občini, ker skoraj polovica hidrantov v občini ni uporabnih, bi jih bilo potrebno malo popraviti. 21. oktobra se je odvijala gasilska društvena vaja v spodnjih Vitomarcih, kjer smo sodelovali gasilci iz domačega društva in bili aktivirani za vajo iz centra preko pozivnikov. Vaje se je udeležilo 17 članov, kar je dokaz, da se dobro zavedamo pomena gasilcev. Navidezni požar smo v hipu lokalizirali. S tem pa smo se tudi pripravili na gasilsko zvezno vajo. 26. oktobra je bila načrtovana zvezna gasilska vaja v naši občini, v prostorih nove šole, kjer smo sodelovali domači gasilci, gasilci sosednjega društva Biš, učenci Osnovne šole Vitomarci z gospo pedagoško vodjo Jožico Zorko ter župan Franci Krepša. Tema je bila EVAKUACIJA. Bil je prikazan namišljen notranji požar ali uhajanje plina. Ker je bila nevarnost pri glavnem vhodu, smo otroke morali reševati preko požarnih stopnic. V vaji bi morala sodelovati tudi civilna zaščita, ki pa ni bila prisotna. Po oceni gledalcev ter župana je vaja uspela. Na vaji se je dalo videti in ugotoviti, kakšna oprema še manjka društvu v takih primerih. Vajo so ocenjevali višji gasilci iz gasilske zveze Trnovska vas - Vitomarci, celotno vajo pa je vodil poveljnik PGD Vitomarci - Stanko Lovrec, ki je vajo tudi pripravil. Gasilci pa ne delamo samo v svojem gasilskem okolju oziroma društvu, ampak imamo tudi druge obveznosti, kot so po- moč pri izvedbi 9. občinskega praznika, kjer smo v sodelovanju z ostalimi društvi pripravili dvorano za proslavo. V zimskem obdobju pa imamo tudi izobraževanja. Letos bomo na novo izobraževali čez 20 novih članov in članic za izprašane gasilce. Člani so različnih starosti in nekateri bodo nadaljevali tudi tečaj za gasilske časnike in druge specialnosti. Vsi pa so pripravljeni pomagati občanom naše občine ter sosednjim občinam, če bo potrebno. To je le kratek opis dela našega gasilskega društva, katero vam ob bližajočih se praznikih želi vame božične praznike ter srečnoin uspešno leto 2008. Predsednik Franc Šoštarič -9- ŠOLA - VRTEC Naravoslovni dan Špela Pučko, 5. b Bila je sreda, 24. 10. 2007. V letošnjem šolskem letu smo imeli 1. naravoslovni dan. Začeli smo s pogovorom kaj bomo počeli ta dan in si to zapisali v obliki miselnega vzorca. Pogovarjali in ustvarjali smo na temo: ZDRAVO ŽIVLJENJE. Spoznali smo pomen zdrave in uravnovešene prehrane za rast in razvoj. Ob tem smo spoznali prehransko piramido in se pogovarjali koliko obrokov dnevno zaužijemo. Ogledali smo si tudi film Zdravje in prehrana. Sušili smo sadje (jabolčne krhlje) in naredili jabolka iz papirja. Delali smo plakate in posadili svoje drevo. Za konec smo pripravili in si postregli z bananinim mlečnim napitkom. Pripravljamojabolčne krhlje Naša jabolka iz papirja Leonida Pučko, 5.b podružnica Vitomarci. ■ « Anže Čeh, l.b POŠ Vitomarci. KORUZNI STORŽ. m Nuša Čeh, l.b POŠ Vitomarci. ODTISI LISTOV DREVES. - 10- ŠOLA - VRTEC Z zdravjem skozi praznike Učenci prve triade se v tem jesensko- zimskem času veliko pogovarjamo o zdravem življenju. Izvedli smo tudi športni in kulturni dan na omenjeno temo. V teh prazničnih dneh si želimo veliko družinskih sprehodov, sadnih obrokov in seveda tudi družinskih piškotov. Vas zanima, kakšni piškotki so to? Mama in oče si vzameta čas, jaz pripravim sestavine in skupaj umesimo testo. In veste zakaj so ti piškotki tako slastni? Ker so jih naredile naše roke. Dragi starši, prijatelji, občani... Želimo vam srečen božič, v novem letu 2008 pa predvsem zdravja, dobre volje in potrpežljivosti z nami. Voščilu se pridružujejo tudi razredničarke: Marija, Andreja in Urška. Misli učencev strnila Andreja Černel Na pohod Bilo je v nedeljo zvečer. Komaj sem čakala naslednji dan. Zjutraj sem vstala in se oblekla. Šla sem na avtobus. Na avtobusu je bila tudi Iris. Komaj sva čakali, da prideva v šolo. S pohodom smo začeli pri šoli, nadaljevali mimo zadruge, skozi Drbetince nazaj v šolo. Bilo je lepo. Maja Čuček, J. b Športni dan Bil je lep sončen dan. V šoli smo imeli prvi športni dan. Šli smo na krajši pohod skozi Vito-marce in Drbetince. Čeprav so me noge že malo bolele, mi je bil pohod všeč in upam, da jih bo še več. Tjaša Kocmut, J. b Priprava sadne solate Peka rogljičkov in priprava sadne solate -11- ŠOLA - VRTEC Obisk sadjarsko - vinogradniške razstave Učiteljica nam je povedala, da smo se odpravili v Toševo klet, bomo obiskali razstavo. Po malici kjer je vsako leto ob občinskem prazniku na ogled razstava. Razstavljali so vinogradniki, sadjarji, gospodinje, lovci in učenci naše šole. Najbolj so mi bile všeč nagačene živali in lovska oprema. Nato smo si še ogledali ledenico. Spoznali smo, kako so nekoč shranjevali meso, ko še niso imeli hladilnih skrinj. Najprej so v en prostor nametali sneg, ga polili z vodo in tako je nastal led. V ta prostor so shranili meso. Ledenica mi je bila zelo zanimiva, saj semjo videl prvič. Po ogledu razstave in ledenice smo se zadovoljni vrnili v šolo in nadaljevali s poukom. MaršeI Hojnik, 4.b Psi reševalci Ljudje so že v davni preteklosti ugotovili, da so psi pametna bitja. Začeli so jih šolati za pse reševalce. Šolanje psa reševalca se začne že v zgodnji mladosti. Psa učijo poslušnosti, premagovanja ovir in iskanja pogrešanih oseb. Učijo se na igriv način, brez prisile. Med psom in vodnikom mora biti za- upanje in radost. Pes reševalec in vodnik morata biti vedno pripravljena na reševalno akcijo. Mario Kramberger, 4.b - 12 - ¡OBVESTILA Odlok o občinskih cestah Obveščamo vas o nekaterih pomembnih določbah Odloka o občinskih cestah v Občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Varovalni pas ob občinski cesti: Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojne službe občinske uprave. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in znaša: - pri lokalni cesti v strnjenem naselju 1,5 m od roba cestišča, izven naselja pa2mod roba cestišča, - pri javni poti povsod 2 m od roba cestišča, - pri javni poti za kolesarje 2 m od roba cestišča. Opravljanje del ob občinski cesti: Za podiranje dreves, spravilo lesa, izkope, vrtanja in opravljanje drugih del na zemljiščih ali na objektih vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, poškodovala cesto ali povečala stroške njenega vzdrževanja, je potrebno soglasje pristojne službe občinske uprave. V soglasju se določijo pogoji za opravljanje teh del. Prepovedi ogrožanja občinske cestein prometa na njej: Prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in dru- gih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil. Prepovedano je predvsem: 1. odvajati na cesto in v obcestni jarek, odplake in druge tekočine; 2. odvajati na cesto in v obcestni jarek meteorno vodo razen v primeru, da ni mogoča druga rešitev, ter je za to pridobljeno soglasje, ki ga izda občinska uprava; 3. puščati na cesti sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanjo; 4. ovirati odtekanje vode s ceste; 5. z mazili ali drugimi snovmi po-mastiti cesto; 6. voziti ali parkirati po bankinah, površinah za kolesarje in pešce ali drugih delih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo z vozili, razen če sta parkiranje in ustavljanje na njih izrecno dovoljeni; 7. postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati na ali ob cesti les, opeko, odpadni ali drug material ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost; 8. nameščati in uporabljati na cesti ali ob njej luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirale ali ogrožale promet; 9. spuščati po brežinah ceste kamenje, les in drug material ali predmete; 10. nameščati na cesto kakršne koli predmete z namenom oviranja ali onemogočanja nemotenega in varnega odvijanja prometa; 11. poškodovati prometno signalizacijo; 12. uporabljati za pristop na cesto kraj zunaj priključka nanjo; 13. puščati na cesti ali metati na cesto kakršne koli predmete ali sneg, razsipati po cesti sipek material ali kako drugače onesnaževati cesto; 14. puščati na cesto živali brez nadzorstva, napajati živali v ob- cestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu ali graditi ob cesti napajališča za živali; 15. voditi po cesti konje ali druge živali, ki so tako podkovane, da lahko poškodujejo cesto; 16. namerno zažigati ob cesti str-nišča, odpadne in druge gorljive snovi; 17. orati v razdalji 4 m od obcestnega jarka, ali ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo; 18. obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje; 19. zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami; 20. vlačiti po cesti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora, ki lahko poškodujejo cesto. Polje preglednosti: V bližini križišča občinske ceste z drugo cesto v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste (polje preglednosti). Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire. Verjamem, da si vsi želimo ohraniti naše ceste v dobrem stanju, predvsem pa si želimo, da so ceste varne. K ohranjanju in izboljšanju cest ter varnosti lahko prispevamo prav vsi s tem, da se držimo predpisov, ki sem vam jih na kratko navedla v tem članku. Občinska uprava Darja Vudler - 13 - OBVESTILA Spletna stran občine Sveti Andraž Spletna stran občine sicer že deluje, vendar še ni v celoti urejena. Prav tako je potrebno odpraviti težave pri odpiranju spletne strani v programu Mozilla Fi-refox, kjer vsebino "razmeče", medtem ko v programu Internet Explorer stran lepo odpira, tako kot je predvideno. Težave, ki so nastopile, bodo odpravljene po 25. decembru. Predvidevamo, da bo stran v celoti delovala in se lepo odpirala v vseh internet-nih programih še letos. Občinska uprava Delovni čas občinske uprave med prazniki ponedeljek, 24.12.: od 7.00 do 11.00 torek, 25. in sreda 26. december.: zaprto ponedeljek, 31.12.: od 7.00 do 11.00 torek, 1. in sreda 2. januar: zaprto E-točka V zadnji številki Novic smo zapisali, da bo e-točka delovala že novembra. Žal s strani Telekoma še vedno niso naredili priklopa telefonske linije, zato e-točka še ne deluje. Obljubili so nam, da bodo linijo priklopili še letos. Občinska uprava Še se lahko priključite na javno vodovodno omrežje Spet Vas obveščamo, da v kolikor še nimate javnega vodovodnega priključka in se nameravate v bližnji prihodnosti nanj priključiti, da se oglasite na občinski upravi, kjer vas bomo seznanili z vsebino pogodbe. Vodovodni priključek stane 1.023 evrov, prispevek za projekte pa znaša 46,95 evrov. Polovica zneska za priključek v višini 511,5 evrov in prispevek v višini 46,95 evrov se poravnata pred izvedbo priključka, ostalo je mogoče poravnati v največ desetih mesečnih obrokih po izvedbi priključka. Za občinsko upravo Alenka Vršič ZANIMIVOSTI VADBA V VODI ZA DOJENČKE IN MALČKE Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke (od 4. meseca do 4. leta starosti), ki poteka v Termalnem parku na Ptuju. Vadba se bo pričela januarja. Uvodno predavanje bo v četrtek, 3. 1. 2008, ob 17. uri v sejni sobi Termalnega parka. Informacije in prijave na telefon 051 220 984! Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! Obiščite našo internetno stran www.plavanje-dojenckov.com. Foto arhiv PZS - 14 - ZANIMIVOSTI Srečanje starejših občanov Že prvo nedeljo za občinskim praznikom, 9. 12. 2007, je bilo spet veselo. Občina Sv. Andraž v Slov. goricah je pripravila že tradicionalno srečanje občank in občanov starejših od 65 let. Udeležilo se ga je kar petinšestdeset starejših občanov. Dan se je pričel z mašo v farni cerkvi, nato pa so se napotili na kmečki turizem »Pri kapeli«, kjer je vse zbrane nagovorili župan Franci Krepša. V sklopu kulturnega programa se je predstavil Pevski zbor Miklavž - Dogoše. Prijetno druženje se je nadaljevalo s kosilom, po njem pa je spet za-donela pesem, za kar je poskrbel »muzikant«, ki je zaigral na harmoniko, ob kateri so se nekateri prav prijetno zavrteli. Starejši občani so nam svojo zahvalo izrazili z petjem in besedo. Srečanje je bilo prijetno. Našim starejšim občanom smo omogočili druženje in se jim na tak način zahvalili za vse, kar so na svoji življenjski poti storili za te kraje. Upamo, da smo vam popestrili vsakdanjik in da nam bo to uspelo tudi v prihodnje. Občinska uprava Darja Vudler Pregovori o zimskem času Gruden (december): Če Grudna bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi. Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek. O božiču zeleno, o veliki noči sneženo. Če vidiš rimsko cesto na sveto noč sijati, se je dobre letine nadejati. Če Štefana (26.12.) burja prinese, vinogradniku pridelek odnese. Tepežni dan (28.12.) oblačen, ne boš ob letu kruha lačen. Dnevi od Lucije do božičnega dne (13.12.- 25.12.) vreme vseh mesecev za drugo leto povedo. Sveti dan vetrovno, ob letu bo sadja polno. Prosinec (januar): Če v Prosincu ni snega, ga Mali traven da. Kadar Anton (17.1.) z dežjem pri- haja, se dolgo potem zemlja napaja. Če v Prosincu drevje od mraza poka, bo sadja jeseni in moka. Če Prosinca ne zmrzuje, ne sneži, rad Sušeč to naredi. Če za tri kralje (6.1.) jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. Če Vincenca (22.1.) sonce peče, dobro vince dozori, ki po grlu gladko teče, motne dela ti oči. Svetega Pavla (26.1.) če jasno je nebo, Dobra bo letna, že stari pojo. Če na Pavla sonce sije, gornik dosti vina vlije, trikrat žito dobro dozori in po volji kmetu se godi. Če Vincenca sonce peče, po grlu vince gladko teče, tako dobro vince dozori, da motne dela ti oči. Svečan (februar): Če je Svečana pretoplo, bomo Malega travna radi za pečjo. Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena. Sveti Matija (24.2.) led razbija, al' če ga ni, ga pa naredi. Kar Svečana ozeleni, se rado posuši. Če se na svečnico jasno zdani, zima se raje še zadrži. Kadar je na svečnico jug, je še daleč plug. Sušeč (marec): Igrajo v Sušcu se mušice, Malega travna vzemi rokavice. Če Sušca grmi, dobra letina sledi. Če v Sušcu more kmet orati, Malega travna bo moral počivati. Če se na Jožefa (19.3.) vreme zvedri, prežene za letino kmetu skrbi. Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila. Kolikokrat sušca megla stoji, tolikokrat poleti ploha prigrmi. - 15 - PRISPEVKI OBČANOV Prehlad in gripa O prehladu Prehlad spada med najpogostejše virusne okužbe zgornjih dihal. Običajno se začne z bolečinami v žrelu. Oteženemu požiranju sledijo znaki prehlada: izcedek iz nosu, kihanje, hri-pavost in suh kašelj. Prehlad se običajno konča po tednu dni. Lahko traja tudi do dva tedna, pri blagih okužbah pa samo dva do tri dni. Pri nekaterih bolnikih se razvijejo okužbe obnosnih votlin ali srednjega ušesa. Okužbe srednjega ušesa so pogoste pri otrocih. O gripi Gripa (influença) je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti. Povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Običajno jo spremljajo povišana telesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost. Bruhanje in driska se pri odraslih redko pojavita. Trebušna gripa nima nič skupnega z običajno gripo, saj jo povzroča drug virus. Razlike med prehladomin gripo Prehladna obolenja se pojavljajo vse leto, najpogostejša pa so jeseni in pozimi. Gripa je bolj sezonska in se pojavlja od konca oktobra do sredine aprila. V povprečju imamo desetkrat več možnosti, da zbolimo za prehladom kot za gripo, ki je veliko resnejše obolenje kot prehlad. Simptomi Simptomi so obrambna reakcija telesa na okužbo z virusi. Pre- hlad spremljajo zamašen nos in obilen izcedek iz nosu, bolečine v žrelu, včasih tudi glavobol in rahla utrujenost. Pri gripi za-mašeni nos ali obilni izcedek iz nosu običajno nista prisotna, pogostejši simptomi pa so zvišana telesna temperatura, bolečine v mišicah in sklepih in velika utrujenost oz. izčrpanost, ki lahko traja tudi do tri tedne. Zakaj nastanejo prehladni simptomi? Nastanejo kot odgovor telesa na okužbo z virusi. Aktivirajo se deli imunskega sistema. Posredniki vnetja (mediatorji) so sestavni del imunskega sistema in pomagajo telo zaščititi pred okužbami. Ko virus napade nosne celice, se aktivirajo posredniki vnetja. Ti povzročajo razširitev krvnih žil in povečano izločanje sluzi v nosu, kar pripomore k obilnemu izcedku. Aktivirajo tudi reflekse za kihanje in kašljanje. Ali se lahkoizognemo prehladu? Zaščito telesa proti mikrobom predstavljajo predvsem koža in sluznice, ki preprečujejo, da bi mikrobi vdirali v notranjost telesa. Nekaterim mikrobom to uspe in tako lahko povzročijo različne okužbe. Telo je za tako obrambo razvilo imunski sistem, ki z zapletenim delovanjem neprestano prepoznava najrazličnejše tujke in se bojuje proti njim. Prehladu se bomo uspešno ubranili le, če bomo ustrezno okrepili obrambne sposobnosti telesa. • poskrbite za uravnoteženo prehrano, bogato z vitamini in minerali in jo razporedite v pet obrokov, • redna telesna vadba in gibanje na svežem zraku tudi pozimi utrjujejo naše telo, • izogibajte se prekomernemu uživanju alkohola, kave in kajenju, • izogibajte se javnih, zaprtih prostorov, kjer je hkrati veliko ljudi • dihajte skozi nos, ki je odličen filter za viruse, poleg tega pomaga ogreti zrak, • nikakor ne pozabimo še na klasične preventivne ukrepe: - roke si pogosto umivajte z milom in s toplo vodo - z rokami se ne dotikajte nosu in oči - uporabljajte papirnate robčke in jih takoj po uporabi zavrzite - od tistega, ki kašlja ali kiha, se oddaljite vsaj za en meter Pozitivno razmišljanje, veselje do življenja, umirjenost, zadovoljstvo in dovolj spanja tudi krepijo odpornost telesa in nam pomagajo v boju z boleznijo. Ali recepti naših babic res pomagajo? Ali zavijanje v tople šale, vroč čaj in kokošja juha res pomagajo? Vsekakor je res, da potrebujemo med prehladom veliko tekočine, in nekaj je prav gotovo dobimo s čajem in juho. Z zavijanjem v šale vzdržujemo v nosu nekoliko višjo telesno temperaturo, ki ni ugodna za viruse, saj se najraje razmnožujejo pri 33 do 34 stopinjah - 16- PRISPEVKI OBČANOV Celzija. S tem vsekakor ne smemo pretiravati, saj telo uravnava telesno temperaturo predvsem skozi kožo. Še posebej moramo biti pazljivi pri majhnih otrocih, saj jih lahko hitro pregrejemo. Kdaj je treba obiskati zdravnika? Obisk pri zdravniku je potreben: raturi, ki traja več kot tri dni, • kadar težko dihamo in požiramo, • pri hujših bolečinah v žrelu, ki trajajo več kot tri dni, ali kašlju, ki vztraja več kot 7 dni, • pri glavobolu in bolečinah v predelu sinusov, • pri bolečinah v ušesih. zdaj sezimo si v roke, zazrimo si v oči, zaželimo si sreče, zdravja, v letu, ki kmalu se rodi. Ko se prižgejo praznične luči sredi bele, mrzle zime, prijateljstvo ogreje nam dlani in želje vzpne se iz srca v višine . Vse kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse kar je dobro, naj za vekomaj ostane! Vse kar je lepo, naj raste in cveti! NAJ V MIRU SRE- • kadar trajajo prehladni simptomi dlje kot sedem dni, Ponovno lučke bomo zdaj prižgali, se spomnili preteklih dni, vse slabo bomo pozabili, za- ČA NEŽNO VAS OBJAME! UJEMITE LEPE TRENUTKE V LETU 2008. • pri povišani telesni tempe- pomnili vse dobre si stvari. Zato Aleksandra Zoreč SIMPTOMI gripa prehlad zvišana telesna temperatura visoka temperatura, ki traja 3 do 4 dni redka glavobol izrazit redek bolečine v mišicah in sklepih pogosto izrazite blage utrujenost, slabost lahko traja 2 do 3 tedne blaga izčrpanost izrazita, še posebej na začetku ni prisotna zamašen nos včasih pogosto kihanje včasih pogosto vneto žrelo včasih pogosto bolečine v prsih, kašljanje pogosto blage do zmerne KRONIKA KRAJA Marija Anželj je praznovala 90. rojstni dan Leta minejo, a srce se ne postara, kadar polnoje miru in ljubezni žara. Kdor drugim ga odpira, ostaja večno mlad, in zaradi njega bolj ima življenje rad. Marija Anželj iz Slavšine je 27. novembra praznovala 90. rojstni dan. Marija se je rodila 27.11.1917 v Kupetincih v Sv. Juriju ob Ščavnici. Kot komaj pet let stara deklica je odšla živet v Slav-šino k babici in dedku, kjer živi še danes. Šolo je obiskovala v Vitomarcih. Poročila se je z Alojzom An-željem. V družini je bilo osem otrok. Sedem jih je povila, enega je v zakon pripeljal njen mož, temu je bila mačeha, vendar tega ni nikdar občutil. Bila je namreč čudovita mati vsem osmim otrokom. Otroci so odraščali in so šli vsak svojo pot. V najlepših letih ji je v 56 letu starosti umrl mož. Tako je ostala sama z najmlajšo hčerko Miliko. Marija je že deset let v postelji in vsak dan potrebuje nego in dobro oskrbo, ki ji jo nudi njena družina. - 17 - KRONIKA KRAJA Veselje ji delajo vnuki, teh ima kar 22 in 23 pravnukov. Tako je zelo ponosna na svojo številno družino, s katero je svoj prazniktudi lepo proslavila. Ob visokem jubileju jo je obiskal in ji čestital tudi župan Franci Krepša ter ji zaželel obilo zdravja, veselja in lepih trenutkov. Darja Vudler Zlata poroka Nives in Mirka Toš Junija letos smo dobili vabilo na zlato poroko Nives in Mirka Toš. Slavnost je bila 8. julija na Bledu. Povabljeni smo bili ožji sorodniki obeh slavljencev in njuni prijatelji. Maša je bila v cerkvi na otoku, slavnostno kosilo pa na blejskem gradu. Oba slavljenca sta pozdravila in nagovorila goste, med njimi je bila tudi ambasadorka Kraljevine Danske v Republiki Sloveniji. Vsak na svoj način sta opisala svojo skupno življenjsko pot. Posebno Nives je govorila zelo zanimivo in čustveno tako, da so bile predvsem ženske gostje ganjene. Profesor doktor Mirko Toš, Pavlčov Mirko kot ga vsi poznamo, je kmečki sin. Po končani gimnaziji na Ptuju se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Leta 1957 je diplomiral in se istega leta tudi poročil z Nives. Nives izhaja iz meščanske družine na Ptuju. Njen stari oče je bil znani ptujski advokat Fermevc. Spoznala sta se na gimnaziji na Ptuju, kjer sta bila oba aktivna v dramski sekciji. Po njenem pripovedovanju v nagovoru pa je kar hitro postala pozorna na njega, na visokega »fejst in šlank« fanta, ki so ga vsi klicali TOŠ. Kasneje so kot študenti dosti skupaj igrali po Sloveniji. Ko so nekoč igrali nekje na Primorskem in bi se naj skupaj z vlakom vračali nazaj domov, Mirka in Nives ni bilo na vlak. Iskali so ju, a vse zaman. V Ljubljano ju ni bilo več dni in med njunimi prijatelji in znanci so se že pojavljale razne govorice. Nives in Mirko danes trdita, da se je takrat v tistih dneh na obali marsikaj utrdilo in spletlo. Postavljeni so bili temelji za njuno življenjsko zvezo. Po diplomi in poroki sta začela uresničevati svoje cilje, ki -18 - KRONIKA KRAJA Zlatoporočenca Nives in Mirko Toš jih je bilo veliko. Tudi odhod v tujino. Bila sta prepričana, da imata zunaj večje možnosti kot doma. Nives je bila pripravljena nadaljevati študij germanistike. V Nemčiji sta se zaposlila in pisala prošnje v zahodne države. Najboljša ponudba je prišla iz Danske. Zraven službe zdravnika, ju je tam čakalo za tiste čase imenitno stanovanje. In tu se je začela Mirkova imenitna pot zdravnika, specialista, kirurga in končno znanstvenika. Čez nekaj časa je doktoriral in bil povabljen h kraljici in kot prvi tuji državljan odlikovan, ki je postal doktor zdravniške znanosti. Odlikovala ga je z danskim Zlatim križcem. Sledila so leta intenzivnega znanstvenega dela, raziskav, pisanje znanstvenih knjig, pro-fesura in predavanja po svetovnih univerzah. Nives je zaradi potreb danske države medtem študirala slavistiko. Zaposlila se je kot prevajalka za slovanske jezike na danski ambasadi. Imela je tudi velike obveznosti do družine, saj imata tri hčere. Danes imata pet vnukov, dve punčki in tri fante, ki so obema velik ponos. Rekel sem že, da je bil Mirko kmečki sin, v gimnaziji in kasneje med počitnicami je staršem pomagal doma na kmetiji. Njegov brat sicer pravi, da se je znal mojstrsko »fkrej potegniti«, a on pravi isto za njega. To še ni raziskano. Izredno rad pa seje ukvarjal s kulturo, vodil in režiral je več iger v našem domačem kraju. Najbolj odmevna je bila Miklova Zala na prostem. Starejši domačini se še tega sigurno spomnite, saj so v njej sodelovali samo domačini. Ene zgodbe o njem pa še nisem razvozlal ali je resnična ali ne. Baje je na paši, ko je pasel krave v pesniški dolini, rad operiral žabe. Že takrat so nekateri pravili, da bo Pavlčov Mirko »dohtar«. Minila so leta in desetletja. V prekrasnem dnevu, po slavnostnem kosilu in predstavi blejskih vitezov na gradu, smo se preselili k njuni hiši nedaleč od jezera. Sosedje so zanju pripravili lep popoldan. Ob glasbi, hrani in pogovorih se naenkrat nenajavljeno med nas spusti helikopter. Nihče ni vedel za presenečenje. »Oba slavljenca za darilo popeljem na Triglav,« pravi pilot. To je bilo darilo njunih sosedov. Rada hodita v slovenske planine in na Triglav, pa naj si ga ogledata še iz zraka. Nives in Mirko.... Čestitamo! nečak - 19- KRONIKA KRAJA Vitomarci in občina Sveti Andraž OBČINSKA KRONIKA od 6.10. do 10.12.2007 V tem obdobju ni bilo rojstev in ne sklenitve zakonske zveze. Od nas so se za vedno poslovili: - Ivana Berlak, Rjavci 18, roj. 24. 6. 1935 - Alojz Marksl, Rjavci 20, roj. 20. 4. 1937 - Angela Anželj, Slavšina 27, roj. - Ana Habjanič, Slavšina 4, roj. 9. 7. 1960 V naslednji nekaj številkah naših Novic bomo predstavili kratek zgodovinski pregled razvoja naše občine in krajev v občini. Gradivo smo pridobili v zgodovinskem arhivu Ptuj, kjer imajo zavedene vse podatke, letnice in opise. Ob tem bi se želela zahvaliti ge. Marija Hernja - Masten, ki se je potrudila in nam zbrala vse zgodovinske podatke. V tej številki bomo predstavili, kdaj je nastala občina z imenom Sveti Andraž in kako se je upravno razvijala od svojega nastanka I. 1849 do 1998, ko je nastala nova Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah. V naslednjih številkah pa bomo predstavili zgodovino krajev od prvih pisanih poročil, kjer je zavedeno, da so prvi slovenski predniki te kraje naselili po premiku Langobardovv letu 568. Bernarda Ban Kratek opis zgodovinskega in upravnega razvoja občine Občina Sveti Andraž v Avstro-Ogrski državi 1849 Občina Sv. Andraž 17. marec 1849 Začasni zakon o občinah omogoči nastanek občin. Občina Sv. Andraž spada v okrajno glavarstvo Ptuj, kjerje bil sodni in davčni center. Občina Sv. Andraž pa je smela upravljati z lastnim premoženjem, imeti svoje občinske organe, izvajati policijski nadzor. 1864 Izvolijo 18 članov odbora, izmed njih je izvoljen župan Jožef Druzovič in trije svetniki. 1869 Občina šteje 1.385 prebivalcev. 1900 Občina ima 5 katastrskih občin, 6 naselij, meri 1.340 hektarov, šteje 1.401 prebivalcevin 302 gospodinjstev. 1937 Občini se pridružijo še naselja Andrenci, Smolinci in Župetinci (ki so se izločile iz občine Cerkvenjak). 1939 Občina se poveča na 6 katastrskih občin, 9 naselij, meri 1.740 hektarov, šteje 1.479 prebivalcev in 329 gospodinjstev. Naselja v občini: Andrenci, Drbetinci, Erjavci (po I. 1945 se naselje imenuje Rjavci), Gibina, Hvaletinci, Slavšina, Smolinci, Vitomarci, Župetinci. 1941 - 1945 Občina Sveti Andraž v času nemške okupacije 1941 Občino preimenujejo v Witmannsberg - vključena je v okupacijski sistem Spodnje Štajerske in okrožja Ptuj. Leta 1944vVitomarcih ustanovijo Krajevni odbor OF. -20 - KRONIKA KRAJA 1945 - 1991 Občina Sveti Andraž v času Socialistične federativne republike Jugoslavije SFRJ 1945 Občina Sv. Andraž spada v mariborsko okrožje v okraj Ptuj (ta je štel 111 krajev). Oblikuje se KLO - Krajevni ljudski odbor Sv. Andraž. 1952 KLO se vključijo v ObLO - Občinski ljudski odbori. Tako so KLO Drbetinci in Vitomarci bili vključeni v ObLO Trnovska vas (1952 - 1955) KLO Gibina, Hvaletinci, Rjavci in Slavšina pa so bili vključeni v ObLO Juršinci (1952 - 1957). 1958 Združena občina Ptuj, v katero so bile vključene vse prejšnje občine Spodnje Štajerske, vključno z bivšo občino Sv. Andraž. Nova velika občina Ptuj je tako merila 64.516 hektarjev. Lokalna samouprava je nato potekala v okviru Krajevnih odborov. Območje bivše občine Sv. Andraž so tako sestavljali trije odbori: * Krajevni odborVitomarci- za naselja Drbetinci, Vitomarci in Andrenci. * Krajevni odbor Hvaletinci - za naselji Hvaletinci in Rjavci. * Krajevni odbor Slavšina - za naselja Slavšina, Gibina in Smolinci. Na krajevnih odborih so obravnavali probleme cest, šolskega prostora, pašnih pravic in drugo. 1965 - 1992 Krajevna skupnostVitomarci Leta 1963 je bila sprejeta nova Ustava SFRJ s katero so ukinili ObLO in ustanovili skupščine občin, zaradi lažjega dela občin pa z odlokom I. 1964 še Krajevne skupnosti. Občina Ptuj šteje 25 krajevnih skupnosti. Za območje današnje občine je tako nastala Krajevna skupnost Vitomarci, ki je obsegala 9 naselij. 1991 do danes Občina Sveti Andraž v Republiki Sloveniji 1995 ObčinaDestrnik-Trnovskavas. Prenehajo delovati občinske skupščine, ustanovijo se nove občine, v katerih pričnejo delovati občinski sveti. Velika občina Ptuj je razpadla na več manjših, naša krajevna skupnost Vitomarci je pripadla občini Destrnik-Trnovska vas. 1998 Občina Sveti Andraž v Slov. goricah Občina Destrnik-Trnovska vas se razdeli na tri manjše občine: Destrnik, Trnovska vas in Sv. Andraž v Slov. goricah. 1999 Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah prične delovati s polnimi pristojnostmi. ŽUPNIJA __ v* v w vi m Božično voščilo Drage sestre in bratje! Vsako leto v božičnih praznikih ob jaslicah pred nami ožive podobe o Jezusovem rojstvu. To je nedvomno eden najbolj ganljivih prizorov, ki se je trajno vtisnil v naš spomin in vsako leto nagovarja s svojo nežno lepoto nas verne in tudi tiste, ki jim je svet krščanskih skrivnosti bolj ali manj tuj. Govori nam o Božjem Sinu Jezusu, "ki je zaradi nas in zaradi našega zveli-čanja prišel iz nebes, in se je utelesil po Svetem Duhu iz Device Marije in postal človek". Tu se razodeva ponižnost Boga, našega Odrešenika, in njegova ljubezen do človeka. Bog se skla- nja k človeku! Prišel je med nas! Ni več oddaljen, ni več zastrt v svojo nedoumljivo skrivnost. V Jezusu Kristusu se je razgalil in nam pokazal svoj pravi obraz. Blizu nam je. Sprejema nas in nas vabi, da ga sprejmemo v svoje življenje in živimo v molitvenem odnosu z njim. V dar nam daje svojo Ijube- -21 - ŽUPNIJA zen in mir, tisti mir, ki so ga angeli oznanjali ob njegovem rojstvu. Dragi bratje in sestre! Želim vam ta Božji mir in Božjo ljubezen. Mir, ki ga svet ne more dati, daje pa ga Jezus. Mir, ljubezen in razumevanje med nami in vsemi ljudmi dobre volje. Mir, upanje in ljubezen vtem svetu negotovosti in nasilja. Vero Vanj, ki je za nas prišel, Božji mir in božično veselje, ker je Božja ljubezen v Jezusu, ki se sklanja k nam, najmočnejša. Želim vam vsem vere, upanja, ljubezni in miru v letu, ki prihaja! Janez Vagner, župnik Svete maše v prazničnih dneh: 24. december - Sveti večer: Polnočnica: ob 24 h Sveti večer je družinski praznik, zato ga preživimo v krogu družine, še posebej, ker smo v letu družine. Zberimo se ob jaslicah, ki nas spominjajo na učlovečenje Boga, in se z molitvijo zahvalimo za ta dar. 25. december-Božič: Sv. maše: ob7hin lOh Božič je najlepši praznik v letu. Bog se je sklonil k človeku! Prišel je med nas! Ni več oddaljen, ni več zastrt v svojo nedoumljivo skrivnost. V Jezusu Kristusu se je učlovečil in nam pokazal svoj pravi obraz. Blizu nam je. 26. december - Sv. Štefan, Dan samostojnosti: Sv. maše: ob7hinl0h V sredo obhajamo god sv. Štefana, prvega mučenca. Apostolska dela ga opisujejo kot enega izmed mož, ki so bili "na dobrem glasu, polnega vere, Svetega Duha in modrosti". Zato so ga apostoli izbrali za diakona, za strežbo. Pogumno je pričeval za Jezusa, tudi s svojim življenjem. Na ta dan bomo blagoslovili vodo in sol na čast sv. Štefanu. Z blagoslovljeno vodo se pokrižamo, kar nas spomni na očiščenje, ki smo ga prejeli pri sv. krstu. Prav tako pa z njo pokropimo stanovanja, gospodarska poslopja, travnike in polja. Blagoslovljeno sol primeša- mo k hrani za živino, nekateri pa jo potresejo tudi po poljih in travnikih. Zmešamo jo s kuhinjsko soljo in porabimo za soljenje hrane. Vemo, da smo v vsem odvisni od Boga in to je eden od načinov, kako kristjani prosimo Boga, naj varuje nas, naše domove, živino, polja in travnike. Ta dan je tudi dan samostojnost, zato pri sv. maši Bogu priporočimo našo domovino in vse, ki skrbijo za javne zadeve naše domovine, za dobro nas vseh. 27. december - evangelist Janez: Sv. maša: ob7h Na praznik evangelista Janeza blagoslavljamo vino - v spomin na dogodek, ko je apostol Janez blagoslovil čašo zastrupljenega vina, vino popil in mu ni škodovalo. Vino je "sad zemlje in dela človeških rok". Spominja nas na Božjo ljubezni do nas ljudi - vino med sv. mašo pri spremenjenju postane Kristusova kri. Lepo vabljeni k blagoslovu vina, še posebej vinogradniki. 28. december - nedolžni otroci: Sv. maša: ob7h Praznujmo praznik nedolžnih otrok. Praznik nas spominja na umorjene betlehemske otroke. Ko so modri (sv. trije kralji) prišli v sv. deželo in pri kralju Herodu povprašali kje se je rodil judovski kralj, je ta v strahu za svoj prestol ukazal pobiti vse dečke v starosti do 2 let. - bal se je prihoda kralja, ki so ga napovedali trije modri. Na ta dan ali na nedeljo sv. družine blagoslavljamo otroke in družine. Pri nas bo blagoslov v nedeljo. 30. december - nedelja Sv. družine: Sv.maše: ob7hin lOh Nedelja med božičem in novim letom je nedelja sv. družine. Na ta dan bomo blagoslovili otroke in družine. Smo v letu družine, zato še po- sebej molimo in prosimo za naše družine. Želja je, da bi v tem letu v vsaki župniji zaživela zakonska skupina. Vsi zakonci, lepo vabljeni k sodelovanju v tej skupini. Prvo srečanje bi imeli vjanuarju 2008. 31.december - staro leto: Sv. maša: ob 7h V ponedeljek je staro leto, drugi sveti večer. Vsi lepo vabljeni k sveti maši, da se Bogu tudi z zahvalno pesmijo zahvalimo za vse milosti, ki smo jih prejeli v letu, ki se poslavlja. 1. januar - Novo leto. Svetovni dan miru: Sv. maše: ob 7hin lOh Pregovor pravi: "Z Bogom začni vsako delo, da bo blagoslov imelo". Lepo vabljeni k sv.maši. Ta dan obhajamo tudi praznik Marije, Svete Božje matere. 6. januar - Svetitrije kralji: Svmaše: ob7hin lOh Praznik Gospodovega razglaše-nja ali svetih treh kraljev. Ta dan bomo blagoslovili vodo na čast sv. trem kraljem. Vsi lepo vabljeni k svetim mašam vteh prazničnih dneh. Želim vam lepo in duhovno bogato praznovanje! Janez Vagner, župnik -22- 9. OBČINSKI PRAZNIK -l.in 2. december 2007 Nika Rojko je na klavirju prestavila skladbo Etuda Ženskipevski zbor KUD Vitomarci je zapel v uvod slovesnosti ob 9. občinskem prazniku. Pevke ženskega pevskega zbora KUD Vitomarci so zapele pesmi Vrtec ogradila bodem. Pri oknu, Čej so tiste stezicein Kolkor kapljic Jure Menoni in Alen List sta deklamirala pesem z naslovom Jesen Učenke OŠ Vitomarci Maruša, Sara, Eva, Špelain Anamarirade plešejo, in so se predstavile v plesni točki, ki so seje naučile same Najmlajši občani, otroci, ki obiskujejo Vrtec Sv. Andraž, so se aktivno vključili v delovanje na kulturnem področju in so ob tej priložnosti pripravili plesno-pevsko točko, ki sojo naslovili Miške plešejo kolo Podeljena so bila občinska priznanja: plakete so prejeli Marija Petrovič za vestno delo blagajničarke v Društvu gospodinj Vitomarci, Marija Kocuvan za dolgoletno delo in ustvarjanje na področju kulture in Lovska družina za pomembne dosežke na področju lovstva. Grb občine je prejel Edvard Kupčič. V tem večeru smo jim izkazali čast in izrekli zahvalo s podelitvijo občinskih priznanj za leto 2007 Tjaša Mlakar, Borut Skurjeni, Sašo Fekonja in Dejan Brotšnajder so prejeli Zlate petice, ki so si jih prislužili za svoje marljivo in vestno učenje - za odličen uspeh v vseh letih šolanja na OŠ Vitomarci. Podelila sta jih župan Franci Krepša in ravnatelj Mirko Žmavc