Št 186
V Ljubljani, ponedeljek dne 5. septembra 1910
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO' izhaja vso k dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob !/i6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1’—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9’—, četrtletno K4-50, mesečno K 1‘50. Za inozemstvo celoletno K 28-—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Slovanska Enota in vprašanje avtonomije mesta i jubljane...
Za razglasitev nepotrditve župana Ivana Hribarja si je izbrala vlada ugoden čas. Prav tako tudi za razpust občinskega sveta. Mali Janezek si privošči svoje otročje hudobije, kadar strogega gospoda očeta ni doma, c. kr. vlada pa trenotek, ko se zapro vrata parlamentarnih zastopstev. Že meseca junija bi morala biti Hribarjeva zadeva rešena, a Bienerth in Hardtl sta imela slabo vest. Bala sta se — »Slovan-ske Enote.”
Najsrečnejša je bila za „Slovansko Enoto" tista doba, ko je nastopila za gotova etična in državnogospodarska vprašanja, o katerih je imela za sabo vse javno mnenje in sodbo vsakega poštenjaka. Bilo je to vprašanje bosanskih kmetov, ki jih je hotela vlada izročiti na milost in nemilost madjarski oderuški banki, potem pa vprašanje državnega posojila, ki ga je bila c. kr. vlada najela brez dovoljenja parlamenta. V teh vprašanjih so „Slovanski Enoti” zvesto in z vsem svojim ognjem ob strani stali socijalni demokrati vseh narodnosti, pa tudi v vladnih strankah ni bilo pravega veselja, temveč bilo je treba precej sile in premagovanja, da so poslanci glasovali zoper svoje prepričanje.
Afera Hribarjeve nepotrditve je zbudila pozornost po vsi Avstriji. Še več: po vsi Evropi, posebno pa v Franciji in Rusiji se je komentiralo prav živahno to junaštvo za Bienertha in Haerdtla. Sodba je bila enoglasna:	Avstrija velja po tem
eklatantnem dokazu kot nazadnjaška policijska država, kjer so svoboščine ljudstva le na papirju. Ta država nima prav nič vzroka, da se v njej kaj toži o razmerah na Ruskem ali Turškem.
Med avstrijskimi narodi je bil vtis skoro enoglasen: Čin Schwarz-Bienerthov se je obsojal kot protiustaven, krivičen in nasilen.
Posebno zvesto stoje za nami bratje Cehi: Na shodih in v časopisju se oglašajo za avtonomijo Ljubljane. Obetajo, da se bodo z nami borili v parlamentu. Njih oficijelni zastopniki naznanjajo veliko parlamentarno akcijo. Tudi Poljaki in Rusini enoglasno obsojajo vlado. Izključeno je že danes, da bi Poljaki glasovali v parlamentarni bitki z vlado.
Posebno pa nam je povdariti zvestobo do principov svojega programa, ki smo jo ob tej priliki opazili pri avstrijski socijalni demokraciji. Kakor z enim glasom je delavsko časopisje nastopilo za suveren-stvo ljudstva, za samoupravo ljubljanske občine ter obsodilo dejanje c. kr. vlade. To je bilo dosledno. Prepričani smo, da bo 88 socijalistov v parlamentu stalo ob strani vsaki akciji, ki bo branila svobodo Ljubljane.
Italijani se niso še točno izjavili. Oni trpe tudi pod špiceljstvom, pod »vele-izdajnimi aferami" in pritiskom vsemogočne Danzerjeve vojaške stranke. Napredni Slovenci smo odločno obsodili špi-celjstvo ter izjavili, da ni naloga Slovencev, da delajo »iredentarje" v Trstu. Težko bo tedaj Italijanom glasovati z vlado.
In Nemci? O klerikalcih in vse-nemcih ne govorimo. Prvi so v državah, kjer imajo vpliv na najvišje kroge, vedno zoper ljudske svoboščine, drugi sploh nimajo principov, ampak le strast. Krščanski socijalci bodo slučaj Lueger zatajili, če do tedaj ne .pride mej njimi samimi do razkola. Težje pa bo 1 i be ral n im Nemcem: Minili so sicer časi velikih liberalnih gromovnikov. Le v gosposki zbornici je še par starih bojevnikov, ki so videli liberalno ero, h kateri so občine pridobile samostojnost. Slučaj Wahrmund je dokazal, kako malo svobodomiselnosti je še v nemških naprednih strankah. Vodstvo svobodomiselnosti v Avstriji je prevzel Masaryk in žnjim češki narod, ki je s tem prevzel kulturno prvenstvo mej avstrijskimi narodi. Zato mi ne upamo na pomoč nemških liberalnih strank, ki so se že tolikrat zbale konsekvenc osnovnih zakonov, katere so bili v 60 letih preteklega stoletja sami skovali njih predniki. Z dobro vestjo ne bodo mogli nemški naprednjaki iti zoper samoupravo štatutarne občine, saj je geslo svobodne občine v svobodni državi tudi v njihovem programu. Par poštenih posameznikov se morda vendar znajde, ki jim narodno sovraštvo ne bo zakrilo svobodomiselstva.
„Slovanska Enota" bo torej imela v parlamentu za svoje proteste ne le moralno, ampak tudi numerično premoč. Za Bi ener-thovo vlado zna postati frivolna igra s čutili ljubljanskega prebivalstva še usodna.
Iz slovenskih krajev.
Iz Novega mesta. Ali je to prav? Pretekli četrtek sem imel priliko opazovati v Novem mestu, kako se vrše in izvršujejo stavbni ogledi po mestnih očetih. Poleg ženske bolnice prezidava neki qbrtnik svojo hišo. Neprestano se mu delajo ovire, da revež ne more z delom napredovati in to od strani mestnega županstva. Lansko zimo si je komaj za silo uredil stanovanje, da je zamogel svojih sedmero malih otročičev spraviti pod streho čez zimo. Letos se mu je bati istega, če bodejo umestni vzroki, katere je navedla stavbna komisija. — Polževo se pospešuje stavbni napredek v Novem mestu. Ni čudno, da je sedanja Kan-dija v tem oziru napredovala v par letih več nego Novo mesto celo stoletje. Novo mesto se poteguje za razne urade, iz obč.
blagajne se žrtvuje marsikaka vsota, kar zna mestno imovino spraviti v krizo. Poleg tega, da je draginja večja nego v Parizu za jestvine. Kaj naj rečem o stanovanjih ? Za drag denar ne dobiš dostojnega stanovanja. Male beznice so vse zasedene s priprostim ljudstvom. V kakšnih zaduhlih brlogih mora stanovati naša mladina, ki poseča novomeške šole? Kaj naj govorim tu o higijeni, ko je o drugih v nebo kričečih nedostatkih preobilo kritike ? Novemu mestu manjka edino še vojaštva in podoba bi bila Sedana, za časa obleganja. Tako neznosne so novomeške razmere. Kriv je temu zastareli sistem, kateri je zašel v meso in kri Novo-meščanov, ker hočejo ostati starokopitni konservativci, kakor so bili od nekdaj. Egoistični so na vse strani, vsak napredek pa sovražijo, ker bi pospeševal obče blagostanje. Kako pomanjka stanovanj, je dokaz to: ko je odšel neki profesor iz Novega mesta, se je za dotično stanovanje oglasilo šestero strank. Podražili so v tekmi to stanovanje od prejšnjih 60 K na 80 K mesečno poleg poostrenih stanovanjskih pogojev. Za stanovanje pri Maloviču se je oglasilo že nebroj strank, ki bi rade plačevale po 60 K na mesec, ali kaj, ko revež vsled vednih zaprek ne more izvršiti stavbe. Kaj bodemo stranke, ki smo navezane na stanovanja, počele, ko pridejo razni podjetniki za časa grajenja dol. železnice? Stanovanje, že tako predrago, se bode že bolj zdražilo, poleg tega še tudi jestvine. Mestni upravi bi svetovali, naj postopa nepristransko v stavbnih zadevah, ker tudi klerikalci so ljudje in neodvisni drug od drugega. Mesto da povzroča posameznikom se-kature in da posluša ala Korličke e tutti quanti, naj posveti pozornost temu, da se odstrani draginja jestvin ter pospešuje stavbarstvo. Marsikdo bi rad zidal, a se zboji sekatur; stavbnih prostorov je pa več nego dovolj na razpolago. Proč z zastarelimi nazori, ako nočemo, da nas isti uničijo!	Skriven	opazovalec.
Slovanski Jug.
Kralj Nikita slovanskim žurnali-stom. Zagrebški „Obzor“ prinaša vs Cetinja nekoliko besedi, ki jih je kralj Črne gore izpregovoril pri jubilejnem slavju s slovanskimi žurnalisti. Dve je vredno, da pribijemo : »Ni jaz, ni Črna gora se ne bodemo izneverili slovanski misli nikdar. Delali bodemo še za naprej za blagor slovanskega ljudstva. Priporočam Črno goro Vaši naklonjenosti." Kralj pač lahko govoriči, kar hoče, ali lepo bi bilo vsekakor zvedeti, kaj si tak Nikita predstavlja pod »delom za blagor ljudstva". Pri sobotnem sprejemu intendanta kraljevega hrvatskega deželnega gledališča Treščeca je rekel kralj: pozdravite mi Zagreb on je jedro srbske in hr-vatske kulture."
Napad na kraljeviča Borisa. Večerni vlak, ki je vozil v petek iz Budimpešte v Raab, je bil v strašni nevarnosti, kateri je ušel le po srečnem naključju, da je imel nekoliko minut zamude. Tik, predno je vlak prišel na postajo v Raabu, je eksplodirala pri semaforu strašna bomba, ki je razdejala progo in ves tir razdrla. Vlaku je pretila nevarnost, da bi zletel v zrak, ako bi prišel ob predpisanem času na raabsko postajo. To se ni zgodilo in s tem je rešen tudi bolgarski kraljevič Boris, ki je z onim vlakom potoval. Sumi se, da so uprizorili anarhisti atentat na mladostnega kraljeviča, ki se pa ni posrečil.
Splošni pregled.
Razmere na Portugalskem.
Vsi republikanski listi širijo vesti, da ne bodo novi Cortesi sposobni za parlamentarno delo. Vladni listi pa, ki hočejo pobiti vsak pojav takega glasu, pišejo odločno proti temu in pravijo, da ima vlada odločno večino v novem parlamentu in da bode zamogla uspešno delati za prospeh dežele in naroda. V tem delu vladne stranke ne morejo ovirati niti najhujše pretnje, ali kakekoli izmišljene vesti republikanskih listov. Ni sicer nikake možnosti, da bi se prorokovala bodočnost, ali kmalu se bode pokazalo, da se republikancem ni posrečilo, izzvati preobrat državnega ustroja v deželi.
—	Vidi se iz navedenega, da so med vladi prijaznimi listi veliki optimisti, ki jih lahko razočara že najmanji poizkus, s katerimi bi hoteri republikanci udejstviti svoje prepričanje.
Rusko-francosko-angieško posvetovanje.
V	Evropi imamo dve znameniti tro-zvezi Ena obstoja med Avstrijo, Italijo in Nemčijo že celo vrsto let, dočim veže na drugi strani tesno prijateljstvo tripelentente rusko, angleško in francosko državo. Ti dve trozvezi vzdržujete evropsko ravnotežje in ščitite mir. Znamenito je, da se je sedaj vršila tajna konferenca zastopnikov držav, ki so v ententi, ravno ob času, ko sta se tudi posvetovala Aehrenthal in Giuliano v Solnogradu. Pri zaupnem tihem posvetovanju. ki se je vršilo te dni skrivnostno v Monakovem, je bil navzoč kot zastopnik Rusije osebno Izvolskij sam, dočim sta zastopala Francijo in Anglijo dunajska poslanika dotičnih držav. O predmetu posvetovanj se da samo slutiti.
Konec rumene nevarnosti.
Za časa vojske z Rusijo in po končanju vojske se je o rumenem Japoncu govorilo marsikaj, kar bi se dalo kratko izraziti z besedo »rumena nevarnost". Aneksija Koreje je zmanjšala moč in utis tega čuta in njo se smatra po celem svetu, razen v
LISTEK.
M1CHEL ZfiVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[86]
»To je torej moja odiseja," je zaključil vitez. »Zdaj je vrsta na vaju. Povejte mi, prosim gospod Sanzio, kako da vas vidim skoraj potolaženega, ko sem vas vendar ostavil v obupu? Ali ste morda našli njo, ki ste jo bili izgubili?"
.Ne," je dejal Rafael, „toda stvar je v dobrem tiru.*
,Hm!“ ga je nezaupno prekinil Machiavelli.
»Večni dvomljivec 1 . . ."
»Ne, Rafael, jaz ne dvomim; saj bi bil vesel, če bi mogel verjeti. Toda priznaj, da more vse, kar nama je vitez pravkar povedal, samo potrditi moj sum o tem človeku .. . o tej pošasti, bolje rečeno!"
»To je res!" je dejal Rafael zamišljeno. „In vendar... po tako gotovih obljubah ... ali bi bilo mogoče?"
»Gospoda, reči, ki jih govorita, so mi neumevne," ju je prekinil Ragastens.
»Kmalu boste razumeli, dragi prijatelj ... Od vas sem se takrat napotil k Machiavelliju, ki si je zaman na vse kriplje prizadeval, da me potolaži ... Ne morem vam povedati, s koliko nestrpnostjo sva vas pričakovala, kajti povedal sem bil Machiavelliju vse, kar ste storili zame s tem, da ste mi rešili življenje, in s tem, da ste hoteli rešiti mojo ljubezen ... ki mi je dražja od življenja!"
»To je čudno," si je mislil Ragastens. »Vseeno se mi zdi čeprav tako zmeden."
»Ure so potekale," je nadaljeval Rafael. »Ker vas le ni bilo, sva šla od doma in krenila v gostilno »Pri lepem Janu", v nadi, da izveva kaj o vas. In novice so bile strašne! Bartholomeo nama je povedal to, kar je vedel že ves Rim, to je, kako so vas zaprli, in kako strašnih reči da vas obtožujejo. Brez pomena bi vam bilo zatrjevati, dragi prijatelj, da niti za trenotek nisem mogel verjeti, da bi bil tisti, ki se mi je pokazal tako dobrega, tako velikodušnega in tako viteškega, obenem tudi podel morilec. Samo Machiavelli je skušal spojiti možnost, da ste umorili Francesca Borgia, z rečmi, ki sem mu jih bil pravil o vašem značaju ..."
»No,* je menil Machiavelli, »ubiti Borgijca, to še ne pomenja biti morilec... To se pravi — biti roka pravice! Sunek z bodalom v prsi trinogove, to pravzaprav ni drugega, kakor sunek s peto na glavo strupenega gada I...“ »Bodisi kakorkoli," je povzel Rafael, »dragi prijatelj, ves obupan sem bil nad tem, kar se vam je bilo zgodilo.
V	svojo sramoto moram priznati, da se je družilo z mojo bolestjo tudi nekoliko sebičnosti . . . Kako se je zgodilo, ne vem — toda vi ste me bili navdali z brezmejnim zaupanjem. Z vašo pomočjo sem bil gotov, da najdem Rosito. Brez vas sem se čutil izgubljenega .. . Praviti vam o vseh načrtih, ki so bili drug brezumnejši od drugega, bi bilo predolgo. Naj vam zadošča zatrdilo, da sem se še vedno nadejal na vas. Dopovedal sem si, da je krivo nesporazum-ljenje, in da vas kmalu izpuste ... A gorje! Izvedela sva, da ste bili sojeni in obsojeni!"
»Lepa sodba!" ga je prekinil Ragastens. »Stvar je bila opravljena v desetih minutah. O, ti gospodje so nagli pri svojem delu!"
»Naposled, davi, ko mi je že zmanjkovalo poguma v mojem obupu, mi je šinila v glavo srečna misel . . ."
»Tisto misel sem ti pobijal, kolikor je bilo v mojih močeh," je dejal Machiavelli.
»Pa kakšna je bila?" je vprašal Ragastens.
»Torej prišlo mi je na um, da bi se obrnil do papeža . . .*
»Do papeža!*
Ragastensa je stresel mraz.
»Da! Vzlic svojim napakam in celo vzlic pregreham, ki mu jih pripisujejo, ima ta starec v mojih očeh dragoceno lastnost: on ljubi umetnost. Že večkrat mi je bil izkazal ganljivo dobrohotnost. Mislil sem si, da mi gotovo ne odreče pomoči v moji nesreči! . . .“
»Do papeža 1" je ponavljal Ragastens ves poparjen.
»Tako sem se torej davi napotil v Vatikan," je nadaljeval Rafael, ne da bi zapazil vitezovo osuplost. »Prvo veselje, ki mi je bilo namenjeno, je bilo to, da sem izvedel, kako ste se rešili in ušli skozi Napoljska vrata. Vaš izlom in vaš beg sta bila predmet vseh razgovorov. Dospevšega v Vatikan, so me takoj odvedli v papežev oratorij, dasi nisem imel avdijenčnega pisma. Zahvalil sem se papežu — on pa mi odgovori, da je itak hotel govoriti z mano zaradi »Vnebohoda*, čigar načrt je že videl. Nato mu pravim, da mi je delo postalo nemogoče, ter mu v kratkih besedah povem, kako so mi ugrabili Rosito. On me tolaži in bodri ter nemudoma pokliče markija de Roccasanta, vrhovnega poveljnika svoje policije. Na papežev ukaz ponovim svojo pripovest, marki pa odgovori v moje največje veselje, da je že slišal govoriti o tem ugrabljenju, in da se mu zdi, da ve, kje bi utegnila biti ugrabljena deklica.
Papež mu je vpričo mene ukazal, da naj takoj prične naglo in temeljito preiskavo, ter mu zažugal, da izgubi svoje mesto, ako se ne zgodi po njegovi volji.	(Dalje.)
Združenih državah za pravi in pripravni akt miroljubne kulturne ekspanzije. Dogovor z Anglijo zadostno paralizuje morebitni dogovor z diplomati iz dežele dolarja in tako je gotovo, da je o Koreji že vsaka beseda odveč. Seveda običajno vrenje ni izostalo v deželi in napad na državnika Ita je dokazal, kako bi bili Japonci težko podjarmili Korejo, da niso nastopali tako čvrsto in strogo. Nekoliko leni Korejec bode skoro prišel pod japonskim vplivom na višjo stopnjo. Saj Koreja je bogata in blagoslovljena dežela in Japonska je vedela, kaj hoče v Koreji. Svet ne vidi v aneksiji nikake nenadne akcije, ampak dogodek, ki se ga je moralo pričakovati. Uverjen je pa vsakdo, da bodo Japonci vršili dobro kulturno nalogo.
Na magistratu.
(Sodobna povest.)
Na ljubljanskem magistratu je nastal nov režim in ljubljanski meščani so zelo radovedni na to, kaj se sedaj dela v stari mestni hiši, kjer se je do sedaj izvrševala njihova volja. Ker pa vsak ljubljanski meščan ne more, ali pa ne mara oditi osebno na magistrat, da bi se poučil o novem režimu, sem se poslužil svoje časnikarske pravice in sem odšel na magistrat informirati se „o položaju".
Pred županovo sobo me je sprejel vsega spoštovanja vredni gospod Gerlovič, ki mi takoj odpre vrata in stal sem pred še večjega spoštovanja vrednim plemenitim gospodom vitezom Laschanom, pred katerim se spoštljivo poklonim do tal.
„Gospod župan . . .“
»Prosim, nisem še župan, ali upam, da kmalu postanem, ker pri novih volitvah postavi kandidate tudi državna avtoriteta, pred katero zlezejo ljubljanski purgarji gotovo pod klop. Takrat postanem gotovo pravi župan, sedaj sem pa samo komisar ustavne vlade."
„To pa je res nekaj novega za mene, gospod ustavni komisar, ali meni se ne zdi posebno verojetno, da bi ljubljanski volilci tako hitro in ubogljivo zlezli pod klop in najbrže bodo hoteli poslati na magistrat svoje ljudi."
„Ne bo potrebno, gospod urednik, ker ako bodo hoteli imeti ljubljanski purgarji ravno na vsak način na magistratu ljudi svojega zaupanja, pozovemo mi drage volje vse dosedanje občinske svetnike na magistrat — v špehovko . .
»Hvala lepa, gospod ustavni komisar, ne bi bil rad v njihovi koži."
„Verujem rad in tudi jaz si ne želim priti v špehovko; to veselje prepuščam drage volje Hribarju, Tavčarju, Oražnu, Šviglju in njihovim tovarišem."
„Obilo sreče pri volitvah, gospod ustavni komisar," s temi besedami se poslovim.
Pred vratmi je še vedno stal Gerlovič, kateremu izrazim željo, da bi govoril s šefom ljubljanske ustavno-komisarske policije, z gospom Johannom Lavterjem in Gerlovič me spremi do svojega nekdanjega in sedanjega šefa.
„ Gospod ustavno - komisarski svetnik . . .“
„Ich verstehe nicht windisch“, zagrmi strogi Laschanov policijski šef.
»Verujem, da ne razumete »vindiš", ali slovenski vendarle razumete vsaj malo."
»Auseinander 1“
»Hudiča, saj vendar nisem snedel bombo, da bi šel narazen."
Johann Lauter ne reče nič več, nego pozvoni in v sobo stopi Gerlovič.
»Arretieren Sie diesen Menschen da", zapove mogočni gospod in pokaže s prstom na mene.
Gerlovič me prime brez obotavljanja in odpelje pred špehovko, odpre vrata, pahne me notri, zaklene zopet vrata in zavpije čez ključavnico kot kak orožniški ritmojster:
»Sturm auf die renitente Menge".
In naskočile so me stenice, podgane in razna druga golazen----------------------
Zbudi me glasno trkanje na vrata Skočim s postelje, odprem vrata in pred mano je stal Gerlovič, ki mi pomoli kos papirja, na katerem mi javlja dr. Trnovec, da je »Jutro" zaplenjeno. Bav-bav.
Dnevne vesti.
Pri
do'sape.
„Slovencu“ par dni niso mogli Pred župansko volitvijo so pisali da so* liberalci Hribarja žrtvovali, norčevali se iz njega, kako je ostal na cedilu, in iz stranke, kako je zlezla pod mizo. »Sloven čevci" so že imeli omočeno pero za velike članke o nič vredni napredni stranki, ki meče svojega edinega voditelja med staro šaro o izdajalskih naprednjakih, ki so na hrbe padli pred c. k. deželno vlado, posebno pa so imeli nabrane že čebre solz nad zatajeno občinsko avtonomijo. Prišlo pa je malo drugače in isti pisci so par dni morali pre
mišljati, kaj naj zdaj napišejo. Stranka dunajske obstrukcije, ki je Bienerth-Hardtlovi vladi napovedala »boj do noža", stranka »narodne značajnosti in kremenitosti" se je iz kljubovalnosti morala seveda odločiti, da zabavlja. Najprej malo denuncijacije po stari njihovi navadi. V lepi družbi z Aeren-thalovimi reptilijami izigrava naprednjake proti osebi cesarjev. Mi bi mu ne rekli, če bi bil šef »S. L. S." kak star general iz vojaške granice ali pa kak v glavi in telesu hrom grofati knez. Tega bizantinizem je smešen in sožalja vreden, ostudno pa je vedenje klerikalnih patrijotov, ko celo vodstvo »S. L. S." in tudi uredništvo »Slovenca" dobro ve, da cesar kar pljuje, kadar sliši ime Šušteršič! Mi smo že izjavili, da osebo cesarjevo eliminiramo, ker sploh ni nikomur odgovoren, odgovorna nam je le ck. vlada. Kdor to drugače razlaga, je denuncijant, ki bi rad z plaščkom laži pokril svoje lastne grehe.
Jeruzalemcl so odšli na pot in naš premilostni škof je zopet porabil priliko, da poskusi svoje talente — pisateljevanja. Napisal je romarjem v sveto deželo pouk in navodilo ; v tem navodilu priporoča duhovnikom, da naj si puste rasti brade, ker v sveti deželi bradate ljudi bolj spoštujejo, mi bi pa radi vedeli, ako si naš Bonaventura tudi pusti brado rasti. Dalje ga skrbi to, da se ne bi zgodili na pofu kaki grehi, zato priporoča svojim ovčicam: Ker vas bode po vagonih toliko skupaj, vas bodo gotovo ponoči napadale skušnjave, a vzdržite se vsaj sedaj, ko potujete v sveto deželo. Dalje prepoveduje Bonaventura ženam-romaricam, da ne smejo govoriti z mornarji na ladiji, ker so jako hudobni in pokvarjeni ljudje. Glavne točke se seveda sučejo okoli denarja. Zato pa škof na vsaki strani svojega navodila povdarja, da naj romarji vzamejo samo veliko denarja seboj. Tako se bodo nabirali posebni prispevki za papežev blagoslov, ki ga je škof preskrbel za romarje; posebno vstopnino bo plačati za slovesno sveto mašo. Škof si pač misli, porabi priliko, ko imaš toliko backov okoli sebe 1 Doma gredo kmetije — na nič, ljudje p‘a hodijo v sveto deželo in zapravljajo denar. No pa to je že škofov način gospodarstva, on ae bo trpel ničesar, trpeli bodo le nedolžni zapeljanci!
»Der grofie Oesterreicher". Judovski »N. Fr. Presse" smo Slovani dolžni veliko hvalo. Šele iz nje smo namreč izvedeli, kake narodnosti je bil pravzaprav Bedrich Smetana. Dosedaj smo bdi prepričani, da je bil Čeh in sicer dober Čeh, kateremu je bila narodnost temelj in zaklad umetniškega stvarjenja. Ampak »N. Fr. Presse" nas je poučila, da je bil Smetana Avstrijec. Poznamo taktiko tega lista, ki sovraži vse, car je slovanskega. Ker že ne more odreči Smetani genialnosti — brez nevarnosti, da )i se ne osmešila in prišla v spor s celim glasbenim svetom, mu »N. Fr. Presse" utaji vsaj narodnost! Kajti bognedaj, da bi bil pohvaljen Čeh — Slovan! Če bi že čitali ako nesmisel v političnem delu imenova nega lista, ne čudili bi se, kajti znano je, rakih surovosti in laži se poslužuje »N. Fr. °resse* napram Slovanom. Ali tu gre za nekaj povsem drugega. O Smetani — Velikem Avstrijcu" — je pisal glasbeni kritik. Povsodi, kjer so bila uprizorjena Smetanova dela (8 oper, simfonične basni, ciklus »Moja domovina", triumfalna simfonija i. dr.) — tudi v Nemčiji — je bilo jasno rečeno, da je Smetana Čeh in ne samo to, priznavalo se je, da je narodnost, ki daje prednost umetniškemu stvarjenju. Edino glasbeni kritik-referent »N. Fr. Presse" se ne sramuje z nekolikimi potegljaji peresa napraviti sleparije. Ko bi napisal, da je bil Smetana Pražan, Evropejec, belokožec, bil bi k temu vsaj nekoliko še opravičen, kajti za te besede bi mogoče še našel, s čemur bi jih kolikortoliko utemeljil in jih spravil v zvezo z njegovo godbo — ali trditev za avstrijanstvo ? Kaj si mogoče domišlja kritik »N. Fr. Presse", da je Smetanova pri-slušnost k predlitavski polovici države imela vpliv na njegovo umetniško stvarjenje, da je — recimo — v splošnem nekaka av strijska umetnost? Naj le poskusi iti s tem nazorom med nemške umetnike in prepričan je lahko, da bo žel posmeh, kakršnega ne bo nikdar več deležen v svojem življenju. Da, bili so časi, ko so skušali dunajski listi s silo ustvariti avstrijsko umetnost, ali ko so uvideli, da brez najmanjšega uspeha i pri umetnikih nemške narodnosti, so to opustili Danes je nemški umetnik iz Avstrije, če je v resnici umetnik, Nemec, nikdar Avstrijec in ravnotako ostane češki umetnik Čeh. »N. Fr. Presse" je v kratki dobi že drugič napisala velik nesmisel: v prvič, ko je poročala o priliki zmage češkega »Sokola" pri tekmi v Londonu »ein čsterreichischer Turnverein", sedaj o Smetani, »dem groften Oesterreicher Tako se referent »N. Fr. Presse" vsaj s tem lahko potolaži, da ni sam. »N. Fr. Presse" pa — kaj bi rekli — če že hoče na vsak način pisati o avstrijstvu — naj napiše kaj o avstrijskem birokratizmu in brez skrbi je lahko, da temu — razven birokratov — nihče ne bo oporekal — kajti, da je avstrijski birokratizem v resnici avstrijski, to se strinja.
Ljubljančani in okoličani: v nedeljo,
11. septembra, v Štepanjo vas! Mlada, a delavna »C. M." podružnica v Stepanji vasi priredi 11. septembra veliko veselico pri g. Jožetu Anžiču (pri »Šoršu") v Stepanji vasi. Veselica, ki obeta biti zelo zanimiva, se vrši ob vsakem vremenu. Na dnevnem redu je vse, kar je običajno pri takih veselicah, kakor srečkanje za dobitke, šaljiva pošta itd. Na razpolago je veliko plesišče, kjer raja lahko naenkrat čez 50 parov. Razven tega bo nastopil na veselici čveteronožec »šaljivi Jaka"; njegovim komičnim prizorom se bo moral vsakdo iz srca smejati. Kdor želi, da bi se mu uresničile kake vroče želje, bo potegnil za zvonec sv. Antona in vse se mu bo izpolnilo, kar bo tačas želel, toda le, če bo vrgel par vinarjev v družbin nabiralnik, ker dandanes svetniki nikjer ne dele zastonj blagoslova. Ni mi treba omenjati, da bo skrbel g. gostilničar za pristno dobro kapljico iti okusna jedila pov zmernih cenah. Zato 11. septembra vsi v Štepanjo vas!
Klerikalni panama na Koroškem. Goljufije in denarni polom kršanskih soci-jalcev na Koroškem priznava tudi »Mir" in sicer v celem obsegu. Monsignor Weiss je, kakor piše »Mir",svojemu tovarišu Kayserju iz »Centralne blagajne koroških zadrug v Celovcu" brez vednosti in proti statutu posodil 1,900.000 K, katerih banka seveda ne bo nikdar videla. Kayser je tudi kupil premogovni rudnik pri Treibachu in sicer v družbi z Lahom Palese in je prejel zato od različnih bank velikanske vsote denarja. Pri podjetju pa je bil baje »oguljufan". »Mir“ je lahko čisto brez skrbi, da mu tega noben vsaj količkaj trezen človek ne bo verjel.
Nesreča ali zločin. Včeraj zjutraj je našel stražnik društva za zaklepanje na prehodu ob Grubarjevem kanalu kakih 40 let starega boljše oblečenega moža, ki je ležal z obrazom na zemlji; ko ga je pogledal, je videl, da je že čisto mrzel, samo srce mu je še slabo utripalo. Aviziral je takoj policijo, ki je poklicala na lice mesta rešilni voz.
Vojaški izgredi. Počenjanje vojakov belgijskega polka presega že vse meje, zdi se, da ne pomagajo nič več vsi apeli slovenske javnosti na komando, da naj že naredi enkrat konec teh škandaloznih razmer, a moštvo tega polka postaja od dne do dne nesramnejše, kot da bi vedelo, da se jim ne zgodi nič, ako še tako postopajo s slovenskim občinstvom, ki mu pa slednjič tudi že poide potrpežljivost. — Tako so pretekli teden sedeli v neki gostilni na Radeckega cesti trije Belgijci, ki so »politizirali", a vmes zabavljali in zmerjali kot je že njihova krofasta navada, psovali so Hribarja; der Hribar ist a Hund, a Schwein! Ko je neki civilist protestiral proti temu, skočili so z bajoneti nad njega, da se jim je komaj umaknil; nato se le pa eden teh jodlarjev zaletel v gostilničarko, ki ga je pa položila tako po tleh, da so mu zaropotale vse kosti. Spravili so predrzne Belgijce iz sobe in zaklenili vrata; a razgrajači so tolkli z bajoneti po vratih, polomili kljuko in poškodovali vrata. Ko so pa zvedeli, da se je poslalo po patruljo, so junaki po svoji stari navadi zbežali. — Sicer smo prepričani, da se teh razgrajačev ne bo izsledilo; čudno se nam pa zdi, da se ravno o Belgijcih čuje toliko pritožb, ko imamo vendar v Ljubljani veliko vojakov, a se o drugih ne čuje nikdar ničesar. So pač naši slovenski fantje drugi ljudje! Mislimo pa, da je že zadnji čas, da se naredi konec vednim izgredom Belgijcev, ki so postali že naravnost neznosni in nevarni.
Vinska letina letos ni le v Avstro-Ogrski, temveč tudi v drugih državah jako slaba. Na Laškem upajo, da bodo pridelali 27 milijonov hi, lani so imeli 53 milijonov. Na Francoskem računajo na 40 milijonov hi, lani so pridelali 40 milijonov. Povprek se pridela v Avstriji 5 milijonov hi, letos bo vina komaj polovica. Strokovni referent v poljedelskem ministrstvu dvorni svetnik P o r t e 1 e poroča, da letos škropljenje ni moglo zmagati peronospore. Toča, mraz, dež — vse to je še bolj škodovalo. Jako slabo je vplivalo mrzlo deževno vreme zadnjih dni. Poprej so še nekoliko upali na Nižjo Avstrijo, zdaj pa je še ta nada splavala. Cene vina vsled tega dan na dan rastejo. Dolenjski cviček srednje kvalitete je stopil že na 50 vinarjev. Kmetje se trdno drže ter neradi še za to ceno oddajajo vinsko kapljico, ki so jo prihranili iz časa nizkih cen. Zato se pa zdaj gostilničarji po vsi deželi preskrbljujejo z vini, ker bodo cene še bolj stopile. Tako vsaj trdijo kmetje in trgovci. Opozarjamo na zalogo izbornih pristnih vin zadruge „Agromerkur“ v Ljubljani. O prilibi slovanskega gospodarskega kongresa so bili v Agrojnerkurjevo klet povabljeni slovanski gostje, ki niso mogli slovenskih vin prehvaliti.
Imenovanja na srednjih šolah. C. kr, naučno ministrstvo je imenovalo, oziroma premestilo prof. Josipa Bučarja iz Kranja na II. drž. gimnazijo v Ljubljani, prof. dr. Frana Ilešiča iz ljubljanskega učiteljišča na II. drž. gimnazijo, d r. A n d r e j a Kraulanda in Ivana Pal o vica iz Kočevja za prava učitelja istotam, prof.
Frana Verbiča iz goriškega učiteljišča na I. drž. gimnazijo v Ljubljani, dr. Karla C o p u d r a iz Gorice v Kranj, prof. R u-dolfa Južniča iz I. drž. gimn. v Ljubljani v Novomesto, JurijaKuželickega iz Dunaja na idrijsko realko, dr. Frana Novaka iz Lipnika na idrijsko realko in dr. Frana Sturma iz Dunaja na držav, realko v Ljubljani.
Podelitev ravnateljskega naslova. Minister za uk in bogočastje je nadučitelju g. Andreju Grču v Radovljici povodom njegovega upokojenja za dolgoletno, uspešno delovanje na ljudskošolskem polju, podelil ravnateljski naslov.
Zdravstveno stanje v Ljubljani. V času od 21. do 28. avgusta se je v Ljubljani porodilo 23 otrok, med temi 1 mrtvo-rojenec. Med umrlimi je samo 12 domačinov. Za različnimi boleznimi je umrlo 15, za jetiko 3, za davico 1 in za grižo ena.
Tujski promet v Ljubljani. Meseca avgusta je prišlo v Ljubljano 7909 tujcev, (2035 več kakor v juliju mesecu in 165 več kakor lansko leto istega meseca.) Od teh se jih je nastanilo v hotelu Union 1585, Slon 1482, Lloydv 974, Malič 393, Tratnik 357, Ilirija 316, Štrukelj 224, Tivoli 209, Bavarski dvor 164, 1498 tujcev pa po drugih gostilnah in prenočiščih.
Aretovanja izseljencev v Reki. Pred kratkim je prišel v Reko ogrski izselniški komisar Jekelfalussy in zaukazal, da se mora proti vsem izseljencem, katerih potovalne listine niso v redu, najstrožje postopati. Radi tega ni bilo v pretečenem tednu aretiranih nič manj, kakor 60 izseljencev, ki bodo takoj, ko bodo prestali kazen, odposlani zopet v domovino.
VII. redni občni zbor „Prosvete“ se vrši v pondeljek 5. septembra ob 7. uri zvečer v hotelu Ilirija. Pričakujemo obile udeležbe.
V deželno bolnico so prepeljali ženo I. Tokana, ki je svojo soprogo, ki je v blagoslovljenem stanu, tako pretepal, da je začela bljuvati kri. Žena je zadobila take poškodbe, da je malo upanja, da bi mogla okrevati. Pač vse obsodbe vredna je taka surovost.
K I. zaupenmu sestanku narodno-radikalnega dljaštva v Ljubljani, (velika dvorana, Mestni dom) so pripuščeni le oni, ki imajo tozadevna vabila v rokah. Pri vstopu se ne bo delilo vabil. — Ob tej priliki opozarjamo še enkrat, da se vrši občni zbor »Prosvete" v ponedeljek 15. t. m. ob 7. uri zvečer v »Iliriji". Društvenike opozarjamo, da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže!
»Slavčevo" komarjevo veselico je
včeraj pokvaril dež; veselica se vrši na praznik, v četrtek, 8. t. m.
Izgubljen je bil včeraj na južnem kolodvoru zaboj, suknja in dežnik. Pošten najditelj se prosi, da prinese te predmete v naše upravništvo.
Umrla je v deželni bolnici vsled kapi včeraj zjutraj soproga komercijskega svetnika drž. in dež. poslanca gosp. F. Povšeta. Gospa si je pred tednom zlomila nogo, a je že popolnoma okrevala, a sedaj jo je dohitela nenadna smrt.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Velike protislovenske demonstracije v Trstu.
Trst, 4. septembra. Povodom današnjega izleta »Narodne delavske organizacije" iz Pulja v Trst, je prišlo v Trstu do velikanskih protislovanskih demonstracij. Goste je pričakovalo ob morju na tisoče ljudi, ki so Hrvate pozdravili z viharnimi »Živio-klici". Kljub temu, da so bili izletniki popolnoma in tudi Slovenci popolnoma mirni, jih je laška fakinaža z vso surovostjo napadla in metala kamenje nanje. Laški demonstranti so udrli v slovensko kavarno Minerva in pobili vse, kar se je sploh pobiti dalo. Zelo poškodovani sta tudi Jadranska in Živnostenska banka. Policija je bila brez vsake moči. Napad je bil skrbno pripravljen. Škode je več tisoč kron.
Velike defravdacije.
Zader, 4. septembra. Tukaj se razširjajo vesti, da je grško-pravoslavni konsi-storij, ki ima opravljati cerkveno premoženje in posestva, prišel na sled velikim defravdacijam. Ime defravdanta dosedaj še ni znano. V blagajni primanjkuje okolo 80.000 kron.
Zader, 4. septembra. Poverjeni znesek znaša samo 7000 kron. Metropolit dr. Miloš je, ko je bil o zadevi povprašan, čisto mirno odgovoril: »Motiti se je človeško*.
Predstoječe volitve na Hrvatskem.
Zagreb, 4. septembra. Vse hrvatske stranke so svoje kandidate za nove volitve že postavile. Dosedaj kandidira hrvatsko-srbska koalicija v 83, Starčevičeva stranka v 44, Radičeva stranka v 30 okrajih. Razven tega bodo klerikalci, ki so se pred kratkim združili s pristaši Frankove stranke, kandi-
dirali v približno 50 okrajih. Vlada namerava postaviti 70 kandidatov. Če torej med banom in koalicijo ne pride do sporazuma, si bode pri novih volitvah v 88 volilnih okrajih stalo nič manj kakor 297 kandidatov nasproti, ker bodo tudi socijalisti postavili v 20 okrajih svoje kandidate, bodo torej odpadli na vsak volilni okraj 4 kandidati.
Za delomožnost češkega deželnega zbora.
Dunaj, 4. septembra. Iz zanesljivih virov se poroča, da pri pogajanjih radi delomožnosti češkega deželnega zbora vlada ne bo stavila nikakih predlogov. Vendar se pričukuje, da bo nadaljnje vodstvo pogajanj prevzel ministrski predsednik baron Bienerth sam.
Državni proračun za leto 1911.
Dunaj, 4. septembra. Finančni minister Bilinski namerava leta 1911. prihraniti najmanj 50—55 milijonov kron. Zaradi tega bodo stavljeni v državni proračun samo najpotrebnejši izdatki. Tako bo vlada celo vrsto važnih in gospodarskih nalog zopet za dolgo časa zavlekla.
Strel v dunajski justičnl palači.
Dunaj, 4. septembra. Včeraj je neki Alfred Schwarz, ki je pri prizivni obravnavi propadel, v veži justične palače ustrelil, ne da bi na koga meril ali koga zadel. Schwarza so takoj aretirali in je izjavil, da je nameraval ustreliti senatovega predsednika.
Ponesrečen zastrupljevalnl poskus.
Kološvar, 4. septembra. Pred par dnevi je stopila v službo k gospej Szabada neka 12 letna deklica. Ker se je včeraj z gospo skregala, ji je pri obedu nalila v vino strup. Gospa je vsled nenavadnega duha takoj prišla na idejo, da je vino naj-brže zastrupljeno. Zdravniki so konštatirali, da je bilo vino v resnici zastrupljeno, nakar je bila deklica takoj aretirana.
Stavka v Nevv Yorku.
Ne w York, 4. septembra. Stavka krojaških pomočnikov, ki je trajala že devet tednov, je sedaj ponehala. Delodajalci so spolnili vse zahteve sindikata za zvišanje plače in skrajšanje delavnega časa.
Nove turške bojne ladije.
Carigrad, 4. septembra. Veliki vezir je sklenil, da nakupi še dve novi bojni la-diji in sicer na Agleškem. Novi križarki bosta najmodernejšega sistema in bosta ob-sezali vsaka po 14.000 ton.
Kolera in kuga.
Petrograd, 4. septembra. V vojašnici črne brigade v Odesi je več vojakov obolelo na kugi. Komite, ki študira kolero na Ruskem, je izjavil, da se kuga prihodnje leto zopet pojavi na Ruskem.
Viljemov govor v Konigsbergu.
B e r 1 i n, 4. septembra. Bethmann- Holl-weg ne namerava v državnem zboru zavzeti stališča proti Viljemu, ampak se bo v slučaju, ako bodo vložene interpelacije, omejil samo na izjavo, da je Viljem govoril v Konigsbergu samo kot pruski kralj, vsled česar pada vsaka interpelacija samo pred prusko zbornico.
Vojna napetost med Grško in Turčijo.
London, 4. septembra. „Mail“ poroča iz Carigrada: Turško brodovje je vsak čas pripravljeno za odhod proti Kreti. Vse moštvo mornarice je poklicano pod orožje. Turčija je popolnoma na tihem izvršila svoje vojne priprave. Porta namerava za slučaj, ako Krečani takoj ne izjavijo, da novo izvoljenih poslancev ne odpošljejo v Atene, odposlati v Atene in v Kanejo ultimatum.
Povodenj na južnem Ogrskem.
Budapešta, 4. septembra. Nad Te-mešvarom so se zopet utrgali oblaki, ki so napravili velikansko škodo. Ker so telefonske zveze pretrgane, manjkajo še poročila iz okolice. Reka Temeš je strašno narasla in je v mestu Karansebes razdrla vse mostove. Mesto je popolnoma pod vodo, tako, da se morajo ljudje voziti v čolnih. V večih okrajih so se podrle tudi hiše, železniške proge so uničene.
Samo da je mož, čeprav tak kot polž
to je mnenje dveh mladih in veselih Slovenk, katere sprejmejo ponudbe s sliko do 10. t. m. poštno ležeče, Ljubljana, „Zaplotnlce“.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 Tin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamk 0
20 yln. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob C. uri zvečer.
ftljtib ali dljitkinjii se sprejme na hrano in stanovanje. Poizvedbe na inseratni biro .Jutra*. 224/3-3
Kletarju s kavcijo išče zaloga pivovarne GOss v Spod. Šiški. Nastop takoj.	222/10—3
OoNttliiu N. I). O. ulica Kurudorl St. 18. Trst
se priporoča p. n. gostom in čitateljem ,Jutra“, kadar pridejo v Trst, da jo posetijo Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj.	77/18—23
Dijak iz boljše rodbine se sprejme. Glasovir na razpolago. Marije Terezije cesta 2./II. nad. 227/3—1
Godbeni avtrnuut se prav ceno proda. Kje, pove inseratni biro .Jutra".	226/1—1
Lep otroški voziček se ceno proda. Več pove inseratni biro .Jutra'.	225/1—1
Lepo meblovHiia solm s posebnim vhodom se takoj odda na Rimski cesti 2, II. nadstropje.
231/3-1
Dobro ohranjen planino se po ceni proda na vogalu Sv Petra ceste, vhcd Radeckega cesta št. 2 I, nadstropje.	228/1—1
Dlj ilii iz boljše rodbine se sprejmejo v Slomškovi ulici št. 4, I. nadstropje.	229/2—1
Mlad, soliden srospod išče dobro hrano in snažno separirano sobo v Ljubljani. Ponudbe s ceno pod V. G. na inseratni biro ,Jutra“.	230/2—1
K
vT
Ortopedično
zdravilni zavod
v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oražna
raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd., se nahaja
na Turjaškem trgu št. 4
I. nadstropje.
Pojasnila daje dr. Ivan Oražen ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v
Wolfovih uiicah št. 12.
novi iz slavonsnega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od	56	do	65	litrov
n	100	„	120	,
.	150	.	180	„
»	200	»	250	„
„	250	,	800	„
se dobivajo po prav nizki ceni pri
H. Rosner & Komp.
v Ljubljani, poleg pivovarne ,Union*.
Edino zastopstvo in zaloga »Prve hrv. tvornice sodov" v Novski.
:: Šolske ::
knjige
:: za vse šole ::
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
v Ljubljani, Prešernova ul. št. 3. Poslopje Mestne hranilnice.
5-1
Dve jako dobro upeljani
koncesiji
z vsem inventarjem sta naprodaj. Obrestujeta se dobro. Natančnejša pojasnila daje pisarna
Peter Mateliča
Škofja ulicaštev.lO.
narede največjo škodo v kleteh in skladiščih.
Te se najhitrejše uniči z mojo nanovo od mene iznajdeno uničevalno pasto, ki jo more vsakdo in povsod uporabljati. Cena pasti pol kilograma K 31—. Izgotavljam tudi najnovejše in od občinstva kot najboljše priznane mehanične pasti za miši in podgane, ki prekosi vse iznajdbe na tem polju. Vjame se v tako past 15 do 20 miši, ne da bi bilo treba past znova nastavljati. Cena pasti za podgane K 8'—, za miši K 3 60 do K 5-20.
Dobiva se pri iznajditelju in izdelatelju:
L. Poseh
kleparski mojster, Dunaj XVIIt, Blumengasse štev. 60.
Izgotavlja stenske in namizne akvarije, kopalne kabine za ptiče, ročne-, stenske-, vozne-in nagrobne svetilke itd.
I K O
I K O
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula, nlkelnasta in jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
„ IK O “.
I K O
1 K O
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1
Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
Model IOIO-
Edino zastopstvo znamke
F>cii i
K.C.IJ
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
-	Točna, solidna in cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
.... Ceniki na željo brezplačno. - - -
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
mladino
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
Cenjenim naročnikom, svojim prijateljem in znancem, kakor slavnemu občinstvu sploh naznanjam, da sem
preselil svojo čevljarsko obrt
s Kongresnega trga št. 13 v
: Sodno ulico št. 3	e
ter se priporočam za blagohotno naklonjenost in za obilna naročila zagotavljajoč vedno točne, solidne in cene postrežbe.
Z odličnim spoštovanjem
IVAN ZAMLJEN, čevljarski mojster.
i-1 — ■"  ..............—i
Za šolsko mladino I
so že prispele moderne obleke, površniki, športne L suknje in pelerine za dečke kakor tudi najno- I vejša konfekcija za deklice. — Pošilja se tudi na J deželo. — Cene jako nizke.
Angleško skladišče oblek I
I O. Bernatovič I
■ v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 51
2 dijaka
se sprejmeta na hrano in stanovanje. Gla-sovir na razpolago. Kongresni trg štev. 7, pritličje.
siaijig*^^sgBiiiggMiijggsgB
Stanovanje v vili
Vižmarje, blizu kolodvora z 2 ali 3 sobami in uporabo vrta na zelo lepem in zdravem kraju posebno pripravno za gospode v pokoju. Poizvedb na inseeratni biro „Jutra“.
^—v—v—
Trgovina s knjigami in muzikalijami
Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2
priporoča
popolno zalogo vseh na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih uvedenih
ŠOLSKIH KNJIG
:: v predpisanih izdajah po najnižjih cenah ::
■ ■ ■
Zaznamki učnih knjig se oddajo gratis.
: Poštne hranilnice št. 49.086. :	j	:	Telefon štev. 135.	:
Giro račun Avstro-ogrske banke,	j	Število zadružnih članov čez 600.
Stanje hranil, vlog sklepom 1909	i	Varnostni zakladi sklepom 1909
:	K	3,700.000.	:	i	:	K	160.000.	:
—♦—<• *► ♦
1
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
j	Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana
:	sprejema	in	izplačuje	hranilne	vloge	in	jih
obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige
brez odbitka rentnega davka.
:	Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne.
^ Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje : pretrgalo.	Na	razpolago	so	domači	hranilniki.
Cenj. gostom in potujočemu občinstvu
priporočam staroznano
dobro gostilno
kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Cene 52_5 najnižje.
Hotel ,Lloyd‘
sobe za prenočišča
v najlepšem redu po zmerni ceni Omnibus k vsakemu vlaku.
Senčnat lep vrt. V sredini mesta,
Ljubljana
sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „TJnion“.
Karol Počivannik.
F. P. Vidic &Komp., Ljubljana
 = tovarna zarezanih strešnikov =====
ponudi vsako poljubno množino	52—9
pa^ten-tira^n.! d-Trojm.© zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzola“.
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis Spretni zastopniki se iščejo.
Zavod za pohištvo in dekoracije
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	št. 97.
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
nakupovalna in prodajalna zadruga v Ljubljani r. z. z o. z.
priporoča gg gostilničarjem, hotelirjem in privatnikom priznano najboljša na Dunaju odlikovana zajamčeno pristna vina v steklenicah in sicer: Ljutomerski muškat, Sylvanec, Goriški rizling, Burgundec, Teran, Refoško in razna najfinejša vina. V lastnih sodih razpošilja: Pristni dolenjski cviček, ljutomerski šipon, ormoško, haložko, teran, refoško, vipavsko belo in črno istrsko kakor tudi drugo različno fino namizno vino.
V zalogi ima pristno domačo slivovko in konjak, brinjevi sodi od 56 1 naprej do 30 hi
so vedno v zalogi.
Cena nizka, postrežba točna.	V	Ljubljani	se	dostavlja	na	dom.
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev!
FR IGLIČ
Ljubljana, Mestni trg 11
priporoča največjo zalogo klasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Z-o.na.rid a naročila se iz--^rš-ojejo Iritro In točno.