PRIhnuKSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini „ _AA „ Abb. postale I gruppo Cdia 50U lir Leto XXXIX. Št. 148 (11.564) TRST, sobota, 25. junija 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvroDi. SINOČI SE JE URADNO ZAKLJUČILA VOLILNA KAMPANJA Milijoni volivcev pred izbiro o predlogih komunistov, socialistov in demokristjanov Negotovost o odločitvah skoraj 4 milijonov novih upravičencev in o dejanskem pojavu vala belih glasovnic RIM — Jutri (in pojutrišnjem) bo torej 44 milijonov državljanov Odločalo o usod, devete zakonodajne dobe. Volilna kampanja se je sklenila sinoči, da dovoli volivcem dan premisleka. Kaj bo spremenil ta glas, četrti po predčasnih razpustih parlamenta od 1968? Poglejmo kako se stranke približujejo cilju. Na levi KPI predlaga zelo jasno geslo ((demokratično alternativo«, torej vlado brez KD, slonečo na zavezništvu s PSI in s podporo občutljivejših la ičnih strank. Za sedaj ta predlog ■i našel zaveznikov, ker PSI zatrjuje, da zanj ni niti političnih niti aritmetičnih pogojev. Kljub temu pa Berlinguer vztraja na svoji liniji, izhajajoč iz slabih izkušenj zadnjih 4 let: tudi v sinočnjem sklepnem pozivu volivcem je poudaril, da se stranke, ki so sestavljale stare vlade. potegujejo za glasove, da bi vladale kot doslej, z enakimi poraznimi rezultati. Vedno na levici je mala skupina «democrazia proletariat bivšega voditelja študentovskega gibanja Maria Capanne, ki je edina ostala od «nove levice«, ker se je Magrijev PDUP sporazumel s KPI in vstopil v njene liste. In potem neznanka radikalne stranke. Potem ko je ves čas vodil volilno kampanjo s pozivi k vzdržanju, se je Pannella prav v zadnjih dneh premislil Zdaj nedvoumno zahteva okrepitev svoje stranke, ki je bila prejela pred 4 leti skoraj poldrugi milijon glasov. minil iiiiuiiiiiiiiiii m umi iu iiiiiiii iiiiiiikhii iimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiia PREDSEDNICA POSLANSKE ZBORNICE V TRSTU NILDE JOTTI OBSODILA DIVJANJE NEOFAŠISTOV Jottijeva je tudi dejala, da je treba odobriti zakon za zaščito slovenske manjšine Obisk predsednice poslanske zbornice Nilde Jotti v Trstu smo izkoristili za kratek intervju. Najprej smo jo vprašali, zakaj bi volivec moral oddati svoj glas za Komunistično partijo Italije? Jotti: Menim, da je danes glas za komunistično partijo potreben, ker smo v teku te volilne kampanje sa mo mi dali resen in utemeljen predlog za obnovitev, predlog za demokratično alternativo. Brez obnovitve italijanskih vodilnih razredov ne bo mogoče rešiti izredno perečih problemov kot so vprašanje zaposlitve i gospodarske krize in prav tako se alija ne bo mogla obdržati v ozkem tevilu velikih industrializiranih dr-»v in rešiti tako dramatične proble-te, kot je problem Trsta. Vse to ne 0 mogoče, če ne bo oblast prevzela Iranka, oziroma koalicija sil, ki naj redložijo program za obnovitev in a alternativo dosedanjim vladam, 1 jih je vodila krščanska demokrata. Vpr.: Vi najbrž veste, da je v reteklih dneh v Trstu prišlo do ne-sdov s fašisti. Hoteli bi vaše mne-je o tem vprašanju in bolj splošno vprašanju slovenske manjšine. Jotti: Najprej bi hotela poudariti, e samo kot kandidatka, kot članica arlamentu, temveč kot predsedni-a poslanske zbornice, z vso uradno-ijo, ki jih te moje besede lahko i-tajo, da gre za dogodke in izgrede, i jih je treba najodločneje obsoja-. Nepojmljivo je, da so italijanski ržavljani, in to so Slovenci, ki ži-Ijo v republiki Italiji, še enkrat reganjani, kot se je dogajalo v le- h, ki smo jih na srečo izbrisali iz godovine naše države. Kar zadeva alijanske državljane slovenske na-tdnosti pa menim, da je treba v ajkrajšem času odobriti zakon, o aterem je govor že vse preveč ča- i, ne da bi prišlo do konkretnih ;zultatov, ki mora zaščititi Slovenko manjšino v deželi Furlaniji -ulijski krajini. Stanc Dolanc na obisku v Bolgariji SOFIJA r Delegacija jugoslo-nskih organov za notranje zade-, ki jo vodi zvezni sekretar Stane dane, je dopotovala na obisk v t Bolgarijo na povabilo ministra notranje zadeve Dimitra Stoja-'va. Včeraj so se v Sofiji pričeli po- govori med jugoslovansko delegacijo in ministrom za notranje zadeve LR Bolgarije Dimitrom Stojanovom in njegovimi sodelavci o razširitvi in napredku sodelovanja organov notranjih zadev dveh sosednih držav. Včeraj je generalni sekretar CK BKP in predsednik državnega sveta Bolgarije Todor Živkov sprejel Staneta Dolanca in njegove sodelavce. (dd) MOSKVA —. Glasilo KP SZ »Pravda« napoveduje v včerajšnjem uvodniku skorajšen vrh Sveta za vzajemno pomoč (SEV). List ne navaja nobenega datuma, naglasa pa, da se bo moral vrh u-kvarjati z ukrepi, ki naj privedejo do kvalitativno višjih oblik sodelovanja med članicami organizacije. Kar zadeva PSI, je pri teh volitvah ena izmed ključnih strank, predvsem ker jih je sama odločno zahtevala. V prvem delu volilne kampanje je Craxi govoril predvsem o ("programih«, rajši kot o zavezništvih, in je nekako obdržal sredino med KPI in KD. Naposled je predložil De Miti »triletni pakt«, ki je sprožil v zadnjih dneh največje polemike. Socialistični tajnik se v bistvu zavzema za «sta-bilnost« in naravno cilja na občutno volilno okrepitev, pri čemer bi PSI zahteval predsedstvo vlade. Na drugi strani je KD, oziroma «nova« De Mitova KD, okrepljena z obnovljenim prestižem v krogih Confindustrie. ki se zavzema za «nov družbeni red«: od boja proti inflaciji do tako imenovane »strogosti« v ekonomiji, ki gre skozi vrnitev nekaterih družbenih storitev, kot je zdravstvo, zasebni pobudi, češ da stanejo preveč in širijo brezno javnega dolga. Glede političnega okvira KD predlaga tako petstrankarsko vlado, kot novo centristično vlado, torej brez socialistov. «Craxi mora vsekakor vedeti,« je izjavil De Mita v sklepnem intervjuju za neki milanski dnevnik, «da se ne bomo pustili pogojevati od njegovih izsiljevanj.« Trdno povezani s KD se zdijo PS Dl, PRI in PLI. ki si obetajo krepki skok prek 8,8 odstotka glasov, kolikor so jih skupaj nabrali pri prejšnjih volitvah. Kaj bi se moglo zgoditi? Za KD in KPI bi bržkone že potrditev izidov iz leta 1979 pomenila uspeh (toda komunisti pričakujejo okrepitev). Za socialiste je pa dolžnost drugačna in Craxijeva stranka bi morala dobiti vsaj 13 odstotkov glasov (3 več kot 1979), da bi mogla govoriti o uspehu. Jasno je, da je treba rezultate posameznih strank oceniti v splošnem okviru volilnih izidov. Dobršen del KD in laičnih strank si na primer obeta desno-sredinsko parlamentarno večino, ki je sedaj ni (leta 1979 so KD, PSDI, PRI in PLI nabrali 47 odstotkov), če bi se to zgodilo, bi mogli govoriti o pravem uspehu desnice, ker bi se odprli dve možnosti za vlado: centrizem, kot v petdesetih letih. ali pristop tudi PSI, toda z zelo ošibljeno vlogo. Podobna logika velja za levico. Če bi KPI izgubila in PSI močno pridobil, bi se precej zapletlo, zlasti glede Berlinguerjeve vloge, če bi se pa nasprotno okrepila tako KPI kot PSI, bi postala spet aktualna, v dejstvih samih, leva alternativa. Za sedaj si pa še nihče ne upa tvegati pravih napovedi. Te volitve predstavljajo kot vse volitve, pravo neznanko. Poleg vsega si danes nihče ne zna razlagati kam se bo usmerilo skoraj 4 milijone novih volivcev in do kakšne mere se bo uresničil razvpiti val »belih glasovnic«. R. G. PO POROČILU MINISTRA LOPATKE Poljska vlada pozitivno ocenjuje papežev obisk VARŠAVA, VATIKAN - Poljski parlament se je včeraj dopoldne sestal v Varšavi, da bi poslušal vladno poročilo o obisku papeža Janeza Pavla n., ki ga je podal minister za veroizpovedi Adam Lopatka. Lopatka je naglasil, da je bil obisk predvsem religiozno romanje, obenem pa da ne gre prezreti dejstva, da je bil to prvi uradni obisk nekega zahodnega državnega poglavarja Poljski. Na ta način — je že dejal Lopatka — je Sveta stolica dala pogumen m znaten prispevek k izboljšanju mednarodnih odnosov. Obisk je še enkrat potrdil enakost gledišč Poljske in Vatikana kar zadeva nedotakljivost poljskih meja. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« pa je včeraj v komentarju o obisku Karla Wojtyle, ki ga je podpisal pomočnik glavnega urednika V. Levi, poudaril, da je papež, s tem da je sprejel Leeha VValeso, dal zadoščenje poljskemu narodu. S tem pa, da ga je sprejel zasebno, se je izognil vsem morebitnim škod- ljivim posledicam za narodno spravo. List nadalje naglasa možnost, da bi poljske oblasti 22. julija (ob državnem prazniku) odpravile vojno stanje (to možnost dopušča tudi o-sebni svetovalec Jaruzelskega, major W. Gomicki, v intervjuju za Ion donski BBC). «Osservatore Romano« zaključuje komentar o papeževem obisku Poljski z ugotovitvijo, da je treba i-meti L. Waleso za «pristnega sindikalnega voditelja«, kateremu je treba priznati vso čast, da je pristal na to, da se umakne s pozornice in da samega sebe žrtvuje za večji blagor skupnosti. Lech Walesa, ki so mu včeraj v Gdansku prebrali po telefonu članek vatikanskega glasila, ni v ničemer komentiral njegove vsebine. Ponovil je, da je zadovoljen s srečanjem, ki ga je na Tatrah imel s papežem Wojtylo, in napovedal za prihodnji ponedeljek posebno tiskovno konferenco. ZARADI NAPADOV NA SLOVENCE V ITALIJI IZB NOV Slovenije zahtevala poseg ZIS Vipotnik za čuvanje vrednot dela in bratstva ter za sodelovanje z borčevskimi organizacijami Italije in Avstrije LJUBLJANA — Na zadnji letni skupščini Zveze združenj borcev NOV Slovenije so člani borčevske organizacije pregledali svoje delovanje v minulem obdobju in začrtali svoje prihodnje naloge. Na začetku skupščine so z minuto molka počastili spomin na nedavno umrlega častnega predsednika borčevske organizacije Franca Leskoška -Luko ter sprejeli protestno izjavo ob fašističnih divjanjih na Tržaškem. Ob protestni izjavi so na Zvezni izvršni svet naslovili tudi zahtevo, da takoj odločno intervenira pri italijanski vladi zaradi protijugoslovanskih in protislovenskih akcij neofa-šistov ob meji. Uvodno besedo je imel predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janez Vipotnik. Uvodoma je ugotovil, da so se v letu dni od zadnjega zasedanja skupščine bor- Hiiiii«iiiiiuitiiiiiiMtiiiii>i«Miiii«««iiiiiiiiBtiiiiii|«llllt|Baial|iiiii«iiil|iBii»ialiiiiaiii1iiii|B,a«al|||,1flcl|iiiiail|laiftiaaia,ig,MI|lk,|l,,|l|l,tl|,liaaiaMIII|,MBIIIlliaiat>|l„ltlllliaiiaainilavf|||||B|alaai|t|||(cs|||||tf|VmB||||a|||a|||1|avf|v|B||aRva ORGANIZATORJI SPLOŠNE STAVKE IZDELALI ULTIMAT VLADI Čilski delavci zahtevajo demokratizacijo družbenega sistema in svobodo obveščanja Za prekinitev stavke morajo oblasti tudi nemudoma osvoboditi vse zaprte sindikaliste - Ultimat bodo prihodnji teden predložili Pinochetu - V primeru gluhih ušes, se bo stavka nadaljevala v nedogled SANTIAGO DE CHILE - čilska vlada preko svojih represivnih organizmov še naprej s trdo roko odgovarja na vse vztrajnejše zahteve širokih slojev družbe po čimprejšnjih spremembah v, strukturi avto-ritarnega režima. Predvčerajšnji dan, ki bi moral pomeniti začetek mirnega četudi odločnega protesta proti represivni vladni politiki, se je zaključil z vrsto neredov v Santiagu, o katerih se je izvedelo šele pozno ponoči. Govorijo o dveh mrtvih pri spopadih med študenti in policijo, o nekaj aretacijah in treh zažganih avtobusih. Z ozirom na strogo cenzuro, ki so jo oblasti uvedle nad vsemi obve- •iiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinilKmiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiitKiliiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiitiiiiiiiin POMEMBNA PRIDOBITEV ZA SLOVENSKO OBČINO Tisoč ljudi na sinočnji otvoritvi občinske telovadnice v Sovodnjah Župan Vid Primožič in delegat CONI Civelli poudarila važnost tega objekta tudi za sožitje med tu živečima narodoma SOVODNJE — »Danes poteka 32 let kar se je na svoji prvi seji sestal obnovljeni občinski svet v Sovodnjah,« je dejal župan Vid Primožič na sinočnji otvoritvi občinske telovadnice v Sovodnjah. Na svečanost je prišlo okrog tisoč ljudi. Župan je tako nadaljeval: »Spominjamo se torej dogodka, ki je posebnega pomena v življenju naše skupnosti. Brez upravne avtonomije bi najbrž težko prišli do dosežkov, ki smo jih s skupnimi močmi ustvarili na socialnem, kulturnem. gospodarskem in drugih področjih, v dobrobit celotne skupnosti. Enega največjih dosežkov pa predstavlja tale telovadnica, v katero smo danes prvič stopali in ki je najlepše darilo skupnosti ob letošnjem občinskem prazniku. Prva zamisei o gradnji telovadnice se je porodila pred skoraj 20 leti. Upravičeno smo ponosni, da smo telo- vadnico dogradili, vendar ne moremo ob tem zamolčati naporov in sk, bi, ki so jih v ta objekt vložili občani, ki so pred nami vodili občino, pa tudi tisti športni delavci, ki so pred skoraj dvajsetimi leti sprejeli pobudo in potem živo spremljali celotni postopek načrtovanja in gradnje objekta.« «Hotel bi poudariti tudi to, da za dosego splošnega gospodarskega, družbenega in kulturnega napredka ni dovolj samo dobra volja, pripravljenost in sposobnost upraviteljev. Uspeh je odvisen tudi od stopnje sodelovanja posameznikov in skupnosti. Razvrednoteni bi namreč bili naši vidiki, finančni in moralni napori, ki smo jih vložili v ta objekt, če občani sami ne bi čutili potrebe in si prizadevali za to, da se v njem razvije tisto dejavnost, za katero je tudi namenjen. Prepričan pa sem. da se kaj takega ne bo (iiiiifiiiiMiiimiiniiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiMiiufHiiiiiiiiuiiiiNiiiiiiuuoiiuiiiiiitiiiiomiiniiHiimHifiiiiiiii Challenger srečno nazaj Po šestih dneh uspešne vesoljske turneje se je sedmi trajekt iz rodu Challengerjev srečno vrnil na Zemljo, polet pa se bo v zgodovino tovrstnih podvigov uvrstil predvsem zato, ker je bila med petimi člani posadke tokrat prvič tudi predstavnica »nežnega« spola (Telefoto AP) zgodilo,« je dejal župan Primožič in se še posebej zahvalil načrtovalcu telovadnice arhitektu Jožetu Ceju ter vsem podjetjem, ki so pri gradnji sodelovala. Za tem je župan podelil letošnja občinska priznanja predstavniku društva' Vipava Ivanu Petejanu, dolgoletnemu trenerju sovodenjske nogometne ekipe Gianniju Marsonu, dolgoletnemu prosvetnemu delavcu in pevcu Lenardu Kosiču in profesorju Aldu Ruplu, ki je dal svojo strokovno pomoč pri opremljenju telovadnice. Športni objekt je blagoslovil domači župnik Marjan Komjanc, za tem je župan Primožič prerezal trak pred vhodom. V kulturnem programu so sodelovali združeni pevski zbori iz sovodenjske občine pod vodstvom Zdravka Petejana, otroci vseh so-vodenjskih osnovnih šol, ki so nastopili v telovadnici, učenke šole Milojke Štrukelj iz Nove Gorice, člani športnega združenja Dom iz Gorice in kotalkarji društva Vipava s Peči. Celoten program je številna publika nagrajevala z a-plavzi. Na svečanost so prišli tudi pokrajinski delegat CONI inženir Cri-stiani, predsednik pokrajinske u-prave Cumpeta, generalni konzul SFRJ v Trstu Mirošič, tajnik SKGZ Rupel, župani Gorice Scarano, Doberdoba Lavrenčič, Repentabra Colja, Nove Gorice Debeljak, zastopniki občin Škofja Loka, Medicina pri Bologni in Smederovska Palan-ka, ter številni drugi deželni, pokrajinski in občinski odborniki in svetovalci, ravnatelji slovenskih šol, zastopniki športnih in kulturnih društev, predsednik SZ iz Nove Gorice Lah, predsednik sovodenjske Posojilnice in bivši župan Jožef češčut, ter predsednik Kmečke banke Ksaverij Leban. Na veselici je igrala godba na pihala s Proseka. Po otvoritveni svečanosti se je ljudska veselica nadaljevala na prostoru pred Kulturnim domom. marko waltritsch ščevalnimi sredstvi, so te informacije še nepotrjene. Edina uradna vest zadeva sodni poziv šestim sindikalnim voditeljem, ki jih vlada bremeni domnevnega a-tentata na državno varnost ki naj bi ga predstavljala pred dvema dnevoma začeta stavka. Sindikalisti so se nemudoma predstavili sodnikom, medtem ko je 60 tisoč avto prevoznikov tudi včeraj po vsej državi prekrižalo roke in tako uspelo ohromiti pomembne proizvodne sektorje, kot na primer pristaniško dejavnost. Poskus vlade, da bi zajezila ofenzivo upornih sindikatov s pozaprtjem njihovih voditeljev, je medtem praktično propadel. Organizatorji stavke bodo do srede prihodnjega tedna vladi predložili konkretne predloge za rešitev hude krize, v katero je zašla dežela, izhajajoč iz temeljnih zahtev, ki so stavko porodile. Besedilo ultimatoma, ki so ga včeraj objavili, izhaja iz ugotovitve, da stavka avtoprevoznikov in rudarjev ni propadla, temveč nasprotno, dobiva vse širše razsežnosti. Po desetih letih zatišja, ki ga je vsilil Pinochetov režim, je to prva resna in odločna oblika odpora čilskega sindikalizma, ki je bil svojčas znan kot najbolj bojevit v vsej Latinski A-meriki. Zahteve, katerih izpolnitev je pogoj za prenehanje stavke, so v dokumentu takole strnjene: čimprejšnja vrnitev k sistemu dejanske demokratične participacije, takojšnja podelitev svobode obveščanja in prav tako neposredna osvoboditev vseh zaprtih sindikalnih voditeljev. Podpisniki dokumenta dodajajo. da bi za uresničitev teh zahtev kazalo osnovati mešane odbore, v katerih bi bili visoki predstavniki o-boroženih si) ter sindikalni voditelji, podjetniki in predstavniki drugih strokovnih združenj. Vodja avtoprevoznikov, Adolfo Quinteros, prav tisti, ki je leta 1973 največ pripomogel k zrušenju zakonitega predsednika Allenda v iluziji, da bo tako pripomogel k premagovanju kaosa v deželi in k vzpostavitvi reda, danes pravi: »Bila je to velikanska napaka, ki ji danes plačujemo davek. S težavo se skušamo reorganizirati in iščemo novega poguma, s katerim bi premagali strah, ki se je naselil med ljudstvom.« Konec meseca izredna seja skupščine EGS RIM — Skupščina Evropske gospodarske skupnosti se bo 29. in 30. junija zbrala na izredni seji, da bi poslušala poročilo o razvoju dogajanj skupnega interesa, ki ga bo podal zahodnonemški kancler Kohl. S to sejo, ki bo v Stras-burgu, se bo zaključil šestmesečni predsedniški mandat Zahodne Nemčije ter bo predsedniške posle prevzela Grčija. Kancler Kohl bo še zlasti orisal položaj v evropski deseterici po vrhu državnih poglavarjev. ki je potekal v Stuttgartu v času od 17. do 19. junija. RIM —r Pietra Vanzija, rdečega brigadista, ki so ga pred dnevi a-retirali v Rimu. so včeraj preselili v zapor Rebibbia. Izjavil se je za političnega zapornika in zavrnil odgovore na vprašanja preiskovalcev. cev razmere na nekaterih področjih še poslabšale. In to velja tako za razmere r,a domačem gospodarskem in političnem področju, kot na mednarodnem kjer se zaostrujejo odnosi med g nima rivaloma sodobnega sveta ’ azčlenil je gospodarsko in politi? „ stanje v Jugoslaviji in v imenu »rcev zahteval, da je končno treba napraviti korenit zasuk. Predvsem je treba stopiti na prste tistim ki s svojim nedelom in življenjen na tuj račun onemogočajo vsakogar, ki je pripravljen na bolje iri učinkoviteje delati. Ugotovil je zmotnost mišljenja, da je bratstvo in enotnost za večne čase zacementirano na stanju, ki je nastalo med NOB, in da je pravzaprav nenehno ogroženo. Te vezi so danes po velikih spremembah zaradi večje razvitosti drugačne kot so bile v NOB in jih je treba zato tudi drugače obravnavati in oblikovati. Nujna je nenehna skrb za mednacionalne qdnose. Pomembno pri tem je prenašanje revolucionarnih tradicij na mlade rodove, kajti prihodnost revolucije je zagotovljena le, če njene prednosti, vsebino in cilje sprejema za svoje tudi mlada generacija. Ob koncu je izrazil tudi željo slovenske borčevske organizacije po nadaljevanju tesnega sodelovanja z odporniškimi gibanji sosednje Italije in Avstrije. Prav letos bo slovenska Zveza borcev organizator skupnega srečanja vodstev borčevskih organizacij Hrvaške, antifašistov iz Furlanije - Julijske krajine in iz avstrijske Koroške. Ob sedanjih neofašističnih pojavih je takšno sodelovanje toliko pomembnejše, veliko pa pomeni kot opora matičnega naroda zamejskim Slovencem. Res je, da so pologi in ukrepi, zlasti v maloobmejnem prometu, ostro zasekali v slovensko narodnostno telo, toda ti ukrepi ne bodo večni; ne glede na to je treba sproti odgovarjati na vse sovražne pojav« z vsemi oblikami delovanja tudi zato, ker so fašisti očitno pozabili, da so enkrat že izgubili — je dejal Janez Vipotnik. Sledila je bogata razprava, v kateri so sodelovali predstavniki občinskih odborov ZZB NOV Slovenije. Ob koncu leta 1982 je slovenska borčevska organizacija štela 110 tisoč članov, oziroma 3.400 manj kot ob koncu leta 1981. JURE PENGOV NA VČERAJŠNJEM ZASEDANJU UNCTAD Danski predstavnik Dac poročal o pripravah na sklepni dokument Sprejeti resoluciji o povečanju pomoči Jemenu in območjem, ki jih pesti dolgotrajna suša BEOGRAD — Po dopoldanskem delu zasedanja na včerajšnjem UNCAD, ko so se ponovno sestale delovne skupine, so za popoldan ponovno sklicali plenarno zasedanje. Na njem je gandski predsednik Dac Podal sporočilo o dosežkih in težavah pri oblikovanju skupnega dokumenta. Po izredni plenarni seji, ki so jo sklicali v sredo zaradi zastoja in pasivnosti razvitih v razpravi o ukrepih za preseganje gospodarske krize, je sicer prišlo do živahnejše razprave, ki pa še vedno ni prinesla bolj konkretnih rezultatov. Udeleženci UNCTAD so poslušali poročilo skupine, ki je obravnavala sklepe in priporočila o svetovnem gospodarskem položaju s posebnim ozirom na razvoj. Določen napredek je dosežen, toda skupina rabi še nekaj dni časa, da uspešno zaključi z delom. Zato je predsednik zasedanja Lazar Mojsov dal pooblastila skupini, da nadaljuje s delom. Na seji so prav tako sprejeli dve resoluciji in ju dali skupini na visoki ravni, da ju obdela še podrobneje in dokonča, potem pa potrdi. Z resolucijama so pozvane posamezne države in agencije OZN, naj dajo večjo pomoč Jemenu, ki ga je lani decembra prizadel hud potres, in državam saharskega področja, v katerih vlada izredno dolgotrajna suša. Včeraj so ustanovil; še eno kontaktno skupino, katere naloga je, da preuči in spodbudi dogovore okrog najpomembnejših problemov, o katerih razpravljajo v delovnih skupinah in ostalih komitejih, ki bodo nadaljevali z delom tudi danes dopoldan. Z, S. ..........Miminiil.....lil.......Hmmn.um.imi,................ T HUDA KRIZA V VRSTAH GIBANJA ZA OSVOBODITEV PALESTINE Sirija izgnala Jasera Arafata Predsednik PLO bo odslej moral voditi organizacijo iz Tunizije DAMASK — Sirske oblasti so potrdile neuradne glasove, ki so včeraj ves dan krožili na Bližnjem vzhodu in povzročili ne malo zaskrbljenosti v palestinskih vrstah: Sirija je uradno zahtevala od predsednika izvršnega odbora PLO Jasera Arafata in od njegovega glavnega vojaškega pomočnika Abn Džihada, da zapustita Damask in da se ne vrneta več v Sirijo. Po uradni verziji je do sirske zahteve prišlo, ker je Arafat neprestano blatil in klevetal Sirijo. Predsednika PLO je baje spremilo sedem avtov sirske policije na letališče, od koder ga je letalo baje odpeljalo v Tunis. Pred tem razpletom je Arafat vodil zasedanje najvišjih palestinskih voditeljev, med katerimi sta bila tudi tajnik ljudske fronte za osvoboditev Palestine Georges Habaš in tajnik demokratične fronte za osvobo- ditev Palestine Najef Havatmeh, ki sta že več let v opoziciji znotraj PLO in sta Arafatu očitala vse preveč zmerna stališča. Izgon Jasera Arafata in njegovih pomočnikov iz Damaska pomeni v bistvu razkroj PLO kot take, vsaj v Siriji. Poveljstvo palestinske osvobodilne fronte bo odslej v Tuniziji, torej daleč od neposrednega prizorišča dogodkov, kamor so preselili dobršen del palestinskih gverilcev po vdoru izraelskih sil na libanonsko ozemlje. Istočasno pomeni zadnji razplet hud udarec zmernim in konstruktivnim stališčem, s katerimi si je PLO v zadnjih letih ntrdila u-gled v svetu, saj so ji tako rekoč vse države priznavale pravico, da samo ona zastopa palestinsko ljudstvo. Postaja vedno bolj jasno, da je Sirija naščuvala palestinske uporniške skupine, da so sprožile bratomorne spopade s silami, ki so bile zveste Arafata in večini v PLO. 1-stočasno so sirske čete dobile alibi za to, da ostanejo na libanonskem ozemlju, češ da preprečijo nadaljnje spopade med palestinskimi gverilci. • Do spopada med uporniki in lestinskimi vojaki, ki so ostali sti Arafatu je prišlo tudi včeraj so uporniki napadli palestinsko tokolono na sirskem ozemljn, Avto-kolona je prevažala živež za Arafatove pristaše v dolini Bekaa. Srdit spopad je trajal nad štiri nre, koncu pa je obležalo kakih 18 lestinskih borcev. Arafat je tudi v zvezi s tem spopadom obtožil Sirijo, da je pomagala njegovim nasprotnikom. Včerajšnja bitka pa je tudi pokazala, da so uporniki popolnoma odrezali Arafatove pristaše na libanonskem ozemlja od ostalega a-rabskega sveta. pa- zve- ko av- ob pa- Jaser Arafat ZADNJI DAN VOLILNE KAMPANJE PRED PARLAMENTARNIMI IN UPRAVNIMI VOLITVAMI Miroljubno sožitje med Italijani in Slovenci je jamstvo za družbeni preporod našega mesta Predsednica poslanske zbornice Jottijeva poudarila pomen sodelovanja z Jugoslavijo - Fašisti skušali motiti volilno zborovanje Slovenske skupnosti - Carbone o obvezah PSI za izglasovanje globalnega zakona Za koga bomo volili V nedeljo in v ponedeljek bomo volili. Val fašističnih napadov na nas je prekril običajno predvolilno kroniko, tako da je bila pozornost upravičeno uperjena k demokratični budnosti in utrjevanju širokega antifašističnega združevanja. Volilne teme so stopile v ozadje, kljub temu pa je treba odgovoriti na osnovna vprašanja: kako bomo Slovenci volili in za koga, da bo naš glas čim bolj učinkovit in da bomo tudi na tak način odgovorili neofašističnemu nasilju? Volili bomo tako, da bomo s preferenčnim glasom uveljavili slovenske kandidate na listah tistih strank, ki so nam tradicionalno blizu, in to v vseh pokrajinah, kjer živimo. Na Tržaškem kandidirajo Slovenci na listah KPI, PSI in SSk. KPI kandidira Jelko Gerbec za senat v drugem okraju, v katerem je bila izvoljena pred štirimi leti, v deželni svet pa kandidira dosedanjega svetovalca Borisa Iskro. Oba imata z dodatnimi glasovi večjo možnost izvolitve. S preferenčnimi glasovi se lahko uveljavijo Stojan Spetič, ki kandidira v poslansko zbornico, Edvin Švab in Jure Kocjančič, ki kandidirata za deželni svet. Slovenska skupnost je pozvala k strnjenemu glasovanju, saj njen prvi kandidat Drago Štoka potrebuje v vseh volilnih okrožjih do-voljno število glasov za izvolitev. Laični del SSk poziva volivce, naj oddajo preferenčni glas za Rafka Dolharja, zato da pride pluralizem znotraj stranke do večjega izraza. Na listi PSI v Trstu so slovenski socialisti pozvali, da se odda preferenčni glas za poslansko zbornico Dariju Jagodicu, za deželni svet pa Pečeniku in Kocmanu. Volivci imajo možnost, da oddajo več preferenčnih glasov, zato slovenski volivci „ Ighjto oddajo te glasove tudi tistim italijanskim kandidatom, ki so že prej zastopali interese naše skupnosti. Tak kandidat KPI za poslansko zbornico je Antonino Cuffaro, za deželni svet je izbira takih kandidatov na listi KPI širša. Slovenski socialisti so mnenja, da poleg podpore slovenskim kandidatom na listi PSI dajo volivci lahko preferenčni glas še tistemu kandidatu za deželni svet, ki daje največ garancij za reševanje celotne problematike slovenske narodnostne skupnosti. Ker je za Slovensko skupnost prvenstveni cilj na teh volitvah doseči ponovno izvolitev svojega kandidata v deželni svet, nastopa zaradi doslednosti tudi na volitvah za poslansko zbornico in za senat. Vsedržavne stranke KPI, PSI in KD trdijo, da so taki glasovi za parlament zavrženi, zato računajo, da bodo prejeli vsaj del glasov SSk za senat in za poslansko zbornico. Posebno KPI računa na podporo senatorki Gerb-čevi, KD pa kandidatu za poslansko zbornico, Sergiu Coloniju. V nedeljo ali v ponedeljek bomo torej Slovenci šli na volišča. Razpršitev glasov na mnogo strank nam ne koristi, zato je pričakovati, da bodo šli glasovi po tradiciji najmanjšemu številu strank. Zelo bi nam škodovalo, če ne bi šli volit, ali bi oddali belo glasovnico, ker bi od tega imele koristi tiste politične sile, ki nam niso naklonjene. Polnoštevilna udeležba na volitvah in pravilno glasovanje bo gotovo odločen odgovor neofašistom in potrditev našega boja za uveljavitev naših pravic. Opolnoči se je po vsej državi uradno zaključila volilna kampanja za parlamentarne in upravne volitve. Odločitev sedaj pripada volivkam in volivcem, ki bodo s svojim glasom začrtali novo sestavo poslanske zbornice in senata, v deželi Furlaniji . Julijski krajini pa tudi novo sestavo deželne skupščine ter številnih krajevnih uprav. Volilno kampanjo KPI je sinoči na množičnem shodu na Trgu Uni-ta zaključila predsednica poslanske zbornice in članica partijskega vsedržavnega vodstva Nilde Jot-ti, ki je že v uvodnih besedah ostro obsodila nedavne fašistične provokacije na račun Slovencev in demokratičnih Italijanov ter poudarila, da je miroljubno in enakopravno sožitje med tukajšnjima narodoma jamstvo za razvoj Trsta in njegove pokrajine. «Komu-nisti v Trstu in v Rimu bomo še dalje na vseh ravneh,» je med drugim dejala Jottijeva, codločni zagovorniki prijateljstva in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo in zato ne bomo dopuščali, da bo peščica neodgovornih škvadristov motila te odnose ter skušala zanetiti sovraštvo med ljudmi na tej in na oni strani meje ter med italijanskimi državljani različnih narodnosti.® Predsednica poslanske zbornice je nato široko obravnavala probleme in tematike, ki so na ta ali oni način označili potek te volilne kampanje in to v luči znanega predloga demokratične alternative, ki ga KPI daje v razmislek in seveda v oceno volivcem. Jottijevo je predstavil pokrajinski tajnik Tonel, za njim pa je v slovenščini spregovoril tudi kandidat za deželo Boris Iskra. Slednji se je v svojem posegu med drugim obregnil ob demokristjane, zlasti v zvezi z nedavno noto pokrajinskega tajnika KD Coslovicha o provokacijah MSI na Krasu. «Ne vem, kakšen pomen ima za demokristjane beseda sožitje,® se je vprašal Iskra, «zlasti potem, ko smo slišali neverjetne izjave posl. Tombesija glede vprašanja fojb in fašističnih shodov po slovenskih vaseh.® Slovenska skupnost je imela včeraj na zadnji dan volilne kampanje številne shode tako 'V mestu kotr na podeželju in sicer na področju devinsko - nabrežinske občine. V mestu je največjo pozornost pritegnil shod na začetku Drevoreda XX. septembra, to je na področju, ki ga MSI smatra za svoj nedotakljiv fevd. Misovski aktivisti so zato napovedali svojo prisotnost, vendar so varnostni organi pravočasno poskrbeli za vzdrževanje reda, tako da se je shod kljub prisotnosti znanih voditeljev MSI redno odvijal. Kot prvi je v slovenščini spre- govoril pokrajinski tajnik Harej, ki je poudaril pomen prisotnosti slovenske besede v tem delu mestnega središča in obenem prisotnost manjšine v tržaškem mestu samem. Deželni svetovalec in nosilec liste SSk za deželne volitve Drago Štoka je v svojem posegu ostro obsodil nedavne fašistične izgrede po slovenskih vaseh, izrazil solidarnost vsem ranjenim na Proseku in v Lonjerju in na koncu pozval slovenske volivce, naj v tem delikatnem in težkem trenutku, ki ga preživlja slovenska manjšina, s svojim glasom podprejo listo Slovenske skupnosti na deželnih volitvah in tako omogočijo izvolitev samostojnega predstavnika Slovencev v novi deželni svet. Socialistična stranka pa je ime- la včeraj zvečer sklepno zborovanje na trgu pri Sv. Jakobu, na katerem so govorili posl. Gruber-Bencova. tajnik Seghene, nosilec liste za deželo Carbone in kandidat za parlament Agnelli. «Naša stranka si bo povsod prizadevala,® je poudaril Carbone, «za preporod Trsta in za pravične odnose med vsemi državljani. V ta namen smo prav pred kratkim proučili s tajnikom Craxijem problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in zato se PSI javno obvezuje v novi zakonodaji za rešitev problema globalne zaščite manjšine ter se obenem tudi obvezuje, da bo še dalje prispevala svoj doprinos za miroljubno sožitje, ki ga hočejo sedaj skaliti potomci škvadrista Giunte. POSLOVNI SESTANKI OB MEDNARODNEM VZORČNEM VELESEJMU Med Trstom in Avstrijo se pletejo širši stiki Včeraj zasedanje o lesni trgovini med sosednima državama Kakor smo že ob odprtju tržaške-1 gacije s predsednikom tukajšnje trgo- ' vinske zbornice Modianom. Medtem ko je namreč globalna trgovina med sosednima državama dosegla v zadnjem času vrednost 3.800 milijard lir, je na našo deželo odpadlo samo 162 milijard, od tega le 44 milijard na tržaško pokrajino. V letih 80/82 je Italija prevzela 64,4 od sto vsega avstrijskega izvoza. Modiano in Sal-linger sta soglašala glede nuje po poenostavitvi carinskega nadzorstva in okrepitvi carinskega osebja na trbiški meji, kjer prihaja do dolgih zastojev. Avstrijska gospodarska zbornica in naša deželna zveza trgovinskih zbornic bosta ta problem iznesla na ravni rimske in dunajske vlade. Danes bodo. kot rečeno, spet na vrsti Avstrijci, tokrat na turističnem področju. V ospredju bo Salzburg s svojo turistično ponudbo, sicer pa posvetovanje o možnostih poglobitve sodelovanja na tem področju med Avstrijo in Furlanijo-Julijsko krajino. SE DANES IN JUTRI Vinska razstava v Križu ga mednarodnega vzorčnega velesejma zapisali, poteka letos prireditev tako rekoč v znamenju poglabljanja trgovinskih odnosov med Trstom oz. Furlanijo-Julijsko krajino in Avstrijo. Predvčerajšnjemu «dnevu Avstrije®, ob katerem je predsednik dunajske zvezne gospodarske zbor niče Sallinger izrecno naglasil, da je Trst za Avstrijo v gospodarskem pogledu še vedno okno v svet, je včeraj sledilo 15. zasedanje o lesni trgovini med sosedama, a tudi prihodnje dni se bodo vrstili v našem mestu obisk za obiskom avstrijskih delegacij. Od lanskega novembra do junija letos so se avstrijske pošiljke lesa v tujino skozi tržaško luko pomnožile: zadovoljiv je bil tudi promet z drugim blagom, vendar je v primeri s celovitim obsegom italijan-sko-avstrijske blagovne menjave pretakanje avstrijskih izdelkov čez Furlanijo-Julijsko krajino zdaleč preskromno, kot je bilo poudarjeno včeraj tudi na sestanku avstrijske dele- dimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiuiuiiiiiiHiiimniiiniiimiiiiintuiiiiiiiininiiiiiimnnmiiiiinniiiiiiiuiiiiMniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH NADALJUJE SE PREVENTIVNA AKCIJA PO VASEH IN MESTNIH PREDELIH Naši spomeniki vedno budno zastraženi v Številne obsodbe fašističnega nasilja Izjavi Unije Italijanov iz Istre in z Reke ter predsedstva obe. konference S2DL Piran Medtem ko se še niso umirili protesti številnih organizacij, društev in ustanov s tostran in z onstran meje zoper hude škvadristične izpade in izzivanja iz prejšnjih dni, se po naših vaseh, v predmestjih in mestnih četrtih nadaljujejo aktivne straže naših spomenikov, kulturnih domov in spominskih obeležij. Da je taka organizirana budnost v sedanjem težkem trenutku nadvse potrebna, priča zadnji vandalski izpad proti spomeniku Almi Vivodi v «Bo-šketu® pri Sv. Ivanu, kjer so «ne-znanci® razbili spominsko ploščo. O nestrpnosti fašističnih pretepačev pa pričajo tudi številni «anonimni» nočni telefonski pozivi ranjencem iz Lonjerja z grožnjami in nizkotnimi žalitvami. ,rJ, Kot rečeno, so škvadristični pohod na Lonjer obsodile ne samo italijanske demokratične sile, temveč tudi jugoslovanske, družbenopolitične or-, ganizacije. Včeraj je fašistično nasilje proti slovenski narodnostni skupnosti v Italiji ožigosalo predsedstvo Unije Italijanov iz Istre in z Reke, ki se je sestalo na Reki. V protestu predsedstvo Unije zagotavlja, da predstavljajo podobni izpadi žalitev medsebojnega sožitja in odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji izraža svojo solidarnost slovenski manjšini in izreka podporo NILDE JOTTI OBISKALA LONJER IN POČASTILA SPOMIN A. VIVODE Predsednica poslanske zbornice posl. Nilde Jotti je obiskala tudi Lonjer, kjer se je srečala z domačim prebivalstvom in žrtvami sobotnega škvadrističnega izpada. U- •iiiii mil iniiiiiiiiiillliiiiiliiiiiiiiiiiiiiHliiMiimiliiliiii»iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiliiillillililimiiiliimiiiliiiiii»tnli» Coloni (KD) o zakonu za globalno zaščito Vsako nadaljnje čakanje bi bilo škodljivo Sergio Coloni, kandidat Krščanske demokracije za poslansko zbornico, je protikandidat desničarskemu in protislovensko naperjenemu dosedanjemu poslancu Tombesiju. Dvajset let je bil deželni svetovalec, zadnjih pet let pa odbornik za proračun in načrtovanje. V tem svojstvu, poudarja sam v razgovora z našim novinarjem, je zlasti podprl napore deželne uprave pri vzpostavljanju in izboljšanju stikov s sosednjimi deželami v okviru skupnosti Alpe-Adria, v zadnjem času pa se je še zlasti angažiral za premostitev težav pri obmejnem sodelovanju s sosednjo Jugoslavijo. V zvezi z zadnjimi dogodki v Lonjerju in v slovenskih vaseh nasploh pa Coloni meni, da gre za fašistični poskus zaviranja dobrih odnosov s slovensko nacionalno skupnostjo, ki so se ustvarili v zadnjih 20 letih kljub Sterilnim težavam in nerazumevanjem. Prav KD, trdi Coloni, je prispevala veliko k premostitvi starih predsodkov s strani večinskega naroda. Fašiste je treba osamiti pri teh napadih, ki jim ni para v povojnem obdobju, in pri tem morajo bistveno vlogo odigrati sile javnega reda. V zvezi z zakonsko zaščito slovenske manjšine, bi bilo vsako nadaljnje čakanje škodljivo. Coloni je s poslancem Bressanijem sestavil de-mokristjanski zakonski predlog o zaščiti manjšine, v novoizvoljenem parlamentu ga bodo spet predstavili kot bo morala tudi vlada izdelati svoj načrt. Treba je valorizirati manjšino v vsej deželi, pravi še Coloni, brez izsiljevanja v nobeno smer, upoštevajoč voljo manjšine na posameznih področjih. O tem, zaključuje svojo izjavo Coloni, je treba resno in trezno presojati, ker so časi za tak zakon dozoreli. • Tržaški občinski odbornik za proračun in. načrtovanje Bassani je sprejel predsednike rajonskih svetov In jim orisal proračun za tekoče leto. Izrazil jim je popolno pripravljenost občinske uprave, da vzame v poštev njihove predloge. gledno gostjo so pričakali domačini pred vhodom Prosvetnega društva Lonjer - Katinara, kjer jo je v imenu tamkajšnje sekcije KPI in slovenskega življa pozdravil Luciano Malalan. Jottijeva se je nato skupaj s krajevnimi predstavniki KPI sprehodila po vaških ulicah, na katerih so pred tednom dni fašistični pretepači napadli vaščane, vse do Kjudrovih, kjer se je srečala z ranjenimi Enzom Forausom, Stojanom Sancinom in Pavlom Kranjcem. Dalj časa se je pomudila pri Milki Kju-der, ki se mora še v postelji zdraviti za posledicami močnega udarca v prsi. Predsednica poslanske zbornice se je pozanimala za njeno zdravstveno stanje in ji zaželela hitro okrevanje. Nato je še nekaj časa pokramljala z domačimi, ki so ji podarili šopek rož in ploščo ter almanah Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Nilde Jotti se je v «Bošketu» pri Sv. Ivanu skupaj z vladnim komisarjem prefektom Marrosujem pred oskrunjenim spomenikom poklonila spominu Alme Vivode, prve padle partizanke v boju proti nacifašiz-mu v Italiji. (Na sliki: Obisk Nilde Jotti in krajevnih predstavnikov KPI pri Milki Kjuder v Lonjerju). Izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 10. julija v Kranjsko goro preko Soške doline in Vršiča. Informacije in vpisovanje vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30/11 -telefon 64459 ali 732858. italijanskim demokratičnim silam v borbi proti takim manifestacijam. Predsedstvo občinske konference SZDL Piran je naslovilo brzojavko SKGZ, v kateri najostreje obsoja najnovejši pojav agresivnega fašizma v Trstu in okolici. Napad na Slovence, oskrumbe spomenikov in grobov niso samo napad na borbo za svobodo in proti fašizmu, ki so ga vodili slovenski in italijanski antifašisti pred štiridesetimi leti, ampak tudi napad na prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo in mir v tem delu Evrope. «Pre-pričani smo, da boste enotni skupno z italijanskimi antifašisti preprečili fašističnim tolpam uničevanje vsega tistega, kar smo dosegli v borbi proti nacifašizmu,® končuje brzojavka predsedstva občinske konference SZDL Piran, ki jo je podpisal predsednik Vladimir Logar. Pokrajinsko tajništvo SSk v Trstu je včeraj vložilo prijavo proti kršenju dogovora o volilnem premirju s strani MSI, ki je v minuli noči prekril več prostorov oziroma plakatov SSk na volilnih tablah na Trgu Liberta pred železniško postajo, kar gre smatrati kot «odgovor» na volilno zborovanje SSk na Drevoredu XX. septembra. Miljski občinski odbor se je v četrtek sestal na izredni seji, komaj se je izvedelo o oskrumbi spomenika miljski partizanski Almi Vivodi Odbor je ostro obsodil fašistični izpad in zahteval od oblasti, da takoj energično posežejo za vzpostavitev reda in miroljubnega sožitja na naših tleh. S svoje strani je Tržaško gibanje (Movimento Trieste) protestiralo zoper izjave demokristjanskega desničarskega veljaka Tombesija o fašističnih provokacijah in nasilju iz prejšnjih dni. Tombesi hoče s takimi izjavami zmanjšati odgovornost fašistov in jo celo naprtiti žrtvam njihovega nasilja: demokratom. Slovencem, Italijanom in celo antifašističnemu odbora. Goslje iz Slovenije so si ogledali delo psihialrienih operaterjev Predvčerajšnjim so bili gostje o-peraterjev tržaške psihiatrične službe univerzitetni docenti, sociologi, psihologi, socialni delavci in študentje Višje šole za socialne delavce, Centra za socialno delo, Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski uni- verzi in Svetovalnega centra, vsi iz Ljubljane. Po srečanju z ravnateljem psihiatrične službe Rotellijem so se gostje ob spremstvu slovenskih operaterjev razdelili v več skupin in se soočili z delom tržaških kolegov v centrih za mentalno zdravje, v prostorih bara «11 pošto delle fra-gole», kjer so zaposleni bivši narkomani, in v oddelku prve psihiatrične pomoči v glavni bolnici. Izmenjava izkušenj je bila za goste iz Slovenije izredno zanimiva, ni pa bila zadnja. Že jeseni bodo namreč Tržačani obiskali podobne objekte v Sloveniji. Državni zakon 828 se že lahko izvaja Rimska Vlada je" odobrila deželni zakon o izvajanju državnega zakona 828 za dokončno obnovo območij Furlanije - Julijske krajine, ki sta jih opustošila majski in septembrski potres leta 1976, in za vsestranski razvoj gospodarsko šibkejših predelov dežele, kot sta tudi tržaška in goriška pokrajina. Finančno vzeto gre, kot znano, za 800 milijard lir. Zakon je že veljaven. Seja deželnega predsedstva SDGZ Te dni je zasedalo predsedstvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Seja, ki jo je vodil predsednik Vito Svetina, se je začela s pregledom dejavnosti po občnem zboru v Gorici. Kot izhaja iz poročil direktorja Vojka Kocjančiča in Vilka Nanuta (za Goriško), je o-pravljeno delo bilo v skladu s smernicami, ki so bile začrtane na go-riški skupščini. Predvsem je bila poudarjena uspešnost operacije z davčnimi prijavami, ki jih je bilo v obeh pokrajinah kar tisoč. Govor je bil nadalje o odnosih med organi SDGZ v Trstu in Gorici (tu je bila sestavljena 6-članska komisija za probleme včlanjevanja), o zastopstvih združenja v javnih predstavniških telesih, o notranji organizaciji s posebnim ozirom na sekcije in potrebo po njihovi čim širši vsestranski avtonomiji pa še o programu zunanjetrgovinske sekcije, ki ga je razgrnil Marino Košuta. Predsedstvo je zavzelo tudi stališče v zvezi s fašističnimi napadi po naših vaseh, o čemer poročamo na drugem mestu. Predsednik" ’ pokrajine Clarici se je včeraj sešt&t" s tajniki enotne šindikhlhe * zveže uslužbencev " 'v prevozništvu in z delegacijo zaposlenih prt’tržaški" podružnici družbe Gondrand. Ta zaposluje o-krog 2.000 ljudi. Sindikalisti so izrazili hudo zaskrbljenost zaradi težkih razmer v podjetju, o katerem se širi glas, da je zašlo v stečaj. Clarici se je obvezal, da bo osebno posredoval tako pri predsedstvu vlade kot pri ministrstvu za delo, da se zadeva uredi, ne da bi bilo treba podjetje zapreti in delavstvo postaviti na cesto. Ob prisotnosti številnih gostov in vinogradnikov so včeraj popoldne v Križu odprli že tradicionalno razstavo in pokušnjo domačih vin, ki jo prireja zadruga pridelovalcev vin tržaške občine «Kriški breg® v sodelovanju s KD Vesna, ŠD Mladina in ŠD Vesna. Na krajši slovesnosti je spregovoril predsednik zadruge Miloš Košuta, ki se je med drugim tudi dotaknil ne- katerih nerešenih problemov, s katerimi se soočajo .domači, kmetovalci, zlasti pa vinogradniki. Kriška razstava se bo nadaljevala danes in jutri, ko bo na sporedu tudi kulturni spored z nastopom Tržaške folklorne skupine «Stu ledi® in kriške godbe na pihala «Vesna». Na sliki: otvoritvena svečanost med govorom Miloša Košute. lllllllllIIIUUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIU»IIllllllimillllllllllll|IHIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIHIlUIUllllHI PROSLAVE 85.LETNICE KD SLOVAN Odprtje fotografske razstave in igra «RevoIucija bonbonov» Igro so uspelo uprizorili otroci osnovne šole K. D. Kajuh ■ Nastop Tržaškega okteta Sinoči so na Padričah odprli bogato fotografsko razstavo, ki pomeni vsekakor dragoceno pričevanje ob 85-letnici KD «SIovan». O razstavi smo sicer že pisali, vendar lahko ponovno poudarimo, da gre za res dobro izpeljan izbor starih in novejših fotografij, ki pomenijo nekako zgodovinsko oko v vsestransko življenje Padrič. Ob odprtju razstave se je domačinka Barbara Kalc zahvalila vaščanom, ki so prispevali material iz osebnih «arhivov» in tako omogočili razstavo. Zahvala je šla tudi fotografoma Mariu Magajni in Davorinu Križmančiču, ki sta pomagala pri izvedbi razstave. Številno občinstvo pa je sinoči brez dvoma presenetila zares lepo izpeljana igrica «Revolucija bonbonov®, ki so jo na odprtem uprizorili. učenci osnovne šole K. D. Kajuh. Igra je bila res skrbno pripravljena: od izvirnih kostumov, do' scene in seveda v sami izvedbi mladih «igralcev». Zaslugo za u-spelo uprizoritev nosijo, poleg o-trok, ki so stopili na oder in vdahnili v delo razigrano otroško razpoloženje, seveda tudi učiteljice, ki so predstavo «režirale» in sicer Savica Grgič, Nadja Škabar in Sandra Gruden. Vsekakor bi predstava zaslužila še kakšno ponovitev. Po igri so si prisotni lahko ogle- UllllllllllllllllllllllinmilllllHIIIIIIIHIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Poziv slovenskih komunistov v F-JK Vabilo volivcem, naj oddajo svoj glas slovenskim kandidatom na listah KPI Slovenski komunisti v Furlaniji-Julijski krajini so naslovili na slovenske volivce poziv, ki se pričenja s temile besedami: «Le nekaj odstotkov glasov odloča c bedečih vladnih večinah in usmeritvi zakonodajne dejavnosti parlamenta ter deželnega zbora Furlanije-Julijske krajine. KD se zavzema za obnovo nekdanjih sredinskih vlad, medtem ko KPI vodi svoj boj za demokratično alternativo, se pravi, vlado brez demokristjanov.® Komunisti tu ugotavljalo, da bi do takšne vlade lahko prišlo, če bi napredne demokratične sile zbrale več kot 50 odstotkov glasov. Nadalje pozivajo slovenski komunisti volivce, naj ne oddajo belih glasovnic. «Naša strnjenost je sedaj še tembolj pomembna, ko se po naših kraških vaseh pojavljajo fašistični izzivači,® pravijo komunisti in nadaljujejo, da je jasno, «da bi zmaga desnih sil pome- nila novo žalostno obdobje za našo skupnost.® Večji del poziva je namenjen vprašanju globalne zaščite Slovencev, pri tem komunisti ugotavljajo, da «enot-ni nastopi, vzstrajna bitka sen. Jelke Gerbec in parlamentarnih skupin KPI niso zalegli v zadostni meri.® Zato bo seveda novo razmerje sil v zbornicah važno, saj so bile «sre-dinske vladne večine Slovencem nenaklonjene povsod, v Rimu, v deželi in v krajevnih upravah. Zmaga naprednih demokratičnih sil, okrepitev KPI, pa lahko pospeši tudi odobritev zakona za zares globalno zaščito, s katerim bi bili Slovenci zadovoljni.® Slovenski komunisti nadalje ugotavljajo, da je KPI edina stranka, ki zagotavlja Slovencem, da imajo v parlamentu svojega predstavnika. Tudi tokrat kandidira v Trstu senatorka Jelka Gerbec, tu komunisti llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIHlIllllllllllllllllllllllllllimillHHIIIIIIIIIIIIIIllllllllHIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlir HIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIHI POGOVOR S PREDSEDNIKOM SSK DR. RAFKOM DOLHARJEM Slovenske glasove slovenskim kandidatom Predsedniku deželnega sveta Slovenske skupnosti in kandidatu za deželne volitve dr. Rafku Dolharju smo zastavili nekaj vprašanj: Volilna kampanja je bila tokrat zelo razgibana, še zlasti če upoštevamo fašistična protislovenska izzivanja. Kako ocenjuješ to kampanjo? Fašistično razgrajanje po naših slovenskih vaseh in predmestjih je vsekakor vse obsodbe vredno in nas spominja na mračnjaško obdobje v začetku fašizma dvajsetih let. Enako nas zaskrbljuje začetno pasivno zadržanje pristojnih oblasti, ki jih je šele energično in enotno zadržanje slovenskega prebivalstva prebudilo iz pasivnosti. Mislim pa da je temu fašističnemu rovarjenju botrovalo tudi vzdušje, ki ga je v našem mestu s svojim protislovenskim in protijugoslovanskim stališčem vsa zadnja leta širila Lista za Trst. Trdno upam, da bodo končno Tržačani sprevideli, da se kolesa zgodovine ne more zaustaviti in primerno o-bračunali z Listo na skorajšnjih volitvah. Zaščitni zakon je glavni cilj naše narodnostne skupnosti. Kakšen je tvoj odnos do tega vprašanja? Zahteva za globalno zaščito vseh Slovencev v Italiji mora vsekakor ostati naša poglavitna zahteva na-pram državi, ki je dolžna izpolniti republiško ustavo ter mednarodno prevzete obveznosti vključno z o-simskim sporazumom. Čakanje na globalno zaščito pa nas nikakor ne sme uspavati. In ker smatramo, da je šolanje v materinščini bistveni e-lement za ohranjevanje narodne zavesti mislim, da bi morala slovenska narodna skupnost v Trstu in Gorici z samostojno in takojšnjo akcijo nuditi šolanje v materinščini zapostavljenim bratom v Benečiji. V kakšnem duhu se je Slovenska skupnost pripravila na te volitve? Mislim, da se mora enotnost Slovencev pokazati tudi na volitvah. Zato sem prepričan, da moramo Slovenci koncentrirati svoje glasove za resnično izvolitev slovenskih kandidatov. Slovenska skupnost je dokazala ob vsaki priliki, da je pluralistično razvejana stranka, kjer je dovolj prostora in dela tako za katoličane in laike kot tudi za levičarje in jo torej lahko podprejo vsi Slovenci ne glede na njih svetovno nazorsko opredelitev. Deželni svetovalec SSk pa je s svojim delom dokazal, da je njegova prisotnost v deželnem svetu za vse Slovence nenadomestljiva. Ker sem prepričan v politično zrelost naših ljudi sem tudi prepričan, da bodo na skorajšnjih volitvah podprli njegovo ponovno izvolitev v deželni svet. poudarjajo: «Slovenci, ki na volitvah podpirajo druge stranke, predvsem SSk in PSI, vedo, da je sen. Gerbec v parlamentu vedno zastopala naša skupna stališča.® Komunisti nato ugotavljajo, da se slovenski komunisti, kljub razlikam, dobro zavedajo, da dražijo Slovence «enotni interesi naše manjšine®, od tod poziv slovenskih komunistov, naj oddajo volivci svqj glas slovenskim kandidatom na listah KPI. «KPI je edina stranka,® zaključujejo slovenski komunisti, «ki Slovencem v vseh treh pokrajinah dežele jamči svoje predstavnike. Za deželni svet Furlanije-Julijske krajine se KPI zavzema, da bi s podporo volivcev ponovno izvolila dva slovenska deželna svetovalca (v Trstu in Gorici). Poziv slovenskih komunistov objavlja tudi imena slovenskih kandidatov. Za Tržaško so navedeni naslednji kandidati: sen: Jelka Gerbec (Trst II); za zbornico Stojan Spetič: za deželni svet pa Boris Iskra, Edvin Švab in Jure Kocjančič (Can-ciani). dali še film, ki so ga pripravili ob 85-letnici Gozdne zadruge in sicer delo z naslovom «Padriče včeraj, danes, jutri.® Posebno pozornost velja ob včerajšnji prireditvi nameniti Tržaškemu oktetu, ki se je ob odprtju fotografske razstave predstavil občinstvu z daljšim koncertom. Pozneje je oktet zapel venček pesmi ob spomeniku padlim v NOB, ki ga vaščani budno stražijo. V zadnji fašistični mazaški akciji je bil namreč spomenik, ki so ga postavili pred 35 leti, ponovno oskrunjen. Drevi bo na Padričah ples * ansamblom Lojzeta Furlana. Znotraj devinske graščine Sedež mednarodne _ šole Združenega sveta je že nared Predvčerajšnjim so se končala preureditvena dela v poslopju devinske graščine princa Tum Taxisa, ki je po tradiciji namenjeno gostom, ki pa bo odslej sedež jadranske mednarodne šole Združenega sveta. Do sedaj, to je do konca prvega šolskega leta, so mladenke in mladinci iz najrazličnejših držav sveta bili nastanjeni začasno v hotelu Europa na nabrežju pod Nabrežino. V kolikor bi v prihodnjem šolskem letu ne bilo za vse prostora v prostorih Devinskega gradu, se bodo študentje porazdelili tudi po vasi, se pravi po krajevnih javnih prenočiščih. Izrecno gre poudariti, da se ta mednarodna šola v novem sedežu ne bo zaprla vase po vzora tako imenovanih ameriških «campusov», ampak se bo prepletla z vaško in tudi v širšem smislu krajevno stvarnostjo naših obmejnih krajev. Droben dokaz tega naj bo v okoliščini, da se bo študij odvijal v ustrezno preurejenih prostorih stare devinske osnovne šole, medtem ko bodo uprava, tajništvo in knjižnica našli mesto v stavbi, ki je bila prej namenjena finančnim stražnikom in v kateri so se prav te dni pričela pri-rejevalna dela. Šolske vesti Razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava «Other Cri-teria®: Slovenija — novo slovensko slikarstvo in kiparstvo po prof. Tomažu Brejcu. SKD Tabor - Prosvetni dom. Do jutri, 26. junija bo odprta razstava Mira Kranjca. Umik: danes od 17. do 19. ure; jutri od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Ravnateljstvo drž. trg. teh. zavoda «Ž. Zois® z oddelkom za geometre sporoča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1983/84 vključno do 7. julija 1983. Prav tako se vrši vpisovanje za oddelek za zunanjo trgovino v Gorici. Uradne ure so vsak delavnik od 9. do 12. ure. Znanstveni licej F. Prešeren sporoča. da bo vpisovanje za šolsko leto 1983/84 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 7. julija t.l. Šola bo zaprta zaradi volitev od danes, 25. do 28. junija. Oh smrti članice glavnega odbora Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje ALOJZIJE KRALJ izrekamo iskreno sožalje užaloščeni družini. Odbor ŠD Primorje izreka trenerju Ediju Kralju globoko sožalje ob izgubi drage mame Alojzije. Ob tragični nesreči, ki se je pripetila dne 21. t.m., je izgubil življenje naš dragi vaščan ERNEST URŠIČ (Eto) Pogreb dragega pokojnika bo danes, 25 . 6. 1983, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev in nato na domače pokopališče. Žalujoči svojci in vaščani Bazovica, Trst, 25. junija 1983 Gledališča VEKDl Od 2. julija do 14. avgusta bo v gledališču Verdi pomladni Festival operete. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Razstave Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale. Do 30. t.m. (I. preddverje) Ob 20. obletnici fotogrupe SOLT - Ljubljana. Mala dvorana Teden italijanskega filma še danes, 25. junija. Danes, 25. t.m., ob 20. uri: «Rim», režija Federico Fellini. Stadion NK Zagreb 12. julija ob 21. uri: «Direstraits». Prodaja vstopnic v Ljubljani — Gol-turist, Globtour, blagajna Cankarjevega doma. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah Ou 0. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Kino Grad sv. Justa 21.30 «Victor Victo-ria*. Režija B. Edvvards. 23.30 «Querelle de Brest*. Režija R. W. Fassbinder. V primeru slabega vremena bodo filma predvajali v kinodvorani Ariston. Eden 17.00 «Violenza in un carcere femminile*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.15 cLingua profonda». Dvorana št. 2 ob 15.15 «Una vergine per l’impero romano». Prepovedana mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 ob 16.00 «Mikey nickey». Za vsakogar. Grattacielo 16.30 «11 bisbetico do-mato*. A. Celentano in O. Muti. Fenice 18.00 «Agente 007: vivi e la-scia morire*. R. Moore, W. Kotto. Mignon 16.00 «La squalo». Aurora 17.00 «Mare, mare, mare vo-glia di...» Capitol 18.00 «11 paradiso puo atten-dere». Cristallo 17.00 «La scelta di Sopliie». M. Streep. Moderno Zaprto. Radio 15.30 «Un emir e L’Auvergne». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 15.30 «Annie». A. Fin-ney. Lumiere 16.00 «L’esorcista». Prepovedan mladini pod 14. letom. Giardino pnbblico 21.15 «Bingo bon-go». A. Celentano. Ob zlati poroki LOJZE in MARIA ŠVARE jima čestitajo in želijo še mnogo zdravih in srečnih let sinova z družinama ter vnuki. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 25. junija HINKO Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.42 — Luša vzide ob 21.21 in zatone ob 5.08. Jutri, NEDELJA, 26. junija GRUDA Vreme včeraj: naj višja temperatura 25,6 stopinje, najnižja 18,7, ob 18. uri 24,5 stopinje, zračni tlak 1016,8 mb pada, brezvetrje, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 20,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Alessandro Bra-?atto, Diego Dominissini, Giovanni Damiani di Vergada, Giacomo Fon-anot. UMRLI SO: 74-letni Luigi Umek, 13-letna Giuseppina Vlacci vd. Ca-lunzi, 66-letni Sergio Pecorari, 70-etui Francesco Neri, 56-letni Leo-lardo Pappagallo, 81-letna Giuseppi-ia Candellari vd. Valentin, 79-letna Lidia Sfetez vd. Bocchi. 81-letni Gio-/anni Scherl, 77-letna Giulia Paga-ii vd. Spadaro, 48-letni Emesto Or- DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 41 1. F. Severo 112, Ul. Baiamonti ), Zgonik, Milje (Drevored Maz- ►d 8^30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. Zgo-ik. Milje (Drevored Mazzini 1). DRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure d. 732 627, predpraznična od 14. do I. ure in praznična od 8. do 20. MENJALNICA vseh tujih valut 23. 6. 1983 Ameriški dolar 1.490. Kanadski dolar 1.210,— Švicarski frank 714.— Danska klona 162.— Norveška krona 203.— švedska krona 194.— Holandski fini int 527.— Francoski ftank 197.— Belgijski frank 26.50 Funt šterlina 2.300,— Irski štetimi; 1.860,— Nemška marka 591.50 Avstrijski šiling 83 50 Portugalski e.vudo 12.50 Pezrta Jen Avstudski dolar 1.200,— Drahma J®-®® Debeii dinai M.ii dinar 16 70 .v.. i-msm BAlkCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE TR.ZAŠKA IČ R-E D IT N A BANKA *>'IV , S. P. A. KD SLOVAN - PADRIČE PRIREDI PROSLAVO 85 LETNICE DRUŠTVA in 35-letnice postavitve spomenika NOB Danes, 25. junija: ples z ansamblom Lojzeta Furlana Jutri, 26. junija: ob 9. uri začetek balinarskega turnirja; ob 15.30 komemoracija ob spomeniku padlim v NOB; ob 16.30 koncert godbe na pihala iz Izole; ob 17.30 proslava s kulturnim sporedom, sodelujejo: mešani zbor Lipa iz Bazovice, mešani zbor Primorec iz Trebč, moški zbor Tabor z Opčin, oktet iz Šoštanja in domači mešani zbor Slovan. Nastopili bodo tudi osnovnošolci šole K. D. Kajuh in folklorna skupina z Opčin. Ob 20.30 ples: igra ansambel OTTA VIA BRAJKA. ZADRUGA PRIDELOVALCEV VIN TRŽAŠKE OBČINE «KRIŠKI BREG* - SV. KRIŽ PRI TRSTU s sodelovanjem KD VESNA - ŠD MLADINA - ŠD VESNA vabi na XVI. RAZSTAVO DOMAČIH VIN do 26. junija 1983 v Sv. Križu Danes, 25. junija, ob 16. uri odprtje kioskov; ob 20.30 PLES z ansamblom «Akvamarina» iz Trbovelj. Jutri, v nedeljo, 26. junija, ob 10.30 odprtje kioskov, od 19. ure dalje sledeči spored: koncert kriške godbe »Vesna*, nastop tržaške folklorne skupine STU LEDI. PLES z ansamblom «Domači fantje* iz Divače Ribe — piščanci — klobase — čevapčiči — pršut Vljudno vabljeni! MLADINA IZ BOLJUNCA priredi 25., 26. in 27. junija 1983 ŠAGRO 83 Danes, 25. junija, ob 18. uri odprtje kioskov; od 20.30 do 1. ure ples Jutri, 26. junija, ob 9.30 mladinski ex tempore (vpis od 9.30 do 11. ure), ob 9.30 tek po boljunskih ulicah (vpis uro pred pričetkom), ob 19. uri povorka na Gorico ob spremstvu godbe na pihala Breg, kulturni program; od 20.30 do 1. ure ples. Ponedeljek, 27. junija, ob 18. uri odprtje kioskov, od 20.30 do 24. ure ples. Vse dni vas bo zabaval ansambel POMLAD Potovalni urad «A U RO RA» vabi na naslednje izlete in bivanja: 2. in 3. julija — z avtobusom na BLED in v BOHINJ. Cena 58.000 Ur; od 9. do 16. juUja — z avtobusom na otok KRK. Cena 179.000 Ur. Vsako soboto z avtobusom v BOVEC. Cena enotedenskega bivanja 155.000 Ur, z vožnjo pa 170.000 Ur. Informacije in prijave pri potovalnem uradu «AURORA» -Ul. Cicerone 4, tel. 60261 SKD IGO GRUDEN MOŠKI IN DEKLIŠKI ZBOR prirejata danes, 25. 6., ob 21. uri v nabrežinski telovadnici LETNI KONCERT ki je posvečen 15-lctnici neprekinjenega delovanja moškega in 10-letnici neprekinjenega delovanja dekliškega zbora. Vabljeni! KD KRAŠKI DOM organizira danes, 25. junija, ob 21. uri v Kraškem muzeju v Repnu gostovanje dramske skupine SKD Tabor z igro F. D. Dostojevskega KROKODIL Dramatizacija Drago Gorup, scena Atillj Kralj. Vabljeni OBČINA MILJE Tehnični oddelek - Služba javnih del Prot. št. 8454/1684 Predmet: Cestna dela in izredno vzdrževanje RAZPIS NATEČAJA Občinska uprava razpisuje natečaj v obliki zasebne licitacije za pode-Utev zakupa za sledečo gradnjo «cestna dela in izredno vzdrževanje*, osnovni znesek Ucitacije znaša Lit. 359.900.000 kot predvideva člen 1, črka d) zakona št.-'14 z-dne 2. 2. 1973. Podjetja, ki se nameravajo udeležiti natečaja, morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju na občino Milje, Trg Marconi 1, do in ne preko 20 dni od objave tega oglasa, nadalje morajo biti vpisana v ANC, kategorija 6, za odgovarjajoči znesek kot določa D.M. 770 z dne 25. februarja 1982. Prošnje za udeležbo niso obvezujoče za upravo. Vsi stroški natečaja, vključno objava oglasov v glavnih dnevnikih, .obvezna po zakonu, so v breme podjetja, ki si zagotovi zakup. Odbornik za javna dela (Vincenzo Campagna) f Čestitke Naša draga učiteljica NADJA RAZTRESEN in njen izvoljenec polagata danes važen zrelostni izpit. Srečno jima skupaj s starši kličejo njeni učenci. ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST v sodelovanju s PD Slovenec Iz Boršta V ponedeljek, 27. junija, ob 20.30 v srenjslu hiši v Borštu klavirski recital BOGDAN KRALJ absolvent šole Glasbene matice razred prof. Neva Merlak Vabljeni JUTRI IN V PONEDELJEK VSI NA VOUSCA S preferenčnimi glasovi podprimo slovenske kandidate vseh strank Pomen uveljavitve slovenskih kandidatov na listah KPI in PSI ter izvolitve zastopnikov SSk v deželni in pokrajinski svet Volišča v vsej državi bodo odprta jutri od 7. do 22. ure, v ponedeljek pa od 7. do 14. ure. Volitve so torej pred nami. Pri nas na Goriškem je votivna kampanja bila zelo umirjena. Le malo je bilo javnih shodov, še na te je prihajalo malo poslušalcev. Ljudje so raje poslušali zastopnike velikih strank, ki so nastopali na državnih in zasebnih televizijskih postajah. Med Slovenci in demokrati so močno odjeknili fašistični protislovenski izpadi na tržaškem Krasu in to je še bolj v Slovencih u-trdilo zavest, da je treba iti kompaktno na volišča in oddati glas tistim strankam in kandidatom, ki zagovarjajo slovensko problematiko. K sreči se niso fašistične provokacije ponovile na Goriškem, pa čeprav so se naši ljudje zavedli pomena biti budni v naših vaseh in pred spomeniki padlim. Tudi nekatere politične stranke, ki so nam blizu, so odločno obsodile fašistično divjanje na Tržaškem. Slovenci smo vedno dokazali, da znamo iti kompaktno na volišča, v večjem številu kot naši sodržavljani italijanske narodnosti. To smo dokazali ne le na političnih ah upravnih volitvah marveč tudi na volitvah v razne šolske svete. Imamo torej prirojeno državljansko zavest, tudi zato ker vemo, da je od naših glasov odvisna uveljavitev slovenskih kandidatov in tudi tistih kandidatov italijanske narodnosti, ki so nam zelo blizu. Na Goriškem bomo tokrat dobili v roke kar štiri glasovnice: rumena glasovnica bo za senat, modra za poslansko zbornico, zelena za deželni svet, oranžna za pokrajinski svet. V nekaterih občinah bodo imeli še roza glasovnico za občinski svet. Stranke za katere običajno Slovenci glasujemo imajo kandidate na vseh volitvah. Pomembno je, da se slovenski kandidati uveljavijo na listah Komunistične partije in Socialistične stranke, kot je tudi prav da se uveljavi lista Slovenske skupnosti. V poslansko zbornico kandidira za KPI doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič, za PSI pa univerzitetni profesor dr. Vladimir Nanut. Pomembno 'je dati preferenčne glasove slovenskima kandidatoma na listah KPI in PSI. Mnogi slovenski volivci bodo glasovali tudi za komunista Nerea Battella, ki kandidira v senat, za socialista ministra Lorisa Fortuno, ki je nosilec liste PSI za poslansko zbornico, in tudi za demokristjana Luciana Rebullo, ki utegne biti izvoljen v poslansko zbornico, če zbere dovolj preferenčnih glasov. Nekoliko drugačna je ugotovitev za deželni svet. Tudi tu je treba dati preferenčni glas predvsem slovenskim kandidatom. KPI kandidira Ivana Bratino, ki ima veliko možnosti, da bo izvoljen v deželni svet, ter Aleksandro Devetak - Ve-scovi. PSI kandidira Marka Wal-tritscha. Nosilca liste SSk pa sta Drago Štoka in Marija Ferletič. Pomembno je, da se uveljavijo vsi slovenski kandidati, za SSk pa je važno, da tudi z goriškimi glasovi izvoli deželnega svetovalca. Važno je, da se afirmira tudi socialist Luigi Blasig. Zelo važno je tudi glasovanje v pokrajinski svet, kjer bi bilo prav, da bi bili tudi tokrat izvoljeni trije slovenski svetovalci, po eden od KPI, od PSI in od SSk. Običajno so vsi ti svetovalci bili izvoljeni v zagrajsko . sovodenjsko - doberdobskem okrožju. To naj bi bili Aleksandra Devetak za KPI, Jože Cej za PSI in Mirko Špacapan za SSk. Glasovi oddanim tem strankam ne zadoščajo samo v prej omenjenem okrožju marveč v vseh drugih, kjer najdemo na glasov- nici ime drugega kandidata. V občinah Tržič, Ronke, Gradež, Romans in Vileš pa bodo tam živeči slovenski volivci oddali svoj glas vsak po svoji svetovnonazorski opredelitvi. Važno je eno. Da gredo jutri in v ponedeljek vsi Slovenci na volišča. Voliti morajo polno! Ne smejo se zadovoljiti samo z glasom priljubljeni stranki. Morajo oddati tudi preferenčne glasove tako za poslansko zbornico kot za deželni svet s tem, da poleg prečrtanega znaka svoje stranke napišejo tudi priimek kandidata ali odgovarjajočo mu številko. Za senat in pokrajinski svet pa se ne sme pisati imena (to je že natisnjeno), prečrtati je treba le znak stranke. Slovenci! Jutri vsi na volišča! Glasujmo pravilno za čim večjo uveljavitev kandidatov slovenske narodnosti! Uspel zaključni koncert Glasbene šole v Sovodnjah V Kulturnem domu v Sovodnjah je bil prejšnji večer zaključni koncert gojencev, ki so letos obiskovali sovodenjsko podružnico Glasbene matice. Kot vedno ob teh prilikah je bila dvorana polna zadovoljnih poslušalcev. Niso bili to samo starši ter bratje ali sestre gojencev, marveč bilo je precej tudi drugih ljubiteljev glasbe, saj je v dvajsetih letih, odkar obstaja šlo skozi sovodenjsko podružnico Glasbene matice zelo veliko število gojencev. Nastopili so naslednji gojenci: Erik Pelicon, Deborah Marušič, An-tonella Cerminara, Rita Muscau, Aleš Klede, Francesco Muscau, Tanja Pelicon, Morena Krašček, Luka Milocco, Laura Zotti, Damijana Čevdek, Valentina Milocco, Romi-na Florenin, Tanja Kuzmin, Fla-vio Primožič, Dario Bernardis, Vera Tomšič, Grazieila Pavletič, Svetlana Primožič, Walter F er f olja, Vesna Tomšič, Mirjam Koncut, Lo-redana Peteani, Bruna Fajt, Franko Cerminara. Nekateri omenjenih gojencev so nastopili z več komadi, posamično ali skupinsko. Profesorji so nekatere nastopajoče spremljali na klavir. Letos so v sovodenjski podružnici Glasbene matice poučevali Silvan aiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniriiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V VELJAVO STOPIJO NOVI ZAKONI IN PREDPISI Križmančič, Klavdija Jamšek, Dorina Kante in Katarina Tabaj. Vsa čast gre vzgojiteljem, pohvaliti pa je seveda treba gojence in njih starše, ki si prizadevajo, da bi njih otroci dobili primerno glasbeno vzgojo. ZAHTEVA SINDIKALNE ZVEZE Preprečiti nov« fašistične izgrede Od 1. julija precej novih obveznosti za trgovce in obrtne delavnice Kar precej kategorij obrtnikov bo moralo izdajati davčne pobotnice registrske blagajne za eno kategorijo trgovcev Obvezne Trgovce in obrtnike čakajo od prihodnjega 1. julija, torej čez nekaj dni, čisto nove obveznosti. Za tiste, ki so prijavili v letu 1981 več kot dvesto milijonov letnega prometa, stopi v veljavo zakonsko določilo, da morajo imeti nove registrske blagajne. Za celo vrsto novih obrtnikov pa stopi v veljavo pravilo da bodo morah od istega dne izdajati davčne pobotnice vsem svojim klientov Že doslej je bilo s temi davčnimi pobotnicami (ricevute fiscali) cej zmešnjave. Prav pred nekaj t. «■-vi so na poveljstvu goriške fi’«az-ne straže povedali, da so izvrš® r zadnjem letu vehko pregledov pri t> stih t;rgc^Yf;iJ)1>in obrtnikih, ki so to* več čas3;pbyezani izdati take pobotnice. Najbolj eklatanten je bil pri' mer neke goriške lastnice pizzerije, ki se jejjlani znašla na znani oddaji pred televizijskimi kamerami. Odpr-" la je še eno pizzerijo v Tržiču in finančni stražniki so ugotovili, da so iz lokala prišh klienti brez davčne pobotnice. Lastnica se je sicer opravičila da je skupini klientov izdala skupno pobotnico, pa ji finančni stražniki niso verjeli in je morala plačati globo. Od 1. julija bodo torej morah izdajati pobotnico tudi brivci, vsi mizarji, fotografi, foto - optični tehniki, električarji in vsi ki popravljajo sanitarije, pralnice, knjigove- iiiiiiiiimiiiimmiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiitiitiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiittiii SEJA KRAJEVNE SKUPŠČINE LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211(811; Prosek: teJ. 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197. GOETHE INSTITUT ORGANIZIRA intenzivni tečaj nemščine od 4. do 15. julija 1983 (2 uri dnevno) Trst, Ul. Coroneo 15, tel. 702057 Socialni center v Štandrežu otvorijo v začetka septembra V občinskem proračunu niso upoštevane zahteve Štandrežcev Na zadnji seji krajevne skupščine v štandrežu, ki jo je vodil predsednik Valter Reščič, so člani sklenili kako bodo razpolagah s prostori v novem socialnem centru, ki je v stavbi nekdanjega vrtca, ki je svojčas pogorela. V pritličju bo prostor za skupščino, za zdravstveno ambulanto (ta bo imela lasten vhod) in en večji prostor bodo dali na razpolago otroškemu vrtcu, kajti v novi stavbi so sedaj na tesnem. Tam sta namreč dve slovenski sekciji. V prvem nadstropju pa bosta dva prostora na razpolago slovenski osnovni šoli, en prostor pa bo služil občinski knjižnici. ki jo bodo odprli tudi v Štandrežu. Uradna otvoritev stavbe socialnega centra bo v začetku sep tembra. Na isti seji so porazdelili tudi del denarja s katerim razpolaga krajevna skupščina za prirejanje kulturnih prireditev. Za te bodo skrbela posamezna kulturna ah športna ter druga društva. Govor je bil tudi o letošnjem 35. tržaški velesejem MEDNARODNI VZORČNI 17.-29. junija 1983 član Union das Folra* tatorMltonatM vhoda: trg de gasperl 1 ul. revoltella urnik: 16-23 (nedelja 10-24) Vitopnina L. 3.000 (znižana 2.000) proračunu občine. Člani štandreške krajevne skupščine so sklenili, da sploh ne bodo o tem razpravljali, kajti goriška občinska uprava se spozablja na krajevne skupščine. Letošnji dokument je bil dostavljen z izredno zamudo in samo zaradi grožnje nadzornega odbora. Štandrežci so že aprila dah predloge občinskemu odboru, ta jih sploh ni upošteval, niti se ni o njih soočil s štandreško skupščino. Na goriški občini ne ravnajo v skladu s pravih. zi, tiskarji, popravljalci pohištva, lastniki tekstilnih laboratorijev, krojači in šivilje, popravljalci zlatih in drugih dragocenih predmetov, izde lovalci okvirjev za slike in ogledala, tapetniki, popravljalci radio televizijskih aparatov ter drugih gospodinjskih strojev, pleskarji, čistilnice. Tu so zapopadeni številni obrtniki. Vehko drugih je imelo to obveznost že prej. Seveda bodo morali khenti paziti, da jim obrtnik izroči davčno pobotnico ko gredo iz trgovine ah delavnice, kajti finančna straža ima možnost kontrole in če niso stvari v redu bo globo plačal tudi klient. V zvezi z uvajanjem te nove davč-; ne pobotnice bo na sedežu ,Sk>venske-i ga deželnega gospodarskega združenja na Travniku sestanek obrtnikov v ponedeljek, 27. junija, ob 20,30.; Strokovnjaki SDGZ bodo dajali pojasnila. 1. juh ja pa bodo morale nekatere kategorije obrtnikov in trgovcev imeti novo registrsko blagajno, oziroma takšno, ki je v skladu z novimi zakonskimi predpisi. To novo blagajno bodo morah imeti vsi tisti, ki so leta 1981 prijavili več kot 200 milijonov lir prometa. Ker je bilo do zadnjega negotovo kako bo z novimi registrskimi blagajnami, kajti vse niso imele potrdila pristojnega ministrstva, je bilo tako med prodajalci kot med uporabniki kar precej nejasnosti. Šele pred nekaj dnevi je ministrstvo odobrilo nekatere vrste blagajn, izdalo pa je še nova dodatna pojasnila. Pozanimali smo se kako je s temi blagajnami pri slovenskem trgovcu Radimiru Fajtu, ki vodi podjetje Teknomec, v katerem prodajajo poleg drugih strojev za pisarne tudi te blagajne. Pred nekaj tedni je priredil razstavo teh strojev v Palače hotelu (o tem je bil tudi oglas v našem listu) in te si je ogledalo vehko tako slovenskih kot italijanskih trgovcev. Fajt prodaja blagajne Sweda, to je švedska znamka, ki jo sicer danes izdelujejo v Italiji. Na tej razstavi je prodal vehko strojev, pa čeprav ni bilo takrat jasno, ah jim bo treba dodati še kaj. Tako Fajt kot tovarna sta se namreč obvezala, da bosta brezplačno namestila na prodanih strojih morebitne pomanjkljive pripomočke. Prav včeraj pa je Fajt dobil obvestilo od tovarne, da je pristojno Predvolilni «Poper in sol» zdrav predvolilni humor Kljub hudim časom se Slovenci nismo odpovedali humorju. To so nam dokazali že pred Aisom naši mladi, ki so občasno izdajali humoristične lističe in s tem nadaljevali tradicijo Damira Feigla, «čuka na palci» in Končno specializiran center za popravila in vzdrževanje vseh kmetijskih strojev Bogata zaloga strojev in rezervnih delov. GARDEN CENTER PRI OREHU malo pred mejnim prehodom ŠKOFIJE — Tel 040/231985 Keramične okrasne ploščice, tlaki in obloge, dodatni deli in pohištvo UGUSSI TRST — Ulica Fianona 13, Valmaura 4.000 kvadratnih metrov, parkirni prostor, blago na zalogi Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 400 lir Kavne mešanice CREMCAFFE* so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. PRIMO ROVIS TRST - DOMJO 145 - TEL.: 817395 - 824400