150. štev V Ljubljani, nedelja 22. junija 1919. II. leto. K5«®« inozemstvo: *a celo leto naprej K 95-— 13 Pol leta „ „ 50 — Četrt leta „ „ 26-- ®* mesec „ , g-— Na pismene naročbe bre* pošiljatre denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo v naročnino -po nakaznici. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust. Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon -_ev^_860. — Upravništvo je na Marijinem trgn ~ ' — štev. 8. — Telefon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto ... K 84 — pol leta . . . „ 42 — Četrt leta . « . „ 21-- aa mesec . . . „ 7-— Notranja kriza v Italiji. Orlandove vlade. — Rimski parlafnent izreka nezaupnico vladi. — Burna seja. Versailles. Versailles! Sirensko ime se glasi zlovešče po jugoslovanski zemlji Po KlS? r^.tn'i€ J'e od tam dospel mandat Italiji okupira naše kraje m jih smatra kot covražnikovo ozemlje 'n. tam se bodo zbrali mogotci ,rn r. pndpisu, -ki raj sankcijonira ■r°P- Dvakrat zlovešče ime — Versaillles. avta«?1?’ ** nam ponuja g. S. v večeri dopisu iz Pariza (»Na pred-dne io°,dloč!tve“’ »Jugoslavija« z veči m''* ko navEia> da »ogromna sv„.na ^našega naroda doseže popolno vooodo in pogoje za vsestranski ‘dzvoj*, nam ne vstavi krvavenja. G. pravi istotam, matke Rusije. Sovraštva od včeraj so zavezništva jutri — primerov ne bomo iskali, dovolj nam bodi vzgled Anglije in Francije -L- pa tako daleč ne gremo. Najmanj, kar moramo zahtevati od naših odgovornih krogov je pa to, da nam s pametno politiko zavarujejo hrbet. Narodnostni boj, kot smo ga bojevali pod Avstrijo, je dokončan. Danes rabimo drugih metod in na drugo fronto strnimo vrste; ta boj je nekaj višjega kot samo narodnostni boj; to je boj ideje proti materiji — resnice proti laži — tak boj bojuje z nami tudi ostalo varano človeštvo pa i v sami Italiji, proti diktaturi Moloha in Mamona. Strahu tedaj ne imejmo! Kaj naj nam pa ukaže Pariz? Mar bo poslal čete nad svojo izkrvavelo zaveznico Srbijo, oziroma sedaj že priznano Jugoslavijo? Po tem takem je to priznanje »chiffon de papier", cunja papirja — tako antanta' vendar ne bo padla, saj to je njen najtežji argument, ko se drži londonskega pakta, da je zanjo moralična obveznost, kar je na papirju. Pa še tehtnejši vzroki govore proti okupaciji. Koliko časa bi pa to držalo ? Francoski vojak je tudi vojne sit, nič manj italijanski ne glede na to, da je Amerika odklonila tako sodelovanje — Lansing je celo namignil Italiji, da bi utegnilo v tem slučaju priti do represalij proti nji. Menda pa ni to formalno priznanje Jugoslavije prišlo kar tako čez noč kot bonbon proti zagotovitvi, da podpišemo mir? Tega vsaj ne mislimo. G. Š. obeta, da bomo imeli priliko soditi krivce dejstva, da ni bila Jugoslavija pravočasno priznana; sedaj menda ni še prišel trenotek zato. Mogoče res nimamo še vpogleda za kulise — pa že to, kar nam je znano danes, nas opozarja, da bdimo. Jugoslovanski odbor bo gotovo pojasnil svoje delovanje za časa vojne, svoje razmerje napram oficijalni s.bski vladi itd. itd. Vemo n. pr., da so vsi naši prijatelji med zavezniškimi narodi tako osebno med razgovori, kot javno v časopisju in revijah opozarjali separatistične srbske kroge, ki so imeli v rokah državno krmilo, naj vendar že enkrat poskrbe za to, da se Jugoslavija prizna, enako kot Čehostovašk?, kajti to bo velikega pomena za pogoje premirja in miru. In imena teh nam naklonjenih mož jamčijo za stvar — znani Scotus Viator (Seton Watson), Steed, Auguste Gauvain. Revije kot ugledna londonska „New Europe" so ponovno pozivale starorad.kalce, ki so dosledno odklanjali jugoslovanski odbor, naj store potrebne korake, saj antanta je morda sama imela bojazen pred trenutkom, ko bo Italija prezen-tirala londonsko menico. „New Europe" piše 14. novembra 1918 to-le: »Priznanje Češke od strani zaveznikov je gotova stvar in mi smo zadovoljni, ko vidimo, da cel čehoslovaški narod, v resnici ujedinjen v dejanju inčuvstvo-vanju, stoji za svojimi voditelji, Ma-sarykom in Kramafem in da kaže svojo edinost v sestavi ministrstva iz vseh talentov, od levice do desnice. Med tem se pa priznanje Jugoslavije odlaga še do danes. To priznanje je nujna in žlvljenska potreba. Edini razlog, zakaj ni ta korak še do dane3 storjen, je ta, da vlada na nesrečo Jugoslovanov in nas samih razdvojenost med ^ zdaid °brnii Seren'oS mjfmrd?068™ * “P"a,il Pr«- »Dvanajst,« je zamrmrala Vida trepetate »Koliko žepnih robcev?« ^ ' »Osemnajst celih in .. .« »Koliko raztrganih, ha?« ve« ?P°.min se J' je zateknil; to so bile stvari iz Oceai-šnie lekcije, ki bi jih morala znati Šele jutri. ga za^v'vP^and P°grabil matematični zvezek in »T nad nieno glav0-krikni) ^ k’ se bda ud'*a z Milan-Milanom,« je alfa* • P°r°gljivo, »namesto da računata .kosinus glavo 12 katerega nikoli nič n? bo, če se prav na rekši i ^°.stav'ta> ti in tvoja zanikarnata mati!« To ~°d J0 le oplazil z zvezkom enkrat od leve, enkrat sne strani, vrgel ji ga pred noge ter izginil. niatiko S-e dolgo ni sklonila’ da bi pobrala mate-krilu je Svole Prve ljubezni; z rokami sklenjenimi na kitn L st/meIa v svetlo noč, priznavajoč si z gren-kakor n!aranJem> da leži Križajeva malodušnost Ve*era m;,"fde.ž Pr,ekinPrek na sijanju nocojšnjega ni našel k bl1 vzr°j‘l> 01 se udaril po prsih, se* besedice upora ali priznanja; ničesar ni storil tako, kakor je upala ona v dnu svoje romantične duše. Cela nepričakovana bodočnost je pognala kal v tej minuti, čeprav se Vida ni zavedala izpre-membe, marveč je Čula Še dolgo v noč ter naporno mislila nanj in si dopovedovala, kako ga ljubi. . . »Lopov stari,« je zaškrtal suplent pred hišnimi vrati. »Spodil me je kakor paglavca, ako prav premislim ; da sem le mogel molčati in ubogati brez besedice, vpričo nje — vpričo nje! Kaj si bo mislila o meni? Dolžan sem ji, da se izkažem moža,« je godrnjal, ubiraje pot s srdito dolgimi koraki, »brezpogojno, pa če bi moral tepsti Pohlina; preden mine leto dni, bo moja žena — sirotica preganjana!« Toda spotoma pride čloleku marsikaj na um; sredi Glavnega trga se je ustavil, počehljal se za ušesi ter si priznal: »Vseeno, prišel sem bil s tako dobrim, poštenim namenom, da ji ostanem nesebičen drug! Kateri vrag naju je zmotil ? Pa govore hudimani o svobodni volji . . . NU) Z(jaj ne preostaja drugega, čast je čast. In vendar — j0j, v kakšno nesrečo jo še pripraviš, ti stari, bedasti Križaj!« Misel se je razvijala sama od sebe. »Kaj sem storil, kaj sem storil!« je tarnal ob vodi. » 1 o je lehkomiselnost, zločin, starčevski pohlep do nežnega mladega bitja; slabost značaja je, kaz-njiva nezmožnost reči ,ne‘ . . . Seve, ko nimam toliko poštenja, da bi zadušil v sebi to brezumno čuvstvo! In stari naju je zalotil, povratek v hišo mi je otežkočen, ako ne kar nemogoč; Pohlin bo pazil* Vida se bo pogrezala še globlje v te pogubne sanjei in jaz ji ne morem, ne smem, ne znam raztolmačita da siliva v pogubo . . .« Katastrofa se je risala v njegovem duhu tako jasno in neizbežno, da je malo manjkalo, pa bi se bil zagnal z mostu na glavo v žuboreče valove; in ko je hodil doma bosopet okrog mize, je zdajci udaril s pestjo ter se pridušil: »Ne, ne in ne! Dokler ni storjeno, se da vse popraviti; rajši naj me zaničuje, kakor da bi postal njen krvnik... Še jutri najdem pot — še jutri!« V tem sklepu se je izročil postelji; zora ga je našla polnega odločnosti in kesanja. »Toda ljubil jo bom zmerom, do smrti!« si je prisegal vmes. »Nobena druga ne bo kraljevaia v moji duši, ki je posvečena nji edini; nobena ni vrednejša mojega češčenja . . .« In že je snoval novelo, v kateri opiše .pretresljivo dramo svojega in Vidinega srca*. Ta novela Je narastla še tisti dan za novo poglavje, s katerim suplent ni bil računal. Ko je sedel popoldne zaNmizo, iztezal noge v orumenelih nogavicah tik do vrat in z mnogimi vzdihi popravljal slovenske naloge, je nekdo potrkal na vrata. »Not, strela, ki ne daš miru!« je vzkliknil Križaj z velikim glasom. (Dalje.) r e a k c i j o n a r n i m srbskim ministrom predsednikom g. P a -šičem na eni ter demokratskim jugoslovanskim odborom na drugi strani (se nanaša na članek „New Europe" št. 97). G. Paši č, kiigraulogo or i jen ta is kega sultana, je edini odgovoren za oblake, ki so se zbrali sedaj nad bodočnostjo Jugoslavij e.“ Po nasvetih, ki jih daje člankar o tem, kako naj se uredi in sestavi vlada iz Srbije In avstrijskih jugoslovanskih pokrajin ter zastopstvo na zapadu do sklepa miru, stoji šeto-le: ..., ker osebna politika g. Pašiča kompromitira dinastijo, in samo hitra akcija zamore rešiti situacij o.“ * Toda edinosti ni bilo, na to meri g. S., ko omenja „S a m o s r b s t v o“, in versaiska konferenca, ki je redi-girala pogoje za premirje Avstriji, nas je našla nepripravljene. Avstrijska mornarica je ob prevratu izvcsiia jugoslovanske zastave, Versailles je pa določil, da se smatrajo tudi naše pokrajine za sovražno ozemlje in poveril Italiji izvršitev pogojev. Zastopnik Srbije, torej tuai naš pri tej konferenci je bil sedanji delegat in pariški poslanik g. Vcsaiig, ki je pristal na te pogoje med njimi je bil tudi ta, da mora tedaj že jugoslovanska flota kapitulirati pod belo zastavo — in italijanska časnikarska agencija v Bernu je javila na očitke cinično vest, da se je izročitev floto izvršila v smislu protokola o pogojih za premirje od 8. nov. 1918 „v imenu in z odobrenjem vseh zaveznikov in zvezi pridruženih, pa iudi Srbije.41 Zato imamo danes pravico zaklicati v Pariz, da si v drugič ne damo diktirati z odobren jem Jugoslavije. Hands offl Narod hoče biti čist v boju za pravico. Spectator. * Citati tiskani in podčrtani po .Les Conferences Yougoslaves de Genčve. Do-cuments et Commentaires“, Genčve, 1918. V „New Europe" se je zavzemal za Jugoslavijo posebno Seton Watson. Doku-menfarične važnosti so tudi članki in inter-vievvi g. Steeda. Kako izgleda danes v Celovcu. Nujni zasebni opravki, so me prisilili, da sem odpotoval par dni po zasedbi Celovca po naših četah tja. Vozil sem se preko Jesenic do Svetne vasi in od tam preko, narasle Drave z vozom do Celovca. Na poslopjih se razen na postaji Podrožčica ne vidi sledov okupacije samo na levem brfegu Drave ležeži grad Humberk kaže znake, da so se skrivale tam nemške tolpe. Dva mosta pri Svetni vasi čez Dravo so pokvarili Nemci pri svojem umiku, od katerega so popravili naši vrli pijonirjl vozni most. Železniški most pa po mnenju -— strokovnjakov ne bode mogoče popraviti pred dvema mesecema. Na drugem bregu Drave se pa ne vidi do Celovca niti naj- manjšega sledu vojaških operacij. Ljudstvo mirno dela na polju in spoštljivo pozdravlja mimoidoče. Prišedši v Celovec zagledam ponosno na poslopju glavnega kolodvora plapolati jugoslovansko trobojnico. Na postaji stražijo naši kranjski Janezi v družbi bratov Srbov. Po mestu vozi redno tramvaj in prav malo se opazi, da smo zasedli mesto o katerem pravijo naši južni sosedje da je štockdeutsch. Trgovine so polne raznega blaga in reči moram, da so vse cene razen živil precej manjše ko v Ljubljani. Zelo dobro vino rizling sem pil v kolodvorski restavraciji po 16 kron liter pivo vrček domače Schleppebrauerei po 1 krono 20 in pristno, plzensko po 1-80. Tudi kar se jedil tiče, nisem obedoval predrago. Verižnikov mrgoli po trgovinah, posebno se vidi istih s hrvaškega s krivim nosom. Te ljudske hijene so čakale za fronto in so se pomikale stalno za našimi četami. Seboj so peljali Špeh in moko nazaj pa podplate. Tu so podplati po 26 kron kilo (gospod Pollak dobro skal-kulirajte koliko imajo vaši strokovni tovariši manj dGbička). Čevlji se dobe do 140 kron s samega pristnega usnja. Pa tudi kranjski verižniki ne zaostajajo, vidi se cele vozove usnja premikati se proti kranjski meji. Tako je žirovniški usnjar P-r pripeljal cel voz te robe domu, da jo proda svojemu krvnemu bratu za najmanj trikratno nabavno ceno. (Vlada, kje si ?) Na cestah se vidi gruče nemcev ki skrbno stikajo glave skupaj, kakor smo jih včasih mi pred pošto kadar je bil kak polom v Galiciji ali Srbiji. Kar je zagrizenih Nemcev, ki so ostali še tu, poslužujejo se še kaj radi besede windische. Trdno so mnenja, da bodemo morali umakniti naše čete s Korotana. Potuhe v tem mnenju jim seveda delajo člani laške misije in marsikaka frajlica v njih družbi še doda kaj h dobrim vestem. Mučno je videti, da je skoraj po mestu več vojaštva ententnih misij, posebno laške, kot pa naših. Nekaj prenapetih nemcev mi je pravilo o divjanju našega vojaštva po Koroškem, a usta sem jim zamašil, ko sem jim pokazal nekaj slik o grozodejstvih nemških čet v Sibiji. Kar je Slovencev, s težkim srcem čakajo odločitve mirovne konference, kajti ako nam ne bode prisojen Celovec, ni obstanka niti enemu Slovencu več tam. Prepričal sem se, da vlada res najlepši red po celem okupiranem ozemlju, in da se obnaša naše vojaštvo še vse prekavalirsko napram nemcem. Reči moram, dalje časa gleda človek ta prelepi del naše zemlje, tem težja bi mu bila izguba te zemlje. Kajti ako ne obdržimo teh krajev sedaj, so za nas zavedno izgubljeni. Vprašal sem Srba prostaka in že priletnega, brate kdaj odidemo s Celovca. Odrezal se mi je/kad bode demobilizacija! Dal Bog! Zahtevajte „Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah / Narodno predstavništvo. (Plenarna seja -20. junija.) Odprava cenzure. — Usoda do-: brovoljcev. Belgrad, 21. junija 1919. Včerajšnja plenarna seja narodnega predstavništva je bila v nekaterih točkah zanimiva. Obravnavale so se razne interpelacije in vprašanja, zlasti glade dosedanje nedosledne konfi-skačne prakse, katero izvajajo ljudje, ki nimajo absolutno nikakega pojma o javnem političnem življenju, dalje so bile zanimive obravnave glede usode dobrovoljcev, ki so se na vseh frontah borili za naše ujedinjenje proti Avstriji. Povod k debati o cenzuri je dala interpelacija socijalističnega po slanca Jovo Šmitrana o zaplembi prvega dela „Pesni dela" češkega pesnika Svatopluka Čeha. Notranji minister Svetozar P ribi čevič odgovarja in priznava, da pri cenzuri res sede ljudje, ki ne vedo, kaj je ali ni škodljivo proti interesom države. Prebere nato naslednji sklep vlade glede uporabe cenzure: 1. Da se uporaba cenzure omeji na produkte tiska, ki na kak način pretiravajo vprašanja zuuanje politike, ki bi mogla ogrožati naše državne interese in kar bi moglo eventuelno služiti sovražnikom v inozemstvu proti našim upravičenim zahtevam. 2. Da se cenzura omeji na produkte tiska, s katerimi se odkrivajo potrebne naše vojne sile in ogrožavajo interesi vojnih operacij, kakor tudi varnost vojske same. Z ozirom na to se mora cenzura nanašati samo na varnost diplomatskih in slrogd' vojnih interesov, a poleg tega se potrjuje cenzura tudi onih spisov, s katerimi bi se pozivalo na kako nelegalno borbo odnosno bi se taka borba glorificirala, ali z drugimi besedami, s katerimi bi se priporočala nasilna borba proti sedanjemu političnemu in družabnemu stanju ter redu. Poslanec Dušan Vasiljevič (demokrat) interpelira ministrskega predsednika Stojana Protiča o popisu dobrovoljcev za naše osvobojenje in ujedinjenje in o korakih, ki so se storili v s vrh o, da se jim podele zemljišča. Ministrski predsednik Stojan Proti č pravi, da ne mere na to vprašanje odgovoriti samo v splošnem. Dobrovoljcev se je borilo 34.000, od katerih jih živi še 24.000. Ministrski svet je sklenil, d3 naj vodi glavna vprašanja o dobrovoljcih minister za vojno in mornarico, zadeve o podelitvi zemijišč pa minister za socijalno politiko in minister za agrarno reformo. Poslanec A n g j e 1 i n o v i č zahteva, naj se obiteljem dobrovoljcev, ki so pobegnili svoječasno v Srbijo, izplačajo popolne podpore, ki jih jim je dovolila Avstro-Ogrska in potem ukinila. Zahteva, da se izplača podpora tudi družinam onih mučenikov, ki se sedaj nahajajo v ital. taboriščih. Nemška Avstrija odklanja odgovornost za vojno. Nemško-avstrijska mirovna delegacija v St. Germainu je 17. t. m. predložila pariški mirovni konferenci svojo četrto noto, glasom katere odklanja Nemška Avstrija vsako odgovornost za vojno, poudarjajoč, da so bili tudi drugi narodi bivše avstro-ogrske monarhije soudeleženi, pozablja pa omeniti, da so imeli v bivši monarhiji poleg Madžarov edino le še Nemci hegemonijo nad ostalimi narodi in da so le oni odločevali v vseh zadevah mednarodne politike, toraj so tudi bili in so se odgovorni za vse mednarodno politične komplikacije In spore. Nota opozarja dalje na dejstvo, da so. bili ob času vojne napovedi: minister za zunanje stvari, oba njegova glavna sodelovalca in skozi vsi poslaniki — sami Madžari, da so bili Nemci v Avstriji v manjšini in da so bili v vladi zastopani Čehi, Poljaki in Slovenci. Zadnji odstavek note izraža zaupanje Nemške Avstrije v pravičnost mirovnega kongresa, ki ne bo pripustil, da bi se naložila ravno najmanjši, najubožnejši, najmiroljubnejši, In najbolj demokratični izmed vseh držav, nastalih na ozeiu* lju bivše monarhije, odgovornost z® napake, ki so jih zagrešili ogrski* poljski, češki in slovenski AvlVj niki, zato se stavlja izrečna prošnja naj se odstranijo iz besedila pogod^ vse one določbe, ki izvirajo iz ided^' fikacije Nemške Avstrije s staro m°' narhijo.______________________ Francija in avstrijsko vojno posojilo. Znano je, da se vse n® ozemlju bivše Avstro ogrske nastale nove države, da se vsi osvobojeni narodi branijo prevzeti del vojnih _ dolgov stase države. Vprašanje doslej na pariški konferenci ni došlo do koneČnC rešitve. Opažalo pa se je dejstvo, da vplivajo razni visoki finančni krogi na mirovno konferenco z vsem pritiskom v tem smislu, da morajo vse novo-osnovane države prevzeti tudi vojna posojila stare države. Sedaj objavljajo pariški finančni listi senzacijonalna odkritja, da so nekateri pariški veleti uančniki it* velebankirji podpisali znatne svote avstrijskih vojnih posojil, poslužujoč se pri tem raznih slamnjako*. Prosimo, ko vpošljete denar na, naše upravništvo, zapišite zadaj na odrezku namen poštljatve, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, z<* kakšno in katero ktijigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo pote* nepotrebnih reklamacij. D. Čebin: V osvobojeni Koroški. (Dalje.) Celovec — naš Celovec! Kedaj si že mogel biti naš in koliko gorja bi bilo prihranjenega, če — pa ni, da bi sedaj govorili o tem, saj čas, ko bodo sojeni tisti, ki so obsodbe vredni, bo prišel kmalu. »Celovec je naš in bo naš — ali ga pa ne bo“ je pisal „Slov. Narod" prve dni po zavzetju Celovca. Celovec — odkrito povedano prve dni ni izgledal nič kaj jugoslovanski; kako je sedaj, ko je že 14 dni tega, ne vem. Tista peščica jugoslovanskih vojakov, ki je patruljirala po Celovcu, ni izgledala mnogo drugače kot italijanska misija, ki se je tudi nahajala tam. Nikoder ni bilo videti jugoslovanskih trobojnic, vse meščanstvo je pač ostentativno nosilo modrice, in le pri Trabesingerju sem šlišal slovensko govorico. Ampak dasi ni bilo videti zunajnih znakov, je vendar bilo čutiti ob vsakem koraku in ob vsakem pogledu, da je mesto prišlo pod novega gospodarja. Pov- darjam pa, da to nikakor ni bila naša zaslugal Prej v neskončnost ošabni Nemci so postali na mah majhni, čisto majhni, ponižni, priliznjeni in uljudni. Raz obraze se jim je bral strah in trepet — to pa samo vsled tega, ker je bil tudi Celovec, kakor sploh vsa Koroška, preplavljen z znanimi HUlgerthoviml letaki, češ da bodo Jugoslovani vse pobili in pomorili. Zato je bil njih strah umljiv, ne vem pa, če je njih pasja ponižnost tudi izvirala iz tega strahu in rešpekta pred Jugoslovani, ali le, da so ukanili naše oblasti, da jih ne bi zadela zaslužena kazen. Sko-ro se mi zdi verjetneje drugo in priznati moram, da se jim je to v precejšni meri posrečilo. Mestni magistrat je sicer takoj izdal (samonemški I) razglas, v katerem svari pred (nepremišljenimi dejanji — toda to je tudi bilo vse! Iz katerih vzrokov se je pustilo še 10. t. m. (in morda tudi še dalje) vse javne urade ter sploh vse v rokah Nemcev, ne vem. Da ni bilo naših ljudi na razpolago, menda ne bo držalo. Ravnotako je bilo celovškim Slovencem neumljlvo, zakaj se ni izdalo povelje, da se ima takoj oddati vse orožje. In oboroženo je v Celovcu vse! Če je v Ljubljani preki sod potreben, bi bil menda tudi v Gelovbu ravno toliko, če ne še bolj! V Mariboru je general Maister držal vajeti trdno v rokah in še so se mu jNemci pobu-nili — Celovec, 'pa bo gotovo še malo trši oreh, kot je bil Maribor. Slovenci v Celovcu so bili prepričani, da se bo vsaj najhujše hujskače pravočasno spravilo na varno — ne, oni so ostali nemoteno na svojih mestih, pač pa je maš reprezentant g. V. 9.t. m. uradoval samonemško! Celovški Slovenci so bili razočarani nad takim postopanjem, r.e morda zato, ker bi hoteli, da se po-vračuje milo za drago, nego ker vedo, kake usodepolne posledice zna imeti tako postopanje. Mar še ni dovolj žrtev?! Morda nebi bili razočarani, če bi jim bil že znan dr. Tavčarjev evangelij o „Kulturi in človekoljubju". Ker pa nad dva meseca niso dobili nobenih slov. časopisov, jim je ostal ta nauk prihranjen; le i žal, da so ga morali okušati v dejanjih. Celovec je prav prijazno, ljubko mesto, zidano moderneje nego Ljubljaoa, s širokimi ulicami in ponekod prav lepimi stavbami. Kot obmejno mesto čaka Celovca velika pri' hodnost. In ker ima mesto prav vse pogoje za razvoj, se bo v kratkefl1 razvilo v primeroma veliko mest?1 Ljubljana prekaša Celovec baje saffl° še po okolici. Je to stvar okusa. To' da če Celovec ne bi imel v svoj* okolici drugega kot Vrbsko jezer o, se še ne bi mogel pridružit' tenh* mnenju. Kdor je enkrat bil na Vrb* | skem jezeru, se bo vedno zopet rad [ povrnil tja in kakor se človeku vedno vsadi v srce spomin na raj' sko lepi Bled, tako tudi nikdar **e more pozabiti Vrbskega jezera. , Na prvi hip izgleda Celo$ čistokrvno nemško mesto. Če P^ človek malo pogleda po naslov^ deskah, ne vidi raznih itschev iggov in — scheckov nič manj, pred meseci na pr. v Celju, y' schovvnigg, Petschnigg, R®b. .-J Finschger, Zehrer, Jergitsch, Stoirngs’ Orlandov padec. Rimska poslanska zbornica proti Orlandovemu im-perijalizmu. — Burna seja parlamenta. -- Nezaupnica Orlandu. — Orlando odstopil. Trst, 20. junija (Izv. por) Trst ie z veliko napetostjo pričakoval razvoj ministrske krize v Rimu in prvo ®®i° rimske zbornice, od katere je Orlando upal dobiti zaupnico za svojo mtransingentno, imperijalistično politiko. Ves Trst je s tihim odobravanjem sprejel Orlandov padec. Po obširnih poročilih itali janskih listov je bila četrtkova seja zelo viharna in’burna. Seja se je pri-čela ob 14. Po končanih otvoritvenih formalnostih je ministrski predsednik Orlando podal obširen, lapidaren eks-P°zč: l. o zunanji politiki, kjer je omenjal diplomatično borbo Italije za Reko, zadnji kompromisni predlcg predsednika Tardieu ja glede ustanovitve svobodne reške države. Ta predlog je italijanska mirovna delegacija odklonila in Italija vztraja na stališču izpolnitve Ion donske pogodbe 2. Glede notranjega položaja je Orlando očrtal sedanje notranje-pol,lične probleme in pereče prehranjevalno vprašanje. Med svojim govorom je moral Orlando poslušati trpke, temperamentne vzklike in raz socialističnih mu ie vedll° donelo na uho: »Odstopj i Odstopi!'* — Socijalisti so onanda po končanem govoru ljuto napadli in kritizirali. Ljubljana, 21. junija. Glasom došlih vesti je bila seja rimske poslanske zbornicč dne 19. t. m. zelo zanimiva, burna in seuzacijonalna. Takoj po otvoritvi seje, po dveh popoldne je podal ministrski predsednik Orlando svoje poročilo o zunanji in notranji p jlitiki ter predlagal na koncu svojih izvajanj, naj se zbornica sestane v tajni seji, a zunanjo politiko. Zbornica je sprejela Orlar.dova izvajanja nepričakovano hladno, deloma z burnimi ugovori. Socijalistični poslanci so kričali venomer: „Dernisija! Demiiija!“ Več govornikov se je izrazilo proti gorenjemu predlogu ministrskega predsednika ter zahtevalo poimensko glasovanje o njegovem predlogu. Glasovalo je 337 poslancev, od katerih je bilo 251) proti, a samo 73 Orlandov predlog. To glasovanje Jo zbudilo veliko senzacijo. Seja je bila prekinjena do šestih *^ečer. Tedaj ie ministrski predsednik izIavi'> da ie ministrstvo n n i iz'da današnjega glasovanja dr-v, 0 ^emisijo kralju, ki si je pri-vnH °dločitev. Ministrstvo bo medtem y(Juiio le upravne posle. Socija!i.*t;čni poslanec Tu ra ti je najo predlagal, naj zbornica nadaljuje svoje delo in v erii prihodnjih sej razpravlja o volilni reformi. Proti temu Pretner, Roschamz in sličnih cela vrsta so seveda vsi pristni Nprrr’ Dejstvo pač je, da je Celovec skoro do cela germaniziran in da je tam nemškutarija pod ranjko Avstrijo prospe.vala, kot nikjer drugod. Vsa slovenska društva, ki so imela namen, propagirati slovensivo, oziroma bolje rečeno zadržavali germanizacijo, se niso posvečala v prvi vrsti mestu ^tr.emu, nego so osredotočila svoje ®lQvanje bolj na okolico in na de-7 * ie bila istotako ogrožena. ^ na čaj vsega narodnega delovanja sled razmer ni mogel biti drugačen, n x defenziven in zato se dandanes buditi, da se niti na trgu ne sliši Ve<- veliko slovenske govorice. Kako se je godilo Slovencem Pod Nemci je nepopisljivo. Lastnik hotela Trabesinger je prebival čez hresec dni v svoji kleti za dvojnimi rat', zapahnjenimi s tremi železnimi zapah^ (Konec prih.). predlogu je bil vložen drug predlog, ki zahteva, naj se z ozirom na to, da ni odgovorne vlade, predloži razpravo o volilni reformi. Ta predlog je bil v poimenskem glasovanju sprejet z 229 glasovi pn ti ol glasovom. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo v soboto ob 14. uri. Na dnevi em redu je razprava o začasnem proračunu. Podrobnosti seje rimske zbornice. Trst, 20. junija. O poteku italijanske zbornice, ki je izzvala krizo Orlandovega ministrstva, poročajo ita-lijansM listi naslednje podrobnosti: Po otvoritvi seje je takoj izpre-govoril ministrski predsednik Orlando svojo izjave* o zunanji in notranji politiki. Zbornica je njegova izvajania sicer poslušala pozorno, pa jih je že iz vsega početka sprejela z burnim ugovarjanjem. Orlando o položaju. Uvodoma je Orlando naglašal, da sta nezadovoljnost s sedanjostjo in negotovost glede bodočnosti izzvala v svetu nekako hudo vznemirjenost. Položaj mora torej presojati z velikim pesimizmom, ni pa umesten obup. Te j države, s katedmi se ima posebej ; Italija bojevati, so bile še poostrene po mednarodnem položeju in po pro- i blemih zunanje politike, združenih s I tem položajem. Da jih premaga, je . vlada ubrala pot, ki je zaslužila odobritev parlamenta in dežele in ki vodi do nastopnih cilje-’: 1. odločno vztrajati na bistvenih točkah glede italijanskih zahtev; ako bi se italijanskim zahtevam ne ugodilo, bi mir — o tem je vsa Italija prepričana — ne odgovarjal velikanskim njenim žrtvam; 2 ohraniti zvestobo do zaveznikov in 3. izogibati se vsem oblikam slepe in trdovratne nepopustljivosti, ki bi utegnila razmerje poostrit’, dočim bi moialo biti v interesu vseh prisrčno. Minister naglaSa, da se je vlada pri svojem postopanju zvesto držala teh načel. Gospodarska in finančna^ vprašanja, ki se tičejo Italije, so že' rešena odnosno so na potu do rešitve (medklic: Da, so na potu, ampak na dolgem potu! Veselost. Od tega hipa se v zbornici kaže čim dalje tem neprijaznejše razpoloženje nasproti Orlandovim izvajanjem, ki izzivajo skoro ( b vsakem stavku burne medklice. Mejno vprašanje. — Italija zahteva odločno okupirano ozemlje. Orlando nadaljuje: MI smo na konferenci tudi dosegli določitev severne meje ob veličastni bari,Jeri, katero je priroda zgradila v obrambo Italije. — (Posl. Beltrami: Lepa fraza!) Kar se tiče vzhodnih in jadranskih mej, vztraja Italija odločno pri zahtevi po ozemlju, o katerem so naši zavezniki v svečani, vseskozi veljavni in priznani obvezi izjavili, preden jo Italija stopila v svetovno vojno, da ji mora biti pri-sojeuo. Ministrski predsednik Orlando se .e«at° bavil z vprašanji notranje po-\ '*e> zlasti z vprašanjem kousuma in veefenikrbi!. P°VZr°ia 1,aliii sedaj naj' Zaključujoč je Orlando prokil /born co, naj se sestane v tajno sejo, da bo razpravljala o onem delu vladnih izvajanj, ki se tičejo zunanje politike. Po Orlandovem govoru je ^ zbornici zavladala hladna tišina. Naposled so začeli socijalistični poslanci enoglasno vikati 1 »DemisijaP „De-misija 1“ Orlando je sedel, očitno neprijetno dirnjen od neprijaznega sprejema njegovega govora, ki je bil ves drugačen nego je bil tisti, katerega je bil doslej vajen. V naslednji debati so se vsi govorniki izjavili proti Orlandovemu predlogu o tajni seji. Glasovanje. Nezaupnica Orlandu. Predsednik je odredil poimensko glasovanje. Glasovalo je 357 poslancev ; od teh je 78 glasovalo za, 259 pa proti Orlandovemu predlogu. Min preds. Orlando je zbornico naprosil, naj sejo odgodi do šestih zvečer, ker mora vlada oditi v sonat [in ker se mora zaradi izida zborničnega glasovanja posvetovati. Odstop Orlandove vlade. Ob 6. zvečer se je seja nadaljevala. Orlando je izjavil: Čast mi je naznaniti zbornici, da je ministrstvo vsled izida današnjega glasovanja podalo svojo demisijo Njegovemu Veličanstvu kralju, ki si je pridržal odločitev. Ministrstvo bo še nadalje vodilo svoje posle. Prihodnja seja bo v soboto 21. t. m. ob dveh pop. Na dnevnem redu je razprava o začasnem proračunu 1919/20 (Ldu.) Vprašanje celovške kotline.! Meje določi posebna komisija. — Ljudsko glasovanje. Saiiit Germani, 19. junija. (ČTU) Svet petorice je razpravljal o natančni določitvi mej celovške kotline. Od obsega teh mej bo odvisno, ali bo spadal tudi Beljak in Zgornji Dravograd v ozemlje te kotline. Sonino je dvakrat povzel besedo. Končnojebila določitev mej poverjena posebni komisiji. .Journal des De-bats“ poroča, da je svet petorice sklenil, zaukazati vsem četam, da se umaknejo iz celovške kotline v svrho, da bo mogoče izvesti ljudsko glasovanje brez zunajnega vplivanja. Kakor se dozdeva, torej o svoječasno namera'-ani delitvi celovške kotline povodom gtasovanja ni več govora. Lyon, 20. junija. (Brežično.) O usodi celovške kofine poroča „Temps“: Svetu četvorice se je predložila v razsodbo rečitev glede celovške kotline. S tem vprašanjem se je pečala že v četrtek kompetentna komisija. Predlagani rešitvi je pritrdila tudi petorica ministrov za zunanje stvari. Toda ker je Lloyd George nenadoma obolel, se seja četvorice ni mogla vršiti. Prvotno nameravana rešitev tega vprašanja bi obstajala v tem, da bi morali izprazniti celovško kotlino tako Jugoslovani, kakor avstrijski Nemci. Tekom posvetovanja v Četrtek so pa opustili to misel. Sedaj prevladuje zopet naziranje, naj zasedejo v celovški kotlini določen pss Jugoslovani, drug določen pas pa Nemci. Obseg in meje teh. ood-rečij bo odredil svet četvorice. (Ldu) Politični pregled p Aretacija bpljševiškega s gl tatorja Mune na Češkem. Iz Prage : javljajo: Na Čehoslovaškc-madžarski j meji so varnostne straže aretirale več sumljivih oseb, pri katerih so našli kornpromitujoča pisma in dokumente, kateri dokazujejo, da je imel Bela Kun intimne vezi z boljševiškim agitatorjem Muno v Piagi. Med obema je obstojala zveza, naperjena proti varnosti čehoslovaške republike: Muno so aretirali in izročili vojaškemu sodišču. Muna je bil v Rusiji vzgojen v boiiše-viški agitatični šoli, po polomu bivše Avstro ogrske monarhije se je nenadoma pojavil v Pragi, kjer je razvijal živahno boljševiško propagando, tudi že v Rusiji je vodil isto med češkimi legijonarji. d Odprava cenzure Iz Beograda javljajo: Ministrski svet je v včerajšnji seji razpravljal o odpravi cenzure. Ministrski svet se je sporazumel glede omejitve cenzure, ki se odpravi z ozirom na vprašanja notranje politike, vzdrži pa edino le glede vprašanj zunanje politike, vojaških zadev in zagovarjanja protidržavnega gibanja. (Ldu) p „Mlr“, glasilo koroških Slovencev, je zopet začel izhajati v Celovcu. Včeraj smo prejeli prvo številko. Tudi „Mir“ je moral za časa nemške strahovlade prenašati in čutiti trdo nemško pest. Tiskarno „Družbe sv. Mohorja", kjer se tiska, so Nemci rekvirirali za se in jo stavili pod se- kvester. Okupacija tri tedne. Nemški premakljivih stvari stili pa so tamkaj kjer je noč in dan licaj, ki je nadziral Sedaj nadaljujejo s jevih knjig. tiskarne je trajala svedrovci so več odnesli seboj, pu-vojaški „kavalet“, spal vojaški po-tiskarniško osobje. tiskanjem Mohor- Pokrajinske vesti. kr Iz Kočevja. Pred par dnevi smo priredili tukajšnji Slovenci ogromen protestni shod proti razkosanju naše domovine. Poleg skoro polno številnega kočevskega slovenstva se je shoda udeležilo zlasti veliko beguncev. Shod je otvoril v imenu sklicateljev dr. Ivan Sajovic, na čigar predlog je bil za predsednika soglasno izvoljen novi in prvi slovenski notar v Kočevju, gospod dr. Vilko Maurer, v predsedstvo pa še po en delavec, meščan, posestnik in begunec. V simpatičnih besed: h se je prvikrat predstavil prvi slovenski notar na Kočevskem ter podal na to besedo prvemu govorniku shoda dr. Sajovicu. Ta je v poljudni in lahko umljivi obhki oodal pregled dogodkov od razpada fronte pa do danes ter nam predočil svetovni in naš gospodarski in politični položaj tako, kakršen pač je. Z napeto pozornostjo je sledilo občinstvo njegovim izvajanjem in zaključkom, ziasti ko je predočeval nedogledni gospodarski in politični pomen mostišč, ki jih hoče imeti Italija za vsako ceno tostran Adrije v živem našem telesu. Kot Demoklejev meč bo viseia iz teh mostišč večna nevarnost za našo državno eksistenco, to bodo večna ogro-ževališča našega skupnega doma, naravna ognjišča večne vojne nevarnosti in poniževanj za nas, obenem večna vznemirjevališča naše dižave, razmerje, ki se bo prej ali slej moralo in za-moglo končati le na ta način,' da bo eden odletel. To se bo pa zamoglo zgoditi le s krvjo; ker pa smo nepri-jatelji prelivanja krvi, zato dvigamo poslednjič, dokler še ni prepozno, in mogočno svoj glas, da naj vsak narod torej tudi mi, dobi le to, kar mu gre po strnjenih narodnih ozemljdi. Ako ne slišijo poslednjega našega klica in svarila, predno nas razdele, si mi peremb roke; sebi, svojemu narodu in človeštvu pa dolgujemo kulturno razvitje od narave nam podane samobitne narodne eksistence in iz tega vidika bomo naravnali prihodnjost, pa naj stori pariška konferenca kar hoče. Naloga naše politike prihodnjih 30 let bo pred vsem ta, živeti z vsemi sosedi v miru, na znotraj pa se konsolidirati, jačiti in množiti, torej kar najbolj utrditi naš skupni dom, našo državo, da se bomo zamegli po treh desetletjih kot 30 — 40 milijonski zdrav, krepak in samoravesten narod postaviti enakovredni ob bok vsakega naroda na svetu. Naš program je torej mir, pravica, prosveta, v nasprotju z Lahom, ki hoče krivico in nasilje. Za njim je kaplan Janez Pirkovič v ostrih besedah bičal vsak imperija-1 zem, italijanskega pa Še posebej, dokazujoč, da je še vsaka država, ki je hotela vladati druge narode z nasiljem in krivico, prej ali slej sramotno propadla. Nato je odvetnik dr. Stefan Rajh predlagal in utemeljil posebno resolucijo, ki je b la z velikim odo-j bravanjtm soglasno sprejeta. V njej i se v kratkih, toda markantnih potezah | razkrinkuje nemoralnost in svetovno nesrečo italijanskih poželjenj po našem morju, našem otočju in naši zemlji ter se v imenu pravice in v interesu svetovnega miru protestira proti nameravanem razkosanju naše domovine. Ako pa za enkrat Italijan le kaj dobi, se zahteva služnostna pravica železnic in luk v korist naše države, kot hočejo v Parizu, da jo mi damo Nemški Avstriji in Ogrski. Ob prepevanju „Lepe naše domovine" je gospod predsednik zaključil ta nad vse krasno uspeli shod. kr Iz Ledenic na Koroškem. V rojstni hiši dr. Arnejca so se utaborili 4 nemški vojaki, katerih celi dan ni bilo mogoče spraviti proč. Naše patrulje so jih obstreljevale, toda oni so besno odgovarjali in metali ročne :>u nu 4 , ;U005UAVij** ar.« 22. juoli« iyt«. <50 sicv granate. Šele zvečer se je posrečilo močni patiuhi, da jih je pregnala, oziroma pobila. Trije Neinci so bili mrtvi, eden ranjen. Hiša je vsled eksplozij ročnih granat zelo poškodovana-Značilno je, da se je to zgodilo tostran demarkacijske črte. kr Nemško izzivanje. Nemške patrulje so hotele napasti llč na Kopanju. Jugosiovani so jih sprejeli s koncentriranim ognjem in jih uničili. Tudi to se je zgodilo tostran demarkacijske črte. kr Šoštanj. Na nerodni zagovor gerenta dr. Mayerja v ,,Novi Dobi" glede popolnoma utemeljenih očitkov proti njegovemu gerentstvu iz narodnih ozirov, ugotavljamo zlasti glede »železne pesti" s katero hoče držati najeti Šoštanjske občine, sledeče: Železna je bila njegova pest le enkrat in sicer tedaj, ko je segla krepko pod ramo sorodniku, večkratnemu milijonarju Fr. Woschnaggu. Drugače pa je to zelo mehka roica, oblečena vrhu-tega v fino rokavico. Da, treba bi bilo odločnega moža, da bi vrgel v občinsko upravo seme preporoda, da bi očistil, kar je gnilega, ne pa favoriziral nemčurskih podjetij tako, da nas poznajo — žal v slabi luči — od Šoštanja preko Ljubljane do Bel-grada, kamor se je hodilo prosjačit da se vendar otme ta neobhodno potrebni mož. Pomagal ni niti protest članov sosveta, niti odločno stališče vseh poštenih Šoštanjčanov proti temu koraku, o čemur je g. doktor moral biti vendar dovolj podučen. Kako more g. doktor dalje zagovarjati, da se mu Še do danes ni zdelo potrebno, zanimati se za razpuščena nemška društva, ki so bila vendar torišča ostudnim nemčurskim naklepom in dejanjem! Do danes še ni prevzet inventar požarne brambe, dragocene cevi „romajo“ najbrž v Woschnaggovo tovarno proti domačim požarom, polagoma bodo izginile tudi uniforme, za slučaj požara pa nas čaka velika katastrofa, ker nimamo domačih požarnih brambovcev. Isto je z inventarjem drugih nemških bojn h društev: Stldmarke ozir. Schulvereina in Ro-segger-Turnvereina. Povsod drugod so spravili orodje v šolske in sokol- j ske telovadnice, le pri nas je mero- j dajnim krogom vse to deveta briga. Zahtevamo odločno, da se tu vmes poseže res z »železno pestjo!" kr Sv. Lenart v Slov. goricah. Tatvine so na dnevnem redu. Vsak dan se kaj ukrade. Zadnji čas je bila pri več kot desetih posestnikih pokradena konjska oprema, ki navadno visi pred hlevi. Tatov ni mogoče izslediti, ker jo pobrišejo čez demarkacijsko- črto v Nemško Avstrijo, ki je postala zavetišče tatov in roparjev. kr Iz Maribora. Onstran Drave se še vedno šopiri gostilna »Kreuz-hof“, ki razširja svoj smrad po Mariboru z nemškimi plakati: Sonntags Kegelbahn im Gasthause Kreuzhof itd. Čemu to predrzno izzivanje v samo slavni nemški Šprahi. Pobrinimo se zato, zlasti še, ker se čuje, da je tam cel refugium pecatorum. kr Ptuj. Zadnji .Ptujski list« napada narodnega trgovca. Napad je napisal neki F V. rodoljub! Pri tej besedi se bo pač marsikateremu jezik spodtaknil. Zdaj se pač lahko trkate na prsi: „Mi delamo narodno". Škandal I kr V Št. liju v Slov. goricah je umrla 18. t. m. gospa Helena Thalerjeva, roj. Mydlil, soproga vrlega narodnjaka Slovenca g. Frana Thalerja, župana v St. lij”. Slovenci ji ohranijo blag spomin 1 kr Koncert v Rogaški Slatini. Celjsko pevsko društvo nastopi dne 6. julija v ondotni krasni koncertni dvorani državnega zdravilišča in sicer bo to prvo društvo, ki bo zapelo slovenske pesmi na tem prostoru. Pri koncertu bo sodeloval tudi naš slavni klavirski virtuoz g. Ciril Ličar. Zanimanje za ta koncert je v Rogaški Slatini in bližnji ter daljni okol ci že danes veliko. kr Gospod Ciril Ličar, naš klavirski virtuoz, priredi z gdč. Jelico Sadarjevo, koncertno pevko iz Ljub ljane, dne 28. t. m. v Celju koncert. kr Laški trg. Ako pridem po cesti iz Celja v tako prijazni Laski trg, se moram čuditi, da do srede ceste in po parku leže take množine lesa, da mora človek paziti ako gre mimo, da se kaj na njega ne zvrne in je v pravi smrtni nevarnpsti. Čudimo se ali nima okrajni in občinski zastop toliko moči, da bi kaj takega zabranil, naj pokliče na pomoč okrajno glavarstvo, da se takoj potrebno ukrene, in napravijo ceste in pota tako kot so bila preje. Popotnik. kr »Narodna čitalnica" v Črnomlju slavi letos petdesetletnico svojega obstanka. Proslava se vrši 13. julija t. 1. Slovenci! Vabimo Vas, obiščite nas ta dan v prijazni Belokrajni. Gorenjci v svoji pestri narodni noši in naši bratje onkraj Kulpe so nam že obljubili svojo udeležbo »Karlo-vačko pevsko društvo „Zora“, sokolska fanfara iz Kariovca nas gotovo poselijo. Prosimo vsa narodna društva v bližnji okolici, da ne prirejajo ta dan svojih društvenih prireditev. Odbor. vanje lesnih vrst in izdelkov, kot predhodnica obrtne šole lesne stroke, eventuelno tudi drugih. 4 V Vel. Laščah naj se otvori čez zimo gospodarski in gospodinjski tečaj. Prav hvaležni smo gospodu poverjeniku, ki je s svojim nastopom omogočil skupni nastop celega okraja, obenem pa pokazal globoko umevanje za potrebe ljudstva, nič manj pa podučenim in stvarnim izvajanjem v poverjenikovem spremstvu se nahajajočega vladnega svetnika gospoda Šubica iz Ljubljane, ki nam je glede obrtne šole podal neobhodno potrebna pojasnila. Sestanek sam pa je pokazal, da so nasprotja v okraju le bolj umetnega značaja, gojena v prvi vsti od ljudi, ki za svojo politično eksistenco nimajo druge hrane, kot da se dobrikajo enemu kraju na škodo drugega, v nadi, da si tako ohranijo vsaj v enem okraju svoj politični stolček, kar je seveda nad vse požrtvovalno delo za narodi kr Za državnega obmejnega komisarja v Cerknici je imenovan absoivirani pravnik Josip H udi na iz Sv. Petra pod Sv. Gorami, dosedaj rezervni artiljerijski potporučnik v Jugoslovanski diviziji. kr Celovec. Posle okrajnega gla-vgrstva je prevzel okrajni glavar dr. Josip Ferjančič, koroški rojak Ce-lovčan, prideljena pa sta mu dr. Hacin in Milač. Za okrajnega tajnika je nameščen 1. Fišer. kr Znano Cofišče na Smarjetni j gori nad Kranjem je kupila posebna j delniška družba, ki se je osnovala v i Kranju. Kupnina znaša, kakor nam javljajo 35.000 K. kr lz Sodražice. Te dni se je vršil ! pri nas pod osebnim predsedstvom j poverjenika za uk in bogočastje go- j spoda Verstovška jako važen poli- ! tičen in kulturen sestanek in govor i županov ter političnih veljakov in narodnih delavcev celega političnega ' okraja Kočevje, kamor spadajo kot j znano tudi Ribnica s Sodražico ter Velike Lašče z Dobrepoljem, torej trije sodni okraji. Namen sestanka je bil doseči soglasje glede razdelitve j višjih šol po okraju. Razrešitev tega vprašanja je tem težja, ker Ribnica in I Sodražica na eni, Ribnica in Kočevje j pa na drugi strani že od nekdaj tek- j mujejo za upravno in gospodarsko j prvenstvo v okraju, katero je imelo ; doslej bre?dv'omno Kočevje, ob pre- 1 vratu pa so nekateri strankarski agita- j torji in lokalni patrijotje to vprašanje tako nerodno razrušili, da so nastale v okraju resne diference. Gospod poverjenik je posegel torej prav v sršenovo gnezdo, ko se je pripeljal na naša še najbolj nevtralna tla, da zasliši mnenja, in če mogoče poradno za okraj diference v svojem resortu. Poleg zastopnikov vseh županstev so se udeležili shoda gospod okrajni glavar dr. Fran Ogrin, voditelja kočevskih Slovencev dr. Sajovic in gimnazijski ravnatelj Watzl, poslanec Karl Škulj, ter veliki zastopniki industrije, trgovine, obrti, kmetovalstva ter različnih gospodarskih organizacij, na čelu jim gospod Franc Fajdiga in gospod Oberstar iz Sodražice. Gospod poverjenik je podal kratek pregled zahtev posameznih gosdodarskih središč v okraju, na kar se je po daljši stvarn i debati v najlepšem sporazumu in soglasno sklenilo: 1. v Koče v j u ostan i gimnazija, ki naj se po možnosti spremeni v realno višjo gimnazijo, tembolj, ker so dani zato že vsi pogoji, kot poslopje, Dijaški Dom, Dijaška huhinja, elektrika; vodovod itd., v Ljubljani je pa vse prenapolnjeno. Jeseni 1919 se otvori na dosedaj nemški gimnaziji v Kočevju prvi popolnoma slovenski razred realne gimnazije, ki naj se od leta do leta izpopolni v popolni slovenski srednješolski zavod. 2. V Ribnici se jeseni 1919 otvori meščanska deška šola, ako bo dovolj učencev in da občina na razpolago potrebne prostore s pritiklinami. 3. V Sodražici se osnuj čimpreje vzorna delavnica s potovalnim učiteljem, katere namen bodi pomnožiti in spopolnitl izdelo- Dnevne vesli. dn Današnja številka obsega 8 strani. To je prva številka »Jugoslavije44, ki je tako obsežna. Pridobivajte, prosimo, novih naročnikov in razširjajte »Jugoslavijo« ter oglašujte v njej, da nam bo mogoče večkrat ali celo redno izdajati »Jugoslavijo4 obsežno 8 strani. dn Kranjsko šolstvo v polpretekli dobi in Dimež-strah kranjske dežele. Naše vseučiliško vprašanje bo v kratkem ugodno rešeno, lo, kar se je Avstrija branila 100 let nam dati, dobimo sedaj prvo leto v Jugoslaviji. Da se je pa stvar tako dolgo zavlekla, krivi so tudi naši mogotci, ki so bili zadnji čas na krmilu. Napredna večina deželnega zbora je že pred leti ustanovila polmilijonski fond za univerzo ali ljudska stranka, ki je prišla za njo na krmilo, je pričela ta zaklad porabljati za druge namene. Delala je pač v smislu avstrijske vlade, da Slovenci ne potrebujejo vseučilišča, ker ta bi zaprl pot Nemcem v naše urade, kjer so vedno dobivali najboljša mesta. Seveda mož, ki je vedno hrepenel po ministrskem stolčku, se ni smel zameriti dunajski vladi. Ta kulturni Dimež je pa delal z vsemi močmi tudi proti splošni ljudski izobrazbi. Ljubl.ansko mesto je hotelo že pred 15 leti ustanoviti meščansko šolo v Ljubljani, ali deželni odbor je na Dimežev ukaz to preprečil. Najbrže je stal dež glavar na stališču, da se da neuko ljudstvo lažje v temi voditi in tudi za sebične namene izkoriščati. — Sedaj pa, ko ta nekdanji strah kranjske dežele živi v pregnanstvu, se je ‘vse drugače zasukalo. V jeseni že dobimo vseučilišče in tudi za srednji stan prepotrebne meščanske šole. Tako se obrača v Jugoslaviji vse na bolje! dn Civilni promet s Celovcem. Obratno nadzorništvo južne železnice v Ljubljani javlja: Civilni, osebni, pr -ljažni, brzovozni, blagovni in tovorno blagovni promet s Celovcem na progi Maribor gl. k. Celovec je otvorjen. V ta namen vozita na tej progi v vsaki smeri po dva osebna vlaka in sicer: V smeri proti Celovcu. Odhod iz Maribora gl. k. ob 5.05 in 15 29, prihod v Celovec gl. k. ob 10 09 in i9 23. V smeri iz Celovca. Odhod iz Celovca gl. k. ob 5,20 in 14 30, prihod v Maribor gl. k. ob 9.04 in 18 14. Za direktno zvezo iz Ljubljane in Zagreba v Celovec prihaja v poštev vlak štev. 36 a. (Odhod iz Ljubljane 10.41; odhod iz Zagreba j. k. ob 8 59) lz Celovca v Ljubljano in Zagreb posreduje zvezo -vlak št, 416 35 a (odhod iz Celovca gl. k. ob 5 20, prihod v Ljubljano gl. k. ob 14 51, v Zagreb ob 15 38. Prtljago in brzovozno blago za Celovec se lahko odda neomejeno, tovorno blago začasno le z dovoljenjem obratnega nadzorništva v Ljubljani I Javno vprašanje g. dr. Janku Debeljaku, višjemu poštnemu ravnatelju v Ljubljani. — Po Ljubljani se širijo čudne vesti o mahinacijah, ki so si jih dovolili nekateri avstrofiiski poštni uradniki pri prodaji znamk. Dočim nekateri filatelisti t. j. zbiralci znamk in drugi kupci niso mogli kupiti znamk po nonrnalni vredno3ti, so nekemu prekupcu prodali velike množine znamk z znatnim popustom, ki je v tem slučaju zakonito prepovedan ter je država utrpela znatno škodo. Je li znano g. ravnatelju, k io je zakrivil to korupcijsko afero in kdo je odgovoren, da so se lahko vršile lake manipulacije? Pač čedne razmere, ki se jih hoče zanesti tudi v Slovenijo! — Kakor smo ugotovili, je stvar resnična in ne pomaga noben izgovor. Edina pomoč je brezobziren nastop proti krivcem, ki uničujejo dobro ime slov. uradništva. dn Na naslov poštnega ravua-teljstva v Ljubljani, Dan za dnert čitamo v časopisih imenovanja in povišanja v službi pri raznih državnih uradih, kakor n pr. pri sodniji, dav kariji itd. Le od poštnih uradnikov ni slišali ničesar. Med njimi je mnogo takih, ki bi morali biti po svojih službenih letih že davno imenovani, a čakajo zastonj1. Ker v današnji dobi ne sme biti več, da bi se kateri stan neupravičeno zapostavljal, z hševamo poštni uradniki, da se nam da enaka pravica kot drugim dižavnim uslužbencem. Pričakujemo, da bo poštno ravnateljstvo našim zahtevam ustreglo! dn Padli ljubljanske pehote. 24. aprila 1.1. Pušnik Lorene (5 stot.) r. 1897 v Galiciji pri Velikovcu. — 30. aprila. MlekuŠ Andr. (12. stot.) t-1898. Plužna-Toltnin. — 29. aprila pr’ Velikovcu: Jergelj Mart. (7. stot) r' 1898 Drvešca Ves, Velikovec — Grmovšek Jožef (7. stot), r. 1899 P'*' preče Litija — Kozlevčar Ant., (7. r. 1898 Jeiša Litija. — Kozlevčar lJ?n* (7. stot.) r. 1899 Stefan, Novo njeJh_ - Češarek A. (7. stot.) r. 1897 j\ — Senica Jak. (6. stot.) n nica. Sv. Daniel, Velikovec, ^\ 28- 1113-'Iona Črni: Centa Ivan (7. stot) r l' Kot, Kočevje. — Mišič Jan- (7- r. 18S8 Podgora, Novo me >to. bta ■ narednik Hostnik Leopold (7. stot., r. 1890 Mirna pri Novem mestu. Jerina Al. (7. stot), r. 1899 Visoko, Kranj. — I. junija pn Sinči Vesi: Dovsek Jožef (8. Stot.), r. 1898 Mokronog) Krško. — 7. junija v vojni boln. v Šoštanju: Jazbar Fr. (10. stot.), roj. Idrija. — Ti junaki so darovali svoje mlado življenje za blagor majke Juge1* j slavije. Gospod vojnih trum, podeli jim obilo plačilo. Škrjanec. dn Zahvala. Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov je prejela naslednje podpore: Posojilnica Ribnica 500 K, Mestna hranilnica Radovlje* 500 K, Kino Ideal Ljubljana 200 K» dr. Giegor Pečjak, Ljubljana 100 K» Anton Pogačnik, Radeče pri Zidane^ mostu, 30 K, Hranilnica in posojilnica Vurherg pri Ptuju, 30 K. dr. L Marinko, Preska pri Medvodah, 20 K II a iri nca in posojilnica Škocjan pri Mokronogu 20 K, za kar jim bodi tem potom izrečena javna zahvala. dn Srčne pozdrave pošiljata s Koroške fronte nadp. Mlakar Aleksander in enol. prost. Kankler Mirk° od 12. stot. strojnih pušk. Nazdaf figarji in branjtelji domovine v zaledju ! dn Zahvala. Konzistorij lavantinske škofije je poslal poverjeništvu za socijalno skibstvo v Ljubljani z* invalide, njih vdove in sirote znese) K 11,634 67 ki ga je poverjeništvu izročilo Komniji za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani. To je kratkem času že drugi dar (prvi je znašal 10.000 K.) Skupaj je prejelo Poverjeništvo od konzistorija lavantinske škofi e do sedaj K 21.634.6' Za ta velikodušni dar bodi prečastitemu konzistoriju izrečena najiskrenejša zahvala. dn f Prof. Janez Scheinigg’ Kakor javlja „Mtr“, je v Celovcu due 3. t. m. umrl prof, Janez Scheinigflj koroški Slovenec, ki si je pridob' velikih zaslug za probujo korošk* Slovencev. Izdal je »Narodne pes" koroških Slovencev«, katere so vzt,u*j dile veliko pozornost. Z njim je leg® v grob zadnji starešina koroških Pr voboriteljev 1 dn Društvo geometrov kra\[^' stva SHS. V Zagreb sta iz BelgtfjJJ dospela generalni ravnate* kata^^ Sava Radojkovič sekcijski n&c. Stevo Boš ko vič, inženir kovnik, da prisostvujeta odborovim sejam društva geometrov v kraljevstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, pri čemer se bo razpravljalo o organizaciji državne izmere zemljišč. dn Boroevič. Čehoslovaški tiskovni urad na Dunaju je prinesel vest, da se bori bivši avstrijski general Boroevič z ogrsko rdečo gardo proti Cehoslovakom. Celovški „Mir“ priobčuje, da to ni res. General se sprehaja po Celovcu in ob Vrbskem jezeru jer premišljuje minljivost posvetne slave. Ljubljanske vesti. ' Štiri javne produkcije gojencev glasbene matice se vrše v pondeijek, sredo, četrtek in soboto 23., 25 > 26., in 28. junija vsakikrat zvečer ob 20. uri (8. uri) v veliki dvorani ho‘ela .Union". 1 Mestni Šolski licej. Vpisovanje v 1 razred in v višje raziede liceja je v soboto, dne 5. juliji, od pol 8 do 9 ure dopoldne v poslopju »Mladike", Šubičeva ulica, pod običajnimi pogoji. Sprejemni izpiti se vrše istega dne ob 9 dopoldne. -1 Vrsta Porotnih razprav. Die 23 junija Jožef Miklavčič in Blaž Jugovič tatvina, Ivan Gašperin, posku-seni roparski umor, tretja razprava: . st Cattarinich in dva tovariša, tatvina. Dne 24. t. m. Anton Bavdek in »est tovarišev, hudodelstvo ropa, oziroma sokrivde ropa. Dne 25. t. m. p” °!C Rant in 4 tovariši in Ivana ; a/nihar v obeh slučajih zaradi tat- j ' a!u e 26. t. m. France Ogrizek, ,n Miha Zabret v obeh slučajih zaradi ropa. Dne 27. t m. Karol Valla in j France Dolinšek tatvina. Dne 28. t. m. Gostinčar Andrej in 4 sodrugi in Jo' ! Gartner v obeh slučajih tatvina. 1 °ne 30 t. m. in 1. julija Anton Za- i vršnik, roparski umor. Dne 2. julija tiskovna pravda proti Janezu Podr- j Žaju, Andreju Munihu in Ant mu Pesku. Dnevi razprav proti Ivanu Škapinu in j 3 tovarišem radi tatvine. Mariji Brodar zaradi detomora in Evgenu Ogrincu ter 4 tovarišem radi tatvine še niso določeni. 1 Madžarsko-židovske manire I je poskušal prakticirati v Ljubljani madžarski Žid Lajoš Wilhajm. Kot | požrešne kobilice poplavljajo sedaj j razni krivonosci ljubljanski trg, po-kupljajo vse predmete, tihotapijo, ve-rižijo, navijajo in prodajajo isto stvar zopet nazaj v Ljubljano preko Nem. Avstrije. Zlasti na žlahtni tobak so se Vrgli. Na tem trgovskem polju je zanje ^tdorado. Tako je Lajoš po raznih Mobijanskih trafikah in od privatnikov nakupil za 8734 K različnih tobačnih ie L *’ Pometena židovska glavica na «ijl a kontrolne organe premotiti vloži n . način: V štiri velike zab°ie drurro plie ni tobak> a P° Vrhu Pa knioH nianjvredno blago. Na glavnem t ‘T°ru Pa so policijski detektivi , meijito preiskali njegove zaboje. Ža- četrtek 26. junija t. 1. «b pol 20. uri v dvorani Mestnega doma. — Odbor za odpravo stanovanjske bede. 1 Navijalka cen mleka. Branjevka Marija Košir iz bt. Vida je prodajala liter mleka po 3 K, stranke so jo ovadile. 1 Verižnica sladkorja. Aretirana je bila na glavnem kolodvoru Karo--lina Schiffer, katera je verižila tihotapila in kradla sladkor. V zvezi je bila z nekaterimi premikači juž. žel., kateri so zlasti dne 30. aprila t. 1. zvečer vlomili v vagon in odnesli deset vreč kristalnega sladcorja, ki je bil namenjen za ljubljansko aprovi-zacljo. 1 Našla se je srebrna mozka ura z verižico. Zgubite!j jo dobi na Mesarski cesti št. 1. . 1 Prodaja petroleja. Petrolej se dobi v vieh ljubljanskih špecerijskih trgovinah brez vsakih izkaznic v prosti trgovini. Liter petroleja stane K 5'40 ozir. kg K 6.40, ,, 1 Koncert se vrši v nede'.|o 22. junija na vrtu „PilsensSce restauracije" Gradišče št. 2 ob 19. uri (7. zv.) — „Zuezna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg izvršuje tiskovine vseh vrst, kakor : časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice, računske zaključke in vsa v to stroko spadajoča dela okusno in ceno. Mali oglasi stanejo prvih 10 besed 4 ff, vsaka nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje in ženitne ponvdbe pa vsaka beseda 1 ff. Vstopnina prosta. — Sv i vabi vse svoie člane na na d * iz,et> ki se Vfš' dne 22- L m-Pted eZ-v'cr*’ Zbirališče ob 14 in pol Br« i^nim kolodvorom, odhod iz Vsj 2ovice peš ob 20. Udeležite se ga seh -ln Pripeljite znance in znanke Starost Pec*ite*i br‘ Legiša. Na zdar 1 2 1 Shod proti stanovanjski bedi. shndPOneaeliek junija napovedan neua S.e • K moral radi še ne nabra 5 statističnega gradiva preložili na tovalno dvorano, so bosanski kmetji odhajajočim klicah: „Ven ž njimi!" Bosanski kmetje zahtevajo, da se ji m da zemlja brez vsake odškodnine veleposestnikov. Bosanski soci-jalisti podpirajo to stremljenje. Trgovski odnoSaji med Jugoslavijo in Češko. LDU Praga, 21. jun. (ČTU) Opravna komisija trgovske in obrtniške zbornice se je posvetovala o gospodarskih odnošajih z Jugoslavijo. Sklenila je ustanoviti posebni oddelek, ki mora biti v neprestani zvezi s češkimi konzulati v Jugoslaviji in ki bo imel v vseh trgovskih in industrijskih središčih Jugoslavije stalne jugoslovanskih narečij vešče informatorje. Nemškoavstrijsko zastopstvo v Belgradu. Dunaj, 21. junija. (ČTU) »Wie-ner Zeitung“ javlja uradno, da je bil imenovan za nemškoavstrijskega zastopnika v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev sekcijski načelnik Oton Klinburg (Ldu) Avstrija in Madžarska. LDU. Ž en e v a, 20. junija. (ČTU.) ,,Gazette de Lausanne" piše: Ako obstoji pravičnost na svetu, se mora proti Madžarom nastopiti strožje, ka-kor proti Nemški Avstriji. Grof Tisza Je bil oni, ki je v svojem slepem sovraštvu do Srbov bolj kot kdo d ugi povzročil katastrofo leta 1914. "V iljema pripeljejo v Pariz v zapor. LDU. Ženeva, 20. juni a. (ČTU.) Kakor pravi »Edo de Pariš" bo bivši cesar Viljem izročen ententi’že J. julija. Prepeljali ga bodo kot državnega ujetnika entente v Pariz v zapor. Vojna škoda belgijske Industrije. Amsterdam, 18./6. (DunKU) Belgijski industrijami odsek je priobčil statistiko, ki trdi, da je imela belgijska industrija med vojno 9 milijard 287 milijonov škode. (Ldu) Svetovni predmet se da trgovcem,potnikom in veščim osebam v razpečavanje. Stalni sijajni zaslužek. — Pojasnila se dobe pod: „Luč za 25 K" od „Union-Propaganda", centrala Maribor. VREČE vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko). Učitelj, za časa vojne večletni vodja gospodarstva (ekonomije) sprejme takoj na Štajerskem, dokler ne dobi stalnega učit. mesta, primerno službo. Ponudbe na upravn. lista pod »Učitelj". Fino francosko pnevmatiko plašče in cevi priporoča IGN. VOK Specialna trgovina šivalnih strojev in koles, Ljubljana, Sodna ul. 7. Cunje vsakovrstne, kakor krojaške odrezke, kupuje: Povše, Kranj, štev. 119. srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6ozy v Ljub-v Ijani, zraven rotovža. Kupim trgovino ali lokal s pohištvom. Ponudbe pod „lrgovino“ na upravništvo .Jugoslavije" v Celju. K, Linhart, urar Marija Terezija e. 7. Veika zaloga zlatih, srebrnih in niklastih ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure Z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990 Godci! Kdor želi dobro harmoniko, bodisi novo ali pa poplavljeno, naj se obrne na Grabnerja in Feguša, izdelovalca harmonik BUDINA 72 pri Ptuju. 0H upi se: IS I Dhitnice lične in po nizkih cenah Knnnt.m TZZIhiZ i ah. pripor Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi i si okrogel ali rezan. Cene za j les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNET1, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani. 419 Slnžbe išče pridna de- ; klica Gre najraje v Zagreb, i — Ponudbe pod „Mara“ na ' upravo. 812 Banjo za niklanje (Nikel- ; bad) za primerno ceno ku- j plm. Naslov v upravi. 833 Službe: Dekle se sprejme na večje posestvo na Štajerskem. Plača po dogovoru. Naslov v upravi. 843 Krojač, samostojen prire-zovalec, odlikovan z diplomo prve dunajske šole za krojaštvo, z večletno prakso, zmožen več jezikov, 28 let star,' išče službe, najraje z oskrbo. And Žnidar, Zavod-na 40 pri Gorenjah, Celje. _______________________840 Razuašalko sprejme naša podružnica v Celju. 834 priporoča ,Zvezna tiskarna, v Ljubljani, Stari trg stav. 19. flntnn Damir tr9°vina s špecerijskim IIIIIUII I CllfilLj in kolonijalnim blagom, CELJE, Samostanska ulica, se priporoča občinstvu za nakup vseh špecerijskih in kolonijalnih predmetov. Vedno sveža moka in pristna namizna vina. — Postrežba točna in solidna. Za manufakturno blago se išče proti dobri nagradi skladišče v mestu, ttadi 1 nadstropje, ki bi služile obenem lahko kot pisarna. Cenjene ponudbe se prosije pod »Skladišče", na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Izdajatelj in odgovorni urelnik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljan;. Kapelnik Stanislav Volarič, v Ljubljani, Karlovška c. 2 potrebuje violiniste, zla-nitiste, klarinetiste, cello — K basiste. Godbeniki morajo biti vešči notalisti qnasi prima vista. Pismene ponudbe na upravo lista pod Godba. 347 Razno: Šivilja v Celju se priporoča cenj. damam za točno in najcenejšo izvršitev elegantnih oblek, kakor tudi moderniziranje v najkrajšem času. L Korber, Celje, Kapucinska ulica 5, pritličje, desno. 839 Posestvo v Nemški Avstriji (gorenje Koroško) okrog 600 oralov, večinoma za sekanje doraščen gozd, zamenjam z enakim posestvom v Jugoslaviji. Ponudbe pod »Menjava" na upravo. 848 Damsko in moško sedlo proda Iv. Ferlež Celje, Narodni dom. „KINTA“ karbidne svetilke najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej Glavno zastopstvo „K.IMTA‘‘ svetilk, Ljubljana, Dunajska cesta u. ===== Telegrami: KINTA Ljubljana. ======== v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 (v lastnem domu) obrestuje hranilne vloge po Reflektantje naj se obrnejo direktno na zavod. Za občine na deželi naj ročila prevzame županstvo. Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 101!) nml 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon cnstotlsoč kron rezervnih zakladov. 659 Posojila so dovoljujejo po 4 do 5%. Ljudska posojilnica stoji pod neposred. drž. nadzorstvom. v Ljubljani (preje Ferlinc). Podpisana naznanjava, da je novo urejeni vrt, vrtni salon in kegljišče zopet odprto. < Postrežba točna in solidna. Priporočata ^ Peter in Josinlna K Sak. 5L0VEMSKR ESKOMPTMR BRNKR LJUBLJANA, ŠELENBUROOVA ULICA ŠTEV. 1 INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU ===== IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE == DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC BRZO.LVV. NASLOV: ESICOMPTNA. AKREDITIVI — BORZA 1NTERURB. TEL. ŠTEV. 14«. Tužnitn srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, sestra, svakinja in teta, gospa Albina Koselka roj. Prezelj Manja Sire, sestra. Peter Sire, učitelj svak. Mimica Sire 'nečakinja Velikanska dram& samo v soboto in nedeljo = 21. in 22. junija. * RazkrinkaniHabsburžani. Moja preteklost. Spisala grofica LAR1SCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama. (11. nadaljevanje.) Ob tem času se je Rudolf naveličal potovanja in prebiranja kraljičen, pri katerih ni našel niti telesnih niti duševaih mikavnosti. Podedoval je bil ljubezen svoje matere do lepote, in jaz mislim, da se je v resnici želel poročiti s tako, ki bi jo mogel rad imeti. Pa mnogobrojni njegovi dož vljaji z ljub ■ kimi in dražestnimi ženskami so naredili tjegov okus preveč izbirčen, in tako se ni čuditi, da je zavtn'1 razna dolgočasna, neprijetna dekleta, ki so mu bile nasvetovane kot mogoče neveste. Naposled je potovanje privedlo Rudolfa v Bru selj, kjer se je. naveličan prebiranja med mnogimi zli, odločil vzeti najmanjše zlo, kakor ga je predstavljala belgijska kraljičina Štefanija Njegovo snubitev je z odprtimi rokami vzprejel lakomni stari kralj Leopold, in prestolonaslednik se fe kot pravi modrijan udal v svojo usodo. . Ko so prve slike izvoljene neveste dospele na Dunaj, so bili vsi osupnjei i videt«, kako s Lo preprosta je bila. Krepostniki, ki so poznal Rudolfovo preteklost, so žarostno zmajevali z glavo in trdili, da to ni prava nevesta za prestolonaslednika; številne gospe pa, ki so ga poznale in ljubile, so bile prevtradoščette ob m sli, da ni bilo mogoče, da bi pri taki nevesti kdaj postat vzoren soprog. Bojim se omenjati rame škandale, ki so spremljali snubitev mojega biatranca. B lo je splošno znano, da je Rudo f vzel seboj v Bruselj neko damo in da sta jo kraljica in h:i našli nekoč pri njem, ko sta ga nepričakovano obiskali. Govorilo se je Izvrstno W žveplo za žveplanje trt oddaja družba za promet petroleja v Ptuju. Oddaja na drobno in debelo po nizkih cenah. Pile 1059 orodje žage za vse svrhe priporoča ODON KOUTNY špecijalna trgovina jeklenine in tehničnih potrebščin Lj u h 1,J nna, Ko lod v<> rska ulica štev. ;I7. Josip Jug stavbeni in pohištveni pleskar in ličar Rimska cesta št. 16 naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerna cena. Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti. Ljudska posojilnica Priporočam svojo veliko zalogo vžigalnikov na bencin. Trgovci znaten popust. F. K. Kaiser Šelenburgova ulica št.6. Gostilna* „pri pošti" v Ptuju, Panonskaulica priporoča cenjenemu občinstvu izborno vino, in vsakovrstna mrzla in gorka jedila. Postrežba točna in solidna. Wajlentič, gostilničar. Razglas. Finančni minister je glasom dopisa generalnega ravnateljstva posrednih davkov v Beogradu z dne 2. junija 1919 št. 102(1 glede dohodarstvenih prestopkov zakona o davku na žganje sledeče odredil: 1. da se zaradi vseh takih dohodarstvenih prestopkov, glede katerih so razsodbe postale" izvršilne, do daljne naredbe ne iztirjajo denarne kazni, ampak samo odpadajoče davščine: 2. da se glede takih prestopkov, glede ko j i h razsodbe še niso postale izvršilne, po zakonu predpisano poslovanje takoj z vso energijo nadaljuje in v onih slučajih, v katerih je obstoj kaznjivega dejanja in kaznjivosti potom izvršilne razsodbe ugotovljen, tudi samo odpadajoča davščina iztirja, da se pa denarna-kazen do daljne naredbe ne iztirja: 3. da se preiskave glede dohodarstvenih prestopkov zakona o davku na žganje, izvrše-uih po 1. novembru 1918', nadaljujejo in v slučaju kaznjivosti iztirjajo odpadajoče dav« ščinc in denarne kazni. 1 vag. repni ga semena odda Žitni zavod v Ljubljani.- NAZNANILO. .Tvrdka G- TOnnies, stavbno podjetje v Ljubljani naganja, da sta iz tvrdke izstopila gospoda Gustav in Viljem svo»n!?S' na novo Pa, ie vstopil kot javni družabnik gradbeni sta k i Pud°lf Tonnies, uradno poverjeni arhitekt in avbni mojster v Ljubljani, do sedaj gradbeni ravnatelj SarajeShercegovskega gradbenega delniškega društva v Tvrdko vodita od 1. maja 1919 naprej gospoda Emil Tonnies in Rudolf Tonnies k°t javna družabnika. črt Tyrdka Prevzema v izvršbo napravo projektov, tia-iov m stavb vsake vrste, v vrhutalni stavbi pa kot polnost moderna industrijska poslopja, soliit a bode, kakor doslej, vsa prevzeta dela strogo Q”o ter se priporoča za nadaljna naročila. Stavbno podjetje G. Tonnies. Kavarna v Ptuju, ulica vseh Svetnikov (zraven gostilne Mahorič) Se Priporoča. Krasen senčnat vrt. Vsaki dan sladoled. Pristna kava, prvovrstna vina i. t. d. Pavla Blaha in Jurij Pihler. Svarilo. Pogodhp6^6*0 se je’ da sei skušajo sklepati menjalne s!ovenckiJ11ed Nemci na Spodnjem Štajerskem in se korošk- Prel:)/2% kamata od dana uplate do povratka novca. 7. Subskripcija se objavlja odnosno primaju prijave: U Zagrebu: Narodna banka d. d. II Brodu n/S.: Panka i mjenjačnica Brdarič i drug, afilijacijU Naradne banke, U Dubrovniku: Srpska centralna banka za Primorje. — Dubrovačka trgovačka banka i — Pučka štedionica d. s. •. j. - U Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka d. d. — Kranjska deželna banka U Osijeku: Srpska štediopica Na BijccI: Hrv. centralna banka ' U Humi: Zadružna banka — U Sarajevu: Hrvatska centralna banka U Spij etn: Zad ružni savez U Varaždinu: Varaždinska štedionica U Vlrovlticl: Virovitička štedionica II Zemunu: Zemunska štedionica dok uplate mogu nslijediti takodjer kod svili zagrebačkih zavoda te njenih tilijala. ^ ... 8. Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dionice, valja da predlože kod gore označenih m jesta subskripcije: točno ispunjenu i potpisanii prijavnicu uz naznaku popisa brojeva starih dionica (u koliko nisu kod zavoda u pologu) ih medjutomm^i starin mo '9. Reparticiju dionica subskribiranik u smislu točke 3. pridržaje sebi ravnateljstvo. ■ :Dt„;he. 10. Tečajni (azijski) dobitak, koji se poluči kod i/danja novih dionica, ide u korist redovite pričuvne zaklade odbivsi troskove emisije i past j 11. Za provedbu ove emisije stvornje sindikat, koji zajamčuje uspjeh povišenja dioničke glavnice. Ravnateljstvo Narodne Banke d. d. u Zagrebu. __________________________________® m