' . t t ,
224 štaviika
Trst, v soboto dne 3. oktobra 1303.
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izhaja enkrat na dan. razun ne<ielj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna^a: za vse ieto 2*4 K. za pol leta 12 K. za četrt leta 3 K in za en mesec J K — Naročnino je oiačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravni^tvo ne ozira.
Po tobakarnah v Trnu se prodajajo posamične Š .evilke po © aiot (3 btč.) ; izven Tr^ta pa po 8 st.
Telefon številka
Edinost
glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko.
V edinosti je moč t
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuatom. Posiana. osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo ureduištvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema tiprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 7. II. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Urednlitvo in tiskarna : ulica Torre Bianca 12
Sami smo največ krivi!
(J)op a iz Gorice.)
Izvolite vepre}«ti zagotovilo, da ste b evoj in člankom »Gorici« zadovojili vsem nam, ki ne prieezamo na zastavo medsebojnega Fovnž'va in ki smo si ohranili toliko objektivnosti, da ne odcbrujemo vsega le zato, ker se je zgodilo na tej, kakor da ne obsojamo vsega le zato, ker se je zgodilo na oni stran. To je ravno zastrupilo naše med-•ehojne politične razmere, da so ljudje izgu-b.Ii vsako objektivnost v posojanju : ker je storil on. katerega prištevam svoj m eomiš je-nikom, to treba hvaliti za vsako ceno, karje vse lepo, vse dobro, vse hvalevredno; na <l;ugi strani pa trel a že a priori obsojati vse, kar je storil oni, v katerem vidim prijatelja svoji« političnih nasprotnikov. Objektivnosti ni več nikake v našli strankah. Nase lastne medsebojne, notranje razmere so za-8 'up jene. Na naši vrhni avtonomni oblasti izgubLamo muc. To je dejstvo, kateremu ne more oporekati nikdo. Naša deželna uprava xgublja bolj in bolj svoj tudisloven-b k i značaj, ki gaje bila zado-; bila že pred leti! To dejstvo, da zgubljamo sedaj, kar smo že imeli, smo hoteli posebno povdariti v podkrepljenje trditvi v Vašem članku »Gornji«, da namreč tržaški in istrski izgledi nič ne dokazujejo za goriške razmere!! V Trstu in v Istri so razmere za ntš slovenski živelj nerazmerno težavneje. | nego pa na Goriškem. V Trstu in v Istri suje še le pred nalogo pridobivanja, mi na Goriškem |>a smo to saiogo — kolikor se tiče deželne uprave — izvrš li že davno vsaj po velikem delu. V Trstu in v Istri morajo J še le zidati, pri nas pa nam bi bilo vršiti le delo ohranjevanja in b po p o 1 d j evanj a!
V	tem je velika razlika med goriškimi in tržaškimi oziroma istrskim: razmerami! Zato ete iiteli popolnoma prav, ko ste rekli *T i svojem član&u, da je tako prispodabljanje neumestno, ker ne dokazuje ničesar.
Temu pa ne bo menda oporekal nikdo, da je naloga ohranjenja in spopolnjevanja itglja, nego pa naloga pridobivanja in zidanja iz temelja gori! In cel6 še, ako je za ono prvo deio več delavcev na razpolago nego za vršenje poslednje, kar velja ravno za naš slučaj, koje naša parlamentar.čna moč v Gorici razmerno velika veea, nego pa v Istri in še ce 6 v Trstu. Poglejmo n. pr. v Trst! Tamošnjih političnih razmer ne treba še le opisovati, ker so notorične in znane vsakomur !
V	tem more biti izvzet le oni, ki kaker popoln ignorant czirom na j>olit čae stvari in naše nar dno ne razmere hodi po potih tega živ-ljtn i. Vi ste j ovdarjali kričeče številno razmerje v me£taem oziroma deželnem zboru tržaškem. Jaz pa bi hotel povdariti, kako poleg tega nerazmerja še druge okolnosti
PODLISTEK.	2o
Ženska tridesetih let.
Francoski spisal: Honore de Balzac.
Poslovenil K. Z.
I. Prvi grehi.
»Drtgi go=p< d«, ga je ogovoril, »z ve-lik m sočutjem gledam stanje gos^e markize, in če bi veieli, <la mora veled pomanjkanja p jstbne tukrbncsti žulcBtno umreti, bi *e po DHJ.em na ne □ u ne šal li z njenim trpljenjem. Moje govorjenje opravičuje gotovost, da lati ko rešim g spo ti* Aiglem nt ter ji vrnem živijenje n srečo. Naj si je tudi še tako nenaravno, da je mož mojega etanu zdravnik, { je vendar hote.a usoda, da sem te uč 1 zdravilstva. A sedaj se dovolj dolgočasim«, je
rekel z neko sebičnostjo, ki naj bi slutila :
.... njfgovim namenom: »vsejedno mi je, ako
porabim svoj ča« in svoja potovanja v korist |
trpečega brtja, mrsto da izpolnjujem kake1
politične nravi — posebno take, ki imajo svoj izvor v dispozicijah ne le lokalne, ampak tudi osrednje vlade — v toliki meri otežu jejo in komplikujejo položaj slovenskim za stopnikom v Trstu, da so ti poslednji že po tej komplikaciji obsojeni v obnemogloBt!
Pri nas v Gorici pa je številno razmerje drugrsčno. Število naših poslancev v deželnem zboru je že toliko, da vsposoblja za najkrep-tceji cd por ! Ce pa smo vendar obnemogli, smo obnemogli zate*, ker se sami obsojamo v obnemoglo« t. In da so naši res obnemogli nasproti samooblastnosti deželnega glavarja Pajerja, to se javlja v tem, da se — kakor smo povdarili žc gori — bolj in bolj zgublja tudi-slovenski značaj poslovanja našega deželnega odbora, da daneB zgubljamo, kar smo že nekdaj imeli in si nekdaj priborili. Da ne pretirujemo, služi naj n. pr. v dokaz dejssvo, da je deželni odbor goriški do pašeranja Pajerjevega dopisoval finančnim oblastim v slovenskem jezi k u v stvareh, ki so se tikale slovensKih občin. Sedaj pa dopisuje večinoma nemški, ali pa tudi U a ki. S prvega je začel Pajer le bolj »za poskušajo«, tipalno, ali pojde ali ne pojde ? Potem je zadobival vedno* več poguma, kolikor bolj so večale homatije v slovenskem taboru in se je manjšala naši deželno-zborski delegaciji oKretnost in usposobljenost za energično akeijo toliko v zbornici sami, koliior za izzivanje in organiziranje odpora v naši slovenski javnost'. In zopet je »Goriea« sama, ki pripozaava, da smo v deželnem zboru brez organizacije, kakor bi bila potrebna nasproti strank1, kateri je voditelj takov zvijačnež, takov brezvestnež v izberi sredstev politične taktike, kakoršen je vitez Pajer! It, vrhu tega, da je m j ž nevaren že sam po tebi, mu je zagotovljena benevolenca oblastn«žev v Trstu in na Dunaju, tako, da moie račutati — če že ne na očitno podporo od t-trani teh poslednjih — pa vsaj na to, da ne v Trstu in ne na Dunaju ne bodo delali težav nobeni njegovi malii-naciji !
Slovenci pa delamo ravno nasprotno od tega, kar bi morali. Mesto da bi se držali fcta-rega pravila, da mora biti odpor tem izdat-neji, čim Užji je pritisek, da mora biti organizacija tem trdneja, čim številneja so b^jna stredstva, b katsrimi razpolaga nasprotnik — smo p i srečno dospeli do tega, da smo v deželnem zboru brez organizacije in nesposobni za sleherni odpor — česar ne more tajiti tudi »Goriea«. A »Gorica« ne taji tudi tega, da nam je naše medsebojno razmerje doneslo impotenco v deželnem parlamentu.
Samo nekaj druzega niso hoteli priznati gospodje okolo »Gorice«. No, morda pri poznavajo tudi to, tako, na tihem — ali dejstvo je, da napisali niso. Vir zlu je dejstvo,
nespametne želje. Take bolezni Be težko ozdravijo, ker zahtevajo mnogo truda, časa in potrpljenja ; zlasti pa je treba premoženja za pot*nanje. Natančno treba spolnjevati različne dnevne predpise, ki pa nimajo sicer nič neprijetnega. Ooa sva kavalirja«, je resel r.'zumevši to besedo v angltžkem smislu b*sede gentlernaa, »in lahko se sporazumiva. Sprejmite mojo ponudbo, in ragotovljam Va3, da tt3 od tega hipa sodnik mojega ravnanja. Ničesar ne bom storil brez vašega sveta in nadzorstva in obljubujem vam vspeh, če mi obljubite, da me boBte vbt galr. Da, če nočete biti dalje soprog gospe u' Aigiemont«, mu je šepnil na uho.
»Toliko je gotovo«, milord«, je dejal marki eme^ se, »da mi more kaj tacega svetovati le kak Anglež. Dovolite, da Vašega predloga niti ne odbijem niti ne sprejmem ; premislil si bom vso stvar. Predvsem pa naj sodi o tem moja žena«.
V tem hipu se je VBedla Julija zopet h klavirju. Pela je anjo iz Ssmiramide: »Sou
na katero smo pokazali tu gori v uvodu: manjka objektivnosti za presojanje stvari, ker so pri nas povzdignili visoko gori na piede-stal načelo, da treba vse braniti, vse odobravati, vse hvaliti, in č« treba, vse prikrivati. kar je storil oni, ki mi je pristaš v domačem boju ! Objektivna kritika, ki bi vodila in dobrohotno svarila ter opozarjala na eventuveln^ storjene napake — ta je izginila. A na nje mesto je stopila tista zlohotna, vedno pristranska in enostranska kritika, ki le zastruplja in razdira, ker gleda le na to, kako bi zrušila osebe med nasprotniki ! Navstala je zmešnjava v pojmih. Ljudje, ki vodijo naše stranke na Goriškem so začeli grešiti, (ne da bi se morda zavedali tegt). In napaka se je mog-a vi siti za napako, ne da bi kdo, resno ia dostojanstveno, koga klieal naodgovor!— Grešiti se je moglo dalje, ker so voditelji sami v tej gonji in zmešnjavi zgubili zmisel za to — kaj je naroden greh! Javnost sama pa je tudi zbegana po tej gonji, da ni mogla misliti na remeduro.
Gospodje, ki imate kaj besede na Goriškem ! -Časi so re-mi ! Tu in tam je jela padati usodna beseda, da moramo pripraviti narod za velike zgodovinske dogodke! Mi nočemo sumničiti nikogar glede njegovega ro-doljubja in narodnega poštenja. Ali to nam morate priznati, da smo največ po lastni krivdi zašli na krive pot', da zgubljamo na respektu v dežel ji upravi, ko bi krvavo trebalo, da «b nam moralni ugled vekša ! Vz-dramite se iz omotice in spomnite se, da se narod, ki na take provokacije, kakoršnesi dovoljuje Pajer v naši lastni hiši, nežna zaškripati« zobmi in si pridobiti zadoščenja: da se takov narod sam odreka svojim pravicam!
Politični pregied.
V Trstu, 3. oktobra 1903.
Deželni zbor Kranjski. V včerajšnji seji deželnega zbora kranjskega pojavila se je zopat obstrukcija katoliško-narodne stranke. Katoliško-narodni poslanci uložili go namreč v ta namen mnogo nujnih predlogov, da na ta način preprečijo zbornici, da bi razpravljala o dnevnem redu. Uloženih je bilo tudi več peticij in začetkom sdje unela se je daljša debata, da li se naj peticije preČitajo pred nujnimi predlogi, ali za njimi. Tudi poslanet* Hribar uložil je nekaj nujnih predlogov, med katerimi je jeden glede pre-uredbe ljubljanskega učiteljišča v smislu narodnostn h razmer na Kranjskem in drugi glede zboljšanja gmotnega stanja ljudBko-solskega učiteijstva.
Poslanec dekan Arko je ob en četrt na eno uro pop. začel utemeljevati svoj nujni predlog glede podržavljenja idrijske mestne realke. Nujnost predlcga je bila odklonjena,
regina, son guerriera«. Soglasno, a skoraj tiho pritrjevanje in fino vriskanje predmestja Saiut—Germain je pričalo o velikem navdušenju.
Ko je peijal gospod d' Aigiemont soprogi nazaj v hotel, je opazila Julija z nemirno radostjo hitri vspeh svojih poskusov. Uioga, katero je bila igrala, je spodbudila njenega soproga, da se ji je hotel pokloniti ; a storil je, kakor bi se poklonil operni pevki. Juiiji, eednostni ter omožeoi Juliji se je zdelo tako ravnaDje smešno; poskusila je pokazati svoj upliv in v tem prvem boju je podlegla še enkrat vsled svoje dobrote. Toda to je bila najstrašnejša kazen, katero je hranila zanjo csjda. Blizu druge ali tretje ure zjutraj je Bedtla Julija turobna in sanjajoča v svoji postelji ; svetilka je slabo razsvetljevala sobo, kjer je viadala smrtna tišina. Pribiižno jedno uro je pretakala Julija v britkem kesanju solze, katerih grenkobo razumejo le žene, ki so že doživele sličen položaj. Moral bi imeti Julijino dušo, kdor
ker je za njo glasovala le katoliško - narodna stranka. Prihodnja teja bo v torek popo-ludne.
Sestanek vladarjev v Miirzstegu.
Iz poročil, ki prihajajo iz Miirzstega je smeti smatrati kakor pozitivno, da se oba vladarja razgovarjata o dogodkih ua Balkanu in da se med voditeljema vnanje politike obeh držav vrše konference, na katerih razpravljata o sredstvih, ki bi zajamčila zanesljivo kentrolo nad izvajanjem reform, ki se imajo izvršiti v razširjenem obsegu. Z ozirom na vladarske manifestacije na deženeju v Sohon-bruncu je dovoljeno smatrati kakor gotovo stvar tudi vest, da vlada popolno sporazum-ljenje v nazorih med voditelji obeh vlasti.
Kar vesti iz Miirz3tega pripovedujejo več, treba pa že jemati kakor ugibanja. VeČa nego vredaost ugibanja bi mi n. pr. ne prisodili zatrdilu, da sporazumljenje doseženo med obema vlastima, sega že tako daleč, da se že določajo v načelu »intimni dogovori« za slučaj, da se delo za reforme ne posreči. Zatrdilo, da fcti oba cesarja trdno odločena za ohranitev miru in statusa quo i a hočeta uporabiti vsa sredstva, da zaustavita rokodelstvo »kaliteljem miru«, to zatrdilo bi pa že odkazaii v kraljestvu kombinacij s tendencioznim namenom. A kam da je namenjena ost tendencije, je razvidno iz nadaljnega zatrdila, da je Rusija silno razje-žena na — Bolgarsko in da je car skrajno ozlovoljen radi dogodkov v Srbiji! Na slavno »porto« pa nič?! Ni dvema: zopet so na delu slavofobi v dunajskem novinstvu !
Najboljši odgovor na ta tendencijozna rovarenja dunajskih novinarskih šmokov, dajejo avtoritativni ruski listi se svojim mirnim, dostojanstvenim in 6tvarn:m pisanjem. Vsi soglašajo v tem, da je sestanek v Miirzstegu izredne politične in morda ce!6 zgodovinske važnosti. »Bvrževija Vjedomosti« menijo n. pr., da se ta sestanek vrši ob okolnostih, ki nimajo primere v analih mednarodnega življenje.
Odkar je po berolinskem kongrem — pravijo — diplomacija pokvarila s peresom, kar je ustvaril ruski narod s težkimi napori, ni ga bilo pomembnejega dogodka, nego je sedanji sestanek. Tudi v tem soglašajo vsi avtoritativni ruski listi, da se je balkansko sporazumljenje med Avstro Ogrsko in Rusijo utrdilo in poglobilo in da mu je glavai namen ta, da radi balkanskega vprašanja ne pride do evropskih komplikacij, s čemer je tudi rečeno, da se mora Maoedoaija odpovedati za sedaj m:sL na popolno otitrganje od turške države. Toda ruski listi ne blebečsje* slepo formule o ohranitvi statusa quo v zmi-slu, da se jednostavno zadavi »kalilce miru«, ampak zahtevajo, naj se pac.fikatorična akcija obeh držav po'iaže izlasti v tem, da 82 z;stem brezvspešaih diplomatičnih not na naslov
bi hotel imet-, kakor ona, mržojo do prora-čuojenega ljubkovanja in se čutiti razžaljenega radi hladnega poljuba. Prezirala je samo Bebe, preklinjala je zakon in si želela smrti ; morda bi Bkočila raz okna ua cestni tlak, če bi ne bila hčerka zakričala. Mirno je spal gcepod d' Aigiemont ob njeni strani, ne da bi ga zdramile vroče solze, ki so kapale nanj. Prihodnji dan je bila Julija ltliso spet vesela. Čutila je moč, da se je kazala srečno in da je prikrila, če že ne svojo otožnost, vsaj svojo nepremagljivo mržnjo. Od tega dne Be ni več smatrala za neomadeževano ž; no. Ali se ni bila lagala sama sebi in ni bila nadalje zmožna ae hliniti ? Muri ni mogla pozneje doseči čudovito spretnost v zakonskih pregreških ? Njen zakon je bil a priori kriv te pokvarjenoii, katere pa še ni uporabila. Pač se je že bila vprašala, zakaj naj bi se ustavljala ljubljenemu oboževattlju, ko se je bila udela proti srcu in proti naravi možu, ki je ni več ljubil.
(Pride še.)
Turčije zameni z določenjem garancij, da se Btori konec ne le prelivanju krvi po ustaji, ampak tudi neznosnemu stanju krsčanov
sploh !
Veleinteresantno za nas Slovane označuje grof Ribard Pfeil v berolinskem »Tagu« pomen shoda v Murzstegu. Car Nikolaj daje hotel priti na Dunaj tako-rekoč s poljsko zaslombo. Okol nost, da je pruska vlada začela nekoliko trše postopat s Poljaki, je porabil car — tako pravi grcf Pfeil —, da se je bolj približal Poljakom in je v ta namen pohitel — da-si prvotno ni bilo namenjeno to — na velike vaje na Poljsko. Ruske sanje da so te, da bi Poljaki le od Rusov pričakovali pomoči.
V?a ta izvajanja v berolinskem listu so spremljana od denuncijatoričaih in hujskal-nih momentov, kar je v dokaz, kako vzae-mirjeni so Nemci ob vsakem znamenju, da bi mogli priti do boljih razmer med obema slovanskima plemenoma ! Da bi le S ovani hoteli umeti vzroke temu nemškemu vznemirjenju ! C.'e pa je car res dcše! na Dunaj z željo v srcu, da pridejo njegovi podaniki poljske narodnosti do pomirjenja in do prepričanja, da se j:m v slovanski državi, katere podanik' ao postali po zgodovinskih dogodkih, ni bati za obstanek svojfe narodne individu-valnosti, in če sa je morda tudi dotaknil poljskega vprašanja v tem zmislu : potem bi me sedanji sestanek med cesarjem Fran Josipom in carjem Nikolajem za nas Slovane povzdignil do viš ne velikega zgodovinskega dogodka.
Dogodki v Srbiji. Zastopniki obeh radikalnih struj so se pjpolnoma pogodili in sestavili skupni delavni program, katerega sta oba kluba že vsprejela. Glavne točke programa so : spojitev obeh radikalnih struj v veliko jednotno radikalno stranko, varčenje v proračunu, odpra\a vseh nepotrebnih naslovov in Časti in absolutno avtonomni upravni zistem. Skrajni radikalci so predlagali tudi uvedenje splošne volilne pravice, a ker je v to potrebna revizija ustaje, so za sedaj opustili to točko.
Oba kluba sta Be tudi zjedinila glede sestave ministerstva in so se postavili kandidatom že v nadi včerajšnji številki navedeni možje. Le polkovnik Stankov e je odklonil portfelj vojnega ministra. Vojni minister postane vsled tega general Putnik ali pa tudi polkovnik Masin, oziroma general v rezervi Štefanov ć.
Danes bržkone dobimo že brzojavno vest o sestavi novega ministeratva. Kandidat za predsedniško mesto v skupščini je Aca Stan< jević. Ker ni pripravljenega nobenega zakonskega načrta, bo zasedanje bržkone jako kratke; vendar je možno, da se isto le prekine za toliko časa, dokler se pripravijo nekateri zakonski načrti. Dijete poslancem se od 15 frankov znizajo na 10.
L beralna stranka odvzela je vodstvo Avakumovlčj radi tega, ker je po umoru zadnjih Obreno*:e jv vsprajel ministersko pred-sednidtvo in pršei s tem v nasprotje z ničel: liberalne stranke, ki je svoječasno dinastijo Obrenovićav pozvala nazaj v deželo in ker je omogočil vs^Mstavljenje ustave iz leta 1888., katera zagotovlja gospodstvo radikalni stranki. Njegovim naslednikom bo bržkone izvoljen bivši minister Ribarac.
Dogodki na Balkanu Boji med ustaši in turškimi četami še vedno nadaljujejo. Zatrjuje se pa, da s;> ustaši v zadnjem času imeli mnogo izgub na možtvu in orožju. V dveh bitkah, ki so se te doi vršile v okraju Fiorina, izgubili so ustaši 360 mož ; pri Perlepah pa so v deset ur trajajočem boju imeli le majhne izgube, dočim je bilo v tem boju ubitih 50 turških vojakov in dva častnika. Turške zgube v Macedoniji pa so splošno mnogo večje, nego jih navajajo turške statistike, ker Turki prikrivajo svoje izgube.
Mnogo turških čet, ki so bile raztresene po raznih macedonskih vaseh, se je koncentriralo okoli Bitolja in Soroviča. Mnogo turških batalijonov je iz Soluna dobilo povelje odkorakati proti bolgarski meji.
Tarške oblasti so za vojne namene osvojile vse konje, voli in mezge po deželi. V turški vojski vlada popolna anarhija. — Vsakdo dela to, kar mu je po volji. Ćast niki si zaman prizadevajo brzdati vojake, ker •o isti doznali, da je došel iz Carigrada ukaz, naj častniki ne postopajo prestrogo z vojaki, ker bodo sicer kaznovani. Te dni so turški vojaki udrli v grško cerkev v Soroviču, od kjer so odnesli vse, kar je imelo kaj vrednosti. Častniki so si baje prizadevali prepre-
čiti ropanje, a njih priiadevanje ni nič izdalo. Mesto da bi bili vojaki radi tega ka znovani, bili so kaznovani častniki.
Turčija nadaljuje z mobilizacijo. Do sedaj je mobiliziranih že 315 batalijonov re-difjv, a mobilizirajo se neprestano še drugi. Ker pa turška vUda nima denarnih sredstev za nakupovanje vojnih potrebščin, izsiljuje na vse mogoče načine od prebivalstva »do brovoljne« prispevke.
Iz Sredca so brzojavili dne 1. t. m., da je na jugo-zapadni meji Bolgarije biia huda bitka med dvemi ustaškimi četami in 800 turškimi vojaki. Ko se je odposlala vest, je boj nadaljeval in eo Turki izgubili že 300 mcž.
Tržaške vesti.
Odbor političnega društva »Edinost«
imel bo v torek, dne 6. t. m. ob 8. uri in pol zvečer svojo sejo v prostorih »Delavskega podpornega društva«. Vabljeni so vsi odborniki in njih namestniki.
Namestnik grof troifss se je povrnil z dopusta in je prevzel zopet vodstvo namest ništven.h poslov.
Spuscenje v morje vojne ladije »Nadvojvoda Karol«. Za priliko spuščanja v morje vojne ladije »Nadvojvoda Karol« v ladijedelnici »S. Marco« izdalo je redarstveno ravnateljstvo sledeče odredbe : 1) Kočije, namenjene k ladijedelnici »S. Marco«, vozile bodo s trga Giuseppina, ogibaje se ulic Dazzaretto Vecchio in Economo, ob obrežju, po Campo Marzio, zgornjej cesti svetoan-drejskega sprehajališča in dalje po tem sprehajališču do ladijedelnice. 2) Kočijam, ki bodo tam čakale na povratek v mesto, bodo redarji določali prostore, ostale se bodo vračale po istej poti, le da bodo morale zaviti na Viale Tartini in v ulice Economo ter La2ziretto. 3) Kočijam je prepovedan dohod k ladijedelnici od škedenjske strani t9r preko sv. Jakoba. 4) Izvoščekom se bo moralo naprej plačati vožnjo in se bodo kočije smele ustavljati pred ladijedelnico le toliko, da bodo potniki mogli izstopiti. 5) Na prog! Llovd-Škedenj ne bo električni tramvaj vozil od 7. ure zjutraj do končane slavnosti. 6) Izvcščekom se priporoča, naj se v izogib oviranja prometa držijo vedno na desno. 7) Vožnja samo tja ali samo nazaj stane 2 kroni.
Povodom spuščanja v morje vojne ladfje »Nadvojvoda Karol« priredi Lluy-dov parnik »Venus« jutri zjutraj vožnjo po morju. Parnik je visok — povspet je nekaj metrov nad morje — in bo torej to najlepša prilika za opaževanje veličastnega prizora, ko mogočna vojna ladija zdrči v morje in jo za nekaj hipov kar zakrijejo peneče vodne mase. Spuščanje ladij v morje je sploh že velezanimiv prizor, vreden, da si ga ogleda vsakdo, a to pot bo še posebno, ker je aova vojna ladija »Nadvojvoda Kari« največi brod v naši vojni mornarici.
Llovdov parnik »Venus« odrine jutri zjutraj točao ob 7. uri in 45 minut od pomola sv. Karla. Listek za vožnjo stane 1 K, za rezervirana mesta 2 K. Listki se dobivajo v mednarodni agenciji za novine Hirschfeld, via Teatro, Tergesteo, 4. stopnjice, a jutri ee bodo prodajali ob parniku, predno odrine.
»Radogoj«, društvo za podpiranje slovanskih visokošolcev, je v odborovi seji 29. m. m. razdelilo za šolsko leto 1903/4 9voto 2600 kron, od katerih bo dobivalo 12 dijakov mesečno podporo, dva pa takso. Po kronovinah je med njimi 13 Kranjcev, 1 Štajerc, in po študijah H pravnikov, 6 mo-droslovcsv. Pripomniti je, da se je moralo veliko pridnih dijakov odbiti le vsled tega, ker deželni odbor kranjski vse dve leti ni dal nikakoršnega prispevka. — Prosilci naj se za podpore kakor tudi za priloge prodenj, blagovolijo obrniti do blagajnika, g. višega inženerja Frana Znžeka, in istemu naznaniti, kam naj se podpora nakažejo, oziroma pošljejo priloge.
Družbi sv. Cirila in XetodiJa je g.
Ivan Jebačin, tovarnar in trgovec v Ljubljani zopet vročil 200 K. Iz kupčije s ka-vino primesijo (cikorijo) js dosedaj družba prejela 4400 K. Ko objavljamo to svoto, darovano bret vsake gmotne škode posamičnih rodoljubov, prosimo prepotrebni slovenski šolski družbi še veČe podpore z uporabo tega isbornega domačega blaga.
Dramatično društvo v Trstu je sklenilo, da počne sedaj zopet svoje dolovanje v zimski §esoni. Če kedaj, je prav sedaj nujno potrebno, da vsi oni, ki na katerisibodi način morejo povspeševati delovanje dramat. dru-
- \
štva, da prav sedaj ponudijo svoje moči društvu. Vsled prerane smrti obče priljubljenega g. M. Žužka, požrtvovalnega režiserja in zmožnega voditelja društvenih igralcev, je isto izgubilo vredno moč; vrhu te zgube ima društvo še mnogo drugih težav, da jih premaga; ali prav v tem položaju mora pokazati, da kal, katero si je postavilo v svojem prvem letu, je kal zdravja in moči, ki ima pognati bujno mladiko, katero bomo ^negovali vBakdo po svoji moči, da jo potem vcepimo v tla prihodnjega »N a r o d n e g a d o m a«. — Zato poživlja odbor »Dram. društva« vse one, ki imajo količkaj veselja in zmožnosti do dramitike, naj kmalu pristopijo društvu, da istemu pripomorejo s svojimi močmi. Kdor želi pristopiti kakor izvršujoči člen ali igra-i lec, bodisi možkega ali ženskega spola, nej ; se blagovoli prijaviti pri odborniku g. Jaki Štoka, al. Molin piecolo št. 7, II.
Veselični odsek »trgovskega izobraževalnega društva« v Trstu vabi vse člene, znance, gospodične in prijatelje plesa na otvorjenje plesnih vaj in zabav letošnje sezone, katere se prično jutri dne 4. okt. 1903. — Za začetnike bo vaja od 3—4. ure popoludne. Vstop 60 Bt.
Dalje traja plesna zabava od 5. do 9. ure zvečer in nadaljujejo se vsako nedeljo in praznik ob istej uri, v prostorih elegantne in velike dvorane »Tržaške Čital aice« ulica S. Francesco št. 2, I. nd.
Toliko na posebnih kolikor na navadnih vajah poučevali se bodo najnovejši plesi, med temi krasna četvorka »LeB varićtes pari-sienneB«.
Vstoprina : 1 K za nečlane, 40 stot. za člane in 20 stot. za gospodične.
Društvo »Zvezda« na Dunaju vabi na zabavni večer, ki bo v nedeljo 4. oktobra 1. 1903 na Dunaju \ dvorani »Zum Regens-burgerhoft, I., Sonnenfelsgasae 2. Začetek ob šestih zvečer.
Opomnja : Neudje plačajo za društvene svrhe po 40 st. za vsak zabavni večer.
Prihodnji zabavni večeri društva »Zvezde« bodo 1. nov., 6 dec. 1903, 3. januvarja, 7. febr., 6. marci, 10. aprila (to je drugo nedeljo) in 1. majnika lela 1904 v omenjeni dvorani.
Društveni izleti bodo ob nedeljah : 5. junija, 3. julija in 7. avgusta 1. 1904.
Tržaška posojilnica in hranilnica je
imela letos do konca septembra, torej tričetrt leta, prometa K 9,379 203*98. Lansko leto v istej dobi K 6,665.458*61, a vse lansko leto K 9,077.340*73. Letos je imela torej naša hranilnica v 9 mesecih K 301.943"25 več prjmeta, nego lani vse leto. Stanje hran. vlog znaša K 3,306.848*35, stanje posojil pa K 2,769.395"05. Vložilo se je letos tekom 9 mesecev kron 1,914.605'08, vzdignilo pa kron 1,442.800 74; prebitek letošnjih vlog znaša K 471 804 34. — Posojil ee je izplačalo K 967.253 01, vrnilo pa K 460*816 94.
Iz teh številk je razvidno, kako naš denarni zavod lepo raste in procvita 1 — Sedaj bodo menda tudi oni, ki so bili največi pesimisti in ki so vedno govorili, da ne bo nič, prepričani, da je bil zavod potreben in da je sedaj zaupanja vreden!
Koliko posestnikov se je tekom kratke dobe, odkar posojilnica obstoji, opomoglo potom tega zavoda, in koliko trdo prisluženega denarja je porastlo znatno kakor hranilna vloga. Kajti to je v Trstu edini denarni zavod, ki plačuje od vlog čistih 4°/0 brez vsacega odbitka. Ker si pa ta zavod sedaj zida svojo lastno hišo, pač ne bo mogel nobeden vložnik tožiti: kaj bo ta kasa, saj še svoje hiše nima!! — Sedaj bo imela tudi tržaška posojilnica in hranilnica svojo lastno hišo (»Narodni dom«), v katerega se preseli prihodnje leto meseca avgusta. — Kdor opazuje delovanje in proč vit tega za nas tržaške Slovane prekoristnega zavoda, mora veselo vsklikniti: lep napredek !
Tržaški pekovski delavci sklicujejo jutri v nedeljo ob 10. uri predp. v dvorani »Delavskega doma«, protestni shod v zadevi nedeljskega in nadomestnega počitka.
Poklieanje letošnjih novincev pod orožje. Mestni magistrat naznanja, da se v smislu brzojavnega obvestila domobranskega ministerstva letošnji novinci pozovejo pod orožje dne 12. oktobra t. 1. Kdor bi iz jednega ali druzega vzroka ne dobil poziva, mora se tudi brez istega predstaviti povelj-ništvu pristojnega dopolnilnega vojaškega okraja.
Le novinci vojne mornariee pozovejo se v službovanje šele pričetkom novembra t. 1.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 7.8, ob 2. uri popoludne 25.- C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 766.3 — Danes plima ob 7.32 predp. in ob 6.2K pop.; oseka ob 0.48 predpoludne in ob 0.48 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske,
X Županom v Rovinju je bil izvoljen Juri Candussi Giardo. He, gospod Bartoli, kje ste ?! Niti med izvoljenimi svetovalci ni njegovega preslavnega osar tutto imena ! Bog sam vedi, zakaj so dobri Rovinjci škartirali našega znanega prijatelja?! Ali je začela temneti tudi njegova zvezda ?
X Slika iz življenja v Istri. Te dni je sedelo pred okrožnim sodiščem v Rovinju 8 pristašev italijanske stranke. Dvojica obtožencev je bila rešena obtožbe radi zločinstva žaljenja vere, oziroma javnega naailstva, V3i so bili pa obsojeni radi drugih dejanj : radi pozivanja na dejanja, kažnjiva po zakonu, radi žaljenja javnih funkcijonarjev, žaljenja cesarja.
Dogodek, ki je bil predmetom te sodne razprave, je bil nastopni: Dne 11. julija je sedelo v neki krčmi v Žminju več pristašev hrvatske in onih italijanske stianke. Eni bo kričali »Živio«, drugi »Evviva«. Duhovi bo postajali razgreti. Eden pristašev hrvatske stranke je Dapil cesarju, čemur se je odzval eden pristašev italijanaške stranke s klicem, žaljivim za cesarja. Sledila je ploha evviva-klicev, grdih kletvin in psovk za Hrvate, katere so h!apei dvatisočletne kulture obsipali s —- prasci ! V podkrepljenje naslova je eden iz italijanaške stranke privoščil občinskemu redarju krepak sunek v odgovor, ker ga je redar uljudno prosil, naj bo miren ! Pristaši italijanaške stranke so neprestano grozili, da pomečejo »hrvatske prasce« iz gostilne. Slednjič je tudi rsdar dobil imenitni naslov »prasca«, ker da protežira naj-antipaliSneji narod, kakorščn je hrvatski.
Na razpravi so vsi junaško tajili! Tudi njihov branitelj, beležnik Rismondo, je prisegal na nedolžnost svojih varvancev. Ali njegovo prepričanje o tej nedolžnosti vendar ni bilo kakor skala trdno, kajci pridodal je pravidno pripombo, da vsaj dvomi morajo navstati v sodnikih, da-li so njegovi var-vanci res krivi ali ne. Ali v sodnikih menda niso navstajali dvomi, ker so — kakor že gori povedano — izrekli obsodbo.
Zabelež.li smo ta dogodek iz Zrainja, ker je ze!6 poučen. Kakor tu, se navadno začenjajo taki dogodki sirom na^e Istre. Zal da sa često završujejo jako drugače. Nasprotniki izzivijajo, žalijo, psujejo in kličejo na korajžo. Nič ni torej čudnega, da je ta ali oni med našimi, ki je bolj tople krvi in se ne more premagovati, da ne bi krepko resgiral. Tako se dogaja, da marsikateri naših prihaja v nesrečo in da potem ue romajo v zapor žalilci in izzivalci iz objestnosti in n 8-v a d e, ampak oni, ki so bili žaljeni in nesramno izzivani ! In v nameček dobiva potem svoj del tudi vsa naša narodnost, katero psuje in obrekuje vse laško novinstvo v naj-krepkejih izrazih.
Taki dogodki so tako le en del muče-ništva našega naroda v litri.
X Izzivanja italijanskih dijakov v Pazinu. Da se se enkrat povrnemo k ponesrečenemu shodu dijaškega društva »Innomi-nata«. To je že znano, kako temeljito se je skazila ta namerjana »sijajna afdrmacija« namišljenega italijanstva pazinskega. Da so skušali za doživelo blamažo odškodovati se z izzivanjem in žaljenjem Hrvatov, to je psi-hologično lahko umevno in mi bi ne obračali dogodku daljne pozornosti. Radi onih provo-kacij samih na sebi ne bi več zgubljali besed, ako ne bi imeli pred seboj dejBtva, da se je vse godilo pred očmi c. k. političnega uradnika, barona AVeissenbacha, in da je mož poslušal vse z neverjetno — nonšolanco. Italijanski dijaki se niti menili niso za ogorčenje Hrvatov, kakor se tudi niso menili, da število teh narašča bolj in bolj, ker so ee — dijaki namreč — čutili varne ob čudni azi-stenoi — političnega uradnika in pod varstvom orožniških bodal. Eno dejstvo pa je, katerega nismo še povdarjali v tem liBtu, dejstvo namreč, da so bili z dijaki tudi nekateri profesorji kljubovalnega laškega gimnazija v Pazinu in nekaj profesorjev komunalnega gimnazija v Trstu in navtične šole.
No, če se profesorji sami postavljajo na čelo takim ekspedieijam dijakov, potem pa res ne more »faliti« ! Fletne so razmere v našem Primorju, pa jih ogledaj od katere strani.hočeš i
Vesti iz Kranjske.
*	Nemškutarjl med seboj. Dne 22.
septembra je neki Rudolf \Valland pred ljubljansko kazino napadel tehnika Ema-nuela Havnerja in ga iaČel izz;vati z vakliki. Namenjeni mu klofuti se je Walland spretno izognil, ali častni naslov ftla »Lausbub« in »Denunziant« so mu točno obviseli na nemškem hrbtu in izzivaČ je šel — tožit.
Na včerajšnji razpravi je bil Havne toliko mož, da ni nič tajil onih naslovov, ki jih je bil obesil \Vallandu na germanski hrbet in mu je zato sodnik prisodil globo 20 K. Za izzivača \Vallanda pa se je stvar nekoliko zasukala, kajti glede njega je sodnik izročil akt državnemu pravdništvu. Da-li mož ne obžaljuje sedaj svojega »junaštva«, s katerim je letel — tožit na sodišče !
D godek je sicer malenkosten sam na sebi, ali vreden je zabeieženja, ker moremo sodit' po njem, kako Germani \Vallandove — vesti in olike, nastopajo š? le proti »inferi-jornim« Slovencem!! Res lepe cvetke cvetd na gredicah nemške superij'>rno=t" !
*	Zboljšanje plat* učiteljem na Kranjskem. Deželni šolski svet Kranjski je Bklenil predli žit: deželnemu zboru povišanje učiteljskih plač. Deželni šolski svet predlaga, naj se v ta namen deželna doklada poviša za štiri odstotke.
*	Tuje! v Ljubljani. Meseca septembra t. 1. je došel v Ljubljano 3001 tujec ; (192 več nego prejšnji mesec).
To bi bilo sladko ! — Čeravno bi šel v zapor, saj dolgo ne bi bil v njemu ! Seveda, ako ne bi imel doma tistih nepreskrbljenih črvičev, ki bi ga kleli potem in zaradi katerih mora delati do poslednjega trenotka svojega žalostnega življeoja. Da ni njih, mnogo tega bi lahko storil. Pa da ima vsaj najpotrebnejše, da bi mu ne trebalo mučiti se tukaj. Kakor navadno med delom se je tudi zdaj zanesel v fantazijo, kaj bi vse storil, da ima dovolj pripomočkov ! Kako fino bi si vse uredil in preskrbel pred smrtjo ! Pozabil je na-se, ker imel je samo lepe misli. O tem pa ni mislil na delo, ki je šlo jako počasi. Zbudil ga je paznikov glas in sp»mnil se je, da vse njegove sanje visijo na »da« in »ako«.
(Pride še.)
Vesti iz Koroške,
-h Razveljavljena obsodba. Morda Be bodo čitatelji še spominjali, da je bil naš rojak, zdravnik dr. Hudelist, od celovškega okrajnega <*odifrča obsojen v globo 10 kron zato, ker je na predvečer godu Blovansk:h blagove^tnikov zažigal rakete. G. dr. Hude-list je uložil priziv proti tej obsodbi. Sinočnji »Slovenec« pa priobčuje brzojavko iz Celovca z obvestilom, da je bil obtoženec na vsklicni razpravi popolnoma rešen obtožbe. Branil ga je g. dr. Brejc.
Blizu konca.
(Spisal I. S. Ognjevit.)
(Dalje.)
Vendar ee je hotel malo oddahniti ; naj bo potem, kar hoče. Pa paznik je opazil to ia za vpil surovo : »Delež !« A njega je to iako prestrašilo, da je zbral vse poslednje moči in zopet nadaljeval. Nekateri delavci so ga grdo gledali. Ti so bili z dušo in telesom udani pazniku. Bili so ali surove duše ali pa niso mogli najmanjšo misel imeti v glavi.
Delež bi se bil zrušil od slabosti in onemoglosti, da ni na srečo zatulilo znamenje petminutnega počitka. Zagnal je bet in se zrušil pol mrtev na tla. V grlu ga je
duš lo.
A zunaj je sijalo solnce tako lepo, tako vabljivo ! —
Kakor bi pihnil, je minulo hitro pet minut in zopet je zatulilo in delavci so zopet poskakali na svoja mesta. Zopet se je začelo razbijanje in ropotanje mašin in koles in zopet f=e je zaslišal oblasten paznikov gias. Tudi Dđlež bi se bil rad vzdignil, pa ni se mogel geniti kikor da gaje prikoval kdo na tla. Hotel je prositi soseda, da mu pomaga, pa za njim je zavpil paznik : »Delež ! Al delaj, al pusti !« Z nadprirojeno močjo se je zgrabil za steber z rokami in se vendar vzdignil. Pri tem mu se je ogrelo Čelo, v gla7; zmešalo, a pred očmi so mu plavale nekake modre iskrice.
»Prokleta hudoba !« je siknil poluglasno, ko Fe je vzdignil. Paznik ga je slišal. Stopil je k njemu, gledal ga nepopisno zaničljivo in oblastno stal pred njim hoteČ mu pokazati, kako mu more zapovedovati in kako se ga nič ne boji.
»Ti »i pfstal zelo kljubovalen«, mu je govoril, ali pazi ! Veš, da ti jaz lahko izbi-jem iz glave to kljubovalnost! Delež ga je pogledal s pogledom, ki je pravil razločno : »Ubijem te, če se ne odstraniš«. Na to seje paznik cddaljil v svojem dostojanstvu in grdo gledal na drugo stran. Delež se je treBel od jeze. Storil bi bil nekaj strašnega, da niso bi le takšne okolnosti. Da nima doma tiBtih črvičev, ki bi g- potem preklinjali, bi s* zdaj maščeval. A kaj hi moglo biti slajšega ? Bridko bi poplačal pazniku vse trpinčenje in isti ne bi nikogar mučil nikoli več. Ha! Vrgel bi mu težki bet ravno sredi čela in s takšnu močjo, da ne bi imel časa, da zavpije.
Brzojavna poročila.
Sestanek v Murzstesru.
MI RZSTEG 3. (B) Lov se je danes završil. Cesarja sta lovila od — 91/*' predpoludne. Podrobni razgovor med grofom Golucho\vskim in grofom Lamsdorfjm, ki se je včeraj završil, je dovel do popolnega spo-razumljenja v vseh naziranjih o politični si tuvaciji.
CHl RSTEG 3. (B.)Casarja sta s spremstvi vred zapustila grad in se odptljala v Neuberg, ortkjer sta se ob 1. in pol uri odpeljala v Meidling.
Dogodki na Balkana.
CARIGRAD 2. (B.) Vest v »Ko nische Zeituug«, da se poslaniki bavijo sedaj s tem, da prouče neke angležke predloge za razširjenje rtf.>rmnega programa v Macedoniji, ni resnična.
Deželni zbor štajerski.
GRADEC 3. (B) Začetkom Beje spominjal se je dež. glavar godu cesarjevega in je izjavil, da je prepričan, da govori v zmislu vseh, ako tem povodom izraza čutstvom zvestobe, spoštovanja in nepremične udanosti, ki navda jsjo vse člene deželnega zbora štajerskega do njegovega vel čanstva, in ako zaprosi namestnika, da isti primernim načinom sporoči ce-Barju najspoštljiveje častitke deželnega zbora štajerskega. Ta nagovor so členi deželnega zbora poslušali st3,č in je bil isti zabeležen v zapisnik.
Kriza na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 3 (B) — Zbornica poslancev. — Členi ministerstva niso prišli v sejo. Predsedoval je grof Apponji. — Med došlimi spisi je neki dopis mini-sterkega predsednika, s katerim se prijavlja neki kraljevi reskript, ki se do sedaj ni mogel predložiti zbornici, ker ni bilo mej-tem meritorične seje. Ob velikanski napeto* sti v zbornici je predsednik otvarjal kraljevi reskript, s katerim se naznanja zbornici, da je cesar dne 22. septembra grofi Khuena imenoval ogrskim ministerskim predsednikom.
Poslanec Polonvi je označil državno-«
pravno razmerje, v katerem se nahaja grof Khuen nasproti zbornici, kakor paradoksno, kajti grof Khuen je ob enen posle-vodeči načelnik odstopivšega ministerstva in ob enem i odstopivši ministerski predsednik še neimenovanega ministerstva. Govornik meni, da ni treba prečitaoega reskripta vzeti formalno na znanje in predlaga, naj se isti jednostavno stavi ad akta.
Košutovec Eotves pa je predlagal, naj zbornica spoštljivo udanostjo vzame na znanje ta reskript in naj ne dela nikacega iz* rednega sklepa. — Zbornica je res vzela na znanje reskript v homogijalni zvestobi ter ga je sporočila magnatski zbornici.
S t raj k v Trbovljah in Hrastniku.
TRBOVLJE 2. (B.) Položaj v Trbovljah je neizpremenjen. V Hrastniku je sinoči ob 11. uri navstal štrajk; število štrajkovcev je še neznano. Mir se ni kalil.
Dogodki t južni Afriki.
LONDON 2. (B.) »Standard« javlja iz Kapstadta, da je Botha izjavil na nekem zbo-tovanju v Ultrechtu v Transvaalu, da se od in Delarev vkratkem podasta v Indijo, da pregovorita nespravljive Bure, naj se povrnejo v Afriko. Čuje se, da rečena dva bur-ska generala odpotujeta dne 25. oktobra v Indijo, od koder se podasta v Evropo.
kkkkkkmkkmkkk***
n x x x x x x x x x x x x x x x x x
Svoji k tvojim 1
ZALOGA
X X
£
pohištva*
dobro poznane
tovarne mizarste zaflrup t Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroStvom
prej firfton Čemigoj
Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi.
Saivečja tovarna pohištva primorske dežele.
Solidnoat zajamčena, kajti les se osaši v to nalašč pripravljenih prostorih b temperaturo 60 stopinj. — Najbolj ndoba«, deroi sestav. Konkurenčne cene.
W Album pohllteT brezplačen. II
X
X
U
n x
X X
n %
a n
x
a*
=C
Velik dohod
snovij za možke in
ženske obleke same novosti.
Bogat izbor
drobnarij za krojače
NasMnik FB. HITTT Alojzij Galperti
TRST
Barriera vecchia 13.
XXXXXXXXXXXXXX» X
Zajamčeno pristni
medicinalni brinjevec Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. S
kakor tudi
brinjevo olje, brinjevo esenco in rezki stari slivovic za čaj,
pošilja v vsaki množini po povzetju E. Miklaucič, Kranj. ! Zastopniki se iščejo ! VU
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Mi nz
=z= ulica Tesa št. 52. A. =
(v lastni hiši.)
zaloga:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurenca.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Durtovan oenlk brezplačno in franko
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odraščene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Me na porcelanastih ploščata, za spomenike.
Najnižje konkurenčne cene.
Pridno deklico
12—14 let staro ki bi varovala malega otroka in pomagala pri gospodinjstvu sprejmem takoj.
Poprašati je pri upravništ.vu našega lista.
ZOBOZDRAVNIK
Mi M Dr. Mso BrilM
v TRSTU ulica S. Antonio št. 9. H. nad str.
Izvršuje zadelan je z emajlem, porcelanom,
srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje.
ORDINIRA od 9—12 predp., 3.-5. popol.
Izdajatelj ia •d«av«ml anMk FRAN 800NUL Lastaik kamarelj lista „E i I ■ a • t". Natfaaila tiakaraa kaaaardja lista „Edlaest" v Trata
Dve hiši na prodaj
z nekoliko retnljieča v blizini mesta več povč upravništvo »EDINOSTI«.
Epilepsija.
Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh, naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva se brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke, Frankfurt a. II
Tovarna za cementne ploiče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica dell'Industria št. 1. - Trst.
Cementne plošče umedene od 25 in 33 cm, šestvogalne plošče od 20 in 25 cm po K 2.— □««. Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bodisi glede cene ali kakovosti blaga.
30 malih stanovanj
z eno sobo in 2 sobami in eno kukinjo se takoj oddž, v ulici Industria in ul. Guardia v hišah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani št. 20 A, I. nad str. od 1—2 in 5—7 pop.
Urar F. Pertot
Trst ulica delle Poste 3, vogal ul. Torre bianea Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor stenskih ur, regolatoijev i. t. d. Popravlja vsako> vratne ure po jako zmerni ceni.
Oglas:
V Tomaju, na Krasu, je na prodaj sredi vasi ležeča prostorna hiša z gospodarskimi poslopji, dvoriščem, velikim vrtom in drugim zemljiščem.
Pojesnila daje g. Anton Sonc v Tomaju.
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno
4*
i—
-t- tinkturo
lekarnarja piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
kot Želodec krepčujoče in tek vzbujajoče, dalje kot prebavljen je in telesno
odprtje pospdšujoČe sredstvo posebno onim, ki trpć na navadnem telesnem zaprtju.
Tinktura za želodec razspošilja lekar Piccoli v LJubljani v škatljicah z 12 steklenicam« za K 2.52, z 24 steklenicami za K 4.80, z 36 steklenicami za K 7.—, z 70 steklenicami za K 13.—'
(Poštni parket pod 5 kg.) Razprodaja se a lpkarnah v rstu. Istri, Dalmaciji, Primorskem, Goriškem in Tolminskem po K 2.40 steklenica.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
t Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., 1. nad str
v lastni hiši. -**-
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacegi če tudi ni Član društva in se obrestujejo po 41/j°/o> ne da bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 57j°/o
Urad oje vsaki dan od y. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje bran. vlog leta 1900. Kron 1,263.563 Poštno-nran. račun štT. 037.315.
I I
I
i
i
♦
I
TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Uliea S. Franeeseo šter. 2, I. - TRST - Ulica S. Franeesco Štev. 2, I. - .............— ele on 95 2	-
CA
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o7*0/o»
na menjice po 6°/0, Da zastave po 51/*0/,,-Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Poštno hranilnični račun 816.004.
i
i
i*
I
1 I
I!
♦
I
T *
<
i ■
<
B
<

Prednaznanilo.
Na Corsu štv. 47, v hiši tik nekdanjega „Želenega hriba4' (na lesnem trgu), odpre te dni svojo delalnico in prodajalnico
wsr zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
TKGOVISA Z ŽELEZJE3I
<CAEL GBmmiTZ NHFFB
Corso štev. 33.	podružnica Trst. Piazza Goldoni 2.
>
prva kranjska z
vodno silo in turbino delujoča
tovarna stotem
tvrdke Fr. ŠvigeSj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
Ipri[o"(či si. cbeinHtvu, prečast. duhovščin', iinejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem iu kavar-narjem, ravnateljstvom uradov, g/, brivcem iti. itd. natančno in trpežno izvršene
stole. naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd.
po karnpjbolj nizki ceni. Blago ie iz trdega, izhrsn^ga le?a, pogubno likano ali v naravn: boji imitirano.
Največja zaioga stolov, naslonjačev in gugainikov iz trsja.
X.i ž- jo p šlje tvrdka najnovejše obširno cenike z nad 80 slikami, iz katerih je
Rtvim- ibitBa blagi in ce e, zastonj in franko.
NaročeValeem na debelo dovoli se znaten popust.
>
—=	>
Priporoča svojo dobro sortirano zalogo	y
predmetov za stavbinstvo	>
£ traverze, zaklepe, železo za kovače, stare železnične šine, držaje in ograje, >od-	£
\ rjake, pumpe, železne cevi itd, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji	y
{ >n stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo.	)
✓ železne pohištvo in pred ognjem varna blagajne, nagrobne križe in ograje ter	y
^ orodje za vsako obrt.	y
•OOOOOOOOOOOOOOOOoooooo«
Je na prodaj
radi družinskih razmer in pod ugodnimi pogoji hiša z dobro obiskovano gostilno, vpeljano in ugodno prodajalnico jestvin, prodajo žganja in pekarijo, z prostornim gospodarskim poslopjem, dvoriščem, vrtom in zraven ležečimi dobro obdelanimi zemljišči (vinogradi), vse v najboljšem stanji in v zelo ugodni legi v bližini Tržaške okolice donašajoče veliko zaslužka in dobička.
Ob jednem seproda vse pohištvo, zaloga blaga in vina. Natančneja pojasnila daje dr. Matej Pretner, v Trstu Ulica delia Cassa di Kiparmio št- 13. II. nadstropje.
•000«0o000000000<>000000«
j Varu jte Vaše noge
I Radi odhoda
se prodajo vsi predmeti, koji i se nahajajo v restavraciji Jos. Vouka na Opčinah.
Moderci Viktorija' in .Radikal.

■
»1	t'	*	I
h
if
Mnogo fleiiarja!
do UhO kron na mesec za morejo častno zas užiti osebe vsakega stanu, (tudi kot postranski zasuž^kj.
Natančneje pod ..Reell 107*' na Annoncen - Abthe lung des MERCUR. Stuttgart. Bergstr.

Pri Sv. Mar. Magd. spodnji
ua Istrski cesti (blizu Žavelj)
odrfa se v najem tudi za 10 let bila s 3000 ■ klfcfir-v obde ane zemlje ter vodnjakom, ki j n k ili ne osini. Poj sa la da;a Jo<ip C-r- ;
Nojra z mtšo :isltt'stiiih podplatov.
i kurjih o^ii, žuljev, mokrote ia mrsl.jte. Vse te napake, po-ebno pa reprijeten po in pečenje iz gin* z nagimi dr. Hogye*ovi:ni patentnimi asbestnimi podplati. Par podplatov stane 80 stoi., K 1*20 in 2'40. Foliljrt. se pa povzetju. Pjospekt-i in oriznalna pisma vojaških oblastij in drugih visokih krogov brezplačno. Bogato izbrana zaloga vseh predmetov od asbesta. Centrala: DUNAJ, i., Do-minikanerbastei 19.
v sodih po 50 in 100
t Iff. razpošilja p^ * ni -
nižji (>oni ANDS2J JEBA ČIN, Stepaij -
XXXXX5CXXX500CXX50C vas pri Ljubljani. Zi d„l>ro blago *e jam«i
Poj-salu ^laa Jo«p kveni*, posestnik pri Sv. Mar. Mag ialeni sprdnji šiv. 24

p&i
po 50. 70. 1 gld. 1 25. 1 30, 1 50, 1.30. 2 20 3.— in 4 20
VELIK IZBOR
vseli predmetov n jesen in zimo.
Voln n » blsgo v*>eh u t in ra-ličnih ce i tudi za mofike. ali euske obl ke, barbani b-1 in barvai židane in volneoe š**rj>e z* ženait*-, zimske rokovice pl^t n«* ali od kožče, volnen0 bo ubaž^ve in barhantje jo.e in spodnje fa ače itd. ter razliko perilo
Jakob K len ene f manifakturna prodajalnica
TRST — ■!. S. Autuuio it. 1. — TRST
Na zahtevo franko vzorci in ceniki.
Pozor!
395 komadov samo gid 1.85.
1 kra^n« ura s :?4 urnim tekom s posrebrneao. ve- i rižico: 1 krasna spila za kravate se simdi bn=r; [ 1 prstan s ponarej. kamnom za možke ali ženske; i 1 garnitura euml'ov za man^ete. »raj^ o in o* atnit, I jamčeno iz 3 doubl«- zlata : *> že inih rut iz pristnega j platna: 1 krasna pi-<a eprava iz niklja 1 toiletno ogledalo z etvijem in lep:m glavnikom ; 1 j lepo dišeče toiletuo m lo : 1 beležnica : 12 kjoaadov umetnih slik najzn.in:enite;«ih nož sedanjega rasi: 72 pif-alnih peres in Z1.* ► razli'-nih tornadov, koji so v liiAi koristni
Pošilja po povzetju ali predplačilu.
H. Spingarn. Krakov 43.
Kdor vzame 5! ovitka, vdobi po vrhu en n:ž z t! rezili, ato ?e vzarr.® več ovitkoov se priloži vsa-kexu po en tak nož
Za to kar ne ugaja, se denar takoj vrne.


m
Za bolne na želodcu
Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vživanjem pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr.
w\ želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljanje
ali zasliženje
priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let preskusno. To zdravilo je
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
A To zeliično vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, ^
V	jači in oživlja cel prebavni sistem človeka. Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti v L
V	krvnih ceveh in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi.	U
S pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Xe »mera o tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina.
7QnirQniD nlnvcčlfp nnirphp iu nJe ceI>riJetne posledice kakor: stiskanj s, ščipanje, £-a|JII ailjc tlUVCcllC JJUII DUD bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhcidične bolečine), odstranjajo se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogted človeka, pomanjkanje krvi, oslabijenje
navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter.
Pri popolnem poman kanj u volje do jedi, pod nervoznem zbeganjern in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, po v s peš uje in izboljšuje tvar-j^nje krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodaja se v stekleni« ah po K .'»— in 4.— v lekarnah v Trstu Ž^ednju, Miljah, Kopru, Sežani, Triiču, Honkah, Finmičelu, Odeju, viradežu. Izoli. Piranu, Pazinu. Iluzetu, Post >jii VTipav:, Ajdovšč.ni. »■•oric^. Gradišču ob Soči, Kominu, Romansu, Camplungu. Cervin-anu, Una»u, Bu ah, Vižinad Mon oni, Lovau'i. Opatiji, Vrloskeir, K^-k-, IJukaru, Sušaku, Ćabarju, H.buici, Vrhniki, Idri i. Kanidu, < d-du, ^"i imu, 3Ior eljanu. Palmauovi. L.*»ti-)ani, Portogruaro, Vodnjanu, Pulju, Labinju, Creau, Ćernombljn, Metliki. Npvemeatu, Trebnjem, Litiji, Ljubljani, Kamniku, <kotji!oki, Kranju, Tolminu, Tarcentu. Štanjelu. ^Codroipo. >t. \';du ob Tagliamentu, Pordenone. 3Iotui tli Livenza. Treviso. Lošiniu, Arbe, Novi, Cirkvenica, Ogulin. Vrbovsko, Karlovac, Jaška, Satno boBrež ce, Kr-ko, Podčetrtek, Pregrada, Rogat?c, <'elje, Pliberk, Rado l it*«- Tr^ič. Tiviž, Rigolato. Piese di Cadore. Serar. Io, Longarone. Beliuuo. Goneglia io, Padovi. <"hiogg:a. Rovigo, Pago. Zadar; itd kakor tudi v leiarnah v-eh drugih večjih ali manjJii krajt-v Istre, Da-macijc. cee Avstrc -Ogrske iu sosednjih deželah.
Tudi pošiljajo lekarne / Trstu 3 ali več steklenic zeliščnega ^ ina po originalni ceni v vse kraje Avs ro-Ogr^ske.
Svari se pr e d p onar ej a r j e m
Zahteva naj se izrečnu
Hubert Ullrich-ovo	Zeliščno Tino.
'irA
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Folnovplačani akcijski kapital	.. Špitalske ulice Štev. 2.
K 1,000.000	Zamenjava in eekomptuje Baje predujme na vred. papirje.
K U D U j 6 in prodaja	izžrebane vTednoatBe papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni
.. . .. .	__kupone.	---------I	--Izgubi	-
rte vrste rent, zastavnih pisem, prijontet, komunaiLin	r °
obiigacr arečk, delnic, valut, novcev in deviz	Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Prornese izdaja k vsakemu žrebanju.	Eskompt in inkasso menic. w	Bor~~~ia naročila.
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet a čeki iu nakaznicami.