Nagelj  jan plEstenjak
V  Hstik časih so Slovenci strašno trpeli. Če jim niso požigali Obri, so jih pobijali in muČiti Huni. Moški so morali z&vreči phig in prijeii z& kopje, ženske so se morale lotiti usakega dela.
V  joku in grenkih sohak so čakale žene sooje može, matere suoje sinooe. neoeste suoje ženine.
Pravkar so poželi in pospraoili rumeno psenico o kašče. In iedaj so n daljaoi zagoreli kresooi — Huni teptajo polja in požigajo koče m mučijo starke in starce, žene in otroke.
In so jeli gradili ograde, da zajeze oal diojih Hunov in da rešijo domačije.
Za nizko kolibo sta se poslavljala Stoja in Zvonimir, ženin in nevesla. Še dobrih deset dni in iupan bi ju blagosloDil in dooje mladih src bi ge za zmerom združtfo.
»Joj. groza, če se mi Zoonimir ne urneU je ihiela Stoja in grenke solze so ji kapale na ila. Zvonimir je molčul in v prsih mu je KIjuDala slutnja, da morda poslednjikrat gleda sdojo drago Stojo,
>Kaj naj ti dam za spomin?«. je izjecljala jokaje.
»Rožo mi daj na potli je poprosil Zoonimir, Siojo pa je zuskrbelo. kje naj dobi rožo. in hudournik solz se ji je olil čez lica in namoČil mehku slovenska tla.
Jn glej čudol
Iz ial so pognali bledi, razčesljani oršicki in na pršičkik so zagoreli krvaoi coeti in tako prijetno zadišali, da so Zoonimiru in Stoji zadušili solze.
Stoja se je sklonila, eoeti so se ji kar glasno ponujali, in natrgala je krvaoordečih nageljnov.
»Za srečno pot in za slopensko zmago/t je plalio govorila Stoja, ko je pripenjala šopek soojemu ženinu.
Nageljni so pomagali. Slovenci so zmagali in od tedaj so nageljni naj-bolj priljubljena slopenska coetica.