Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 25. junija 1936 Štev. 143. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNHC Ur n rini« un in uprava: Maribor, Gosposka ul.« / Telefon uredništva 3440, uprav« 2456 laHaja rasan nadalja ia prašnikov vsak dan ob f*. uri / Velja mesečno prejamsn v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eaniku * Oglase s preje«« tudi oglasni oddelek ..Jutra'* v Ljubljani / Po&tni čekovni račun St. 11.408 JUTRI PMeeki PREDSEDNIK ITALIJANSKEGA SENATA V DUBROVNIKU. Včeraj je prispel v Dubrovnik predsednik italijanskega senata Luigi Feder-zoni, bivši minister kolonij. Potuje v Grčijo. Včeraj je Federzoni napravil izlet do dubrovniške Rijeke in Lapada ter se delj časa zadržal v perivoju Gradac. ALI JE MINISTER DRŽAVNI URADNIK. Kasacijsko sodišče v Novem Sadu je večraj obravnavalo gotovo zanimiv slučaj, ali je minister državni uradnik ali ne.’ Odvetniška zbornica je namreč izbrisala iz seznama odvetnikov ministra za telesno vzgojo dr. Rogliča, ki je imel svojo odvetniško pisarno v banatskem Karlovcu. Izbris se je izvršil potem, ko je Roglič postal minister z motivacijo, da je sedaj državni uradnik. Roglič je nroti temu vložil pritožbo na kasacijo, ki bo sedaj reševala to vprašanje. »JAVNOST« O BRATIH .RADIČ. Beograjska »Javnost« povdarja v posebnem članku, da je najvažnejši moment pri obeli bratili Radič njihov protikleri-kalizem. »Javnost« navaja med drugim neki pasus iz pisma, ki ga je leta 1925 naslovil Stjepan Radič na Nikolo Pasica in v katerem pravi Radič: Hrvati ne morejo v pravoslavje, ker ni to potrebno in ker bi takoj nastale velike protiakcije. Too* jw sem vedno o tem razmišljal, da bi bilo potrebno formirati htvatsko nacionalno cerkev, ki bi bila neodvisna od Rima.« UBOGI NEGUŠ. S službene švicarske strani se je spričo neguševega prihoda objavilo sledeče: »Negušu je bilo s švicarske strani špo->očeno, da bi bilo bolje, da ostane v Londonu, dokler ne pade v Ženevi končna odločitev o abesinskem problemu. Samo na ta način je mogoče preprečiti neugodnosti, da bi se neguš drugače tre tiral kakor bi moralo biti. Švicarska vlada nima nič proti temu, da prispe neguš v Švico na svoje posestvo, mora pa mu sporočiti, da se n«e bo mogel aktivno ba-vtfi s političnimi akcijami, ker nasprotuje to zakonom švicarske federacije. Radi tega bi bilo bolje, da prispe v Švico šele tedaj, ko bo v Društvu narodov zaključena debata o abesinskem vpra- PSI NA POMOČ! Avstrijska vlada jc sklenila, da uvede i>n orožuištvu 1200 psov, ki naj pomagajo avstrijskim orožnikom pri preprečevanju raznih akcij in vposfavljanju reda ter mira v zemlji. 20 MRTVIH, 36 RANJENIH. K železniški katastrofi v predoru pri Fonserage v Španiji, o katerim smo včeraj poročali, je bilo 20 mrtvih in 36 težko ranjenih. KONCIL V VATIKANU. Za danes je sklican v Vatikanu sestanek 300 kardinalov, nadškofov in škofov. Od koncila. leta 1870 je to največji sestanek vodilnih hierarhov katoliške cerkve. Potek zasedanja se bo vrgU v '^'strožji tajnosti. STRELA UDARILA v »DREVO MIRU«. Včeraj je udarila strela v takozvano »drevo miru«, ki se nahaja v nekem par-v Parizu. Drevo se je zrušilo na glasbeni paviljon, kamor se je pred nevihto otekla deca in žene. Pod težo se je po-rušil tudi puviljon in so ruševin potegnili 50 otrok in žena z lažjimi poškodbami Htafy Bom fto^de v Jim «* Bettih SOFIJA, 25. junija. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da se bo podal kralj Boris v inozemstvo, in sicer v Rim in nato v Berlin z namenom, da stopi z merodajnimi činitelji v stik v svrho poglobitve gospodarskih odno-šajev. V političnih krogih se povdarja, da se je Bolgarija prav nerada priključila sankcijam proti Italiji, da je pa bila kot članica Društva narodov k temu primorana. Kralj Boris je imel že preje namen, da potuje v Rim in Berlin, kar mu pa radi sankcij ni bilo mogoče. Sedaj pa je ta ovira odpadia, ker se je ministrskj svet postavil na stališče, da je vojna v Abesiniji končana, radi česar odpade vsak vzrok za nadaljevanje sankcij. Bolgarska delegacija v Ženevi je že dobila navodilo, da glasuje za odpravo sankcij. u tot&k PARIZ, 25. junija. V veliki municijski tvornici Brandt Vemon je nastala danes zjutraj na še nepojasnjen način strahovita eksplozija. Dva delavca sta bila raztrgana na majhne koščke, II oseb je bilo življenjsko nevarno ranjenih. Po podatkih je bik) ranjenih 120 delavcev in delavk. Tvorniško poslopje je izginilo z zemeljske površine. V sosedstvu 5 km so popokale radi zračnega pritiska vse šipe. Eksplozija je pretresla zemljo kakor ob močnem potresu. Reševalnih del se udeležujejo gasilci in vojaštvo. Uvedla se je obsežna preiskava v svrho ugotovitve vzroka eksplozije. Čuje se mnenje, da gre za čin sabotaže. se trnkajato v dat- LONDON, 25. junija. Angleško časopisje obravnava težave, ki so nastale na dardanelski konferenci v Montreuxu radi različnih stališč Rusije in Anglije. Sovjetska Rusija zahteva prost prevoz za svoje vojno brodovje skozi morsko ožino, tako da prispe lahko vsak trenotek v Sredozemsko morje. Temu pa se upira britanska vlada, ki se zavzema za to, da bi bila dardanel-ska ožina odprta za vse vojne ladje brez razlike, tako da lahko pošlje vsaka država svoje brodovje v Črno morje. Še bolje pa bi bilo, če bi ožina še v naprej ostala vsem vojnim ladjam zaprta... Vzroki angleškega stališča so jasni, ker bi se v slučaju vojnega konflikta lahko umaknilo rusko brodovje za dar-danelsko ožino v Črno morje. Sovjeti pa ne morejo sprejeti londonskega stališča, ker hočejo zajamčiti prostost gibanja svojega vojnega brodovja v Črnem morju. Dardanelski spor se bo izročil v proučitev konferenčni tehn. komisiji, Kiv &£toUskt$it BRUSELJ, 25. .junija. Novoizvoljeni parlament se je sestal včeraj k plenarni seji. Ko je starostni predsednik pričel govoriti v francoščini, so začeli nacionalistični flamski poslanci klicati »Ne razumemo tega jezika!«. Razburjenje se je šele poleglo, ko je predsedstvo prevedlo govor v flamščino. Večina poslancev je položila prisego v flamščini, rexlstični poslanec odvetnik Vindgems je položil prisego v nemščini. Prj volitvah je bil izvoljen za predsednika belgijskega parlamenta socialni demokrat Camille Hejsmans, antver-penski župan, za podpredsednika flamski poslanec Mark, član demokratskega krila katoliške stranke. BRUSELJ, 25. junija, Včerajšnja seja belgijskega parlamenta je bila zelo burna. Ko je predsednik van Zeeland pričel govoriti v francoščini, so flamski zastopniki vprizorili takšen ropot, da ni mogei van Zeeland do besede. Flamska zmaga pri zadnjih volitvah je razvidno silovito podžgala flamske poslance. HUsija kiUutskepa uofMfa bunisita v Pauum LONDON, 25. junija. Britanski vojni minister Duff-Cooper odpotuje da. nos v Pariz, kjer bo prisostvoval raznim prireditvam, ki naj manifestiralo francosko-brltansko prijateljstvo. Duff-Cooper bo razpravljal z ministrskim predsednikom Blumom in vojnim ministrom Daladierom. Hotita doti posojMa od — Aa^e LONDON, 25. junija. Laburistični »Daily Herald« trdi, da se vodijo pogajanja z Italijo za neko posojilo, ki bi ga naj Italija uporabila v vojaške svrhe. Razen tega bo Anglija preskrbela Italijo s potrebnimi slrovinami. Omenjeni list zatrjuje, da bo že za nekaj dni prejela Italija prvo trattšo tega posojila. ___________________________________________ K0LN, 25. junija. Semkaj je prispela grofica Edda Ciano, hčerka Mus. solinijeva. Ogledala si je kOlnskc znamenitosti in posetlla tudi italijanski generalni konzulat. Doznava se, da je ta njen prihod v zvez! z načrtom, da prispe v kratkem v Nemčijo grof Čiano pod pretvezo, da prihaja po svojo soprogo, ki se mudi v Nemčiji. v M&šm msmrnAsm! Vidovdanska številka »|VeČe^nika,, bo izšla v povečani nakladi in v pomnoženem obsegu ter ostane 3 dni v rokah čitateljev! S tem se nudi vsem inserentom najugodnejša insercijska prilika. Inserate in male oglase sprejema uprava „Večemika“ do sobote 27. junija do 9.ure. SCHMELING NA »HINDENBURGU« V EVROPO. Med potniki v Nemčijo se nahaja na orjaku »Hindenburgu« med drugimi tudi Maks Schmeling. BRITANIJA NE ŽRTVUJE ZA ABESI-NIJO NITI ENEGA BRODA. Zanimiva je izjava, ki jo jc podal včeraj v spodni zbornici britanski notranji minister sir Jon Simon, ki je med drugim dejal, da ni Velika Britanija spričo nevarnega položaja v Evropi pripravljena žrtvovati niti enega broda in to celo v slučaju, če bi šlo za zmagovito pomorsko bitko za stvar Abesinije. V nadaljnjem je sir Simon še dejal, da je trgovina Velike Britanije pretrpela radi sankcij izgubo od 7 milijonov funtov šterlin-gov. Spričo tega je potrebno več hrabrosti za to, da se sankcije ukinejo, kakor pa da se nadaljujejo. Zakaj bogatijo tujci? V št. 68 »Trg. lista« beremo: »Tu v Jugoslaviji takšna industrija (za izdelo- • vanje celuloze) že obstoji, prav tako viri za surovine, kljub temu se pušča'450 delavcev brez zaslužka (v tvornici celuloze v Drvarju) in to v tvornici, pri kateri je udeležen liferant surovine šipad s 50% kapitala. Ta tvornica je vredna, ker ne dela, vsak dan manj,. Šipad pa ima velikanske izdatke, da uničuje odpadke, ki bi jih mogla uporabljati tvornica celuloze v Drvarju. Ni lajika, ki bi mogel to razumeti, dočim se mora strokovnjak samo zgražati. Devet vagonov celuloze more tvornica v Drvarju dnevno izdelati in po vsem svetu je tako veliko povpraševanje po celulozi, da je njena cena narasla. S polno paro delajo tvornice celuloze v Avstriji, Češkoslovaški, Romuniji in v Nemčiji, pri nas pa tvornica stoji, odpadki lesa pa, mesto da bi se uporabljali v tej tvornici, se z velikimi stroški sežigajo. Tu je vzrok, zakaj so prileteli kar z aeroplani tuji finančniki v Drvar. Videli so, da je prišel njih tre-notek, da je prišel čas, ko morejo oni iz propadajočega državnega podjetja potegniti velika bogastva In da jih bomo pri tem še hvalili kot velike dobrotnike, ki financirajo denar v propadajoče državno podjetje. Toda zakaj propada to podjetje? Zakaj se sami ne obogatimo, zakaj naj tujec pospravi dobiček od našega premoženja!« HITLER IZGANJA REDOVNIKE, Veliko pozornost je zbudil te dni u-vodni članek v polslužbenem glasilu Hitlerjeve stranke, v katerem se radi kazenskih razprav proti neki skupini redovnikov zelo ostro napada redovniški red in se imenuje »tvor na narodnem te-lesu, ki razjeda narodni organizem in Izkorišča v zle namene strpljivost naroda«, Pričakovati jc, da bo Hitler že v doglednem času izgnal iz Nemčije vse redovnike, ki so se moralno hudo ‘kompromitirali pred svetovno javnostjo tjg&j&Ljf. umskA Manifestacija za Tyrševo idejo v Dravinjski dolin! V nedeljo se jo vršil v Poljčanah okrožni nastop Dravinjskega sokolskega o-krožja. Nedeljski zlet v Poljčane je bil v teku 6 Jetnega društvenega obstoja prvi take vrste, zato se je zbralo v prijaznem središču doline pod zelenini Bočem lepo število sokolskih prijateljev ter bratov in sester vseh edinic okrožja. — Vsa prireditev se je izvedla na lepem prostornem igrišču tukajšnjega SK Boča, ki je za slične prireditve, kakor se je tokrat izkazalo, zelo pripravno. Kraj je oživel že v jutranjih urah, ko so z vseh strani z vlakom avtobusi in peš prihajali telovadci in sokolski gostje obenem z godbo s Pragerskega, nakar so se vršile skušnje vseh oddelkov. Višek vrvenja pa je bil pri kolodvoru ob prihodu popoldanskega vlaka iz Maribora, ko je med drugim prispel tudi vod vojaštva iz Slov. Bistrice, kar je dalo pri-' reditvi še posebno slovesen poudarek. S kolodvora se je takoj nato ob grmenju možnarjev in sviranju sokolske koračnice razvila pestra povorka, ki je krenila na telovadišče, kjer se je ob pol 4. pričel javni nastop. Pred začetkom telovadbe so prikorakali na 'telovadišče vsi oddelki; na drog je bila dvignjena državna zastava in god ba je zaigrala državno himno. Takoj nato je pričel nastop, ki je pod vodstvom br. okrožnega načelnika im sestre okrož. načelnice (Nardin, Jerebova) v splošnem prav dobro izpadel. — Otvorila ga je moška in ženska deca (78) s prav skladno izvedenimi prostimi vajami. Ženski naraščaj (28) je izvajal vaje lepo, vendar je tudi paziti na kroj, ki ni bil povsod točen. Moški naraščaj (29) je poda! vaje prav zadovoljivo, a kroji, ki so bili <*»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦» baš tu posebno nedostatni (črne nogavice dokolenke, čevlji), so pokvarili vtis. Skupine dece so bile zelo lepe, žal po številu (15) premajhne. Orodna telovad- fkotiUtske in dtotiške M&tke Biserna jubilantka odkriva spominsko ploščo kralju Ujedinitelju Prva državna dekliška meščanska šola v Mariboru je danes dopoldne zelo slovesno praznovala svoj biserni jubilej, ba je bila na visim, Videli smo prav le- 601etnico svojega obstoja. Za to proslavo pe vaie. Spremljajoče raznoterosti so se izvršile predčasno, kar pa ni bilo umestno. Vaje članic (16) najlepše izvedene, so zelo ugajale občinstvu, članske vaje (19) bi bile lahko bolje podane. Po nastopu je bil stik vsega telovade-čega članstva, ki ga je z ostalimi gosti pozdravil domači podstarosta brat Kovič Ivan. Poseben pozdrav je veljal oficirjem in njihovemu moštvu, ki so tokrat prvič obvezno sodelovali v Dravinjskem okrožju (kamor po novi pregrupaciji pripadajo) in dalje župnemu zastopniku bratu Pircu Janku iz Maribora. Po njegovem govoru je zadonel mlademu kralju, našemu prvemu starosti, v pozdrav itn čast trikratni gromki Zdravo, nakar je godba zaigrala državno himno. V zanosnem govoru je nato spregovoril župni delegat, pozivajoč brate in sestre naj se v započetem delu izpopolnjujejo dalje, ker Sokol ne pozna v svojem stremljenju za napredkom nikdar počitka in odmora ter končal z znanim geslom »V pesti sila, v srcu odločnost, v misli domovina«. Po nastopu je bila prosta zabava, ki je potekla v najlepši bratski slogi in razpoloženju. Prireditev je sicer tupatam motil dež, vendar k sreči ne toliko, da bi jo onemogočil.. Tako je v vsem manifestacija za Tyrševo idejo v Dravinjski dolini istočasno, ko so se vršile sokolske svečanosti v Mislinjski dolini, v Slovenjgradcu, prav dobro uspela. Zdravo! se je zavod temeljito pripravil in to tembolj, ker je bila proslava združena z odkritjem spominske plošče blagopokojne-mu viteškemu kralju Aleksandru 1. Ujedinitelju. Zjutraj ob 8. uri je bila v stolnici slavnostna maša, ki jo je bral knezoškof dr. Ivan Tomaž, ob številni asistenci. Prvi slovenski katehet na zavodu msgr. Vreže pa je pri pridigi omenjal pomen šole, ki jc vzgojila več generacij. Pri maši je pel šolski zbor pod vodstvom nastav-nice g. Černetove. Po svečanem cerkvenem opravilu so se gojenke zavoda podale v šolo, kjer so bili že zbrani odlični predstavniki, med njimi mestni poveljnik general Milenkovič in knezoškof dr. Tomažič. Navzoče so bile tudi bivše učenke in starši sedanjih učenk. Zbrane predstavnike je prisrčno pozdravila ravnateljica zavoda ga. Zora Klavžerjeva. V svojem nagovoru je omenjala pomen današnjega dne za zavod, nato pa v vznesenih besedah odkrila lepo marmornato ploščo, posvečeno spominu nesmrtnega kralja Ujedinitelja, z obljubo, da bo zavod točno izpolnjeval Njegovo zadnjo sveto oporoko. Pod vod- stvom nastavnice g. Černetove so učenke zapele »Bože pravde«, učenka Mara Maraževa pa je deklamirala mrtvemu kralju in je njena deklamacija zapustila globok vtis. Z drugega nadstropja, kjer se. je plošča odkrila, so se predstavniki oblastev podali v lepo okrašeno telovadnico, kjer se je vršil ostali del proslave. Učenke zavoda so pod vodstvom g. Černetove učinkovito ,zapele Liadov slavnostni zbor, nastavnica g. Jugova pa je spregovorila o zgodovini šole, o kateri smo v sobotni številki že poročali. Slavnostnemu govoru je sledila deklamacija učenke Jerice Čehove, zbor je zapel Slomšekovo »Predico«, ki ji je sledila deklamacija učenke Ele Ferlinčeve. Pred rajalnim nastopom po motivu Adamičevega »Zelenega Jurija«, ki so ga lepo izvedle gojenke, je bila deklamacija odlomka Župančičeve »Dume«. Deklamirala je Ida Pitnerjeva. S tremi himnami se je oficielni del proslave zaključil. Zavodu so nato čestitali k lepemu jubileju v imenu cerkve škof dr. Tomažič, v imenu občine mestni podpredsednik Žebot, v imenu prosvetne oblasti pa šolski nadzornik Alt. Po proslavi so si predstavniki in starši ogledali v spremstvu učiteljskega zbora nadvse okusno aranžirane razstave ročnih del in kuharskih spretnosti učenk zavoda. K zaključku francoskih tečajev Nova uprava mariborske Tujsko*prometne zveze Mariborska Tujsko-prometna zveza je imela včeraj popoldne v veliki dvorani pri »Orlu« po sklepu letošnjega rednega občnega zbora in radi novih pravil izredni občni zbor, ki so se ga razen zve-zinih članov udeležili tudi predstavniki mest na področju bivše mariborske oblasti. Mestno občino mariborsko je zastopal podpredsednik g. Žebot. celjsko ma-gis tratni direktor Šubic, ptujsko pa direktor Zavadlal. Izredni občni zbor je otvoril in vodil predsednik Zveze narodni poslanec g. dr. Jančič. Po ugotovitvi o sklepčnosti je predsednik pojasnil pravice in dolžnosti članov, ki imajo po novih pravilih na 50 pripadnikov po en glas, nato pa pozdravil predstavnike mest, zastopnike organizacij in zastopnike tiska. V kratkih izvajanjih je orisal uspehe in prizadevanje Tujsko-prometne zveze od zadnjega red nega občnega zbora. Omenil je med dru gl m Badjurov »Vodič«, ki ga je mariborska Zveza izdala skupno z ljubljansko, seznam letovišč in zdravilišč in otvori zdravilišča Rogaška Slatina Ivan Gračner; v odbor: Olepševalno društvo Maribor, Olepševalno društvo Ptuj, SPD Celje, SPD Mežica-črna, Zimsko-sportna podzveza Maribor, Avtoklub Maribor, Gostilničarsko združenje Maribor, Trgovsko združenje Maribor in Aeroklub Maribor; za namestnike: SPD Maribor, zdravilišče Doberna, zdravilišče Slatina Radenci, ISSK Maribor, Olepševalna dru štva Ljutomer, Ribnica na Pohorju, Gornji grad in Mozirje, SPD Konjice, SPD Slovenjgradec, SPD Ruše in Touring klub Maribor; nadzorni odbor: Zadruga Mariborski teden (inž. Dračar), zadruga Pohorski dom (dir. Rodošek) in Olepše valno in Tujsko-prometno društvo Ptuj (dir. Zavadlal); namestniki: Olepševalno društvo Sv. Lovrenc na Pohorju, SPD Slovenska Bistrica in Združenje gostilničarjev Celje. Razen voljenih članov upravnega odbora delegirajo po enega člana in njegovega namestnika po svo jem prevdarku kraljevska banska upra va v Ljubljani, mestno poglavarstvo v Mariboru, Zbornica za TOI v Ljubljani Francoski krožek je priredil v soboto dne 20. t. m. v Vesni zaključno akademijo otroških kurzov, ki je zelo lepo u-spela. Malčki otroškega vrtca so korajžno deklamirali majhne pesmice, peli in plesali stare francoske ronde ter igrali majhne prizore kakor: Marie Sans-Ssin in Ouerelle. Deca prvega otroškega tečaja pa je vprizorila pravljico Rdeča kapica, ki jo je gospa B. Vrečko v to svr-ho priredila in opremila s prologom, s pevskimi ulogami rdeče kapice in lovcev in z nastopi palčkov in clf. Otroci iii odrasli, ki so napolnili dvorano, so z veseljem sledili vsem produkcijam. Vse se je smejalo hudomušnostim volka in dru- gih živali, poznavalci jezika pa so z zadovoljstvom opažali velik napredek dece v francoščini. Tudi francoski ženijski major R. Bouland, ki je s svojo soprogo prisostvoval tej prireditvi, se je izrazil zelo laskavo o vsem, kar je videl in slišal. Gospe C. D’Acaro in B. Vrečko, ki sta posvetili svoje moči in sposobnosti delu v teh tečajih, sta lahko ponosni na dosežene uspehe in zaslužita v polni meri živahno odobravanje, ki je sledilo vsakemu naslot>u. Otrokom pa bo zna-tijeTTčrsosT ga pridobili v francoskem krožku, gotovo zelo olajšalo učenje fran coščine v srednji ,šoli. V mutski livarni je izbruhnila stavka ašti o zboljšanju položaja delavstva. Zato je delavstvo poslalo pritožbo na bansko upravo in Delavsko zbornico, ki je V Eylertovi livarni na Muti je zaposleno precejšnje število livarjev, ki pa so se pričeli zadnje -čase boriti za zboljšanje mezd in za novo kolektivno pogodbo. Livarna plačuje livarjem po 2.50 do 5 Din, pomožnim delavcem pa po 2 do 3 Din na uro. Tudi saje zgodil v Ji-varni primer, da‘je solastnik ponujal delavstvu izplačilo mezd delno v bonih za nekega trgovca na Muti. Ko je delavstvo Eylertove livarne predložilo svoje zahteve lastnikom, niso ti hoteli ničesar sli- odredila pogajanja med lastniki iti zastopniki delavstva. Pogajanja bi se morala vršiti te dni. Zaradi odklonilnega stališča, ki ga je v pogledu delavskih zahtev zavzela livarna, je pričelo delavstvo stavkati in bo baje stavkalo tako dolgo, dokler ne bodo lastniki izpolnili njegovi!' zahtev. ska banska uprava v Ljubljani in mestno Iiejje stvari kakor -obleke ter druge dra-poglavarstvo v Mariboru. Predlagana li- gocenosti, dočim je vse pohištvo, živ-sta se je soglasno izvolila. Predsednik ljenjske potrebščine, kuhinjska posoda Gori! Gori! V Šelembergu pri Guštanju je izbruhni! v stanovanjski hiši posestnika Valentina Cegovnika ogenj, ki se je z blisko- tev podružnice v Ptuju, ki je pričela Mariboru, Zbornica za TOI v Ljubljani I vft0 naglico razširil tudi na zraven sto-redno poslovati 10. maja t. 1. Sporočil je in Direkcija državnih železnic v Ljub-1 jgge gospodarsko poslopje. Domačini so tudi navzočim uspeh intervencije pri Ti- ljani. Razen izvoljenih članov nadzor- j ogenj opazili šele takrat, ko so ognjeni naučmem ministrstvu radi modernizacije | »tvenega odbora delegirajo po svojem zublji že zajeli streho stanovanjske hiše. državne ceste Maribor—Št. Ilj drž. meja. j prevdarku po enega člana tudi kraljev-] g težavo so spravili na prosto najnuj-Ministrstvo je po predložitvi podrobnih načrtov odobrilo kredit v znesku 5 milijonov dinarjev in so dela za modernizacijo ceste deloma že razpisana, deloma pa še bodo v najkrajšem času. Ob zaključku svojega poročila je predsednik g. dr. Jančič opozoril navzoče na postopek pri volitvah ‘upravnega in nadzornega odbora po novih pravilih ter po izvolitvi kandidacijskega odbora, v katerega so se izvolili gg- dr. Lipold, Franjo Majer, Miloš Gnus in direktor Šubic, prekinil za nekaj časa občni zbor. V imenu kandidacijskega odbora je nato g. dr. Lipold pred oči 1 sklep za izvolitev 12 Članov upravnega odbora, v katerem je všteto predsedniško mesto in dvoje podpredsedniških mest, izvolitev namestnikov, nadzornega odbora in namestnikov ter predlagal naslednjo listo: predsednik inž. Vladimir Šlajmer, I podpredsednik magistratur direktor Š u-bw*c iz Cefe, M. podpredsednik upravnik dr. Jančič je čestital novi upravi, posebej pa novoizvoljenemu predsedniku inž Šlajmerqu, ki je nato prevzel predsed niško mesto. Predsednik g. inž. Š1 a j m e r se je zahvalil za zaupanje in v svojem nagovoru razvil smernice za bodoče delo. Naglasil je zlasti važen gospodarski po- itd. postalo žrtev požara. Iz gospodarskega poslopja pa so edinole rešili živino, dočim je vse poljedeljsko orodje zgorelo, razen tega vozov; ter večja količi- na slame in sena. Vsa domačija je tekom nekaj ur zgorela do tal in trpi posestnik Cegovnik okoli 70.000 dinarjev škode, ki pa je le deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se ni še točno ugotovilo, domnevajo pa, da je požar zanetila zlobna roka. V Dobrovcih na Dravskem polju pa je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestnika Jerneja Vitka z vsem inventarjem vred. Ker je Vitku zgorela tudi vsa zaloga sena, trpi Vitek okoli 26.000 dinarjev škode. Tudi v tem primeru sumijo, da je ogenj povzročil zločinski P°" žigafec. Jutri v petek od 8. do pol 10. ure ve- jv* ^ černi koncert pri lepem vremenu v mest- men Tujsko-prometne zveze in potrebo I nem parku. Igra godba žel. del. in usluž-po učinkoviti propagandi za naše kraje, bencev pod vodstvom kapelnika gospo-Zahvaiil se je tudi bitvšemu predsedniku Schonherrja narodnemu poslancu g. dr. Jančiču za Krajevni odbor Narodne obrane na Po zasluge, ki si jih je pridobil za uspešen | brežht odkrije s pomočjo občine, društev razvoj Tujsko-prometne zveze in tujskega prometa. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi direktor Zavadlal z nasvetom, naj bi se pri propagandi in reklami, zlasti pa v raznih prospektih ne prezrl nacionalni moment. PO izčrpanem dnevnem in občanov dne 5. julija 1936 spominsko ploščo blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju v osnovni šoli na Pobrežju. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi: Zelo oblačno in redu je bil izredni občni zbor, zaključen, j soparno, krajevne nevihte. Triurna stavka. Pri gradnji novih tovarniških objektov tvrdke Hutter je za« opslenih okrog 200 delavcev. Ko pa je stavbeno podjetje inž._ Kdffmanna nameravalo včeraj zjutraj premestiti nekega zidarja k drugemu d®!*1, so se stavbin-ski delavci postavili v hran za svojega zaupnika. Prenehali so delati in je vse delo na novi gradnji počivalo skoro tri ure, dokler ni stavbenik pristal na zahtevo delavstva, da se omenjeni zidar ne premesti. Darujte za azilni sklad PTLI Odmevi kuiego umesiva v PJhdmuid: aretiran fe bil posinovijenec pokojnega Karla Verbošta pozabi BONBONE Krutega umora. posestnika Karla Verbošta na Ploderšnici v Slovenskih goricah, ki je hudo razburil vse Slovenske gorice in o katerem smo pred dnevi obširno poročali, >3 bil takoj v pričetku preiskave resno osumljen pokojnikov posinovijenec Jože Verbošt. Vest o njegovi aretaciji je še hujše razburila vaščane in sosesko, ki se je zgražala nad zverinskim dejanjem. Jože Verbošt, ki so ga orožniki radi suma aretirali in odgnali v zapore šentlenarškega sodišča, je nekaj let služil za hlapca. Pred leti pa se je oženil v Žitencih pri Jurovskem dolu z neko vdovo, s katero sta imela v zakonu ene-1 ga otroka. Ker ja imela njegova žena še iz prvega zakona otroka in je morala skrbeti za njegovo doto. je to povzročilo precej skrbi njenemu možu Jožefu Verboštu. Kaj sta imela Jože Verbošt in pokojni Karel Verbošt med# seboj, še ni točno dognano, ker Jože dosledno taji vsako krivdo. Ljudje pa sodijo, da ga je Jože prosil najbrže posojila in ker ga dobrotnik pokojni Karel Verbošt ni hote! uslišati, da se je kruto maščeval nad njim. Žena aretiranega Jožefa Verbošta je orožnikom odkrito priznala, da njenega moža nekega večera ni bilo doma, po-l trdila pa je, da se je vrnil v družbi so- seda. Ko so orožniki zaslišali soseda, je ta povedal, da sta tistega večera skupna popivala v neki gostilni, vendar pa je izključeno, da bi se bil Jože odstranil in izvršil grozno dejanje. Preiskava je otež-kočena radi tega, ker še ni točno ugotovljen dan, oziroma noč, v kateri je bil Karel Verbošt umorjen. Doslej so oržniki zaslišali že več oseb in so bili osumljeni umora nekateri drugi, ki pa so z lahkoto dokazali svoj alibi. Preiskavo pa otežkočujejo tudi ljudske govorice, ki si zelo nasprotujejo. PROIZVOD „U NIO N', ZAGREB jUuo Kino Union. Od danes dalje velefilrn »Žensko jezero« po romanu od Vicky Baum. Film ljubezni, mladosti, lepote. Sokolstvo Sokolska župa Maribor ponovno naproša posamezne edinice, da po možnosti odpošljejo vsaj enega delegata v kroju na slavnosti razvitja dobrovoljskega prapora v Ljubljani, ki se vrši na Vidovdau v nedeljo, dne 28. t. m. Zdravo* Pomolu jtod iijtc Informiranost ali kaj? Častitljivemu očaku »Slovencu«, glavnemu radikalske-mu organu Jugoslovenske radikalne za-jednice za dravsko banovino, se je zopet pripetila majhna smola, ki meče čudne sence na njega informiranost. Pri današnjem poročilu o občnem zboru Tiuijskoprometne zveze, ki se je vršil včeraj popoldne, poroča namreč, da je bil občni zbor včeraj dopoldne in da se je na občnem zboru izvolil za predsednika te važne tujskoprometne ustanove ravnatelj dr. Josip Tominšek, za I. podpredsednika Ivo Šubic, za II. podpredsednika pa inž. Vlado Šlajmer. V resnici se je izredni občni zbor vršil popoldne in je bil za predsednika izvoljen inž. Vlado Šlajmer, za I. podpredsednika Ivo Šubic, za II. podpredsednika pa ravnate’j Ivan Gračner. Bogvc, kako je mogoče, da se javnosti servirajo takšne novice in da je bil očka »Slovenec« potisnil iz mesta drugega podpredsednika svojega tako odličnega prijatelja (ravnatelj Gračner). Galo tiskarski škrat ne more b:ti tako muhast, da bi uganjal takšne norčije. Ka-te-to... ? •BmmmmmtmumasaMmemmKmaumnamaaammaccr - ■ Amerika, dežela, privatne inicijative, je kinematografiji dala novi impulz, ki je dovedel do odkritja zvočnega filma. Teoretično je bil problem sicer že davno rešen, toda izvedljivost v praksi je bila zvezana z ogromnimi težkočami. Tisoči tehnikov so si razbijali glave. Uspeh ni izostal in pred šestimi leti smo gledali in poslušali prvi tonfilm; danes pa sta tudi že rešena oba glavna problema zvočnega filma: televizija in plastičnost. Film je važen kulturni činitelj, brez katerega bi si težko zamislili sodobnost. Danes je še sicer njegova glavna uloga, da zabava svet, vendar bi sc brez njega ne bi mogli razjasniti mnogi znanstveni pojavi. Čim dalje bolj prodira film tudi na poučno področje in je postal poučni film veren pomočnik naobrazbe. Kult urhi, zlasti pa prirodoslovni, filmi, odkrivajo najširšim slojem, razne skrivnosti življenja in zakonov iz področja nevidljivega sveta. V tehniki, industriji, umetnosti, politiki in na posameznih področjih človeškega delovanja dobiva film že svoje odrejeno mesto. Postal pa je film univerzalno sredstvo za manifestacijo ljudskega uma in volje, izraz sodobne kulture !r> njen važni činitelj. CENEJŠI RADIJ. Po točnih cenitvah se je doslej pridobivalo vsega skupaj 250 do 300 gramov radija, ki se rabi skoraj ves v zdravstvene namene. Deset odstotkov vse zaloge je morda naloženih v svetilnih barvah in de kakih pet odstotkov odpade na znanstvene zavode za poskuse. Zdaj poročajo, da so se našla nova velika ležišča radija v Kanadi Tamkajšnja ruda vsebuje do 50 odstotkov uiranijevega oksida, kar pomeni, da bo pridobivanje v teh rudnikih dokaj cenejše kakor drugod. Po dosedanjih proračunih sodeč bo v bodoče veljal gram radija samo okroglo milijon dinarjev. Najdeni okostnjak priča o skl Ko so delavci kopali temelje za novo hišo v dr. Slavičevi ulici v Dolnji Lendavi, so naleteli na nekaj komadov človeških kosti, ki so bile okoli pol metra globoko v zemlji in to pod stopnicami stare podrte hiše, na katerem mestu se gradi sedaj nova hiša. Delavci so našli najprej človeško lobanjo, nato pa še kosti nog in reber. Kosti so bile v zemlji v takem položaju, da bi bilo sklepati, da je moral biti svojčas človek, od katerega izvirajo najdene kosti, položen v zemljo v sedečem stanju. Po mestu najdbe kosti pod pragom hiše bi bilo nadalje sklepati, Ja je bil svoječasno izvršen na tem mestii kakšen zločin in da je zločinec skril in zakopal svojo žrtev pod stopni- Zadrija pot Jakoba Zemljiča Ko so se minuli torek popoldne začeli zbirati pred znano Zemljičevo domačijo v Radencih številni pogrebci, se je poprej oblačno nebo začelo zopet jasniti in sončni žarki so prodrli, da spremijo na zadnji poti posmrtne ostanke velikega moža, katerega je ugrabila nenadna smrt v času največjega dela na narodnem in gospodarskem polju. Od • vseli strani je prihajalo številno občinstvo, da spremi blagega pokojnika na zadnji poti. Točno "d> 16. uri je pred hišo žalosti v Radencih opravil blagoslovitev posmrtnih ostankov kapelski župnik g. Škofič, nakar so pevci pod vodstvom školnika g. Kvirina Pertla zapeli žalostinko »Vigred *e povrne«. Dolg sprevod, kakoršnega že dolgo ne pomni Kapela, je krenil po glavni cesti iz Radencev proti vinorodnem gričku Kapelskem vrhu, kjer počivajo sedaj zemski ostanki pokojnika sredi lepih vinogradov. Ker je bil pogreb določen prvotno na 15. uro, je točno ob tem času priplulo iz ljubljanske smeri letalo ter krožilo delj časa nad Zemljičevo domačijo v Radencih. Iz letala je padel na dvorišče, kjer je bilo zbrano že številno občinstvo, lep z narodnim trakom povit šopek z vizitko, s katero je izrekel sožalje bivši narodni poslanec g. dr. Stane Rape. Ob odprtem grobu so se poslovili od pokojnika župnik g. Škofič, v imenu občinskega odbora velike radenske občine g. Janko Štuhec, nakar je orisal nevenljive zasluge pokojnika ter se poslovil od njega v srce segajočem ganljivem govoru ravnatelj meščanske šole v Ljutomeru g. Jan Baukert. Govorili so nato še narodni poslanec g. Lukačič Avgust, g. Čirič Janko, šolski upravitelj radenske šole g. Mihalič in kot zadnji bivši banovini svetnik in ožji sodelavec pokojnikov g. Skuhala Franc iz Križevcev. Pevski zbor je nato zapel Bervarjevo nagrobnico »Jama tiha, kotiček miru«, na kar so padci domače grude'na krsto odjeknili v zadnji pozdrav ob sončneih zatonu preko le- - pih Slovenskih goric, kjer bo zemskim ostankom blagega pokojnika pel zadnjo pesem »čriček« vinorodnih goric. Blag mu spomini Na meščanski šoli šolskih sester je bilo v preteklem šolskem letu skupno v petih razredih 226 učenk. Od teh je bilo 35 odličnijj, 105 prav dobrih, 49 dobrih, 21 jih ima popravni izpit, 13 pa jih bo razred ponavljalo, četrti razred je končalo z odličnim uspehom 10 učenk, s prav dobrim 12, z dobrim pa 5 učenk. Ivnostnem umoru pred 20 letj čarni hiše. Po mnenju zdravnika, ki je kosti pregledal, izvirajo kosti od popolnoma normalnega človeka, ni se pa dalo ugotovita, ali pripadajo moškemu ali ženski, ker so ležale kosti v. zemlji že več desetletij, najmanj pa 20 let. Tudi so najdene kosti že precej v razkroju. Oblasti si sedaj prizadevajo, dognati skrivnost najdenega človeškega okostnjaka. Na pragu hiše se je obesil v Dolnjih Lakošah 29Ietn k- smQ jo Naj počiva v miru! aammmmmmmtsmmmsBammmmmmmmwmmmm h (uvijeftja Ut saka dena v prvotni Cerkvi. Dobra pa je, če je prav opravljena; zato k starokatoli-ška cerkev ne odklanja ;je pa le prostovoljna. Fr. Š. Smotka ttiiakie Poverjeništvo ZNS, službeno. Drevi ob 20. uri pri »Zamorcu« izredni sestanek! sodniških kandidatov radi prijavnic. Po verjenik. BAJNO BOGASTVO JAPONSKEGA INDUSTRIJSKEGA KONCERNA MITSUI. Širom sveta znano trgovsko podjetje Mitsui je največji japonski industrijski koncern, ki razpolaga s 40 milijardnim kapitalom. Podjetje Mitsui je lastnik pre-mogokopov, bogatih rudnikov zlata in srebra, ono je gospodar vse japonske kemične industrije, podjetje Mitsui ima v -svojih rokah vso trgovino s svilo in vso „ , „ „ . tekstilno industrijo. Podjetje Mitsui je Naša nadloga.^ Na Teznem se poleg lastnik ogromnih plantaž čaja in tobaka, neštevdnih beračev klatijo razni nepri- ■ ogromnih ladjedelnic in tovarn za orožje, dipravi, ki kradejo poleg poljskih in vrt-, Mitsui dobavlja japonski vojski motorje nili pridelkov vse, kar ima količkaj vred-’za v0j110 mornarico, topove, letala, muni-nosti. Zadnje dni si je ob slabem vre- cijo in vso vojno opremo. Podjetje odlo-inenu Izposodil takšen nepridiprav iz verande učitelja L. dežni plašč in površnrk ter izginil brez sledu. Pasje znamke. V pasji vročini obiskuje lastnike psov pobiratelj občinskega davka na pse. Ponekod pa naši hudi psi nimajo nobenega rešpekta, celo pred uradno palico iti aktovko. Ali niso io najboljši čuvaji? Dajmo pa občini, kar je ča o cenah in samo išče svoje konkurente. Radi nizkih mezd so cene vsem japon skim produktom padle, kar je povečalo izvbz. Tečaji in dividende japonskih delnic neprestano rastejo in tako Ima tudi podjetje Mitsui ogromne dobičke. Pred nedavnim pas o pri podjetju nastale nove reforme. Lastniki so sklenili, da se poveri poslovanje mlajšim močem. Določili so občinskega, da nam ne odvzame zvestih starostno mejo, ki je nameščenci ne sme- čuvajev konjač. Muiske V ptujski okolici Jo zopet gorelo in sicer je izbruhni! požar na Grajen; med Ptujem in Vurbcrgom. Gorela je stanovanjska hiša, last posestnika l-n kovaškega mojstra Franca Mlakarja Ptujski gasilci, ki so bili o požaru obveščeni, so odbrzeli na kraj požara in se jim je končno posrečilo preprečiti, da se ogenj n razširil na sosedna v bližini stoječa poslopja. Hiša je bila prazna in že dalje časa ni stanoval nikdo v njej. Škoda radi tega ni velika in se cepi na 5000 Din. Vzrok požara še ul pojasnjen, domneva pa se, da je bil ogenj podtaknjen. Smrtna kosa. V ptujski bolnišnici je umrla Terezija Kozel, 24 let stara posestniška hči iz Leskovca. Mlado dekle je postalo žrtev zast-rupljcnja krvi. Šolska razstava. Državna meščanska šola v Ptuju le razstavila v prostorih Mladike delo svojih učencev tekom šolskega leta. Posebno pozornost vzbujajo risbe in kiparska dela 15letnega Janezu Šibila iz Sv. Marka, ki je izoblikoval Prešerna in Cankarja tako popolno in živo, kakor najboljši umetnik. jo prekoračiti. Generalni direktor sme biti star največ 65 let,'ravnatelj 60, ostali nameščenci največ pa 55 let. Na podlagi novih reform je bilo pri podjetju upokojenih nad 30 generalnih ravnateljev in nad 100 ravnateljev. Lastniki so namreč prepričani, da bodo mlajše moči prinesle 5o večje dobičke ogromnemu koncernu. ELEKTRIČNA SONCA - NOV IZUM- Po novih izumih je Amerika najboga-tejša dežela. Američani in Amcrikancj bi najrajši dobili popolnoma v svojo oblast mater naravo. S svojimi izumi hočejo q-srečiti človeštvo in postaviti na glavo današnji ustroj stvarstva. Tako so z elek točnimi sonci premagali moč terne in če HOS HOVi UMtOtt! S 1. julijem t. 1. prične izhajati v našem listu nov roman, ki bo spričo napetosti dogodkov in dramatičnega razpleta nudil našim naročnikom in čitateljem precej zanimivo čtivo. Naslov našemu novemu romanu je: htev zveste Ipdouti Snov novemu romanu je zajeta iz dobe španskih gverilskih bojev proti cesarju Napoleonu. Mlada žena, ki vzljubi Napoleonovega generala, po rodu Poljaka, postane žrtev gverilskega vodje, ki ji vzame žensko čast. Nastopijo dogodki, ki predstavljajo višek ljubavne tragike in ki usode-polno posežejo v usodo in življenje ljubeče mlade Španke in Napoleonovega generala. Naš novi roman je prepoln dramatičnih dogajanj. Pojav španskega gverilskega voditelja spominja na Fra Diavola, razvoj ljubezni in tragike je prikazen s preprosto enostavnostjo tn prepričevalno neposrednostjo. Zato smo prepričani, da ga bodo vsi naši čitatelji prav radi prebirali. Obenem pa upamo, da bo naš novi roman mnoge spodbudil k temu, da si naš dnevnik, ki je najcenejši dnevnik v državi, pričenši s 1. julijem naročijo. hočejo in če se jim zazdi ni v Ameriki več razlike med dnevom in nočjo. Zadnji poskusi z električnimi sonci, ki sijejo po noči so popolnoma uspeli. Na razdalji 150 km so postavljeni svetilniki z neverjetno močnimi električnimi žarnicami! ki so pobarvane s specialno rumeno barvo. Žafnice izžarevajo soncu podobno svetlobo, ki razsvetljuje ameriške avtomobilske ceste in javne prostore. Električna sonca bodo v bodoče razsvetljevala vsa ameriška mesta in večje kraje. Izračunali so namreč, da ne bodo stroški za sončno razsvotljavo v temnili nočeh nič večji, kakor je škoda, ki jo povzročajo vsako leto prometne nesreče. Darilo. — Kaj ti je podaril oče za rojstni dan?« — Aparat za britje! — Cemu ti bo aparat za britje, ko še nimaš brk? — Ta čas se bo z aparatom bril oče, jaz pa bom počakal, da mi poženo brke. Razno HOTEL »OREL« rabi 28. In 29. juniju večje šle vilo pomožnili natakarjev in natakaric. ___________3171 DIN 12— otroški topiči. Trpin. Vetrinjska' 15. 2261 Prodam NOVA LEPA SPALNICA za polovično ceno naprodaj, Glogovšek, mizar. Vojašniški trg. 3170 ' PRODAM MARELJCF za vkuha vanju po nalnižji ceni. Kupujem rlblzcl po dnevni ceni, Marija Kancler, stojnica, Glavni trg, Maribor. 3169 Poceni naprodaj nilad ' , PES volčjak, star 1 leto. Nasipna ul. 74. Pobrežje. 3167 Kupim RIBIZEL lep, zrel, kupuje vsako količino Adulbert Gusel. Maribor, Aleksundrova c. 39, 3152 Sobo odda Oddaji lepo. purketlrano SOBO s posebnim vhod00'- 1 zaju-terkom in uporabo kopalnice. Trgovina Schmidi. Stolna 4. 31oo Kupujta svoje po* trabiOneprinailh •ncerentlh i —1———aaiaaaa— Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d..