52. štev.
V Ljubljani, četrtek 27. februvarja 1919.
H. leto.
Velja v Ljubljani:
celo leto ... K 56'-pol leta . . . „ 28-— četrt leta . . . „ 14-— en mesec................5-—
Velja po pošti:
za celo leto napiej	K	60’—
za pol leta	„	„	30--
za četrt leta	„	„	15-—
21 en mesec	,,	.,	5 50
«W' Uredništvo je <i» Starem trgu štev. 1». opr«vnietvo Je na Marijinem trg« štev. 8. — Teteton štev. 360.	r..	 .===
W
Na pismene naročite brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljaj« n aročnino S/BF" po nakaznici.
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 63 mra širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 30 vinarjev.
Vprašanjem giede inaeratov i. ar. se nuj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Mi
in mirovna konferenca.
Kakor poročajo naši delegati iz Pariza, se velesile ne menijo mnogo 0 pravicah malih narodov in o njih samoodločbi, ampak hočejo skleniti mir po starem diplomatičnem kopitu, po katerem ste prikrojevali svoje države tudi Nemčija in Avstro-Ogrska Oči-vidno je, da podpira Italija francoske zahteve napram Nemčiji, ki se v marsičem strinjajo z italijanskim imperi-jalizmom, in da je Francija zato na italijanski strani. Vsaj tako se bere
vrsticami raznih uradnih in neu-radnih izjav. ‘
Zdi se, da nas hočejo v Parizu Prezreti. Napraviti hočejo račun brez nas. Vsi naši protesti proti italijanskemu imperijalizmu se zdijo glasovi vpijočega v puščavi. Naše mirovne delegate, ki zastopajo celokupno Jugoslavijo, ločijo v Parizu po plemenski pripadnosti in govorijo le o Srbiji, dasiravno je Amerika uradno priznala ujedinjeno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Vse to kaže, da ima Italija kot »zmagovalka11 veliko moč na mirovni koufeienci. x~e smemo sploh imeti kako zaupanje, tedaj smemo upati edino le na Wilsona, ki pozna dobro naše razmere z ozirom na Italijo. Če ne bodo odločevala Wilsonova načela, potem bo slabo za naše zapadne meje.
Vedno bolj se bliža dan, ko bodo zastopmki velesil sporazumno z našo smrtno sovražnico imperialistično Italijo začrtali naše zapadne meje. Ne od nas, ampak od mirovne konference je odvisno, če bodo te meje tudi končno-veljavne. Kajti le tedaj, ako bo-bo združeni v naši državi vsi, katerih zibelka je tekla na jugoslovanski zemlji, bodo naše meje na zapadu pravične. Vsaka druga meja, in naj jo začrtajo vse sile tega sveta, bo le začasna, kakor je začasno vse, kar ni zgrajenega na temelju pravičnosti in poštenosti.
Jugoslovani hočemo živeti svobodno življenje v svobodni in ujedi-njeni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta naša volja, ki je prema-
gala do sedaj vse notranje in zunanje sovražnike, mora zmagati tudi nad italijanskim imperijalizmom. Naši bratje onostran italijanskega kordona semorajo združiti z nami, če ne danes, pa jutri ali pa po več letih. Slovenci vemo, kaj je „ir-redenta", in bomo storili vse, da uvidi svet naše pravice in našo moč. Ne bojimo se italijanskih bajonetov, kakor se nismo bali avstrijskih, če tudi je marsikdo hodil med njimi svojo zadnjo pot na morišče za domovino.
Gospodje na mirovni konferenci naj bodo prepričani, da ne bomo odnehali od svojih pravičnih zahtev, dokler ni zadnji Jugoslovan združen z materjo Jugoslavijo, dokler ne zasije na slednjo kočo na naši zemlji solnce jugoslovanske svobode.
Trst, Gorica, Istra, Keka in Dalmacija — naši biseri in naše vse — brez vas ne moremo in nočemo živeti! Kdor govori o vas brez našega dovoljenja, je naš sovražnik, in če govori ves svet brez nas, mi ostanemo neizprosni, dokler ne zavihra zastava Slave na naši skrajni zapadni meji.
Kako se dela pri nas.
Razmere v Hrastniku postajajo nevzdržne. Piše se javno o njih v liste, opozarja se zaupno oblasti, ne izda pa vse nič in konečni efekt je ta, da danes v Hr. nismo prav nič na boljšem, kot smo bili tiste čase, ko je vladala Hrastnik trojica: Wiltschnig, Leiller in Ammer, Tej reakciji je vzrok, ker smatra vlada naše pritožbe za malenkostne lokalizme, kar so pa le deloma, deloma pa tangirajo naše javne interese; ker kažejo tudi naša neposredna oblastva, kakor občinsko ge-rentstvo, okr. glavarstvo in dr. le malo ali nič zanimanja za naše informacije ter jih skoro dosledno prezirajo. Na-daljni vzrok je pa tudi, da je naša soc. demokracija predčasno započela strankarski boj in da danes rajše lovi one delavce, ki posetijo kako slovensko prireditev, kakor da bi sodelovala
še naprej pri čiščenju Hrastnika. Vsled naših medsebojnih prepirov in nesoglasja postajajo Nemci drzni in šopirijo se kakor se šopiri petelin na domačem gnojišču.
Na zahtevo hrastniških Slovencev prestavil je višji šolski svet nemšku-tarski učiteljici na slov. šoli K. m Pf. Še predno sta došla uradna dekreta, ste imenovani doznali o prestavitvi in se podali v Ljublj., kjer ste tožili o groznih krivicah, ki se jima godijo. Njen mož, rudniški lesotnerec, reden obiskovalec nemških orgij v Schtitzen-heimu, ki niti zdaj ne izpusti nobene prilike, da napram kmetom ne zabavlja čez Jugoslavijo in ki spada radi tega že zdavnaj pod ključ, se je moral dati organizirati, sčimur je premotil soc. demokrate, da so sklicali za njegovo ženo shod, kjer so sklenili pobirati podpise za to, da jo obdrže v Hr.
Učiteljici Pf. pa se je dovolila disciplinarna preiskava in izključeno ni, da bo oseba, ki je vedno trdila, da je „deutschgesinnte Slovenin" in ki je v šoli učila da meji Jugoslavija na Srbijo in Črnogoro, še nadalje vzgo-jevala slovensko mladino.
Ker naši Nemci vidijo mlačnost naše vlade, ni čudno, da zavzema njih izzivanje in hajlanje vedno večji obseg. Ko se je zloglasni Ammer poslavljal iz Hr., je bilo početje nemške sodrge pri njegovi odhodnici v baraki tako veleizdajalsko, da ne moremo pojmiti, za kaj ni orožništvo poseglo vmes. Pred nekaj dnevi je slavil tvorniški uradnik K. svojo fantovščino in zopet se je drla ta sodrga po Hr. in prepevala pred vsemi nemškimi hišami »die Wacht am Rhein«. Pri tem se je zlasti odlikoval znani Stadlbauer in pa občinski (!) zdravnik dr. Jaklin. Nase ponižno vprašanje je, koliko časa tnisli slovenska občina še vzdrževati tega človeka v Hr. in koliko časa bo dajala svoja stanovanja v najem ljudem, ki niso naši ? Pripomnimo še, v i, *Zl .ki71* imenovanega uradnika . oficir v jugoslovanski armadi m da se poteguje njih oče, tudi hud Nemec, za gostilniško koncesijo — Nemcem manjka sedaj primerne beznice. Opozarjamo okrajno glavarstvo
na to okolnost in K. prošnjo toplo
priporočamo.
Tudi glede preskrbe z mesom so si Nemci ustvarili prejšnjo udobnost, ko so meso dobivali samo oni, uboga slovenska para pa nič. Imamo v Hr. dva nemškutarska mesarja in enega Slovenca. Slovenci bodo jemali meso pač pri zadnjem, kljub temu se pa sliši, da bodo vsi trije dobivali enako množino mesa. Ker mesar A. L. tega ni mogel drugače doseči, je izprosil da so se stranke priglaševale v rudniški pisarni. Tam pa je pridobil pod-uradnika B., da je pri popisovanju vneto nagovarjal stranke, da se vpišejo pri A. L. Kako bosta nemška mesarja pravično delila meso, naj pove slučaj, ki se je zgodil pred nekaj dnevi. Mesar Johan L. je namreč dal nemškemu uradniku 7 kg mesa, slovenski stranki, ki je neposredno pred njim prosila za meso pa nič.
Nemška šola v Hr. je bila razpuščena, njen nadučitelj se pa nahaja še vedno tu. Moža pustimo v miru iz vsmiljenja, žila mu pa ne da miru. Javno zabavlja čez našo vlado, ki se drzne, prestavljati nemške učitelje, in posebno na potu mu je v nemški šoli nastavljena srbska posadka. Ker so vojniki baje raztrgali neko nemško knjigo jih zmerja za »serbische Rau-berbande«. Pomaga mu pri tem delu šolski sluga Miiller, znani denuncijant iz Trboveli, ki se še tudi ni mogel ločiti iz Hr. S takimi ljudmi veti iz Hrastnika, ker bomo sicer prešli a verbis ad verbera! (Konec prih.)
Jugoslavija.
do
Gorenjski vlaki vozijo samo Kranjske gore.
Ljubljana, 26. febr. Ljubljan. kor. urad poroča uradno: Danes ponoči so Italijani prekinili železniški promet med Trbižem in Raiečami. Naši gorenjski vlaki vozijo samo do Kranjske gore.
Kriza v ministrstvu.
Bel grad, 26. febr. (Lj. k. u.) Minister za rudarstvo in gozdarstvo dr. Mehmed Spaho je podal demisijo,
VLADIMIR LEVSTIK.
33. nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
Vse mesto je drugi dan govorilo o teh nalo-žltvah in pošiljatvah ter povzdigovalo grofovo bogastvo v deveta nebesa; naši finančniki so zagotavljali, da premore svojih deset milijonov, in vsak j*1. 11111 jih bil posodil vsaj pet, če bi jih bil imel. Da 1 Prišel s praznim žepom, je gola resnica; toda po 8eh operacijah mu je ostalo komaj še pet tisočakov, r°biž jn nekaj zlata.
. »Umno bo treba gospodariti,« je sklenil sam Pri sebi. »Drži se, grof!«
Stolnica je z debelim glasom oznanjala tretjo ^rO; visoki gost se je obrnih k reki ter zavil po rancovem nabrežju, kjer so stavbe stare in častljive, z ostanki baročne lepote. Vsaka druga kaže nad vhodom grb, široka vrata in visoka okna pričajo,
" 3 J-'*1 ®ra<^a žlahtna gospoda; naš humanist jih je bil prvi dan priporočil grofovemu zanimanju. Bogve ie b'*° Pri srcu njegovemu visokorodju, ko je vi el tu madež obrtniškega izveska, tam vitežki dom, os runjen s tablo zavarovalnice za življenje, v znak, a se utaplja slava starega plemstva že davno v z o m enakosti vseh . .. Osebna pieteta, katero je omenil Pohlinu v kavarni, je gotovo vplivala nanj,
mrf5;a tVia, . ^ ?tožni kraj s svojim vonjem po preteklosti bolj od vsega udobstva novih cest;
že dvakrat je bil tu in gledal, kje bi našel stanovanje. Posebno mu je ugajala manjša, paviljonu podobna hiša v eno nadstropje, prizidano dvoriščno zgradbo, za katero je ležala predmestna krčmica z obširnimi vozarnami in konjskimi hlevi. Pod okni so razgrinjali kostanji svojo gosto senco na breg in na sivozeleno gladino reke; kostanji so spremljali ulico na desni mimo hiše in dvoriščnih vrat, dočim je lezla na levi ozka uličica rahlo navkreber v predmestje, Že včeraj je bil ogledoval to tiho gnezdo in ugibal, kako prijetno bi se bilo seliti vanj; tem ve-seleje se je zdrznil, ko je danes zapazil na vratih okorno načečkan oglas, da »se oddasta dve stanovanji solidnim strankam brez otrok«.
Krevljast sivec, ki je opravljal službo hišnika ter krpal črevlje r prostih urah, mu je razkazal prostore; stanovanji sta obsegali vso neveliko hišo in nudili v pritličju tri, v nadstropju štiri porabne sobe. Lastnik je bil te dni prenovil obrubljene parkete, prepleskal vrata in okna ter oskrbel notranjščini prijazno slikarijo; vonj po barvah in firnežu je plaval še povsod. Najemnina se je zdela grofu zmerna; povedal je dedcu, da je sam in pripravljen vzeti obe stanovanji. Treba je bilo samo še besede z gospodarjem, ki je imel več hiš pa ni prebival v tej; in kakor bi ga bili klicali, je vstopil gospod S'mon Telban prav tisti hip v svoji lastni osebi. Lep mož je bil po našem okusu, brkač okrog petintridesetih, debel, zariplega obraza in rdečega nosu; široka usta
mu je krasila kuba, telovnik težka zlata verižica s prešičjim zobom in torarjem cesarice Marije Terezije; pretesei črevlji z visokimi petami so mu škripali ob vsakem koraku.
Z enim samim pogledom od nog do glave je izprašal gospod Telban svojemu novemu najemniku dušo; našel ga je po svojem okusu ter izrazil upanje, da se bosta dobro razumela. Zlasti mu je ugajalo, ko je slišal, da nima rodbine in se tudi ne misli obdati s preveč številno služinčadjo; toda simpatični mladi mož je vprašal v isti sapi, ali bi se dobilo kaj prostora za konje in pse ; Telbanov obraz seje zresnil, in njegove oči so ogorčeno planile izza blazinastih vek. Čuteč, da je vse v nevarnosti, je grof popustil zaradi menažerije ter vrgel v razgovor svoj stan in svoje ime. Učinek je bil nepopisen ; Telban se je raz-cedil v pravo povodenj komplimentov in opravičb, klanjaje se do tal vzlie tolstemu trebuhu; njegov zaliti obraz se je rosil kakor goba in rdel kakor potomka. Z drhtečim basom je zatrdil »milostnemu gospddu grofu«, da je že slišal o njegovem prihodu ter si šteje v nezasluženo čast, da ga sme sprejeti pod svojo streho. Patetično se je preglasil za največjega ljubitelja živali; treba je bilo samo grofove besede, pa ni mu bil zvlekel osebno vse mestne cucke in kljuse na kup.
(Dalje.)
ker ga ni nobena muselmanska stranka izvolila v narodno predstavništvo. Vsak minister mora namreč biti obenem tudi čian narodnega predstavništva, ker je vlada strogo parlamentarna. Zato je verjetno, da bo podal demisijo tudi minister brez portfelja dr. Rajčevič (Črnogorec), ki tudi ni Izvoljen v državno veče. Vest, da je podal demisijo tudi minister za socialno skrbstvo Vitomir Korač, ne odgovarja resnici.
Pod italijanskim jarmom.
Radi slovenske zastavice.
V Brezovici pri Herpeljah so Italijani zaprli brata Hoteža Franca in Jožefa, češ, da imata skrito orožje.
V resnici pa so našli pri njiju le majhno slovensko zastavico. In s to zastavico ju -je posmehovaje drezal neki tenente pod nosom in jima držal revolver na prsa, rekoč: „Ne zastave, to bo za vas!44 Mi pa pravimo: „Oboje bomo imeli za vas, z zastavo in revolverjem vas bomo pognali kot zajce z naše zemlje 1“
Nedolžne žrtve.
Pred nekaj dnevi je došlo uradno poročilo v Postojno, da je v ječi v Benetkah umrl slaboumni 62-letni i Janez Geržina, baje radi preobilice mrčesa. Omenjeni je bil obsojen na 5 let ječe (dasiravno so občina in oba domača zdravnika izdali spričevalo, da je slaboumen), ker so ga karabi-nerji v njegovi hiši dobili s puško v roki, katero se jim je branil izročiti. Odpeljali so ga v Trst, tam obsodili in nato odgnali v ječo v Benetke, kjer je po poldrugomesečnem trpljenju umrl. V isti ječi se tudi nahaja j trgovec Jožef Geržina iz Koč pri Pre- ! stranku, obsojen na 18 mesecev ječe, ker so karabitierji našli v njegovi hiši nekaj municije, za katero še on vedel ni. Je žrtev denuncijantstva. V tržaške zapore so odgnali brzojavnega mojstra Čiča iz Postojne, ker se je v pijanosti izdal, da je prinesel nekaj časopisov iz Ljubljane.
Slovenski mučeniki.
Znano je našemu ljudstvu, kako so Italijani takoj po okupaciji naših dežel pričeli z brezobzirnimi preganjanji in internacijami goriških Slovencev. Odgnali so jih najprej v barake v Krmin, nato v Castelfranco in 18. jan. v Angiari pri Legnagu, provinca Verona. Tu so jih zaprli v ozke kletke in vklenjene na rokah s težkimi verigami pustili 8 dni brez hrane. Ležati morajo na slami, raztreseni po golih, vlažnih tleh, med nešteto golaznijo mrčesa. Vesti, ki prihajalo iz taborišča v Angiari, poroča o nepopisljivem fizičnem in moralnem trpljenju naših internirancev. Nekateri izmed njih so že tako duševno onemogli, da se jim je pričelo mešati. V ozkih kletkah je zaprtih po 20 ljudi, med katerimi razsaja griža in bruhanje krvi. V bolnišnico gredo samo umirajoči, odkoder se ne vračajo več živi. V taboriščih jih umre dnevno 5—6 od lakote in od prevelike izgube krvi. Vse moči teh nesrečnih žrtev italijanske goriške kamore, ki ji načeljujejo Bombič, Pettarin in Bramo, so popolnoma izčrpane in ako ne bo hitre pomoči in intervencije, se nihče ne bo vrnil več živ. Strtih teleš, strašno upadlih obrazov, z očmi, ki od blaznosti gore, leže ti reveži na gnili slami, v lastni krvi in blatu in čakajo rešitve. Doslej jih še ni nihče zaslišal, nihče jim povedal vzroka tega nečloveškega ravnanja, Med temi interniranci se nahajajo: Predsednik Narodnega sveta za Goriško dr. Karl Podgornik, njegov brat inž. Podgornik, drž. pravdnik dr. Zorzi, okr. komisar Bogomil Berbuč, grof Coronini in mnogo drugih, katerih imena še nismo zvedeli-
Tako ravna „kulturna“ Italija z našimi ljudmi, katerih strašna usoda je zapečatena, ako ne bo hitre pomoči. Narod naš pa stiska še onemogel pesti, toda dobro ve, da pride dan vstajenja in strašne osvcte za vse krivice in grozodejstva, ki
jih pretrpe sodsij naši nesrečni bratje radi ljubezni svojo do nas in naše Jugoslavijo.
Kaj se godi v zasedenem ozemlju?
Jesenice, 26. febr. (Izv. por.) Danes popoldne ob 4. uri so se čule silovite detonacije iz smeri Bohinj — Podbrdo. Širijo se razne govorice, katerih resničnost se ne more še kon-statirati.
Nase severne meje.
Poročilo s štajerske in koroške fronte.
Ljubljanski korespondenčni urad poroča z dne 26. februarja ob 5. uri pop. iz uradnega vira: Štajersko: Dne 25. t. m. so Madžari neprestano streljali s strojnicami čez Muro. Pri Radencih so 24. t. m. ob 8. zvečer ustrelili pešca Pečovnika mariborskega pehotnega polka in ranili enega kmeta. Koroško: Nemci so dne 25. t. m. streljali s težko aitilerijo zapadno od Velikovca. Položaj neizpremenjen.
Nemška hujskanja. — Nemci streljajo na Slovence.
Maribor, 26. febr. (Izv. por.) 23. t. m. so priredili mariborski dijaki v Hočah pri Mariboru veselico, ki se je obnesla zelo dobro. Zvečer so se udeleženci zbrali v gostilni Farkaš, kjer §o jih Nemci napadli in vpili: Dol s Srbi! Začel se je pravi boj med dijaki, vojaki in Nemci. Nemci so stre jali na Slovence. Obležali so
з. ranjeni.
Nemci rekvirijajo v Korotanu. — Slovenski renegati v nemški armadi.
Jesenice, 26. febr. (Izv. por.) V slovenskem Korotanu so Nemci uvedli sistematično rekvizicijo živil. Vsled tega trpijo največ zavedni slovenski posestniki, katerim Nemci rekvirirajo vse od kraja: žito, krompir, živino itd. Nemci hočejo na ta način izboljšati prehrano svojega vojaštva, ker v Ceh vcu že silno primanjkuje najpotrebnejšega živeža. Jedro nem-•ško-koroške armade tvorijo sedaj Tirolci in slovenski renegati iz znanih nemškutarskih gnezd: Celje, Ptuj itd.
Mirovna konferenca.
Naš spor z Italijo in vprašanje razsodišča Wilsona.
Belgrad, 26. februarja. (Lj. k.
и.) V pariških merodajnih krogih komentirajo korak naših delegatov, s katerim se zahteva razsodišče predsednika Wtlsona v našem sporu z Italijo. Računa se z možnostjo, da se italijanske težnje spravijo v sklad z eventualno odločbo mirovnega posveta, da se razsodišče ponudi predsedniku Wisonu.
Dopisi.
Bohinjska Bela. Pri nas imamo še vedno župana, ki je bil eden glavnih stebričkov Susteršičeve protina-rodne poiitike. Ker hočemo čisto Jugoslavijo, upamo, da odnese burja tudi njega tja, kamor pravzaprav spada.
Črna. Pri nas je treba narodno zavednih mož na odgovorna mesta. Razni Schribertschniggi in drugi — itschniggi morajo prepustiti svoja mesta zavednim Slovencem. Kako dolgo bodo stanovale še razne nemške in nemčurske družine v hišah, kjer se nahajajo sedaj naše oblasti? Naši ljudje morajo beračiti drugod, tujci pa uživajo vse mogoče dobrote. Kako dolgo še, je odvisno od nas samih!
Celovec. Na Koroškem vlada veliko pomanjkanje. Prebivalstvo v Celovcu strada v pravem pomenu besede. Masti ni dobiti za drag denar, a tudi govedine ne. V gostilnah nudijo gostom konjsko meso in juho, zakuhano s suhim sočivjem, ker drugih jedil nimajo. Vojaštvo se preživlja z nasilnimi rekvizicijami, ki se vrše v slovenskem delu Koroške, kolikor je zasedene po Nemcih. Celi Koroški preti lakota.
Poštne razmere na Koroškem.
Slovenski Korošci smo imeli v Avstriji od strani pošte marsikaj prenesti. Reci
pa moram, da še v koroškem vilajetu poštne razmere daleč niso bile tako slabe, kakor so te zdaj. Pripomniti moram, da se nahajamo v območju naše vojske, da torej ni potrebno prekoračiti demarkacijske črte in da imamo vsakdanjo redno poštno zvezo z Mariborom, Ljubljano itd. Vkljub temu pa rabijo pisma iz Ljubljane ali pa tudi pisma iz le nekaj kilometrov oddaljenih krajev po 8, 14 dni, pa tudi cel mesec. In to ravno tako navadna, kakor rekomandirana ali kakor tudi ekspresna pisma. Razume se, da nastanejo vsled tega neprilike in da imam zaradi tega že mnogo škode. — Prej sem imel naročen ljubljanski dnevnik. Ker se mi je ta le redko in zakasnelo dostavljal, sem naročil in plačal še enega, misleč: če ne bo enega, bode prišel vsaj drugi. A motil sem se! Jaz smem pač dva dnevnika plačevati, brati ne smem nobenega; berejo iste očividno drugi. Vprašamo ljubljansko poštno ravnateljstvo: ali ne bo pometlo Avgrijevega hleva tudi na Koroškem ? Take razmere so vendar neznosne!
Dnevne vesti. |
Ni slovenskih uradnikov! Tako se zatrjuje, ko se nastavljajo na razna državna mesta SHS uradniki nemške narodnosti. Zato bi bilo želeti, da se objavijo v časopisih vsa ona mesta, ki se baje ne morejo popolniti s slovenskimi uradniki vsled pomanjkanja prosilcev.
Poštni aspiranti in asplrahtinje, ki so še morebiti brez službe in čakajo, da se jih vpokliče v poštno službo, naj naznanijo nemudoma pismeno svoje sedanje bivališče poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Ljubljani.
Izpremembe imen poštnih uradov. Poštni urad „Daljne njive’4 se imenuje od sedaj »Trnovo ob Muri”, poštni urad „Po!ičane“ — Poljčane4’, poštni urad »Marenberg” pa .Marnberk4.
Izvoz prtljage in živil. Kr. ministrstvo za trgovino in industrijo v Belgradu je z odlokom štev. 856 od 10. t. m. odredilo, da smejo pri prehodu iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v inozemstvo potniki vzeti s seboj brez posebnega izvoznega dovoljenja najpotrebnejšo prtljago, obleko, "perilo in obutev za izključno osebno potrebo potnikov za čas po- , tovanja in istotako živila za tri dni. Ta določila veljajo tudi v slučaju selitve v inozemstvo. Za vse drugo blago in istotako za živila, v kolikor presegajo gorenjo množino, potrebno je izvozno dovoljenje, ki je izdajajo do-sedaj v to določena mesta.
Ljubljana, velikomestna. Zadnjo soboto in nedeljo sta bila v Ljubljani koncerta mariborske voj. godbe SHS, ki sta bila oba večera jako dooro obiskana. Ista dva večera se je igralo v dramskem in opernem gledišču in še kinematograf je imel celo po več predstav, a vse prireditve so bile jako dobro obiskane, predstave razprodane. Minili so časi, ko ljubljansko občinstvo niti treh glediških predstav na teden ni napolnilo. In baš raditega je hiralo gledišče. Imelo je leto za letom po 2—4000 K primanjkljaja, ki je tekom let narasel na „ogromno“ vsoto — 22.000 K, ki je končno gledišče skoro pokopala. — Danes je ljubljansko občinstvo bolj zavedno, bolj petično — postaja velikomestno.
Med ljubljanskimi Nemci In nemškutarji kroži vizitnica sledeče vsebine: Die bevvusste Sitzung findet am 28. d. M. um 8 Uhr abends statt. (Znana seja se vrši 28. t. m. ob 8. uri zvečer.) Na vizitnici je označen tudi kraj sestanka. Opozatjanno naše oblasti na tajne shode ljubljanskih Nemcev.
Neka slaščičarna v Ljubljani, katere gospodar je Nemec, ki je še pred nedavnim časom psoval Slovence s psi in Srbe z „Ratzische Hunde44, dobiva več sladkorja nego vse druge slaščičarne. Potem pa se Nemci še pritožujejo, da ravnamo slabo ž njimi 1
Pozor! Vsi aktivni častniki in podčastniki bivše Avstrije bodo s 1. marcem vpokojeni, če jih niso novonastale države sprejele v službo. Breme bodo novonastale države nosile skupno.
Večina vseh takih je Nemcev. Da bodo drugi pomagali nositi za Nem. Avstrijo pretežko breme, vpokoji ta svoje pri' padnike na papirju in jim iz svojega žepa od 1. marca nadalje plačuje 1® razliko med pokojnino in aktivnimi pristojbinami! Dobro so jo pogrun-tali...
Najboljši odgovor. Odvetnika dr. F. Miillerju, ki biva sedaj v Ljubljani, je mestni magistrat v Celovcu dne 21. februarja t I. odpovedal brez roka z zahtevo takojšnje izselitve stanovanje, obstoječe iz štirih sob. Dfi Mtiller je s tem zadet tem huje, ker ima v stanovanju razne dragocenost in ne more mti on niti soproga biva^ v Celovcu, kjer nista varna življenja Dež. vlada je sklenila kot represalij i da se takoj odpove brez roka z zl? htevo takojšnje izselitve stanovanj* dvor. svet. Oskarju vitezu Kalteneggerjs v Ljubljani.
Kje je tržaška slovenska dec#*
Odposlanke iz Trsta so želele izvedel kje je za prehrano nastanjena slovenska deca iz Trsta. Državno odelenj* za zaštito dece iz Belgrada nam sporoča: Vsa deca je nastanjena po Hr-vatskem in sicer v kraju Ludbreg 116, Požega 72, Varaždin 16, Nova Gradiška 14, vsega skupaj 218 dece. —■ Smrtnega slučaja dosedaj, hvala Bogu, ni bilo.
Protestni shodi vsega jugoslovanskega ženstva proti nasilni okupaciji naše slovanske zemlje v Dalmaciji, na Reki, v Istri in Trstu, na Goriškem in Kranjskem se vrše hkrattf v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu V nedeljo, dne 2. marca. — V Ljubljani je shod ob ll.dop. v veliki dvorani Narodnega doma. — Govore zastopnice vsega slovenskega ženstva brez razlike strankarskega pripadništva. —• Ljubljanske in okoličanske Slovenke, pridite vse na ta velepomembni shodj
Nepok leani nadelu.Šentlenarski notar g. Stupica, ki je v avstrijskih časih barantal z Nemci in nemčurji, ki ni zahajal nikdar v slovensko družbo, sklicuje na lastno roko neko notaisko; zborovanje za 2. marec v Celju. Tam naj bi se razpravlialo o nekem notarskem programu itd., kratko o stvareh, ki spadajo v območje notarske zbornice. Svarimo naše notarje pred vabilom g. Štupice, ki bi jih rad speljal na led.
Danes je debeli četrtek — zato
je izšel „Kurent“.
Vpeljava vidiranih potnihlistoV za potovanje v Nemšuo Avstrijo.
S 24. feor. je nemško-avstrijska vlada uvedla ptisilne vidirane potne liste. Za nemško-avstrijske državljane, ki potujejo iz Jugoslavije v ali skozi Nemško Avstrijo, bo izdajalo potne liste zastopstvo nemšku-avstrijskega državnega urada za zunanje zadeve v i Ljubljani, Valvazorjev trg št. 6, priti., levo, ob delavnik h od 9. do pol 11. ure dopoldne. Pripadniki držav, ki so nastale iz bivše monarhije, ki niso nemško-avstrijski državljani, morajo za potovanja v in skozi Nemško Avstrijo dobiti pri omenjenem zastopstvu potni vizum. Vizum se bo dobil le v nujnih in v resnici upoštevanja vrednih slučajih Za vizum je treba plačati pristojbino 5 kron.
Nalezljive bolezni. Na kozah je obolelo v črnomeljskem okraju šest oseb, v ptujskem okraju pa štiri osebe. — Na pegastem legarju je obolelo v Ljubljani šest, v Celju pa dva vojaka.
Informacije pri trgovski in obrtniški zbornici. Interesentje dobe pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani pojasnila: o mednarodnem semnju za kožuhovino, ki se vrši od 20. do 27. marca 1919 v Lucernu. Informacije je le pri krajših poročilih moči dati tudi pismeno.
Mestna plinarna naznanja, da mora radi pomanjkanja primernega premoga, jutri, v četrtek, obrat in vsled tega oddajo plina ustaviti. To se bode zgodilo na ta način, da se bode pritisk plina popolnoma znižal. Stranke se opozarjajo na to, da pazijo, da bodo vse pipe povsod dobi o zaprte.
Uradno pojasnilo. Ker se v zadnjem času vedno češče v ra«nlh časopisih ponavljajo napadi naVnov-čevalnico za živino in mast v Ljubljani,
češ, da je špekulacijsko podjetje, ki išče le svoj dobiček, da pritiska na cene živine, oziroma, da ne dobavlja dovolj živine, pojasnuje podpisani prehranjevalni urad v Ljubljani, da je »Vnovčevalnica za živino in mast" z dnem 4. novembra 1918 državni zavod, ki deluje po navodilin in ukazih podpisanega prehranjevalnega urada. „Vuovčevalnica za živino in mast" n? odločuje sama niti glede cene živine, niti glede odbitkov pri prena-krmljenju živine, kakor tudi ne določa ?ene mesa in mesnih izdelkov. Vse to le zadeva prehranjevalnega urada, ki določuje tudi kontigent, to je število živine, ki se ima dobaviti za civilni konzum. Če se za kak kraj ne dobavi Pravočasno dovolj živine za civilni konzum, ni kriva „vnovčevalnica“, temveč so temu krive splošne težavne razmere. Neumestno je tudi, da se Napada uradništvo „Vnovčevalnice za živino in mast", zlasti ravnatelj R. Legvart po časopisih. Vodja in uradniške „Vnovčevalnice za živino in mastu deluje samo po ukazu vlade, °ziroma prehranjevalnega urada, in pod njega nadzorstvom. Prehranjevalni u-fad, kakor tudi okrajna glavarstva bodo eventuelne pritožbe, ki se tičejo Opravilnega in pristranskega postopanja posameznih zaupnikov hitro in ‘°5no preiskala ter odpravila nedo-*tatke, ako se dožene, da so pritožbe uPravičene. Take pritožbe naj se spo-r°če pristojnemu glavarstvu ali pa naravnost prehranjevalnemu uradu.
Moda za mesec marec. Lepo vreme nam je prineslo spomladanski Športni površnik. Ce imaš dober površnik, si napravi iz njega športni jopič. Salonska suknja je iz mode, napravi pa se lahko iz nje eleganten žaket. Moderen je tudi smoking. Posebno delavnico za te stvari ima gospod Potočnik v Ljubijani, Šelenbur-jgova ul. št. 6/1.
Vel>ki plesni kabaret se vrši danes 27. svečana 1919. v vel. dvorani ,Narodnega doma“. Začetek ob osmi url zvečer. Vstopnina K 15'—.
Društvene vesti.
Narodna Socljalna Zveza v Ljubljani ima 15. in 16 marca 1919 občni zbor. V soboto 15. marca se vrši zbor delegatov in v nedeljo 16. marca je glavna skupščina
Govorniško šolo otvori Narodno Soci-jalna Zveza v Ljubljani. (Narodni dom pritličje, levo). Priglašajte se!
Pevski odsek Zveze Jug. Železničarjev in Narodno Soc. Zveze ima vsak torek in četrtek od do 10 ure zvečer pevske vaje v društvenih prostorih NSZ v Narodnem domu (pritličje, levo). Sprejemajo se še pevci; priglasite se!
Shod v Kolizejskem okraju. Napredno politično in izobraž. društvo za Kolizejski okraj v L ubljani priredi v soboto 1. marca točno ob 1. uri zvečer v gostilni pri „Novem sretu“ (Prešernova soba) shod za prebivalce Koli rejskega okraja. Na shodu se bo poročalo o splošnem političnem položaju in ® gospodarskih zahtevah tega okraja
Društvo bivših vojnih certifikatistov vabi vse člane na važen razgovor, ki se vrši i. marca lu19, ob 7. uri zvečer v po-Siopju realne gimnazije na Poljanski cesti.
Meščanska vojska na Koroškem?
Italijansko - nemška zveza.
Vedno bolj zanimiva in skrivno-:	So Poročila, ki prihajajo od naših
mSr°'*aPadnih mei-Italija le ustavila
vsak- nan,i in zasedeniin ozemljem unro pr°met, istočasno pa izročila NemV° žeiezniške proge Rateče—Trbiž tud Certl’ Tendencijozna se nam zdi 1 ve»t dun. kor. urada, da bodo
zopet
jem
vozili vlaki z živili med Duna-
Trstom. Na vsak način se
ai pripravlja za našim hrbtom.
. Z druge strani pa zvemo, da se ; . ^nela na Koroškem meščanska jska med belimi in rdečimi gardisti, uradne strani nismo prejeli še ni-sar. V naslednjem naše brzojavke: J e s e n i c e, 26. febr. (Izv. por.) kor poročajo begunci, se je vnela Po Koroškem meščanska vojska. Pri Borovljah so se udarili beli in rdeči gardisti. Ko so rdeči gardisti zagrozili,
h°i 'ejj- n-a Pom°č Jugoslovane, so beli gardisti odnehali.
naJese"ice’ 26. febr. (Izv. por.) uanes zvečer med osmo in deveto
svStult16 P°n?vno opazovalo močno tkanje za hribi v smeri proti Bo-
hinju. Nekateri menijo, da je bilo to svetlikanje odsev iz smeri proti Celovcu.
Radovljica, 26 tebr. (Izv. por.) Danes popoldne se je čulo silno grmenje kakor odmev streljanja s topovi v smeri Bohinj-Trbiž.
Od Sv. Ane na Ljubelju poročajo, da so čulf tam močne bobnenje in opazovali svetlobne trake nad Ljubeljem.
Drobne vesti.
Anglija je prepovedala vsako trgovsko zvezo med Nemčijo in Finsko.
— Radi nameravanega atentata na WiIsona so zaprli v Bostonu 14 oseb.
— Vesti o predstoječi zaroki italijanske princezinje Jolande z angleškim prestolonaslednikom so neresnične. — i Ententni admirali, ki so prispeli v . Split, da se prepričajo o položaju, so j ugotovili, da ne vladata red in osebna varnost. Obsodili so ostro neprestane demonstracije proti pripadnikom italijanske armade in mornarice in izkrcali patrole, ki skrbe skupno s Srbi za red v mestu. — Dne 24. t. un. je bilo v Lvovu med Ukrajinci in Poljaki do odločitve mirovne konference sklenjeno premirje. Sovražnosti so bile ustavljene 25. t. m. ob 6 zjutraj. — Poveljnik ententnega brodovja v Sredozemskem morju je razveljavil blokado Kavale, bolgarske obali, Male Azije, Dardanel in Sirije. — Wilson je prispel v Washington in podpisal predlogo,
s katero se obdačijo vojni dobičkarji s svoto 6 milijard dolarjev.
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
V petek, 28. t. m. ob pol 8. uri zvečer „Voznik Henschel“. Gostuje g. Ig. Borštnik. Abonement A.
V soboto t. in v nedeljo 2. marca gostuje dramsko giedališče v Celju. V soboto zvečer se predvaja Cankarjev .Jakob Ruda“ v nedeljo zvečer Nušičev „Svet“.
V dramskem gledališču igrajo ta čas slepi vojaki v prid ljubljanskemu oddelku oslepelih vojakov Predstave se vrše v soboto zvečer ob pol 8. uri zvečer in v nedeljo popoldne ob 3 uri.
V pondeljek, 8. marca ob pol 8. uri zvečer se P°novi dijaška predstava »Veseli dan ali Matiček se ženi- izven abonementa.
Operno gledališče.
Včetrtek, 27. t. m ob pol 8. url zvečer »Laterna" izven abonementa.
V petek, 28. t. m. ostane gledališče za-prto.
V soboto, 1. marca opera „Manon“ za abonement C, ob pol 8. uri zvečer.
V nedeljo, 2. marca zvečer ob pol 8. uri „Prodana nevesta*1 izven abonementa.
V pondeljek, 3. marca ostane gledališče zaprto.
Na naslov gledališke inten-dance. Ko se je lansko leto začelo v Ljubljani gibanje za otvoritev slovenskega gledališča, smo tudi po deželi z velikim navdušenjem in zanimanjem pozdravljali to delo. Odzvali smo se pozivu s podpisovanjem prostovoljnih prispevkov in delnic, kakor tudi z nabiranjem delničarjev. Veselili smo se zlasti, ker se je povdarjalo, da bomo tudi malomestjani in deželam deležni tega užitka umetnosti. Žal, pa temu ni tako; parkrat sem se hotel udeležiti opere „Onjegin“ ali. »Prodane neveste", toda nisem imel sreče, enkrat nisem dobil vstopnice, drugič se mi je pa vendar to posrečilo in ves srečen grtm potem iskat prenočišča, a zastonj sem se klanjal in moledoval po vseh hotelih, povsod je bilo vse oddano, ni mi toraj preostajalo druzega, nego se odpeljati domov z vstopnico v žepul — Torej razen Ljubljančanom ni mogoče nikomur udeležiti se kakšne opere ali boljše drame. Zakaj bi se vendar ne upi izorile vsaj po enkrat izven abonementa popoldne ob 3. ali 4. kakšne boljše drame ali opere? Ne glede že na stroške koje ima, kdor hoče prenočiti v Ljubljani, je to naravnost nemogoče vsled pomanjkanja prenočišč! Do sedaj se nam je k večjemu nudila prilika, udeležiti se popoldne kake komedije ali burke, s čemur se pa nikakor ne moremo zadovoljiti! Dajte tudi nam maiomestjanom in dežela-nom priliko in privoščite nam vsaj enkrat ali dvakrat na teden kakšen umetniški užitek.!
Gospodarstvo.
Čudna gospodarska politika na Hrvatskem. Županijska oblast v Osijeku je prepovedala prodajo žita pod maksimalno ceno. To je naredba, ki ne bi bila mogoča nikjer dtugje, kakor v Hr-vatski. Človek bi mislil, da bi se morale oblastnije vendar-le veseliti, da so se gospodarske razmere zboljšale toliko, da se dobi žito že izpod maksimalne cene. Toda ne! Tudi tukaj mora birokratizem poseči vmes s svojimi strankarskimi rokami in preprečiti zdrav gospodarski razvoj. V Slovenijo še po maksimalnih cenah ne dobimo iz Hrvatske in Slavonije ni-kakega žita, dasi je tam toliko blaga, da ga prodajajo pod roko že pod maksimalno ceno! Ali si je mogoče misliti večje ironije?
Francosko-srbska banka v Bel-gradu. Belgrad, 26. februarja. (Lj. k. u.) Včeraj so odprli v Belgradu francosko-srbsko banko, ki je začela takoj s svojim delom.
Zadnje vesti.
Veliki delavski nemiri v Italiji.
Berlin, 26. febr. (Lj. k. u.) Čeho-slov. tisk. urad javlja: Iz Basla se poroča, da so v Italiji izbruhnili veliki delavski nemiri. V severno-italijanskih mestih, kakor v Bolcgni, Turinu in Milanu je prišlo do velikih demonstracij. V Bologni je korakalo delavstvo v velikih izprevodih po mestu. V iz-prevodu so nosili rdeče zastave z napisi, ki proslavljajo revolucijo.
Pred sestankom Narodnega predstavništva.
Zagreb 26. febr. (Izv. poročilo.) Ob 1 popoldne so prispeli semkaj delegati za Narodno predstavništvo. Obedovali so na južnem kolodvoru in se odpeljali nato na državni kolodvor, kjer so se sestali s hrvatskimi in srbskimi delegati iz Zagreba in zapadnega dela Hivatske. Ob polu treh popoldne so se odpeljali, okoli 70 po številu, s posebnim vlakom proti Zemunu.
Ministrska kriza.
Belgrad, 26. februarja (Izv. por.) V parlamentarnih krogih se govori, da namerava odstopiti tudi trgovinski minister Ribarac.
Zopetna otvoritev srbskih srednjih šol v Vojvodini.
m ,Be‘grad’ februarja.(Izv.por.) Naučni minister je odredil, da se morajo v Bački, Banatu in Baranji takoj jvSe. srl)ske srednje šole, ki so j h Madzart začetkom vojne zaprli.
Poslanik Hribar pri predsedniku Masaryku.
hod ^r *£ia’ 25' febr- (M- k. k.) Če-“ ura(? Por°ča: Predsednik
saryk je sprejel danes jugoslovanskega poslanika Ivana Hribarja in ameriškega finančnega strokovnjaka ma-
kredita	zaradi inozemskega
Ustavitev Radičevega glasila.
Zagreb, 26. febr. (Lj. k. u.) Uanasnji uradni list prinaša odredbo ,na’ ® katero se ustavlja izdajanje glasila Radičeve seljačke stranke »Doma11 ker s svojim pisanjem ogroža javni red in državne interese.
Nemški železničarji tihotapci.
Maribor, 26. febr. (Lj. k. u.) Danes so na tukajšnjem glavnem kolodvoru prijeli tri tihotapce, ki so tukaj vtihotapljali večje množine blaga, zlasti slanine na Dunaj. — Dalje so včeraj na naši meji zasledili pod vozovi vlaka 13 zaklanih prašičev in več vinskih sodov, napolnjenih s slanino. Dognano je, da so pri tihotapstvu največ udeleženi nemški železničarji.
Mirovna konferenca.
Pariz, 26. feb. (Lj. k. u.) Agence Havas poroča: Zastopniki velesil so v pondeljek zaslišali pod predsedstvom Pichona Turkhana pašo, ki je obrazložil albanske zahteve. Proučevanje albanskih zahtev so oddali komisiji za grške zadeve. Nadalje so pioučili poročila in predloge komisije, odposlane v Varšavo. Foch je ob-
razložil svoje mnenje o poljskem vprašanju. Vprašanje o novih pogojih za premirje bodo razmotrivali v soboto in v pondeljek. Že sedaj se more izjaviti, da zahteva načrt razorožitev Nemčije na kopnem in na morju. Ne more biti dvoma o tem, da nameravajo zavezniki skleniti ne samo docela vojaški dogovor, temveč tudi dogovor financijelnega značaja, ki je takorekoč predhodni mir.
Aprovizacija.
Iz seje aprovizacijskega odseka so poročali: V Ljubljano je prišlo šest vagonov ameriškega sladkorja. Sladkor bo stal v nadrobni prodaji po K 6--10. vsaka oseba dobi lahko po 2 kilograma. Istočasno pa beremo: Stranke dobijo sladkor na izkaznice za krompir na osebo po pol kilograma sladkorja in en četrt kilograma kavine primesi, ki stane 5 kron. Kako to? Ali se je sladkor med tem spremenil v kavino primes? Na vsak način se s takim ravnanjem bega ubogo ljudstvo in se zmanjšuje zaupanje v aprovlzacijo.
Stranke, ki dobivajo meso pri Slovii, dobe v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13|I, nove izkaznice za meso v četrtek dne 27. t. m. — Stranke Ui dobe meso pri Kozak Milanu in Vnovčevalnici, dobe nove izkaznice v petek 28 t. m, pri zgoraj omenjenem uradu. — Prinesti je seboj: 1. staro Izkaznico za meso, 2. rmeno ali zeleno legitimacijo za živila, 3. železničarji, nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4. kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za 1 meso so neveljavne, kakor hitre dobe stranke nove izkaznice.
Meso na rdeče izkaznice B se deli v cerkvi sv. Jožefa: v petek 28. t. m popoldne od 3. do pol 4. štev. 1 do 200, od pol 4. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do pol 5. št. 401 do 600, od pol 5. do 5. štev. 601 do 800- od 5. do pol 6, štev. SOI do 1000. — V soboto 1. marca popoldne od 1. do pol 2. štev. 1001 do 1200. od pol 2. do 2. štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 8. štev. 1601 do 1800, od 3 do pol 4. štev: 1801 do 2000, od pol 4. do 4. štev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. štev. 2201 do 2400, od pol 5 do 5. štev. 2401 do konca.
Prodajalci sladkorja naj se zglase pri tvrdki Elbert, Kongresni trg, radi nakazila soli in sicer trgovci: 1., 11. in III. okraja dne 2 i. t. m., IV, V. in VI. okraja dne 1. marca, VIL, VIII,, IX. in X okraja dne 3. marca. Sol se bode prodajala na nove sladkorne karte za marec. Način prodaje se objavi in se sol predčasno ne sme prodajati.
Krušne komisije bodo uradovale v petek 28. t. m Izdajale se bodo izkaznice za kruh in moko. Gg krušni komisarji se prosijo, da prineso škarje ali nožič h komisiji, radi rezanja kart.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Poslano/
Pojasnilo!
Na notico tvrdka Zanki v časopisih dovolim s1 nekoliko pojasniti v naslednjem. Dne 24. t. m. je prejela tvrdka anonimno pismo naslednje vsebine:
»Zvedel sem, da se namerja g. Pairhuberja naznaniti, če bo v ponedeljek zvečer še v Ljubljani. Pravijo, da je lahko en par tednov zaprt; če ne vrjame, se lahko prepričate. Zato naj se prec odpeljejo dokler ni prepozno. Ker pravijo, de grevenga nič ne pomaga. Dober naj premiseljo da se ne boste potem kesal, sej lahko potem nazaj pridejo ku ne bo več tko nevarn. Vaš dober prijatu."
Dobrega prijatelja prosim, da se podpiše, poživljam ga s pričami na dan! Naš gosp. blagajnik in moj namestnik seveda se ni in se ne bo odpeljal, ostane trdno na svojem mestu. Imam od gosp. Paierhuberja častno besedb, da ni nikdar in nikjer izrekel podtaknjenih mu besed, jaz mu to verujem. Meni kot vodji tvrdke Zanki, tvrdki kot taki in pa tudi cenj. našim odjemalcem je naš gosp. Pau> huber koristen in potreben, mož je nad vse vesten in brez masla na glavi, razumete? V podjetju je začasno zaposlenih 20 oseb, samih Slovencev, edina izjema je gosp. Pairhuber, rodom Nemec, pa pošten in miren Nemec, nam Slovencem v državi SHS niti najmanj nevaren. Toliko sl. javnosti v znanje.
pr. Zanki sinovi, tovarna barv in lakov Franjo Cudič, ravnatelj.
* Uredništvo ne prevzame za »Poslana* nobene odgovornosti.
Anončna ekspedicija)
:: a*
30.000 do 50.000 vloži mlad trgovec kot družabnik. Išče tudi lokal.
Išče se:
Suha soha, porabljiva za lahko obrt, tudi na dvorišču, vendar v sredini mesta. Mesečna f>ohw proti kompenzaciji v kurivu ali živilih.
IvOkal za prvovrstno podjetje. Stanovanje 6 sot», s kopalnico, za avgust za boljšo stranko.
Proda se:
Srebrnina in star srebrn denar.
Kupi se:
Manjša tovarna, oz. primerno poslopje. Linolej lahko že rabljen.
Pisalni stroj, dobro ohranjen.
Živo srebro.
Cenjene ponudbe pod naslovnimi šiframi na gornjo ekspedicijo.
Karbidne sveti!jke točno na drobno in
debelo tvrdka Martin Sučem v Konjicah na Štajerskem.	438 20—U
fahlllo nad 1000 k& se Proda p0 zmerni
UuUUlu ceni. Vprašanja na Franc Cerar, Stob-Domžale.	468 10—8
MhriOP U(ien brijačkom poslu, traži bri-mlaUCO, jačkog obrtnika, makar bilo u kojem večem mestu, koji bi ga oslobodijo za tri meseca. Plača dotičnome obrtniku ‘.200 kruna mesečno. Stan i košto po dogovoru. Naslov pod šifro „Brijač“ na upravu novin.
53-2 10-6
Dllbnu flfnri za posekati, v katerem je DUKUl yuui 400 klafter drv, prodam.Tudi za žago bi se dobilo več lesa. Kdor želi
kupiti, naj se zglasi pri Francetu Bore, v Smarcl pri Kamniku.	599 3—l
7ivn črehrn se kupi- Ceni; Pon“dbe. P°d
LliU MCUIU „Srebro“ na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3/1.	600	3—1
nonarnip;) črna> l,sniata>z 1,ekai drobižem, Uullu! IItbuy nakaznico za zdrob in prstanom, ki ima vdolbeno ime „Albina“, se je izgubila v nedeljo opoldne v električni železnici ali od Ambrožovega trga do klavnice Ker mi je prstan drag spomin, prosim poštenega najditelja, naj vrne izgubljeno proti odškodnini na upravništvo Jugoslavije" 603
Inteligenten mladeničželi znania zmla_
pod naslovom „Mlada“.
do gospodično, 609
>-■ iz Rusije vračajočih se vojnih vjet-11 nikov bi vedel kaj povedati o Jožefu Šmid roj. 1. 187?. v Podlomku občina Selca okraj Kranj. Služil je priTren Ldst. Art. Abt. v Przemyslu in je bil‘22/:<. 1915 vjet, zadnjič je pisal pred 2. leti, naslov je bil: Jože Šmid 1. polk. Taškent, Turkestan, Rusija. Kdor se je tam nahajal in bi rni mogel dati kaj pojasnil o njem mu povrnem stroške in dam nagrado, njegova žena Marija Šmid, Podlonk štev. 9. p. Železniki. Gorenjsko.	617
Poštno-urad. kroj,
čako in sabljo se proda zelo ugodno. Ogleda 8e med 12. in 2. uro pop. na Erjavčevi cesti 19, pri hišnici.
tl01/1iD siroto, Slovenko, zdravo, od šest UGMIuU do osem let staro vzamem za svojo. Naslov pri upravništvu Jugoslavije1*.
621 2-1
I nntariia dobro idoča in lepo opremljena LUlludl IJ(I| z najnovejšimi modeli in zgo-tovljenimi glinastimi pečmi, štedilnikovimi ploščami in z zalogo glinaste posode, se odda v najem, ali se vse skupaj tudi proda, radi starosti. Hiša je pripravna tudi za vsako drugo obrt; nahaja se v Celju, na prometnem kraju in z zraven spadajočim velikim stav-biščem. Naslov pri upravi lista. 624 8—1
KniinnVR7 kl ie zm°2en samostojno vo-MIJilJUTOt, diti srednje' veliko knjigoveznico, se sprejme. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na uprav-ništvo tega lista pod „Knjlgovez“.
lAjUm za svoje posestvo 20. oralov, za-lOuulll konsko dvojico brez otrok. Mož se mora razumeti na gospodarstvo, žena pa mora kuhati za družino. Obadva imata 150 kron plače in hrano Mladeniča (2-2—26 let), ki se razume na krave in konje sprejmem takoj. Plača 70 kron. — Ponudbe na Aleksa Gjurgjevič, Zagreb, Bar. Jelačiča 4.
Zbirko zanimivih povesti in novel z Gorenjskega obsega knjiga: m m m m m
„Šopek Samotarke."
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica Manica Komanova.
Založila in izdala
»Zvezna tiskarna44 v Ljubljani.
Cena vezani knjigi K 4 60, broširani K 3 20.
Preklic dražbe.
Za danes 27. t. m. določena dražba enega vagona sortiranih Superior - papirnatih vreč v skladišču tvrdke Ran-zinger se prekliče.
AfrrihnJiži 7/CD/sA imaj'° oglasi v ’Jugoslaviji", ker Je " ' UUlJj L UjfJlzrl 2elo razširjena in jo vsakdo red čifo-
Živo apno, portiand cement, zidno opeko
v celih vagonih dobavlja najceneje tvrdka	470	10—5
Valentin Urbanči?, Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 1*
Na debrlo
Na drobno 510 li-»
Prva kranjska vrvarna “5'Jmakef vrvarskim blagom
zamore cenjene
vse vrste, izdelano iz pristne dolge konoplje, kakor pred vojno. — Cen* določena. — Zahtevajte cenik. Se priporoča Ivan N. Adamič, Ljubljana*
Priporoča se tvrdka;
JOS. PETELING
Ljubljana, Sv. Petra nasip St.7
ob Ljubljanici. '3Hf
Zaloga šivalnih strojev in njih po sainczuih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga. Istotam se proda: Steklo za izložben« omare (belgijsko steklo) kompletno 2 valj* čnimi zastori, mera 145X184, (53X184, 20	59X184	in	eno	rabljeno	90><162.	13
Dva bencinmotorja
20 HP nov in 6 HP dobro ohranjen, sta naprodaj.
Ponudbe pod „Motor“ na I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod liescljak & Rožanc, Ljubljana Frančevo nabrežje 5.
Modni salon za dame in gospode
f. pOTOČ^lK, Ljubljana
Šeienburgova ulica 6, I. nadstropje
prosi cenj. dame in gospode še pred sezono objaviti naročila, da se potem lažje' točneje in hitreje v redu izvršijo. Posebna delavnica za obračanje in mo-derniziranje kostumov za dame in oblek za gospode. Prenarejanje salonskih suken v najmodernejše jakete.	601
belo, 1. 1917 in 1918, rdeče 1. 1918, črno dalmatinsko I. 1917 nudim po nizkih cenah.
MILKO JESIH 546 i Ljubljana, Florijanska ulica 36.
Pozor!
Pozor!
išče inženir za eksploatacijo tvornice
velikih aeroplanov
za zračni promet ob obali. Natančni in podrobni |3j načrti so izgotovljeni. Imenovani prevzame tudi druga podjetja kovinske industrije v osnovo.
Ponudbe pod „Zrak“ na I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc v Ljubljani Frančevo nabrežje št. 5.
Nikakegaveriženjaveč!
Vsi, ki želite odpomoči navijanju cen, storite najboljše, da si brez izkaznic nakupite manufakturnega blaga v poljubni množini v skladišču na Francovem nabrežju št. 1 (Filipov dvorec) pri Frančiškanskem mostu.
Razprodaja se vrši dnevno do-poludne od 8.—12. in popoludne od 2.-5. dokler bo kaj zaloge. Prodaja se pod nakupno ceno. Pri večjem nakupu izdaten popust, ter edino ugodna prilika za trgovce na deželi. 536 10 2
Potom javne dražbe
se bo v skladišču „Balkan“, Dunajska cesta 33, v sredo, 5. marca, ob 9. uri dopoldne prodajalo raznovrstno blago za ženske in moške obleke, večje število lepih, okusno izdelanih zimskih sukenj in površnikov ter raznovrstnih oblek za dečke in moške.
Ker je blago dobro, naj nikdo ne zamudi ugodne prilike si ga poceni nabaviti.	59S
m
Modni salon
Stuchly=inaschke, Ljubljana
m
m
Židovska ulica 3	Dvorski	trg 1
priporoča veliko izbiro svilenih klobukov in čepic za dame in deklice. — Sprejemajo se tudi raznovrstna popravila
po zmernih cenah.	618	10-1
m
Ne zamudite!
svoje nemoderne krznarske stvari, na primer boa, muf, plašč itd. poslati t
I. Jugoslovansko
l^rznarnice in $trojarnieo
kjer se vse po najnovejši fasoni lepo željo shrani čez poletje.
Nadalje prevzamem v strojenje surove kože, katere izgotovim lepo
Tudi izdelujem častniške čepice po meri ter imam v zalogi prave znake za čepice, prave srbske polete, zvezde itd.
Franc Jožefova cesta
in po ceni popravi in tudi »a
585 3-1
in popolno izdelavo vsakovrstne in po ceni v najkrajšem času.
Ludvik Roth
krznarski mojster
št. 3, I. nadstropje.
<1 O
tovarne
Pe ter Ko zina & Ko.
iz najfinejšega ševro, boks in Jakovega usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
Trpežni zimski iz fine teletine z gumijastimi podplati po	159	14
K 85*— za moške, K 73*— za ženske.
Vzalogi Ljubljana Breg.
.<u
'c*
<v
>N
cS
C
C/)
r-
.S Qj!
p
lu ^
o
š
NJ
CV5
c
§
c
s
c
c
c
•o
3