AVTO ŠOLA ČADEJ Ul. Ivanke Uranjek 1 B (v bližini Tuša) I 1 Tel.: 717-616 1 GSM: 041 627-162 DOBER RAZLOG NA POTI DO VOZNIŠKEGA IZPITA Savinjske Letnik 6, št. 99, 15. 3. 2000 Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana O - T 'K A Šempeter v 5. d. 13a tel.: 063/701-547 Okulistični pregledi vida POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA Šempeter: četrtek 30. 3. 2000 Celje: četrtek 6. 4. 2000 NOVO NOVO NOVO KONTAKTNE LEČE NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČALI rfimottu /mt Celje.UL mesta Grewenbroichi 9 tel: 063/415-066 OBIŠČITE NAS IN VIDELI BOSTE BOLJE SKG SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO Igor Gominšek s.p. Ložnica pri Žalcu 11b mobitel: 0609 646-091 - svetovanje - kompletna ponudba del - odvoz odpadnega materiala - garancija za delo d=bFJa^»h vse za streho Mandl ESAL d.o.o. anhovo UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 703 165, 703 16 61 ALU-PVC okna in vrata zimski. . ...vrtovi senčila ključavničarstvo 3000 Celje Delavska 8 Telefon 063/42 55 80 Gradič ^ 0 : [»1 ^»1 »11 3 JI j- Tel./fax: 063/719 221 ——i Odpiralni čas: 9.30 - I0.3D Cena ustnpnic: odrasli BOO SIT dijaki, študentje, upokojenci, skupine 50D SIT Breko 600 brezplačnih parkirnih mest za ehiskoualce O Generalni pokrovitelj: SL Q CITROEN SLOVENIJA AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠLANDER CELJE POOBLAŠČENI PRODAJNO SERVISNI CENTER ŠKODA 063 471-705 POSEBNE UGODNOSTI PRI VOZILIH FELICIA - NAGRADA ZA ZAUPANJE 100 -150.000 SIT OCTAVIA - DARILO OB NAKUPU ugodni krediti - so% takoj, so% kredit z odlogom plačila 1-2 leti Podjetje za mizarska dela, d.o.o. Medlog 7e. 3000 Celje. Tel.: 063/425 3950 Fax: 063/491 0291. Gsm: 041/614 041 NOTRANJA OPREMA - oprema lokalov, pisarn in poslovnih prostorov - izdelava kuhinj, vseh vrst omar in regalov po meri - in vse vrste stavbnega pohištva STAVBNO MIZARSKI IZDELKI -vhodna in notranja vrata, okna, stopnice,... CELJSKI** KINEMATOGRAFI * PROGRAM ZA CELJSKE KINOMATOGRAFE LEPOTA PO AMERIŠKO, črna komedija Režija: Sam Mendes; Vloge: Kevin Spacey, Annette Ben-ing, Thora Birch (Na programu do 29.3.) POKAŽI MI LJUBEZEN, romantična komeidja Režija: Lukaj Modysson; Vloge: Alexandra Dahlstrom, Rebecca Lijeberg (Na programu do 22.3.) AMERIŠKA PITA, najstniška komedija Režija: Paul Weitz; Vloge: Jasen Biggs, Shannon Elizabeth; Chris Klein (Na programu do 5.4.) FANTJE NE JOČEJO Režija: Kimberly Pierce; Vloge: Hilary Swank, Chloe Sevingny (Na programu od 16. - 22.3.) NADARJENI GOSPOD RIPLEY, krimi-drama Režija: Anthony Minghella; Vloge: Matt Damon, Gwyneth Paltrow, Jude Law (Na programu od 23.3 - 5.4.) PREBUJENA VEST, drama Režija: Michael Mann; Vloge: Al Pacino, Russell Crowe, Christopher Plummer PRAVICA DO UMORA, triler Režija: Bruce Beresford; Vloge: Tommy Lee Jones, Ashley Judd (Na programu od 30.3. - 19.4.) MIFUNE Režija: Soren Kragh Jacobsen (Na programu od 30.3. - 5.4.) KINOPREDSTAVE V ŽALCU 17. - 19.3. OROPAJ POLICIJSKO POSTAJO! - akcijska komedija 24. - 26.3. ZNAČAJ - drama; NEMIRNA SRCA - romantična drama 31.3. - 2.4. KOCKA- drama; ZAČETEK KONCA - akcijski triler Tedenska obvestila spremljajte na njihovih oglasnih deskah. LEPOTA PO AMERIŠKO Film je oris, v katerem nemoteno teče vsakdanje življenje, naključno ali načrtovano, v blokovskih naseljih, v bolj ali manj mirnih stanovanjskih soseskah - mestni vsakdan ljudi, ki so na nek način prisiljeni živeti skupaj - kot družina ali kot sosedje. Skupaj jočejo in se prepirajo in se smejejo. Skupaj klo-nijo in zmagujejo. Imajo se radi in se sovražijo. Neznane, pozabljene preteklosti, davne in dandanašnje, namenoma in pomotoma prodirajo na površje. Nekateri poti se križajo. Dogodki vplivajo na ljudi, tudi če se nič ne zgodi. Včasih si jih kar izmislijo, podoživljajo srečanja, ki so zdaj neprijetna, zdaj skoraj prijateljska, včasih Ameriška hudomušna, prež eta s hrepenenji in celo usodna. Čutiti je kanček absurdnosti v življenju Brunha-movih, v njihovem vsakdanu je humor, tudi v tragičnih in nerazložljivih trenutkih. Bumhamo-vi so običajno delovni ljudje iz soseščine, ki se spopadajo z vsakdanjimi izzivi in moralnimi dilemami, ki so jim izpostavljeni. Ko jih spoznavamo, pomislimo: če bi se ta junak pogovarjal z drugimi, bi to rešilo težave obeh. Take fdmske zgodbe zahtevajo od gledalcev, da intenzivno razmišljajo, uporabljajo domišljijo in lastno ustvarjalnost, ki je skrita v vsakem od nas. Posamezni junaki nikoli ne spoznajo vsebine celotnega filma, gledalci pa jo, saj se film odvija odvija pred njihovimi očmi. enje se obme v popolnoma drugo smer. Ujeta med dvema ljubeznima v malomeščanskem kraju Amal, poskuša Elin odkriti resnico o sebi, saj obremenjena s svojim okoljem še sama ni prepričana, kakšna so njena resnična čustva. ljubezenski trikotnik in zločin, ki je dodobra pretresel podeželje. RECEPT ZA AMERIŠKO PITO V Falla Cityju v Nebraski je bil Brandon Teena prišlek z obetavno prihodnostjo, ki je očaral majhno podeželsko skupnost. Zenske so ga občudovale in skoraj vse, ki so spoznali tega karizmatičnega tujca, je pritegnila njegova očarljiva nedolžnost. A najbolj vroči zmenek in najboljši prijatelj Falls Cityja taji eno skrivnost: ni namreč tisto, kar ljudje mislijo, da je. V rodnem Lin-1 čolnu, oddaljenem samo 75 milj, je bil Brandon Teena druga oseba, ki ga je že vse življenje pestila osebnostna kriza. Potrebujemo: - družbo povprečnih najstnikov, fantov in deklet - vrečo vzhajanih hormonov - zaskrbljene starše (te ima že vsako gospodinstvo) - nedožnost (pazite, da rok ni potekel) - ljubezen (predhodno jo segrejte, da bo vroča) - seks (ne skoparite s količino) Kot številni mladi ljudje tudi on zagreši hudo napako, ko se zaplete s svojo novo ljubeznijo Lano in njenim nepremišljenim prijateljem Johnom. Skrivnost tako botruje nasilju. V enem samem, kratkem življenju je bil Brandon Teena obenem drzni ljubimec in utesnjeni neprilagojenec, tako osiromašeni nihče kot razposajeni sanjač, drzni tat in tragična žrtev nepremišljenega zločina. Priprava: PRAVICA DO UMORA POKAŽI MI LJUBEZEN Sodobna zgodba o hrepenenju, veselju in bolečini, ki jo prinaša ljubezen v naša življenja. Tragikomične dogodivščine najstnikov na njihovi poti v odraslost. POKAŽI MI UUBEZEN je film o pogumu, ki ga moraš zbrati, če želiš biti drugačen. Bodi, kar si! Drugih je že tako preveč. Elin in njene najstniške sovrstnice odraščajo v malem mestecu Amal, v katerem se kljub mobilnem telefonom in jumbo plakatom pravzaprav nikoli nič ne dogaja, vse dokler Elin ne naredi nepričakovane poteze - znajde se na napačnem žuru - in njeno življ- Najstnike posladkamo, fante nekoliko bolj in jih leže položimo v večji lonec. Primešamo jim vrečo hormonov (pazite, da vam prehitro ne podivjajo) in zaskrbljene starše. Dobro premešamo, da bo zmes gladka in tekoča - starši so zelo delikatna sestavina, zato je z njimi treba ravnati previdno in potrpežljivo. Zmes vlijemo na dobro pomaščen pekač. Po vrhu posujemo obilni nadev iz ljubezni in nedolžnosti. Pekač vtaknemo v pečico, ki smo jo prej segreli na najvišjo temperaturo. Ko pita lepo porumeni, jo pazljivo izvlečemo iz pečice. Pazimo, da se ne opečemo (nikdar ne pozabite na zaščito). Pito lepo okrasimo z najrazličnejšimi vrstami seksa (ne pretiravajte) in jo postrežemo prijateljem. Rezultat je obilica iskrenega smeha. Nihče ne sme biti za isto dejanje dvakrat kaznovan! Libby Parsons ima vse: čednega in premožnega soproga, ki ga nadvse ljubi, sina, ki ga skupaj obožujeta, čudovit dom blizu Seattla in krasne prijatelje. A njeno idilično življenje se hipoma spremeni v moro, ko njen mož Nick med romantičnim koncem tedna skrivnostno izgine s krova, Eibby pa osumijo umora. Dober tek! - Ameriška pita je najslajša, topla in vlažna. FANTJE NE JOČEJO Iz sosedje Amerike je vzklilo izjemno dvojno življenje, zapleten Obsojena in v ječi Libby prosi svojo najboljšo prijateljico Angie, da posvoji njenega petletnega sina. Angie privoli in z Mattyjem kmalu izgineta. S pomočjo sojetnic Margaret in Evelyn ju Libby po telefonu najde v San Franciscu. Z grozo odkrije, da živita skupaj z Nickom, ki je uprizoril lastni umor in prevzel novo identiteto. Margaret, bivša odvetnica, ki je v zaporu zaradi umora svojega moža, Libby pokaže novo pot v življenju: ko bo spet na prostem, lahko umori Nicka - če želi, tudi sredi glavne ulice - ker ji po zakonu ne morejo dvakrat soditi za isti zločin. Mir, brat! IZ VSEBINE: Odkar so dolgolasi kuštravci s svojo ljubeče miroljubno, a tudi brezdelno filozofijo strašili po svetu stare moraliste in jih spravljali s svojimi nazori v besnilo, je kar nekaj časa. Flow-er power je izgubil svojo moč v zad-rogiranih komunah in ob spoznanju, da je življenje dejstvo, ki le zahteva nekaj odgovornosti. A vendar, nekaj stvari in spoznanj, ki jih je gibanje človeške ljubezni prineslo s seboj, je neupravičeno pozabljenih. Ob vseh negativnih plateh hipijevstva, je bilo tudi dosti dobrih. Niso bili nasilni. Dandanašnji vse bolj opažam, da ga ni mulca v mojem okolju, ki bi v času divjanja hormonov, grizenja nohtov, mozoljavosti in enormnih količin testosterona ne hodil po svetu kot John Wayne (če ga mulci sploh še poznajo), ne klel po ulici kot star mornar in (kar me najbolj razkuri) nekako čutil potrebo, da zverinsko kriči za prijateljem, ki je od njega oddaljen vsaj dvesto metrov. Pa to niti ni tako hudo. Čas divjanja hormonov je divji tudi navzven. Očitno fant pri hudih telesnih preobrazbah čuti potrebo po primitivnem dokazovanju. Svojčas s pestmi, danes pa že z raznimi rekviziti Koliko jih je, raje sploh ne pomislim. Od tistih starih zdravih pretepov, kjer je res kdo komu s polenom načel lobanjo, a je to bil prej osamljen primer kot pravilo, je danes drugače. Mimogrede te zakoljejo, ustrelijo, utopijo, povozijo. Pa ne samo mladina, da me ne bi kdo narobe razumel. Časi so postali nevarni, in to je dejstvo. Pred časi niti pomislil nisem, da bi se mi lahko kaj pripetilo, ko sem odhajal v zgodnjih jutranjih urah iz diskotek. Zadnjič pa - morda čisto slučajno -doživim zelo neprijeten dogodek. Hvala bogu je bilo vse v redu, a kaj lahko bi bilo drugače. Po dolgem času sva z ženo dočakala svojih pet minut, ko sta babici poskrbeli za otroke, midva pa sva si privoščila ples. Ko sva se vračala po ozki potki, sva naletela na dva malinovca. Vljudno sva se jim umaknila, kolikor sva se lahko, a njune noge so nesle malo bolj na O. Čisto narahlo sem ob srečanju z enim podrsal s hrbtiščem dlani. Nič posebnega, še toliko ni bilo, da bi pomislil, da bi ga pogledal ali se vznemirjal zaradi tega. Ko sva naredila že nekaj korakov, pa se grinta obrne (res ga je bilo bolj malo sku-PaJ) in začne kričati: “Hej! J_______ti lebac! Počak!” Stal je tam čisto nakurjen in pri- pravljen. Jaz sem se po prvem napadu junaštva odločil, da je bolje preživeti kot biti heroj, pa sem enostavno prijel ženo pod roko in stopil še tistih nekaj korakov do avtomobila. Rambo je za mano še nekaj kričal, naredil ni pa nič. “Ti, a take učiš?” me je malce zaskrbljeno vprašala žena. “Ne, ni bil naš dijak,” sem zamišljeno odvrnil. Razmišljal sem namreč, kaj bi bilo, če bi se pustil sprovocirati. Malemu bi verjetno že naredil malo prepiha po zobovju, a kaj bi s tem dosegel? Nič. Kaj pa veš? Lahko bi junak potegnil kak pipec, pihalnik, sprej, verigo, cev, palico ...Pa potem? Pa žena? Pa otroci doma? Tako razmišljam, da bi za soseda dosti raje imel hipijevsko komuno (če bi se odrekli drogam), kjer bi skupina ljudi v rožah živela v brezdelju, polnem ljubezni in praznem odgovornosti. Rajši bi že imel njih kot kakega ramboističnega mača. Ti namreč nimajo več mere. Ravno tu želim poudariti - da tole pisanje ne bi izzvenelo kot senilno jamranje nad razvrednotenim življenjem najstnikov (ko sem bil sam takih let sem podobno jamranje prevečkrat slišal) - da nikakor ne trdim, da naši najstniki niso normalni. Le nekaj je, kar se pojavlja tudi pri ostalih ljudeh: ko se razkurimo, se razkurimo do konca. Ne znamo se obvladati. Le malo samokontrole in zdravega razuma je potrebno, pa bo dosti boljše. Morda - uh, kak idealizem - bo takrat tudi kakšna razbita glava manj pa tudi nekaj uporabljenih igel v otroških peskovnikih bi lahko pogrešili. Vid Burnik OBVEŠČAMO Kino predstave in novi filmi Stran 2 AKTUALNO Brezdomci Stran 5 Obnova gradu Žolnek Stran 5 GOSPODARSTVO Celjsko sejmišče v znamenju oktanov Stran 6 Mlekarna Celeia pripravljena na zahtevne evropske standarde Stran 7,8 Nekaj naložbenih idej Stran 15 NAŠI KRAJI Žalski zvonovi zvonijo po Stran 13 celem svetu Klub upokojencev Ferralita Stran 14 KULTURA Miran Krajšek: Razgibana kulturna dejavnost v Grižah Stran 10,11 Milan Alaševič: Imamo premalo smisla za šale Stran 11,12 GRADBENA PRILOGA Arhitekt svetuje Stran 16 Po stopnicah v mansardo Stran 17,18 Dekor skozi čas Stran 19 POČITNICE Počitnice in dinozavri Stran 25,26 NASVETI Ljudje in zdravje, Zeleni Jurij Stran 28 AVTOMOBILIZEM Xsara Picasso Stran 31 GLASBA Novi CD-ji iz Žane Stran 36 Foto trač Stran 36 Teško je biti gay Stran 37 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715 011, telefax: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Aleš Jurhar, Igor Vučina, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarka: Ines Kočar; stalni zunanji sodelavci:, Boris Gorupič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Griša Miheljak, Janja Koška, Trigon, Vasja Volavšek, Mojca Tolič, Mojca Žagar. Po mnenju Urada Vlade RS za informiranje (št. 4/3-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! Slika na naslovnici: Milan Alaševič. Izjava za javnost Skupnosti muzejev Slovenije in Slovenskega muzejskega društva Zaradi zapletov v financiranju velike večine slovenskih regionalnih muzejev, opozarjamo na nedoslednosti v zakonodaji, za katero odgovarja država in ki so prepeljale do tega stanja. Slovenski regionalni muzeji so bili ustanovljeni za varovanje premične kulturne dediščine na regionalnem nivoju in tako do danes tudi delujejo; ne glede na to, da se je pravni status teh območij skozi leta spreminjal in s tem tudi oblika financiranja njegove dejavnosti. Država je konec osemdesetih let predsodila, da takratne razmere v organiziranju lokalne samouprave ne zagovaljajo urejenega financiranja za delovanje regionalnih kulturnih ustanov in je lete prenesla na enoten sistem državnega financiranja. Tako naj bi bilo do sprejetja ustrezne zakonodaje, ki bo formalnopravno uredila njihov status. Za pravno zaščito kulturne dediščine na celotnem območju Republike Slovenije skrbijo ustava, zakon o lokalni samoupravi, zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture in zakon o varstvu kulturne dediščine. Vendar zakonodaja ni dorečena. Njeno izvrševanje se sklicuje bodisi na neobstoječi nacionalni kulturni program, bodisi na neobstoječe normative in standarde za muzejsko dejavnost ter na neobstoječo formalno mrežo muzejev. Prav tako ni zaključena organizacija lokalne samouprave, zaradi česar regionalne ustanove ostajajo brez svojega zaledja. V takšnih razmerah se je država odločila preko -s strani ustavnega sidišča razveljavljenega - 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o financiranju občin speljati decentralizacijo financiranja regionalnih ustanov. Obveznosti za to je naložila občinam s sedeži regionalnih zavodov, čeprav bi ta obveznost morala sorazmerno pripasti vsem lokalnim skupinam. Enaki logiki sledi tudi 30. člen Zakona o izvrševanju proračuna za leto 2000, ki to obveznost nalaga ustanoviteljicam, soustanoviteljicam in pravnim naslednicam. Po vseh zakonskih nedoslednostih namreč mnogi muzeji niso na novo ustanovljeni, nekateri imajo zaradi tega enega formalnega ustanovitelja, čeprav s svojim delom pokrivajo večja območja ipd. Tudi novi zakon torej ne upošteva z drugimi zakoni predpisanega enotnega varstva kulturne dediščine, ki bi od države in od vseh lokalnih skupnosti zahteval enake obveznosti. Muzeji združeni v Skupnosti muzejev Slovenije in muzealci v Slovenskem muzejskem društvu opozarjajo, da je s takšnim neodgovornim odnosom resno ogroženo delovanje regionalnih muzejev in že utečen sistem varovanja premične kul- turne dediščine ter zahtevamo: 1. Država naj končno sprejme nacionalni kulturni program, muzejsko mrežo ter normative in standarde za muzejsko dejavnost. 2. Na podlagi omenjenih dokumentov naj zgradi enoten sistem delovanja in financiranja muzejev, ki ne bo odvisen od trenutnega političnega ali finančnega interesa posameznih občin. Kulturna dediščina, ki jo hranijo in za katero skrbijo slovenski muzeji, je preveč pomembna za identiteto slovenskega naroda in slovenskih državljanov, da bi se na tako neprimeren in nemoralen način kockali z njo. Skupnost muzejev Slovenije, Predsedstvo Zavzemanje za skupno sodelovanje obrtnikov v novih občinah V članku z navedenim naslovom pišete tudi o “mnenju predstavnikov občine Prebold”. Opisano mnenje pa je najbolj grobo in zlonamerno podtikanje izjav “predstavniku občine Prebold”. Menim, da upravičeno zahtevam pojasnilo, kdo je ta predstavnik občine? Članek pa bralca nehote (ali pa morda ne) postavi pred vprašanje: kaj je Zbornica?, koga zadržuje?, na katerem območju deluje? Ali ste ob pisanju članka povprašali o vsebini ustanov kot so RRA d.o.o. Celje (regionalna razvojna agencija Celje) in GIZ podjetniški center Žalec? Zakaj pišete, da je občina Prebold zavrnila sodelovanje, ko pa je resnica, da tudi občini Polzela in Braslovče ne želita financirati (po vaše - sodelovati) Sklada? Vinko Debelak, župan Odgovor g. Vinku Debelaku Pri pisanju omenjenega članka sem izhajal iz gradiva, ki smo ga prejeli na uredništvo časopisa od Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec. Prvo gradivo je povzetek razgovora, ki je potekal 6. 1. 2000 in na katerem je bilo več udeležencev Zbornice, prisotni so bili župani občin Tabor, Prebold, Vransko, Žalec, vodja izpostave DURS-a, predsednik UO Sklada za razvoj obrti in podjetništva, sekretarka GIZ PC, sekretarka Sklada za izobraževanje delavcev in predsednik OGZ Celje. V povzetku razgovora je med drugim navedeno: “ ...v nekaterih občinah so se odločili, da ohranijo skupne oblike sodelovanja, v drugih pa drugače in zagotavljanje nadaljnega delovanja Sklada za razvoj obrti in podjetništva, za kar so se odločile občine Žalec, Tabor in Vransko, odločitev občin Braslovče in Polzela uradno še ni znana, občina Prebold na se i e žal odločila drugače...”. Poleg tega sem uporabil govor podpredsednika Zbornice in sekretarja Zbornice in sočasno predsednika UO GIZ PC Danila Basleta. Med drugim je napisano: “Za nadaljne delovanje Sklada za razvoj obrti in podjetništva so se odločile občine Žalec, Tabor in Vransko. Odločitev občin Braslovče in Polzela uradno še ni znana, občina Prebold pa se ie žal odločila drugače”. In tudi: “ Z ustanovitvijo GIZ podjetniškega centra smo si za nalogo zastavili ustvariti lokalno razvojno koalicijo, ki bo z enotnim nastopom uspela pridobivati sredstva izven našega območja, torej pri državi in evropski skupnosti. K temu projektu so pristopile občine Žalec, Vransko in Tabor v celoti, nadaljna odločitev občin Braslovče in Polzela ni popolnoma jasna, občina Prebold pa se ie odločila drugače.” Boris Gorupič V četrtek, 17. februarja, so na Miklošičevi 5 v Celju odprli novo specializirano trgovino Elk-rojevih oblačil. Kupcem bodo v trgovini na voljo kolekcije treh Elkrojevih blagovnih znamk: Carier, Basic, Casual ter dodatna tekstilna konfekcija vrhunskih slovenskih proizvajalcev. Tako bodo sedaj na svoj račun prišli vsi kupci, ki so radi športno in modno oblečeni, pa tudi za poslovneže in ljubitelje klasike se bo našlo vse na enem mestu. GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 E-mail: vrgi.vinko@siol.net IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: gradbena dela obrtna dela inštalacijska dela - nizke gradnje - adaptacije - rekonstmkcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE TRGOVINA S KURILNIM OLJEM jPrevoz je vračunan v ceno.| LIBOJE UGODNE CENE UGODNE CENE XMožen nakup na čeke Tel.: 063/707-420, 710-0710, fax: 708-230 Dom za brezdomce Celjsko zavetišče za brezdomce, ki je nad nekdanjim kinom Dom, od začetka letošnjega leta vodi diplomirani socialni delavec Danijel Bedrač. S prihodom novega vodje se je v zavetišču marsikaj spremenilo, objekt, v katerem trenutno biva dvanajst brezdomcev, pa je začel dobivati bolj dostojno podobo. Kot je povedal Danijel Bedrač, so s pomočjo sponzorjev pridobili kar nekaj nove opreme, s čimer so se pogoji bivanja v zavetišču opazno izboljšali. Vseeno pa je za normalno bivanje potrebno urediti še kar nekaj stvari. Zato so v zadnjem času pričeli redno sodelovati z mediji in objavljati številko žiro računa, na katerega lahko posamezniki ali podjetja nakažejo sredstva za pomoč celjskim brezdomcem oziroma zavetišču. Po besedah Danijela Bedrača je največja težava ljudi, ki so ostali brez svojih družin in domov in se znašli na robu družbe, prav alkoholizem. To je pogosto tudi razlog za to, da te ljudi naženejo od doma, oziroma da postanejo razmere tako hude, da odidejo sami, ker doma ne morejo več živeti,” je povedal Danijel Bedrač in dodal, da so prebivalci zavetišča med seboj zelo povezani, da si prijateljsko pomagajo. “V zavetišču imamo tudi dva človeka, ki sta skoraj nepokretna in zanju sostanovalci ves čas zelo lepo skrbijo.” V zadnjih mesecih so namestili mrežo na oknih ter vratih objekta, kar onemogoča vstop nepovabljenim obiskovalcem, ki so bili prej kar pogosti gostje prostorov na Ljubljanski ulici v Celju. Zaradi zdravstvenih težav stanovalcev se zaposleni (v zavetišču so ob vodju zaposleni še trije delavci preko programa javnih del) večkrat obrnejo po pomoč na reševalno postajo celjskega zdravstvenega doma, kjer so, poudarja Danijel Bedarč, vselej zelo korektni in pripravljeni pomagati. Prebivalci zavetišča dobivajo en topel obrok na dan, ki jim ga vozijo iz restavracije Ingrada, večina pa jih ima tudi socialno podporo, katere del namenijo plačevanju stroškov za bivanje v zavetišču. Le-tega finančno podpira Mestna občina Celje, deluje pa pod okriljem Centra za socialno delo Celje. Pred slabim mesecem je pričel v zavetišču delovati tudi skupina Anonimnih alkoholikov. To je že četrti klub v Celju, vanj pa sta ob zunanjih članih vključena tudi dva prebivalca zavetišča, ki od prvega srečanja z drugimi člani AA alkohola nista več poskusila. Člani AA se v prostorih zavetišča srečujejo vsak ponedeljek ob devetnajsti uri, enkrat na mesec pa imajo tako imenovano odprto srečanje, ki se ga lahko udeleži vsakdo. Razmere v zavetišču, ki ga bodo čez nekaj let prestavili na drugo lokacijo, saj naj bi sedanji objekt podrli, se torej zares izboljšujejo, prebivalci v tem objektu živijo bolj človeka vredno življenje, kot so ga, ko so bili popolnoma prepuščeni ulici. Vseeno pa so razmere in pogoji bivanja, v katerih se je znašla skupina ljudi brez strehe nad glavo, še vedno daleč od tistih, ki naj bi jih ljudje v civilizirani družbi 21. stoletja imeli za samoumevne ali vsaj vredne življenja. Res je, da je v današnjem svetu vse bolj vprašljivo, kaj je tisto, kar je normalno, ampak preden bomo življenje ljudi, ki so izgubili vse in so se znašli že na oni strani roba, lahko imenovali s to besedo, bo preteklo še veliko vode. In, na žalost, tudi alkohola. N.-M. SEDLAR foto: SAMO Obnova gradu Žovnek Grad Žovnek pri Braslovčah, ki se uvršča med naše najstarejše gradove, je znan tudi po tem, da so bili njegovi lastniki Žovneški gospodje, ki so pozneje postali Celjski grofje. Grad se omenja v 13. stoletju, nastanek njegovega jedra pa je postavljen v čas 12. stoletja, nakar so bile še narejene številne prezidave. Največji del gradu, ki še ima del svoje prvotne oblike je stolp, ki je pred dmgo svetovno vojno imel streho, katero bodo poskušali ponovno postaviti, da bi ga zaščitili. V izdelavi je tudi portal pri vhodu, katerega bodo letos vgradili. Ob tem bodo uredili še nekatere druge grajske površine za obiskovalce. Boris Gorupič i www.eurocom.si -DOM Simply logical Prodajalna ABAK Levec Prodajalna ABAK Celje 3301 Petrovče, Levec 56 Savinova 7 - Rimljanka ^063/452-012, ^063/451-960 063/490-14-00 f3>maloprodaja@eurocom.si ^abak@eurocom.si l^8h -16h, sob.: 9h- 12h lp10h -17h, sob.:9h -12h •Osnovna plošča MBD VIA63 Apollo BX + SB •Procesor INTEL Celeron 466MHz 128K PPGA •Trdi disk FUJITSU 8.4GB U-DMA •Spomin 64MB RAM DIMM 100MHz • ATI Xpert&play 98 8MB AGP •CD-ROM Cyberdrive 48x •Disketnik Mitsumi 1.44MB •Ohišje Midi Tower ATX •Miška Logitech Pilot PS/2 • Podloga •Tipkovnica Mitsumi PS/2 •Knjiga Osebni računalnik •Zvočniki TEAC 80W Vij •0,28mm, 1024x768, 3 leta garancije Tiskalnik HP DJ 610C 25.210.Q0 SIT računalniški tečaji: Windows, Word, Excel, Internet... ugodne cene izkušen predavatelj klimatizirana učilnica računalnikov * monitorjev * tiskalnikov im :d «in : Ti Li ? it it n •. vstai tspKii n Solaris. Hoiooi! fiatiia do d otekdv. j Za eventuelne napake se opravičujemo! Celjsko sejmišče v znamenju oktanov Med 15. in 19. marcem 2000 bodo na Celjskem sejmišču potekali trije sejmi: 11. sejem Avto in vzdrževanje, 3. sejem Moto boom, in 1. razstava gospodarskih vozil. Prireditev bo letos prvič tudi v novi sejemski dvorani. Celotna prireditev se bo letos odvijala kar na 25.000 m2 razstavnih prostorov, kar pomeni 90-od-stotno povečanje v primerjavi z lansko prireditvijo. Število prijavljenih razsta-vljalcev je 219, skupaj z zastopanimi bo preseglo številko 400. Vsi ti podatki pričajo, da bo sejem ena največjih prireditev s področja avtomobilske stroke, ki je bila kadar koli organizirana v Sloveniji. Sklop treh sejmov predstavlja za Celjski sejem drugi sejem po pomembnosti in velikosti, hkrati pa bo to v letošnjem letu največja avtomobilistična prireditev v Sloveniji. Organizatorji sejma so: CELJSKI SEJEM, Obrtna zbornica Slovenije, Avtoservisno remontna skupnost Slovenije, generalni sponzor je Citroen Slovenija, pokroviteljstvo nad vsemi tremi prireditvami pa je prevzelo Ministrstvo za promet in zveze. Začetki sejma Avto in vzdrževanje segajo v leto 1990, ko je bil na pobudo sekcije avtoservisno remontnih dejavnosti pri Obrtni zbornici Slovenije prvič organiziran v okviru Pomladanskega obrtnega sejma v Celju. Kljub širokem in zanimivem področju in podpori stoke je bil kakor vsak začetek tudi ta težak. Na prvem sejmu leta 1990 je tako razstavljajo samo 27 podjetij. Leta 1992 je sejem postal samostojen. Od takrat se število razstavljalcev in obiskovalcev vsako leto povečuje. Letos je v tem trenutku na sjemu prijavljenih že 219 podjetij, skupaj z zastopanimi pa preko 400. Sam Avto in vzdrževanje letos obsega 13.500 m2, od tega osebna vozila 300 m2, pneumatike 1500 m2, razstava oldtimerjev 500 m2, preostalih 8500 m2 pa zavezema oprema za delavnice, avto pralnice, rezervni deli... Na sejmu Avto in vzdrževanje bo mogoče videti celovito ponudbo avtoservisne opreme in novosti na področju vzdrževanja vozil in avtomobilske opreme (opremo za avtomehanične, vulkanizerske, avtoklepar-ske, avtoličarske delavnice, avto pralnice, naprave za pretok olja in podmazovanje, naprave za čiščenje, olja in maziva, rezervne dele, dodatno opremo, avtoakustiko, avto-kozmetiko, mobilno telefonijo, strokovno literaturo). Letos bo prvič na sejmu tudi izredno široka ponudba pneumatik, saj bodo zasedle kar celo halo E. Na sejmu se bo predstavilo tudi novo ustanovljena sekcija pri GZS, in sicer Združenje drobnega gospodarstva Sekcija avtošol Slovenije. Na posebnem razstavnem prostoru srednjih strokovnih šol bo potekala predstavitev razvoja poklica avtomehanika/avtoličarja ter potreba po enotnem poklicu avtoserviser in ustrezne nadgradnje. ciklov. Vršil se bo izbor motociklov, ki bodo nosilci prehodnega pokala Celjskega sejma. Izbirali bodo v teh kategorijah: Harley Davidson, ostali motocikli, tricikli. Na zunanjem prostoru bo pripravljen poseben poligon, kjer bodo člani en-duro kluba izvajali demo vožnje in atraktivne skoke. 1. RAZSTAVA GOSPODARSKIH VOZIL V okviru sejma bosta potekali tekmovanji Vulkanizer leta in Avtomehanik leta. Sejem bodo spremljala številna strokovna predavanja s področja avtoremontne stroke in ekologije. Slovensko ekološke gibanje bo skupaj z Obrtno zbornico Slovenijo na sejmu letos zopet podelilo priznanja za Ekološko neoporečno avtoservisno delavnico, pripravilo pa bo tudi okroglo mizo na temo Ekologija v avtoremonti dejavnosti. Pomemben segment pa vseskozi predstavljajo tudi osebna vozila. Letos bo tako v dvorani D. na 300 m2 predstavljeno približno 20 znamk osebnih vozil. Obiskovalci bodo lahko terenska in dostavna vozila tudi sami preiskusili na poligonu v okviru sejmišča, se udeležili treninga varne vožnje Braneta Kuzmiča ali pa vožnje z gokarti. Posebno zanimiva pa bo letos razstava starodobnih avtomobilov in motociklov, ki jo bodo predstavili na 500 m. Povezana bo s stoletnico Janeza Pucha. Vsi razstavni eksponati bodo starejši od 50 let, deset razstavnih eksponatov bodo v ta nemen pripeljali iz muzeja Janeza Pucha iz Ptuja. Na sejmu ob predstavljena tudi maketa bodočega avto-moto doma na Vranskem, katerega izgradnja se pričakuje v naslednjih dveh do treh letih. V Sloveniji doslej ni bilo mogoče na enem mestu videti in primerjati gospodarskih vozil različnih proizvajalcev, zato so se na Celjskem sejmu skupaj s podjetjem Tehnis - izdajateljem revije Gradbenik odločili, da pripravijo L razstavo gospodarskih vozil, s tem predstavijo novosti s tega področja ter usmeritve v tej pomembni panogi. Na sejmu se bodo predstavili vsi največji ponudniki težkih gospodarskih vozil, dostavnih vozil, avtobusov, prikolic, polprikolic ter proizvajalci in prodajalci predelav in nadgradenj v Sloveniji. Na razstavo je prijavljenih 32 razstavljalcev, skupaj z zastopanimi podjetji pa preko 50. Sama gospodarska vozila bodo predstavljena na 7200 m2 zunanjega in 1500 m2 notranjega prostora. V okviru razstave bo predstavljena novost in posebnost za tovrstne slovenske predstavitve, in sicer testni poligon ob hali L, na katerem bomogoče posamezna vozila videti in preizkusiti neposredno v fazi delovanja. Zainteresirani vozniki z veljavnim vozniškim dovoljenjem bodo na podlagi prijave na posamezno prosto vozilo lahko preizkusili vozila vsak dan med 10. In 18. uro. Na voljo bodo vozila proizvajalcev Scania, Mercedes, MAN, DAF, Renault, Iveco, VW, Peugeot, Citroen, Fiat, KIA in Mazda. Poleg gospodarskih bo za spretnostne vožnje na voljo tudi šest terenskih vozil Sejem bo letos v veliki meri namenjen dogajanju na motoristični sceni. Prodajne stojnice v okviru sejma bodo tako namenjene: predelavam motociklov, restavriranju motociklov, tatoo, izdelavi usnjenih izdelkov, drobni prodaji moto opreme, dodatne opreme itd. Vse dni sejma bo na sejmišču potekala šola varne vožnje za vse tipe motociklov v sodelovanju s Postajo prometne policije Celje. Organizirana bo tudi L tekma za državno prvenstvo v spretnostni vožnji. Predstavljeni bodo motocikli, ki nosijo naslove “najlepših lanskega leta”, predstavljene bodo vmesne faze predelav moto- V sklopu obosejemskih dejavnosti L razstave gospodarskih vozil bo potekal posvet o mednarodnih dovolilnicah za avtoprevoznike, katerih razdeljevanje je letos prevzela Obrtna zbornica Slovenije. Organizatorji pričakujejo okoli 30.000 obiskovalcev, ki jim bo namenjeno cca 500 brezplačnih parkirnih mest. Sejem bo odprt med 9.30 in 18.30 uro, cena vstopnice za odrasle je 800 tolarjev, za dijake, študente in upokojence pa 500 tolarjev. Samo Marjan Jakob: Pripravljamo se na zahtevne evropske standarde Med živili, ki jih uporabljamo, in ki so zelo priporočljiva, imajo mleko in mlečni izdelki pomembno mesto. Zato ima mlekarska dejavnost precejšno vlogo v prehrambeni industriji. Kakšne so razmere na tem področju in v Mlekarni Celeia, nam je v intervjuju povedal direktor omenjene mlekarne dipl. kmet. ing. Marjan Jakob. Kakšno je stanje v slovenski mlekarski industriji v primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami? Perspektive naše mlekarstvo vsekakor ima. Ob tem je seveda potrebno vedeti, da posamezni sporazumi, ki jih ima podpisane naša država, predvsem s CEFTO, delujejo precej slabo na razvoj te dejavnosti. Pričakovati je zelo moč no konkurenco, saj je znano, da je vzhodni trg po marsičem ugodnejši. Spet se bodo razmere spremenile, ko bo naša država polnopravna članica EU in takrat bodo trgi zahodne Evrope tudi za nas odprti. Mlekarstvo je del govedoreje, ki pa je glavna kmetijska panoga v Sloveniji in zaradi tega ima tudi poseben položaj pri nas. Zato gre pri tem vedno za pomembno in občutljivo vprašanje. Zaradi tega to dejavnost, od katere je odvisno veliko posameznikov, ki se s tem ukvarjajo, ne moremo povsem prepustiti tržnemu delovanju. Struktura naših proizvajalcev se namreč ne more v vseh segmentih primerjati z državami vzhodne ali zahodne Evrope in tu smo v bistveno slabšem položaju. Vsekakor pa je panoga, kot proizvodnja mleka, za naše podeželje zelo pomembna. V zvezi z dobičkonostjo mlekarstva, bi vas vprašal, ali so vaši delničarji zadovoljni z dobičkom in vaši zaposleni s plačami? Plače so v nekem povprečju. Trudimo se, da so v skladu s kolektivno pogodbo, ki velja za to branžo in temu poskušamo slediti. Kar se tiče delničarjev, pa je situacija takšna, da za strukturo naših delničarjev ni najbolj pomembno, kakšna je višina dobička, bolj pomembno je to, da mi mleko od njih odkupujemo, ga plačamo in uspešno prodajamo v obliki tržno zanimivih izdelkov. To je namreč najpomembnejše in tu j?v razlika v primerjavi z ostalimi delniškimi družbami, kjer gre delničarjem le za dobiček. Našim delničarjem je predvsem v interesu, da se mlekarna posodablja, da se razvija in da je za njihovo proizvodnjo dolgoročno zagotovljen odkup mleka. To verjetno izhaja iz tega, da so vaši večinski lastniki oziroma delničarji kmetijske zadruge? Da, tako je, zato tudi naš odnos ne izhaja toliko iz razmerja med lastnikom in proizvajalcem v običajnem pomenu, ampak gre pravzaprav bolj za neko obliko partnerstva. Oni sicer dobro vedo, da dobiček lahko naredimo, vendar pa bi pri tem lahko prišlo do zanemarjanja posodobitve, vlaganja v proizvodnjo, zato bi se dobiček lahko izplačeval kratkoročno. Po nekem obdobju pa bi prišli v precejšne finančne težave in mislim, da lastniki to zelo dobro vedo. Zato jim je predvsem pomembno poslovanje z mlekarno in četudi za ceno dobička. Kakšen je tržni delež vaše mlekarne v slovenskem prostoru? S tega stališča smo na drugem mestu med slovenskimi mlekarnami. Po velikosti smo drugi in mislim, da smo drugi tudi po tržnem deležu. Pri naših najpomembnejših dejavnostih, sirarstvu in fermentih, je naš delež večji, nekje med petintrideset in štirideset odstotki. Nekaj pa je tudi šibkih točk, na primer, nimamo svojega sterilnega mleka in temu primerno je tržni delež tudi manjši. Na trgu nas predvsem poznajo po fermentu in tem proizvodnem programu. Blagovna znamka “Zelene doline” se je v našem prostoru zelo dobro prijela in zame je zelo pomembno, da so naši proizvodi razpršeni po celotni Sloveniji in da jih lahko povsod dobite. Naši kupci prepoznavajo naše izdelke, lahko dodam, da so bili zelo dobro sprejeti izdelki ECA in tudi v prihodnje bomo gradili na tej blagovni znamki (naš program). Njegovo dopolnitev pripravljamo že naslednji mesec, ko prihajamo do potrošnika s tekočim jogurtom omenjene blagovne znamke, brez maščob in dodano oli-gofruktozo. Sadne jogurte omenjene blagovne znamke pa bomo še dodatno obogatili z vitamini. Z omenjeno noviteto se bomo predstavili na kulinariki v Ljubljani in svojo pozicijo v tej smeri še utrdili. Kakšno je vaše sodelovanje s tujino? Ste uvozniki ali izvozniki? Mi precej sodelujemo s tržišči nekdanje skupne države Jugoslavije. Za nas je pome- mbna Bosna in Hercegovina, sodelujemo z Makedonijo, potem s Hrvaško. Odprli smo novo podjetje na sosednjem Hrvaškem, gre za mešano družbo. Preko takšnih družb nameravamo biti bolj prisotni na teh trgih. In tudi na tem tržišču smo med slovenskimi mlekarnami med najbolj prisotnimi in tako načrtujemo tudi v prihodnje. V tem kontekstu bi še omenil našo novo investicijo, ki smo jo zaključili v preteklem letu, gre pa za koncentracijo sirotke, ki ima tudi okoljevarstveni značaj. Mi smo največja sirarna pri nas in smo imeli večje količine sirotke, ki pa je za okolje lahko tudi v nekem pomenu škodljiva. Za ta program sedaj urejujemo še vsa dovoljenja in menimo, da jih bomo v tem mesecu tudi dobili. Doletel nas je še namreč novi veterinarsko sanitarni pravilnik, čemur se pravkar prilagajamo. In ko bo vse to urejeno, bomo lahko to koncentrirano sirotko izvažali v podjetje Meggle v Nemčijo. Z njimi že imamo sklenjeno ustrezno pogodbo in že nestrpno čakajo na novi proizvod. S tem se nam bodo nekako odprla vrata v zahodni prostor in mislim, da bo v prihodnje šlo tudi za dodatne oblike sodelovanja na ostalih naših področjih. Poleg tega sodelujemo na nabavnem področju s tujino, tu mislim predvsem na sadne mase. Te so pomembne v našem proizvodnem programu in tu iščemo najustreznejše sadne pripravke za jogurte in s tem bogatimo naš proizvodni program. Pred kratkim smo lahko slišali mnenje evropske komisije, da naše mleko ni dovolj kvalitetno. Kakšen je vaš komentar ob tem? Da, poznam to mnenje, vendar njihova ocena ni bila upravičena. In tisti, ki so ob tem polemizirali, enostavno premalo poznajo to dejavnost tako v tujini kot tudi pri nas. Mislim, da so slovenski proizvajalci eni najboljših v Evropi, in to zato, ker so se v zelo kratkem času sposobni prilagoditi novim razmeram in zahtevam, ki jih postavljamo mi in veterinarske službe. Že ko je ta afera nastala, če jo tako imenujem, se je v slovenskem prostoru pridelovalo od 85 do 90 odstotkov takšnega mleka, kot ga v Evropi zahtevajo. Vendar je ob tem potrebno povedati to, da tudi vse države v Evropski uniji teh pogojev ne izpolnjujejo. Če gremo že kar preko meje, lahko takoj opazimo,da imajo tamkajšnji proizvajalci drugačne kriterije, ki so milejši kot za nas, in to je potrebno povsem odkrito povedati. In tudi to, da nekatere države, ki se ukvarjajo mnogo s sirarstvom, imajo te kriterije prav tako drugačne, kot veljajo za nas. Ti imajo lahko celo do osemsto tisoč mikroorganizmov v kubičnem mililitru. Toliko dejansko mleko tudi mora imeti, saj v nasprotnem primeru ne morejo proizvesti kvalitetnega proizvoda. Pri teh mikroorganizmih je še potrebno dodati, da njihovo nizko število pomeni tudi, da je to mleko bolj leno, težje za predelavo. Zato lahko rečem, da se o tem predvsem veliko govori, mnogokrat pa pri tem ne gre za strokovno poznavanje vsega tega. V slovenskem prostoru imamo strokovnjake, ki se ukvarjajo s tem področjem in moje mnenje je, da bi se morali bolj oglasiti v tem primeru in javnosti razložiti, za kaj pri vsem pravzaprav gre. Mislim pa, da se tem kriterijem, ki so bili postavljeni, lahko pri nas zelo hitro prilagajamo in le malo jih je, ki imajo s tem težave, ti pa so si poiskali kakšne druge alternative za prodajo. Mar lahko razumemo, da so kriteriji za Slovenijo drugačni kot za članice EU? Mislim, da je to res. V naši branži ugotavljamo, da za nas veljajo bistveno ostrejši kriteriji in ob tem moram še dodati, da določene podatke, ki jih zahtevajo od nas pri izvozu izdelkov, njihovi proizvajalci sploh ne poznajo oziroma s jim s tem ni potrebno ukvarjati. Zato so mnogi naši proizvodi, kar se tiče mikrobiološke strukture, mnogo bolj kvalitetni. Kakšno je sicer vaše mnenje o usposobljenosti naših strokovnjakov na tem področju? Mislim, da so v slovenskem prostoru naši strokovnjaki, gre predvsem za živilske tehnologe in veterinarje, kar usposobljeni v svojem poslu. Ko pride do kakšnih polemik v zvezi z zdravstveno zaščito, mislim, da je to zelo pomembno za potrošnike, lahko rečem, da strokovnjaki zelo skrbno spremljajo to področje in to dnevno in vse proizvode, tako da se te odgovornosti vsi zelo zavedamo. Za katerimi proizvodi je na trgu največje povpraševanje? Kar se naših proizvodnih programov tiče, je v preteklem letu bilo predvsem povpraševanje za programom LCA, in sicer tako za sadnim kot navadnim, potem je tu desertni vanilijev program s podloženim sadjem, precej uspešni smo bili s siri, med katerimi so tudi probiotični. Kdor varuje svoje zdravje, posega tudi za temi proizvodi. Tu sta tudi naša novi napitka, jabolčni in brusnični, ki sta bila tudi dobro sprejeta. Bili smo med prvimi s proizvodom mileram, po naše kisla smetana in pri tem smo vodilni izvozniki v države nekdanje Jugoslavije, ki se zelo zanimajo zanj. Čeprav je v nekoliko večji embalaži, pa se je zelo dobro prijel tudi pri naših domačih kupcih. V nekaterih gospodarskih panogah je precej aktualno združevanje podjetij, ali je to prisotno tudi v mlekarstvu? V slovenskem prostoru je bilo v preteklem letu združevanje zelo prisotno. Poznamo primere iz trgovine, živilske predelave in druge. Letos se bo tudi v naši panogi in našem podjetju nekaj naredilo v tej smeri. Neke okvirne smernice smo postavili že v lanskem letu, pravi obris pa bo narejen letos. Govorilo se je, da bo v Sloveniji eno ali dve mlekarski podjetji in kakor kaže, smo res vse bližje temu. Sicer bo verjetno še nekaj manjših obratov, ki pa bodo lokalnega značaja in s svojim specifičnim programom. Srednje in velike mlekarne pa se bodo verjetno oblikovale v dva pola, in sicer bo eden osrednje slovenski, drugi pa štajerski. Pred leti je veljalo, da je mleko eno najbolj zdravih živil, sedaj pa se vse več govori in piše, da ima tudi snovi, ki niso najbolj ugodne za organizem, na primer maščobe. Kako to komentirate? Mleko je v naravni sestavi s tisto količino beljakovin in količino maščobe vsekakor zelo primerno za prehrano. To je pokazala že zgodovina in mleko ima pomembne sestavine za normalno delovanje človeškega organizma. Verjetno pa so posamezne specifike, saj so si ljudje med sabo različni in nekomu nekaj bolj odgovarja, drugemu pa manj. Zato se je tu našlo nekaj ustreznega tudi za bolj občutljive, in sicer gre za proizvode z manj maščobami, beljakovine kot takšne pa so vsekakor zelo pomemben vir za prehrano in beljakovine iz mleka imajo tu pomembno vlogo. Sicer se naši proizvodi med sabo razlikujejo in nekateri imajo tudi znak “VARUJE ZDRAVJE” in to pomeni, da zadostujejo kriterijem zdrave prehrane za tiste, ki imajo težave z raznimi obolenji. ZAGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE V LAIKOVI VASI V petek, 10. marca, ob 10.30 uri je prišlo do požara na gospodarskem poslopju, velikosti 22 x 18 m, v Latkovi vasi, last Jožefa B. Ogenj je najprej zajel ostrešje gospodarskega poslopja, ki se je nahajalo ob robu naselja hiš v Latkovi vasi. Policisti so pri ogledu kraja požara in zbiranjem obvestil ugotovili, da je lastnik varil izolacijo na plošči prizidka, ogenj iz varilnika pa se je razširil na seno in ostrešje. V požaru je zgorelo okoli 100 m2 sena, del ostrešja z lesenim ogrodjem, poškodovana pa je bila tudi strešna kritina. Nastalo materialno škodo v požaru ocenjujejo na okoli 1,500.000 SIT. D.K. Posamezni vaši proizvodi imajo oznako, da so probiotični. Kaj to točno pomeni? To pomeni, da gre za proizvod, ki ima posebne mikroorganizme, ki uravnavajo prebavo, krepijo imunski sistem, izboljšujejo presnovo ... Lani julija ste prevzeli vodstvo podjetja, lahko poveste še, katere so vaše najpomembnejše naloge v vašem mandatu pri razvoju podjetja? V obdobju mojega mandata bo prišlo do povezave mlekarskih podjetij v našem prostoru, in to je ena pomembnejših nalog, saj je po mojem to pogojeno z uspešnostjo nadaljnjega razvoja naše mlekarne. Prav tako je pomembno, da vzpodbujam sodelavce, da pripravijo nove proizvode, s katerimi bomo prišli na trg. Menim, da je vsako leto potrebno narediti nekaj novega za potrošnike. Sicer je neki standardni program vedno zastopan na tržišču, če pa hočeš narediti kaj več, moraš slediti razvoju te panoge, tako kot se razvija v tujini in pri nas. Poleg tega je treba poudariti, da gre za domače in zdrave izdelke, kar je mogoče premalo prisotno pri naših kupcih, ki pogosto posegajo po tujih proizvodih, ker so pač postavljeni v nekoliko bolj zanimivo in atraktivno embalažo, kar pa seveda ne pomeni, da so tudi bolj kakovostni. Zato nameravamo dati tudi več poudarka na marketinški pristop, saj mnogokrat zunanja oblika proizvoda kupca pritegne. V tem trenutku pa je ena mojih najpomembnejših nalog, da mlekarna obdrži status izvozne mlekarne v države EU. To je zelo pomembno, tako da v mlekarni že več kot mesec dni potekajo obnovitvena dela oziroma odpravljamo pomanjkljivosti, ki jih je veterinarska inšpekcija v začetku januarja ugotovila in v teh dneh ta dela zaključujemo. V drugi polovici marca bomo imeli ponovni pregled veterinarske inšpekcije in mislim, da si bomo lahko obdržali izvozni status, saj je to poglavitvenega pomena za našo mlekarno. Boris Gorupič ^0 prevlad užitki veCi^onočnega jogurta e zeCene doUne KNJIGA, KI PRINAŠA SONCE Malo je knjig, v katerih avtorju uspe tako neposredno, zabavno, pronicljivo in razumljivo opisati življenjski utrip upokojencev, kot je to uspelo upokojencu Danielu Artičku. V knjigi s pomenljivim naslovom “Nak, nimam časa!” spodbuja svoje stanovske kolege, naj se veselijo vsakega dne, ki jim je podarjen. Predlaga jim, naj opustijo slabo voljo, nerganje, pritoževanje in občutek odrinjenosti ter izkoristijo priložnosti, ki se jim ponujajo za kakovostno preživljanje časa. Z upokojitvijo se namreč svet ne podre, ampak dobi le drugačno podobo. Vse je odvisno od človekove naravnosti. Še več. V tem obdobju se lahko človek posveti stvarem, za katere mu je prej zmanjkovalo časa. Kdor hoče resnično izkoristiti čas, ki mu še ostaja, si ga bo tudi vzel. “Nak, nimam časa!” bo rekel vsemu, kar mu jemlje voljo do življenja in zagrabil vse dobro, kar se mu ponuja. Še je sonce za upokojence, le predati se mu morajo. Avtor spodbuja druženje upokojencev, medsebojno pomoč in sodelovanje ter razvijanje zavesti o njihovih skupnih interesih. Ugotavlja, da imajo “sivci”, kot jih imenuje, več možnosti za uveljavljanje svojih interesov, kot si mislijo. Zase bi lahko storili več, če bi le izrazili vsaj delček svoje potencialne gospodarske, politične in družbene moči. Aktualno zasnovana knjiga zajema celo paleto tem iz upokojenskega življenja. Vsak upokojenec lahko v njej najde sebe. Vendar ni namenjena zgolj njim, ampak tudi bralcem, ki jih pokoj še čaka. Prebuja upokojence in hkrati prispeva k večjemu razumevanju med upokojenci in mlajšimi generacijami. V poglavju, kjer se ukvarja s številom “sivcev”, se avtor opira na zanesljive statistične podatke, kar daje dodatno verodostojnost njegovemu pisanju. Piko na i že sicer razgibanemu branju postavljajo sočni grafiti na upokojencske teme. Pripoved je obarvana s humorjem, ki sprošča, sočen 'n V^e.r^v jsztk pa skrbi, da se bralci kratkočasijo tudi takrat, ko naletijo na t.i. resne teme. Pisec se v petnajstih poglavjih loteva vsakodnevnega upokojenskega utripa. Odgovarja na izgovore o pomanjkanju časa in se loteva mozaika sive ekonomije. Dotakne se osamljenosti in možnosti za njeno premostitev. Sprašuje se, ali so upokojenci res največji državni problem, kot bi jih nekateri radi prikazali. Mnogi mislijo, da se je treba s starostjo odpovedati izkazovanju ljubezni, Artiček pa je prepričan, da imajo prav “penzionisti” največ časa za ljubljene osebe. Enako velja za praznovanje, zlasti ko se srečajo stari prijatelji. Na svoj račun pridejo vsi, ki jih zanima, kako naj na starost ravnajo z denarjem. Avtor ne more mimo priljubljenega konjička “sivcev” - obiskovanja zdravnikov - ustavi pa se tudi pri zadnjemu dejanju - odhodu. Knjigo je izdala založba Debora, (061/335-876 in 061/335-877), kjer jo tudi lahko naročite. Cena za bralce GLAS-u Savinjske z 10-odsto-tnim popustom znaša 2.450,00 SIT. Boštjan Grošelj Prvenstvo na evropski ravni Od 11. do 13. februarja je bilo v dvorani Golovec v Celju 27. Kadetsko in mladinsko evropsko prvenstvo v karateju, katerega glavna organizatorica je bila Karate zveza Slovenije, večino operativnega^ dela pa so nase prevzeli v Karate klubu Žalec. po Evropi, saj se organizacija tega prvenstva prav lahko kosa s podobnimi tekmovanji, ki jih vsako leto pripravijo v drugi evropski državi,” je povedal Silvo Marič in dodal, da bo prihodnje leto gostiteljica prvenstva najverjetneje Grčija. Dalibor Filipič je bil edini izmed slovenskih karateistov, ki se je na 27. EP za mladince in kadete uvrstil na odlično 2. mesto.V kategoriji kadeti do 65 kg je bil naš predstavnik Dejan Lukač v 1. kolu prost, v 2. kolu pa je izgubil proti Slovaškemu predstavniku J. Putzu z rezultatom 0 : 1. V kategoriji mladincev do 75 kg pa se je Matjaž Končina v 1. kolu odlično izkazal proti Turku Y. Karamollaoglu z rezultatom 1 : 0, vendar je že v 2. kolu bil poražen proti bosankemu tekmovalcu Hadžiču z rezultatom 0 : 6.Vkategoriji mladincev nad 80 kg je naš tekmovalec Gregor Jančič v 1. kolu zmagal, 2. kolu pa z nekoliko smole izgubil proti francoskemu predstavniku. Sekretar Karate zveze Slovenije, Silvo Marič Prvenstva se je udeležilo 460 tekmovalcev iz 36 držav, kot je povedal Silvo Marič, predsednik žalskega karate kluba in sekretar Karate zveze Slovenije, pa je bila celotnega organizacija na zelo visoki kakovostni ravni, kar so potrdile tudi pohvale predstavnikov klubov iz različnih evropskih držav, ki so jih v Slovenijo pošiljali tudi po končanem prvenstvu. “Toliko priprav ni zahtevalo še nobeno tekmovanje doslej, vendar se je izplačalo, saj je v vseh treh dneh tekmovanja vse potekalo brez napak, tako tekmovalci kot tudi trenerji in drugi udeleženci prvenstva pa so bili zelo zadovoljni,” je povedal predsednik žalskega karate kluba. Goste -skupaj s tekmovalci jih je v Celje prišlo kar 800 - so namestili po celjskih hotelih in jih spremljali vse od brniškega letališča, kjer so pred začetkom prvenstva pri stali, pa do nedelje, ko se je tri dni trajajoče prvenstvo zaključilo. “Skratka, z organizacijo smo zelo zadovoljni, to je še ena priložnost, ki je ime slovenskega karateja ponesla širom Sicer pa Karate klub Žalec letos praznuje 25. obletnico delovanja, ki jo bodo obeležili v septembru, ko bo v Žalcu grand prix, na katerem pričakujejo vsaj 500 tekmovalcev. Žalski karate klub je med najboljšimi v Sloveniji, vanj je včlanjenih preko 40 registriranih tekmovalcev, poseben poudarek pa na treningih v telovadnici nekdanje žalske šole posvečajo mladim. Osipa med mladimi skorajda ni, vsako leto pa v telovadnici stare žalske šole (ob Ljudski univerzi Žalec) pripravljajo tečaje karateja tudi za odrasle. N.-M. Sedlar PRODA(m/i ATCeipA od 10. do 20. marca Anoraki BRUGI že od 2.990 SIT Barvasti jeans (hlače) že od 2.900 SIT Otroške jeans hlače že od 1.990 SIT Otroške trenirke - 100% bombaž že od 2.190 SIT SPREJEMAMO PLAČILNE KARTICE: -KARANTA -EUROCARD - AKTIVA - MASTERCART - AMERICAN EXPRES Razširjen program: brisače, posteljnina, rjuhe,... PRI NAKUPU NAD 15.000 SIT VAS PRIČAKUJE DARILO! MELANIE - PC LENA LEVEC, tel.: 063 473 030 JACK DANIEL - Trg svobode (na tržnici), TRBOVLJE, tel.: 0601 35 711 MODY - Orožnov trg 5, LAŠKO, tel.: 063 730 663 Miran Krajšek: V Grižah je kulturna dejavnost zelo razgibana V krajevnih skupnostih v naši občini delujejo številna kulturna društva, v katera so vključeni krajani in ki s svojim delom skrbijo, da se v njihovem domačem prostoru odvijajo razne dejavnosti, ki dajejo svoj delež k utripu posameznega kraja. Podobno je tudi v Grižah, kjer je Kulturno društvo Svoboda Griže dejavno s številnimi prireditvami, med katerimi so tudi takšne, ki presegajo krajevni značaj in privabljajo obiskovalce tudi iz različnih predelov Slovenije. Kako poteka delo KuD Svoboda Griže in kaj pripravljajo za letošnji program, pa smo vprašali predsednika društva Mirana Krajška. Kako dolgo že vodite kulturno dejavnost v Grižah? Kulturo v Grižah vodim že osem let, sicer pa sem se s kulturo ukvarjal že prej, skupaj približno dvajset let, pravzaprav od takrat, odkar sem v Grižah. Po rodu sem iz Vinske gore. S čim se največ ukvarjate pri vodenju kulturnega društva? Včasih sem se predvsem ukvarjal z moderiranjem, javnimi nastopi, oblikovanjem in povezovanjem programov, pri raznih skečih, recitalih, in to v prejšnjem kraju, kjer sem prebival. Odkar pa sem v Grižah, je moje delo naravnano predvsem v organizacijo prireditev. Miran Krajšek Lahko primerjate razliko med sedanjim stanjem in tistim pred vašim prihodom? Gre za kakšne bistvene spremembe? Moram poudariti, da ima kulturno društvo v Grižah dolgo tradicijo in da smo pravzaprav imeli skozi vsa leta srečo pri vodstvu omenjenega društva. V obdobju vseh petdesetih let po vojni je bilo to vedno najštevilčnejše društvo v kraju, saj je vedno štelo približno petsto članov. In tako je pravzaprav bilo kulturno društvo nekako v vseh teh desetletjih vodilno pri razvoju kraja, pripravi prireditev. Na osnovi te tradicije bi težko ocenil, da smo v obdobju preteklih let naredili kakšen bistveni napredek, ki ni bil že prej zasnovan. Kajti mi predvsem nadaljujemo tisto delo, ki so ga pričeli že naši predhodniki. Pri tem izvajamo prireditve, ki so se v Grižah nekako usedle, gre predvsem za citrarske in otroške prireditve, kot je na primer Miš-maš. Lahko dodam, da je nekakšen bistveni pomen, ki ga lahko poudarim ob delu ekipe, ki jo vodim osem let, in mojega osebnega angažmaja v tem, da smo največ časa in pozornosti namenili obnovi in vzdrževanju objektov, ki so v lasti kulturnega društva. Verjetno vam je znano, da sta v Grižah dva objekta, to sta Poletno gledališče Limberk Griže in Kulturni dom Griže. Oba imata že kar lepo starost, bila sta namreč zgrajena v petdesetih letih. Ko sta bila narejena, sta bila za tisti čas zelo sodobna in lepa. V njuno vzdrževanje se je vseskozi precej vlagalo in objekta sta se obnavljala, vendar pa je zaznaven preskok v tej smeri ravno v preteklih letih, ko še več pozornosti in denarja namenjamo za njuno vzdrževanje in posodobitev. S tem izboljšujemo pogoje za delovanje kulturnega društva kot tudi za dejavnosti ostalih društev. Včasih naredimo tudi poteze, ki kulturnemu društvu ne odgovarjajo, vendar pa so pomembne za sam razvoj kraja. Tako Foto: Boris Gorupič smo na primer v zgradbo društva in tudi v sam kraj uspeli pripeljati banko, tu je tudi papirnica, poleg tega imamo še nekaj drugih poslovnih prostorov. Skratka, del objekta, ki je bil še pred kratkim slabo uporabljen in izkoriščen, smo prenovili in obnovili in potem dali v najem. To pa nam sedaj tudi pomaga pri financiranju naše osnovne dejavnosti. Med drugim smo uredili tudi prostore za krajevno skupnost, ki so prej bili neustrezni. In to je tisto, kar daje neke posebnosti mojemu mandatu in to me tudi nekako najbolj zavezuje, da na tem mestu še vedno delujem. Saj je sicer znano, da se po določenem času vsakdo na vodstvenem mestu nekoliko izpoje, in da je dobro, da pride do kadrovske menjave in s tem do novih in svežih idej. No, v tem času mi še vedno vztrajamo pri svojem delu in pri tem, da celovito obnovo Kulturnega doma Griže pripeljemo do zaključka. To pomeni, da ga olepšamo, manjka pa nam tudi plošča v dvorani, saj je to še vse leseno, da na sedanjem podstrešju uredimo prostore za druga društva, ki v kraju še nimajo svojih prostorov. In ko bo ta program zaključen, mislim, da bomo lahko rekli, da smo opravili svojo nalogo na tem položaju oziroma položajih, če govorim o skupini, ki sedaj vodi društvo. In v kakšnem času menite, da bi se to dalo narediti? Tu seveda moram reči, da to ni odvisno samo od mene in naše ekipe, ampak pr- edvsem od občine. Kajti program za omenjeno obnovo smo mi izdelali že v preteklem letu, pri tem pa gre za sredstva preko šestdeset milijonov tolarjev. Kot sem že omenil, gre za starejšo zgradbo iz petdesetih let, stene so slabe in zato moramo celotno stavbo ojačati, dodati stebre in nanje postaviti ploščo in tudi ostrešje bo potrebno zamenjati. Če bo ta vprogram obnove dala občina Žalec v svoj proračun, takrat se bomo tega tudi lahko lotili. Žal tega v letošnjem občinskem proračunu ni, čeprav še vedno računamo na to, da bi le lahko na račun kakšnih novih prihodkov občine še pridobili ta sredstva. Sicer je finančna shema takšna, da bi občina Žalec prispevala petindvajset milijonov, prav tako bi petindvajset milijonov dodalo Ministrstvo za kulturo, ostalih deset, petnajst milijonov pa bi dodali sami. Osnovno vprašanje je pravzaprav v tem, ali bomo prišli v občinski proračun, saj če nam tu odobrijo sredstva, potem lahko računamo tudi na državo, in ko bo to urejeno, bo šlo precej hitro. Menim, da bi lahko zgradbo obnovili v obdobju enega leta. Omenili ste, da ima vaše društvo petsto članov. S katerimi dejavnostmi se ukvarjajo? Mi imamo osem sekcij. Med njimi so ženski pevski zbor, ki letos praznuje petdesetletnico delovanja. Imamo sekcijo godbe na pihala, ki je sicer samostojno druš tvo, pa vendarle so kot kolektivni član del našega društva. Imamo kino sekcijo, potem je tu dramska skupina, ki v mesecu aprilu predstavlja Ta veseli večer in v mesecu juliju premiero veseloigre Halo obiralke izpod peresa in režije Ivana Mikeka. Imamo tudi citrarsko sekcijo, glasbeno sekcijo, pri tem gre za tri ansamble, ki vadijo v naših prostorih, zelo močno je knjižničarstvo. Tu je šolsko kulturno društvo, za katerega moram reči, da je glavno gibalo kulturne dejavnosti v kraju in ki tudi največ naredi za razvoj kulture. Potem je sekcija za prireditve Miš-maš, saj gre pri tem za tako obsežen program, da deluje posebna sekcija. Med temi petsto člani je približno polovica takšnih, ki kakor koli enkrat sodelujejo pri pripravi in izvedbi kakšne prireditve, ostali pa so le člani in nekako simpatizerji, obiskujejo naše predstave in prireditve, neposredno pa se ne udeležujejo pri pripravah in oblikovanju programa. In katera je najpomembnejša dejavnost vašega kulturnega društva? To je citrarski festival, katerega pripravljamo vsako leto. Imenuje se revija Žlate citre in letos bo že petnajstič. Prireditev je tako postala tradicionalna, na njej pa se srečajo vsi citrarji iz Slovenije, izbiramo pa tudi mojstra citer za tisto leto. Mi smo ta citrarski festival še nekoliko dodelali in smo mu dodali državno tekmovanje slovenskih citrarjev. Ko smo pred petnajstimi leti začeli s to prireditvijo, je citre igralo le nekaj posameznikov. Skozi naše revije pa smo to Milan Alaševič: Imamo premalo smisla za šale tako popularizirali, da je ta glasbeni instrur ment ponovno dobil tisto veljavo, ki mu gre. Pred drugo svetovno vojno so bile citre poleg harmonike pri nas najbolj uporabljano glasbilo. Po vojni pa je nekako veljalo mnenje, da je to bolj nemški instrument kot slovenski, zato ni bil več tako priljubljen. Pred petnajstimi leti pa smo se namenili osvežiti igranje tega instrumenta. In petnajst let revije Zlate citre je potegnilo za sabo tolikšno število mladih citrarjev, da imamo sedaj aktualnih 137 mladih, ki se v glasbenih šolah učijo, to so citrarji osnovnošolci. In ti mladi se radi pomerjajo v znanju, radi bi izvedeli, kako dobri so in zato smo s Skladom za ljubiteljsko kulturo iz Ljubljane organizirali bienalno državno tekmovanje. Tako da eno leto pripravljamo predtekmovanja po Sloveniji, gre za štiri predtekmovanja, najboljši pa naslednje leto lahko nastopijo na finalnem tekmovanju v Grižah. Letos bo takšno finalno tekmovanje potekalo že četrtič. Tu se bodo mladi potegovali za zlato plaketo Griž, ki je največja nagrada, so pa še srebrna in bronasta. Dogovarjamo pa se tudi, da bi najboljši na tem tekmovanju nastopili tudi v Cankarjevem domu aprila ali maja. Tako smo iz ljubiteljskega srečanja pred petnajstimi leti prišli do tega, da imamo še vedno tradicionalna revialna srečanja, vzporedno ob tem pa raste državno tekmovanje, kjer se mladi preizkušajo in dobivajo uradna potrdila, kaj so na tem področju naredili. To precej pomaga tistim, ki iščejo kakšne štipendije in podobno. Sicer pa se tudi zavzemamo, da bi citre dobile svoje mesto v glasbeni šoli kot redni instrument, potem pa bo ta del tekmovanja od kulturnega društva verjetno prevzelo šolstvo. Na tem sicer še delamo, imamo učni načrt, ponudili smo ga Ministrstvu za šolstvo in naša ambicija je, da bi to državno tekmovanje postalo enakovredno vsem ostalim šolskim tekmovanjem, kot so na primer za klavir, flavto in podobno. h katerega predela pa je največ kvalitetnih citrarjev? Največ jih je iz Gorenjske, tudi Štajercev je precej, predvsem iz Posavja. V Šavinjski dolini je kar nekaj citrarjev, vendar bi kdo lahko mislil, da jih bo tu več, saj imamo omenjeno revijo, vendar jih ni tako veliko. Pri tem lahko dodam, da nimamo sreče pri sodelovanju z glasbeno šolo v Žalcu, kjer tega instrumenta niso uvrstili v svoj izredni program. In to je škoda, saj imamo na našem področju odlično pedagoginjo Cito Galič, ki uči, na šestih glasbenih šolah po Sloveniji, v Žalcu pa ne. In ker bi mi radi ostali citrarsko središče Slovenije, bi bilo dobro, da bi ta instrument prišel tudi v našo glasbeno šolo. Se pa na primer povečuje število citrarjev v Velenju, kjer ta instrument poučujejo na tamkajšnji glasbeni šoli. Pripravljate kakšne spremembe pri prireditvi Miš-maš? Vsa leta, odkar imamo Miš-maš, imamo koncept, tako da je en dan namenjen otrokom, drugi pa odraščajoči mladini. Osnovnega koncepta ne nameravamo spreminjati, ampak mu predvsem kaj dodati. Poleg tega bomo bolj ločevali nastope glasbenikov namenjene mlajšim in tiste, ki so za odraščajoče. Boris Gorupič Karikaturist Milan Alaševič iz Celja je eden naših najbolj znanih karikaturistov. Uveljavljen ni le v domačem prostoru, ampak tudi v mednarodnem, saj je imel številne razstave v tujini, prejel pa je tudi več nagrad. Kakšno je delo karikaturista, s katerim se ne ukvarja prav mnogo posameznikov, pa je nekaj več povedal v intervjuju. Kako si pravzaprav prišel do tega, da se ukvarjaš s karikaturo? To me v intervjujih skoraj vedno sprašujejo, sicer pa je zgodba takšna. Leta 1968, ko sem še obiskoval osnovno šolo, smo risali za en podlistek, v časopisu je bil prostor namenjen otrokom in tja smo pošiljali svoje prispevke. Ko je bil tudi moj objavljen, urednik najprej ni verjel, da sem jaz to naredil. Zatem je prišel na našo šolo in pred njim sem moral nekaj narisati na tablo. In potem se je sodelovanje pričelo, na časopisu so imeli interes za karikature, jaz pa takrat pravzaprav še nisem vedel, kaj to točno je. Ko so mi razložili, sem kmalu razumel, da gre za risbe s šaljivo vsebino in pričel sem jih delati in objavljati. Dobil sem honorarje in za takrat v tistem obdobju je bilo to zame zelo dobro plačilo. Tako sem lahko zaključil šolanje, pozneje pa sem bil zaposlen v različnih podjetjih na Celjskem. Sedaj imam status samostojnega kulturnega delavca, kar pa je pravzaprav podobno kot status obrtnika. Zavzemal sem se, da bi mi ministrstvo za kulturo odobrilo ugodnosti pri plačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje in pokojnino, vendar so mi prošnjo zavrnili. In sicer z utemeljitvijo, da sem premalo naredil za predstavitev Slovenije v tujini. Čeprav jaz vedno, ko predstavljam svoja dela preko naših meja, poudarjam, da sem iz Celja in Slovenije. In so dohodki od karikature dovolj? Poleg karikature se ukvarjam še z izdelavo različnih reklam. Predvsem gre za risanje različnih sporočil, različnih znakov, ki jih bi radi naročniki imeli na določenem prostoru, na primer plakatu, fasadi in podobno. Ob tem bi dodal, da je precej težav pri delu s časopisi, saj nimajo pravega interesa za karikature. Tako da pri nas delam predvsem s časopisom Večer in revijo Osa, ki je začela izhajati preteklo leto in upam, da jo bodo bralci sprejeli in da bo še naprej izhajala. Kakšno je tvoje mnenje, zakaj pri nas ni pravega interesa za humoristične časopise? Vemo, da je včasih bil Pavliha, pa je nehal izhajati in pravzaprav razen Ose ni značilnega časopisa, namenjenega le šalam? To je dobro vprašanje in moje mnenje je, da so se razmere spremenile. Povpraševanja za raznimi šalami je manj preprosto zaradi tega, ker se nam enostavno ne smeji. Mi vsi bi se radi mnogo več smejali, kot se, vendar se vsak dan srečujemo s takšnimi razmerami, da za to nekako nismo razpoloženi. Mnogi so brez službe, drugi z majhnimi dohodki, poleg tega je sam politični sistem takšen, da nenehno obljublja, da bo boljše, ne vem jutri ali kdaj in mnogi so preveč slabe volje nad vsakdanjikom, s katerim se srečujejo. Samega razvedrila sicer še vedno je nekaj po časopisih, ampak mnogo manj kot včasih, in če govorim o karikaturi, je skoraj ni več. Čeprav nekaj smisla za šale je verjetno še ostalo. Na primer humoristična oddaja TV Poper, ki je zelo uspešna. To je odlična oddaja in pred kratkim sem bral intervju z Borisom Kobalom. V njem pravi, da jih cenzurirajo, da mnogim ne odgovarja njihovo šaljivo interpretiranje dogodkov. Sicer je to nekaj povsem drugega kot to, kaj jaz počnem, vendar pa mislim, da so takšne oddaje zelo dobrodošle, kot tudi prispevki drugih humoristov, na primer Vinka Simeka, saj pravzaprav ni pomembno, v kakšni obliki deluje posamezni avtor, pomembno je predvsem to, da je humor prisoten v našem prostoru. Objavljaš karikature tudi v tujini, se je težko uveljaviti izven domačih meja? Pravkar sem dobil vabilo za udeležbo na enem od natečajev karikature, ki jih prirejajo v tujini. V preteklih letih sem se udeležil mnogih natečajev in dobil tudi kar nekaj nagrad. Sicer pa je tako, da te razstave, ki potem sledijo, obiskujejo tudi mnogi organizatorji takšnih natečajev in uredniki različnih časopisov, ki me potem tudi povabijo k sodelovanju in s tem se seveda odpirajo mnoga vrata. In jaz sem pravzaprav bolj znan v tujini kot v domačem prostoru. Sodeluješ mnogo s tujimi časopisi? Precej sodelujem s časopisi iz območja srednje in vzhodne Evrope, nekaj pa tudi s časopisi, ki izhajajo na področju nekdanje skupne države Jugoslavije, eden od njih je hrvaški Večernji list in moram reči, da imajo več interesa za karikature kot pri nas, čeprav imajo slabši standard, pa imajo večje honorarje. Pri sodelovanju z drugimi novimi državami pa je precej težav, saj ni povsem urejen plačilni promet. Sicer bi tudi lahko omenil, da so bile razmere v tem prostoru, govorim o nekdanji naši državi, nekoliko drugačne, kot so sedaj. Ljudje so bili drugače nastrojeni in karikatura je bila takrat mnogo bolje sprejeta. Na primer, če govorim o politični karikaturi, se ve, da je bila politika bolj rigorozna, in če si takrat naredil kakšno nekoliko bolj provokativno potezo, je imela ta velik učinek in odmev. Sedaj pa je tako, da lahko počneš pravzaprav kar hočeš, pa ni nikomur mar za to. Objaviš kdaj isto karikaturo večkrat? Včasih se pogovarjam s kakšnim urednikom in ta mi reče, kaj si mi poslal to karikaturo, če pa je že bila objavljena tam in tam. Vendar moj način je takšen, da naredim serijo različnih karikatur in jih potem pošljem na različne naslove. Vsak urednik potem izbere, kar se mu zdi zanimivo in potem to tudi objavi. Seveda pa je razumljivo, da gre za različne prostore. Ve se, da ne moreš v Sloveniji ponuditi ene stvari dvema časopisom, ki izhajata v tem prostoru, lahko pa jo ponudim še kje drugje. Če kdo pravi, da to ni prav in korektno, bi ga vprašal, kaj počno tiskovne agencije in ali one eno stvar prav tako ne pošiljajo na več različnih naslovov in to nikogar ne moti. Jaz pa pošiljam svoja avtorska dela in ta so lahko objavljena ali pa ne in za to nihče ne prevzema odgovornosti, razen jaz, ki sem jih naredil. Katere stvari pa sicer najrajši rišeš? Večkrat rišem aktualne karikature, ki jih narekujejo vsakdanje gospodarsko politične razmere. Vendar pa je s takšnimi karikaturami tako, da zelo hitro zastarijo, saj so vezane na neki dogodek, ki se je pripetil v nekem času. Takšna karikatura je lahko takrat zelo zanimiva, kmalu za tem pa izgubi svoj pomen in vrednost. Zato rajši delam karikature splošnega značaja, ki imajo trajnejšo veljavo in pri tem ni pomembno ali je objavljena takoj ali pa nekoliko pozneje. Takšno karikaturo, smešnico brez besed je mnogo težje delati, a kot sem dejal, pa ima mnogo večjo vrednost tudi v mednarodnem prostoru. V kakšni tehniki pa najrajši delaš? Različno, lahko je flomaster, največkrat pa pero in tuš. Mnoge od njih pa tudi dodatno obarvam, prav tako z barvnim tuš em. Si se kdaj učil risanja, si imel učitelje? Ne, kajti vso znanje, ki ga imam, sem si pridobil povsem sam. Ko sem se učil risanja, sem najprej prekopiral original, in sicer tako, da sem položil list preko njega in na ta list risal. Potem sem poskusil brez predloge in tudi tako, da sem risal le po spominu. Tako sem si pridobil izkušnje in rutino, seveda pa je risarsko znanje šele začetek, saj je potrebno za karikature imeti tudi prave zamisli. Postopoma sem tudi izoblikoval svoj slog, tako da me sedaj že mnogi poznajo po mojem značilnem načinu risanja in po mojem, prav tako značilnem podpisu. Kje pa najdeš največ izhodišč za svoje karikature? Kot primer ti lahko povem, da sem malo prej prebiral časopis in sem si naredil kratek zapis v zvezi z nekim člankom. Pri njem sem namreč našel neko zamisel, ki jo bom pretvoril v karikaturo in ki z omenjenim časopisnim člankom pravzaprav ne bo imela mnogo skupnega, saj sem pri njem dobil le nekakšno izhodišče. Spremljam dogajanja in prebiram časopise in ob tem mnogokrat dobim kakšne zamisli. Ali so tvoja dela kdaj tudi kopirali? Teh primerov je bilo kar nekaj, kar lahko tudi povsem dokažem. Vendar pa nikoli nisem šelvv takšnih situacijah koga tožiti na sodišče. Če kdo ni izviren je to pač njegova stvar. So pa tudi primeri, ki jih poznam, ko na primer na kakšen natečaj pošlje dela več različnih avtorjev, njihove karikature pa so si po vsebini zelo podobne. A ker se ne poznajo in so iz različnih držav, je tu malo verjetnosti, da bi se kopirali. V takšnih primerih gre bolj za naključja, ki se pač dogodijo. S čim pa se sedaj ukvarjaš še poleg risanja karikatur? Ena večjih stvari, ki jih pripravljam, je organizacija mednarodnega natečaja karikatur v Celju. Natečaj bo potekal z določeno vsebino, in sicer gre za zobozdravstvo. Najboljša dela bodo nagrajena, poleg njih pa bodo razstavljena še izbrana dela. Ko se bo iztekla razstava v Celju, bo še v nekaterih drugih krajih, tako da bo dosegljiva večjemu številu obiskovalcev. Boris Gompič Z odlično zvočno in toplotno izolacijo ter lepoto oken in vrat bo vaša hiša veliko več vredna za vas in vaše goste. AJM profili iz umetne snovi so stabilni in odporni zoper udarce, ne prevajajo elektrike, so negorljivi, imajo obstojno barvo in so odporni zoper (industrijsko) onesnaževanje zraka. Na barvanje okna lahko pozabite. POHOD DRAMLJE - ŽIČKA KARTUZIJA Pohodniki iz naše doline na Starih Slemenih Ko so pred dvajsetimi leti v Dramljah ustanovili svoje planinsko društvo, je tedanji ravnatelj osnovne šole povedal, da vsako leto v februarju povede^ na pot večeučencev višjih razredov tja do Žične kartuzije. Tedaj so pohod poimenovali “Po poteh XIV. divizije”, saj se je dogajal ponavadi okrog 12. februarja, ko je tod hodila znana partizanska divizija. Na predlog predstavnika MDO planinskih društev so pohod registrirali. Letos je bil to že devetnajsti. Danes ga imenujejo Pohod Dramlje -Žička kartuzija - Uršula. Poteka po isti trasi kot nekoč, tj. Preko Straže mimo rojstne hiše narodnega heroja Miloša Zidanška, Starih Slemen, kjer je tromeja med občinami Šentjur, Vojnik in Slovenske Konjice v znano Žičko kartuzijo, kjer je tudi najstarejša slovenska gostilna Gastruž, preko slikovite vasice Špitalič, preko Vudul na Uršulo nad Dramljami, kjer pohodniki potrdijo svoje kontrolne kartone in dobijo priznanje. Pot je dolga 22 km. Ob lepem vremenu je s poti čudovit razgled, saj sega južno vse do Gorjancev, vzhodno mimo Boča do gorovja Hrvaške in Medvedke, zahodno pa Savinjsko dolino do Savinjskih Alp. Severno pogled zastira Konjiška gora, ki je naravna meja med panonsko nižino ter celjsko kotlino. Pohoda se je doslej udeležilo več kot 6.000 pohodnikov, letošnjega pa rekordno število blizu 800. Temu je pripomoglo tudi izredno lepo vreme. V FENIKSU USPEŠNO VLIVAJO ZVONOVE Svečanost ob blagoslovitvi v proizvodni dvorani. Harmonikasa, ki sta zabavala romarje. 25- februar bo ostal prebivalcem Doba pri Stični v zelo lepem spominu. v Kar z dvema avtobusoma so dopotovali v Žalec, da bi se udeležili blagoslova litine in vlivanja zvonov za njihovo podružnično cerkev Sv. Petra v Šentviški župniji. Skupaj s svojim dušnim pastirjem so v zvonolivami prisostvovali vlivanju 716 kg zvona tona F. s podobo Sv. Petra. Zvon je okrašen z vinsko trto in nosi napis Sv. Peter prosti za nas. Drugi zvon tona B nosi podobo Sv. Antona Puščavnika z okrasje/n žitnega klasja. Napis na njem je Sv. Anton, zavetnik živine, prosti za nas. Zvon je težak 320 kg. Tretji zvon s podobo Marije pomočnice je težak 433 kg okrašen je z vrtnico in napisom Marija pomoč kristjanom prosti za nas. Zvon je bil odlit dva dni prej. Vsi zvonovi imajo še napis Soseska Dob. V dvorani livarne je njihov župnik ob prepevanju nabožnih pesmi opravil blagoslovitev litine, iz katere so nato vlili dva zvona. Po opravljenem delu so vsi odšli v jedilnico, kjer so ob obilo obloženih mizah posedeli in se poveselili. Za to priložnost so seboj prinesli domač kruh, odojčka in, razume se, tudi nekja balonov cvička. Ker se je blagoslovitev zgodila ravno opoldne, je iz več kot sto grl zadonela pesem:” Je angel gospodov”, ki se je razlegala še po dvorišču. Svečanost sta prispevala tudi svoje dva dvanajstletna harmonikasa, ki so ju pripeljali s seboj. Romarje iz Doba pri Stični sta zabavala polni dve uri. Dogodek bo brez dvoma dolgo ostal v spominu faranom Šentvida, ki bodo 22. maja na podružnični cerkvi Sv. Petra v Dobu pri Stični zvonove ob blagoslovitvi dvignili v zvonik. Ostal pa bo tudi v spominu delavcem Feniksa, saj so odlili že 1655. zvon. 80 LET MARIJE ŠKETA V žalskem društvu upokojencev skrbijo, da starejše upokojence ob okroglih življenjskih jubilejih obiščejo. Letos je prvi okrogli jubilej slavila Marija Šketa iz Žalca. Ob tej priložnosti so jo obiskali in jo poleg dobrih želja tudi skromno obdarili. Kljub spoštljivim letom in mnogim življenjskih težavam je še vedno čila in vitalna. V svojem življenju je morala marsikaj prestati, saj kot materi samohranilki ni bilo postlano z rožicami. Pred več kot petdesetimi leti je ostala sama z dvema sinovoma. Bila je primorana zaposliti se in pred petindvajsetimi leti se je invalidsko upokojila. Ker živi sama v skromnem stanovanju, je za rojstni dan bil pri njej pravi vrvež, saj so ji za življenjski jubilej prišli voščiti svojci in številni prijatelji, manjkali pa tudi niso upokojenci. Slavljenka Marija Šketa ŽALSKI ZVONOVI ZVONIJO PO CELEM SVETU Pred tridesetimi leti ni nihče sanjal, ko so odlili prve zvonove za farno cerkev v Trobljah, da se bo glas o kvalitetnih zvonovih iz žalske zvonolivame raznesel po celem svetu. Danes DARILO VREDNO 200.000 SIT! Pri nakupu nove Astre Club, letnik 1999, si lahko samo še do razprodaje zalog zagotovite 200.00 SIT prihranka in si omislite vozilo z bogato notranjo opremo. OPEL CORSA - od 1.399.000 SIT Za vsa ostala vozila letnik 1999 velja do razprodaje izjemno ugoden POPUST! Pohitite! Dobra ponudba zamujena, ne vrne se nobena. Obiščite nas na sejmu AVTO in VZDRŽEVANJE od 15. do 19. 3. 2000 na celjskem sejmišču v hali D. OPEL O Avtocenter CELEIA, Mariborska 107, Celje. (063) 425-460 • Avtohiša JAKOPEC, Kosovelova 16, Velenje, (063) 864-380 lahko rečemo, da njihovi zvonovi zvone po celem svetu. Veliko so k temu tudi prispevali slovenski misijonarji, zanemariti pa tudi ni naših izseljencev. Le-ti so ponosni, ko se v okolju, kjer živijo, oglašajo zvonovi iz njihove domovine. Vedeti moramo, da ima skoraj vsak narod svoje specifične oblike zvonov in žalski slove po imenu slovenski zvonovi, ki se že po obliki razlikujejo od drugih. Livarna je tretja največja na svetu. Ko smo se mudili v Feniksu, smo videli, da devet zvonov s popolno opremo čaka na odpremo na Madagaskar, kjer delujejo naši misijonarji. KLUB UPOKOJENCEV FERRALITA Letna konferenca je bila v Domu upokojencev v Grižah. O delu društva je poročal predsednik Srečko Culk. Dela pri urejanju druš tvenih prostorov gredo h koncu, na planinski postojanki na Homu so uredili teraso, za kar so opravili veliko prostovoljnih ur in očistili del gozda za lepši razgled. Pripravili so več prireditev, organizirali in vodili več kot 20 izletov, sodelovali v taboru mladih na Podvo-lovjeku in na alpski šoli pri Sedmerih jezerih. Osrednje praznovanje letošnjega jubileja bo 6. aprila v Domu svobode v Grižah, 9. septembra pa bodo na planinski postojanki razvili nov društveni prapor. ROKOMETAŠICE IN KARATEISTI Za spomin še skupinska gasilska slika Leta 1876 je v Žalec prispel Josif Lorber doma iz Stoperc pri Rogatcu. Čez dobra tri leta je ustanovil svojo obrtno delavnico v prostorih nekdanje Nidorgerjeve usnjame. Deset let pozneje je zgradil tam še livarno, ki se je na tej lokaciji obdržala^ vse do zgraditve nove na na lokaciji Ulice Žalskega tabora. V svojem delovanju je doživljala svoje padce in vzpone, vendar ni nikoli prenehala z obratovanjem. Po drugi svetovni vojni je bila nacionalizirana kot mnoge druge tovarne in v sedemdesetih letih si je nadela ime Ferralit, ki je delal do pet let nazaj. Zaradi zelo čudnih okoliščin je šel v stečaj in delo sedaj nadaljuje Feniks z zelo zmanjšanim številom zaposlenih. Nekdanji Ferralitovi delavci, ki so veliko vložili v nove proizvodne obrate, so danes že upokojeni. Lansko leto so se zbrali in formirali svoj klub. Srečujejo se na vsakoletnih srečanjih in ob dugih priložnostih. V dvorani II. slovenskega tabora so razglasili najboljše športnike občine Žalec. ŽRK Žalec in KK Žalec sta izbrala za najboljša športna kolektiva v Žalcu v minulem letu, priznanja pa je prejelo tudi 10 posameznikov. Rokometašice so si naziv pridobile za 3. mesto v lanskem DP in pokalu Slovenije, medtem ko so se v pokalu EHF prebile do osmine finala. Karateisti so lani osvojili naslov najboljšega v državi, ekipno EP prevenstvo pa so sklenili na 21. mestu. Žalski športni delavci so posebna priznanja podelili še obetavnim športnikom občine: Nejcu Lovcu, Urošu Vogrincu, Matevžu Uratniku, Andreji Vodeb, Dejanu Udrihu, Ksenji Novak, Gregorju Jančiču, Matjažu Končini, Mojci Derčar in Maticu Joštu. OBČINSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU Športno društvo Gomilška, je v preteklem mesecu organiziralo prvenstvo občine Braslovče v veleslalomu. Prvenstvo je potekalo na smučišču na Dobrovljah. Udeležilo se ga je 71 tekmovalcev. Pomerili so se v 8 skupinah, zmagovalci posameznih skupin pa so sledeči: Laura Laznik (deklice 1. do 4. R}, Luka Kovačič (dečki 1. do 4. R), Urška Smigl (5. do 8. R), Miloš Širše (5. do 8. R), Lotti Blatnik (ženske nad 30 let), Lidija Selič (ženske do 30 let), Marjan Laznik (moški nad 30 let), Andrej Zeme (moški do 30 let). Pred dnevi so se odpravili na enodnevni izlet. Na njemu so poleg ostalega obiskali tudi rojstno vas njihovega ustanovitelja Josipa Lorberja in svoj potep zaključili na predpusto-vanju v Slovenskih goricah. Razpoloženo vzdušje ter prijetni razgovori pa so dokaz, da jih še vedno veže prijateljstvo, ki se je spletlo med delom v Ferralitu. Edini spomin nanj pa je ostal njihov klub, ki kar uspešno dela. I. Jurhar ZLATI JUBILEJ PLANINSKEGA DRUŠTVA ZABUKOVICA Leto 2000 bo za PD Zabukovica, ki šteje 998 članov, in je po številu članstva tretje največje v celjski regiji, v znamenju praznovanja 50-letnice obstoja. NOVOSTI V PC LENA V petek, 10. marca 2000 so v 1. etaži Prodajnega centra Lena Levec odprli nov, razširjen in prenovljen oddelek konfekcije ter industrijsko prodajalno obutve Planika. Na približno 500 m1 lepo urejenih prodajaln se razprostira bogata ponudba modne konfekcije blagovnih znamk Marines, Master Čevine, Emanuele Del Castelo, Evolution in Marines nova ter športna oblačila in oprema vrhunskih blagovnih znamk. Ponudbo dopolnjuje preko 5000 parov obutve podjetja Planika in drugih blagovnih znamk. Trgovska družba Žana d. d. Žalec se je za ta podvig odločila skupaj s prodornimi slovenskimi podjetji Marines Celje in Planika Kranj ter tako obogatila svojo ponudbo. Tako lahko v Prodajnem centru Lena Levec kupci poleg bogate ponudbe živil, kozmetike, gospodinjskih potrebščin ter hrane in pripomočkov za male živali ugodno kupujejo tudi konfekcijo in obutev. V Trgo- vski družbi Žana d.d Žalec so prepričani, da bodo s tem dosegli svoj cilj - sedanjim in novim kupcem ponuditi nekaj več, predvsem pa zadovoljstvo ob dobrem nakupu. UGLEDNA EMG IN MIKROPIS Na računalniškem sejmu CEBIT 2000 v Hannovru, ki velja za največjega na svetu, sta se uspešno predstavili tudi podjetji EMG in Mikropis iz Žalca. K sodelovanju ju je povabila družba IBM. Na sejmu je sodelovalo 7800 razstavljalcev iz 65 držav, med njimi sta se EMB in Mikropis predstavljala v družbi najuglednejših programskih hiš z vsega sveta. Družba IBM uvršča žalski podjetji med njenih trideset najuspešnejših partnerjev pri razvoju rešitev v programskem jeziku Java in programskih orodij San Fracisco. Zdaj se dogovarjajo tudi o možnosti, da bi v Žalcu odprli izobraževalno središče za območje Evrope, Srednjega Vzhoda in Afrike, v katerem bi se izobraževali strokovnjaki za razvoj rešitev v programskem jeziku Java in tehnologiji San Francisco. OGREVANJE Z LESNO BIOMASO Kakor je znano, je tudi občina Nazarje vključena v projekt ogrevanja z lesno biomaso. Občina bo kot začetni vložek pokrila postavitev kotla v Grifu in s tem postala solastnica podjetja. V Nazarjah se nekaj porabnikov že ogreva z biomaso, individualni porabniki pa bodo morali za postavitev hišne podpostaje odšteti približno 200 tisoč tolarjev. Celotno Nazarje naj bi se z biomaso ogrevalo jeseni v prihodnejm letu. USODA HMELJARSTVA V tem tednu naj bi se odločila usoda hmeljarstva v Savinjski dolini. Predstavniki Konzorcija savinjskih hmeljarjev, ki nameravajo odkupiti premožnje Hmezad kmetijstva v stečaju, so se sestali z ministrom za kmetijsvo. V konzorciju računajo na pomoč vlade in ministrstva pri ponovnem zagonu hmeljarstva, saj morajo hmeljarji zbrati 630 milijonov tolarjev, da bodo poplačali premoženje Hmezad Kmetijstva. DELNIČARSTVO, BORZNISTVO... NEKAJ NALOŽBENIH IDEJ Tečaji delnic so se spustili na, skoraj bi lahko rekli rekordno nizke nivoje. Menim, da tega niso pričakovali niti največji pesimisti, saj se tujci še vedno umikajo in prodajajo delnice našega farmacevtskega giganta LEK-a. K nižanju tečajev delnic PID-ov pa nedvomno prispevajo tudi še vedno velike prodaje s strani malih delničarjev in ne preveč močni nakupi, saj se je deloma poslabšala likvidnostna situacija v naši državi. Pri tem pa ne smemo zanemariti dejstva, da so kljub temu, da je prišlo v polpo-Ine in prazne PID-e vendarle nekaj državnega premoženja, delnice nadaljevale svojo pot navzdol. Kot sem na tem mestu že večkrat omenila, bi v nadaljevanju ponovila tudi sedaj, da v takšnem (medvedjem) vzdušju ne kaže prodajati delnic, saj na borzi vedno obstajajo preobrati, seveda pa ne moremo natančno napovedati, kdaj se bo to zgodilo. Predvsem zaradi tega ne, ker za borzo velja, da je kraj pozitivnih in večinoma negativnih presenečenj. Najbolje bi bilo, ko bi v takšnem trenutku poiskali svojo možnost na strani nakupov delnic. Seveda velja, da so borzne napovedi zelo tvegana zadeva. Če gledamo izkušnje iz drugih borz, pa tudi naše Ljubljanske, lahko ugotovimo, da so še po tako težkih časih prišli ugodnejši in je še vedno za dežjem posijalo sonce. Poglejmo si samo primerjavo v višini SBI, s katerim merimo gibanje tečajev delnic na Ljubljanski borzi: Datum Višina SBI Opomba 03.03.2000 1.775 točk 05.01.1999 1.685 točk začetek lan. leta 19.02.1999 1.981 točk lan. maksimum 01.07.1999 1.691 točk najnižja vrednost 10.08.1998 2.026 točk najvišja vrednost Če podrobneje pogledamo višine indeksov, vidimo, da indeks SBI nazorno kaže počasno odtekanje kapitala iz borze oz. prodajo ključnih delnic s strani tujcev. Velik porast je indeks doživel v začetku leta ’99, ko je Banka Slovenije malenkostno omilila pogoje za vodenje skrbniških računov, vendar se je optimizem kmalu polegel, saj smo že kmalu dosegli najnižjo vrednost, ki pa se od takrat do danes ni bistveno izboljšala. Relativno gledano lahko ugotovimo, da ima indeks SBI nižjo vrednost danes, kot pa najnižji točki, če jo ocenjujemo po absolutnem podatku. S tem pregledom sem hotela utemeljiti čas nakupov, saj menim, da je sedaj pravi trenutek za "spogledovanje" z delnicami. Priporoča se nakup delnic PID-ov, ki so dolgoročno gledano najbolj podcenjeni). Predvsem to velja za Kmečko družbo, Maksimo, Ateno, Triglav Steber 2, Pomursko družbo 2, pa tudi Nacionalno finančno družbo. Seveda pa imajo zelo zanimivo ceno (48 SIT) tudi pokojninski boni in jih priporočam vsem, ki razmišljajo o dodatnem življenjskem zavarovanju, saj z nakupom teh bonov in sklenitvijo police pridobite pravico do mesečne rente. Seveda pa ne smemo spregledati delnic nekaterih zanimivih podjetij, kot so: Terme Čatež (cca. 12.900 SIT , Save (cca. 16.650 SIT), LEKA (cca. 31.900 SIT), KRKA (25.600 SIT) ter Telekoma, ki ima ceno že okrog 41.000 SIT za eno delnico. Želim vam, da bi se glede nakupov in prodaj delnic čim pravilneje odločali. Priporočamo vam, da nas pokličete na tel.: 710-0-560, da vam pomagamo razrešiti kakšno morebitno dilemo. Marija Rančigaj Podjetje trgovine, turizma in proizvodnje.Mozirje d.d.. Na trgu 14, 3330 Mozirje Tel.: 063/833-488 Fax: 063/832-621 %ua t&imo- oJttui 6n fazCfaM&faz mata 'VaS dom! 53 06*u& i*t tcrf&AiuiiMt vnafat tem Mtnefte in feC/te lajličtuA o&lift atvutote &£unetfafte vvptt&te v- /V 063/471-71 S, Fa» 063/471-717 Mobl»*lt 0609/632-047 BARVE ZA SPOMLADANSKO PRENOVO STANOVANJ IN ZUNANJIH DELOV. (ZUNANJI VPLIV) - BARVE ZA REPARATURE AVTOMOBILOV PROIZVAJALCA SIKKENS, MOB1HEL, COLOR (MOŽNO POLNJENJE V SPREJE) - PREMAZI ZA OPLEMENITENJE KAMNOV (Skrilavec, marmor, itd.) - KVALITETNA ZAŠČITA LESA NA OSNOVI VOSKA NEMŠKEGA PROIZVAJALCA - ZA ZELO ;; IZPOSTAVLJENE DELE LESA - NOVO - BARVA ZA OPLEMENITENJE KOVAŠKIH IZDELKOV (IMITACIJA VOLKA) - UGODNO JUPOL 2990,00 SIT Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold tel/faks: 063 705 30 12 GSM: 041 678 775, faks: 063 705 30 13 POGONSKE TRAKTORSKE GUME: 11,Z x 28 ....... 24-840,00 SIT 12.4 X 28........20.370,00 SIT 13,6x28......... 33-490,00 SIT 14,9X28......... 37-825,00 SIT 16,9 X 28 ...... 44-362,00 SIT 18.4 X 30........ 55-600,00 SIT 750 x 20......... 11.457,00 SIT 12.4 X 24 ....... 29-130,00 SIT 11,2 X 24 ....... 23-520,00 SIT 9,5x24 ......... 21-737,00 SIT 750 x 20 Tigar .. . 13-483,00 SIT 8.3 x 20 . 13.263.00 SIT 300/70 R 20 . 29.125,00 SIT 360/70 R 28 . 47-581,00 SIT 380/70 R 28 . 46.403,00 SIT 420/70 R 28 . 61.128,00 SIT 480/70 R 28 . 76.738,00 SIT 480/70 R 30 77-502,00 SIT 480/70 R 34 . 88.692,00 SIT 10,5 X 20 Continental . 40.420,00 SIT VODILNE TRAKTORSKE GUME: 600x16.................. 6.526,00 SIT 750 X 16................10.133,00 SIT VSE CENE VKLJUČUJEJO DDV IN VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG! V SE PRIPOROČAMO PODRUŽNICA PANADRIA CELJE Dccktrot 43, 30«0 Ce^e FeU 063/425 43 50, toc 425 43 55 VT 150 NS 125 OBIŠČITE NAS NA SEJMU 'AVTO IN VZDRŽEVANJE1' od 15. 3. do 19. 3. 2000 V HALI C IN D ALI V NAŠEM CENTRU vsak dan od 8.00 do 19.00 ure, sobota 8.00 do 13.00 ure Počitnice izberete vi, za denarne zadeve poskrbimo mi Največja izbira plačilnih in posojilnih kartic v Sloveniji: • kartici LB Eurocard in LB Visa, s katerima lahko plačujete blago in storitve ter dvigate gotovino tudi v tujini • zlata kartica LB Eurocard, ki vam poleg ugodnosti klasične kartice LB Eurocard zagotavlja članstvo v ekskluzivnem klubu ECI, zavarovanje za čas potovanja in nadomestno kartico v primeru izgube, v 24 urah, kjerkoli po svetu • plačilna kartica Karanta, za plačevanje doma • posojilna Karanta, ki vam ponuja posojilo, katerega mesečni obrok določite sami. Kot nadomestilo za gotovino so vam na voljo: • potovalni čeki American Express in Thomas Cook. Če pa se vam vseeno zgodi, da v tujini ostanete brez denarja, vam ga v nekaj minutah posredujemo prek sistema VVestern Union, tel. +386-61-140-12-23. Posojila V primeru, da se vam račun ne izide, lahko najamete osebno posojilo, za katero ne potrebujete dodatnih papirjev, s katerimi bi dokazovali, kako ga nameravate porabiti. Če prejemate plačo, pokojnino ali štipendijo na tekoči račun pri Novi Ljubljanski banki in boste posojilo odplačevali preko trajnika, vam bomo enoletno posojilo v vrednosti do 200.000 tolarjev odobrili brez zavarovanja. Vabimo vas, da se oglasite v kateri od naših poslovalnic, kjer vam bomo z veseljem svetovali. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Celje http://www.n-lb.si e-mail: info@n-lb.si Počitnice in dinozavri Kaj imajo skupnega, vas verjetno bega naslov. Preprosto, dinozavri so izumrli, počitnice in z njimi prosti čas pa bodo spolzeli sodobnemu človeku nezavedno z rok, če ne bo ukrepal. Počitnice so bile predolgo priboljšek za tiste sloje, ki že tako ali tako niso kaj prida naporno živeli. Zatorej so morali počivati po napornem brezdelju oziroma zabavah. Sebi so odmerjali prosti čas in dragim delo, po dednem pravu so se kopali v denarju. Potem je v družbi završalo, revolucija je sledila revoluciji in zadnja, najbolj odmevna, naj bi bila tista, s katero si je delavski razred priboril osemurni delovnik, osem ur za spanec in prav toliko za prosti čas. A smo se za to borili, bi ob današnjih umikih ogorčeno vzkliknil Manc. Neizpodbitno dejstvo je namreč, da je prostega časa vedno manj, na pohodu je delo-holizem, kajti dokler človek ima delo, se ga mora čim bolj okleniti, sicer je nesrečen. In vselej obstaja možnost, da ga izgubi. Tako kot prosti čas, je solidno poplačano delo vse redkejša dobrina. Nekateri pa so z delom tako zasvojeni, da ga nosijo sabo celo na počitnice, potovanja in z njim načenjajo potrpežljivost popotniške družbe. Zagatno je tudi dejstvo, da tisti, ki imajo denarja preveč, nimajo časa, da bi ga v miru spravili v promet, kljub zelo pestri ponudbi. Čeprav postaja svet majhen, pravijo globalna vas, ne bi bilo odveč potolažiti, da počitnice niso nujno tiste v tujini in počitnice niso nujno potovanje. Slogan Dobrodošli doma ima precejšen ščepec soli. Ste se vprašali, koliko sploh poznate domovino? Včasih zadostuje za polnjenje baterij že skok v sosednji zgodovinski kraj, kolesarski potep po naravi, pobeg z mesta na bližnjo turistično kmetijo, ogled gradov, ki jih premore Slovenija kar precej, spust po rečni strugi. Ni potrebno posebej omenjati, da je naša deželica prepredena s številnimi vinskimi cestami, na katerih lahko pustimo veselju prosto pot, če seveda krmilo prevoznega sredstva prepustimo organizatorjevemu šoferju. So pa takšne počitnice tudi kulinarično naporne. Tistim, ki jim za hrano in pijačo ni mar ali pa nad njimi visi grožnja prevelike teže in previsokega pritiska, so pisane na kožo aktivne počitnice pod nadzorom zdraviliškega osebja. Tam človeka po potrebi pregnetejo, razgibavajo, potapljajo v najrazličnejše kopeli, vse skupaj skrbno beležijo in ... rezultat je -laže zdržimo do naslednjih počitnic. Kogar muči hodofobija, strah pred potovanjem, naj ostane lepo doma. Svetovni popotnik mora temeljito pomisliti, kaj potrebuje, preden se poda v vandrovsko avanturo. Prvi premislek naj bo namenjen temu, ali bo potoval organizirano ali na svojo pest. V prvem primeru je dobro izbrati agencijo, s katero so imelf dobre izkušnje vsaj trije znanci. Ce smo omahljivci in se zna zgoditi, da si premislimo zadnji hip, ni odveč, če se pozanimamo, koliko si agencija pridrži vplačane akontacije, če odstopimo od rezervacije. Kadar se odločimo za agencijo, le-ta poskrbi za vse potrebne informacije in napotke. Vendar nas ne sme uspavati občutek, da bo agencija oziroma vodič poskrbel prav za vse. Lahko se zgodi marsikaj nepredvidljivega. Da se na primer na nekem ogledu izgubimo v množici in ne najdemo do hotela, kjer smo nastanjeni le en dan. Zato je priporočljivo, da nosimo pri sebi program celotnega potovanja s kraji, hoteli in telefonskimi številkami in seveda vselej denar za javno prevozno sredstvo oziroma taksi. Če pa potujemo samostojno, za kar pa potrebujemo več časa in drznosti, je dobro preveriti izkušnje popotnikov, ki so tega vešči. travel agency STANETOVA Z TELEFON: 063 425 55 50 LJUBLJANSKA 1 O TELEFON: 063 425 55 70 DEJAVNOSTI: - LETOVANJE DOMA IN PO SVETU - ZIMSKI TURIZEM - SEJMI - DALJŠA POTOVANJA - IZLETI ZA SKUPINE - MATURANTSKI IZLETI - ZDRAVILSCA - PRODAJA VSTOPNIC ZA KONCERTE - MAGIC LIFE CLUB! PRVOMAJSKE POČITNICE 1. TIGNES, smučanje v Franciji, odhod 29. 4., 7 dni že od 34.900 SIT 2. KROŽNO POTOVANJE PO MAROKU, odhod 25. 4., 8 dni 185.600 SIT, slovensko vodenje 3. TAJSKA - PEIUKET, 136.000 SIT 14 dni, ponudba velja od 16. 4. do 15. 10. 2000 4. KUBA, 14 dni že od 178.500 SIT 5. BALI, 14 dni 158.500 SIT, odhodi do 14. 6. 2000 6. LETALSKE VOZOVNICE - NEW YORK 58.500 SIT 7. KORNATI, 7 dni s prevozom 57.000 SIT 8. VELIKA IZBIRA POTOVANJ V ZADNJEM HIPU! Za prijave z oglasom 2% popusta POOBLAŠČENI ZA: Magic Liff I i****** IS POMEŽIK SONCU Zaradi pomanjkanja bodo mnogi otroci počitnice PREŽIVELI DOMA, PREPUŠČENI SAMI SEBI IN ULICI. Da bi bilo takih otrok cim manj, je revija OTROK IN DRUŽINA dala pobudo POMH/.IK SONCU. V TEJ HUMANITARNI AKCIJI ŽELIMO ZBRAT I 74 MILIJONOV TOLARJEV IN TAKO OMOGOČITI LETOVANJE 2.000 OTROKOM, KI BI BILI SICER ZA TO PRIKRAJŠANI. r. Pri družite se nam. Odprimo počilnicc \srni olrokom Osnovna previdnost svetuje, da pred potovanjem kopiramo osebne dokumente in letalske karte, naslove in telefonske številke ambasad in jih spravimo v različne predale prtljage oziroma žepe, poskrbimo za potovalne čeke ali kartice, si priskrbimo lekarno z osnovnimi zdravili in prvo pomočjo. Preden odrinemo, pustimo doma vsaj okvirni časovni načrt in omenimo države oziroma kraje, ki jih nameravamo obiskati. Med potovanjem pa se občasno s kartico ali telefonsko oglasimo sorodnikom oziroma znancem. Če se odpravimo v kraje, kjer razsajajo bolezni, se obvezno cepimo in uredimo mednarodno zdravstveno zavarovanje. Pozanimati se moramo tudi glede tega, ali potrebujemo vizo za vstop v posamezno državo. Tovrstna nepazljivost se lahko zelo maščuje, predvsem v državah, kjer imajo strog režim, se ne bodo obotavljali. Po zaslišanju vas bodo ob policijskem spremstvu pospremili na prvo letalo, v potni list pa prilepili žig, da pri njih niste zaželeni. Samostojno svetovno potepanje se tudi v izogib pravkar omenjenemu praviloma začne z natančnim prebiranjem popotniške literature, vodnikov, potopisov in preučevanjem zemljevidov. Najboljši priročniki, ki jih redno dopolnjujejo, vsebujejo tudi napotke o kulturi in navadah prebivalstva, hrani, cenah, političnih razmerah, opozorijo na možnosti stavk, vremenske nevšečnosti, praznike, kaj je v posamezni državi dopustno in kaj ne, svetujejo kako barantati, če je to sploh mogoče... Najpodrobnejši priročnik pa seveda pišejo izkušnje in večina svetovnih popotnikov je mnenja, da je najboljša popotnica odprtost, sprejemanje drugačnosti in pozitivna naravnanost. Opisan način potovanja po svetu je način življenja, ki pa le ne ustreza vsakomur. Povprečnim počitnikarjem oziroma popotnikom zadostuje obisk v nekaj agencijah in primerjava programov, datumov in cen. Slednje so vedno bolj dostopne, saj je konkurenca na trgu neiz- prosna. Nekateri programi vključujejo ekstremne športe, kot so potapljanje, drugi dajejo poudarek jezikovnemu izobraževanju, tretji kulturno zgodovinskim znamenitostim, povzamejo popotovanje slavnih osebnosti... Cilj in namen počitnic in potovanja je sprostitev, bogatenje izkušenj in do neke mere protiutež rutini vsakdanjih obveznosti, načinu življenja in razmišljanja. Čeprav nekatere zanese prehitro v skrajnosti. Megazvezde gredo, na primer, na poduhovljene počitnice na Tibet. Tja se pripeljejo z zasebnim reaktivnim letalom in ob vrtenju molilnih mlinčkov zdravijo svojo zmaterializirano duševno neravnovesje. Takšne počitnice so med holivudarji na prvem mestu, če bodo filmi kaj boljši, zakaj pa ne? Z nič kaj duhovnimi vzgibi ne odhajajo premožnejši gospodi srednjih let na Tajsko in v podobne eksotične kraje. Tam se prodaja telesna ljubezen, žal tudi otrok, kot pri nas sadje na tržnici. Da ne bomo razkrili le gospodov. Modeme in dobro situirane gospe srednjih let, tako kot pri gospodih, družina in otroci niso ovira, rade zahajajo na otoke, kot je Jamajka. Tam jih, relativno zvesto, vsako leto čaka njihov zasebni “rasta man” čokoladni Jamajčan, ki ga vzdržujejo po mesec ali dva, on pa jim pričara nebesa na zemlji. Ž.M. trgovina IRA Hmeljarska 15, Prebold, tel/fax: 724 554 SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD ALBIN HERMAN s.p. Soseska 12, 3312 Prebold tel./fax: 063 724 039 GSM: 041 626 116 MOB.: 0609 626 116 OPRAVLJAMO VSA NOTRANJA IN ZUNANJA SLIKOPLESKARSKA DELA TER POLAGANJE ZAKLJUČNIH PODOV. AKCIJA Jupol Citro 5I 1.880,00 101 3.100,00 i ' s5 J POLEG DOMAČIH PROIZVAJALCEV BARV IN LAKOV VAM NUDIMO IZDELKE PROIZVAJALCA KRAUTOL 9 Turistična agencija HERMAN CELJSKI Krekov trg 1, pp 250 3000 CELJE - SLOVENIJA FAX: (00386) 063/484-912 TEL: 063 / 482-101, 29-33-155 E-mail: herman-celjski@siol.net http://hello.to/herman-celjski http://members.xoom.com/herman_ce/ Za Vas poslujemo: delavniki 8. - 19. ure sobote 8. - 12. ure Pojdite z nami, ne bo Vam dolgčas! Vaša turistična agencija HERMAN CELJSKI. Izšel je katalog "POLETJE 2000" Sodelujte v nagradnem žrebanju! Se ene počitnice v jeseni na Havajih za dve osebi. Katalog lahko naročite brezplačno po pošti ali na internetu. Cene so enake kot v lanskem letu. Prvomajski prazniki: od 25. 4. do 2. 5. 2000 Portorož: Hotel Bernardin, 3 dni samo 15.900 SIT na osebo Rovinj: 3 dni od 4.300 SIT na osebo Otok Rab: 3 dni od 10.700 SIT na osebo Trogir: Hotel Medena, 3 dni (2x polpenzion, lx polni penzion, izlet večerna zabava) samo 18.880 SIT na osebo ali 5 dni samo 18.500 SIT na osebo Dubrovnik: Hotel Cavtat, 3 dni že za 20.000 SIT na osebo Hotel Adriatic, 5 dni že za 17.140 SIT na osebo Izleti: Gardaland: odhodi 27. 4., 1. 5. in 14. 5. 2000 (enodnevni izlet) Dunajski safari in Dunaj z zabaviščnim parkom: odhod 29. 4. 2000 (enodnevni izlet) Jurski park dinozavrov: odhod 27. 4. 2000 (enodnevni izlet) London za mlade od 28.4 do 30. 4. 2000 (letalo-letalo) Največji akvarij v Evropi: OD ŽABE DO DELFINA IN PINGVINA, (dvodnevni izlet), odhodi: 26. 4., 20. 5., 24. 6. 2000 Tunizija: Hotel La Noria, 7 dni, od 16. 5. 2000 že za 64.300 SIT, polpenzion + letalo Turčija: Hotel Kosdere, 7 dni, od 5. 5. 2000 že za 62.900 SIT, polpenzion + letalo Majorka: Hotel Čopa Cabana, 7 dni, od 23. 4. 2000 že za 62.900 SIT, polpenzion + letalo ZAKAJ RAUNO 0 fg^ KLUB? -ker že celo desetletje dokazujemo, da smo vredni vašeea zaupanja -ker se boste lahko vsak večer zavrteli ob živi glasbi. 29. in 30. 4. pa bosta za vaše razpoloženje Poskrbeli IRENA URČK0UNIK in ALENKA LESJAK -ker boste lahko brezplačno odigrali "partijo" tenisa, na razpolago pa boste imeli tudi igrišča za košarko, mali nogomet in odbojko na plaži -ker bo vaš otrok lahko preživel del dopoldneva in del popoldneva v družbi svojih vrstnikov v brezplačnem otroškem vrtcu pod budnim očesom naših vzgojiteljic -ker bomo izžrebani družini povrnili stroške bivanja -ker smo za vas pripravili bogat fakultativen program -ker so turistične takse že vključene -ker bo vsak med vami prejel priložnostno darilce -ker bodo otroci deležni naslednjih popustov: do 2. leta v sobi s starši brezplačno, od 2. do 11. leta 50% popusta OBJEKT SOBA ST0RITEU CENA za 27.4. - 2.5. CENA za 29.4. - 2.5. DOPLAČILO za kosilo DODATNI DAN Hotel ISTRA 1/2 polpension 21.300.00 14.600.00 1.300.00 3.400,00 Depandansa hotela ISTRA 1/2 polpension 19.400.00 13.200.00 1.300.00 3.000.00 Hotel KORALI 1/2 polpension 34.400.00 22.600.00 1.700.00 5.700,00 Apartma POLVNESIA 1/3 najem 28.500,00 20.500.00 / 4.000,00 Apartma P0LVNESIA 1/4 najem 37.300,00 27.300,00 1 5.100,00 Apartma POLVNESIA 1/5 najem 44.600.00 33.200,00 1 5.800.00 Bungalovu POLVNESIA 1/4 najem 40.600,00 29.400,00 1 5.800.00 Bungalovu POLVNESIA 1/6 najem 55.800,00 41.400.00 1 7.300,00 Cene so v SIT KAJ ZA MAREC SVETUJE ZELENI JURIJ SOBNE RASTLINE - se že prebujajo, zato jih je potrebno presaditi, še preden pridejo v polno rast. Presadimo jih v svežo prst, ker pa nimajo vse rastline enakih zahtev, in ker jih tudi ne moremo presaditi vseh hkrati, jih razdelimo v skupine po podobnosti. Tako jih postopoma presajamo v prst, ki je čim bolj podobna tisti, kakršno potrebujejo posamezne rastline. Rastline, ki so postale že prevelike za naše razmere, v tem času tudi pomladimo. Kako storimo to? Obrežemo jih in poganjke uporabimo za potaknjence. Te lahko posadimo v zemljo ali pa postavimo v posodo z vodo. In še nasvet: če boste razmnoževali rastline s potaknjenci, jih ne obrezujte od 19. do 22.1 Najboljši dnevi za to bodo od 5. do 7. ali po 28. OKENSKE IN BALKONSKE RASTLINE - so tudi v fazi prebujanja, zato je čas, da jih presadimo, obrežemo in postavimo na čim svetlejše mesto. Tako bodo gostejše in lepše.Gomolje begonij nakalimo tako, da jih posadimo v vlažno šoto, prst ali žaganje 0,5 cm globoko. Posodo z gomolji postavimo na toplo. Ko bodo pognali 10 cm visoki poganjki, pa jih bomo posadili v lončke, kjer se bodo razvijali naprej. Gomolje, ki so zelo debeli in so pognali vsaj dvoje očes, lahko razdelimo na polovico.To storimo tako, da gomoljček prerežemo z ostrim nožem. Vsaka polovica pa mora imeti svoje oko ali poganjek. Rano posujemo z ogljenim prahom, ki preprečuje, da bi gomolj gnil. OKRASNI VRT - zdaj je čas, da pograbimo vrtno trato in očistimo grmovnice poganjkov, ki jih je poškodovala zima. Vrtnice obrežemo in jih pognojimo. Priporočljivo pa je, da jih tudi okopljemo. Tako zrahljamo prst okoli njih, da zrak lažje seže do korenin. Ob sušnem vremenu še zmeraj zalivamo iglavce in zimzelene grmovnice, da se ne izsušijo. Ta mesec je primeren tudi za sajenje najrazličnejših okrasnih grmovnic in okrasnega drevja. Ne pozabimo pa, da je njihova nadaljnja rast odvisna od poprejšnje priprave zemljišča in temeljnega gnojenja. ZELENJAVNI VRT - moramo pognojiti z organskimi gnojili, ki jim pri gnojenju gomolnic in čebulnic dodamo še mineralna gnojila z večjo vsebnostjo fosforja in kalija. Gnojila plitvo vkopljemo v tla vsaj dva tedna pred setvijo ali sejanjem. Če imamo toplo gredo, lahko vanjo že sejemo občutljive rastline, drugače pa si pomagamo tudi tako, da jih posejemo v lončke ali korita na okenski polici. V zaprto gredo sejemo najodpornejše rastline, ki jih bomo naslednji mesec sadili na grede. V nekaterih predelih že lahko sadimo čebulček, priporočljivo pa je, da med čebulček posejemo korenje in tako preprečimo korenjevo in čebulno muho. SADOVNJAK - se je začel prav nahitro prebujati. Treba je obrezati jablane in hruške, koščičarje pa očistiti poganjkov, ki jih je poškodovala zima (režemo jih večinoma po obiranju). Drevesa, ki bujno rastejo, obrežemo nekoliko pozneje, saj ni nič narobe, če so že začela brsteti. Paziti pa moramo, da jim ne polomimo brstov. Pri obrezovanju upoštevamo, da mora sonce seči do vsakega poganjka^ do vsakega lista in plodu. Zato naj vas ne bo strah Škarij in žage. Če je naše drevje na takšnem mestu, da ga ogrožajo škodljivci, je potrebno poskrbeti zanje takoj po obrezovanju. Z oljnimi pripravki zatiramo jajčeca listnih uši, pršic in kaparja. Če pa imamo težave s cvetožerom, moramo nujno delovati proti njim z ustreznim insekticidom. Dodamo mu še enega od bakrovih pripravkov, ki učinkujejo proti cvetni moniliji in drugim boleznim. Debla sadnega drevja po obrezovanju ovijemo z lepljivim trakom, ki preprečuje mravljam, da bi prenašale listne uši z enega drevesa na drugega. In še nasvet: boj proti škodljivcem (insektom) je manj učinkovit od 22. do 24. marca. VINOGRAD - je pozimi počival, zdaj pa gre zares. Trto je potrebno obrezati in popraviti oporne kole. Poskrbeti moramo tudi za gnojenje. Navadno gnojimo izmenično z organskimi in mineralnimi gnojili. Pri tem opravilu je priporočljiva analiza tal, da vinsko trto čim pravilneje gnojimo. Pripravljamo tudi zemljišče za novo sajenje, da bodo nove trte imele na voljo vse, kar potrebujejo za rast. In še nasvet: dognojevanje se najbolj obnese ob prvem krajcu (od 12. do 15.). 6ARLAH Branko in Ida Vse vrste terapij Regresija Refleksna masaža stopal Delavnice Reiki tečaji I, II in lil stoptje Karuna Reiki tečaji Mojstrstva Zaščita prostorov Tel. doma: 063/415-962 GSM: 041/576-194 LJUDJE IN ZDRAVJE "Čudovito je biti preprosto človek in preprosto živeti! Zazreti se v nebo in videti sonce, opazovati cvetje in zvezde ponoči. Gledati otroke, se smejati in igrati z njimi. Delati, kar te veseli. Sanjati, pustiti domišljiji prosto pot. Biti zadovoljen. Tedaj postane življenje praznik!" Da, lahko je govoriti, bi morda rekli nekateri. Vendar je tudi to možno. Že od nekdaj so me spraševali za nasvete, iskali pomoč ali pa samo človeka, ki jim je znal prisluhniti. Občutek , ko nekomu lahko vsaj malo pomagaš ali mu olajšaš telesno ali duševno bolečino, je nepopisen. Ob vsem tem pa lahko rečem, da so me vsi ti ljudje, ki so prihajali, ogromno naučili. Ko sem končno našla tudi svojega življenjskega sopotnika, ki se je prav tako učil in ukvarjal z raznimi tehnikami samopomoči, sva nato skupaj nadaljevala z učenjem, kako pomagati predvsem sebi in drugim. Učenja je bilo dosti in lahko rečem, da še vedno traja, predvsem pa je potrebno veliko dela. Sposobnost pomagati nekomu ali sebi, imamo vsi ljudje že od rojstva dalje, vendar se le-te glede na način življenja, ki ga živimo in tempom, ki nas priganja, počasi potisnejo daleč v našo notranjost. In tako moramo ob raznih težavah, ki jih doživljamo, vse večkrat poiskati pomoč zdravnika. Prav je, da se posvetujemo z zdravnikom o težavah, ki nas tarejo, že iz preprostega razloga, da se prepričamo, ali je težava resna ali ne. Ker pa se večina bolezni prične pri našem duševnem oziroma psihičnem stanju, lahko mimo rečemo, da bi si dostikrat lahko kakšno bolezen tudi prihranili ali vsaj ublažili. Če samo pomislimo, kako se prične naš dan. Nismo še popolnoma zbujeni, naše misli pa so že pri tem, kaj vse moramo storiti v službi, koga moramo prenašati, kaj bodo oblekli otroci, kaj je potrebno kupiti, kaj bomo kuhali, ali bo dovolj denarja za cel mesec in tako do konca dne, poleg vseh obveznosti, ki jih moramo postoriti. Zvečer komaj čakamo, da ležemo v posteljo. Vse več ljudi tudi nato v sanjah podoživlja vse, kar se mu dogaja skozi dan. In zjutraj zopet vstane ves čemeren z enakimi mislimi, kaj je vse potrebno. In tako dan za dnem, leto za letom. Ustavimo se in se vprašajmo, kdaj smo si v vsem tem času vzeli tudi nekaj časa samo zase. Kdaj smo se nazadnje počutili resnično sproščeni in srečni? Kdaj smo nazadnje opazili lepote narave, ljudi in stvari okoli sebe ?Kdaj smo nazadnje storili kaj zato, da bi se bolje počutili ? Ce smo pri tem popolnoma iskreni do sebe, se bomo zgrozili. Običajen odgovor bi pa bil, da ob vsem tem tempu nismo imeli časa. In če zopet dobro premislimo, vemo, da si čas moramo vzeti, ko naše telo ne zmore več, oziroma ko zbolimo. Takrat nam čas ne pomeni več veliko. Nikar ne čakajmo tako dolgo! Poznamo mnogo tehnik samopomoči, katerih se lahko naučimo, da si olajšamo življenje. Zato je seveda potrebno vztrajno delo in disciplina. Organizirani pa so tudi skupinski sprostilni večeri, na katerih se pogovarjamo, telovadimo, se smejemo ali jočemo oziroma pomagamo drug drugemu. Nekateri se raje odločajo za posamezne terapije. Za kakšne terapije gre? Imenujemo jih Reiki terapije. Pri teh terapijah gre za delo z energijami, ki nam pomagajo odpraviti tako telesne kot psihične težave in nam dvigujejo življenjsko moč. Tudi pri teh terapijah je potrebna vztrajnost in disciplina. Mnogi ljudje, ki niso imeli zaupanja v takšne terapije, so se prepričali v njihovo učinkovitost, drugi zopet pa so tudi obupali, ker so pričakovali, da se bodo rezultati pokazali v trenutku. Vendar ni tako! Vse težave, ki nas tarejo, si prav tako nismo nabrali v trenutku, temveč so se leta in leta kopičila. Tudi med zdravstvenimi delavci jih je vedno več, ki so naklonjeni takšnim načinom samopomoči in mnogi jih tudi že dosti uporabljajo. To ne pomeni, da ne bomo potrebovali več zdravnika, oziroma da ne bomo več bolni, lahko pa si zelo olajšamo marsikatero težavo, nekatere pa tudi odpravimo. S tehnikami sproščanja in samozdravljenja danes pričenjajo že v otroških vrtcih in upam, da se bodo ljudje dovolj osvestili in pričeli misliti tudi malo nase. In za konec droben nasvet: Preprosta in nežna masaža stopal nas sprosti, če pa stopala masiramo bolj odločno, nas osveži in poživi naš krvni obtok. Poprosimo partnerja da nam zmasira stopala saj je občutek mnogo lepši, če nas masira kdo drug, lahko pa to storimo tudi sami. Ce imate kakršno koli vprašanje oziroma se želite udeležiti sprostilnih večerov, se lahko obrnete na uredništvo ali nas pokličete. V naslednji številki vam bomo predstavili učinkovito in neboleče čiščenje ušes, do takrat pa vas pozdravljam Ida POMLAD BO ZNOVA TV ... Kje smo pa kaj mi? Kolo življenja kar mleje in mleje in nam ostaja edino orožje, ki ga ni moč uničiti. Proti vsem zunanjim in notranjim bojem nam lahko pomaga samo eno - LJUBEZEN DO SEBE. Ja, ja, saj druge lahko tudi ljubimo, a kaj storiš, če te prizadenejo, če nočejo po isti poti ali gledati skozi isto okno kot ti? Kaj boš storil? Se boš obrnil proti sebi in iskal napake, boš potresal sol v svoje rane ali si boš oprostil, kar pač je, se pocartal in šel dalje? Kam gre tvoja pot? Če veš, dobro zate. Če ne veš, poslušaj svoje srce, ki več kot vpiti v tebi ne more. Koplji, išči ga, nič se ga ne boj. Vzemi vsega in ne meči stran, vse je tvoje, vse je dobro. Zaupaj, saj je kot celota popolna in je vse v vsem. Nihče te ne drži za vrat, zato plavaj, teci, poj in bodi tista tiha srčna želja za ogromnimi načrti razuma. Oblaki so, da se razjeziš, se postaviš in zasiješ skoznje. Ujemi svoje srce in pojdita skupaj skozi to pomlad! Ostalo pa tako veste ... 1000 kW energije, JULIJA ŠIFRA: DEVICA 42 SPLOŠNO STANJE: Preveč ste usmerjeni v preteklost in še vedno nosite bremena, ki so vam jih nekoč naložili. Potrebna bi bila inventura vaših spominov, pa čeprav bo potrebno določene stvari odplakniti s solzami. Sedanjost je tista, v kateri naj bi živeli. Zdaj je čas za dinamiko 'n obiske, za različna prijateljevanja, ne vežite pa se preveč sa-mo na eno osebo, ker imate okoli sebe veliko ljudi in z vsemi vam je lahko lepo. Napoved za prihodnost: Bodite iskreni do sebe in ne polagajte svoje usode in razpoloženja v tuje roke. Vi ste tisti, ki odločate o tem, ali bo dan lep ali meglen. Tega se zavedajte v vsakem trenutku in rešili se boste žalosti in melanholije, ki vas spremlja že nekaj časa. Starejši moški se vam bo hotel bolj približati, vendar nekako do njega ne boste čutili “nekaj tistega”, kar pa je potrebno za cvetočo vezo. Ne delajte kompromisov s svojim srcem, saj boste v težavah samo vi. Energijo in dejavnosti usmerite na uradno področje, saj bodo tam največje spremembe, ki bodo v povezavi tudi z delovnim področjem. Sprejeli boste pomembno odločitev, ki se vam bo obrestovala še kar nekaj časa, zato vztrajajte pri njej. Doma bo prevladovalo veselje in iskrivost, saj bo pomlad odnesla še zadnje občutke izgube in žalosti. Pazljivi bodite z denarjem in ga ne posojajte nikomur, drugače boste vpleteni v večje prepire okoli tega. V prihajajočem obdobju se umerite bolj v prijateljevanja z ženskami, saj ste še nekoliko ranljivi glede moških, zato si najprej “pocelite” rane, potem pa začnite uživati tudi njihovo družbo. Sprememba v ljubezni bo prišla ob koncu pomladi in pošteno vas bo “zagrabilo”, zato pazite, da ne boste postali preveč ljubosumni in posesivni, saj bi to lahko ogrozilo lepo nastajajočo vezo. Odprti boste za življenje in sreča vas bo spremljala. S poletjem vas bo žalostilo dejstvo, da so vaši otroci (ali otrok) oddaljeni od vas in da živijo svoje življenje, vendar boste morali to sprejeti, saj je tako prav. Darila, ki ga boste prejeli, ne zavrnite, saj vam bo res polepšalo življenje. Pojdite tudi na potovanje, ki bo sledilo. VPRAŠANJA: Odprti bodite za spremembe, saj boste o vsem pravočasno obveščeni, zato poslušajte ljudi, ki se vam približajo in upoštevajte tudi tisti tihi glas, ki je v vas in je najbolj povezan z vašim srcem. 1. ZDRAVJE - slabo počutje izvira iz občutka izgubljanja in ne vidite, da bi lahko kar koli spremenili. Naredite spremembe v vašem domu. Pospravite vse skrite kotičke in prevetrite stanovanje, ob večerih pa si privoščite kopel, v katero dodate meliso in vonj bora. Prižgite še kakšno svečko in počutje se vam bo vidno izboljšalo, v srce pa se bo naselil mir. 2. DENAR - ne bo težav, z obiljem pa boste v življenje privabili tudi uradnega partnerja, zato ga ne zavračajte iz občutka spodobnosti in družbenih norm. 3. LJUBEZEN - spremembe bodo velike, zato se ne ukvarjajte z drobnarijami, lahko pa s pogovorom veliko razčistite sami pri sebi, zato se le obrnite na starejšo prijateljico, ki je kljub temu, da je včasih sitna in “težka”, na vaši strani. 4. DELO - želje se vam bodo na tem področju uresničevale, zato le pogumno. Ne zaupajte pa “prijatelju” na delovnem področju, saj ima skrite načrte in mu bo vse prišlo prav. VAŠ PRIJATELJ: verjetno ste v tem času že ugotovili, da ni to človek, ki si ga želite ves čas ob sebi, zato bom o njem samo na kratko. Občutki vas ne varajo, zato jim vedno prisluhnite. Prijatelj ima veliko stvari za razčistiti in se samo kopičijo v njem. Zato je prepirljive narave in vam povzroča samo skrbi in mravljince v želodcu. Naredite si uslugo in zamrznite odnos do trenutka, ko boste dovolj močni, da mu boste povedali vse, kar čutite, ne da bi vas bolela njegova obramba. LETO 2000: JANUAR, FEBRUAR, MAREC - januarja ste bili močno obremenjeni z odločitvam), ki vam bodo krojile to leto. Če vam je uspelo spremeniti kritičnost v nepristranskost, potem ste sporočali svoje zaznave na jasen in vsem razumljiv način, potem ste začetno nalogo dobro opravili. Če še to ni za vami, razmislite malo o tej temi. Februarja naj bi že začeli z akcijo, s spremembami, ki naj bi bile kombinacija mirovanja in delovanja. Usoda vas je v tem času podpirala pri zmožnostih sočasnega opravljanja nalog. Upam, da ste to darilo sprejeli. Marec pa bo v znamenju kolesa sreče. Prišle bodo priložnosti, nastopilo bo težko pričakovano obdobje preboja in razcveta. V tem času se odprite in zaupajte ter izvajajte tisto, kar izvirno čutite in lahko prinese srečo vam in bližnjim. APRIL, MAJ, JUNUJ - to obdobje bo lahkotnejše, slavili boste svoje dosežke in zmago nad sabo. V tem času morate resnično najti stik s sabo in ugotoviti svoje meje in omejitve. Razširili boste tako notranjo kot zunanjo moč in spoznavanje sebe vam bo postalo užitek. Življenje bo postalo jasno in celovito, prav tako pa vaše izražanje čustev. Vzpostavite pristen odnos do ljudi (posebno še do tistih, ki so rojeni v elementu vode - Rak, Škorpijon, Ribi). JULIJ, AVGUST SEPTEMBER - čas je za sporazumevanje, organiziranje in urejanje vašega življenja. Rezultat bo obilje in razcvet, kot pomoč pa sprejmite ljudi, ki so rojeni v znamenju Device (21.8. - 21.9.), saj bodo imeli odgovore na vaše zahteve po ozdravitvi ran, po navdihu in bogastvu. Nujno morate opustiti stare občutke razočaranja glede družinskih članov (vin ljudi rojenih v znamenju Škorpijona). Zavestno se lotite teh spominov in se jih znebite, nato pa se predajte užitkom, ki ste si jih zaslužili. Imeli boste dovolj energije, da se boste lahko premikali v vse smeri. Našli boste združitev, ravnotežje, harmonijo in obvladovanje. OKTOBER, NOVEMBER, DECEMBER - Še vedno se boste ukvarjali z obnovo, prenovo in pregraditvami starih oblik. Sprejmite tudi svoje telo, kot tempelj vaše duše, naj vas ne omejuje, negujte ga z ljubeznijo. Znebite se vsega, kar je umetno, lažno ali neuporabno. Postanite spet celovit človek in se zavedajte darov sedanjosti, trenutek vaše moči je tu, sedaj. Sprejmite jo, sprejmite sebe. Nov prostor, ki ste ga prejeli, ko ste se znebili starih stvari, spominov, napolnite sedanjostjo, s sabo. Doživeli boste čustveno izpolnitev in zadovoljstvo, kar se bo odražalo na vseh področjih življenja. ŠIFRA: DAŠKA SPLOŠNO STANJE: V življenju stojiš zelo trdno, saj daješ dovolj pomena preteklosti in prihodnosti, hkrati pa znaš živeti v trenutku. Na delovnem mestu se včasih zgubljaš v papirjih, vendar si večino časa zadovoljna s tem področjem. S starejšo žensko, verjetno je to tvoja mama, se velikokrat spreš, saj daje tiho prednost tvojim uradnim partnerjem in nimaš občutka, da drži s tabo. Trenutno ljubezensko stanje ni preveč krasno, saj si bodisi ravnokar končala neko vezo (ali sta se močno odtujila in razmišljaš o koncu). Ne skrivaj svojih čustev, tudi pred starejšim moškim ne, saj se boš tako hitreje rešila občutkov zaskrbljenosti in žalosti. Spremembe v ljubezni so že na vidiku, vendar je nujno, da se odpreš za življenje in malo pogledaš naokoli z drugimi očmi. NAPOVED ZA PRIHODNOST: Nekatere ljudi, ki jih preprosto sprejemaš iz navade, moraš preprosto soočiti z dejstvom, kaj lahko in česa ne smejo početi. To jasno določanje odnosov ti bo tako pripomoglo, da se boš jasneje zavedla svojih želja in kot nagrada bo prišla velika sprememba v ljubezni. Skrbi se bodo razblinile in pomlad bo nastopila v svojem sijaju. Uradni partner bo sicer še malo zadržan, saj mu ne bo lahko sprejeti sprememb, vendar boš s svojo odločnostjo pokazala, da je res čas za spremembe in da je življenje lahko lepo. Šla boš na potovanje, ki te bo samo podprlo v novih stvareh in ne boš mogla razumeti, kako si lahko v preteklosti toliko časa zgubljala s slabo voljo. Na delovnem mestu bo šlo vse kot po maslu in uradne stvari nasploh se bodo odvijale kot v sanjah. Možnost večjega nepričakovanega denarja, lahko dediščina ali večji dobitek. Pri starejši ženski boš še vedno zaznala prijatelja, ki ji ostaja zvest, ne glede na to, kako grdo ravna z njim, in to te bo ujezilo in končala boš s skrivalnicami. Vsem boš pokazala, kaj čutiš, tudi staršem in življenje bo tako postalo lahkotno kot že dolgo ne. Oče bo sprva težko sprejel spremembe in si bo želel, da ne bi bilo tako, vendar bo po določenem času spoznal, da je bilo to potrebno in da mora tudi sam določene stvari razčistiti. Pazljiva bodi, da se ne zapleteš z neprimerno družbo, saj ti alkohol in tudi druge droge povzročijo velik energetski zastoj in življenje se lahko ustavi za določeno obdobje in potrebne bodo nove “depresije” za korak ven. Če še ne želiš imeti otrok, pazljivo, drugače pa veliko sreče. VPRAŠANJA: Usoda te podpira, zato le pogumno v življenje naprej in vse želje, ki bodo jasno zastavljene, se ti bodo uresničile. 1. LJUBEZEN - ti bo prinašala obilje in varnost v življenje, kmalu boš imela možnost otrok, vendar jih uskladi s svojim delovnim mestom, da boš resnično zadovoljna. 2. SLUŽBA - možnost manjših prepirov z nekom, ki tudi sicer veliko misli nate. Vendar je prav, da pokažeš svoje mnenje, kar se ti bo obrestovalo po finančni plati. 3. FINANCE - Zase boš imela dovolj, za večjo neodvisnost pa moraš pri sebi premakniti razgledno točko in spoznati, kaj vse potrebuješ za samostojno življenje in koliko denarja pot- rebuješ za en mesec in za trimesečje, pa tudi za celo leto. LETO 2000: JANUAR, FEBRUAR, MAREC - začetki leta so ti prinesli soočanje s strahom in neuspehom, kar je dobro, saj se jih samo tako lahko rešiš iz podzavesti. Tako si se lahko rešila vseh strahov, tako glede neuspeha kot uspeha, pa tudi pekočih spominov na pretekle neuspehe. Predmet čustev in razmišljanj PSC PRAPROTNIK d.o.o Šaleška 15, 3320 Velenje Tel. - servis: 063/ 898 32 32 Tel. + Fax - prodaja 063/ 898 32 20 Vozila letnik 2000 že na zalogi! V ________/ pa naj bi bili tudi odnosi z ljudmi. Svojo nalogo si izpolnila že z jasnostjo glede svojih želj. Veš, kaj potrebuješ in želiš, česa pa ne potrebuješ in ne želiš na področju čustvenih razmerij? To je predpogoj, da lahko udejaniš umetnost in znanost gradnje razmerij in da uporabiš prirojeno sposobnost za delo z ljudmi. Zdaj pa je čas za povezavo ali obnovo odnosa z materjo in za novo dimenzijo, kjer boš lahko ti prevzela glavno vlogo glede sebe in tudi glede spočetja svojih otrok. Razmisli o tem in se zavestno poglobi v svoja čustva glede tega. APRIL, MAJ, JUNIJ - Svojo energijo boš popolnoma razdala, tako v poslovnem kot v osebnem življenju. Tako si trenutno pregorela. Zato spoštuj svoje meje in omejitve, poskušaj pa tudi prekiniti svoje vzorce pretiranega razdajanja na vseh področjih življenja. Ne troši energije po nepotrebnem. Zdaj je čas, da ugotoviš, čemu namenjaš KUPON ZA JULIJO ŠIFRA: VPRAŠANJE: ODREŽI IN POŠLJI prednost in kje prevzemaš zadolžitve ter da sprejmeš odločitev, kje boš opravljala svoja velika dela, kje pa ne. Uredi in razjasni odnose z ljudmi, predvsem z rojenimi v znamenju Kozoroga (21.12. - 21.1.). V tem obdobju ti bo uspelo uravnotežiti stvari, ki jih doslej ni milo mogoče. Pozornost usmeri na denarne in pravne zadeve, pa tudi na zdravstveno stanje. Največje možnosti bodo za razvijanje novih zamisli na praktične načine. Izkoristi to. JULIJ, AVGUST, SEPTEMBER - Spremembe boš dobro prestala in dovolj energije boš imela za v vse smeri. Življenje se ti bo zazdelo tako lepo povezano in v harmoniji boš celo poletje. Moč boš imela za popolno prenovo svojega življenja in postavila si boš dobre in trde temelje. Obilje ti bo sledilo in končno (po tvoje) boš odrasla tudi v materialnem pogledu. To je tvoj čas, vitalnost in energija sta namenjeni tebi, zato ju usmeri na svoje življenje. Čustveno izpolnitev v medsebojnih odnosih pa ti bodo nudili predvsem ljudje rojeni v znamenju Rib (21.2. - 21.3.). OKTOBER, NOVEMBER, DECEMBER - uravnotežila boš svoja čustva in doživela zadoščenje v zmožnostih dajanja in sprejemanja ljubezni v enaki meri. To obdobje je primerno tudi za izkazovanje ljubezni pomembnim članom družine in širšega sorodstva. V ospredje bo ponovno stopila tvoja osebna moč in sposobnost voditeljstva. Sprejmi svojo ustvarjalnost z odgovornostjo. Novih projektov se loti brez strahu, saj si dovolj sposobna in močna, da jih uspešno izpelješ. Obvladovala boš svoj razum in se ne boš pustila ujeti na razne igrice vlog, ki se vršijo med ljudmi. Povezana boš s sabo in s svojimi željami, sanjami. Pazljivo boš izbirala, glavno gonilo ti bo pristnost in reševala se boš narejenosti, izumetničenosti. Prihodnjič: ŠIFRA: OPUNCIJA (se opravičujem za dolgo čakanje, pregled za leto 2000 boste še dobili) ŠIFRA: TIMIKOK (IN NEPO-ZABA) ŠIFRA: MODRE OČI Audi Pravica imeti (čisto) svojega. Audi A4 Copyright. Ker že za polovično ceno dobite enega od paketov dodatne opreme: Elegant I, Elegant II, Šport I ali Šport II. Paketa Elegant I in Šport I sta bogatejši različici že tako pestrih paketov Elegant II oziroma Šport II. Naj naštejemo nekaj vsebine paketov: Elegant I: kovinska barva, 4-kraki usnjen volan, sredinski naslon za roke spredaj, radio concert, 5-kraka lita aluminijasta platišča, pnevmatike 205/55 R 16 W, električno nastavljiva sprednja sedeža, vključno z električno ledveno oporo, deljivo (1/3:2/3) naslonjalo zadnje sedežne klopi in še in še. Šport I: športna sprednja sedeža, športno podvozje, 3-kraki športni usnjen volan, mehanska nastavitev višine sprednjih sedežev, električna ledvena opora sprednjih sedežev, 9-kraka lita aluminijasta platišča, pnevmatike 205/55 R 16 W, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ksenonske luči, naprava za čiščenje žarometov, ogrevana ključavnica v voznikovih vratih, voznikov informacijski sistem in še in še. Sicer pa, oglasite se pri nas - pričakujemo vas. Avtocenter Meh Koroška cesta 7d 3000 Velenje Telefon: 063 898 25 22 NAVDIH NA CESTI - XSARA PICASSO Xsara Picasso je z dolžino 4,28 metra postavljena med limuzinski Xsaro in Xsantio, z višino 1,64 metra pa med Xsa-ntio in Evasion. Medosna razdalja 2,76 metra in širina 1,75 metra omogočata ugodno kombinatoriko v prostoru, ki je v osnovi namenjen petim potnikom in 550 litrom prtljage, ob zgolj dveh uporabnih sedežih pa ponuja 2128-litrski prtljažni prostor. Njena že od daleč vidna odlika je oblika: zašiljena v klin in razširjena v kapljo je kos celosti lastne podobe - z dolgim in v p-rednjo šipo razpotegnje-min nosom, z “neskončnim” lokom strehe in z zadkom, ki je preveč obel, da bi bil vitek, in preveč eleganten, da bi bil tog. Obrobe odbijačev, opiati na vratih in zglajena utora vzdolž bokov krepijo ta avtomobil pod njegovim “pasom”. In nad njim: kar osem nepravilno oblikovanih, a skoraj brez izjeme radodarnih oken, ki potnikom omogočajo zelo dobro preglednost vozišča. Xsaro Picasso so vnesli v produktne načrte ob koncu leta 1995. Na začetku leta 1996 so nastale prve študije o njej. Novembra istega leta je projekt tudi v resnici stekel. Oblikovanje je potekalo izredno hitro, saj sta digitalno izračunanje in tehniško modeliranje razvojno obdobje močno skrajšala. Nsaro Picasso so snovali le 151 tednov, tovarna pa je vanjo vložila 2,35 milijarde francoskih frankov. Izdelujejo jo v Citroenovi tovarni v Vigu (Španija), pozneje pa jo bodo sestavljali tudi v brazilskem Portu Realu. J ^ Franciji so Xsaro Picasso predstavili minulega decembra, pri nas pa meseca februarja. Oblika Xsae Picasso s količnikom zračnega upora Cx 0 0,33 in s prečno površino 2,37 m2 je delo Citroenovega oblikovalskega centra v Velizyju. Pa ne gre zgolj za videz! Pomembna so tudi njena merska in tež nostna razmerja, ki jamčijo zanesljivo lego na cesti ter vozne užitke, ki pri podobnih avtomobilih niso vselej najopaznejša lastnost. In članstvo v Citroenovi družini je že na daleč oznanjeno: z veliko dvojno strešico, harmonično vtisnjeno v kromirano masko pred motornim hladilnikom. K skladnosti nosu pa prispevajo tudi prozorna ohišja žarometov in zajeten, a s karoserijo vseeno izredno skladen odbijač. Notranjost Xsare Picasso je namenjena vožnji in po svoje tudi bivanju. Dolžina od pedala za plin do zadnjih (enako velikih) sedežev meri 1,71 metra, srednji od teh sedežev je vzdolžno pomičen za 14 cm, vse tri pa je moč zganiti ali pa povsem izvleči. Kdor izvleče le zadnji sedež, zmore v Xsari Picasso tovoriti ožje predmete do 2,35 metra dolžine. Pod tega enoprostornika je raven, kar lajša gibanje v njem, ima pa tudi “kletne” prostorčke, ki so jih veseli ne le otroci, ampak tudi odrasli potniki. In tistim, ki jim bo Xsara Picasso služila za vsakdanjost, je pri roki še zložljiv nakupovalni vo- ojnima 16-litrskima bočnima mehovoma, vtisnjenima v naslonjali prednjih sedežev. Prednja varnostna pasova imata prilagodljivi višini oprijemališč, pirotehnične zategoval-nike in samodejne omejevalnike zatezne ________________ ____ moči. Tudi vsi trije pasovi ob zadnjih sedežih so tritočkovni in avtomatski. Hkrati je struktura sedežev namenjena tudi zaščiti potnikov pred morebitnimi udarci iz prtljažnika. ziček, vpet ob bočno steno prtljažnega prostora. Pripravnosti, predvsem ko gre za drobnarije, pa je v tem avtu še veliko, vključno s 15-litrskim predalom pod sovoznikovim sedežem. volanski obroč sta po z obroča je moč ukazo- Voznikov sedež in višini prilagodljiva, vati tudi radiu. Sredinsko nameščena armaturna plošča, nad konzolo, s poglavitnimi stikali je dobro na očeh vsem potnikom v le vozniku. K udobju prispevata to- avtu, ne oblični zvočna in Xsara Picasso je tovarniško na voljo v desetih barvah ter z dvema bencinskimi (l,6i in l,8i 16V) ter enim turbodizeljskim (2,0 HDi) motorjem. Menjalnik je vselej ročni in petstopenjski. In vodenje je lahkotno, ne glede na nežnost ali možatost rok, ki držijo volanski obroč. Citroen Xsara Picasso je torej prijeten, pa tudi zmogljiv in zelo uporaben avtomobil; ne le za družinske, tudi za službene, popotniške ali zgolj nakupovalne namene. In ravno večnamenskost enega, domiselno ustvarjenega in avtomobiliziranega prostora je to: umetnost novega! Vir: Citroen plotna izolacija, pa tudi prednja šipa, z velikostjo naklonjena dobri vidljivosti, zmore zadržati večino sončne toplote. Visok voznikov položaj v tej Xsari vzbuja občutek obvladovanja cestišča. In preglednost vsega, kar mu je namenjeno, vključno z vidljivostjo okrog vozila, mu ali pa ji povečuje dobro počutje. In ker je Xsara Picasso predvem druž inski avtomobil, se morajo v njem prijetno počutiti tudi otroci. Zato je tudi sedenje na zadnjih sedežih - dobri raz-glednosti po meri -visoko, predali v podu znajo biti domovanja igrač in dvanaj-stvolta vtičnica je tam za tiste, ki se ne igrajo z medvedki , ampak z računalniš kimi igricami. Varnost se začenja s sedežnim vpetjem Iso-fix, nadaljuje pa s 45- in 90-litrskima čelnima varnostnima mehovoma ter z dv- JOŽE MURŠIČ s.p. Žarova 7, Velenje f Telefon: 063 869 232 in 063 497 66 90 £3 CITROEN XSARA XSARA PICASSO 1.6i XSARA PICASSO 1.8i 16V XSARA PICASSO 2.0 HDi 2.957.000 SIT 3.126.700 SIT 3.384.000 SIT Dodatna oprema za CITROEN XSARA PICASSO: - Kovinska barva 67.830 SIT - Klimatska naprava 180.000 SIT - Avtomatska klimatska naprava 220.000 SIT - Avtoradio RDS - kasetofon + stikala na volanu 69.020 SIT - Električna pomična platnena streha 150.000 SIT - Platišča iz lahke litine 83.300 SIT Na zalogi še nekaj Citroenovih vozil letnik 99 po zelo ugodni ceni! £3 CITROEN - AVTO, KI VAM ZLEZE POD KOŽO ČESTITKA Slovenski javnosti sporočamo, da sta se po večletnem objemanju in poljubljanju, končno poročila, naša draga ALOJZIJA IN JANEZ Poročno slavje je potekalo v ožjem družinskem krogu. Iskrene čestitke NJUNI Janez, Marjan, Borut in Zmago z družinami. Prva izjava Marjana Podobnika po kraji njegovega službenega avtomobila: "Frčalo bo perje!” (Opomba OSE: Najbrž je bilo s tem mišjeno perje, ki bo frčalo za nakup novega vozila...) OBISK PRI FRANJU Pride Tudman v pekel in se joče. Hudič ga vpraša: ”Ja Franjo, zakaj se jočeš?” Franjo odgovori: "Zakaj sem moral umreti ravno jaz in ne Miloševič?” Čez teden pride Miloševič in Franjo ga vpraša: ”Ja, kaj pa ti tu delaš?” Slobodan mu odgovori: "Ah nič, rad bi se samo prepričal, ali je še pravica na svetu!” OSIN SPECIALNI MINI INTERVJU Pozdravljeni, gospod Podobnik! Dan’. Kako ste? Peš! Aha. Malo rekreacije nikoli ni odveč, ne? Že mogoče. Ampak jaz ne pešačim zaradi rekreacije. Zakaj pa? Zato ker so mi ga ukradli. Kaj so vam ukradli? Ja, audija, ne. Niste brali v časopisih? Tudi na televiziji so poročali. O, krščen duš, avto da so vam ukradli? No, ja, pravzaprav ga niso ukradli meni, ampak varnostnikom. Ti smola sakramenska. To pa je res višek nesramnosti. In kaj boste sedaj? Ne vem, verjetno bom dobil novega... Novega boste dobili...? Ja menda ne starega! Hm, veste kaj, gospod Podobnik, vse bolj se nam zdi, da audija niso ukradli vam, niti vašim varnostnikom... Komu pa? Davkoplačevalcem... NITI AMERIKA NI PRAVNA DRŽAVA. KO JE CLINTON IZBIRAL MED PRAVNICO IN PRIPRA VNIICO, SE JE 'NA KONCU ODLOČIL ZA SLEDNJO. Postanite naročnik satiričnega mesečnika OSA. Za šest mesecev samo 1300 SIT. Za Glas Savinjske stran ureja uredništvo OSE, Trg svobode 16, 2310 Slovenska Bistrica, Tel.: 062 843 09 72 [RNE sEKBI ŠRLE Iz BRvlNjBKlH LIIGDv (NR bEN[NI BlRRNl H|MR Tudi Simpson ni popoln! CIK - CAK Mož se vrne domov in najde na mizi sporočilo: ”Sla sem k sosedi. Pridem tik - tak.” Mož pripiše: ”Sel sem gostilno pridem cik - cak.” VARČEN AVTO Mož in žena potiskata svoj pokvarjen avto k mehaniku. Ta ju vpraša: Je kaj narobe? Ne veva. Prodajalec nama je povedal, da bo ta avto porabil zelo malo bencina, pa ni lagal. Zdaj ga potiskava že vsaj deset kilometrov, pa nisva porabila niti litra bencina. ZDRAVLJENJE Mama vstopi v otroško sobo: Kaj se pa greste? Zdravnika. In kaj dela Spelca na vrhu omare? Naš predsednik v mladih letih! Franci ti še kar malo drži, delajo še eno fotografijo! 1 NOČNA SLUŽBA Sonce luni: ”Zakaj si vedno tako bleda?” Luna odgovori soncu: ”Ker imam vedno nočno službo.’ Gospa, želeli bi kondom, da iri iahko seksali- ne pride v POŠTEV I OBLEKA »Rada bi kupila oblekico,« pravi gospa srednjih let v blagovnici, »ampak dve številki preveliko.« »Zakaj pa?« se začudi prodajalka. »Zato, da bo zdravnik mislil, da sem se držala njegove diete.« PONUDBA Mladi očka ves nestrpen čaka pred porodnišnico. Končno pride sestra s trojčki v naročju. »Kakšna ponudba,« se začudi očka, »mislim, da bom vzel tistega na sredini!« ZDRAVSTVO Samo posebna terapija vam lahko pomaga. ”Koliko?” 5000 DM. Predrago! Od pogrebnega zavoda imamo boljšo ponudbo. Od 29. februarja veljajo nove telefonske številke v Petrolovem skladišču v Celju. Prodaja KOEL gospodinjstva - tel.: 063 541 94 80 in 063 541 95 15 AVTOR: TOMAŽ STAVKO- KAZ URJENJE TELES- NIH SPOSOB- NOSTI VRSKA PLETE- NEGA SEDIŠČA GOROVJE V BOL-GARIJI GL. M. JORDANIJE OBDOBJE PREPOVE- Včasih se ne morem načuditi, RAZLIČNA VOKALA OTOK V OTOČJU DAHLAR PRVI MED ENAKIMI ZDRA- VILNA RAST- LINA ZDRUŽBA ORGANIZMOV KI LEBDIJO V VODI GORA V SRBIJI IME ČRKE HLAPLJIVA IN VNETU-IVA TEKOČINA VOJAŠKA ENQTA VEČJA OD bataljona DANIEL 'OROTICI METAL-NA VRV ADAMO- VA ŽENA AM. IG RALEC COBB PEVKA PRODNIK GLAS ZA VAS ESTONCI MANDELA INDIJSKO MESTO (TADŽ MAHAL) ZNANOST NO LEPEM ANGL. SLIKAR (PHILIP WILSON) OSEBNI ZAIMEK TOMAŽ GORJUP TRENJE RIMSKI BOG LJUBEZNI IME POLITIKA KIM JONGA MANE- KENKA GAZI- BARA TUJE Ž. IME MESTO NA JV RUSIJE OBORO- ŽENA TATVI- NA RIMSKA LJUB- LJANA TESNO- BNE SANJE LIUBE- ENSKI PESNIK ZGORAJ: ANAGRAM NAIN REDNO DEŽEVNO OBDOBJE V AZIJI PRAVO- SLAVNA BOŽJA PODOBA GLAS ZA VAS MOJZE- SOV BRAT STROKA, PODRO- ČJE AFARI STURM- ABTEIL- UNG PRISTANIŠČE NA HONŠUJU PREBIVAL. KNINA OSEBA IZ ROMANA VZHODNO OD RAJA KDOR ZA KAJ JAMČI POLITIK MORO MODERNO PLESNO DRUŽENJE MLADIH DOMAČE ŽENSKO IME STANISLAVA ZAHODNI PAKT KITAK- JUŠU SLOVEN. PESNIK (FRANCE) KONSTANTIN V ŠINSKI RUSKI SLIKAR REPIN PLUS ZASRUPI-TEV KRV KRAJ V SP. SAŠKI DOMO- VINA (STARO) ;me ~RKE NATRIJ PREVOZ-NO SRE-DSTVO BAKHO- VA PALICA SVIC. PIA- NIŠT (GEZA) PRITOK VOLGE ŽENSKO POKRIVA- LO (NOŽA) MADZ. IGRALKA AGA GLAS ZA VAS SLOVEN. PESNIK DVOJICA PEVEC PLESTE- NJAK DOLGO- REPA TROP- SKA PAPIGA PIVKA PIVA OPERNA SKLAD- BA ANTI- MON ŽENSKI PEVSKI GLAS NOGOMETAŠ PERTI-ZANA IN OLIMPIJE (DIMITRIJE) GORA V JULIJCIH BRAZIL- SKO MESTO (DEJANI- ERO) INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA TROPSKI SADEŽ Geslo: Pošilja:. | ODGOVOR s GOTOVA SEM c ZDAJ LAHKO GREŠ | s V KOPALNICO §-rvi NAGRAJENCA eo iv? SŠ$3 -§£ it Iva Poznič Vransko 36 3305 VRANSKO Nagrado podarja Renato Štravs §.-ti POKRAJINSKI MUZEJ CELJE: Arja vas 64 3301 PETROVČE H dve vstopnici za ogled razstave CELJSKI GROFJE (rok za prevzem nagrade je 30 dni) Cc co Dr. Debilko svetuje Gospod doktor, oglašam vam se z upanjem, da mi boste pomagali rešiti moj problem. Ne vem, kako bi vam na lep način povedala, kaj me muči. Sem mlada dama, ki rada pogledam globoko v kozarec in se takrat obnašam kot razuzdana prašiča. Takrat mi gredo po glavi same pohotne in pokvarjene stvari, večkrat si predsavljam, kako si delim posteljo in svoje osebne dele telesa z celim rokometnim moštvom (NAENKRAT), sanjarim o tem, kako me obdelujejo vsi skupaj in kako se kopam v njihovih sokovih. Večkrat me samo misel na to spravi v popolno ekstazo, orgazmov in užitkov, ampak z samim predstavljanjem nisem zadovoljna. Zato se moram zadovoliti z izborom postavnih kmečkih fantičev iz naše vaške gostilne, kar pa niti približno ni podobno mojim iluzijam. Noro si želim potegniti s celotno ekipo naenkrat, ampak ne vem, kako naj to izpeljem, ker imam samo tri uporabne luknje in dve roki. Tu pa nastopite vi z svojim nasvetom, lepo vas prosim, pomagajte mi uresničiti moje sanje. Obljubim vam, da se vam bom oddolžila v naturalijah, vem, da zdravniki ne prejemate podkupnine, zato vam bom plačala z neobdavčeno storitvijo. Vaša Radmila Gospodična Radmila, iz vašega pisma lahko razberem, da imate resen problem z vašimi potrebami, to da ste preverzna in potrebna prašiča, sploh ni pomembno, bolj bi se posvetil vaši MUCI, ki mora biti že zelo obrabljena, razširjena in globoka. Ker je vsa zadeva že precej °guljena, vam priporočam, da si nabavite pri šiptarjih na tržnici 2. kilograma nezrelih in Zelo kislih LIMON, ki jih boste oželi in njihov sok uprabili za krčenje mednožnega mesa. Ze stari kurbirji so limone uporabljali za te zadeve, tako kot pri moških kot pri ženskah (ko so naleteli na žensko z zelo veliko in široko muco, so kapnili malo limoninega soka na MUCO da se je skrčila na pravilno velikost, če pa so naleteli na žensko z ozko in suho muco so limonin sok kapnili na svojega TIČKA, da se je ta potegnil skupaj a še vedno ostal dovolj trd z ubadanje), vsa stvar je lahko malo neprijetna, ker limonin sok draži sluznico. Kar pa se tiče vaše domišljije, je stvar zelo enostavna, korak od sanj do realizacije je zelo kratek, stopite na najbližjo rokometno tekmo, skrijte se v slačilnico (POZOR, pazite, da vas ne dobijo redarji in vas ne......) in počakajte na konec tekme. Fantje bodo prišli prešvicani in se bodo odšli tuširati, takrat uletite vi v kopalnico nagi in pripravleni na akcijo, stvar se bo razvila naprej sama po sebi. Garantiram pa vam lahko, da boste po akciji potrebovali hladilno mazilo in bivacin za celjenje ran in odrgnin (rokometaši so znani po tem, da so zelo obdarjeni, če lahko verjamemo govoricam). IZJAVA MESECA Predsednik države Milan Kučan: "Zaenkrat ne razmišljam o ustanovitvi lastne stranke...” (Mogoče nekoliko kasneje, ko bo pomladansko sonce dovolj močno, da odtali deponirano izkaznico...) NAJBOLJŠI PRIJATELJ Z ženo sva imela avto in psa in skupaj smo se vozili na izlete. Moja vloga mi je postala povsem jasna tistega dne, ko je žena pobožala psa in mu rekla: “Ko bi se vsaj še šofirati naučil!” PRISEGA “Tožiteljici ste obljubili poroko in potem besedo prelomili. Zakaj!” “Gospod sodnik, vprašal sem jo, če sem njen prvi. Pa mi je prisegla pri svojih otrocih, da sem. ” NA CARINI “Zakaj sem udaril otroka? Ker je smrkavec cariniku, ki je na mejnem prehodu krožil okrog našega avtomobila, govoril: “Vroče, vroče in hladno, hladno, ko se je oddaljil.” PISATELJ “Vse, kar napiše moj fant, ljudje navdušeno požirajo. ” “Ali piše kriminalke?” “Ne, ampak jedilne liste.” TRENUTEK RESNICE Nauči se živeti, da boš znal umreti! TRENUTEK RESNICE Nemogoče je znova vzljubiti nekaj, za kar je ljubezen že izumrla. MODROSTI Življenje je pekel za slabiča, ki ima izvrsten spomin. Človekova misel je ključ vesoljstva. Pri človeku je najbolj neumno to, da hoče vedno veljati za pametno bitje. PREDLOG NOVE KOLEKTIVNE POGODBE 1. Delo mora biti osvežilno in prijetno. Vsak večji napor je kazniv. Kdor se pri delu spoti, bo takoj odpuščen. 2. Začetek delovnega dne določi šef. V nobenem primeru to ne sem biti prej kot ob 10. uri dopoldne. Pred začetkom delovnega časa se deli malica: sendviči, ohlajeno vino ali čaj - vse po želji zaposlenih. 3. Minimalna plača vsakega zaposlenega je 1.000 tolajev na uro, vključena je tudi oskrba s pijačo. 4. Pri delu je dovoljeno peti, če začen nekdo prepevati, morajo vsi pustiti delo in se mu pridružiti. 5. Opoldanski odmor je od 12. do 13. ure. Privatni izhodi v tem času niso dovoljeni, kdor ni prisoten na opoldanskem odmoru, dela to na lastno odgovornost. Za čas skrajšanja opoldanskega odmora se mu ta podaljša. 6. Med 13. in 16.30 uro je čas za kavo in deserte. Dolžnost šefa je, da v tem času poskrbi za primerno zabavo (karte, ženske ...). 7. Če kdo zaspi na delu, morajo ostali paziti, da ga ne motijo. Najbolje je, če vsi zapustijo delovna mesta in imajo ostanek delovnega dne prost. 8. Ob 16.30 uri je slavnostni zaključek delovnega dne, igra godba in šef se vsakemu posebej zahvaljuje za opravlejno delo. 9. Če se kdo poroči, vse izdatke krije firma, vključno zabavo. Poroka se proslavlja v stanovanju šefa, firma je nekaj dni zaprta, ker je za vse kolektivni dopust. 10. Dopust je dvakratjetno: 8 tednov poleti in 6 tednov pozimi. Če delavca v tem času ni doma, poskrbi firma za red in čistočo v njegovem stanovanju. 11. Dolžnost firme je, da zaposlenim Ženam priskrbi vzgojiteljico in snažilko, ki pa ne sme biti grda. V primeru daljše Ženine odsotnosti mora biti na voljo možu. 12. Če se delavcu ponoči sanja o delu in to dokaže, mu pripada plačilo za nočno delo. V primeru, da pride naslednji dan v službo, dobi plačane nadure. 13. Ta kolektivna pogodba velja do konca delovne dobe in je za vse firme oziroma direktorje v državi obvezna. PAUL MC CARTNEV/ RUN DEVIL RUN PAUL MC CARTNEV se je v dolgi in bogati karieri bolj ali manj uspešno loteval vseh možnih stilov popularne glasbe in celo komponiral klasično glasbo. Na najnovejši plošči RUN DEVIL RUN pa je s klasičnim rock’n’rollom petdesetih sklenil krog in se vrnil na sam začetek svoje glasbene poti. Run Devil Run pa lahko razumemo tudi kot nadaljevanje oziroma odgovor na ploščo Rock’n’roll Johna Lennona iz leta 1975. Drugače kot Lennon, ki se je držal preverjenih klasik, je Paul Mc Cartney izbral precej obskurne raritete, kot sta No Other Baby in Co-quette, ki jih je na samem začetku VROČIH 10 Domače: Iana 1) Simona Weiss -Milijon rubinov 2) Potver dancers -Ni še konec 3) Tinkara Kovač -Košček neba 4) Različni izvajalci -Žur leta 5) Dan in noč -Enkrat samo živimo Tuje: 1) Različni izvajalci -O.K. hits 6 2) Modem Talking -Year of the dragon 3) Christina Aguilera -Christina Aguilera 4) Daniela - / po svijetlu i po mraku 5) Puff Daddy -Forever kariere preigraval z Beatli v beznicah Hamburga. Med klasikami Blue Jean Bop, Ali Shook Up pa izstopa verzija Brown Eyed Handsome Man Chucka Berryja, ki s harmoniko v glavni vlogi zveni kot cajun iz močvirne Louissiane. Na plošči so se znašle tudi tri nove Mc Cartneye-ve avtorske skladbe: poleg naslovne še Try Not To Cry in What it is, ki pa jih lahko mimo postavimo ob bok ostalim skladbam. Pri snemanju plošče je sodelovalo kar nekaj znanih imen iz sveta popularne glasbe, med njimi tudi bobnar lan Pa-ice in kitarist David Gilmour, ki sta svoje delo opravila več kot solidno, čeprav ne prihajata iz klasičnih ro-ck’n’roll vod. Run Devil Ruti ima vse, odličen naslov dober izbor pesmi, ostre kitare,drveč ritem, energijo in zanos, skratka vse, kar potrebuje dobra rock’n’roll plošča. IJSC, Raritie*, B- Sfdes and Slow, Sad Waftze$ Cowboy Jimkies ^ Ehl KAJ IMATA SKUPNEGA GREGOR ČULK IN BOJAN ŠROTI Odgodor:______________________________________________________ Za pravilni odgovor nagrajenec prejme novi CD TRAMAL CURIC! COWBOY JUNKIES / RARITIES, B-SIDES AND SLOW, SAD Kanadski prvaki liričnega rocka so svojo novo ploščo izdali pri ponovno oživljeni lastni založbi(ci) Late-nt Recordings, pri kateri so na začetku kariere izdali prva dva albuma. Kot pove že naslov, so na plošči zbrane skladbe, ki se iz taks nih ali drugačnih razlogov niso uvrstile na redne albume. Skupina je v zadnjem času (predvsem na plošči Miles From Our Home) z iskanjem novih glasbenih rešitev skrenila z na zgodnjih ploščah začrtane poti in zaplula v drugačne glasbene vode. Nova plošča bo tako razveselila predvsem starejše ljubitelje skupine. Rarities, B-Sides ... je pravcato potovanje v preteklost, k lastnim glasbenim koreninam kot tudi glasbenim vplivom in vzornikom. Na plošči se skriva kar nekaj glasbenih biserov, zopet izpod peresa kitarista Michaela Timmi-nsa: Sad To See The Season Go, A Few Simple Words, Leaving Normal... Zato se kar samo po sebi zastavlja vprašanje, zakaj jih niso uvrstili na redne izdaje plošč. Zanimiv je tudi izbor priredb od Dylanove If You Gotta Go, Go Now do To Lay Me Dovm skupine Grateful Dead in sijajne izvedbe tradicionalne skladbe The Ri-ver Is Wide. Najboljše pride seveda na koncu, a cappella verzija My Fathers House Brucea Spring-steena, ki poleg izvrstne interpretacije Margo Timmins kaže tudi sproščeno prijateljsko vzdušje v studiu. Vasja Volavšek NOVI CD-ji IZ ŽANE - NOVI CD-ji IZ ŽANE - NOVI CD-ji IZ ŽANE - NOVI CD-ji IZ ŽANE ENJOY/ PARNI VALJAR/ MODERN TALKING/ RAZLIČNI/ JOY ZASTAVE YEAR OF THE DRAGON GRAMMV NOMINEES 2000 Hrvaška Junky-pop skupina se predstavlja s svojimi novimi uspešnicami: Baby( Dora 2000), Ljubila sam kao mala, ... Veterani hrvaškega in jugoslovanskega poprocka se predstavljajo z desetimi novimi skladbami. Še eni pop veterani ki jim je leto 1999 prineslo reinkarnacijo. 19 novih skladb za stare in mlade oboževalce. Backstreet Boys, Ricky Martin, Christina Aguilera, Britney Spears, Lou Bega, Sting, Kid rock, Andrea Bocelli, ... ■m GLASBA GLAS 37 ■■ KAKTUSI Težko je biti gay... Idejo za naslov dobivam iz zgoščenke, ki sem jo kupila pred kratkim. “Glad to be Gay” je naslov kompilacije disco glasbe, ki so jo posneli znani pevci ter denar namenili za boj proti virusu HIV. Ganljivo, res. Sploh to, kako ljudje v zadnjem času homoseksualnost lepo sprejemajo, o njej so pripravljeni odprto^ govoriti, razpravljati. Večinoma jih pravzaprav sploh ne moti. Čeprav, po drugi strani, večina Slovencev ne bi imela homoseksualca za soseda. Pa je kar nekaj takšnih, ki jih imajo. Kar pa seveda ne pomeni nujno, da to vedo. O homoseksualnosti se je namreč čudovito pogovarjati in biti do te teme toleranten, vse dokler se ne zgodi tebi. Že ko človeka, s katerim se pogovarjaš, vprašaš: “In kaj bi storil, če bi ti najboljši prijatelj povedal, da je gay?” malce čudno pogleda, za trenutek utihne in potem reče: “Nič. Še naprej bi ostala prijatelja. Ampak, povedal bi mu, da jaz nisem ...” “Kaj pa, če se zgodi, da pri sebi odkriješ homoseksualna nagnjenja,” lahko vprašate sogovornika potem. “Oh...,” bo nenadoma postal bolj odločen, “to pa se meni že ne more zgoditi! Nikakor!” Oh, pa se lahko ... Razmišljanje je tipično slovensko. Odprti smo do vsega, dokler ne zadeva nas osebno. “Prav, zadevo sprejemamo, ampak NAM se pa to ne more zgoditi!” Nam pa že ne... Večkrat se sprašujem, koliko od tistih, ki se jim je “zgodila” homoseksualnost, koliko deklet, ki so se v srednji šoli zaljubila v svojo učiteljico ali fantov, noro zaljubljenih v svojega nogometnega idola, se je tako odločilo. Koliko moških, ki žive sami ali žensk, ki nimajo družine, večkrat pa jih obišče kakšna prijateljica, se je imelo možnost zares odločiti. Le koliko jih je zavestno izbralo takšen način življenja? Koliko od tiste dvajsetine prebivalstva, ki naj bi bila homoseksualna, je imelo možnost zares izbrati? In so se, če res ni šlo po številnih poskusih s človekom nasprotnega spola ali se dolgoletno življenje v celibatu ni obneslo, se je potem, ko so vendarle spoznali, da niso zares zadovoljni in srečni, torej, koliko se jih je potem odločili za življenje večnega skrivanja svoje spolne usmerjenosti? Najprej pred starši, prijatelji in predvsem pred seboj. Ko je to premagano, pride na vrsto vprašanje: “Kaj pa okolica?” Kaj, če izvedo v šoli, v službi? Jo bom izgubil? In prijatelji... se bodo še hoteli družiti z mano? Tako si veliko teh ljudi najde partnerja (najbolj idealen par sta dva homoseksualna partnerja nasprotnih spolov...) zato, da zadostijo zahtevam okolja. Ti odnosi potem temeljijo na platonskem prijateljstvu, večinoma pa partnerji potem še naprej živijo svoje življenje. Poročijo se (ali si celo ustvarijo družine) predvsem zaradi kamuflaže. Da ne bi kdo posumil ...In potem, ko se z ženo sprehajajo po parku, pa mimo pride lep moški ... se zgodi, da začutijo tisto, česar ob svoji ženi ne bodo začutili nikoli. Pa vendar še naprej živijo svoje zblefirano življenje in nihče jim ne more nič. Lahko govore, ne morejo pa zares dokazati. Navsezadnje homoseksualnost ni kazniva in ni bolezen, pa vendar sodijo ljudje, ki jih privlačijo ljudje istega spola, v eno najbolj marginalnih skupin. Se je torej vredno vse življenje skrivati ali je bolje priznati sebi in svetu in potem, ne glede na lastne in družbene predsodke živeti normalno življenje? Kaj menite? Cenjene odgovore sprejemamo na naslov: Glas Savinjske, Šlandrov trg 20, Žalec, kjer bomo veseli tudi kakšnega vprašanja ali pisma z opisom vašega razmišljanja ali izkušnje. Srečno! KETI PIK snowworld factory store® Factory store Celje Ljubljanska 7 tel.: ++386 63 481 705 ++386 63 718 669 fax.:++386 63 715 669 e-mail: factorystore@siol.net Factory store Žalec Šlandrov trg 7 (nasproti avtobusne postaje) tel.: ++386 63 717 235 NOVO! NOVO! AKCIJA ZA KOLESA MODEL 99 GARY FISCHER - PIRANHA SCOOT - ROCKVVOOD GT-TIMBERLINE GIANT - COLDROCK BOULDER - DUO SHOCK (polnovzmetno) 49.220.- 56.300.-rS&750s: 73.740,- 96.900.- JtSrOSflS; 96.050.- Kompletna dodatna oprema in rezervni deli! Kolesarska konfekcija CASTELLI pomlad poletje 2000 že na zalogi! Prodaja na čeke! Gotovinski popust! Kredit do 2 leti! NA ZALOGI KOLESA MODEL 2000! ^. HMB km ' ' SCHVViNN NOVO FACTORV STORE TUDI V ŽALCU! MOVO verdi verdi PIZZERIA JAM SESSION V PIZZERIJI VERDI VERDI dne 7. 4. 2000 Vsak, ki zna uporabljati kakšno glasbilo lahko 7. 4. v pizzeriji verdi verdi preiskusi svoje znanje in zaigra s skupino TULJ0 FURLANIČ in YESTERDAY. Prijave do 28. 3. 2000 na telefon: 063 718 210. AC LEVEC PONUDBA RABUENIH VOZIL HONDA 1.4 i, nova, ugodno, 2.210.000 SIT MARCEDES E 250 TD, 1. 93, odlično ohranjen, 2,990.000 SIT POLO 1.3, 1. 95, m. rdeč, 1.150.000 SIT Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/472-409. AVTO CELJE ZALOGA RABUENIH VOZIL CEUE: FORD MONDEO 1.6 GLX, moder, 1. 94, 1,259.000 SIT FORD ESCORT 1.6 + oprema kar., 1. 95, m.srebrn, 1,499.000 SIT FORD ESCORT CL 1.6 16V, srebrna met., 1. 94, 890.000 SIT FORD FIESTA 1.8 i SX, 3V, siva met., 1. 93 739.000 SIT FIAT BRAVA 1.6 SX, 1. 96, zelena met., 1,440.000 SIT FIAT BRAVA 1.6 mania, 1.98, siva met., 2,099.000 SIT FIAT PUNTO 75 SX, 5V, 1. 95, modra metal, 1,049.000 SIT FIAT TEMPRA 1.6 SX, 1. 92, zelena met,. 649.000 SIT OPEL CORSA 1.4i, 5v, 1. 96, 1,299.000,00 SIT HONDA CIVIC 1.6 VTi, 4v, 1. 97/98, siva met., 2,499.000 SIT HONDA CIVIC 1.4 i, 3v, 1. 96, siva met., 1,479.000 SIT CITROEN AX l.li, 1. 94, rdeč, 599.000 SIT NISSAN PRIMERA 1.6 SLX, zelana met., 1. 97, 1,998.000,00 SIT OPEL KADET 1.4i, 1. 91, črna met., 567.000 SIT PEUGEOT 405 GR LUX, rdeč, 1. 93 999.000 SIT PEUGEOT 306 XR 5V, rdeč, 1. 95, 1,299.000 SIT PEUGEOT 406 SL, bel, 1. 96, 1.899.000 SIT PEUGEOT 306 XN, 5v, 1. 95, zelen, 1,299.000 SIT VW GOLF 1.8 CL 3V, 1. 94, 1.399.000 SIT VW GOLF KARAVAN 1.8 CL, 1. 94, bel, 1,397.000 SIT ŠKODA FELICIA 1.3 LXI, I. 97, met.rdeč, 1,093.500 SIT LADA KARAVAN 1500, 1. 96, rdeč, 449.000 SIT PEUGEOT BOXER 2.5 D, bel, 1. 97, 1,499.000 SIT PEUGEOT BOXER 2.5 D 10m3, bel, 1. 94, 1,150.000 SIT R TRAPIC TB 2G/10m3, oran na, 1. 94, 1,250.000 SIT R TRAPIC TB površin, bel, 1. 94, 859.000 SIT CITROEN JUMPER 2,5 D/12m3, bel, 1. 95, 1,699.000 SIT FIAT DUCATO 10 D 2.0, 1. 93, rdeč, 798.000 SIT SEAT INČA 1.4 CLX, rdeč, 1. 96, 1.050.000 SIT VELENJE: FORD MONDEO 1.8, 1. 94, m. moder, 1,660.000 SIT ŠKODA FAVORIT, rdeč, 1. 93, 449.000 SIT VOLVO 460 1.8 i, 1. 95, zel.met., 1.299.000 SIT 5 let s T + 4,5 do 4,7% obr. mero, menjava staro za novo, vozila so tehnično brezhibna, za določene tipe vozil dajemo delno garancijo. Najnovejše ponudbe najdete na internetu http://www.avto-celje.si. Informacije na telefon: 063/426-11-78 - Celje, 063/889-00-24 - Velenje AVTOHIŠA DBEV ZALOGA RABUENIH VOZIL FORD ESCORT 1.6, 1. 94 HVUNDAI ACCENT 1.3, 1. 90 HVUNDAI LANTRA, 1.92 SEAT CORDOBA 1.4 CLX, 1. 95 SEAT ALHAMBRA 1.9 TDI, 1. 97 ŠKODA, 1. 93 Informacije na telefon 063/708-669. FINEX ZALOGA RABUENIH VOZIL LADA SAMARA 1300, 3V, 1. 93, rdeč, 295.000 SIT LADA KARAVAN, 1. 93, bel, 400.000 SIT LADA NIVA 1700, 1. 96, bel, 700.000 SIT MARUTI 800 SITY STAR, 1.96, zelen, 520.000 SIT R5 CAMPUS, 1. 90, zelen, 420.000 SIT ŠKODA 105, 1. 88, zelen, 1. lastnik, 100.000 SIT VW TRANSPORTER RD, 1. 88, reg. 4/00, bel, 650.000 SIT VW GOLF 1.3, 1. 89, rdeč, reg. 2/00, 550.000 SIT VUGO 45 KORAL, 1. 89, bel, 135.000 SIT Informacije: PE CEUE 063/482-011, 482-012; PE DRAVOGRAD 602/83-643; PE RAVNE 0602/287-560, 0602/287-561, PE VELENJE: 063/857-424, 0609/640-204 AVTOHIŠA JAKOPEC ZALOGA RABUENIH VOZIL VECTRA 1.7 D, GL, 4v, 1. 91, reg. 1/00, kov.črn, CZ, radio, priklop, 1. lastnik, 790.000 SIT MARUTI 800, 1. 93, svetlo moder, radio, reg. 6/00 VECTRA 1.6i, 5V, 1. 91, 114.000 km, bela, 780.000 SIT VECTRA 1.6i, 1. 91, 124.000 km, modra, 780.000 SIT VECTRA 2.0i, 4x4, 4 vrata, 1.93, k.modra, 1,250.000 SIT VECTRA 1.8 16V, 4v, 1. 96, k.srebrn, 1,990.000 SIT VECTRA 1.6i GL, 5v, 1. 90, rdeč, 740.000 SIT R 19 CHAMADE 1.4, 4 vrata, rdeč, 1. 92, 650.000 SIT FORD ESCORT 1.6 CLX car., 1. 93, k.zelen, 870.000 SIT Vsa vozila so dobro ohranjena. Možen kredit do 5 let brez pologa. 063/42-54-611, 864-380, 897-14-60. AVTOHIŠA KOS ZALOGA RABUENIH VOZIL SUZUKI SWIFT 1.3, 1. 91 FIAT TEMPRA 18ie, 1. 92 PEUGEOT Informacije na telefon 7000-470. AC KRALJ ZALOGA RABUENIH VOZIL FIESTA 1.2 , 1. 96 R 4, 1. 91 LANTRA 1.6, klima, 1. 93 S COUPE, 1. 93 LANTRA 1.6, 1. 95 Za vsa rabljena vozila možen kredit. Informacije na tel.: 063/720-283 ali 063/720-116. AVTOCEHTER MEH ZALOGA RABUENIH VOZIL AUDI A4 1.8 OUATRO, 1. 98, testno vozilo, 6000 km, srebrn, vsa oprema VW PASAT 1.8 automatic, 1. 94, črn, 1.600.000 SIT AUDI A4 1.8 T, 1. 98, 12.000 km, 4,500.000 SIT AUDI A6 2,6, 1. 95, 110.000 km, srebrn, 2,700.000 SIT Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije na tel.: 063/898-250. JOŽE MURŠIČ ZALOGA RABUENIH VOZIL Informacije na telefon 063/856-852. A2S SPEKTRA ORRIT ZALOGA RABUENIH VOZIL KIA BESTA 2.2 D FURGON, 1. 96/97, kov.srebrn, 790.000 SIT R 5 1.4 BYE BYE, 1. 96, 3v, rdeča, 7990.000 SIT R 19 1.4 RT, 1. 94, rdeč, 950.000 SIT HVUNDAI SONATA 2.0i GLS, 1. 93, kov.siv, 999.000 SIT Televizija Žalec Kanal 25 v KRS Žalec tel.: 710-10-50 fax: 710-10-51 VW PASSAT 1.8 CL, 1. 93, kov. rdeč, 1,290.000 SIT VW CADDY 1.9 D FURGON, 1. 97, bel, 1,290.000 SIT VOLVO 460 GLE, 1. 94, 4v, kov. zelen, 1,399.000 SIT AUDI 100 2.0 E, 1. 93, moder, 1.650.000 SIT AUDI 100 2.3 E OUATTRO, 1. 92, kov.zelen, 1,799.000 SIT MITSUBISHI PAJERO 3.0 GLS V6, 1. 92, kov.moder, 1,990.000 SIT VW SHARAN GL VR6, 1. 96, kov.moder, 2,990.000 SIT VW PASSAT 1.6, 1. 96/97, kov.moder, 2,590.000 SIT AUDI A4 1.8 AVANT, 1. 95/96, kov.srebrn, 2,990.000 SIT AUDI A4 1.8 T, 1. 97, bel, 3.390.000 SIT AUDI A6 2.6 AVANT, 1. 96/97, kov.črn, 3,900.000 SIT Informacije na telefon: 063/425-40-35. PSC PRAPROTNIK ZALOGA RABUENIH VOZIL FAVORIT, 1. 93, 350.000 SIT R 5, 1. 91, rdeč, 340.000 SIT FAVORIT, 1. 92, 280.000 SIT AX 1.1, 1. 94, 600.000 SIT SEAT TERRA, 1. 93, 400.000 SIT FAVORIT, 1. 93, 297.500 SIT YUGO, 1. 89, 80.000 SIT FORMAN 1. 94, 420.000 SIT OKTAVIA L&K l.T, testna, 1. 12/99, 3,650.000 SIT Vsa vozila so tehnično brezhibna. Informacije na telefon 063/898-32-20. FORD KRBAVAC ZALOGA RABUENIH VOZIL FIESTA 1.3, 1. 96, 3 vrata, radiani rdeča, PUMA 1.4, srebrna met., 1. 99 FOCUS AMBIENTE 1.6, 5 vrat, 1. 99, modra met., ŠKODA 120L, 4V, 1. 88, siva, VW GOLF C 1.3, 1. 86, siva met., 3 vrata, KADET IDA 1.3 S, 1. 88, hordo, 4 vrata, Za vsa vozila možen kredit. Informacije na telefon 063/897-13-50. RO SO ZALOGA RABUENIH VOZIL CHRAYSLER IS, 1. 90, rdeč, 190.000 km, 450.000 SIT FELICIA LXI, 1. 96, 850.000 SIT ŠKODA FAVORIT 135 L, 1. 93, 370.000 SIT R LAGUNA 1.8 RT, 1. 95, 1.720.000 SIT DAEWOO RACER GSI, 1. 94, 590.000 SIT CITROEN AX 1.1, 1. 92, 350.000 SIT Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/425-40-80. SELMAR ZALOGA RABUENIH VOZIL FORD MONDEO, 1. 9/96, 80.000 km, vsa oprema, 1.850.000 SIT R LAGUNA 1.8 RT, 1. 9/95, m.moder, vsa oprema, 1.690.000 SIT BMW 316 COMPACKT, rdeč, 1. 95, veliko opreme, 1,790.000 SIT PASSAT 1.8, m. moder, 1. 97, 78.000 km, veliko opreme, 2.590.000 SIT HVUNDAI PONY 1.5, 1. 94, m.siv, 40.000 km 650.000 SIT BMW 325 coupe, 1. 92, m.črn, vsa mo na oprema, 1,990.000 SIT BMW 316, 1. 93, m.moder, veliko opreme, 1,590.000 SIT Motorno kolo VAMAHA XI 600 S, 1. 95, m.zelen, 12.000 km, 650.000 SIT BMW 316, 1. 94, črn, 1.890.000 SIT, vsa oprema Informacije 063/406-217 in 063/406-211. PREVOLNIK Zaloga rabuenih vozil Duke ktm 640, i. 98, 1.230.000 SIT ALFA 164 3.0 V6, 1. 90, zelen, 1.200.000 SIT Testni avto CHREVSLER STRATUS, 1. 98, cca 7.000 km Informacije na telefon 063/32-900, 411-982. PANADRIA ZALOGA RABUENIH VOZIL R 19 1.8 RTI, 1. 93, 1,049.000 SIT SEAT TOLEDO GT, 1. 93, 995.000 SIT KIA CLARUS 1.8 VAGON, 1. 98, 1.849.0000 SIT ZX 1.4 i, 1. 95, 849.000 SIT mazda 626, i. 91, 999.000 sit Vsa vozila so tehnično brezhibna. Možen kredit do 5 let. Menjava staro za novo. Najdete nas na Dečkovi poleg Giga športa. Tel.: 425-43-50, fax.: 425-43-55. MOTO CENTER TOGI večja motorna kolesa Kompleten program VAMAHA 2000 na zalogi. GILLERA STALKER 50, 1. 98, 240.000 SIT BUELL Sl, 1. 98, 1,750.000 SIT Zamaha yzf 750, 1. 94, 070.000 SIT SUZUKI GSX 750 R, 1. 91, 650.000 SIT KAVVASAKI ZXR 750, 1. 95, 1.130.000 SIT KAWASAKI KLR 650, 1. 99, 960.000 SIT VAMAHA FZR 1000, 1. 95, 1.800.000 SIT KAWASAKI ZX 6R, 1. 99, 1.450.000 SIT Motorji YAMAHA letnik 2000 na zalogi. Komisijsko prodajamo rabljena motorna _ kolesa. Uredimo kredit. Aprilia Čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Na zalogi plastični oklepi za motorna kolesa. Gume DUNLOP, MICHELIN, METZELER na zalogi, možnost plačila na več čekov. Čelade ARAI in SHOEI na zalogi možnost plačila na več čekov. Oblačila SPIDI, DAINEZE, AKSO, URINA, možnost plačila na več čekov. Informacije na telefon 063/891-00-09. AMD ŠLANDER SEZNAM RABUENIH VOZIL FORD ESCORT 1.8i GHIA, 1. 93, siv, 830.000 SIT R CLIO 1.2 RN, 1. 96, srebrn, 1,000.000 SIT ŠKODA FORMAN 135 LX, 1. 93/94, rdeč, 400.000 SIT ŠKODA FORMAN 135 LX, 1. 93, zelen, 330.000 SIT DAIHATSU APPLAUSE 1.6X, 1. 91, siv, 415.000 SIT SEAT MARBELA S, 1. 93, črn, 260.000 SIT ŠKODA FAVORIT 136 L, 1. 91, modra, 190.000 SIT OPEL CORSA 1.2 SWING, 1 .90, bel, 370.000 SIT Telefon: 063/471-705, 471-551. POKRAJINSKI MUZEJ CELJE OBVESTILO Zoran Atelšek, s.p., Mizarske storitve, Primož 41, Ljubno, preneha z dejavnostjo 31.12.1999, zaradi ukinitve dejavnosti. r~n~\ !□ □ □ □! TTTTlQrTTTT V Pongracu, 4km iz Žalca proti Grižam prodam dvo sobno opremljeno stanovanje v pritličju s kabelsko televizijo in telefonom ter centralnim ogrevanjem. Informacije na telefon 719 - 253. Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja Ce potrebujete pogovor ali umik v zatočišče, nas lahko pokličete vsak dan od 18.00-22.00, ob delavnikih pa tudi od 12.00-18.00 na brezplačno tel. št. 080/11-55. Od 18.00-22.00 smo vsak dan dosegljive tudi na tel. št. 061/97-82. Gluhoneme(i) nam lahko pošljete opis svoje težave po faksu št. 061/441-993. Odgovorili vam bomo. Vabimo vas tudi, da se pridružite skupini za samopomoč za ženske, ki so ali še vedno doživljajo nasilje. Vsakdo ima pravico do življenja brez nasilja. PD Zabukovica vabi v nedeljo 26. marca na tradicionalni zimski pohod na Porezen. Informacije: Srečko Čulk, Telefon: 063 716 421 SMO LJUDJE, KI NAS JE ŽIVLJENJE NA NEKI PREPOZNAVNI TOČKI ZLOMILO. NE VEMO TOČNO PRAVZAPRAV ČEMU IN KDAJ...MORDA NISMO BILI KOS ŽIVLJENJU, KAKRŠNO PAČ JE. SMO MU NAVSEZADNJE DOLŽNI BIH KOS TAKŠNI, KAKRŠNI SMO? SMO PA LJUDJE IN KOT LJUDJE VAS PROSIMO ZA POMOČ: HVALEŽNI BOMO VSAKEGA, ŠE TAKO MAJHNEGA PRISPEVKA! fAKAŽETE NA ŽIRO RAČUN DELO CELJE: sklic 00-29799 ISKRENA HVALA! CELJSKI BREZDOMCI V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI LAHKO OBIŠČETE Etnografski muzej na Ponikvi, tel.: 728-524 Galerija Doreta Klemenčiča - Maja in Savinova spominska soba odprto vsak četrtek od 10. - 12.00 in od 16. - 18.00, za skupine po dogovoru, tel: 717-717 Gasilski muzej Žalec odprto ponedeljek od 8. -12.00, sreda od 14. - 18.00 ali po dogovoru, tel: 718-272 Hmeljarski muzej odprto po dogovoru, tel: 715-830 Muzej motociklov Vransko odprto čez celo leto od 10. - 18.00, zaprt je bo četrtkih, tel: 725-126 Muzej parnih cestnih valarjev, tel: 718-108 Razstavno-prodajna galerija Oskar Kogoj odprto vsak dan od 7. - 17.00, sobote od 8. - 12.00, tel: 715-300 Savinov likovni salon odprto v času razstav vsak dan, razen nedelje in praznikov od 10. - 12.00 in 16. - 18.00, za skupine po dogovoru Spominska soba Slavka Šlandra odprto po dogovoru, tel: 724-066 Občinska matična knjižnica Žalec odprto: pon., sreda, petek od 8. - 18.00; torek, četrtek od 8. - 14.00, sobota - zaprto; tel: 717-717 Jama Pekel pri Šempetru urnik ogleda: junij, julij, avgust: 8.00 - 19.00; oktober: 8.00 - 17.00, TD Šempeter 702-138 Prodam baterijsko ročno uro POLO CLUB, vodotesna 100 m, l. 97, nova, malo rabljena, cena 100.000 SIT. 041/324-983, 063/490-85-40. Kličite popoldne od 16. - 18. ure. Prodam malo rabljeno ročno zmrzovalno torbo za na dopust modre barve. Cena 2.000 SIT. -^(^=7 'r^0fij^=r SAVINJSKA trgovska družba d.d. Žalec SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA d.d., Šlandrov trg 35, 3310 Žalec » .fl aiidog l 115/° Gsy Ali dog piščanec 4o0 gr - izhodna moč 2 x 20 W - sistem s 4 zvočniki - RDS/EON digitalni radijski sprejemnik - 3 CD izmenjevalnik - daljinski upravljalnik za vse komponente