Izhaja vsaki četrtek i a velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. , .'/„ „ . — fl. 80 k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. „ el IV. Zame nj i v a n j e. .*) 1. Porazmišljavali smo v prvem delu narodnega gospodarstva pravila, po kterih bi si imeli z našim delom iu trudom življenju potrebnih in vgodnih stvari nastvarjati; pa to še ne zadostuje. N. p. neki kmetovavec bi mogel po zbolj-šanem in dodanem delu si na leto 200 vaganov žita iu 200 veder vina pridelati ; vendar za svojo porabo potrebuje le 100 vaganov žita iu 50 veder vina, a kar mu ostane bi za nikakoršno veljavo ne mogel pospraviti, bilo bi mu za nič: pomnoženo in podboljšano delo bilo bi mu brez pomnožene koristi; ne nudilo bi ga zato nič druga t delu, nego naj bližnija sila in potreba. Pa brž ko zarnore to, česar si je več nadelal, ta 100 vaganov žita in 150 veder vina, veljavno pospraviti in za druge stvari, kterih si sam načiuiti ne more zameniti, se mu dodano in zboljšano delo dodauo naplača iu ga k veči marljivosti nudi, ker donaša mu to večo srečo, več vgodnosti življenju. Iz tega lahko previdimo kolike znamenitosti je človeštvu zameni vanje; jasno nam lehko bode, da premoženje, napredek, industrija, sreča ktere dežele je po naj bolj v razmeri z pripravami za dobro zame-njivanje. Noben narad, nobena dežela, ki nima dobrih cest, kanalov, plovnih rek in morskih lok, bogateti, premožiti, napredovati ne more. 2. Poglejmo, da opravičimo, kar smo omenili, očividne dokaze; Angleška, Holandija, Belgija, Francozka in Nemška je naj bolj z dobrimi železnicami, cestami, kanali preprogana, k temu da ima mnogo plovnih rek in dobrih morskih lok: industrija in napredek je v teh deželah naj veča; a vse nasprotno sopet se nam kaže v vzhodni Evropi: po nekoliko pokrajinah ogerske krone, a po naj bolj vse one dežele, ki so še več ali manj pod turško vlado kakor Bolgarija, Bosnija, Hercegovina, Srbija, Podonavske kneževine, veliki del Rosije itd. Železnice kakor vsi drugi poti, po kterih se zamenji-vanjc različnega blaga polehčuje so vsaki deželi velike koristi; le ljudje slabih pojmov in kratkega mišljenja morejo tožiti in obžalovati par oštarjev, nekoliko konjarjev in vo-zaijev, da bojda ti ljudje po tem, ko se je železnica nastro- e) čitateljem, ki so le početniki v čitanju in razmišljavanju principov politične ali nacionalne ojkonomijo (narodnega gospodarstva) naj bode v naprej omenjeno, da beseda „zamenjivanje" hoče znamenovati vsako zamembo, veljavo za veljavo, trgovati, prodovati in kupovati. jila, svoj dober kruh zgubijo. Ti res svoje koristi ne opa zijo, da po boljših potih leži svoje pridelke pospravijo, in kterih jim pomanjkuje, od drugod dobijo. Pa veudar ne smemo pozabiti, da železnice industriji le te koristijo, kedar so v resnici se po potrebi nastrojile, pa ne tako da so glavno le vojništvu namenjene, da eno trdnjavo z drugo zvežujejo itd. 3. Razmišijavati nam je zdaj pravila, po kterih se za-menjivanje revnati ima. Kakor smo že omenili, nikdo si ne more vsega sam načiniti, temoč vsakdo se le z enim posebnim poslovanjem z dobrim vspehom pečati more; pa pri tem ko si človek eno posebno stvar načini, potrebuje sto različnih drugih, tedaj vse druge si ima po zamenjivanju priskrbeti: zamenjivanje je zato za našo srečo tolike potrebe kakor izdelovanje izdelkov samih. Pa brez zameujivanja bi bilo tudi le malo izdelovanja; pri tem da se vsakdo le z enim pojedinim poslovanjem peča mu je to tudi mnogo bolj plodno in na veči dobiček: zamore si tim več drugih mu potrebnih stvari zameniti. (Dalje prihodnjič.) Pod Lipo. Podučivni in vgodni pogovori. I gl i č i 11 D e b e 1 k o (se sprehajata po lepem Ljubomiro-vem vrtu). Iglic. Ali že veste, da je konkordat general? D e b e 1 k o. Hodite vi z vašimi čenčarijarni, ali ne veste nič pametnejšega govoriti? Iglič. Čenčarije so, ali smešne so vendar, in to me vsikdar malo razveseli. Samo poslušajte, kako piše „Primorec" o tem. „Gospoda O. iz C. hlapec se pelje po cesti, na kteri so streljali. Konj se je plašil in hlapec reče jednemu izmed streljačev: Kaj šment'mi plašite konje z streljanjem? Čemu pa streljate? - „Kdo pa je bil Konkordat?" 1 jaz ne vem, pa mislim, da je moral biti general, ker neki samo tem streljajo, kedar jih zagrebajo"". De belko. Šaljivo je to res, iu take stvari radi čujemo tudi zdaj, če so ravno zlo žalostni časi za nas Slovane. — Zdaj pa hodiva hitro k mizi, da nič ne zamudiva, ker Lju-bomir je z drugimi že tamo in kakor sem čul, bo nam danes spet nekoliko politike razlagal. (Podasta se hitro k društvu.) Ljubo mir. O čem bomo danes govorili? S e m e n k o. To vi sami določite, saj vi naj bolj veste, kar nam je naj bolj potrebno znati. Ljubo mir. Vsaki ima pravico svojo željo izreči, kar bi naj rajši vedel. Prosim vas tedaj le povejte mi, kaj velite, da vam bodem razlagal. Iglič. Jaz bi naj rajši vedel ali bode res vojska ali ne, ta teden spet časniki mnogo o njej govorijo. Ljubo mir. Če bo, je samo jeden človek tega kriv. Žalec. Bisruark! Ljubo mir. Celo ne, temoč Napoleon. Stvar je celo prosta. Bismark ga je pred dvema letoma speljal na led, iu je napravil veliko Prusko. To speljauje na led in velika Pruska leži Napoleonu strašno v želodcu in zatoraj bi zlo rad Prusko prijel iu se tako spet izplavil. Napoleon vendar prav dobro zna, da Pruska ne bo sama, če jo on pograbi, in zatoraj se boji vojsko soper njo podignoti, ker Napoleon, ki že ima Meksiko na svoji slabi vesti, ve dobro, da ne sme nobene bitve več zgubiti, če noče iti rakom žvižgat. Vroča želja do vojske iu spet strah, da bi morebiti bitvo zgubil, čini, da se politika v Parizu zmirom sem ter tje maja in vsak dan druge glase prinaša; danes trobi vojsko zjutra 'spet mir iu tako celo Evropo vedno nepokoja. Danas puše minister vojaštva strašno v vojno trobento in rožlja s sabljo, zjutra dojde spet drugi minister in govori pri kakošni priložnosti o miru; to pa so samo komedije, tako govorjenje zapo-vedava cesar, in ministri niso pri tem kaj drugega, kakor samo govorna troba, ktera govori, kai; v njo puše Napeleon. Cesar Napoleon ne ve kako bi se naj bolj vlegel in zatoraj se vsako uro obrne, naj pa se obrne kamor se koli hoče, vsikdar leži slabo, ker je zlo bolen, pravzaprav ne on, temoč jegovo cesarstvo. Ne smemo se zatoraj preveč veseliti, če čujemo od onod mirne glase; ker toliko je gotovo, da se v Parizu in Berlinu vsa mogoča pripravljajo za vojsko; da pa se te priprave zastonj ne delajo je tudi gotovo, Napoleon bo primoran enkrat vdariti, pita se samo kedaj, morebiti tedaj, kedar bo vso svojo vojsko z puškami na iglo oborožil in zadosti denarja za vojsko imel; posojilo ima že pred dvermi. Mi- nister je sicer zagotavjal, da je posojilo potrebno, da se napravijo dobre sosešnje poti in ceste, mogoče je, verjetno vendar celo ne. Semenko. Ali ni bilo govorjenje, o občni razorožili kako pa je tedaj s to? L j u b o m i r. Na razorožbo skoraj niti ni misliti. Ruska vlada je res francosko pitala ali nima nobene vojne misli za seboj, naj začne ona prva razoroževati in druge vlade bodo^gotovo jo posnemale. — Žalec. No, in kaj je Napoleon na to odgovoril. Ljub o mir. Na to, so Napoleonovi časniki mnogo od-gorili iu v kratkem se vendar vsi jihovl odgovori lahko skup-čijo v sledeče besede: „Prepir se nahaja, tedaj morajo biti tudi vojaki zmirom na nogah". — Napoleon govori zmirom, kakor da bi se Francoski žugalo in kakor da bi bila ravnovaga evropejska zmešana. To je vendar samo laž in hlimba. Dobro zatoraj o tem piše neki Dunajski časnik: „v Evropi se ne nahaja nobena vlada, ktera bi hotela Francoski žugati ali se ž njo vojevati". Semenko. Morali še bomo tedaj čakati, kaj bosta Napoleon in Bismark izkovala. Ljubomir. Drugega tudi storiti ne moremo, časa vendar k temu ne bomo več dosti imeli, ker mir je celo ne zagotovljen; mogoče sicer je, da še letos vse ostane, kakor je, ali pa bo tudi drugo leto vse pri miru ostalo, je zlo dvomljivo. — Za danes naj bo zadosti. Dopisi. Iz Maribora. Slavnost pokladanja temeljnega kamena narodnemu češkemu gledišču se bo dne 16. t. m. v Pragi sijajno obhajala. Tukajšni Slovani se hočemo tej slavnosti duhom vdeležiti in zato se zberemo v naši čitavuici, da se spominjamo imenitnega blagodana vrlih naših bratov Čehov po naših okolščinah in razmerah pri dostojni večerni veselici, ki se začne ob 8. zvečer in h kteri se vabijo vsi člani čitavnice. Predsedništvo. Iz g-ornje Ložnice pri slov. aiistrici Dragi slovenski kmetje! Ker je zdaj čas sejati semenj e, vas spet opominjam sejte le samo dobro dozrjeno, črstvo in čisto seme, brez vsake šlote in vsakega smetja. Se-menje, ktero rade na njivah živali pobirajo, se mora malo z vodo pomočiti, v kteri se spusti malo petrolija. Pšenica se mora pred sajatvo s vročim pepelom pomešati. Turšica, buče (tikve), in krastavce je dobro pred sejatvo malo namočiti in v toplem mestu scimiti, ker po tem hitreje in lepše rastejo. Tako ravnajte s semenjem, dragi slov. kmetje, saj vam ne bo mnogo truda prizadelo, haska pa vam bo gotovo mnogo prineslo, česar sem se po mnogoletnih lastnih skušnjah zadosti prepričal. Ve slovenske deklice pa plejte prav marljivo žita, saj vam v spodbodo pravi pesmica: „Na Slovenskem lepšega in boljšega zrna ni, kak je pšenica; — pa tudi čednejšega ženstva ni, kak je slovenska deklica!" — Ne vzemite mi za zlo, predragi Slovenci in Slovenke, saj sem vam pisal te vrstice le v poduk k umnemu gospodarstvu in iz prepričanja, da bo vse za vaše dobro. Zdaj pa še vam oznauim, kako težo ima zrni e v našem Pohorskem kraju. Pšenica vaga 85 do 98 funtov Rž „ 86 „ 90 Turšica Ajda Ječmen Oves Proso Srakonoga Naj lepša in naj težejša pšenica se nahaja, po moji lastni skušnji v K e b 1 li, Tinji, st. Martinu t. j. v srednjih Pohorskih krajih. Moke se napravi iz centa pšenice "0 do 76 funtov. Jož. Stepišnik, mlinar. „ 82 „ 85 „ „ 63 „ 67 „ „ 70 „ 74 „ » 46 „ 54 „ » 77 „ 83 „ „ 48 „ 46 „ vagan. Politični ogled. Iz državnega zbora. Minister Giskra je podal zbornici postavino osnovo o neposrednih volitvah v državni zbor. Zbornicitje besedovala o pogodbi s ogerskim minister-stvom, naj se oskrbuje solno samotržje. Sprejel se je vladin predlog, da se zniža cena bele soli za 2'/a gld. in da se odsihnial ne bo več prodavala živinska sol. Slednjemu se je soperstavljalo mnogo govornikov, ker bi to bilo kmetijstvu in živinoreji škodljivo toda zastonj. — Plener je izročil postavni predlog o znižanju in kar mogoče jedno-vrstnem vredjenju železniških tarifov. Zdaj beseduje zbornica o vprašanju zavolj svobodnega odvetništva, in je sklenola, da more biti v prihodnje vsaki odvetnik, ki ima v Čislajtaniji domovinsko pravico, je postal doktor pravništva, in izvršil predpisano 7 letno odvetniško prakso in napravil potrebni izpit. Državni poslanec Skene je pital ministerstvo odkod se bodo jemali denarji za plačilo Honvedov in dobil je odgovor, da državni dunajski zbor o tem nima pravice govoriti, temoč da to spada delegacijam. Gosposka zbornica: Knjez Colloredo je spet ozdravel in prevzel predsedništvo, zboruje se vendar vedno brez crkvenih glavarjev. Zbornica je prijela postavo o uredbi političnih uradnij. — Finančno ministerstvo je izročilo 100 iz-j tisov državnega proračuna in novih denarstvenih predlogov, kteri bi se naj razdelili med ude v zbornici. — V kratkem pride na vrsto me d verska postava. Večina odborova, ktere poročovalec je dr. Miklošič ne bo nobene bistvene spremembe nasvetovala. Ogerska. Ogerski finančni minister nima prave sreče s svojimi denarstvenimi predlogi. Neki shod za splošno jednopravnost pod predsedstvom Klapkovim je sklenol se protiviti proti Lonyayevim predlogom in hoče dokazati, da so stroški in dohodki krivo cenjeni, da toraj ne morejo biti podlaga proračunskemu posvetovanju. — Deak zahteva, da predloži ministerstvo osnovo postave o svobodnem tisku v Erdeliji. — Hrvaška regnikolarna deputacija je pravice pri-poznala podružnost trojedne kraljevine pod ogersko krono, kronovanja čin in delegacijsko postavo in je privolila, da bodo dohajali hrvaški poslanci na ogerski zbor. — Ogerska vlada je dala povelje telegrafičnim uradnikom v Hrvaški in Slavoniji, da se morajo v 3 mescih naučiti madžarskega jezika ali pa službe zapustiti. — Regnikolarni deputa-ciji se zdaj razgovarjate ustno, ker se hočejo hrvaški depu tati izognoti vsemu, kar bi hitro so hrvaški deputati tako krotki, V Italiji se je spet začel Mazzini sc mnogo imenuje. Na Francoskem še zmirom jedni časniki pišejo o Pravi se, da je knez Metternih ne-— „Const" pripoveduje, da je fran-stopil iz vsake zveze z odotno vlado, govor cesarja Napoleona v Orleanu govoril. — Isti list tudi pravi, da porazumljenje oviralo. Sploh da se jim Ogri sami čudijo, zlo gibati republikanski duh, miru drugi o vojski. — nadoma iz Pariza odšel, coski konzul v T u n i s u — Dalje pravi, da bo miroljuben, če bo namreč ni nobenega vzroka vojski, če ne bo Pruska kaj nagajala. Miru je treba Angliji, Rusiji, Avstriji in Italiji. — Ruska želi, da bi Avstrijadosedajnega svojega poslanca! Reverterá nadomestila z bolj ljubljeno osebo. Angleška. Ministerstvo je sklenolo vsili parlament razpustiti. — Dizraeli je prosil, da bi ga kraljica iz službe iz pustila, vendar mu dozdaj še kraljica tega ni dovolila. Politična j ednota Nemčije, ktero hočejo nemški narodni liberalci v eolnem parlamentu po adresi pruskemu kralju priporočati, se menda ne bo izrekla, ker se ji pro tista vlj ajo ne samo južno nemški poslanci, temoč pruski konservativci. Od turške meje se piše, da je turški poveljnik Os-man Paša v velikih zadregah. Iz Carigrada tirjajo denar od njega, on pa nima niti poguma niti dostojne sile, da bi si iz-tirjal denar z oboroženo roko. Nevolja med njegovimi vojaki je velika, vojaki ne dobivajo plače, so raztrgani in bosi. Johnsonova pravda zdaj hitro napreduje in vsaka nova obravnava bolj kaže, da bo obsojen. Vsi senatorji razun 11 imajo J. sleparja, ki je občnemu blagostanju nevaren. Ramenski in srbski poslanci so se razdvojilo zavoljo razdelitve cerkvenega premoženja. coski časnik piše, da so pred kratkim Arabi nekemu tamo bivajočemu Francozu dva otroka ukrali in pojeli, kosti otrokov so bile najdene drugo jutro. V Mastagani so od 9. do 23. aprila našli na ulicah 66 mrtvih beračev. V Makari je umrlo za lakoto 2540 ljudi, in sicer v oktobru 12, v novembru 81, v decembru 381, v januarju 564, v februarju 577, v marcu 640, in v prvi polovici aprila 267 ljudi, kar bi bilo znamenje, da je lakota začela odjemati. Potrebne naredbe dozdaj še celo ni so napravljene da bi se ta strašni pomor stavil. Celjski mestni župan g. dr. Mortl se je župansta spet odpovedal. Srbi bodo že ta mesec dobili svoj bakreni drobiž (denar) iz dunajske kovnice. Na Češkem je izhajalo preteklo leto 61 čeških časopisov. To je naj boljši dokaz, kako izobražen je češki narod. Kot zastopnik Štajerskih Slovencev gre g. dr. Vošnjak, deželni poslanec k svečanosti pokladanja temeljnega kamna narodnemu gledišču v zlato Prago. V seji mariborskega mestnega odbora je namestnik župana g. Stanipfl z 18 drugimi odborniki činil silni predlog, naj bi se mesto Maribor od okrajnega zastopništva ločilo in sicer zastran denarnih zadev. Po tem, ko sta dr. Reiser in ž. Feyrer soper ta predlog govorila, je pri glasovanju vendar obveljal. — Ali bo deželni zbor Mariborčanom po volji storil ali ne ? ! — V Lincu se je pretekli teden zrušil veliki donavski most. Neka velika ladja se je namreč odtrgala in se pri mostu poprečno stavila, prej ko so mogli rešiti, se je zajela in tako silo napravila, da ste se dve poli (johi) podrli. Nesreča je naj vekša v tem, daje bilo mnogo ljudi na mostu, ki se niso dali odgnati in tako so v Donavo padli; večina jih je sicer bila rešena, ali vendar se jih je više 12 potopilo. Pripoveduje se, da bo naj bolj leva levica ogerskega zbora v kratkem nasvetovala, da se ima ogerska vlada v zatožni stan deti, ker je bila razgnala demokratična shodišča. V nedeljo t. j. 10. t. m. je bil pod milim nebom veliki ljudski zbor pod bregom Ripom blizo vasi Kralšič v Češki, pri kterem se je zbralo više 20.000 ljudi. Predsedoval je g. Kratohvil. — Vzrok tega velikega zbora je bil, da bi češko ljudstvo vladi izreklo, da ne more večih davkov plačati, in da protestira soper davek na premoženje. 11. t. m. zvečer je bila v Požegi blizo stare Gradiške v Slavonji, tako strahovita ploha, da je voda odnesla 80 hiš ni vse druge zadilja. Koliko se je potopilo ljudi, še se ne ve. Tudi ceste so vse razdrte, tako da se revežem skoraj ne more na pomoč dojti. \ovicar. Lakota v Algiru strašno divja in še je dozdaj zmirom vekša prihajala. Piše se od onod, da se ljudi med seboj koljejo in jedo. Tako pravi neki popotnik, da je obiskal neko bajtico in ko je v njo stopil so ravno začeli roke in nogo nekega moža kuhati, kterega so malo prej zaklali in kterega truplo še je na dverih viselo. (?) Neki fran- Tržna cena pretekli teden. 2 3 « s >"3 o 3 3 » > •=> - cj ■ -t w PU Pšenice vagan (drevenka) . Kži „ ... Ječmena „ ... Ovsa „ . Turšice (kuruze) vagan Ajde „ Prosa „ Krompirja „ Govedine funt Teletine „ ... Svinjetine črstve funt Drv 36" trdih seženj (Klafter) JJ II v „ 36" mehkih „ . ., 18" ,, „ . Oglenja iz trdega lesa vagan „ „mehkega,, „ Sena cent . . Slame cent v šopah „ ,, za steljo Slanine (špeha) cent Jajcc, osem za Cesarski zlat velja 5 fl. Azijo srebra 114.65. Narodno drž. posojilo 62.65 fl.jk. 6 — 8 60 3|_ 1|90 3 30 3 — 3 — 1 70 --20 fl.[ k.111. k.j fl.[k. ~5 60¡] 6 30,^560 3 85 4 20 3 60 --, 8 80 —!— ;-! 2 io 3 35 3 30 2 95 3 50 2 — 3 20 2 80 — I— 3 20 -- 1 5 1 80 - - - 24 — 24 — 25 !_22_26;_22 —¡28'!— 26—24 -24 25 10¡— — 5 70 ■ 7---5 50 — — 4 40 —j—j—j— — 80. — 1601— 50 -- 50 — 50 — 40 L — 601—50 1,90 1.1 1 20 1 - 1 10,— ,70 40 — Ii- 10 84 — -|10 1- — 90 — 65—190 - 50-I-45 — 35 — 61-- 57V. kr. a. v. Lotcrifue srečke. V Gradcu 6. maja 1868: 45 2« 85 88 Prihodnje srečkanje je 20. maja 1868. 40