Mubljcna, torek, 4. februarja 1958 LETO XXIV. Stev. 29 izdaja in TISKA časopisno zadoznisko podjetje »LJUDSKA PRAVICA« Direktor podjetja lev MODIC CLAVN) in odgovorni UREDNIK tVAN ŠINKOVEC 'rMS flan ra2«D oetka ' Cena i« dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZITE SEI -k J O O S K A PRAVICA-(JSTANOVLJKNA L OKTOBRA 1834 - MH-.n NARODNOOSVOBODILNO BORBO JU IZHAJALA KOT l »-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE OO L JULIJA IM> KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1833 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z -BORBO- OBISK IZ GRČIJE Je prispel v Beograd 'čeraj gr**te poslanske zbor-Konstantin Rodopulos PovabU?8-' 3' Jebr' (Tanjug). Na i predsednika Zvezne lica . upščine Petra Stambo-Beosr=a nes z letal°m prispel v slanskp predsednik grške po-p , ice Konstantin Ro-os- ki bo ostal tlopm, ni- Spremi DRŽAVNIŠKA KORESPONDENCA OMEJENA NA ZSSR IN ZDA? TRETJE PISMO Nikolaja Bulganina Eisenhowerju Ugoden sprejem ameriške načelne privolitve v državniško konferenco — Pomen začetnih in vsaj delnih sporazumov — Podrobna sporna vprašanja predlagana za drugo etapo razgovorov pri nas tri Moskva, 3. febr. (Tanjug). — ■ zum vsaj o nekaterih vprašanjih, lkega I,JTJ.a ga funkcionar gr- Predsednik Bulganin v novem pi- j bi bili s tem ustvarjeni pogoji za fanos Rnifnj6ga uuuistfsiv3 Ste- smu predsedniku Eisenhowerju z j urediti Na Rokam zemunskem letališču as. ureditev ostalih neurejenih med-dne 1. februarja znova poudarja, j narodnih problemov. Sovjetska 50 da bi bil potreben sestanek najviš- j zveza meni, da je treba takšna v vesolje izključno v miroljubne namene s pogojem, da je prepoved medcelinskih balističnih raket del splošnega problema atomskega in vodikovega orožja. dr. državni podsekretar ^Poslanik" Trk0ViČ ter grški ve' PrpHc j Thrasvbul Tsakalotos. tališčue •nik Rodopulos je na se ,‘zjavil novinarjem, da ii rti Jfetjič uradno mudi Washington terja podrobna pojasnila Washington, 3. febr. (AP). — ^SKega jciujiocu jjjl pOiItrUcli acalclllciv liajvia- z.vc z, a nični, vao jv- hu« Zvezne f, !,3, spre5eli predsednik jih predstavnikov in odklanja mož- vprašanja nujno urediti. Stamboli<4 tur skuPščine Petar nost prejšnjega sestanka zunanjih Med takšna vprašanja sodi opu- j da _ > .M°ma Markovič, Via- ministrov. j stitev poskusov z atomskim in vo- j V prvem delu pisma, s katerim dikovim orožjem za dve do tri le- 1 so se tuji dopisniki seznanili sinoči ta. V dokaz te trditve navaja po- ^ o ,. — na sestanku novinarjev v zuna- žive 9235 znanstvenikov iz raznih Ameriško zunanje ministrstvo je njem minstrstvu, je poudarjeno, dežel o nujni opustitvi poskusov. nocoj 0bjavilo poročilo, v katerem da so v Moskvi z zadovoljstvom Bulganin potem v pismu orne- - rečeno da se v najn0vejši no-naši deželiCtdIC ,uradno mudi v sprejeli mnenje predsednika Eisen- nja, da je iz odgovora predsednika tj prerniera Bulganina ponavljajo Prijetni cn^ n-a . a^ero vežejo howerja, da so stiki med državniki Eisenhowerja videti, da ne misli, prej§njj predlogi in da predstavlja g0slovarKir~!? ; SkuPni b°j 3U“ koristni, ugodno pa so tudi tolma- da bi bilo koristno doseči spora- »negativno stališče* do predlogov ?*Va je skntM11! grškega ljud" čili njegovo pripravljenost, da se zume o takšnih vprašanjih kakor predsednika Eisenhowerja o te-se iG jVa^trdno prijateljstvo, sestane s sovjetskimi in predstav- so na primer sporazum med ZDA, mah za razgovore najvišjih dr-skuPnih n okrepilo spričo niki drugih držav. Potem v pismu Veliko Britanijo in Sovjetsko zve- Savnikov vzhodnih in zahodnih Tita £rizadevanj predsednika še enkrat našteje znana pereča in zo o prepovedi atomskega orožja, de^ej ylad. izrkra.^a pavla ter njunih konkretna vprašanja, o katerih SZ nenapadalna pogodba med člani- p0r0čilo dodaja, da sovjetsko no- >ma snet ”e zadovoljstvo, da meni, da je moč doseči sporazum, cami Atlantske in Varšavske zve- tQ proučujej0! vendar pa je že jas-Predsednit pril°žnost pozdraviti in poudarja, da bi lahko razen ze ter sporazum, po katerem ne bi nQ da bo p0’trebno podorobnejše sčine in na®e Ljudske skup- teh vprašanj obravnavali še neka- uporabljali sile^ pri obravnavanju p0jasnjj0 pre*t njega tudi vse ju- tera druga s pogojem, da jih *mi-=*=>r>i nnnnSmnčih se na Bliž- Rodopuj.”6 ,si i® predsednik JuSosl0vsf °gledal Vojni muzej anske ljudske armade. sprejmejo vsi udeleženci sestanka. Poudarja tudi, da bi lahko takšna vprašanja obravnavali v drugi etapi razgovorov. Če bi dosegli spora- Nova BULGANINOVA POSLANICA IN -RAZISKOVALEC« Na trdnih pozicijah nad zemeMsko atmosfero? Kaj^b1® ne moti, da Macinillan v korespondenci ne do-Rlganina, samo da ima Zahod »argumente sile« našega tret^n^a. '3. febr Lotidn®3 „sfa^nega dopisnika) . - po el. v Bulganinova Prispej. y, lca Eisenhovverju je V britanPrav v trenutku, ko so zunanjem ministrskega Pdčevali osnutek bri-^ninovr, °dgovora na drugo Bul-8. ia p‘s!no Macmillanu z ?°rat hir*Uar^a' Ta odgovor bi Vetu Ati. V sred° predložen še u, Bari?,, antske zveze, ki zaseda n ga izrn?u^etski vladi pa n*L Zdai i ! pred koncem ted-spat zastalaze’ da L° vsa stvar ^vnik ^ danes povedal pred-n°vinar- zuDanjega ministrstva i3 Buiean’ britanskega odgovo-»?eL Drprf ne bodo izročili ■ .ga zun=n ne Bodo od ameri-ieb celot- njega ministrstva pre-!ega BuIb83- besedila najnovej-?ePhoWer1ganm°vega pisma Ei- 0 ^ se Velika Britanija in 1 n°vih o °. rnorale posvetovati „nfna pobudah in « °dgovr. ta Macmillanove- naIa PočaW- BulSaninu bo mo- ■e'5 Sveta a.1.,na Ponovni sesta- Ptctem . ^tovaniastav zavezniškega 111 reaB Pred slehernim urad-“giranjem na sovjetske predloge nedvomno zavira vzpon na »gornjo raven«, vendar so v Londonu prepričani, da je pot zdaj bolj prosta, ker je odpadlo ameriško načelno nasprotovanje slehernemu takšnemu sestanku v pogojih »stratosferske neenakopravnosti«. Londonski listi zato še naprej dajejo diiška svojemu zadovoljstvu spričo uspeha ameriškega »Raziskovalca«, ki je premajhen, da bi strategom v Pentagonu zmedel glave, a dovolj velik, da reši Belo hišo, zunanje ministrstvo in Kongres občutka manjvrednosti, »Manchester Guardian« pravi: Američani se zdaj čutijo diplomatsko sposobnejše, da razpravljajo z Rusi kot enako- - „ -. . -. ... pUJ«»mU sovjetskega stališča, vprašanj nanašajočih se na Bliz- preden bo mogoče trditi) da bi tak nji in Srednji vzhod. sestanek potrdil upanje v »napre- Bulganin se potem dotakne dek stvari miru in pravice na Eisenhowerjevega predloga, naj bi svetu „ odpravili veto v Varnostnem svetu, in izraža mnenje, da takšen predlog ni sprejemljiv. Ko govori o gledišču predsednika Eisenho-werja o nemškem, vprašanju, Bulganin poudarja, da je stališče ZSSR glede Nemčije znano in da ZSSR v celoti podpira gledišče vzhodnonemške vlade o nemški konfederaciji. Kakor prvi sekretar CK KPSZ Hruščev v svojem nedavnem govoru o zunanjepolitičnih vprašanjih, tako tudi Bulganin meni, da je moč doseči sporazum o poletih POČASTITEV 200-LETNICE ROJSTVA VALENTINA VODNIKA UTIRAL JE POT Včeraj popoldne sta zastopnika slovenskih književnikov in novinarjev položila venca na Vodnikov spomenik v Ljubljani Ljubljana, 3. febr. Danes ob jeziku razodet višji, izbrani svet, i -Zanimivo bi bilo z mislijo pre-pol petih popoldne so se zbrali o katerem so do tedaj lahko govo- leteti 161 let in zmeriti vso časov-okrog spomenika prvega sloven- rili samo pesniki velikih narodov, no in razvojno distanco, ki nas | skega pesnika Valentina Vodnika In če pomislimo, da je bila ta pe- loči od prve številke .Ljubljanskih na Vodnikovem trgu književniki, sem svoje čase odkritje našega du-, Novic’ do današnjega dne, ko na ha in moči naše besede, potem je Slovenskem izhajajo dnevniki v ZSSR Klimentu E. Vorošilovu ob 77. rojstnem dnevu ter mu želel čvrsto zdravje in nadaljnje uspehe v delu. Čestitka Vorošilovu ........................... Beoarad 3 febr (Tanjug) — s*avistl ln novinarji, ki so prav ta- rprvnhlikp ie čestital hoteli počastiti 200-letnico roj- jasno, da se je morala na ta glas stotisočih izvodih in tedniki v vi-nredsedniku Vrhovnega sovieta stva svoie6a Prvega stanovskega zbujati vrsta pevcev, ki so priprav-, šokih nakladah in ko imajo že ziimonti, g i7nrp«iipv,i nh tovariša. Skromno počastitev je or- ljali naši poeziji tla za bolj samo- manjši kraji svoje lokalne časnike. ganiziralo Društvo slovenskih stojno in mogočno rast. Med nji- Od enega samega časnikarja Va- književnikov z Društvom novi- mi je bil tudi Prešeren, ki je tudi lentina Vodnika je razvoj v teh narjev Slovenije in s Slavistič- sam ob pripravljanju svoje zbirke nim društvom. Slovesnosti so se čutil dolžnost, da počasti spomin Novi donski veleposlanik udeležili tudi predsednik Društva prvega našega pesnika- U . slovenskih književnikov Mile Klop-! Za dr. Linom Legišo je spre- V Beogradu Čič, predsednik Zveze prevajalcev govoril v imenu Društva novinar- Beograd, 3. febr. (Tanjug). — Jugoslavije Fran Albreht, predsed- jev Slovenije kulturni urednik Novi danski veleposlanik v Ju- nik Slavističnega društva univ. -Ljudske pravice- Marjan Javor- goslaviji Karl Eskelund je pri- pr°f- dr. Anton Slodnjak ter-dru- nik, ki je dejal uvodoma, da ob temelje vsemu poznejšemu spel v Beograd. V poslopju dan- 6* kulturni in javni delavci. Vodniku pesniku ne gre pozabiti voju- skega veleposlaništva ga je da- ! V imenu Društva slovenskih pomembnega deleža, ki gre Valen- 1 Po končanih govorih sta polo- nes obiskal in pozdravil šef pro- književnikov je spregovoril prof. tinu Vodniku kot prvemu sloven- žila venca tajnik Društva sloven-pravni sobesedniki, in če bo to .tokola državnega sekretariata za dr. Lino Legiša, ki je v svojem skemu časnikarju. Valentin Vod- skih književnikov Mitja Mejak v letih pripeljal do sto in več novinarjev. Tega razvoja časnikarske družbene dejavnosti, ki je šele v sedanjem času dobila svoj pravi družbeni pomen, ne bi bilo brez začetka. Na tem začetku pa stoji Valentin Vodnik, ki je postavil raz- pripomoglo k temu, da bo prej prišlo do sestanka na kakršnikoli ravni, se lahko tega samo veselimo. Vladni »Daily Tele-graph« govori o večji samozavesti predsednika Eisenhowerja, ki se bo zdaj lahko postavil na trd- -------- ----- nejše pozicije. Laburistični »Dai- Atlantske zveze. Za-ly Herald« pa sodi: Zdaj se lah- zunanje zadeve Dalibor Soldatič. govoru med drugim dejal: po- ko obe strani na najvišji ravni pogajata »s pozicije sile« — ko jima je bilo že toliko do tega. Veleposlanik Eskelund bo te dni izročil predsedniku republike svoja pooblastilna pisma. Cabot Lodge v Iranu Teheran, 3. febr. (AP). Vodja ameriške delegacije v OZN Cabot Lodge, ki se mudi zdaj v Iranu, je bil pri iranskem šahu in mu izročil Eisenhovverjevo pismo, katerega vsebine niso objavili. »Vodnik je dramil svoje rojake mIKA TRIPALO O SODELOVANJU MLADINE V PREDVOLILNI KAMPANJI Letos pojde prvikrat volit bilijon osem sto tisoč mladih volivcev »v setlni!08^* dopisnik -Ljudske pravice- je naprosil pred-pal a Centralnega komiteja Ljudske mladine Miko Tri-dln ' nai Pove kaj o nalogah in pomenu sodelovanja mla-v Predvolilni kampanji. in jih učil prednosti in napredne Javorn'k Je dejal, podjetnosti, kakor je terjal čas, ki je razgibal ne samo meščane, ampak tudi kmeta in je bilo treba skrbeti za gospodarsko utrditev in z njo tudi za narodno veljavo. Narodna misel se je še posebej razgorela, ko je pesnik videl, koliko javnega priznanja je bila deležna slovenščina pod Francozi. Ze z Linhartom sprožena, zdaj močno oživljena misel na politično, ne samo duhovno skupnost Slovencev, je valovila z njegovo -Ilirijo oživljeno« daleč po Slovenskem in prebujala naše ljudi. Prebujala pa je Vodnikova pesem tudi takrat, kadar je ubirala bolj osebne strune, prizadete spričo veličastva naših gora ali prevzete od klica, ki vabi pesnika. Saj je bila s takimi nik je urejal prvi slovenski čas- imenu slovenskih književnikov, nik -Ljubljanske Novice«. Tov. venec Društva novinarjev pa to- i variš Marjan Javornik. Zlasti je treba dela mladine ne moremo ločiti od dejavnosti organizacij Socialistične zveze, sindikatov in drugih j„_ih verzi za nas samo odkrita in povelj ličana naša domovina in v našem n, v sedanie , . . , .-L ... družbenih organizacij in da ie za- {etk, ’ Pourt m°'iln,0 kam' 1J.t.n^e?v.naS? 5 . J,,želeno, da bi sodelovalo na zborih SVETOVNO PRVENSTVO V BADGASTEINU Presenetljiva zmaga norveške smučarke Slavica Zupančič je dosegla 20. mesto (Od našega posebnega dopisnika) za re- 0ra>U' se Tripalo v za* r'h letih, zlasti s perspektivnim volivcev čimveč mladincev in mla» srgatlizaciip ^Jejo mladinske načrtom, z glavnimi določbami djnk. Cilj vsega tega prizadevanja Voiuaim> izk„L"^a!eriml nepo' novih_zakonov iz^gospodarstvajn je> da se okrepi družbena in poli- j __ tj£na vi0ga Ljudske mladine kot organizacije, na drugi strani pa, (Nadaljevanje na 2. strani) -----7“----1-------------------- Imre Horvath umrl Budimpešta, 3. febr. (Tanjug). Budimpešti je sinoči umrl ma- Vftir i?lr X »»vrvaici lini nepu* UUVUI IA ; v Rve kr ' uSnjami iz priprav na naposled s prizadevanjem - i aterih < nih organov oblasti, formo šolstva. 3 vneto i,s°dolovala rr miadina na na'osa tn»nani ,'ia na raznih sestankih 2 družK-8? v gospodarstvu - bentm in političnim živ- Na volišča pojde prvikrat kakih I 1,800.000 mladih volivcev. Seveda jim bo treba posvetiti potrebno pozornost. Mladi volivci se morajo _______ seznaniti z vsem, kar sem omenil. Vfipli/ni* Spoznati morajo, kakšne so njiho* j c™ENSKfl NDPnvrn ve pravice in dolžnosti kot novih p torek U V til j volivcev in kot državljanov naše v • *• februarja ^ družbene skupnosti in v katerih v uuuiuir»ou jc »uuu uum me n°'Te’m1utrai de?n' 5lovenljl oblačno oblikah lahko pride njihovo mne- džarski zunanji minister Imre O ^ okoature Ponoči dT-To° Tprt nje do izraza v komuni. Mladina Horvath. “eino5, v Prim na,vlrie dnevne meri naj seveda v tem obdobju nada- Imre Horvath se je rodil leta - ^arol^deiTo111 do 1!- v nižinah | ju je tudi izpolnjevanje tekočih 1901. Od leta 1918 je bil član Jaroma Vn\akeRa lačnega pritiska nalo6. dela za povečanje projz- Komunistične partije Madžarske. Sasi. sv««. Evropo in vodnje v industrijskin poajeijin rosie zunanjega mimsirsiva je Vaiovt lm*Jo in kmetijstvu ter organizira in prevzel leta 1956. Bil je odslej ^ ’ °dprto pot prot? nasi?nSk^ I opravlja krajevne delovne akcije tudi član Centralnega komiteja Badgastein, 3. febr. — Tisočem In tisočem turistom, ki so obiskali Badgastein zaradi svetovnega prvenstva v alpskem smučanju je bilo danes žal, da niso prisostvovali današnjim tekmam smučark v slalomu. Prireditvi, ki se je začela ob 14. uri je namreč prisostvovalo le okoli 10.000 gledalcev, bila pa je mnogo bolj zanimiva kot včerajšnji slalom moških. V veliko presenečenje je zmagala Norve-žanka Bjornbakken pred Avstrijko Frandlovo in drugimi favoritinjami iz alpskih držav. Naša Slavica Zupančič je dosegla dvajseto mesto med 42 tekmovalkami iz 14 držav. To je zelo lep uspeh naše tek- od Frandlove. Le-ta je bila v movalke, kajti startala je med drugi vožnji za 2 desetinki hi-i zadnjimi s številko 37. Zaradi trejša od Inger Bjornbakkenove, tega je morala voziti po že zelo vendar je le-ta obdržala vod-razriti progi, ki je povzročila stvo in zmagala z rezultatom precej padcev med tekmovalka- 105,6 sek. (53,9 sek in 59,7 sek.). mi, ki so imele številke od 20 navzgor. Tudi ta »ženska proga«, ki je (55,2 in bila dolga 529 m z višinsko raz- (Švica) liko 172 metrov in 50 vrati je bila zelo hitra in v tehničnem pogledu na nekaterih mestih zelo težavna. Kot rečeno je favoritkam prekrižala načrte 24-1 et- Ostali rezultati najboljših: Putzi Frandl (Avstrija) 107,0 51,8), Annemarie Waser 107,4 (55,5 in 51,9), Astrid Sandwick (Norv.) 108,9, Susanne Thiolličre (Franc.) 109.3, Hilda Hofherr (Avstrija) 109,8, Berit Stuve (Norv.l 110.2, 8. do 10. Frieda Danzer (Švica) in na norveška telefonistka Inger Hegtwait (Kanada) 110,8 Dani-Bjfirnbakken, ki je bila na olim- elle Thelinge (Franc.) 111,2, sle- lin delo na ideološkem torišču. I Socialistične delavske partije. Pokojni madžarski zunanji minister Imre Horvath pijskih igrah v Cortini šesta, na nedavnem tekmovanju v Kitzbii-helu pa peta. Vsi so dajali veliko prednost Avstrijki Putzi Frandl in Švicarki Rčnč Col-liard, ki sta imeli mnogo boljši startni številki in sicer 3 in 8. Že v prvem teku je imela Nor- de: 11. Lilo Michel (Švica), 12. Evgenija Sidorova (SZ), 13. Jole Poloni (Italija), 14. Lucille Whe-eler (Kanada), 15. Linda Mayer (ZDA). 16. Barbara Grocholska (Poljskal, 17. Ludmila Richval-ska (CSR), 18. Lisi Mittenmaier (Avstr). 19. Deaver (ZDA), 20. veianka 1,3 sek. boljši rezultat Slavica Zupančič /Jus). ■w Cim pestrejše oblike v predvolilni dejavnosti Na seji Glavnega odbora SZDL Slovenije je v razpravi sodelovala tudi tovarišica Olga Vrabičeva. Zaradi aktualnosti objavljamo glavne misli iz njene razprave. Spregovorila bi nekaj besed v zvezi s problemi in metodami dela v predvolilni kampanji. Zelo pozitivno se mi zdi, da bi prišli na teren z gradivom, ki bo obrazložilo gospodarsko situacijo, dalo dokumentacijo celotnemu našemu gospodarskemu razvoju in obrazložilo konkretne uspehe, ki smo jih dosegli na vseh področjih. V nekaterih okrajih imajo za volilno kampanjo izdelan konkreten plan, kot imajo to ra primer pripravljeno v Celju, kjer imajo pripravljene analize po vseh sektorjih, ki so važni za rast življenjskega standarda, glede vprašanj trgovine in preskrbe, družbene prehrane itd. Te so pokazale, da imamo še vrsto neizkoriščenih možnosti. Vzemimo konkretno samo družbeno prehrano. To je vprašanje, ki ga že dolgo poizkušamo reševati in ki je velika ovira, medtem ko v bistvu ne gre niti za kdove kako velike materialne stroške. To je zlasti važno v zvezi z novimi gospodarskimi zakoni, zlasti z zakonom o sredstvih podjetij. Analize so nam pokazale, da je glede preskrbe in prehrane v podjetjih vrsta gospodarskih or-organizacij šla na nižje organizirane oblike tipa kantin, oklevajo pa, da bi poleg sendviča in skodelice čaja nudile delavcem tudi kvalitetnejši enotni topli obrok. Za to je več možnosti, za to ni niti treba graditi kake posebne objekte, kuhinje itd. Zelo uspešno se lahko uporabijo razne centralne kuhinje, ki bi v termostatičnih posodah dobavljale tovarnam to- prehrano. Zanimivo pa je, da se delavci zelo radi poslužujejo teh tako imenovanih kantin. Prav tako je zanimivo dejstvo, da vzlic prevladovanju prepričanja, da je tre- lajo vendarle z določenim dobičkom. Nadalje se mi zdi, da bi bilo treba posvetiti več pozornosti delavski mladini. O tem bi ne bilo treba veliko govoriti, ker je že tovariš Tito na kongresu Ljudske mladine Jugoslavije zelo ostro postavil to vprašanje in ga osvetlil z vseh strani. Mislim, da se dajo ti problemi urediti z relativno majhnimi sredstvi in z dobro voljo, bilo pa bi prav, da bi se konkretne analize, ki jih delajo, uporabile za to, da bi se upoštevale in uresničevale tudi v družbenih planih in proračunih naših občin. Prav v predvolilni kampanji bomo dobili v razpravo osnutek zakona o stanovanjskih skupnostih. Ideja stanovanjskih skupnosti je zainteresirala najširši krog naših ljudi, ki gledajo na ta vprašanja z velikim razumevanjem, pa tudi z navdušenjem, manjka le to, da občine sprejmejo te stvari v svoj program. V zvezi z volilno kampanjo pa je treba reči še to, da če bomo vse te analize imeli izdelane in če bomo konkretno razpravljali o teh problemih, potem bo naša predvolilna kampanja lahko zelo pestra. Izredno pomembno se mi zdi, da bodo naši kandidati za poslance šli ne samo na zbore volivcev in velika predvolilna zborovanja, ampak bi bilo prav, če bi stopili v stike tudi z ljudmi, ki delajo na posameznih področjih družbene skrbi za človeka, se pravi s tovariši, ki delajo na primer v potrošniških svetih in stanovanjskih skupnostih, ter z njimi vsa ta vprašanja preanalizirali. Prav tako pa je potrebno, da pridejo v neposreden stik r predstavniki delavskih svetov in sindikalnih or- fSisii Sklep o veliki mladinski delovni akciji, to je o gradnji avtomobilske ceste »Bratstvo — enotnost« Zagreb—Ljubljana Je sprožil v Sloveniji veliko zanimanje. Iz mnogih krajev prihajajo številne prijave za udeležbo pri graditvi. Med drugimi sta se doslej prijavili tudi Višja gospodinjska šola v Grobljah in Višja šola za medicinske sestre v Ljubljani. Le-ti bosta poslali v mladinske brigade svoje slušateljice, ki bodo organizirale prehrano in sanitetno službo brigad. Prvih sedem sto mladincev iz LRS bo odšlo na delo že 1. marca: pripravljali bodo bivališča, gradili športne in druge objekte, ki bodo za kulturno in športno razvedrilo mladine. MLADIMA IN KAKOVOST ŠOL Pogovor beograjskega dopisnika »Ljudske pravice« s predsednikom CK Ljudske mladine Jugoslavije Miko Tripalom DELO KANDIDACIJSKIH konferenc Predlogi za kandidate iz mariborskega, celjskega* murskosoboškega in g°rl škega okraja Včeraj je bila v Mariboru kandidacijska konferenca, kateri so se zbrali deleg Maribora, celjskega in °toi» vss kmetij ske soboškega gali kot kandidata zbor proizvajalcev skupine Franca Lubeja, sednika OZZ Celje. V °bi ^ Maribor-Tabor so P^af„ Zvezni zbor pr°izvajalc ctiinine potr-so ba te ustanove subvencionirati, de- ganizacij v podjetjih. (Nadaljevanje s 1. strani) da se hkrati poveva družbena odgovornost mladine. Drugače povedano, da mladim ljudem čimbolj omogočimo, da bodo delali in upravljali. V tem smislu je treba razumeti tudi na kongresu sprejeti predvolilni razglas, namenjen mladini.« -Za katera vprašanja je mladina zainteresirana, da bi jih nova skupščina čimprej obravnavala?« »Na prvem mestu je reforma šolstva, saj gre ogromna večina mladine skoz razne vrste šol. To je glavna pot, po kateri se mladi- S SODNE OBRAVNAVE PRED OKROŽNIM SODIŠČEM V BEOGRADU Pokazali so klavrnost svojih moči Beograd, S. febr. (Tanjug). — Pred Okro2nim sodiščem v Beogradu se Je davi nadaljevala razprava proti Štirim obtožencem, ki so zakrivili sovražno dejavnost proti Flbj. I ni bil, razbiti državni In družbeni red FLRJ, ker za seboj niso imeli nobene 1 sile. Nekateri zagovorniki so dakazo- vali, da gre za opozicionalce proti dr-Zadnja zaslišana priča Je bil Jovan med okupacijo sodelovali v ravnogor- žavi. Obramba pa se ni dotaknila kon- Stranjakovič, brat obtoženega Stran- skem gibanju. Po osvoboditvi so se lotili kretne dejavnosti obtožencev, marveC Jakovlča. Predsedujoči ga je soočil z orgarcleirenega -dela, obtoženi Krekitf pa Je ostala samo pri tistem, kar’bi uteg' je sestavil program, da bi tako dal pobudo emigraciji v boju proti Jugoslaviji. Cilj vsega, kar so storili v svoji dejavnosti, je bil razbiti državno in družbeno ureditev FLRJ ter porušiti bratstvo In enotnost. »Poziv« Je delo obtožencev Krekiča, Pavloviča in Stra- obtoženlm 2ujovičem, da bi sodišče ugotovilo, da je bilo sporočilo Mladena Zujoviča res preneseno lz Pariza ln izročeno Milanu Zujoviču. Kakor na prejšnjih zaslišanjih. Je priča Stranjakovič Izjavil, da Je obtoženemu Zujoviču prinesel sporočilo nllo pomeniti le Izmenjavo misli. Obravnava se je nadaljevala popoldne, ko so doblU zaključno besedo obtoženci. Sodba bo razglasen« jutri ob IS. urL na pripravlja na življenje, in zato je od kakovosti šol tudi odvisno, kako se bodo mladi ljudje znašli v življenju. V tem oziru je zlasti važno vprašanje učencev v gospodarstvu, ki po mojem mnenju že predolgo čaka na ureditev. Pri nas namreč še zmerom ni na najučinkovitejši način organizirano šolanje kvalificiranih delavcev. Za zdaj se šolajo v industrijskih šolah in šolah učencev v gospodarstvu. Industrijske šole so dosegle razmeroma lepe uspehe, toda njihova pomankljivost je v tem, da so premalo povezane z industrijskimi podjetji in da torej nimajo pogojev, da bi mlade delavce usposobile za njihovo bodočo stroko. Ce upoštevamo dva momenta, namreč, da kvalifikacijska sestava delavcev pri nas ni ugodna in da gre večidel za mlade delavce starosti kakih 30 let, tedaj se sama po sebi vsiljuje upostavi-tev stalnega sistema zboljšanja kvalifikacij mladih ljudi v proizvodnji, kakor tudi najugodnejši način, da poglobimo strokovno izobrazbo industrijskega kadra. V tem smislu je ustanovitev višjih šol za obratne inženirje na Hrvatskem dober začetek. Isto velja za nedavno uveljavljeni za- kon o šolah za kvalificirane delavce. Mladina pričakuje od nove skupščine, da bo ta sistem še temeljiteje proučila in okrepila.« N. K. n\iv\iK njegovega brata, »naj ne nadaljujejo njakoviča. Iz obsežnega dokaznega dela ln naj se pazijo, ker bi Jih uteg- gradiva Je videti, da Je šlo za organl-nlli razkrinkati-. Obtoženi Zujovič te zirano skupino. Tudi knjiga »Lik Tlto-skušal dokazati, da Je trajal njegov ve Jugoslavije* je njihove skupno de-sestanek s pričo Stranjakovlčem samo *° ln v njej so na najbolj prostaški ln deset minut. Priča Stranjakovtč pa je sovražni način prikazali gospodarsko ln družbeno ureditev Jugoslavije ter | ' blatili delavski svete, samoupravljan j % I sindikate in druge naše ustanove. Delo) te skupine Je nilo organizirano. Sestajala se Je ob določenih dnevih, ob določenem času In r. določenim dnevnim redom. Zato morajo obtoženci odgovarjati po členih 117, 100 ln 109 kazenske- potrdll, da Je obtoženi 2uJovič ob tej priložnosti priredil tudi zakusko. i Obtožba lz tega povzema sklep, da Je obtoženi 2ujovlč izročil »Poziv« Mladenu Žujoviču, ker v nasprotnem primeru ne bi sporočil, »naj ne nadaljujejo dela ln naj se pazijo«. S tem Je bil dokazni postopek proti ga'zakona, Je poudaril javnlTožilec! obtožencem Kreklču, Pavloviču ln 2u-i o obtoženemu Zujoviču Je Javni to- Joviču zaključen. ‘ *............................... Predsednik sodnega senata Je dal potem besedo Javnemu tožilcu. Le-ta je v zaključnem govoru rekel, da so podani Jasni dokazi, da sta obtoženca Krekič ln Pavlovič sodelovala s četnl-ško organizacijo Draže Mihajlovtča ln da sta tudi po osvoboditvi nadaljevala sovražno dejavnost. Cilj obtožencev kot »predstavnikov srbske demokracije« Je bil, »osvoboditi Jugoslavijo Izpod neljudskega komunističnega 'e* žima«. Javni tožilec Je rekel, da ’e bila __________ ____________ __________________ podlaga njihove dejavnosti kongres v. sodišču, da ne gre za organizirano ’po-neki vasi. •• litlčno skupino, marveč za skupino Potem je javni tožilec opozoril na < osebnih prijateljev, da cilj obtožencev to, da se obtoženci' niti pred tem niso ustavili, da so prosjačili za tujo intervencijo, ker niso mogli najti opore v svoji domovini. -Težko je vsakemu poštenemu državljanu govoriti o vseh grdobijah in umazanostih, ki so Jih pisali obtoženci, ko so razkrinkavali sebe ln izpričevali klavrnost svojih moči«. Je rekel lavni tožilec. Nekateri tuji časniki so iz neobveščenosti ali zlonamerno skušali prikazati stvar tako, da gre za nekakšno demokratično gibanje v Jugoslaviji in za nekakšne voditelje »srbske demokracije«. Potem Je javni tožilec govoril o likih obtožencev ln opozoril na to, da eo Večia skrb za defektno mladino občnega zbora Združenja Učiteljev in vzgojiteljev specialnih šol Slovenije Ljubljana, 3. februarja. — Učitelji in vzgojitelji defektne mladine so na današnjem sedmem rednem občnem zboru razpravljali o najaktualnejših vprašanjih v zvezi s šolanjem in vzgojo defektne mladine na ozemlju LR Slovenije. žilec rekel, da Je natanko izpolnjeval naloge skupine ln Jih povezoval z emigranti. Lani ob koncu aprila Je poslal Mladenu Zujoviču v Pariz oo profesorju Lediku »Poziv« oziroma »Program«. ki ga Je sestavila skupina. Na koncu Je Javni tožilec predlagal so- ,, , , . dišču, naj pri odmeri kazni obtožencem tudi s splošnimi stanovskimi in upošteva njihovo prejšnjo sovražno de- strokovnimi vprašanji, težišče pojavnost ln težo tistega, kar so storili _„xm i_ _________... „„„„ zdaj. rocil in razprava pa sta bila osre- Potem Je predsedujoči dal besedo obrambi obtožencev, ki Je zagotavljala in v zvezi z njim seveda tudi zakon o obveznem šolanju defektne mladine. Zdaj imamo v Sloveniji 32 takšnih specialnih šol in ustanov, ki zajemajo približno 1800 gojencev in ki na njih poučuje 270 učiteljev. Po sedanjih statističnih podat-I kih pa je s tem številom priteg- j Občni zbor se je sicer ukvarjal njene komaj 20 % defektne mla-' dine. Predvideni zakon naj bi omogočil, da bi zajel v to obvezno šolanje še ostalo mladino. Občut- j no je tudi pomanjkanje učiteljev | in vzgojiteljev, kakor tudi prosto- ’ rov, primerne opreme in sodobnih ' učnih pripomočkov. dotočena na vzgojo in šolanje. Po mnenju vseh, ki so sodelovali v razpravi, bi bilo potrebno čimprej sprejeti zakon o splošnem šolstvu V Beogradu je bil včeraj podpisan sporazum med jugoslovansko in ameriško vlado, ki določa, da bodo ZDA,v ekonomskem letu 1957/58 dobavile Jugoslaviji kmetijske presežke v vrednosti 62,5 milijona dolarjev. Predvidena je dobava okrog 520.000 ton pšenice v vrednosti 32,8 milijona dolarjev, 20.000 ton bombaža v vrednosti 13,5 milijona dolarjev in 26.000 ton jedilnega olja v vrednosti 9,9 milijona dolarjev. Večji del vrednosti tega blaga bo veljal kot ameriško posojilo Jugoslaviji, manjši del pa bo uporabljen za kritje izdatkov ameriške vlade v Jugoslaviji. Dobava se bo začela takoj po podpisu sporazuma. S tem bo krit znaten del uvoznih potreb Jugoslavije za tekoče ekonomsko leto. Posvetovanje znanih jugoslo-slovanskih znanstvenih in strokovnih delavcev o nekaterih problemih mednarodnega prava se je začelo včeraj v Beogradu ln ga vodi član sveta Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo prof. dr. Milan Bar-toš. Posvetovanja se udeležujejo predstavniki pravnih fakultet iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva In Skoplja, državnih sekretariatov za zunanje in notranje zadeve, za narodno obrambo, Zveznega javnega tožilstva, Zveznega vrhovnega sodišča in drugih zainteresiranih ustanov. V Splitu bodo začeli v kratkem _ graditi več velikih rezervoarjev za nafto, bencin in mineralna olja, katerih skupni promet bo dosegel na leto blizu 200.000 ton pogonskega goriva. dustrijske skupine Tovarne dušika v Rušan torja Stoparja, v Zvezni pa so v isti občini pred Franca Ranta, predsednika činskega ljudskega odbora ribor-Tabor. V Ptuju so raj predlagali v RePu zbor književnika Iva”a ^ ča. V občini Maribor-Tezno na včerajšnji kandida"L. konferenci predlagali v bliški zbor proizvajalce'v tijske skupine Staneta predsednika Združenja Kr11 skih gospodarstev, in inz, ž„e ka Zinka z Okrajne zadru zveze Maribor. Na nadaljnjih kanfldadgg konferencah so v Slo Gradcu predlagali kot ia data za Zvezni zbor se ^ Okrajnega komiteja ZK- . ribora Miloša Ledineka m P sednika Občinskega 1.1u Ivana odbora Slovenj Gradec Skerlovnika. V Zvezni * proizvajalcev industrijske pine pa so predlagali dir- -ja Železarne Ravne ^ °An[. Klančnika in direktorja ■ ka Mežica inž. Pavla Ben . V Republiški zbor so P' Jva gali v Slovenjem Grade ^ Skerlovnika, predsednika činskega ljudskega odbora venj Gradec, in študenta da Fišerja. V Republiški proizvajalcev industrijske ^ pine pa Petra Tomazina, * ča, in predsednika delavsk i sveta Rudnika Mežica fjana zdarskega inženirja v1 ,c3, Mlinška iz Slovenjega\ V Radljah so na kandidat*^, konferenci predlagali v ^ bliški zbor Iva Jan ojjrai' namestnika sekretarja ibor. nega komiteja ZKS v ob- V 94. volilnem okraju s0RePu' čini Lešje predlagali v re. bliški zbor Zal ko Družin*^ daktorico Zavoda za P^bo- vanje gospodinjstva v w, nt-ru, in Poldko Skrbiš, reie ^ ko za socialno skrbstvo čini Lešje. ... ,.xer3r V Ajdovščini so na ve* ^ nji kandidacijski konferenc a upali kandidaturo za P . v0» v Republiškem zboru v lilnem okraju, ki obse|.pjniP1 no Ajdovščina, Prei3„dbora Občinskega ljudskega ^ Slavku Ježu. V Tolminu upali kandidaturo za £ nUbli' v industrijski skupini K i v 9, škega zbora proizvajale g0. volilnem okraju, ki ?bs® 0b#' spodarske organizacije ;„i0 nah Bovec, Kobarid, To tol' Kanal ob Soči, direktorju ^ minskega podjetja za 1' avtomobilskih svečk Rovščku. Na včerajšnji seji Sveta beograjske Univerze so razpravljali o podiplomskem študiju in sprejeli pravilnik o podelitvi nagrad avtorjem univerzitetnih učbenikov. Poudarili so, da je glavna ovira za uvedbo podiplomskega študija pomanjkanje predavateljskega osebja in prostorov. Razen tega še zmeraj ni urejen položaj slušateljev med specializacijo in po njej. V pravilniku o nagrajevanju avtorjev univerzitetnih učbenikov Je predvideno, da bo upiverza podelila vsako leto nagrade za najboljše učbenike s področja medicinskih, tehničnih, družbenih, prirodoslovno-matematlč-nih in agronomskih ved. Ribiči na jadranski obali so Imeli lani eno najboljših sezon ter so nalovili 20.116 ton rib. To je bilo že četrto zaporedno leto, ko so imeli ribiči severnega jadranskega področja boljši lov kot ribiči iz Dalmacije in južnih primorskih krajev. Na severnem Jadranu — v Istn, Hrvatskem in Slovenskem Primorju so lani nalovili 10.550 ton rib, od tega največ sardel (nad 7000 ton). Dr. Maks Šnuderl: Delo Zvezne ljudske skupščine Z vrsto zakonov to bili državni organi izločeni iz mn0gll>ic]j» " 10 del*' " javne dejavnosti, ki so bila poprej v rokah države. (Nadaljevanje in konec) VELIKA POZORNOST GOSPODARSTVU Najpomemboejie dejanje je bil petletni perspektivni plan in pa resolucija, ki so dale smernice >a gospodarski razvoj. To so predvsem resolucije o perspektivnem razvoju industrije, kmetijstva ia ladruioiltva, gradbeništva, osebne in sploine potrošnje. Seveda je skupščina razen petletnega druibenga plana gospodarskega rasvoja od 1997 do 1961 izdajala Se svoj vsakoleten dfuž beni plao. Poleg tega je skupičina i zakoni uredila promet > zemljiiči, promet I semenskim blagom, zdravstveni nadzor nad živili, varstvo živine pred kužnimi boleznimi in varstvo rastlin pred ikodljivci in rastlinskimi boleznimi, izdala predpise za obde lovanje neobdelanih zemljiič in končno rešila nekatera odprta vpralanja agrarne reforme. Kmetijstvu je bila torej posvečena posebna pozornost, to pa ne samo i zakonodajo, temveč tudi s krediti in ■ drugimi sredstvi na podlagi družbenega plana. Sem spadata ie dva pomembna zakona, ki se aanagata na finansiranje melioracijskih del v Makedoniji in na izgraditev vodnega sistema Donava—Tisa—Donava, ki naj zagotovita znaten dvig naie kmetijske produkcije. SOCIALNA POLITIKA JE DOŽIVELA TEMELJITO PREOBRAZBO V preteklem razdobju je bil dokončno pastavljen nai pravosodni sistem Izdani so bili zakon o sodličih, zakon o gospodar skih sodiičih, zakon o vojnih sodiičih, zakon o javnem tožilstvu, zakon o vpjaikih tožilcih in zakon o javnem pravobranilstvu. Zakon o pravdnem postopku določa način, kako naj delajo •odilia. Tudi zakon o dedovanju spada deloma sem, saj so sodiiča tisti organi, ki urejujejo dedovanje. 8 tem zakonom je država izpopolnila ustavni predpis, da zakon določa pravico dedovanja. Ker je bilo kazensko sodstvo urejeno že v pretekli mandatni dobi, je sedaj naie pravosodje organizacijsko dokončno postavljeno. Vendar bo treba izdati ie nekatere zakone, zlasti s področja premoženjskega prava, pa tudi za kazenski zakonik je priprav- ki se tičejo zlasti gospo- ljen že načrt za nekatere spremembe, darskth kaznivih dejanj. Razen invalidskega zakona, ki zaradi pomanjkanja časa ni mogel priti na dnevni red prejinje skupičine, in razen nekaterih drugih zakonov, ki jih je bila mešana komisija skupščine in vlade že pripravila, je vendarle urejeno široko področje socialnega skrbstva. Zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, zakon o pokojninskem zavarovanju, zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih so pomembni zakoniki, ki urejujejo včasih zelo zapletena vprašanja socialnega življenja. S posebno resolucijo je skupščina nakazala temeljna načela o bodoči stanovanjski Izgradnji, na katerih bo prihodnja skupščina morala izdati potrebne predpise o ureditvi zapletenega stanovanjskega vprašanja. Novi zakon o Jugoslovanski ljudski armadi in zakon o narodni obrambi sta dala naši vojski čvrste organizacijske temelje. Tudi na področju zunanje politike Je Zvezna ljudska skupščina dvignila Bvoj glas, ko Je s posebno deklaracijo pozvala vse vlade, naj ustavijo poskusne eksplozije nuklearnega orožja. Ce Balkanska svetovalna skupščina, ki Jo je naša skupščina odobrila, ni stopila v življenje, to ni krivda Jugoslavije. Skupščina je vsako leto razpravljala o poročilih o naši zunanji politiki. Tudi glede javnih dajatev je bilo v preteklem razdobju mnogo storjeno. Davek na dediščine in darila Je prinesel olajšave pri dedovanju v rodbini. Zakon o občinskih dokladah in o posebnem krajevnem prispevku naj omogoči komuni priliv sredstev. Temu namenu služita tudi dva najnovejša zakona, zakon o prispevku 1» osebnih dohodkov delavcev k proračunu in zakon o prispevku dohodka gospodarskih organizacij k proračunu. Na ta nočin lahko občinski ljudski odbori zanesljivo računajo z določenimi dohodki Ifl-odstotni prispeyek za stanovanjsko izgradnjo na vsakega zapo slenega človeka je že sedaj pospeiil stanovanjsko izgradnjo in Jo bo y bodoče 8e v večji meri. Ieredno pomembno je bilo prizadevanje Zvezne ljudske skupščine, kako kar najbolj ureaničiti načela neposredne demokracije. vodstvo Sol, za univerze, za organizacijo znanstvenega založniStvo, za radijske oddajne postaje, za časopisna ^ podjetja in zavode. Na vseh teh področjih opravljajo v0£,!tVgeS^' ki so neposredno aktivni v teh organizacijah Ijem iz določenih predstavnikov družbe. Zakon o ze resolucije in deklaracije, t katerimi Je nakazovala *P0 državne politike. V zvezni ljudski skupščini obstoji tudi skupina je tarne unije, kateri pripada večina poslancev. Ta skup1^1 ^ mednarodne organizacije, v kateri je včlanjeno do scd“J ^ j, p’ mentov. Delegati te skupine so se udeleževali i*"11? letnih konferenc, ki so bile v tem razdobju v Hcls»',['J ^j((i i’ koku in Londonu, seje svetov pa v Stockholmu, Dubrovniku. Naši poslnnci so na teh mednarodnih 1 ,°j0y«li ^ njall tuje parlamentarce z našo nreditvijo' in »» fnCDJu ^ vseh takih sklepih unije, ki naj služijo miru, mednaro razumevanju in sodelovanju. Gornji površni opis dela skupščine dokazuje, da je skupščina pretek'«"^'' izredne pomemben organ volitve v ta organ eden od najpomembnejših javn* f rtJI «i 1,1 Zato je treba take volitve skrbno pripraviti, državUnn ^vPj . rajo biti v svesti, da bodo ljudje, ca kateie bodo ttx.£ morali v bodoči ljudski skupftčint nadaljevati ii delo, ki ga je začela Zvema ljudska supSčina letih. ŽE MESEC DNI cdžirski uporniki nepretrgoma v ofenzivi coski (Tan^uS)- Fran- streljevali 8 krajev, v katerih zna„ stan ..... so znava~rfa To km* V ^'?iru Pr'" bile močne francoske garnizije. ? uPo'miki n 0 v^eraj v'bojih Kakor poročajo današnji pariški jih Alžiriie 3 KTS0dnih P0(?roč- časniki, je namen uporniške 70 franrncHk . in ranJenih ofenzive onemogočiti uveljavlje- djeli so unr. ^?Jalcov- Pri" ^ji- nje statuta za Alžirijo, ki so ga francoski .TV11! enote razbile pred tremi dnevi izglasovali v ia - oared. * _i • _____ *‘«UCOSKi A/l« j _ ----t-'4 uiicvi i^giaouvan v H Franm7n^ Mrtvih je bilo francoski zbornici in ki proglaša Franenct ’ ranJenih pa 15. | Alžirijo za »ses*51”"5 *•="- P°udariain arfP°roi-ila zat0 znova ; coskega ozemlja. fuuuana4n j .---------—“ i ’JP°miška deiavnnst ™ povečala Najhujši spopadi v zadnjih Alžirska a.vnhJL S,e.L„®„' dveh dneh so bili na Področju JEMEN TRETJI v Združeni arabski republiki? še ta mesec plebiscit o združitvi in o skupnem predsedniku republike Kairo, 3. febr. Radio Damask je poročal, da je jemenski kralj Imam Ahmed izrazil željo, da bi se Jemen pridružil Združeni arabski republiki na podlagi federalne unije.. ranjenih, ujetih pa 9. so uporniki z me- ; I izpričevalo zadovoljstvo spričo razglasitve federacije. Ljudje so ves dan in tudi zvečer hodili po glavnih ulicah mesta ter viharno t, j j m ut . ... „ ............ vzklikali združitvi ter Naserju in Predsednika Naser in Kuatli Ibna Okeila. Govorila sta dobro | Kuatliju. Kairo še nikoli ni bil s stotinami zastavami , , , * , ... .» . ,,----------------- — slikami obeh ob progi Biskra-Philippeville, po obeh dežel. Njunih razgovorov so v govorih pred egiptovskim in predsednikov. • - - se udeležili tudi sirski politiki, sirskim parlamentom poročala o ki so s Kuatlijem prišli v Kairo ustanovitvi Združene arabske re- ia * *^*rSKa OSVohoHilna uucii su uin na. puuiULju , . i JtvUeltlljU. xvaiXO SG T 1 že v začetk.i ,,,™ vojska velike Kabilije, Constantine in sta se danes ponovno sestala m uro. Ni znano, kaj sta obravna-: tako lepo okrašen Prešla v SDln?nfJSnjegH T' 1 Bone- francosko poveljstvo je Poučila ukrepe, ki bodo potreb- vala. | pesirih slavolokov Pa M objavili ‘napad, zdaj objavilo> da je bilo na bojiščih ni> da bi uveljavili združitev V sredo bosta Naser in Kuatli obeh dežel ter ?lh zasedah 'v lilSam° V S °b progi Biskra-Philippeville, po nhph Niunih razgovorov so •• ----------- -■ —>-•- >- nad 75 franrnck-h ■ianufr-,u - kateri so sredi januarja prispeli P™ nafte iz Sah.r. na Sredozemlje, 5 Francozov ubi- na razglasitev združitve, lih) Tudi Aleksandrija je svečano publike in o njeni notranji se-' proslavila združitev. Na glavnih i tih in 27 ranjenih) Drugo poro- Predsednik Naser je predsed- stavi. O obeh govorih so včeraj križiščih so visele velike slike čilo francoskega poveljstva pra- nika sirske vlade Sabri Asalija razpravljali na prvi skupni seji Naserja in Kuatlija in pod slavi, da so uporniki od začetka al- odlikoval z Veliko lento repu- vlade Združene republike, ki so voloki so nenehoma hodile mno' žirske vstaje pred tremi leti in blike. Odlikoval je tudi druge se je udeležili vsi ministri v vla- žice manifestantov ter vzklikale p.ol ujeli okrog 700 pripadnikov Sinoči je Sukri Kuatli sprejel dah obeh dežel. Na tej seji so združitvi. Iz Gaze poročajo, da francoskih sil, med njimi tudi saudskega veleposlanika v Egiptu določili tudi datum plebiscita o s0 jjj včeraj vsi prebivalci tega 250 Francozov. sirske politike. ^■nepretrgoma 48 ur ob- NJš poslanik v Karačiju ** Predsedniku Mirzi Jugoslovanski F’,(Ta,njus)' Novi stanu r, ?Poslanik v Paki-PredsedniktaV Vlahov je izročil blike , pakistanske repu-Verilne n I??eriu Mirzi svoje po-M “ m nle- ®®Prarotisti na Sumatri ?• ,febr- (Reuter). In-Djuari(ia • min*strski predsednik izjavil riJe ^anes v parlamentu 8eParati0«x V, Indoneziji ni dosti Se njihov elementov in da srečile. c6 ,na^ane ne bodo po-nekater- em ie odgovoril na zdevnjk P°,ročila časnikov o do-tev avtr.i3riprava'1 za ustanovili je rjr,,J?rnne države Sumatre, bliki. T«. naJvečji otok v repu-Je več l,3.111?3. tudi dejal, da St5vniknvajV1Šjih v°jaških pred- | vlad0 da Ks Sumatre obvestilo ratom’ r. °do s slehernim sepa- Sena^r* ,kakor z izdajalko nik v ega gibanja ne I Prvi transporti nafte iz Sahare med zaščitnimi 011 podpirali, 1 v Tugnrtu v južni Alžiriji združitvi in izvolitvi predsed- mesta in "okolice ^aTlice7'da'bi nika. Plebiscit bo bržčas 21. fe- proslavili ustanovitev nove arab-bruarja. ske republike. Hkrati z razgovori o podrobnosti^ združitve se razvijajo tudi obsežni razgovori o enotni politični organizaciji Narodne unije v obeh delih republike. Oba parlamenta bosta razpuščena takoj po plebiscitu. Predsednik nove Gamal Abdel Naser in Sukri Kuatli Zbornik OZN za leto 1956 (OD Preplah med ustaši v Kaliforniji Pred ponovno sodno obravnavo Artulcovičevih zločinov \e ^NEGA DOPISNIKA) | tajo, In ga morda celo spravila iz Vthovj. *°rk, 2. febr. Odkar je ZDA. Vse kaže, da niti Artukovič razs°dbn SCKJišfe ZDA razveljavijo niti drugi ustaši, ki žive tu, tokrat 0bn°VonKižiih sodišč in odredilo; n'so prepričani, da bo sodišče iz-y°(mcu ravnave Proti vojnemu reklo razsodbo, kakršno si žele. novni ,Artukoviču ter njegov j^eria n^*P°r> dokler ne bo iz-Ve ? razsodba glede za-ofitvi bi, * vanske viade po iz fllstv. “‘Vsega ------ ^ V vrsti koristnih publikacij, ki Jih nih podatkov o delu OZN primogla, remiblike bo takni no ra7nn<;1ti ^daja OZN>, Sre vsekakor posebno -da bi povzeli sklepe za prihodnost«. u v i J. P° razpusiu mesto »Letniku OZN«, v katerem je Objektivni opis tega dela v »Letniku« Obeh parlamentov izdal odlok O objavljena osnovna dokumentacija o napoti človeka na dva osnovna sklepa: ustanovitvi novega prehodnega delu te organizacije in vseh njenih da je bilo odločno staliSče OZN proti zakonndainppa mana lMnvi specializiranih agencij. To ni samo napadu na Egipt eden največjih uspe- zaKonoaajnega oigana. INOVl par- nujno potrebni priročnik za temeljito hov in dokaz učinkovitosti svetovne lament pa bo izvoljen po pre- proučevanje tega obsežnega dela, mar- organizacije v obrambi miru, in dru-hodnem obdobju ter bo uzakonil več Je narnsn te publikacije tudi, da gič, da je bila dejavnost OZN v zvezi nnvn iiotaun in mm' širše seznani javnost z OZN in njeni- s tragičnimi dogodki na Madžarskem novo ustavo in. novi volilni za- mi 13 specializiranimi agencijami. preveč obremenjena s propagandnimi kon. Po plebiscitu bo predsednik Te dni Je izSel »Letnik OZN za nagibi in nerealnimi cilji, kar je stvari nove republike imenoval tudi 1956*,< Posebno pozornost zasluži zato, seveda samo še bolj zamotalo. Za na-clrimrir. irlorfr. kcr se nanaša na delo ZN v zelo koč- daijnje delo OZN so vsekakor bolj SKupno viaao. ljivem obdobju mednarodnega doga- važni čimbolj vsestranska analiza'nje- Danes popoldne je Kuatli od- Jania> k0 so naPad na Egipt in drugi nega dela v zvezi z omenjenima do-Dotoval na7ai v Damask 7 niim dogo.i^‘ Povzročili novo mednarodno godkoma in na podlagi take objektiv-puiuvtu iidZdj v uamasK. z, njim zaostritev in nevarnost za mir. Razen ne analize doseženi realistični sklepi. Sta odpotovala tudi ministrski tega je »Letnik« obeležil tudi deset- »Letnik« objavlja izčrpen pregled predsednik Asali in zunanji mi- lftnlc.° svojega izhajanja, kar je hkra- dela OZN tudi na področju glavnih uit-- /~ik ** nekakšen jubilej uspešnega pošlo- političnih problemov - razorožitve, nister rsltar. UD oanoau Jln je vanja sekretariata OZN za objektivno uporabe jedrske energije v givilne na-pozdravil predsednik Naser skup- informiranje svetovne javnosti o OZN mene, sprejema novih članov v OZN no Z drugimi vodilnimi politiki in n-*«n*h asency. ter Alžirije, Cipra in Zahodnega Iria- in »ričiiTVM- o« »Upam«, pravi generalni sekretar na. »Letnik« zgovorno pnča o po- ln Višjimi častniki. Izkazali SO Daag Hammarskj31d v uvodu, »da bo membnem napredku na področju gojim velike vojaške Časti. Letalo Ia knjiga koristno sredst\'o v prizade- spodarskih in socialnih vprašanj, zla-nredsednika Kuatliia cnrpmili vanJui fIa bi svet bolje razumel, kako sti v prizadevanjih za finančno pomoč i„!,T I- i J ^ lahk° svetovna organizacija najbolje slabo razvitim deželam. -Letnik- ob- egiptovsKl lovci na reakcijski koristi mednarodnemu življenju v javlja tudi izčrpen pregled skrbniške-pogon. naših časih. Takšno prizadevanje Je ga dela OZN in pomoči nesamouprav- Tr , .. , . . ... potrebno, da bi pripomogli svetovni nim področjem sveta. V Vladnin krogih, ki SO blizu javnosti k pravilni presoji dela OZN. Drugi del »Letnika« priobčuje os- vladama Sirije in Egipta, po- Vpliv OZN na dogodke je že znaten novni pregled dela specializiranih udariaio da ho nolitika 7drn- ln lahk0 se Se dokaj poveča, če bo agencij OZN: Mednarodne organizaci-♦ POiltlKa zaru pravlIno uporabUaIa. Let0 1956 Je bilo Je dfla> Organizacije za kmetijstvo in zene repuDilKe tudi V prihodnje l?to pomembnih dogodkov in svetovna prehrano, Organizacije za prosveto, . slonela na načelih neodvisnosti, organizacija se je znašla v tem letu znanost in kulturo, Svetovne, zdrav- Jlh niso sistematično pobijali in nevkliučevania v hlokp in cnrip- Pred hudimi preizkušnjami. .Letnik’ stvene organizacije, Mednarodne banda jih v ustaških taboriščih sploh ,0v»n » , ^,pr!Fr5ei.dl.?» ‘ ' • - - - žičnimi ovirami „ j- ,„1-1 . . —* ““ ‘ i-K« ke za obnovo in razvoj. Mednarodne j-,-,- _t___i ..j — —, vsemi prijateljskimi znal, kaj se je zgodilo, In povzel iz finančne korporacije. Mednarodnega niso poDijan. i\a arugi strani si narodi. Glede notranjih posledic tega sklepe za prihodnost,-»tacj smo v monetarnega fonda. Mednarodne orga- prizadeva prikazati Artukoviča združitve ti kroei Dričakuieio da prvi fazl prizadevanj, da bi zgradili nizaclje za civilno letalstvo, univerzal-kot Dolitika ki ie baie nevaren hr\Hrt ,r . * trden mir. Polno razumevanja naših ne poštne zveze, Svetovne meteorolo- kui pumiKa, iu je Ddje nevaren bodo V prihodnjih tednih uve- izkušenj je edina realna podlaga, na ške organizacije! Mednarodne organi- za Jugoslavijo, »dokler je ŽIV, ker ljavljeni Ukrepi, da bi vskladili kateri je možen nadaljnji napredek.- zacije za trgovino in tarife in Medvlad- bi utegnil pripraviti prevrat v, politični, eospodhrski in socialni V»m51fpm \7 Nt*-™ Vnrkn zumom. DO kat-prpm hn jerkev n al'f°rniji in Katoliška federalnega komisarja za priselje- v nemškem jeziku v New Yorku. zumom, po katerem bo treba l’ bi VSe Pretege prizadeva-1 vanje, ki so mu oblasti naročile, pa zn0va piše o Artukovičevih vzpostaviti carinsko in monetar-®vna„ Preprečili novo sodno nai obnovi proces in mu ponudile 7,i0činih. Artukoviča imenuje no unijo. Z vsemi vprašanji no- SnX;i. lc*vO in J, ■ . • ■ -• 1 Prodoren uspeh na volitvah po vsej Poljski spričo decentralizacije uprave in večje pristojnosti \ krajevnih ljudskih odborov Varšava, 3. febr. (Tanjug). Vo- Sinoči so bili objavljeni prvi v vcoh irM«h ( litve v ljudske odbore na Polj- neuradni izidi volitev v indu- v San ■,^'JBlDvansKemu K°n- laeaVJf. . časovni presieaeK mea razsoaoo v vseh krajih Egipta je na skem so bile zaključene sinoči ob strijskih volilnih okrožiih v ka- i^®8ovo oin... * '^1 .. . h. I ^ ... t 22. un. Po vsej deželi so potekle terih so bile volitve v petek in g°iili nov in da bi mu celo omo- kavcijo, da bi ga izpustili iz pri- j Himmlerja Neodvisne države tranje enotnosti se bodo ukvar- Se je *z dežele. Ta gonja P°ra. To bi lahko obe strani spre- j Hrvatske in opozarja na nevar- jali posebni medministrski od- ^ože turt0 razmahnila, da se jeli vzlic morebitnim protestom; nost> da bi ustaški emigranti in bori, ki jih bodo v kratkem usta- , Srožti;.1 .or8anizirane telefon- in tako bi se praktično začelo od- Katoliška cerkev radi izkoristili novili. v ^8°slovanskemu kon- laganje^novega procesa ne glede časovni presledek med razsodbo Y v klikovI vsem tem podpira ustaško’ procesa pred pravosodnimi or- a baje z-hfv advokat namera- emigracijo del Katoliške cerkve, i gani, katerih prejšnje razsodbe in n°diŠče obv ’’ nai pristojno ki se je že prej zavzel za zbira- j mnenja so praktično razveljav->ega Voino Zno Pozove obsoje- nje prostovoljnih prispevkov, da liena. To pa pomeni vztrajanje za Artukoviča; na trditvi, da so Artukovičevi zlo- ^ Pričo. zl°finca Stepinca bi plačali kavcijo ? aška eč pq vsem bi rada in stroške za njegvw uuiamm/. i ^uubn.uc ucuovc m Y?*i^čitve t?lf’rac‘3a izkoristila Eden izmed voditeljev te,gonje ni sporazuma o izročitvi. manj kot leta 1956. ^ovnega je rnoč razsodbo za Artukovičevo osvoboditev je | Sšmo Vrhovno sodišče se' ni dni nn* Jodižfa obravnavati še petek in , * mirno in v redu ter sp se jih vo- soboto. Po teh podatkih je gla- 7.DA jlivci množično udeležili. sovalo v varšavskih industrijskih PROMETNA NESREČA Porc^i^h volilnih komisij volilnih okrožjih povprečno Chicago 3. febr. (ap). v zda se iz- večine volilnih okrožij je v 93,3% volilnih upravičencev. Vo-je lani v prometnih nesrečah smrtno oljsztynskem in zelenogorskem lilna udeležba v celoti pa dosega 30 a ooravnavau se oh bi ^edtpm *i° ^ bila izrečena, °v° Drr, kakorkoli odgodila ?1evnimj pritisnila z do- kriv>l zlo?-Zi’ da Artukovič ni njegovo obrambo, čini politične narave in da o njih ponesrečilo okrog 38.500 ljudi ali 3»/» vojvodstvu glasovalo do 20. ure okrog 90 % vseh volilnih upravi- i IaI i a»» +« rtnniA oMAnoiiiim« a i ^»vaXi ITIiinl kAt lata lOCC . _ . .1 r\t\ ftf i . .. , , „ nad 90 % vseh vpisanih voliv- čencev. cev, v gdanskem in szczecinskem Pcvi sekretar CK PZDP Wla- ln°v, ki mu jih oči duhovnik Ros, ki nastopa skupaj | spuščalo v kvalifikacijo Artuko-! 83%, v Varšavi 76%, v vojvod- disfaw’Gomulka iTalasoTal vče- s tem velikimi zločincem v inter-, vičevih.zločinov.toda z najvišjo da dk bSNe^Jfu ®tvu Bydgoscz pa nad 80%. V raj zjutraj v znanem poljskem tu- vjujih za tisk, v katerih n. pr. razsodbo je prvikrat naročilo pri- 20.000 ton'pšenice in koruze. Nepalska koszalinskem vojvodstvu je do rstičn^m centru 7aknnanih Her trdi, da je število Zidov med dru- stojnemu sodišču, naj obravnava v»«J» Je lk prej prosila ameriško za 17. ure volilo 83 % volivcev, v je na oddihu. Ministrski predsed- go svetovno vojno v Jugoslaviji samo bistvo obtožnega gradiva “»čSS iriffikSv^ wroclawskem 80%, v poznanj- nlk" C^rankteuarz^k? je 'glasovi naraslo, kar naj bi pomenilo, da jugoslovanske vlade. n 1 -'------— “M J J 6 B. L. živil. skem pa 64 %. NaSeg A STALNEGA DOPISNIKA) Ravenna, januarja S POTI PO PADSKI DOLINI Gozd in poezija sta se umaknila metanu in gnojilom Sr, ! Ravena 2 mnogimi starimi mesti j«J° Podia^-,!Tled najstarejša. Rimljani str!1' *“ePrav pred na^im ®tet' Žk- bi Pr^li v to ravninsko me- človek ’ uaj je V njeIT1 najnOVej' D^.lh iasov t ne ote spomni v njem tudi Pk 1 goSn0JU ]e Oktavian Avgust, ko je laditat'i*če knfr cesarstva, zgradil veliko v neposredni bližini Ravenne so odkrili Zgradili so eno največjih termičnih elek-kov- 'j- Tu i °1P(?riš{e za dvoje cesarskih metan. Spočetka so trdili, da ga je v zemlji tram v Italiji. Izkopali so prekope in po-s3rtt *nva2iii vi ji:0 nekaj časa po Alari- toliko, da bi ga lahko dobili iz nje kake stavili črpalke, da črpajo velike količine ska Tu i« in zahodnorimskega ce- 3 milijone kubikov na dan. Enrico Mattei vode 70 km naokrog. Premagali so odpor Prestolnica t v 6: st0'et-iu bizantin--je zbral industrijske tehnike in gospodar- veleindustrijcev in privatnih monopolov, j, * srebni v ske strokovnjake. Prva misel je bila, da bi Zgradili so kombinat, ki bo izdelal letno Sa« 5110 izt KiVe^u sta se v Ravenni ne- zgradili elektrarno, s katero bi prihranili 55.000 ton gume in 650.000 ton umetnih j.r| in p0lre“*Jali dve družini — Traver- na devizah 14 milijard lir na leto, ker bi gnojil. Osnovne surovine so metan, zrak gr, ,°leteia » ani- Zmagovalce Polentane se za toliko zmanjšal uvoz premoga v in voda. tp5°ljubnQ ,st’ da so sprejeli pod svojo Italijo. Kakor pri vseh ostalih novih industrij- 'flestu .s reho Danteja Alighierija. V Kmalu pa je dozorel drug predlog. Ce skih podjetjih tudi pri tem ne gre samo rj»s« je Vra*v, nofi na 14. september 1321, bi na pogon ravennskega metana zgradili za sodobno proizvodno zmogljivost, marin ^ tnrzii„- Benetk, podlegel mala- kombinat sintetične gunie in umetnih gno- več tudi za sodobne naprave s tehnično in v- IC1 ■ • *-■ —“-1 Jdelovnirni i gl ^ njem'7 tyorec -Božanske komedije- jil, bi znašala vrednost proizvodnje letno higiensko dobro zaščitenimi .. j© tudi _ £«ki v°dov;>hrali bei ideje rRavenna je med prvimi spre- je od 30.000 ton v letu 1948 na 65.000 ton bencem več kakor večina tovarn in mono-t volji, sorBirnenta in dočakala je še v letu 1955 in vse kaže, da bo še nara- polov v rokah zasebnega kapitala. V tem novega kombinata in strastnega dokazova- -tV849g?eI*8nlka .................... ........................... s° vih" i^01 Pokopan. Cez pesnikov kakih 34 milijard lir. Zadnja leta se je po- mesti. Okrog kombinata grade stanovanj- Enrico Mattel, direktor italijan-Jel ,vdori Fr beneški, papeški in fran- trošnja gume v Italiji podvojila, narasla ska naselja, ki nudijo delavcem tn usluž- skega državnega podjetja za nafto ENI Byrona. ščala. Umetna gnojila pa potrebuje ves oziru ima ta državni' monopol dobro pro- nja najdemo tudi pretiravanje. Tudi v t v enem izmed varšavskih okrajev, je potem novinarjem izjavil, da bodo najnovejša decentralizacija kot tudi povečane pristojno-I sti ljudskih odborov v veliki meri ! razbremenile vlado, zlasti v lokalnih zadevah, ki jih bodo od-! bori sami mnogo bolje urejali, ker bolje poznajo lokalno problematiko. Ekonomska unija dežel Beneluxa Haag, 3. febr. (Reuter). Predsedniki vlad Belgije, Nizozemske in Luksemburške so danes ustanovili Ekonomsko unijo Bene-luxa. Z vrsto sporazumov od leta 1944 pa do danes so bile praktično odpravljene vse carinske in druge pregrade med njimi, tako da se razvija njih trgovinski promet brez slehernih omejitev. Predsednik nizozemske vlade Dres je danes po podpisu sporazuma izjavil, da so dežele Bene-luxa dosegle visoko stopnjo ekonomskega sodelovanja ter težijo zdaj h končnemu cilju, da bi čimbolj izpopolnile tudi skupni trg. Luksemburški ministrski pred- flUrPe. Garibaldi Pribežal v Ravenno Giu- italijanski Jug, ki jih zdaj malone sploh učene norme. Njihovo izpolnjevanje mnogo Italiji so državnemu kapitalizmu na levi sednik Beck je dejal, da so te ga r^ifni 1! in se čudežno rešil pred ne troši, ker so predraga, saj so v rokah prispeva k njegovi moči in ugledu. nekoliko bolj ploskali, ker je otipljiv do- dežele ustanovile skupni trg na rtieri 8°zd ,on^rarevolucionarji. Zaščitil zasebnega monopola Montecatini. Nekateri italijanski levičarji so doslej kaz, da ni treba zmerom ubirati starih podlagi pridobljenih izkušenj, t>am borovcev — ki so jih Tako je prišlo do sklepa. Licenco so na podlagi izkušenj s »Volkswagnom«, poti. Razen docela gospodarskega pomena medtem ko so ostale evropske V« Bocca . mnogimi pesniki opevali kupili v ZDA. V Ravenno so prispeli ame- sečnjo gozdov v Sibiriji, Rooseveltovim imajo državni kapitalizem tipa ENI (Ente dežele šele na začetku te poti. ■til » ooccfir 1 6,11,11 upcvaii v oun. v ivavcm*u ovj jo, cjm valite aezeie seie na zaceiKu ie puu. s Jadran b° *n Byron — ki je zrasel riški strokovnjaki, italijanski pa so odpo- New Dealom, britanskim zdravstvenim za- nafta Italiana), njegovo uveljavljanje, živ- Belgijski ministrski predsednik Som trov (L obale v dolžini nad 30 tovali za nekaj časa v ZDA, da bi svoje varovanjem in skandinavskimi primeri ljenjska sila in razmah tudi svojo določeno Van Aker pa je poudaril, da si se *akr s..povrSin° 3000 ha. V tem strokovno znanje izpopolnili. Stroje so pri- dokazovali, »da načelo zasebne pobude- ni psihološko in propagandno veljava. dežele Beneluxa prizadevajo, da ali 1 Rodovina. In kakor po peljali iz ZDA in Zahodne Nemčije, nekaj edino. Zdaj pa so zapeli hvalnico -ravenn- Spričo vsega tega dobiva ta državni mo- bi docela vskladile svoje trgovin- tudi nai ,bo''čni združitvi je v pa so jih izdelale tudi domače tovarne, skemu orjaku«, ker so podoben primer na- nopol v sodobnem italijanskem družbenem ske sporazume, svobodni trgo- sto. Jnovejše, kar premore to staro Začeli so podirati stare borove gozdove, posled našli tudi doma. in političnem življenju zdiferencirano in vinski promet in tudi svojo kme- V zrahljana tla so zabili 150 ftm pilotov. V ognju polemik, navdušenja »pričo čedalje bolj določeno vlogo. D. P. 1 tijsko politiko. -c KOLTOBNI OBZOBNIK > TOREK, 4. FEBRUARJA Naš dolg pesniku Spet smo v Prešernovem tednu. V soboto, 8. februarja se bomo vnovič spominjali obletnice pesnikove smrti. Zdaj že tradicionalni kulturni praznik slovenskega naroda doseže svoj višek v vsakoletni podelitvi Prešernovih nagrad, nagrad, ki pomenijo najvišje narodno priznanje za kulturno, zlasti za umetniško delo. Naša javnost z zanimanjem in veseljem spremlja trajno in trdnb rast slovenske kulture. Njenim najboljšim sadovom, oziroma njenim ustvarjalcem daje naša družba, ki sistematično gradi in dopolnjuje boljše pogoje za njena vse širša obzorja, priznanja v Prešernovem imenu. Genij, ki se je kakor mogočen plamen vzdignil i2 neprebujene in zaostale sredine, doživlja in še danes potrjuje usodo pravega umetnika. Cena njegovega dela se namreč ne le ni zmanjšala, temveč je celo zrasla in postala bolj dragocena. Malo je tako drobnih knjig na svetu, ki bi imele tako usoden in zgodovinski pomen za razvoj kakega naroda, kakor so ga imele Poezije dr. Franceta Prešerna, natisnjene v Ljubljani pri Blasniku leta 1848, za razvoj slovenskega naroda. Vse tisto pojmovno in umetniško bogastvo, ki mu je Prešernov opiis središčna os, je še danes kakor dobro seme. In mislimo, da bo tako tudi z našimi bodočiim~*to-dovi. O Prešernu pesniku ni mogoče govoriti, ne da bi omenili Prešerna misleca. S svojim demokratičnim svetovnim nazorom, ki od-svita v njpgovem delu, nam danes govori prav tako od srca, kakor je govoril za svojega življenja tedaj še redkim, ki so ga mogli razumeti. Danes pa je Prešernova misel že tako blizu množicam, ki v naših razmerah In možnostih uresničujejo , Prešernove ideje o svobodi, bratstvu in miru. Ob kulturnem prazniku slovenskega naroda ni potrebno poudarjati Prešernove pomembnosti, ki je vsakomur dovolj očitna. Bolj pa bi bilo treba poudarjati njegovo stalno aktualnost. Nemara se le še vsi v celoti ne zavedamo, koliko smo mu dolžni. Ne gre za proslave, za govore, za poveličevanje. Ne gre za to. Potrebujemo več Prešernovega duha v vsem življenju, ki ga živimo, ustvarjamo in oblikujemo. Treba nam je Prešernovega humanizma, njegove vere v nezlomljivo moč ljudstva in — seveda ne nazadnje — vere v lastne sile. S to vero moramo prežeti svoje vsakodnevno delo pri prosvetlje-vanju in duhovnem oblikovanju našega človeka, da bo kultura zares postala last in potreba vseh naših delovnih ljudi, da bodo duhovno pripravljeni in srčnejši kos nalogam, ki jih vsak dan znova postavlja pred nas nagli razvoj političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. To je naš dolg pesniku. TRIJE MLADI V JAKOPIČEVEM PAVILJONU V Jakopičevem paviljonu razstavlja trojica mladih umetnikov pod nekoliko zagonetnim imenom -Skupina Be 54- — slikarja Viktor Snoj in Rudolf Kotnik ter kipar Slavko Tihec. Razstav-ljalci pripadajo naši najmlajši umetniški generaciji, ki je v zadnjih letih končala Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in usmerja svoje korake v samostojno ustvarjanje, njihov današnji naziv Be 54 pa je po-budil obisk beneškega Biennala 1. 1954, ki je predstavljal izredno močno doživetje za mlade j ustvarjalce. V srednjem prostoru razstavlja Rudolf Kotnik, učenec šole prof. G. A. Kosa in M. Sedeja svoja olja večjega formata z izključno motiviko kompozicij s konji in tihožitij. Čeprav bi tem kompozicijam prepletajočih in borečih se konjskih teles lahko našli nekatere vzore v svetovni in jugoslovanski umetnosti, kaže vztrajno ponavljanje in variiranje tega motiva težnjo po samostojni in osebni rešitvi Vse Kotnikove kompozicije teže k nekaki monumentalnosti v obdelavi in izrazu, pridodobil si je svoj temno označeni kolorit in v menjajočih se plasteh barve dosega dekorativne efekte. Drugi razstavljalec, Viktor Snoj, je izšel iz vrst tekstilnih tehnikov, nato študiral slikarstvo pri prof. G. A. Kosu in M. Sedeju ter se oblikoval tudi na študijskih potovanjih po Franciji, Italiji in Švici. Njegov likovni svet je svet fantazije, simbolike in pravljice in temu ustrezen je tudi zunanji izraz njegovih risb. Izraža se v irealnih predstavah, ki včasih spominjajo na surrealiste, motivno pa sega v svet pravljic ozirofna fantazije, kot primer panjska končnica »Vešča«, po drugi strani pa v svet grozljivih predstav današnje dobe — “Haron v atomski dobi«, “Sredi razkroja« ali »Konec brez imena«. Tehnično so njegove slike zanimive zaradi kombinacije olja in holandske temper, s katero dosega izredno dovršeno in gladko površino, ki spominja na stare severne mojstre. Obema slikarjema se pridružuje kipar Slavko Tihec, učenec K. Putriha. Borisa in Zdenka Kalina, ki razstavlja nekaj risb s tušem in malo plastiko. Njegova plastika v pantiranem mavcu, večinoma kombinirana z žično oz. mrežasto konstrukcijo, ki kaže precejšnjo tehnično spretnost, razpada pravzaprav v dva dela. Tako so tu na eni strani male figure ribičev, pletilje mreže ali ekvilibristov v realnih formah, večji del pa zavzemajo irealne predstave na temo »Tretja vojna«. Te se gibljejo v okviru abstraktne ekspresije in tehničnih prijemov, v evropski umetnosti znani od Alberta Giacomettija dalje. V Tihčevih kompozicijah srečujemo osamljene figure, ki se kot v nekakih sanjah gibljejo v prostoru, kot da prihajajo iz neskončnosti in odhajajo zopet v praznino ali pa geometrične konstrukcije pošastnih bitij, ki leb-de pred nami kot pošasten privid bodočih vojnih grozot in izmaličenih naravnih oblik. M. S. Pred podelitvijo Prešernovih nagrad Podelitev Prešernovih nagrad ni samo priznanJepM^ meznim ustvarjalcem, pač pa In predvsem sodobni #y kulturni ln umetniški ustvarjalnosti Prav tako je am. teden ne samo spominska oddolžitev velikemu pes« > pak obračun vsakoletne kulturne žetve, primerjava teklostjo In spodbuda ali opomin za prihodnost, up . njem Prešernovem prazniku smo se obrnili na vrsi skih javnih in kulturnih delavcev s prošnjo, naj n vedo, kaj' Je bilo po njihovem mnenju v preteklem ^r#s{ pomembnejšega v slovenski kulturi in umetnosti. ^ mnenj je najrazveseljivejši dokaz o zanesljivi ras kulture. Posredujemo vam nekaj teh mnenj. S področja humanistične VLADIMIR LAKOVIČ ! Če naštejem nekaj vidnejših >eja numau*.«--- . nosti smo lansko leto do ,n0Sti, kije resnično velike vredn^ in pomembnejših stvaritev v lan- mlglim na obsežno knjigo skem letu, bi začel kar z literatu- nablde .. ocenili« Aii°D„ nabule v Sloveniji« *-r ^ ro: na prvem mestu naj tu nave- Gspana ln Josipa Badal fino dem Miška Kranjca in njegove Zagreba. Gba avtorja -»Macesne nad dolino« ter Bena gradiva je obdelal Alfonz GSP Zupančiča s »Sedmino«. Prav 1 ctn nnJisa1n nkrog 1000 Inkun« tako sta se mi vtisnila najbolj v spomin dva igralca (Lojze Poto- VESELI NOVICI iz celjskega gledališča CELJSKO GLEDALIŠČE SE BO UDELEŽILO MLADINSKE DELOVNE AKCIJE NA CESTI BRATSTVA - ENOTNOSTI Sindikalna podružnica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju je sklenila, da se bo letos v gledaliških počitnicah, najbrž v začetku julija, udeležila mladinske delovne akcije na cesti Bratstva in enotnosti. Nameravajo namreč v dveh ekipah uprizoriti delovnim brigadam na cesti Ljub-Ijana-^Zagreb- vrsto gledaliških predstav. Program prireditev še niso do kraja določili, vendar računajo na tri dela, ki so jih že ali jih bodo ta mesec uprizorili v Celju. Zanimivo je, da so se odločili za dvoje slovenskih dram in sicer za Kislingerjevo »Na slepem tiru* in za Komedijo o ko-j mediji« Marijana Marinca. Obe; deli sta na sporedu celjskega gledališča in bosta ta mesec doživeli svoji krstni uprizoritvi. Mimo slovenskih del nameravajo gostovati v samih brigadnih taboriščih tudi z Molierovim »Skopuhom«. Želeti je, da bi tudi druga gledališča sledila temu zgledu. j DVOJE IZVIRNIH DRAM Slovensko ljudsko gledališče v Celju je v zadnjem času pripravilo uprizoritev dveh novih izvirnih slovenskih dramskih del. Premiera prvega dela Jura Ki-slingerja »Na slepem tiru« bo v sredo, 12. februarja, »Komedija o komediji« Marijana .Marinca pa teden dni kasneje v sredo, 19. februarja. Deli režirata Janez Vrhunc in France Kosmač. Kakor vse kaže, bomo to pomlad videli vendarle nekaj slovenskih dramskih del na naših odrih. Nedavno smo pisali o dveh dramskih novitetah, ki jih namerava uprizoriti Slovensko narodno gledališče v Ljubljani, pa tudi ta dogodek v Celju je lep in pomemben občeslovenski kulturni dogodek. V kratkem času, v februarju in marcu bodo tako doživela krst kar štiri nova slovenska dramska dela v dveh gledališčih. Samo želimo, da bi se pri-* čakovanja, ki So za zdaj vsekakor optimistična, tudi -izpolnila. — sta opisala okrog 1000 -bul, se pravi vse tiste, k1 % stali do leta 1500 in se o ........ — -— sran ao ieia iouu kar v »Sokratu« in Stane Sever v slovenskih bibliotekah, prim. v »Kavkaškem krogu s kredo«) jala sta jih z vsemi drugimi ter dva iz ljubljanske Opere: Sa- stopnlmi podobnimi teksti v mo Hubad in Hinko Leskovšek, ki tovnih bibliotekah, bogato m PL sta pripravila Kogojeve »Črne gledno komentirala, Gspan V" maske«. O likovnem področju Hpln nr,rpmn z res telim^ pa... Inkunabul in njihovega obde- KALEBOV • »ČUDOVITI PRAH« -VNOVIČ NAGRAJEN Leta 1955 Je žirija Zveze književnikov Jugoslavije podelila VJekoslavu Kalebu, sedaj dvainpetdesetletnemu hrvatskemu pisatelju, nagrado za najboljši domači roman minulega leta. To Je bilo delo »Čudoviti prah«, ki ga Je pozneje v veliki nakladi Izdala v slovenskem prevodu Prešernova družba za svoje redne člane. Kaleb Je pred nekaj dnevi prejel za isto delo še eno nagrado, In to na natečaju, ki Je bil razpisan ob šestem kongresu Ljudske mladine Jugoslavije. Za nagrado so prišla v poštev vsa literarna dela, natisnjena do konca lanskega leta, ki obravnavajo življenje mladih ljudi v osvobodilni vojni. Žirija,* ki jo je sestavljalo pet knjlževnikov-krltikov, se Je med štirimi deli odločila za Kalebov »Čudoviti prah«, ki najbolj neposredno, vseobsežno in na visoki umetniški ravni slika življenje In boj mladine med vojno. Soglasen sklep žirije Je prisodil Kalebu 400.000 din. Kitajska pianistka U Luo-I, ki bo jutri nastopila na koncertu kitajskih umetnikov v Filharmoniji DVA SLOVENSKA FILMA NA FESTIVALU EKSPERIMENTALNEGA GLEDALIŠČA V BRUXELLESU Zvezna filmska komisija v Beogradu je izmed številnih domačih kratkih filmov izbrala tri filme, ki naj bi predstavili jugoslovansko filmsko umetnost na bližnjem festivalu eksperimentalnega filma v Bruxellesu. Razveseljivo je, da se je komisija odločila kar za dva slovenska filma, in sicer za barvni film »Grafika človeku« -režiserja Franceta Kosmača ter za filnj Boštjana Hladnika »Fantastična balada«. Kakor je znano obravnava prvi Vi-bin film II. Mednarodno grafično razstavo v Ljubljani, drugi pa grafiko Franceta Miheliča. Tretji film za festival v Bruxellesu je film »Koliko je ura« beograjskega podjetja »Ufus«. Mednarodni festival eksperimentalnega filma v Bruxellesu bo letos aprila. JOSIP VIDMAR je Alfonz Gspan kritično ^ Med najpomembnejšimi deli ial tudi vse tokove, ki so »<» preteklega leta moram na prvem koli vplivali na nastanek m mestu omeniti obnovljeni »Spe- širjenje prvih slovenskih us Knjiga je za kulturno zgo°ov slovenstva izredne važnosu. MIRA DANILOVA Po mojem mnenju je Vida Juvanova ustvarila ,ae. vlogo v 0’Neillovi dranu »•L'u ga dne potovanje v noč«. FRANCE NOVšAK Ne mislim sicer, da bi ljudi nagrajevati zato, vej stari petdeset, šestdeset a ^ zaokroženih let, vendar se n . da bi bil lahko eden od nos* letošnje Prešernove nagraae t)0 satelj Miško Kranjec, ki 6 1() letos srečal z Abrahamom- j Miška Kranjca sicer še^ znjegoV rans«, ki je že v stari obliki pred-stavljal edinstveno zgodovino našega političnega vstajenja, ki pa v novi obliki, zlasti pa opremljen s popolnoma novim obširnim uvodom, pomeni veliko teoretično zakladnico idej o nacionalnih vprašanjih, zlasti o nacionalnih vprašanjih malih narodov. Prav tako ne morem mimo uprizoritve »Črnih mask«. To je zelo velik dogodek, saj nam je spet pokazal resnično veličino Marija Kogoja, ki je bila že skoraj pozabljena, razen tega pa nam je uprizoritev »Črnih mask« pokazala zelo resno delo naše Opere, predvsem pevca Sama Smerkolja in dirigenta Sama Hubada ter režiserja Hinka Leskovška, ki so resnično storili vse, kar je bilo dosedanji opus kaže eno na) ^ v njihovih močeh, da je uprizo-j nejših pisateljskih osebnosu ^ ritev doživela uspeh, kakršnega Slovenci v zadnjih dvajsetin zasluži. *p v 0 ‘ FERDO DELAK Lojze Potokar v Platonovih »Poslednjih dnevih Sokrata«;’ ANTON SLODNJAK Ce govorimo o ljudeh in delih, ki zaslužijo posebno prižnanje, ne moremo mimo prof. dr. Janka Lavrina in njegovega dela. Antologija slovenske lirike, ki je plod predvsem njegovega prizadevanja, dalje Bengalski prevod izbora Prešernove poezije, ki tako bil realiziran na njegovo po- ^Sr^nsambla P‘‘ budo, sta vzbudila v svetu veliko 6 t zanimanje za našo poezijo in S £ prevS Mateja književnost v širšem smislu. Jan- L^ika.« ko Lavrin je, če sodimo že po Shakespearovega HenriKa prvih odmevih obeh publikacij, prve v angleščini, druge v ben- Njegove knjige gredo že v vej tine. V zadnjem času je Pr Ljjko javnih priznanj za “®.až ročju pa irpam uprizoritev ^ mask« za nesporno najva J djjr dek. Levji delež gre Sot° »jse^ gentu Samu Hubadu in ^ d Hinku Leskovšku za dc* sta se odločila za Kog” jn in za njuno dramaturško j3F beno priredbo opere. VsLnio ^ so sodelovali z nevsnkdam vzetostjo (čeprav je r0'6eh sen da glasbena izvedba v g3n^ stavlnah še ni dognana)- ,0 iV Smerkolj — vojvoda Lor- 5jP služi med njimi za umetn ^£ per s katero je obvladal vlog > sebno priznanje. Sodobna mehanizacija namesto tisooev rok prska luka bo dobila moderne tehnične naprave, ki bodo povečale zmogljivost pristanišča — Prvi del operativne obale bodo odprli že jeseni Medte; Za novo tm — e*«uwcim uciči vrvim lil i nem ra7m^?rno Pristanišče v pol- pripravami za dviganje najrazlič-stanišče v P?djetje »Pri- nejših tovorov. Investicijska sred- načrte za «oper* Pripravilo tudi stva za lahko mehanizacijo zna-Pristanišča ♦ emo in mehanizac‘j° Sal° 80 milijonov dinarjev, ven-ženK-i., ...ter načrte za ureditev dar pa velja desetina sredstev za rmnr!LS0 •®55clk®na dela vrvmi in še nekaterimi drugimi njej lahko pristajali desettisoč- za dviganje najrazlič- | tonski prekomorski parniki, ho vsa razpoložljiva mehanizacija služila v glavnem v povem tovornem pristanišču. Po potrebi pa jo bodo lahko uporabljali tudi v Izoli in Piranu, ker je prenosljiva. Podjetje »Pristanišče Koper«, ki bo vodilo in opravljalo pomorski promet ob slovenski obali, je tudi že pripravilo vse tarife za pristaniške in skladiščne usluge obstnw-K za urecutev aar pa velja desetina sredstev za prtih ski=!r**Z^prtih in novih od- ureditev obstoječih zaprtih skla- Ptavka» i ’ kodo urejena za dišč in ureditev novih odprtih 2 mehanf “°8rajenim nasipom, skladišč. taprskn *zac.i-’°’ ki jo bo dobilo Dobavne pogodbe so že sklece in ,Pnstanišče, bo izkrcava- njene in pristanišče bo dobilo in iaže , ifvanje blaga hitrejše večji del lahke mehanizacije že v Motivna er..bo večja mani- letošnjem prvem polletju. Do ta- ............... ... _____________ ______ p0 . 2rnpgljivost pristanišča, krat bo tudi že popolnoma ob- v pristaniščih Koper, Izola in lahki meh °. brenem načrtu o novljen lukobran v starem kopr- Piran. Razen splošnih pogojev Stanič- |}anizaciji bo dobilo pri- skem pristanišču. Jeseni, ko bodo obsega tarifa tudi lestvico za iz- stih kolee h3 eriava na gumija- odprli za pristaniški promet prvi krcavanje in vkrcavanje raznih gega n. ! ’ e.n®ga iz Italije, dru- del operativne obale, ki bodo ob vrst tovora. . •Metalna vdelala mariborska Koper!, 3:,' ,f°hUz2r>^-Kristanišču .in po nie' Načrti in krediti za preselitev srednje gozdarske in *?'*)• Prikolice 'v,- odpiitih skladi- logarske šole v Postojno so že izdelani in odobreni — Sneesa izdelka,’so posebrfo^priroč- Kazen logarske bodo morda že prihodnje šolsko leto faio^fffdeh, ker se lahko obra- odprli strokovno šolo za gozdne delavce in srednjo Vsa na manjšem prostoru.1 lajšale * X skladiščih bo jnočno kije vilieaer®i °psko dvigal° ter gozdarsko šolo Po odobrenem republiškem gozdno področje. Prav na tem Irtu bo postala Postojna že pri- področju pa je tudi vrsta lesno- nišče Izdei"' -t0n' ^ .iib za prista- hodnje leto središče našega sred- industrijskih obratov. Tako ima d&dos« iz 'Litostroj« in njega gozdarskega Šolstva. Kraj torej Postojna zelo primerne poko pristanišč ne' Razen tega je vsekakor primerno in posre- goje, da postane središče gozdar- decirnainim opremljeno tudi z čeno izbran V postojnski, pivški skega šolstva. Dijaki, učenci in 1111 tehtnicami, vitli, | in cerkniški občini je razsežno gozdni delavci bodo mogli teore- . ■ .v Trener Tinček daje poslednja navodila V domu na Polževem so bili od 27. januarja do 2. febru-arja nevsakdanji gostje. Skupina slepih Kulturno-prosvetne- 4 ga društva Karel Jeraj iz Ljubljane je preživela sedem dni na \ smučarskem tečaju. Poizkusili so se v slalomu — in uspeli. Pričelo se je pred osmimi le- slepimi toliko bolj važno. -Vsa- g, , brez rok toda PavIe ti. Študent germanistike Pavle kega moraš najprej spoznati, K b vseeno startal Janežič je bil, preden je oslepel, vživeti se v njega in misliti, kot navdušen smučar Po nesreči z misli on sam«, nam Je razlagal NemeiJe ln od drugod ter zahte-razstrelivom je bil kot toliko Tinček, ko smo opazovali tečaj- vaJopodrobnosti 0 tej -nezasli-ostalih bolj ali manj priklenjen mke pri vajah. noviteti-. Ideja je pač že na dom m mesto. Poznanstvo z Zupančič Mirko, stoprocentno stara: z dobro voljo in vztraj-znamm smučarjem Tinčkom Ko- siep telefonist je samo vprašal, nostjo je mogoče marsikaj dose-širjem pa ga le vzdramilo: za- kakšna je strmina, kje so ovire či pa eeprav človek ne vidi. Kaj kaj ne bi zopet poizkusil! Pozab- ln že se je spustil, da bi bil lah- Vse delajo slepi! In zakaj ne bi ljene smuči na ramo ter ha j d na ko za vzgled marsikateremu sta- vozili thdi slalom, sneg. Tinček ga je prijel pod rejšemu športniku. In še dolga je -rf roko in že sta se spustila po vrsta imen ter ljudi, ki se z ve- Strmini. V začetku z razumljivo selostjo otroka spuščajo v doli- ...................... boječnostjo, potem pa vedno si- no. Ne vidijo. Zato pa imajo : gurneje. neverjetno razvit sluh. 't Leta so tekla. Tudi ostale Pav- 5' letove tovariše je zamikalo, da prav to je dalo pobudo, ki bi se spustili po bregu. Zavod za so 3° tudi uresničili. Slepi vozijo slepo mladino jim je prvi pri- slalom! Vratnice so nadomestili 4 ' M skočil na pomoč. Petnajst naj- z ^“dmi, ki dajejo zvočne signa-bolj navdušenih športnikov se je ‘e- Slepi smučar starta in že se zbralo leta 1954 in pričelo pre- oglasijo prva -vratca«, nato druga, tretja in tako smučar prevozi bolj ali manj uspešno »tonsko progo«. Težko boste verjeli. Videti bi vidno tipati po snegu. Skoro vsa ko leto nato so se zopet zbrali, se razvedrili ter vsaj za hip pozabili na svojo največjo bol V Kopru gradijo ob severni obali zaliva novo tovorno pristanišče SPILOG SMRTNE NESREČE PRI NEPREVIDNEM RAVNANJU Z OROŽJEM umaknil li dostrela pištole in Je "lea >v’oipoum- Pr*d ten> P® le 0(1 celo Borisu Bratuši pomagal pri nje-fiiko !e Un«, Pcbeteija kupil piš to- govem nevarnem poslu s pištolo. hi._ ie r— k vo ai„ a 3« v oktobru lt.l« od- ni 1° t8a Pred tem pa Je od cel tični del pouka izpopolnjevati s praktičnim delom na terenu, v gozdnem gospodarjenju ter v obratih lesne industrije. V Postojni se zdaj z vso vnemo pripravljajo, da bi mogli čim Letos pa je šlo zares. Na po- morali, boste dejali. To je napo-budo Pavleta, ki je sedaj že pro- tilo najbolj zavzete snemalce iz fesor nemščine in angleščine in Kinoamaterskega kina Ljublja-pod vodstvom pedagoga Tinčka na na Polževo Najprej so kot vsi , so jo mahnili na Polževo. Uprav- drugi samo gledali in se čudili, nik Doma Vili jo bil začiulen. Le nato pa tri dni navdušeno vrteli kako se bodo slbpi znašli Tia sne- kamere. Od daleč, od blizu, zgo-gu! Začuden pa je bil vedno raj, spodaj in kdove še kako. bolj... Film, ki ga bo predvajala orga- Kako je kaj takega sploh nizacija slepih in ki-ga bo izde-mogoče? Slepi so se vendar lal Kinoamaterski klub Ljublja-smučali kot -ta pravi«. Napre- na, bo gotovo prepričal vse tiste, dovali pa so neverjetno hitro, ki se samo nasmehnejo, ko sli-Trener Tinček ni namreč le do- šijo kaj podobnega. Prav takp pa ber pedagog temveč tudi odli- tudi vse tiste, ki se že oglašajo čen psiholog, kar je pri delu 8 iz Anglije, Japonske, Zahodne » ...-.K:-;.: Slalom mimo živih vratič je posebno zanimiv J SHS?'gest smrtnih nesreč zaradi Prej Pr^eUti iz Ljubljane srednjo S*usitl s el ' ,Takoj jo je odšel pre- *esl ‘ gozdarsko šolo, iz Idrije pa lo- Smi » prijateljem Mirkom neupoštevanja varnostnih garsko šolo. Načrti so v podrob- Da1* Prou1-1 Maribom^jer^a^stre- predpisov nosti izdelani, krediti pa tudi Že prei??*as‘u' Iznena(aa V Pomurju Je lani naraslo število odobreni. Središče srednjega golta] ,'Covati nnfi, ob? sta ?a4cla negree pri delu za 8%, smrtnih nesreč zdarskega 'šolstva bo obsegalo ,Mm?e*4naeTaTo čla^kofektl-' sredn3° gozdarsko šolo, logarsko ^irka 3e ^el Si9to1? nerod!J°» va v Elektro-obratu Murska Sobota in pa strokovno šolo za kva-f°ko ^modi§a tPe2en? pri0ti zgubil Življenje zaradi nepazljivosti In lificirane gozdarske delavce. Lo- tSk^Tpijš“ofiefproC Se«a^naToU“vaPrLdTVponZereell d" garsko šolo bodo V Postojni od-Pote^iSt v srce B^,ir?a Smo(cllsf 2aT lavec v gramoznici okrajne uprave za prli Že prihodnje šolsko leto. Prav Oi,.Pojavu ™Sa se ,,T,V ceste, kjer so delavci Izpodkopavali, tako pa SO tudi vse možnosti, da fnalo n zno sodl«?» .. .J508 / namesto da bi odstranjevali nevarne u: „„-1 nočitnlrnrrtl ndnrll strn- 't m»i?arlsa Bratn«. Marl^oru ]e 5P?: sloje. Pri podjetju -Nafta« je prišlo P1 že počitnicami odprli stro meser“marnofu za krivega uboja d0Jsmrtne nesreče zaradi nezaščitene kovno šolo za gozdne delavce, ki V>Pora pr? m. naprave. Tudi ostale smrtne nesreče so si žele pridobiti strokovno kva- Sii Je sodišč* « ^«, blle posledica neupoštevanja varnost- iifikaclio Ce bodo z adantacii- rf,fla j8 v polni meri upo- nih predpisov ln nepazljivosti. . L ',, , ? Z aaaptacij- Pokoj m mi «1, ore ^ inšpektorat za dela Je zato poostril skimi deli pohiteli, bodo v pri- lr_ —juirko smodiš, ki se svofo inšpekcijsko službo. Razen tega hodnjem šolskem letu lahko v Po- nud k nr(nrico JfezaSiridpovedT W«ttra"N- s^n.1 .odprli l«dI s/edn5°K gozdar‘ hneln pravico, jetja so namreč odpovedala nosečim sko šolo, posebno še, če bodo do- t ',bl8 15. mnmo udele- **nam ‘n delavcem, ki so imeli nad tlej pripravljena tudi stanovanja «en nvi w* IIIUIIjU UUCltJ l4 let llužbe. Inšpektorat Je ugotovil. .Ji+pHp Ir, nrofosorlo ki hodo PH žrebanju naarad dahdve tretjini odpovedi m bilo izda- za UClleue ln profesorje, ki bodo VELIKA SPODBUDA zakoniti osnovi. 1 rta tej šoli poučevali. (D Za 90-letnico slovenskega tabora v Ljutomeru bodo posvetili knjižnicam posebno skrb — Zgodovina prve ljutomerske slovenske knjižnice —• Sedanja knjižnica in čitalnica V Ljutomeru že delajo načrte za proslavo 90. obletnice slovenskega tabora v tem kraju, nekatera prosvetna društva pa že celo pripravljajo kulturni program, čeprav bo proslava šele poleti. Izkoristiti je treba ziniski čas. Na proslavo Se pripravljajo tudi knjižnice, predvsem ljutomerska, saj so organizatorji prvega slovenskega tabora bili člani čitalnic. Čeprav delajo sedanje knjižnice in ljutomerska Čitalnica v drugačnih pogojih, j^jijihova naloga pri izobraževanju ljudi še zmeraj veWca\lny>rav to želijo pred proslavo 90. obletnice posebno poudariti. ZBRANA SREDSTVA BODO Illlllllllllllllllllllll IHIIIIIIIIIIIIIIII Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll PODVOJILI Po stezicah C™ »vzorčarjih« na Tekstilnem institutu nied pastelnimi cveticami *tma nas 1. _... ... .......... ... ___ ki®' narliotJ*. b°8ato zalotila 1 »ne- če pomislimo na tekstilno industrijo, *>l v »i 'dene rote na okna. ki »I z njo podajamo roke v ieljl, i. 'n Disi— e*su mislil na tople da bi prenesli na tkanine take ..ebt atoii., '■vetje? pač. V vzorč- dobne vzorce, ki Jih tovarne la »tl del prebivalstva,- ki Ima »misel za moderno ln modno. Za te naj bi so- skrbele predvsem tekstilne tovarne lahlto s filmskim tiskom, kot so -Zvezda«' «o bt "vetje? Pač. V vzorč- dobne vzorce. . ... - - - »««17 rekstllnoea Inštituta natisnejo, vzorce, ki ne bi delali sl* v Kranju, »Svila« v Mariboru, -Svl-bolet]« čaai »prehajata pomlad In vib las komercialistom ln ki bi zado- lanlt« In eksperimentalna tkalnica “ajtl tn nenehno nastajajo voljill okus kupcev.« v Kamniku. Te tovarne delajo po Kakšna je usoda vzorca, ki ga količini malo, a se podrejajo zahte-prlpravljajo v ateljeju? Ce listamo vam mode. Tiskajo največ do tri po pisani paleti vzorcev, nas zaml- tisoč metrov blaga enakega vzorca, kajo. To dokazujejo tudi odjemalci Seveda Je zaradi tega blago dralje - vse tekstilne tovarne Slovenije, ln ne more konkurirati, pa tudi nekatere lz Srbije ln Make- - donije ter Hrvatske. Tovarnam ni 8AMO ZA MODNO REVIJO vseeno, kakšno blago proizvajajo. in RAZSTAVO? Vsak predstavnik tovarne pa Ima pri , ... Izbiri vzorca v mislih: -Ali mu bomo ?*a “J* }*.„{?,, daY"a im« u naAi invArni?« VžAk iiRn svol oiofliift rcvIjB v Ljubljani. Izredno ^ »3bolHi« ^Vsak bi ho- ‘epi deseni. zdaj pa zaman odpiramo ml neka! nosebnega od'ateljeja. Za- vrata naSih trgovin, da bi dobili lepe, da^ se notem ko vse prelivajoče se pastele in tiste, neko-t.r»mis?i odloči za skrom- “ko zabrisane, dejali bi nedokončanem vzorec neredko v precejšnle vzorce, ki tako požlahtnijo tka- vendar nismo obupali. Izboljševali razočaranle -vzorčar le v«. Mislil Je nln<>- T“*t« v trgovinah teško naj- bomo kakovost, da bi tako čimbolj na razmere v tovarni, na pomanjka- demo- UStrvnr»e°n1fe!?l2!.CesH-"t«« »m i«t« nle tehničnih pripomočkov. Ze vna- Zato smo vprašali tovarno -Zve- vprašali smo še, kdo Jim lzdj-Drel le vedel, da bodo vzorec tako zda« v Kranju, ki Je tudi sodelovala luje vzorce? Direktor -Zvezde« Je in tako še korigirali, spustili neka- na reviji. -Kje in kdaj bomo lahko povedal, da vzorčni atelje Tekstll-tere njegove sicer zahtevnejše, a le* kupili vaše Izdelke, ki smo Jlb vi- nega inštituta. -Všeč so- nam njihovi do elemente Itd. deli na reviji?« Direktor nam je od- vzorci, le barve moramo včasih dru- Okus le sploh poglavje zase. Kdo govoril: -Kdo to bolj želi kot ml, gače kombinirati.« ca nima? Res pa Je. da je okus ki bi mnogo raje delali po novem. »,Zvezda’ nam Je zares v vese-razltčen. Povojne razmere »o prisl- Toda težave imamo s prodajo. ‘Je.*1 »o nam dejali tudi v vzorčnem lile tekstilno Industrijo, da Je tro-• Trgovci, ki poznajo naše Izdelke, ateljeju. Njihove vzorce prenašajo šila malo barv. Zaradi tega se po- trdijo, da so za modne revije In raz- na blago tudi v -Tiskanlnl- v Kranju zneJe potrošniki niso mogli nasititi stave odlični, da pa Jih potrošniki >n V Tekstilni tovarni v Preboldu, sočnih barv ln v tem Je del vzroka, neradi kupujejo. Seveda Jim ne mo- Maribor, zlasti MTT, se sicer močno zneskih polovico. Taka delitev podpor knjižnicam bo koristnejša, kot če bi določili podpore. Razen tega je Občinski ljudski odbor predlagal prosvetnim delavcem, naj zbiranje sredstev za knjižnice razširijo na vse obdobje do proslave 90. obletnice tabora. Pri zbiranju sredstev bodo pomagali tudi odborniki ljudskega odbora. VELIKA PODPORA OBČINSKI KNJI2NICI I Občinska knjižnica v Ljutomeru dobiva tudi stalno podporo ljudskega odbora. Lani je dobila 200.000 din in od tega porabila za nakup novih knjig 185.000 dinarjev, ostalo pa za naročnino T. . , ■ ,_______ „ ___ listov in revij, ki jih ima v či- B D talnici. Letošnjo podporo bodo | vili, da bodo v Prešernovem tednu j sprejemu občinskega g organizirali zbiranje sredstev proračuna. Mimo tega plačuje Ob- I u R ki Pa^č «mski ljudski odbor stalnega 1 vih knjig. Občinski ljudski odbor knjižnifaJrja Ker je en tor za 1 »»»1« g zadnji seji je sprejel predlog sve-3 ta za kulturo in prosveto in bo H vsaki knjižnici v občini nakazal p še toliko sredstev, kolikoc bo = sama zbrala, oziroma pri večjih nica dobila še sosednjo sobo, v katero bo preselila mlhdinske knjige. Tudi za čitalnico bo preskrbel ljudski odbor še nekaj miz in stolov. V počitnicah preurejajo šolo za kmetovalce in igralske skupine Kmetovalci Iščejo v ljutomerski knjižnici tudi strokovne knji; Sindikalni pododbor v Industrijski ge, ki jih pa nima. Da bi knjiž-kovlnarskl šoli -Iskra« v Kranju le nica DOctrecia n:;m un „ imel on dan letni občni zbor. Minulo posrreg a tudi njim Do v je leto dni, odkar so ga ustanovili ln prihodnje odločal o nabavi novih sedaj se Je pokazalo, v čem so uspeli knjig knjižničarski odbor. Prav ln kje so napake. Dosedanji predsed- »akn «k„*aii nahavlinti tudi nlk Je predvsem želel novemu pod- ..V,1 ,a“,, J, VT odboru, naj se v bodčče bolj poveže knjige, ki jih je izdal Ljudski z odborom v »iskri« ln naj tja ko- oder, da bo omogočila igralskim skupinam večjo izbiro. V občini bi imeli več množičnih sestankov ln so tri Svobode in sedem prosvet-da bi glasilo tovarniškega sindikata nih društev, ki precej igrajo. -Iskra« razdelili tudi med učence šole. Okrajni komite I.MS Je organiziral ob tej priložnosti kratko predavanje o zgodovini ln o načrtih Zveze komunistov. Osnovna organizacija Je nedavno sprejela dva nova člana. SPOMINI IN DOKUMENTI Osnutki |n ... sočnih barv ln v tem Je del vzroua, neram Kupujejo, seveaa Jim ne m«- ■«"»», «*»»*■ "*» *. »« VanPrtvl»čno..rC l.tu •‘"in® ‘®n modi da Je pot pastelov tako trnjeva. Se- remo. povsem verjeti, saj vemo, da upira na 1jvoje »II«. Na' *P‘"Sno P® Jv«n.jB.v fiffnit . W - b« daj je že mnogo bolje, vendar Je_ po bi nam trgovskai. »reto.s kulturno lahko rfflrn«, d. Je vzorčni atelje n:?1, V atetu?1* »ezonl odel lenskl tekstilnih tovarnah le zmeraj pre- postrežbo In pojasnjevanjem novih v desetih letih, kar obstaja, marsikaj li ? barv'l#,J“ b‘ * vzor I ln hsrmo- ‘cJlen .trah da smeleJSI vzorci ln vzorcev napravila lepo uslug® nam. storil in skupno s tovarnami prlpo- § na kun«' 1« fffi* ln nijhnejše nianse barv ne ki se bijemo za zmago lepega ln no- mogel K oblikovanju okusapotrol; | ,-N'a"ttl k SSpmom\den lz- "“»N. toliko potrošniki, trgovin, zat. »/EKfvoTJe “n se [zla«? bolj . I *4fsg?ysxr*r.«ai “^sase: s&r. sas csri 1 *On*J ^Stor^lHK L nei* v mauiinja lsaciovai« "___.. modi np hn vpč fpphft noho^ati oCI S Vfttlkn fttPvilrt nfitsnni tl a Prn.š..,y."Bni nn dHB v tfth Indufltrlla lKaflovuft venne nouun* uuvubu h» »riihuhu, 0liCn0 a ni druga nomočl že v priznanih barvah ln vzorcih, se potrudila z narpl. Lani smo Imeli modi ne bo več treba pobeSatl ® »Uve nlso največje, Vendar ne bl smell zapostavlJaU tl- zaris precejšnje težave pri prbdajl. pred domačimi Izdelki. m. oči M. K. O prvi ljutomerski čitalnici se je ohranilo le malo pisanih stvari. Ze dalj časa so razpravljali o ne- Niti tega ne morejo reči z goto-katerlh spremembah, ki so jlb name- u«*«-: u:*: w:i« nili. da Jih Izvedejo v semestralnih tovostjo, v kateri hiši je bila. Zato počitnicah, izpopolnili so električno bo Občinski svet za kulturo in napeljavo, premenjall zvočnike z no* prosveto zbiral ustna izročila, ki vimi boljšimi, namestili so Jih v Vseh .« maA ,n prostorih šole. Prav tako bodo vse so s® ohranila med ljudmi, in šolske prostore nanovo prebelili. V raz- spomine starejših prebivalcev, ki redih bodo tudi premenjall stare črne vedo kaj o prvi čitalnici, pa tudi tllbl« *elenlml- vse pisane In druRe dokumente, meš?eno^eč~odkčnthVslovensklh*smu- * so se še ohranili aliI ležijo^za-ftarjev. Le-ti so s* odločili, da orga- vrženi kje na podstrešjih in dru-rtizirajo smučarski tečaj za teden dni g0d Tako (Sodo gotovo odkrili vellko^tevllo*učenečvf*VodšSro*šole ve«’ podrobnosti zgodovinskega in sindikat sta to akcijo zelo podprla, pomena. J. r% TELESNA KULTURA BADGASTEINU PRVI START SMUČARK V Prva mesta niso le za domačine Dvajseto mesto Zupančičeve je uspeh — Uradni plasma štefeta je 39. mesto (Nadaljevanje s 1. strani) Slavica Zupančič je torej v izredno hudi konkurenci zasedla 20. mesto z rezultatom 115,9 torej le za 10 sekund slabšim časom od zmagovalke. Tistemu, ki ne pozna dobro smučanja se bo morda to zdelo precej toda vsi, kar nas je bilo prisotnih, smo videli, da je lahko po mili volji balansiralo med vrati le prvih deset tekmovalk. Potem pg se je namreč proga čedalje bolj spreminjala v jarek. Občinstvo je toplo pozdravijo vožnjo m rezultat naše tekmovalke. Strokovnjaki so dejali, da bi se ob boljši številki sigurno plasirala med prvo dvanajsterico, prav tako tudi nekatere Čehinje in . * r Avstrijka Putzi Frandl se je morala zadovoljiti z drugim mestom Poljakinje. Tako se je na pr. Poljakinja Bikova, ki je v drugem teku dosegla odličen rezultat 54,7 zaradi slabe vožnje v prvem teku plasirala med zadnje. To velja tudi -I—Brzojavke—— O BUENOS AIRES, 3. februarja (Reuter). — Svetovni prvak v avtomobilizmu Argentinec Juan Manuel Fangio Je zmagal včeraj na dirki za veliko nagrado Buenos Airesa. Fangio je na vozilu Maserati prevozil 282 km v dveh urah in 38:47,3 minutah s povprečno hitrostjo 110 km na uro. • MOSKVA, 3. februarja (TASS). — V Moskvi se je začel dvoboj za naslov svetovne prvakinje v šahu med Elizabeto Bikovo, bivšo prvak_i-njo in sedanjo svetovno prvakinjo Olgo Rupcovo. Odigrali' bosta 16 partij. • ESKILSTUNA, 3. februarja (Reuter). — Evropski prvak v hitrostnem drsanju Oleg Gončarenko (SZ) je obdržal naslov, ker je po vodstvu na 500, 1500 in 5000 m obdržal vodstvo tudi po tekmi na 10.000 m, čeprav je bil šele peti. • BRATISLAVA, 3. februarja (Reuter). V Bratislavi se Je končalo evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju. Pri ženskah je zmagala Avstrijka Ingrid Wendl pred svojo rojakinjo Hanno Walter. 0 BEOGRAD, 3. februarja (Tanjug). — Iz Beograda je odpotovala z letalom v London mladinska nogometna reprezentanca Jugoslavije, ki bo igrala jutri tekmo z mladinsko reprezentanco Anglije. • SARAJEVO, $. februarja (Tanjug). — V prijateljskem srečanju je Sarajevo premagalo Vojvodino iz Novega Sada s 7:1 (5:0). za njeno rojakinjo Gasienlco. Odlično je vozila tudi Američanka Mii-ler-Sprinoer, ki pa je zavozila čez palico in bila zaradi tega diskvalificirana. Tudi Slavica Zupančič bi skoraj padla sredi proge, potem je še podrla dve palici, toda zadela je vanje z notranje strani. To je bilo v drugem teku ko je dosegla boljši čas. Švicarka R6n£ Colliard, zmagovalka v Cortini, ki je v prvem teku dosegla rezultat 55,8 je v drugem teku zajezdila palico vrat in silovito padla, tako da so jo morali odnesti s proge na nosilih. Slavica Zupančič je za sebcj pustila zelo poznane tekmovalke kot na pr. Italijanko Car-lo Marchelli, nemško prvakinjo Su-sanne Speri, Avstrijko Lotte Blati, Nonnie Foley in druge. Prav zaradi tega, ker so bile tekmovalke s startno številko od 10. navzdol vseskozi nevarne favoritkam in ker so Norvežanke s takimi in še slabšimi številkami presenetile Avstrijke je bilo tekmovanje zanimivejše od moškega slaloma. Lahko se reče, da ao se odlikovale bolj bor- bene tekmovalke, ki mednje seveda sodi tudi Slavica Zupančič. Po tekmi je Slavica izjavila: »Zadovoljna sem s plasmajem, zlasti če še pomislim, kako slabo številko sem imela in kako malo treninga. Ne čudite se, če se v smuku, ne bom plasirala. Borila se bom za vse ali nič, hočem reči, da bom tvegala.« Sinoči je sodniška komise j a objavila' uradne rezultate moškega slaloma, Od 77 tekmovalcev se jih je plasiralo le 48, 14 jih Je odstopilo, 15 pa jih Je bilo diskvalificiranih. Med njimi so tudi Francoz Bozon, Poljak Czerniak. Francoz Perilat ter Jugoslovana Matevž Lukane in Stanko Klinar. Janko Štete Je osvojil 39. mesto z rezultatom 159,1. To je torej zelo jalova'bilanca meškega slaloma za svetovno prvenstvo. Te številne diskvalifikacije so dognale filmske kamere. Jutri je prost dan, v sredo pa se tekmovanja nadaljujejo. Slavko Fras Turisti v Badgasteinu se smučajo pa tudi plešejo TEKMOVALNI PROGRAM Torek, 4. februarja: 20,30 svečana razglasitev zmagovalcev v slalomu Sreda, 5. februarja: 13,30 veleslalom (moški) Četrtek, 6. februarja: 11,00 smuk (ženske) Petek, 7. februarja: 20,30 svečana razglasitev zmagovalcev Sobota, 8. februarja: 13,30 veleslalom (ženske) Nedelja. 9. februarja: 13.30 smuk (moški) 20,00 svečana razglasitev zmagovalcev 20.30 zaključna svečanost Tudi Belajeva pojde v Lahti Tekmovanje v Delnicah je pokazalo lep napredek našega1 smučarskega teka ort po svetu Velika zmaga na šibkem avtomobilu Ob koncu januarja Je bila v Ar-gentl ni prva tekma dirkalnih avtomobilov za naslov svetovnega prvaka. Ker angleški dirkalni tvrdki \Vanval in BRM nista nastopili, so imeli Italijani s Ferrarijem in Mase-ratijem zmago že v žepu. V zadnjem hipu pa je angleški amaterski dirkač Bob Walker odstopil svoj šibki dirkalni avtomobil znamke »Cooper« znanemu angleškemu dirkaču Stirlingu Mossu, ki je lani na svetovni lestvici zavzel drugo mesto za Fan-giom. Moss je na »Coopru« zmagal v odsotnosti Fangia In dokazal, da dober dirkač zmaga lahko tudi na libkejšem avtomobilu. Italijani so startali na 6 in 12-ci-lindrskih Maseratijih in 8-c:Un4rskih Ferrarijih z okoli 380 KS, medtem ko je »Cooper«, ki ga je vodil Moos, imel le 1 cilindre in 170 KS. Vukosavljevic — trener V eni izmed svojih zadnjih številk Švicarski >*Sport*> sporoča, da bo jugoslovanski nogometaš Branislav Vu-kosavljevič ob koncu sezone zapustil svoj klub Grasshopers. Po tej vesti Revija drsalcev v Kranju Železničarski drsalni klub »Ljubljana- bo drevi priredil propagandni nastop umetnostnega drsanja na novem drsališču v Stražišču pri Kranju. V skupini nastopa več državnih prvakov. Prireditelji vabijo Kranjčane in okoličane, da si prireditev ogledajo v čim večjem številu. OBVESTILO Namiznoteniški tekmovalni odtjor za Ljubljano, Ljubljana, pošta 8 Dolenjska c. razpisuje sindikalno prvenstvo Ljubljana 1958 v namiznem tenisu za moške in ženske ekipe. Prijave sprejema odbor na gornji naslov najkasneje do 10. februarja 1958. Vabimo vse sindikalne podružnice, ki so že igrale na lanskem prvenstvu, kakor tudi vse novel | namerava »Vuko« prevzeti trening FC Winterthura ln prenehati z aktivnim igranjem. Pri vsem tem je zanimivo tudi to, da je Vukosavljevič svoj čas dobil dovoljenje samo za igranje. Nikomur ni namreč znano s kakšnimi kvalifikacijami in s čigavim dpvoljenjem bo upravljal dolžnost trenerja. Molterer potuje v ZDA Po svetovnem prvenstvu v alpskih disciplinah, ki je te dni v Badgasteinu, bo poznani avstrijski smučar Molterer odpotoval v ZDA, kjer bo nastopil na številnih tekmovanjih. Do konca sezone se bo. zaposlil kot smučarski trener, poleti pa bo trener za smučanje na vodi v Santa Monici v Kaliforniji, odkoder se bo prihodnjo jesen vrnil domov. Z betona na ugaske Coppijeva skupina kolesarjev-dir-kačey. ki gostuje v Južni Ameriki, je doslej nastopala na betonskih dirkališčih. Ob prihodu v Columbijo pa so morali nastopiti na dirkalni stezi iz ugaskov. Kolumbijec Rua, ki Je specialist za vožnjo na »lešu«, je upal tako odvzeti prvo zmago evropskim gostom. Vendar mu to ni uspelo. Zmagal je Švicar Koblet, ki tudi nastopa v tej skupini. Coppi, ki je po lanskih .poškodbah vozil previdno, se je uvrstil med zadnje. Nov trener za italijanske skakalce Italijansko skakalno reprezentanco je to zimo treniral Italijan Luiigt Pertile, ki je doslej skrbel za naraščaj. Zato je italijanska smučarska zveza pridobila za trening mladih skakalcey Finca Jussi Suomalainena, ki je že prišel v Italijo in prevzel skrb za 12 mladih skakalcev, ki so na treningu v Cibiana dl Cadore. Vztrajni avtomobilist 50-letni nemški avtomobilist Paul Schweder kljub svojim letom še ni opustil avtomobilskega športa, pred kratkim je na malem avtomobilu BMVV 600 prevozil 4800 km dolgo pot od Agadirja v Maroku prek Španije, Francije, BelgTJe, Zapadne ln Vzhodne Nemčije do Miinchena v 79 urah, kar znese povprečno 61 km na uro. Na vsej poti je izpustil volan samo za 90 minut — med prevozom čez Gibraltarsko ožino. 50 milijonov zavarovalnine za Ocwirka Znani avstrijski nogometaš Egast OcwlrR igra v Italijanskem moštvu Sampdor.a, Avstrijska nogometna zveza se je po uvrstitvi svoje enaj-storice v finale svetovnega nogomet-neta prvenstva obrnila na omenjeni klub in ga zaprosila, da .bo dovolil Ocwirku nastopati na Švedskem. Vodilni funkcionarji italijanskega kluba so načelno pristali na to, da igra Ocwirk v avstrijski državni reprezentanci, vendar so zahtevali, da ga avstrijska nogometna zveza zavaruje za SO milijonov lir za primer da bi bil težko poškodovan ln ostal Invalid. Življenjski cilj — zmaga nad Sailerjem Najboljši ameriški alpski smučar Bud Werner, ki se je na tekmovanju v Wengenu ln Kitzbilhelu najbolj približal avstrijskim tekmovalcem, Je dejal, da je njegov največji športni cilj premagati Sailerja Ta ameriška smučka št. 1 je bila res hitrejša od Sailerjeve v wengenskem smuku. Werner s1 je že mel roke, ko je po zvočniku zvedel, da Ima zaenkrat najboljši čas. Kmalu nato pa je zvedel, da je Satler padel in ni se mogel več veseliti zmage nad nasprotnikom, ki se 1 mu Je »zlomila sablja«. Nekaj minut pozneje pa Je še zvedel, da so bili od njega hitrejši Rieder, Zimmerman in Molterer. Hokejski sodniki za svetovno prvenstvo ! Za svetovno prvenstvo v hokeja na ledu, k4 bo ta mesec v Oslu, so že določili 14 sodnikov, ki bodo vodili ttekme. Določeni so trije norveški in 11 inozemskih sodnikov. Starosta Sodnikov bo Švicar Kurt Hauser, ki Je sodil že na desetih sve-tovnh prvenstvih ln treh olimpijskih igrah. Delniške smučine so ostale za-** puščene. Morda se po njih že poganjajo mladi 'smučarji, morda že poskušajo posnemati, kar' so pred dnevi videli pri najboljših, morda se bodo že prihodnje leto sami s štartno, številko na prsih borili s kilometri in časom ... Za letošnje državno prvenstvo zaslužijo požrtvovalni Delničani res vso 'pohvalo, saj so tekmovanje vzorno pripravili. 2al, je organizacija proti koncu že nekoliko šepala. Zvezni kapetan Gregor Klančnik je bil nad odlično izvedbo navdušen ln je kar odkrito priznal: »Bolj se ml dopate tu, kot pa na svetovnem prvenstvu. Mimo tega, da je organizacija res odlična, pa so na prvih mestih tudi samo — naši tekmovalci. Kaj iočemo še več«, je pristavil šaljivo. Letošnje državno prvenstvo pravzaprav ni prineslo nobenih novih imen, kljub temu pa je bilo sila razveseljivo. Cela armada mladih tekačev, ki so se na vsem tekmovanju zagrizeno borili resnično obeta našemu smučanju lepše čase. Razen tega pa je bilo opaziti, da tudi kvaliteta naših starejših tekmovalcev rapidno raste, tako da lahko gledamo na Lahti skozi nekoliko manj ; pesimistično prizmo. i | Največ pogovorov v Delnicah se je sukalo okrog svetovnega prvenstva, ki bo prihodnji mesec v Lahtiju. Zvezni kapetan Gregor Klančnik nam je zaupal, da bo naša reprezentanca zagotovo odpotovala v Lahti, vendar še ni točno določeno število tekmovalcev. Po vsej verjetnosti bodo odpotovali Hlebanja, brata Pavčič, Seljak in Robač. I Sprva je bilo govora, da bo odpotova-(la v Lahti le ena naša tekmovalka, ! kar je zbudilo med tekmovalci precej žolčnosti. Kasneje pa je tovariš Klančnik pojasnil, da bodo odpotovale obe, naši reprezentantki Rekarjeva in Belajeva. Na vprašanje, na kakšen uspeh računa v Lahtiju, nam je Cveto Pavčič ‘šaljivo odgovoril: »Upam. da se bom plasiral med prvih sto.« Prav gotovo pa je v njegovem odgovoru tudi delček resnice, saj nam je še dobro ostalo v spominu zadnje svetovno prvenstvo, na katerem so naši tekači pobrali vsa mesta čez zaporedno število 100. 7 Se nekaj razveseljivega je padlo v oči Številnim gledalcem, ki so dan za dnem z živahnim zanimanje obveljali tekme. To je bila f151? J*V>avčl6, ^ valnost. Prav Je imel Janeza rlogoB'e' je dejal, da bi se morali naši po-taši pri teh mladih tekačih uci žrtvovalnosti. _ u« s®0 Pri teku mladincev na 'V m s° opazili kar štiri mlade tel** \-en^ar na progi zlomili svoje smu1c > jaso se kljub temu zagrizeno-* črte-mo smučko borili prav do c ■> snjeg* Najbolj žalosten dogodek « zadn]‘ prvenstva pa se je primeru „ juiji predaji mladinskih štafet icr»' Zadnji tekač štafete Tngl* DredaJ0, nja Naglič je kot tretji preje* j- teIo-Takoj s štarta se Je s pom pognal na progo in ze * go* kilometru ujel drugoplas*ran g ried bola, člana štafete iz Delnic, ^rjan® nevarno zasledovati vodeceg. ,,oinetr“ Pogačnika. V predzadnjem sauo pa si je zlomil smučko in pr6" požrtvovalno tekel Protl ”, j pel»' vhodom v stadion pa ga J- J ga J' čan sobol, tik pred cUjem Pa prehitel še Zagrebčan. Kecer 0fi. ču so od žalosti in jez* solze . teK® V sredo bodo naši najb™ Jn p o* Hlebanja, brata Pavčiča, SeljaK p bač ter mladinci Juhart, k ^ Kecerin ter članici Relcarif)n na *?,” lajeva, odpotovali v Fran™n0kal $u' movanje za srednjeovropski v j f, rikkala. Šahovsko prvenstvo ljubljanskih sindikalnih podružnic Pod vodstvom Okrajne šahovske nlrano. Trenutno je stanje zveze in Okrajnega sindikalnega sveta cah naslednje: Ljubljana tekmuje na letošnjem X. itvi' of šahovskem prvenstvu sindikalnih po- „lh rt™*,,,,.,, - nnz i. « družnic mesta 30 moštev razdeljenih v dvobo1ev institut Jožefa Stef®nj g. tri ItOO '7 rorflHmi OVODOjeV, lnSIUUt JUtc ,, f !■ ,« naslednje: ../ni* <5, I. liga: Podjetje PTT 31.5I ( 'sedm^ i dvobojev. DOZ I. redkimi izjemami potekajo lz šestih’ dvobojev Železničar^ J .SM-fc Izvršni sve? LRS2L5 (1). tri lige. Z posamezni ligi, zelo borbeno zanimivo in discipli- srečanj h 'utostToJ‘20,' (1) ‘z a 10 Sledijo: oSi Hrovat, prvak gluhih Tekmovalec kranjskega Triglava se je boril za plasma svoje Štafete tudi z eno samo smučko »Manchester United« v Beogradu Beograd, 3. februarja. — S posebnim letalom je danes prispelo iz Manchestra nogometno moštvo angleške i prve lige »Manchester United-, ki bo j jutri, v sredo igralo s Crveno zvezdo povratno srečanje v četrtfinalu tekmovanja za pokal evropskih prvakov. 1 Po prihodu v Beograd je menažer gostujočega moštva Matt Busby izjavil novinarjem, da je popolnoma pre-pričen, da bo njegovo moštvo v Beogradu doseglo ugoden rezultat in s tem kvalifikacijo za polfinale. »Niti s snegom prekriti teren nam ne more preprečiti, da ne bi prikazali svojo najboljšo igro- je poudaril Matt Busby. Na letošnjem republiškem šahov' skem prvenstvu gluhih šahistov v Ljubljani je sodelovalo deset najuspešnejših tekmovalcev iz Ljubljane, Kranja in Celja. Na turnirju, ki je bil odigran po skrajševalnem švicarskem sistemu je zmagal Franc Hrovat (Ljubljana) 3,5 točke. Sledijo: Tomažič 3, Kordež, Marinšič 2,5, Naglič, Kordiš M. 2 itd. Nekateri najbolje plasirani s tega prvenstva so se uveljavili v državno prvenstvo gluhih, s katerega bo go čanj itd! ,3 II. liga: Narodna banka »" ni sekretariat za notranje „ vad \ Litostroj II. 29.5. Sledijo, os^ .. raziskavo materiala 25, d'-0 dvobojev, »Lek jev Itd. 22, iz si 11 Ilir liga: Zveza splepih *> , jj.5 Jj šestih dvobojev, ElektroprojeK« d^ petih, Vojna bolnica H, 20.5« dvobojev, Železničar III« dvobojev itd. štirje zmagovalci ^ tovo število prvoplasiranlh''sodelovalo v Tubljam odigran prvenstven} na svetovnem prvenstvu gluhih šahi- turX lŠ£ za mesec januar, .tov. Turnir je vodil Vlado Plavčak. £^e so^elov^ls članov iz drugih klubov. V finalu s pja ^ orvo do četrto mesto s 4.5 } x MaV$e Šahovsko prvenstvo sz Vodi Spaski Riga, 3. febtruarja. - Danes so na pivo uo ceirio mesiu » ; čak, Draksler (oba OlUnPJJ y.ji sov (Mrb) in Lorbek (LSK). Sled“ , Vrhovec (M.) 3,5, Štruc /K°®fgal ^ -Furman 1:0, Glpslis-Averbach remi, Kotov-Tajmanov 0:1, Polugalevski-Kotov 1:0, Krogius—Toluš 1:0. Po XII. kolu vodi Spaski z 8 pred Petrosjanom 7,5, Averbachom in Boleslavskim po 7, Gellerjem 6,5 (1) itd. kvalifikacijskem turnirju po X. kolu Zupan (Olimpija) z giedii0 ke ob eni prekinjeni Parij;„, 1 t°V5 Ivanič in Penko (oba OlimplJ*'Sjfl v Komovec *(slepl šahist) Tinta Itd. »Nikjer vas nisem mogla najti, detektiv Mac Coy pa mi je nekaj naročil za vas.« »Prav, izključite radio!« »Tisti trenutek sem opazil, da je vključen tudi televizijski sprejemnik. Mac je gledala polnočno revijo s Kim Aprilovo »Cemu prav to?« sem jo vprašal ves jezen. Visoka in vitka, s prekrižanimi rokami nad modro uradno tlniformo je stala Mac zraven televizijskega sprejemnika in me zamišljeno gledala. »Morala sem ugotoviti, s čim vas ta ženska tako privlači Prav gotovo je na njej nekaj, česar jaz nimam,« je rekla, vendap se nisem povsem strinjal z njenimi besedami. Tudi na njej sem kdaj pa kdaj opazil nekaj, kar mi je bilo zelo všeč, na primer njeni kot zrelo klasje zlati lasje, rdeče ustnice, podolgovati obraz s slonokoščeno poltjo, drobceni nos in njene zdaj modre, zdaj sive oči... »Izključil sem aparat: »O čem se bova pogovarjala, Mac? To sem rekel, imel pa sem eno samo željo, da bi se je čimprej odkrižal. »Rekli ste, da imate od MacCoya , sporočilo zame, ali ne?« *>Da, oprostite, ker vam ga nisem takoj povedala,« , »No, torej. Samo brez dolgih uvodov!« »Banka .National City’ nam je sporočila, da je Roth dvignil 21. marca pol milijona dolarjev v bankovcih 'in da je ppričo tega mogoče, da gre za roparski umor.«^ “Tega nisem prezrl« sem ji odgovoril. Njena novica me ni niti najmanj vznemirila. Računal sem s tem. da denarja ne bo mogoče skriti, zakaj niti največji milijonarji ne jemljejo vsak dan iz banke visokih zneskov. »Ali si je baraka zaznamovala številke in serije teh bankovcev?« FRANK H A R P E R Newyorške m ie pr1' zadnje pa tihotapec alkohola. Al Capone J pj šel v zapor, ker ni plačeval davkov, Pjjf® ^ se je znal temu izogniti. Takrat ni podkupiti stražnikov in celo številnih Davčnih oblasti pa ni bilo mogoče jo $ Palermo je čutil, da mora nekaj štor* > 31 DETEKTIVSKI ROMAN »Delno. Rothu so dali stotake. Kolikor je med temi novih bankovcev, ima banka številke serij.« »Dobro. Spomnite me jutri zjutraj, da bom naročil objavo tega seznama v dnevnem tisku.« »To je McCoy že storil,« je rekla Mac. Najprej sem pogledal na uro, nato pa njo. »Prav lepa hvala za prizadevnost. Zdaj pa lahko noč, Janny!« Njena rdeča spodnja .ustnica se je kljubovalno namrdnila: »Mar res že moram iti?« »Da,« sem ji odgovoril. »Malo bi še ostala.« »Ali vam je res kaj do tega?« sem jo vprašal. »No, da ... Prvič, do Flaminga, kjer stanujem, je daleč, drugič pa ...« Pogledala me je naravnost v oči. -Ernest, vi veste, kaj mi pomenite.« Nasmehnil sem se: »To sfe si začeli domišljati že pred desetimi leti na Okinavi.« »Domišljati, že razumem... Kim je prišla med naju,« je odgovorila z bolestnim glasom. Nisem je prepričeval o nasprotnem, ženske imajo včasih odličen instinkt. Občutljivo dekle, kakršna je bila Mac, je čutila, da je -polnočni angel- s televizijskega platna posegel globoko v moje življenje. r »Truden sem, Mac... Prašim vas, pojdite,-sem ji rekel, ona pa mi je odvrnila: »Menda sem kar obsojena na to, da skrbim za utrujene ljudi. Lezite in spite, jaz pa bom bedela pri vas »Cemu? Le čemu vse to?« »Poslušajte, Ernest... Čutim, da me potrebujete, zdaj nemara prav tako kot nekoč v bolnišnici na Okinavi.« ' Razjezil sem se. »Cujte, Mac,« sem rekel, »zares bo najbolje, če greste čimprej domov.« Odšla je zamišljena in otožna. Zjutraj me je zbudil telefon. »Tu Tight. Dobro jutro, Leslie ...« »Beseda s sedmimi črkami je Palermo!« »Mesto na Siciliji?« sem zmedeno vprašal. »Ne, marveč vodja tolpe... Frank Palermo.« »Kje si zdaj, Leslie?« »V glavnem policijskem poslopju.« »Počakaj me. čez pol ure bom tam,- sem mu rekel in odložil slušalko. 16. poglavje Frank Palermo! Nisem mogel doumeti, kako da se nisem takoj spomnil, da' je ta človek po izgonu Luciana prevzel trgovino z ženskami na področju vseh ZDA. Ime Palermo je bilo vendar skoraj vsak dan v listih. ' Sleherni človek v Ameriki pozna imena Rockefeller, Greta Garbo ali Joe Luis. V tej deželi pa si nadevajo aureolo slave tudi gangsterji, zato je bil Palermo nemara'prav tako znan. Kot Al Capona je tudi Palerma rodila prohibicija. Najprej Je bil žepar, nato zvodnik, na- to tudi storil. ^ Na setanek v Miamiju je povabil vsenetroitai še gangsterje iz New Yorka, Broocklyna, u Chicaga, New Orleansa, Los Angelesa rpsnnienn Mn .1_____I 4 ',ubui ica i IS d, LaX) i rr>Tl*” Francisca. Na konferenci so še doS°v. na ie' . . '"V1: bodo ustanovili neke vrste zvezo in vr®!Lj' 5^'j narni trg milijonske vsote, ki so jih d? i vali rv» hlnoainoh C tnlrA .i».**rot*4onirni ifi 0 O VOUIC) IVI Ov J . AO*1 vali po blagajnah. S tako ustvarjenimi ^ zveze so plačevali davke. Palermo takra1 slutil, da se bo ta zveza razvila v ene. aiui.li, ua se do ca zveza razvna v — močnejših bančnih činiteljev v ZDA. 12 nov so nastale milijarde. 0 Nobena druga reč ne narašča ta^etne^‘e, kot denar, med vojno so se milijarde sp'r fcU' v bilijone, navzlic visokim davkom ie z„stib pila vrsto hotelov, v raznih velikih w c[je \ številne pivnice, nočne lokale, restavr ,$1? dirkališča. Zveza je imela tako vpliv, da je v mnogih državah ZDA <£'■. vj« tem, ali bodo predsedniki občin ali or funkcionarji izvoljeni ali ne. Vsi člani zveze z dvoodstotnim ae‘‘"zni,!l bili milijonarji, Palermov delež Pa ^ dobrih dvanajst odstotkov. Pod plaščem ne poštenosti, v katerem se je skrivala . so so bili člani še vedno isti gangsterji. ^ ^ • letih prohibicije naganjali ljudem str*vf)Prei v Niso poznali predsodkov, prav kot opravljali najgrše delo, ki je očrni'0 \-z&rh očeh vsega sveta. Trgovali so z mamm-^daJ* vali javne hiše, razkošne hotele, ki .j, jO sobe za nekaj ur, in igralnice, v kater zbirali največji sleparji. dnevne novice *claRSha^atiS°?0b,!a Plsar“a« Je zagate e. okusno in s slikami iL^^btae članweS5 Kitajski umetniki, meh^za^o -i’ P^.Sjao-Jen, ki.Jo' KONCERTI 52gW* ln druga poglaviHz Lui' Sin' in P^nistka o Luo-i, bodo Praksa rm -1 iz PiSar koncertirali iutrL v sredo, v Filhar- sopranistka spremlja I>i KREMA ZA ČEVLJE ;o je Prakse Poffleupnjetnolab?aCtL U pod vodstvom dirigenta Sama Hu-f6r' Vston t11*1 2iutraj do osmih zve- bada. Na sporedu Beethovnova uver-M“e, jer£™ne ni. Sindikalne podruž- tura Egmont, Škerjančev Koncert za Sravoo=i„ kolektivi, Solel Priiavite klavir in orkester in Beethovnova [Ustavo P svoj obisk zdravstvene V. simfonija. Vstop z vabilu «ovno vodstvo"1 b° zaS°tovljeno stro- \J0VftcXr* * Jvse re*ervne oficirje BlffllliiBiiIlffllliluIll^llllIll^llIlff^llKfflll^nillll^HlUtlininiiaaUllUliaiiilliiiiiuiiilUHlij S ». ai ! '’* bo 5. februarja na ViiS ^ alni dvorani Ku-Jb&tt zbor ,2 ?evi ceste ustanovni °Ilc*flev oh«ifU^ervia rezervnih pod-Sw“oStevttni ?,H Bež^rad. Vabimo k S? PrSEu vse, ki so ali 0vinah 7rv,.vseh b<>U»h živilskih S04 ga?ant^ tevaJte vedno in po-z etiket ^ kvalitetni prirodnl 'UKeto Meiiov ; koncertirali jutri, v sredo, v Filhar- Prav ■iste, tako ki aicviao izvoauv, -> m uslužbence in vse Msarnutn zanimajo za moderno !* za"4 V ^Pojtivi,' bS danes ob UJilVem 2 °®'ovni predavalnici vnod z Gosposke ulice. DRAMA 30: Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. Abonma B. (Katarina Duša Počkajeva.) (Preostale vstopnice so že v prodaji.) Sreda, 5. febr. ob 19.30: Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. Abonma C. (Katarina Duša Počkajeva). (Preostale vstopnice so že v prodaji.) Četrtek, 6. febr. ob 15.30; Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. Dijaški abonma I. (Stojišča so v prodaji.) Petek. 7. febr. ob 15.30: Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. Dijaški abonma U. (Stojišča so v prodaji.) in za podeželje, navzdol.) (Cene od 150 din Sarajevsko Narodno pozorište gostuje v Ljubljani V nedeljo, 9. februarja oo Narodno pozorište iz Sarajeva uprizorilo v Drami SNG Brechtovo dramo »Mati Cou-rage in njeni otroci«. Režijsko je delo pripravil Borislav Grigorovič. V naslovni vflogS nastopa Jolanda Djajič. Občinstvo posebej opozarjamo, da bodo nastopili sarajevski umetniki v Ljubljani samo enkrat. Začetek predstave ob 19.30. Cene od 150 navzdol. Abonentom sporočamo, da je zaradi bolezni v ansamblu spremenjen repertoar. Namesto »Matička« je na programu »Ukročena trmoglavka«. Benavente-Mklavčev »Krišpin« in Miklavčeve »Ti*i pantomime« bodo zadnjič Izvajane v soboto, 8. febr. Začetek ob 20. url. Cene so znižane. ONPZ tesarskih mojstrov v likv. sporoča žalostno Vest’ da je umrl njen ustanovni član, tovariš FRANt RAVNIKAR starejši tesarski mojster pogreb lz , bo v sredo, 5. februarja 1958, ob 15. url °žefove mrliške vežice na 2alah. Zaslužnega ustanovitelja in pionirja slovenskega arstv» bomo ohranili v častnem spominu. Ljubljana, 8. februarja 1958. t* ^zmerni boli javljamo, da nas je po težkem ln strj^u zapustil naš ljubi mož, očka, brat, svak VIKTOR BARAGA ar^rek <*rage6a pokojnika bo ▼ sredo, dne 5. febru-^958, ob 16. uri na pokopališče v Grosupljem. Grosuplje, 3. februarja 1958. Žalujoča žena Pepca, otroci Igor/ Nada In Vtki, brata Ludvik ln Jože z družinama, sestri Rezka ln Lojzka s družino ln ostalo sorodstvo. in RKntovne organizacije SZDL, ZKS, ZB NOV, UROJ ročai. Svet za gospodarstvo občine Grosuplje spo-ilan ti. Po težki bolezni umrl njihov dolgoletni ln Predsednik VIKTOR BARAGA Poslovodja gostilne »Pri'mostu«, Grosuplje 18. ^?8reb Pokojnika bo v sredo, 5. februarja 1958, ob p Partizanskem pokopališču v Grosupljem. b°rca _ Vova'nega in iskrenega tovariša ter vztrajnega a socializem bomo ohranili v trajnem spominu 1 Gros' uPlje, 3. februarja 1958. OPERA Torek, 4. febr. ob 19.30: Giordano: »Andre Chenier«. Abonma red D. (Vstopnice tudi v prodaji.) Sreda. 5.febr ob 19.30: Janaček: »Je-nufa«. Gostovanje Valerije Heyba-love. Abonma red H. tudi v prodaji.) Cetnek, 6 reoi oo 19.30- Verdi »Tra-viata«. Abonma red G. (Stojišča v prodaji.) Petek, 7. febr. ob 15: Čajkovski: »Labodje jezero«. Zaključena predstava za TSš. Sobota, 8. febr. ob 19.30: Janaček: »Jenufa«. Gostovanje Valerije Hey-balove. Abonma red A. (Vstopnice tudi v prodajal.) Nedelja, 9. febr. ob 19.30: Verdlii: »Travi&ta«. Gostovanje Ondine Otte. Izven in za podeželje. (Vstopnice v prodaji od srede, 5. t. m. od 17. ure dalje.) MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE \ Levstikov (Šentjakobski)'trg St. 1 Torek, 4. febr. ob 17: Pengov-SImon-čič; »Zlata ribica«. Sreda, 5. febr. ob 17: V. Cinybulk-Dežman: »Igračke na cestah«. Četrtek, 6. febr. ob 17: F. Bevk: »Lenuh Foležuh«. Sobota, ,8. febr. ob 17: Pengov- Simončdč: »Zlata ribica«; ob 20.30: Pengov-Simončič: »Zlata ribica«. Za odrasle. Nedelja. 9. febr. ob U: V. Cinybulk-Dežman: »Igračke na cestah«; ob 15: Pengov-Simončič: »Zlata ribica«. Prodaja vstopnic vsak dan od ponedeljka dalje (razen nedelje) Resljeva c. 36, od 10,—12. ure, telef. 32-020 ln pol ure pred začetkom vsake predstave pri gledališki blagajni. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 4. febr. ob 15.30: Kulundžlč: »Usode«. Abonma Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Ob 20: Dtlrrenmatt: »Obisk stare gospe«. Abonma Torek večerni. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, S. febr. ob 20: Kulundžlč: »Usode«. Abonma Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 6. febr. ob 20: Torkar: »Pozabljeni ljudje«. Zaključena predstava za Telekomunikacije. Petek, 7. febr. ob 20: Cehov: »Galeb«. Abonma Petek II — kolektivi. — Vstopnice so tudi v prodaji. Gostovanje Narodnog pozorišta Sarajevo. Sobota, 8. febr. ob 20:: Grum: »Dogodek v mestu Gogi«. Abonma Sobota — kolektivi. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 9. febr. ob IS: Pavel HanuS: »Jeli ovuda prošao mladi čovjek«. Abonma Nedelja popoldanski — kolektivi. Vstopnice so tudi v prodaji. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Križanke Četrtek, 6. febr. ob 20: Četrtkovi kulturni razgovori — hrvatski knjii-ževnlk Vjekoslav Kaleb: »O svojem književnem delu«. Vstopnice so na razpolago pri gledališka) blagajni vsak dan od 10. do 12. ure in dve uri pred začetkom. Rezervacijo na telefon 22-011, Silva, drž. uslužbenka z Jesenic - dečka: Zaberl Irena, delavka iz Krope — dečka; Egart Francka, servirka z Jesenic -e deklico; Kl«menčič Marija, tov. delavka z Jesenic - dečka; Pavlovič Ksenija, nameSfienka i Jesenic — deklico, Košir Hilarija, gospodinja iz Kranjske gore - dečka, Stare Angela, gospodinja iz Podjelt - dečka Sodja Ivanka, nameščenka iz Zabrejnice - dečka; Sabotin Marija, gospodinja z BI. Dobrave - deklico; Delopst Helena Ela, nameščenka z Jesenic - deklico; Sivec Marija; bolničarka iz Tolmina - deklico; Cop Alojzija, gospodinja z Jesenic - deklico; Mikelj Cilka, gospodinja lz Stare Fužine - dečka; Zupan Terezija, trg. poslovodklnja z Bleda - deklico; Šetinc Jozcia, analitik z Jesenic - deklico: Kusterl Olga, uslužbenka z Jesene - deklico. Platiša Terezija, kuha-lica s Koprivnika - deklico; Pavlič Ana, gospodinja z Bleda - dečka; Kralj Helena, uslužbenka iz Kamne gorice -deklico; Svetina Emilija, uslužbenka * I Jesenic - dečka; Obelščak Fanika, natakarica lz Tolmina - deklico; Klemenc Marija, gospodinja z Jesenic - deklico. Poročili so se na Jesenicah: Suhodolčan Franc, delavec iz Otoč, in Blatnik Bernarda, gospodinja z Jesenic; (Vstopnice Svetina Stanislav, osebni upokojenec z Jesenic, in Noč Angela, gostilničarka z Jesenic. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »VIC« Ameriški barvna oinemascope film Prišel je iz Laramija Predstave ob IS, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic ob 9-11 ln od 14 dalje. KINO »UNION«: Jugosl. film »Svojega telesa gospodar«. Tednik F. N. št. 5. Predstave ob 15, 17, 19 in M. Ob 10 je matineja francoskega filma »Nepomembni ljudje«. Danes zadnjič. > KINO »KOMUNA«: premnera amer. barvnega filma »Nepozabna pesem«. Brez tednika. Predstavi ob 19 in 21. V glavni vlogi Paul Muni in Merle Oberon. Ob 1( in 17 premiera sovj. barvnega filma »Delo Rumjancev«. KINO »SLOGA«: angl. barvni film »Junaki shenvoodskega gozda«. Tednik F. N. 5. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. »LITOSTROJ«: ameriSkl film »Ču- dežni otrok«. Predstava ob 20. KINO .T R • G L A V- Francoski tlim »HEROJI SO LI RUJENI« V glavni vlogi C. Jurgens, Y. Montand in M. Felix. Predstave ob U, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. KINO »S l § K A> Ameriški barvni film Kockar ;Mississippia V glavni vlogi Tyrone Power in Piper Laurie Predstave ob IS, U in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje. . Danes zadnjikrat. RADIO LJUBLJANA Spored za torek, <. februarja Umrli so na Jesenicah: Lombar roj. Dolenc Marijana, stara 53 let; Modrijan ro.i. Košir Jožefa, stara 50 let; Crv Jakob, star 61 let. VESTI 12 TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: ameriški film »Pustolovščine v Burmi«/ CELJSKE VESTI | KINO ' »UNION«: ameriški film »Trije novčiči v vodnjaku«. »METROPOL«: ameriSka film Žaluj; ljubljena zemlja«. Umrli so v Celju: Marica Vengust te . ProsenčSkega, stara 2 leti; Ladislava Koželj, gospodinja lz Celja, stara 51 let; Ivan Mlakar, invalidski upokojenec te Celja, star 36 let; Aloj- Forofflla: 5.05. 6.00, 7.00, 8.00, 1».00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.58. 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30—6.40 Reklame — 6.40-6.45 Naš Jedilnik - 8.06 Vsak eno (pisana vrsta slovenskih narodnih ln domačih viž) — 8.36 Orkester »PhiUharmonla« pod taktirko Herberta von Karaj ana — 9.00 Zabavni mozaik — 9.30 Slavni soldBti vam pojo ln igrajo — 10.10 Melodije b tekočega traku — 11.00 Trije koncerti neapeljske šole — 11.30 Za dom in žene — 11.45 Note korakajo — 12.00 Igra Pihalna godba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča — 12.30 ,Kn)s$c3 univerza — Ing. Mirko Peternel: Priprava blaga živalske proizvodnje za trg — 12.40 Pavel Sovič: Diverttmen-to ra klavir in orkester — 13.15 »Enkrat drugače« (v ritmu swlnga in cha-cha-cha) — 13.30 Pester spored opernih melodij — 14.20 Za otroke — Lojze Avsenak: Maček na sejmu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in Dolar loc nodniranecTz Landeka Pojavljajo - 15.15 Zabavna glasba, stow S vmes reklame - 15.40 Potopisi in podpiranka lz Prisilna, stara 79 let; ----------------------------------- Milovan Rančan, otrok iz Sp. Trno- s spomini — Marguertte Harmon Bros Tako ilvttjjo Indonezijci — 16.00 Za ljubitelje in poznavalce — 17.15 Prelistajmo naš zabavni magazin — 18.00 Športni tednik — 18.30 Iz zakladnice Jugoslovanskih samospevov — 18.45 Domače akutalnosti — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Rafflijskl dnevnik — 20.00 Najbolj* Jugoslovanski zbori vam pojo — m. — 20.30 Radijska iigra — Nazim Klkmet: , Skrivnostni Ivan Ivanovič (prva izvedbi) — 21.30 Zimski večer ob kaminu z orkestrom Stanley Black — 22.16 Za prijatelje Jazza — 22.35 Dori* Day vam želi lahko no* — 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino. (prenos lz Beograda) K. program (na valu 202,1 m in 98,9 mHz) 14.00 Zabavni zvoki — 15.00 Napoved časa, poro&Ua ln vremenska napoved — 16.10 Ljubljanska kronika in obvestila — 1S.25 Pojo otroški in mladinski zbori — 15.4S—16.00 Filmska kronika. velj, star 7 dni. IZ 2 AL CA j>nn Spravni odbor gostinske zbornice okraja ljubljana spo-TOVARISLOSTNO VEST’ DA JE PO KRATKEM HUDEM TRPLJENJU umrl VIKTOR BARAGA podpredsednik upravnega odbora zbornice OHRa?H!ne<3A AKTIVNEGA DELAVCA V ZBORNIČNIH ORGANIZACIJAH "ANIMO V TRAJNEM SPOMINU! P°GREB BO V SREDO, 5. FEBRUARJA 1058, OB 16. URI V GROSUPLJEM. Grosuplje, 3. februarja 1058. KINO »ŽALEC«: japonski barvni film »Vrata pekla«. Predstava ob 19.30. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA! Torek, 4. febr., lekarna »Studenci«, Gorkega ul, 18. Sreda, 5. febr., lekarna »Center«, Gosposka uL 12. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 4. febr. ob 19.30: Zwelg: »Vol-pone«. Red B. Nekaj sedežev v prodaji. Sreda, 5. febr. ob 19.30: Zweig: »Vol-pone«. Red Sreda, Nekaj sedežev v prodaji KINO »UNION«; amer. clnemascope film »Reka smrti«. »partizan«: Jugoslovanski ifllm »Pop Cira in pop Spira«. ni »UDARNIK«: j ugosiov.-francoski keproduk. film »Ko pride ljubezen«. Poročili ao se v Mariboru: Ferdinand Kasesnlk, 65 let, invalidski upokojenec — Nada Fras, 21 let. polje-delka; Bruno Petrovič, 24 let, strojni ključavničar — Angela Tinaver, 22 let, kuharica; Karol Prelog, 26 let, kovač — Alojzija Lebarič, 26 let, natakarica; Feliks Bevc, 60 let, poslovodja — Marija Kikl, 35 let, kuharica; Matija Zagorc, 29 let, mizar — Jožefa Rudolf, 22 let, nameščenka; Alojz Kupljen, 31 let, šofer — Dragica Tafernar, 29 let. delavka; Anton Vogrin, 50 let, tkalski mojster — Mariija Roth, 45 let, gospodinja; Vincenc Bu-čer, 51 let, zlatarski pomočnik — Manja Spudič, 24 let, gospodinja; Jožef PSrš, 18 let. pekovski pomočnik — Berta Tinko, 17 let, navijalka; Roman Podlipnik, 25 let, nožar — Marija Premužič, 25 let, delavka; Bogomir Gomil ar, 54 let, elektromonter — An« Vombelc, 41 let, gospodinja; Jožef Godunc, so let, mehanik — Kristina 21ahtič, 34 let, šivilja; Rafael Zrna, 23 let, avtomehanik — Jožefa Prah, 24 let, predica; Ivan Golob, 23 let. mizar — Terezija Predan, 30 let, spre-vodnlca; Alojz Arnuš, 29 let, teste-nlnar — Neža Zagoršek, 21 let, delavka; Franc Samec, 23 let, delavec — I2PTUIB OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Torek, 4. febr. ob 20: P. Hamilton: »Plinska luč«. Premiera. Red: Premierski ln izven. - Režija E. Frelih. Delo bo prvič Izvedeno v Jugoslaviji. Nekaj vstopnic Je še na razpolago. IZ MURF^ SOBOTE KINO »MURSKA SOBOTA«: mehiški film »Kdaj odidem«. Predstavi ob 17.30 in 20. n R n* ni OGt B SI KUPIMO MERILNO URO za merjenje količin porabljene pare do 10 atmosfer — Klavnica, Ljubljana. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA proda zaradi poenotenja voznega avtoparka I tovorni avto znamke TAM-PIONIR \ 1 (3-tonski). Prodaja bo na' podlagi Javne licitacije za vsa j s državna, gospodarska in zadružna podjetja ter družbene or- g | ganizacije. Pravico do sodelovanja imajo tudi privatniki, i Licitacija bo v Rogaški Slatini dne 10. februarja 1958 v pro- || štorih uprave ob 10. uri (Zagrebški dom). § Predstavniki podjetij, zadrug in družbenih organizacij morajo j§ jg imeti potrdilo s pooblastilom za sodelovanje v javni licitaciji, g i Zainteresirane! si lahko ogledajo tovorni avto dne 8. febru- g arja 1958 v Rogaški Slatini. H 391 ^ IIIIIIII!lll:!lllllllllll!llllllllllll!lil!lllllllllllllllllllll!lllll!ll!illl!lll!!lllllllllll!!llllllllllllMrill!>lllllllll!!IIIMIIItllll!!l!llllllll!!!!lll>lll!lllll!llllllllllllltl!llllll!llllilill!!ll!llll!llllllllll>!IUIIH I Komisija za uslužbenske zadeve občinskega ljudskega 1 | odbora Kranj razpisuje naslednja delovna mesta v upravi ObLO: | Upravnega referenta v oddelku za spIoSne zadeve — srednja % strok6vna izobrazba z daljšo prakso ali fakulteta s stro- 1 kovnim izpitom; 2 matičarja — nižja strokovna izobrazba, strokovni izpit za 1 matičarja ali pisarniškega referenta; Z vodja krajevnih uradov — srednja strokovna izobrazba ali S nižja z daljšo prakso v upravni službi, strokovni izpit; referent za gospodarsko-pravne zadeve — visoka strokovna I izobrazba, S leta prakse, strokovni izpit; šef odseka za delo — srednja strokovna izobrazba, 10 let 11 prakse, od tega 5 let v gospodarstvu, strokovni izpit; referent za delo — srednja strokovna izobrazba, 3 leta pra- M kse, strokovni izpit; Inšpektor za delo — srednja strokovna izobrazba. 3 leta pra- | kse v gospodarstvu, strokovni izpit; referent za plan — srednja strokovna izobrazba, 3 leta prakse, i strokovni izpit; referent za socialne zadeve — srednja strokovna izobrazba, 5 let prakse, strokovni izpit; , referent za invalidske zadeve — srednja strokovna izobrazba, 5 let prakse, strokovni izpit. Kandidsti za navedena delovna mesta morajo vložiti svoje prijave z natančnimi podatki v roku 15 dni po objavljenem razpisu. Prijave je potrebno nasloviti na Komisijo za uslužbenske zadeve ObLO Kranj. Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Kranj 389 Ro?.". calotntlkc podjetje -Ljudska pravica- Ljubljana Kopliarjeve ulice 8, telefon S9 181 - Notranjepolitične *onpn<1ar« y je Francoz napravil staj > sicer za vsako živalco P° Brž ko lastnik dirkalis ^ kov zbere med radovednim ^ dalci deset takih, ki bi st» tfs sto frankov, se dirka za Jnttf hlevcih se odpro vrata, f1 . po žarnice — v vsaki staJtlCxjurkov ena — se prižgo, deset_.ti t«B>' beži i? svetlega hlevca Pr dir-ni stajici na drugem ko ^ kalne steze. Tisti šču’nese ^ pride v temno stajo, Pn tejjrnU' frankov premije, drugi pa preje za nagrado 200 franK • ^ t :a 1 i h snn frankov, ki J ostalih 300 frankov, udeleženci stave, sPraV1 »em1 ini11 dirkališča. Ko so ščurki ~aS je hlevcih, se vrata zapro, <• tekma začne znova. 1 V ameriškem mestecu Sinway je bil pogreb petletnega Bennyja Goodenrika. Bela krsta je bila pokrita z rdečimi vrtnicami in belimi nageljni. Na stotine ljudi se je zbralo, gasilci so igrali žalno koračnico. Prišli so poročevalci velikih listov, hoteli ao fotografirati, vendar pa med pogrebci ni bilo človeka, ki so ga iskali. Oče petletnega Bennyja Charles Goodenrike ni zbral dovolj moči, da bi se pri odprtem grobu poslovil od svojega sina. Charlesova žena še ni spregovorila niti besede s svojim možem, ker mu ne more odpustiti, da je postil njunega edinega otroka umreti, rešil pa je nekega drugega dečka, osemletnega Garryja Mc Ščurek ne mara pIr temi pa dobro vidi. 1■“ , jjud' merov slepote je tudi rn jflevi mi Atnlrofofl llllCLJ ‘ i_Vili tipal žilo in prisluhnil srčnemu mi precej. Nekateri lju4Je.^ jahkO utripu. Zdelo se mu je, da srce ne vidijo skoraj nlče jf, bf “ hrvrli-i« lo nnHnori druB , komaj zaznavno bije. Že je ho- hodijo le ob podpori tel nadeti sinku kisikov aparat, - ko nastopi mrak, Pa_ ,^rej “ tisti trenutek pa se je osemletni njihove oči normalne« ,.j0 Garry premaknil. Charles Goo- ljudje v temi bolje ^ravin1 Drobne ZANIMIVOSTI AMERIŠKI FILMI NA SVETOVNI RAZSTAVI Generalni komisar letošnje svetovne razstave v Bruxellesu Howard Cullman Je pred kratkim sporočil, da bodo v 16 tednih, kolikor bo trajala razstava, pokazali naj več j e ameriške filme, posnete od začetkov ameriške kinematografije pa do zadnjih dni. NOVO STEKLO Francoska steklarna v Salnt-Gobainu, ki je znana še iz Časov »sončnega kralja«, je izdelala novo steklo, v katero Je mogoče zabijati žeblje kot v les. Steklo bodo uporabili pri graditvi francoskega paviljona na svetovni razstavi v Bruxel-lesu. POHIŠTVO PO IZBIRI Ob vznožju Akropole v Grčiji gradijo moderen hotel, v katerem sl bodo gostje lahko Izbrali primeren slog pohištva In tako sami odločili, v kateri sobi bodo stanoval.. Hotel do opremljen s pohištvom od antičnih do najmodernejših časov. DVOJE OTROK V ZIMSKEM SPANJU V Angliji ima dva otroka, ki kdaj pa kdaj zapadeta v pravo zimsko spanje. V tem nenavadnem stanju Je bila 15-letna deklica šestkrat v obdobju treh let. Temperatura se JI Je znižala na 31 stopinj, srčni utrip je utihnil. S toplimi blazinami so jo zbudili iz ziimskega spanja. Nekaj podobnega so ugotovili tudi pri dveletnem dečku, « katerim si ni deklica prav nič v sorodu. Oba jtroka sta nenavadno debela. »Kdor bi rad na zemljevidu izmeril vse točke, do katerih je enako daleč, pa naj si pomaga takole,« je zapisal k temu posnetku neki francoski zemljepisec. Torej: zemljevid, bucika, glavnik, In svinčnik... TRIDIMENZIONALNI ZVOK Čeprav britanski radio še ne namerava uporabljati novega odkritja pri svojih rednih oddaj ah, je začel pred nekaj dnevi s poskusnimi oddajami tako imenovanega tridimenzionalnega stereofonskega zvoka. DELAVCI V EVROPSKIH OBLEKAH Za zmanjšanje Številnih nesreč pri delu Je Izdala egiptovska vlada ukaz, da smejo delavci v bodoče nositi na delovnih mestih samo obleke evropskega kroja. Ta ukaz se nanaša na delavce v javnih službah ln v privatnih podjetjih. MANDOLINA IN PESMI Na Capriju so zaprli 32-let-nega Maria Lenellida, ki je ob spremljavi mandolinp pet let prepeval zaljubljene pesmi. Nedavno Je 18 tujih turistk dokazalo, da je Mario oče njihovih otrok. POMOČNIKA POTREBUJE Med drobnimi oglasi nekega španskega dnevnika je bila tudi naslednja notica: »Iščem pogumnega moškega, la bo podprl htiinega gospodarja. Nujne ponudbe na naslov: Se-nor Francesoo S.« DVE VELIKI NOGI Doslej le ml bilo tekmovanja za to, kdo Ima največje stopalo. Vsaj v Italiji bi MU prvak neki kmet iz Vlllanove de Belli«, ki noel čevlje »te* vllka 53. IZ ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV Američani pijejo lz strahu pred srčnimi boleznimi ln živčno prenapetostjo čedalje slabšo kavo. Medtem ko naoravtli leta 1949 lz funta kave (450 gramov) povprečno 49 skodelic, Jih pripravijo zdaj lz enake količine 84. NOV KRATER NA ETNI V prvi polovici Januarja ae Je odprlo na severovzhodnem pobočju Etne na Sicllldi v višini 3000 m novo ognj eniSko žrelo lz katerega teče lava, kamenje pa leti do 200 m visoko. STARE RIBE V LETALU Iz kanadskega Montreala so z letalom pripeljali v Pariz žive vzorce prazgodovinskih rib, ki so Jih pokazali na francosko - kanadski razstavi umetnosti, kulture ln zgodovine. DOLGA POT STEKLENICE Dobro zamašeno steklenico, ki jo Je ruska oceanografska odprava vrgla v morje 10. avgusta 1915 pri otoku Sahallnu. so naši! pred dnevi na obalah Kamčatke. Laughama. | zanj uuiucnno. večjemu aecKU —»“v “«•—-- . .... v . .. . : 3e nadel kisikov aparat, drugi di3° v mraku ali te ■ Predstojnik poklicnih gasilcev žar na Smithovi žagi. Močan gasilec pa se je trudil z Benny- ‘ Goodenrike je imel službo. Ob dim. Nevarnost eksplozije!« — S šestih se je oglasil telefon: »Po- , tulečimi sirenami se je zapodil ^ ^ ^ ^ V.4AA ullli _ ^ v _ denrike je vedel, da Garry še vsi drugi. Temu pojavu poživi, za svojega sina pa ni bil dnevna slepota ali niK ^jj k prepričan o tem. Spoznal je, da Jav Pa mn0^j rike. Predstojniki so mu dali v minulih osmih letihti ' prav, žena pa ne more doumeti, Kolumbiji nasilne smrt* 280.000 nasilnih - „ Na tiskovni konferenci da nrio. Londonska civilna zaščita je dobila posebno lestev, ki jo je po potrebi mogoče uporabiti tudi kot nosila za ranjence. LCstev je nekoliko ožja, kot so normalne, zato je spregovorila po osemnajstih ' Je s temi nosili mogoče priti tudi letih, je zdaj pomagal do govo- ' skozi zelo ozke odprtine, na pri-rice tudi dečku, ki je po osmih mer skozi razpoke med rušcvl- letih izjecljal prve besede. Zdravniku je uspela sorazmerno zapletena operacija s preprostimi •redstvi. nami. Ranjenca varuje prahu posebna vreča Iz močne svile, več nosil pa se da sestaviti v uporabno lestev kako da ni vsaj skušal rešiti nju- ljudi, 600.000 pa jih koV. nega edinega sinka... seljenih iz različnih vzro ZARADI DOBROTE V NORlSN^1 n P • Ameriški mornariški kapitan 24 ur. Kapitan je ves jo* Joe Kenne\vorthy, ki mu je zduj šel iz zavoda in takoj p 66 let, je storil nekaj tako nena- bo. češ da so ga priprl1 vadnih dobrih del, da so ga po- j hernega slali v zavod za duševne bolnike, kjer so ga vzeli v roke psihiatri. Po San Franciscu se je kapitan vozil s taksijem. Na koncu poti je povprašal šoferja, česa si najbolj želi. Bruno del Carlo, šofer italijanskega rodu, je rekel, da bi najraje imel svoj avto. Kapitan mu je napisal dva čeka. enega za pet tisoč dolarjev, s ka-terimjiaj bi si kupil avto, drugega za 50 dolarjev pa za vožnjo. Šofer je od začudenja majal z glavo, vendar se je odpravil v banko, da bi preveril čeke. Presenečen je bil, ko so mu povedali, da so čeki pravi in da lahko dobi denar. Mož pa ni mogel verjeti, zato je stopil na policijo, kjer je vse povedal. Tam so takoj telefonirali kapitanovemu bratu, kapitan pa je medtem napisal nekemu drugemu neznancu ček za letalski vozni listek na Havaje. _ Brat je mislil, da se je kapitanu zmešalo, zato pa je takoj poslal v bolnico za duševne bolezni na opazovanje, ki je trajalo Nasproten tok Britanski in ameriški strokovnjaki, ki so zadnje čase na dveh ladjah proučevali vzhodni rob toplega, zalivskega toka na Atlantskem oceanu, so ugotovili, da teče v globini 2700 m še drug tok v nasprotno smer. KDO BI UCANI^ J Nedeljski lovec j? in gi domov srečal prijatelj šalo vprašal: |JJ* »Ugani, kaj imam v »Pletenko vina!« " _ del« — »Zavoj knjig- .tfoi-zadel.« - »Pis®1"' ji 2 neki!* - Pa kaj zlodja im ,ii J itelj že rahlo raz\' po1 Zajca/« je ponosno lovec. „ hi 1" J,‘ Glej no, kaj takega je koli ne prišlo na ' govoril prijatelj. Pozabljivi profesof ■Kaj sem že hotel?*