LETO XXI. — številka 47 Ustanovitelji: občinske konference SZ°L Jesenice, Kranj, Radovljica, 8k°fja Loka in Tržič. — Izdaja časo-plsn<> podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar 2i-A S I L O SOCIALISTIČNE KRANJ, sobota, 15. 6. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik; Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od I. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO S sestanka organizacij rdečega križa Priprave na akcijo zbiranja oblačil Občinski odbor rdečega kri-U v Kranju se vneto pripravka na akcijo zbiranja rabi j e-oblačil, obutve in postelj- doV' b° M- junija 041 17-ure. Na razširjenem jpanku, kamor so bili vab- Predstavni:ki krajevnih tbb_0r°v rdečega križa, so se r^°rMi o podrobnih vpra- 2 Jaaske akcije sta navzo-jl ^nanila člana republika odbora RK Slovenije. Talen v ak^ 80 se zmenili, da bo KC'Ji sodelovalo tudi AMD Kranj. S svojimi vozili bodo vozili zavitke oblek od zbirališč po krajevnih skupnostih v občinska skladišča. Vsi avtomobili in prav tako tudi aktivisti rdečega križa ter mladina, ki bo pomagala v akciji, bodo iimeli nalepke z znakom rdečega križa na rokavih oziroma na notranji strani stekel v avtomobilih. Občinski odbor rdečega križa bo teden dni pred akcijo razposlal občanom kramj. ske občine okoli 6000 pi.sem, v katerih bodo navodila za j T°BI Up 166 I ^ Električni štedilnik I ^ brzokuhalna plošča iiiiini,,^ pros,orna pečica 1'11''J11 f M t M111 (111111M111111M1111111111 [ 11M1111111111111111111111111111111111 (11111111M111 !• 1111M11 termostatom EGO protektorjem g oddajo oblačil *n drugega, kar bi občani hoteli podariti za socialno šibke oziroma za primer olomentarnih nesreč. L. M. 25-letnica bitke na Sutjeski Na 16. seji predsedstva zveze združenj borcev NOV Jugoslavije, ki je bila pred kratkim v Beogradu, so člani predsedstva med drugim razpravljali tudi o proslavi 25-letnice bitke na Sutjeski. Ugotovili so, da priprave na proslavo, ki bo 4. julija na Tjentištu, normalno potekajo. Poudarili pa so tudi, da na proslavi ne bi smel manjkati noben preživeli udeleženec bitke na Sutjeski. Zato so menili, da bi morale vse delovne organizacije in občinske skupščine pomagati udeležencem bitke, da bi se proslave lahko udeležili. Zato občinski odbori zveze združenj borcev NOV na Gorenjskem pozivajo vse preživele udeležence bitke na Sutjeski, naj se zglasijo na sedežih občinskih odborov ZZB NOV, kjer se bodo pogovorili o njihovi udeležbi na proslavi na Tjentištu. A. 2. Prijatelji iz Varaždina, dobrodošli Danes sprejema Radovljica in nekateri drugi kraji na Gorenjskem prijateljski obisk iz Varaždina. Gostje iz bratske republike bodo prispeli okoli enajste ure. Pred grajskim dvorom v Radovljici jih bodo sprejeli člani ZKPO in nekaterih kulturnih organizacij radovljiške občine. Kulturne delavce iz Hrvatskega Zagorja sprejemamo z bratskimi simpatijami ter z željo, da bi se še pobliže spoznali ter izmenjali izkušnje v delu. — Varaždin je znano in staro hrvatsko mesto in nekdanje kulturno središče. To je kraj z bogato zgodovino in tradicijami. Ravno letos s ponosom praznuje častitljivo obletnico 140 let tamkajšnje muzičke škole. Varaždin ima eno izmed najlepših gledališč na Hrvatskem in čudovito koncertno dvorano in še celo vrsto pomembnih kulturnih spomenikov. Pred dvema mesecema so bili Varaždinci gostitelji treh kulturnih skupin iz radovljiške občine. Sprejeli so nas z veliko gostoljubnostjo in s simpatijami resničnega prijateljstva. Zato želimo, da bi bil sprejem v Radovljici in na Bledu prav tako prisrčen in prijateljski. Gostje iz Hrvatske si bodo v soboto popoldan lahko ogledali Begunje z muzejem in pokopališčem talcev, nadalje Vrbo ter Bled. Zvečer bo v festivalni dvorani večer hrvatskih plesov in pesmi, nato pa družabno srečanje v kulturnem domu v Podnartu. V nedeljo pa bo zbor v Kropi na trgu pred spomenikom. Prireditev v festivalni dvorani je namenjena zlasti za domače in tuje goste. Vabimo čim večje število obiskovalcev, da bi goste iz Hrvatske lahko pozdravili čim bolj prijateljsko in v kar največjem številu. Prijateljem Varaždincem pa želimo na Gorenjskem kar najboljše počutje ter jim izrekamo iskreno dobrodošlico! J. B. Novi direktor jeseniške železarne Na redni seji delavskega sveta železarne, 14. junija, je bil imenovan za novega direktorja železarne mr. ing. Peter Kune, dosedanji vodja oddelka za energetsko gospodarstvo. V železarni je zaposlen od leta 1959, ko je diplo- miral na strojni fakulteti. Poleg Imenovanja novega direktorja so na seji poslušali tudi poročilo o primopredajni seji upravnega odbora železarne in poročilo komisij delavskega sveta. J. Vari m ur LESCE na GORENJSKEM SEJMU v Kranju — od 2. do 13. avgusta H o Počakajte z nakupom pohištva do Gorenjskega sejma! V NAŠEM PAVILJONU BODO RAZSTAVLJALI POHIŠTVO NAJVEČJI PROIZVAJALCI IZ VSE SLOVENIJE, MED DRUGIMI: MEBLO NOVA GORICA, BREST CERKNICA, MARLES MARIBOR, STOL KAMNIK IN KRASOPREMA DUTOVLJE. i NOVI — ZELO UGODNI POGOJI PRI NAJETJU POTROŠNIŠKIH POSOJILI t. Pred VI. kongresom zveze sindikatov Jugoslavije Uspeh kongresa je odvisen od delegatov 22 delegatov bo na kongresu zastopalo gorenjske sindikate V sredo popoldne so sc v Kranju zbrali iz sedmih gorenjskih občin delegati za VI. kongres zveze sindikatov Jugoslavije in predstavniki občinskih sindikalnih svetov. Razgovora pa sta se udeležila tudi Srečko Globačnik, predsednik republiškega odbora sindikata za industrijo in Slavko Bohanc, predsednik republiškega odbora sindikata za družbeno dejavnost. Prvotno je bilo sicer predvideno, da bo na vprašanja delegatov, predstavnikov občinskih sindikalnih svetov in nekaterih strokovnih odborov iz sedmih gorenjskih občin odgovarjal predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek, vendar pa je bil zadržan in se tako pogovora O pripravah na kongres ni mogel udeležiti. Udeleženci so na posvetu ocenili dosedanje priprave na kongres, ki bo 26. junija v Beogradu in razpravljali o njegovem delu. Tako so podobno kot na volilnih konferencah v posameznih občinah ponovno ugotovili, da so nekateri osnutki resolucij, ki jih bo kongres sprejel, preveč splošni. Težava pa je tudi, ker delegati vseh osnutkov resolucij, o katerih naj bi razpravljali, niti še niso dobili, čeprav sc bo kongres začel že čez dobrih deset dni. Vendar pa so se udeleženci strinjali in pozdravili predvideno obliko dela na kongresu. Večji del kongresa bodo namreč delegati delali v petih komisijah in razpravljali o predvidenih osnutkih resolucij. Tako na kongresu letos najbrž ne bo dolgih razprav oziroma poročil o dosedanjem delu sindikata, ampak bodo razprave krajše in predvsem konkretne. Naloga delegatov bo predvsem, da povedo pripombe na predvidene osnutke. Te pa bodo morale biti utemeljene s konkretnimi primeri iz posameznih občin, področij oziroma republik. Nazadnje pa bodo tako dopolnjene oziroma spremenjene resolucije sprejeli, lete pa bodo osnova in naloga za delo sindikatov med VI. in VII. kongresom. Na posvetu so zato poudarili, da morda nekateri člani sindikata, posebno zaradi zadnjih dogodkov, čeprav bodo o njih prav gotovo tudi spregovorili, pričakujejo od kongresa malo preveč. Menili so, da bo uspeh oziroma delo kongresa odvisno predvsem od tega, kako se bodo delegati predstavili. Vsekakor pa bo kongres uspel, če bo na osnovi dosedanjega dela zveze sindikatov in na osnovi dosedanjih uspehov v reformi začrtal naloge sindikata v prihodnjem obdobju. Ko so govorili o razpravah delegatov na kongresu, pa so na posvetu poudarili, da delegati ne bi smeli mimo nekaterih vprašanj, posebno tistih, pri katerih imajo sindikati največ izkušenj oziroma so o njih že večkrat razpravljali. Tako na primer naj bi delegati načeli v razpravah oblike samoupravljanja pri nas in kako posamezne oblike vplivajo na vsebino dela samoupravnih organov. Prav tako so menili, da bi delegati morali spregovoriti o delitvi dohodka, problemih delovnih enot, kadrovski politiki, o standardu delavcev itd. Predstavniki republiškega sveta sindikatov Slovenije oziroma odborov pa so pojasnili, kakšna so mnenja o problemu solidarnosti, o enotnem jugoslovanskem sindikatu, o starostni dobi upokojencev, o nekaterih vprašanjih v družbenih službah in nenazadnje tudi o zadnjih dogodkih pri nas. Prav pri slednjem so poudarili, da se je ob nekaterih prekinitvah dela pokazalo, da so delavci dosegli tisto, kar so zahtevali. Vendar pa so ugotovili, da srno s takšnim načinom reševanja problemov porušili dobršen del dosedanjih samoupravnih izkušenj. Nazadnje pa so se delegati odločili, da bodo na kongresu delali v petih komisijah in da bodo pripravili kolektivne razprave. Dogovorili so se, kdo bo kot nosilec razprave delal v komisiji in kako sc bodo ostali člani skupine vključili v razpravo. S sedmih gorenjskih občin (Jesenice, Domžale, Kamnik, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič) bo odšlo na kongres v Beoprad 22 delegatov. Te So izvolili na volilnih konferencah občinskih sindikalnih svetov. Pred kratkim je bila takšna konferenca tudi v Kranju, na njej pa so izvolili za kongres 7 delegatov. Tako bodo iz kranjske občine odšli na kongres Milka Kovač, Janez Košnik in Janez Osojnik (predstavniki sindikata delavcev v industriji), Slavko Bohanc in Pepca Jež (predstavnika sindikata delavcev v družbenih službah), Roman Rančigaj je delegat iz storitvenih dejavnosti in» Mirko Finžgar, delegat iz prometa in zvez. A. Žalar V sredo popoldan je bil v Kranju posvet vseh Izvoljenih delegatov za kongres sindikatov predsednikov vseh gorenjskih sindikalnih svetov Uspešni vikend seminarji V programu občinskega ko-milrja mladino in delavske univerze v Radovjlici je zapisano, da je namen vikend seminarjev izobraževati mlade ljudi in jih seznanjati s problemi in protislovji v svetu. Tako naj bi ta oblika izobraževanja pripomogla, da bj si mladi laže ustvarili sodbo o pojavih in Ribanih v družbi na področju znano?ti, umetnosti, ekonomskih odnosov, politike in drugih vprašanj, ki zanimajo mlade ljudi. Prav zaradi tako obširne tematike, so vikend seminarji prostovoljne izobraževalne oblike. Njihova značilnost pa je, da so združeni t rekreacijo mladih. Do sedaj Rta občinski komite mladino in delavska univerza v Radovljici pripravila šest takšnih seminarjev. Na njih so mlade seznanili o nacionalnem vprašanju in mednacionalnih odnosih v naši državi, o dolu in vlogi občinske skupščino in mladih, o mladini in njenih nalogah pri samoupravljanju, • vzrokih in posledicah alkoholizma itd. Na zadnjem seminarju, ki je bil 8. in 9. junija na Vodi-škj planini in se ga je udeležilo 25 mladincev, pa so razpravljali o tokovih v sodobni umetnosti in o vojni v Vietnamu. Tako za ta kot za vse prejšnjo seminarje sta polovico stroškov prispevala občinski komite mladine in delavska univerza, razen tega pa je še vsak udeležence prispeval tisoč starih dinarjev. A. 2. GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ s poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, SKOFJA LOK*, TRŽIČ RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE dve veliki nagradni žrebanji SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.— N DIN dne 14. 8.1968 io 14. 2.1969 Prvi nagradi st*| DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE SKO0* Za vlagatelje, ki bodo od L 1. 1968 do SI. 1.1969 vezal« dinarske ali devizne prihranke v višini 2.000.— N din za dobo nad 1 loto ali 1.000.— N din ea dobo nad 2 leti Vsakomesečno žrebanje od 1. junija 1968 dalje Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni e*10*' vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali v'°* v mesecu vsaj za 100.—N din . na» NAGRADE 14.OO0.-~- 7i ročnih ur Darvvil v vrednosti Žrebanje stanovanjskih varčevalcev Pripravljenih je 10 denarnih nagrad v vre 5.100.—N din, ki se koristijo za nabavo gradbe' materiala ali opreme po izbiri. Za osebe, ki varčujejo za dobo 2 leti ali več. 1 SOBOTA — 15. JUNIJA 1968 Tudi v Kamniku kruh dražji V kamniški občini so imclL vse od leta 1965 — od reforme- — nespremenjene cene *rnega in belega kruha. Tako so črni kruh prodajali po j*0 starih dinarjev, kilogram £lega kruha pa je v kamnini občini veljal 204 stare dijela. Vendar od 14. ?aPrej bodo morali tan junija Kamni- i za svoje osnovno živilo ^šteti vsak še nekaj več. Karrmiška občinska skupščina je namreč na svoji seji v četrtek, 13. junija, ugodila Prošnji pekarne in slaščičar-ne Vesna v Kamniku, da poveča cene kruha. Vendar podražitev velja samo za beli ?!Ur». ta bo odslej namesto 204 stare dinarje stal 220 sta-r'h dinarjev (lahko tudi manj "7 cena 220 S din pa je po 8^opu kamniške občinske skupščine najvišja zgornja m°ja). medtem ko ostane ce- črnega kruha ^jena - i40 Kll°gram. Kakšne razloge za podra-kruha je predložila pe-parna in slaščičarna Vesna? 0 mnenju direktorja pekar-JJ ta slaščičarne lahko te v povečanih obrestih a Poslovni sklad, večjih /•r°ških za kva,s .sol. premog n elektriko. Polog toga pa s° zaradi slabih cest meč nespremc-S dinarjev za •o no povečali prevozni stroški razvažanja kruha po krajih zunaj Kamnika. Poleg vseh teh povečanih stroškov pa se je povečal tudi rabat, ki ga zahteva kamniška trgovina za prodajo kruha v svojih poslovalnicah, saj naj bi ta po novem znašal 10 starih din za kilogram črnega kruha in 15 starih din za kilogram belega kruha. Pekarna in slaščičarna Vesna se je zavzemala predvsem za podražitev črnega kruha, saj tega prodajo kar 70 odstotkov od vsoga kruha v kamniški občini. Ravno zaradi tega dejstva, da je črni kruh v večini in da tega osnovnega živila ne smemo odtegovati tistim, ki imajo nižje mesečne zaslužke, se je kamniška občinska skupščina odločila, da cene črnega kruha ne poveča, poveča naj se le cena belega kruha. Med odborniki kamniške občinske skupščine smo po sprejetju sklepa o podražitvi belega kruha slišali pripombe, da bodo odslej kamniški peki. najbrž napekli več belega kruha, ker je dražji in da bo črnega kruha manj kot doslej. Ce bo to to držalo, bomo videli čez nekaj dni. Vili G. , Gospodarska gibanja *n kranjsko gospodarstvo ske^Vv' ponovno Preučili cilje družbenega plana kranj-stvo u'"0 1,0 l970- lcta in seznanili kranjske gospodar-°očin ° KOSPot'arskih gibanjih in pojavih v kranjski Klub V prvm Pct'h letošnjih mesecih, je sekretariat relj ?_ gospodarstvenikov v Kranju sklenil, da bo v toliko juni,a ob 8- uri pripravil v Klubu gospodarstve-referV °bširnejšo razpravo o teh vprašanjih. Uvodni g0s a' °o na posvetovanju podal načelnik oddelka za Mar; stvo P'"1 kranjski občinski skupščini tovariš a^an Ropret. cije razPravi pa nameravajo posebej poudariti investi-in rjr a P°dročju gospodarstva, komunalnih dejavnosti Nazori 1C8a stantlarda v kranjski občini v prihodnje. nekat,tega Pa S1 bodo udeleženci lahko ogledali tudi sticj:eri: Brafične osnutke posameznih prihodnjih inve-o ngi" *ako bodo na torkovem posvetovanju govorili 8(-'tsk.ater'h večjih skupnih vlaganjih v določene ener-*c v»ie, o investicijah v trgovino, gostinstvo in turi- 7em bena m V""-"" "IVChl" druLd_Cla na Kok" •»»v., \3 IIlVCSllLl|i.Ul v d--------- ben* °m v.cčJ'h investicijah v cestno ,«nf^J225T. Savi itd. in o investicijah v Veletrgovsko podjetje 2ivll. iz Kranja gradi v Radovljici ob cesti Staneta Žagarja novo samo-postrežno trgovino 2 ES5^S^^»" 8S8S Radovljice Ugodni rezultati kamniške industrije UsUnc"*n'. stanclard' kot so šole in otroške varstvene m Sek * Vse lclar'at Kluba gospodarstvenikov v Kranju vabi S 2 'ežijo anJskc direktorje in gospodarstvenike, da se ude- g L e8a nedvomno zelo zanimivega pogovora. A. 2. j ^jllllH '"■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i I l>lllllr(lllllllllllllllll||||||||l!llllll|||||||||<||||||||!llllll!i:illlllllllll!llllllllllllllllllll I K r^Prava Zavarovalnice SAVA — Poslovna enota = I Plač- n r ODVešča svoje zavarovance, da so bile iz- j| I a°e naslednje požarne škode: 3 dr>e 24. 5. 68 HUDOVERNIK Vinko, Bled — Je- I 1 Jovška n. h. Š 310.814 S din za požar dnc 30. 5. 68 SVEGELJ Miha, Tržič — Bečanova 5 | 2 053.414 S din za požar | dnc 30. 5. 68 LUKANC Matevž, Tržič — Bečanova 3 j J014.650 S din za stanov, premičnine in 1.081.660 = I B din za stavbo Uprava Zavarovalnice = Ullll,,,, SAVA, PE Kranj | >"lltlllllllllllllll,,,l|(t|,l,,||[l,,,||,,,lim|||,|||||U|,|||||ll||l|llll,llllll,,,,,lll,,),lllj|f V letošnjih prvih štirih mesecih se je proizvodnja kamniških gospodarskih organizacij povečala za 62 odstot-ka, ker je precej boljše od republiškega poprečja, ki znaša 3,6 odstotka. V gospodarjenju kamniških podjetij je bil mesec april zelo ugoden v primerjavi z istim mesecem lani, saj so industrijska podjetja proizvedla za 32,6 odstotka več svojih izdelkov. Bistveno povečanje proizvodnje so zabeležili v Svilanitu, podjetju Kamnik in Stolu, medtem- ko je bila proizvodnja nižja v tovarni kovanega orodja, v Svitu in v tovarni usnja. V izvozu se nadaljuje pospešena dinamika, ki je značilna za prve mesece letošnjega leta. Tako so kamniška industrijska podjetja izvozila v prvih štirih mesecih za 1.334,000 dolarjev svojih izdelkov ali za 28,5 odstotka več kot v enakem obdobju lanskega lota. Nekoliko slabši izvoz so imeli v kombinatu Svit in v tovarni pohištva Stol. Celotni uzvoz je bil usmerjen na konvertibilno tržišče, kar je seveda vplivalo na razdeljevanje deviznih sredstev. OSEBNI DOHODKI 5,5 ODSTOTKA VEČJI Vzporedno s povečanjem industrijske proizvodnje so se v kamniški občini povečali tudi poprečni osebni dohodki zaposlenih v industriji, in sicer za 5,5 odstotka, tako da znašajo 829 N din. Osebne dohodke so povečale vse kamniške delovne organizacije, le v tovarni kovanega orodja so osebni dohodki manjši za 6,4 odstotka. Največje povečanje osebnih do- hodkov je v Živilski industriji — Eta, sledita pa Titan in Svilanit. V primerjavi s poprečnim števiilom zaposlenih lani j s kamniška industrija letos zaposlila le 13 novih delavcev, kar predstavlja le 0,27 odstotka zaposlenih. Vendar ja primerjava z januarjem 1968, ko je bilo najmanj zaposlenih, mnogo ugodnejša, saj so v industriji od taikrat zapo-silil 70 novih delavcev ali 1,44 odstotka. vig Po B znižanih prodaja cenah PRODAJALNA KONFEKCIJA NA KLANCU VodopivČcva 7 KRANJ moške hlače, diolen po 60 in 70 N din, moške dežne plašče po 67 N din, damske dežne plašče po 65 N din, moške obleke, vol-na-sintetika po 265 N din TRGOVSKO PODJETJE 1 i Praznovanje 17. junija v kranjski občini Zahvala miličnikom in prošnja voznikom V ponedeljek ob 9. uri bo za minuto ali dve ustavljen promet v nekaterih mestnih in podeželskih križiščih — Skupine pionirjev prometnikov bodo obdarile s cvetjem miličnike in voznike 17. junij — dan varstva otroka v prometu letos proslavljamo v Jugoslaviji že drugič. Po vseh osnovnih šolah bo ta dan Vrsta proslav in drugih prireditev posvečenih 17. juniju. Tudi v kranjski občini je komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pripravila obširen program praznovanja. Krajevni praznik v Velesovem V Velesovem se že lep čas marljivo pripravljajo na 18. junij, svoj krajevni praznik. Tega dne leta 1944 so belogardisti nad vasjo ubili tri partizane. Osrednja proslava bo v nedeljo, 23. junija. Za popoldan pripravljajo pred spominskim obeležjem pri zadružnem domu žalno komomera-cijo. Sodelovali bodo pevci iz Britoia, domači recitatorji in drugi. Na slavnostno sejo krajevne skupnosti nameravajo povabiti predstavnike družbenopolitičnih organizacij in druge vaščane. Za zabavni program pa bodo tokrat poskrbeli člani domačega gasilskega društva. Dan poprej, v soboto zvečer, bodo na mestu, kjer so pred 24 leti padli partizani, zakurili kres in ob ognju obujali spomine na tragični dogodek. Za prebivalce Velesovega pa je letošnji 18. junij pomemben še po nečem. Do tega dne bo namreč v celoti dograjen njihov gasilsko-zadružni dom. Sredstva za zaključna gradbena dela je dala kmetijska zadruga Cerklje in gasilci, pol milijona starih dinarjev pa je prispeva la krajevna skupnost. -an Vsekakor bo največ pozornosti deležna akcija, ki jo bodo pionirji — prometni miličniki izvedli v ponedeljek ob 9. uri skupaj z uslužben.'i prometne milice. Za minuto aH dve bo ustavljen ves promet v nekaterih mestih in ' podeželskih križiščih. V večjih križiščih bo poleg pionirjev prometnikov sodelovalo še 15 do 20 pionirjev in pionirk, v manj.ših križiščih pa pionirji prometniki in 5 do 10 pionirjev in pionirk v pionirskih krojih, ki bodo prometne miličnike in voznike motornih vozil, ki sc bodo o«b vožnji skozi križišče morali ustaviti, obdarili s cvetjem. Obenem se bodo miličnikom zahvalili za njihovo delo, voznikom pa zaželeli srečno vožnjo s pro- šnjo, da tudi pri vožnji mislijo nanje. Ob 10. uri bodo pionirje in pionirke, ki bodo sodelovali pri tej akciji, in prometne miličnike na obč-inj sprejeli predstavniki občinske komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu, avto-moto društva in Združenja šoferjev in avtomehanikov. Z njimi se bodo zadržali v krajšem pogovoru. Da bo 17. junij na šolah še posebno svečano proslavljen, bodo na več šolah organizirali akademije, okoli 900 članom družine pionirjev prometnikov, ki so se udeležili posebnih seminarjev, pa bodo ta dan podelili tudi srebrne in zlate značke ter izkaznice Pionir — prometnik. S. Zupan Prireditve za dan varstva otrok V sredo zvečer je bila v Cerkljah razširjena seja Komisije za varnost in vzgojo v cestnem prometu, na kateri so med drugim največ govorili o praznovanju dneva varstva otrok v prometu. To bo dne 17. junija. Šolska komisija in AMD Cerklje bosta ob tej priliki organizirala več pomembnih prireditev in tekmovanj, ki se bodo pričela v soboto in končala v sredo, dne 19. junija. 15. junija popoldan bodo na asfaltni plošči okoli nove šole izvedli hitrostno tekmovanje s skiroji za učence od prvega do tretjega razreda. Spričo številnih prijav organizatorji pričakujejo ogorčeno borbo in tudi dobre rezultate. Osrednja prireditev — Pokaži, kaj znaš in veš o prometu — pa »bo v nedeljo zjutraj v cerkljanski kino dvorani. Na tem tekmovanju bodo nastopile ekipe, sestavljene iz učencev od tretjega do osmega razreda. Da bo prireditev bolj priviačna, pripravljajo tudi pester kultur-no-zabavni program. Letošnje tekmovanje bo že četrto po vrsti, zato postaja med tekmovalci in prebivalci zelo priljubi jemo. V ponedeljek bo najprej ekipno kolesarsko tekmovanje na športnem igrišču, za^ lem pa ocenjevalna vožnja po Cerkljah in okolici. Zadnji dan prireditev, v sredo, 19. junija, bo skupina pionirjev pred posebno komisijo delala izpite za pionirsko kolesarsko značko. Prijavilo se je veliko pionirjev in pionirk, zato pričakujejo, da bo treba podeliti precej značk, čeprav bodo pri odgovorih dokaj strogi. Najboljše na prireditvah ;n tekmovanjih čakajo lepe nagrade, -an Neprenosljivi Preddvorčani Čeprav se Je Skof JelosTca cesta v Zgornjih Bitnjah udrla že pred enim mesecem, vse do danes ni popravljena, saj so ob udrtini le opozorilni znaki Mladi planinci — pionirji devetih osnovnih Sol kranjske občine so se jese}ii odločili za tekmovanje v počastitev 75-obletnice organiziranega planinstva Slovenije. Tekmovali so v zbiranju novih članov, v prirejanju izletov, predavanj, v organizaciji propagandnih omaric, v pisanju člankov za razne liste, glasila in podobno. V okviru tega tekmovanja so priredili celo posebno tekmovanje Pokali, kaj znaš v dvorani kina Center, ki je ob dopolnitvi z raznimi ske-či, pevskimi in glasbenimi točkami zelo dobro uspela. V nedeljo, 16. junija, se bodo pionirji končno srečali gori, kjer ho z tnovanj in raz.\ lenih uspehov. . sek planinske — planinci na Šenturški aključek tek-\lasitev dose-Mladinski od-ga društva Kranj, ki je vse tekmovanje vodil, je pripravil za zmagovalce praktične kolektivne nagrade v skupni vrednosti 300.000 starih dinarjev. Med vsemi sekcijami pa so'se po. kazali Preddvorčani kot nepremagljivi. Zlasti so se iz- kazali z dopisovanjem kov in z izleti. Tako so ■ priborili 891 točk. Precej » njimi je sekcija mladih Plu član- ji z« 4, Stane Žagar Sle- Kranju s 625 točkam, dijo pionirji iz sole r' V,(. Prešeren, Senturškc R°re:^ia cijana Seljaka iz Str^\Jj Predoselj, Goric in ier % ter šole Simona Jenka Kranja. ... kot alo, da Pri tem tekmovanju pri mnogih drugih P'ijne. se je znova \mka se je znova poicazaiu, > jo pionirji veliko vestnj smisla za različne oW"L venšolskih dejavnosti ^ uspeh pa je razutnljM visen od lacm Kje' po- pionirji imeli ustrev>o moč v učiteljskem KU v tam se je tekmovanje plam telo, kjer pa tega t* , ni bilo uspehov. Čep«">* ski načrti hudo obrentem ^ jo učni kader, še pcsC_ > današnjem uveljavljam« V stih sobot, pa bo v^otre--o most praksa pokazala, da Jc «• ^ bna tudi večja P0^or'"ilr to izvenšolsko dejavnost, ¥ zahtevajo zdravstveni vzgojni cilji. ^ g Tudi v Radovljici koordinacijskl odbor za vprašanja obramb Podobno kot pred kratkim v Kranju in drugih gorenjskih občinah so februarja letos tudi v Radovljici ustanovili koordinacijski odbor za vprašanja obrambe. Odbor ima 17 članov in so v njem predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in nekaterih društev iz radovljiške občine. Do sedaj je imel odbor dve seji, razen tega pa je pripravil tudi enodnevni seminar, ki so se ga udeležili člani odbora, predstavniki občinske skupščine ter organizacij in društev s terena in delovnih organizacij. Na zadnji seji odbora pa so se člani dogovorili, da bo posebna komisija do 15. junija izdelala konkretni program in ga predložila v razpravo koordinacijskemu odboru. Predvideno je, da bo odbor na prihodnji seji razpravljal o dvojnem programu odbora, in sicer o kratkoročnem in dolgoročnem. Tako sc bedo v okviru kratkoročnega programa dogovorili za nekatere konkretne akcije posameznih organizacij in društev v prihodnjih mesecih, medtem ko bodo v dolgoročnem programu predvi- vaši trgo*»* It......llllllflllHIIIIIIHlllll^i|lll,l,lll . deli naloge organizacij^ društev ter prebivalcev ne ob morebitnih clerne ^ nih nesrečah ali v0& padu. Na zadnji seji k*Tt0BA 110 Strojno ključavničarstvo JANEZ ZOREČ SLAMNJAK 33 (PRI LJUTOMERU) proizvaja pločevinasto samokolnico BISERKA 68 100 litrsko guma z zračnico na krogličnih ležajih. Zelo primerna za uporabo v kmetijstvu, gradbeništvu itd. Barva po želji! CENA: 350 N din FRANKO ŽELEZNIŠKA POSTAJA KUPCA Takojšnja dobava — po prejetju ustnega ali pismenega naročila! Izdeluje tudi kladivarje in pripravlja proizvodnjo kombiniranih mlinov za repo in sadje k. 9100 Končano je XI. srečanje dramskih skupin Slovenije na Jesenicah Uspeh Kranjčanov z Razvalino življenja © Letošnje srečanje dramskih skupin Slovenije, enajsto po vrsti, je bilo tokrat na Jesenicah. Od 3. do 8. junija so ljubitelji gledaliških predstav v mestu pod Me-žakljo lahko videli devet del domačih in tujih avtorjev. Žirija, ki je na koncu odločala, katera skupina in katero delo bo zastopalo Slovenijo na zveznem festivalu dramskih d užin na Hvaru, je izbrala Finžgarjcvo Razvalino življenja v izvedbi dramske družine pri Prešernovem gledališču Kranj. Naj .naštejemo še druge udeležence srečanja na Jesenicah. Amatersko gledališče Slava Klavora Maribor se je predstavilo z delom ROD, LJUBEZEN IN PESEM. Ciani mladinske gimnazijske sekcije pri gledališču Svoboda center iz Trbovelj so naštudirali SREČO IN UPANJE dramatika Marcela Francka. Dramska sekcija DPD Svoboda Postojna se je odlučila za Cankarjevega KRALJA NA BETAJ-NOVI. Delo A. H. Klabunda KROG S KREDO je prikazalo prosvetno društvo Zarje Trnovlje. Damačini, člani gledališča Tone Cufar, in igralci prosvetnega društva Horjul so za to priliko pripravili komediji v treh dejanjih — prvi delo MARY, MARY avtorja Jeana Kerra, drugi pa Pugotove SREČNE DNEVE. Dramo ameriškega pisca Tenessee VVilliamsa STEKLENA MENAŽERIJA je gledalcem predstavilo kultu rno-pro sv etno društvo Pre-žihov Voranc iz Raven na Koroškem. Držičevo komedijo DUNDO MAROJE si je izbralo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Zvedeli smo, da je žirija Izmed devetih dramskih uprizoritev izbrala Razvalino življenja predvsem zaradi posrečene priredbe tega dela. Finžgarjcvo ljudsko igro je Belina predelal v sodobnejšo obliko, poenostavil je konfliktne situacije in skoraj povsem spremenil konec. S tem je postala lahkotnejša, gledalcu bolj razumljiva. K uspehu je nedvomno mnogo pripomogel tudi režiser Voz-ny Jože in igralci, kj so bili vsi po vrsti solidni. Omenjeno posodobljenje Razvaline življenja bo brez dvoma vplivalo tudi na kasnejše uprizoritve tega dramskega dela, kajti uspela priredba v gledaliških krogih nI cslala nezapažena. Dramska družina pri PG Kranj se bo torej letos predstavila tudi izbranim obiskovalcem festivala na Hvaru. Dragoceno priznanje, ki pa je vodstvu skupine naprtilo nove skrbi. Gre namreč za vprašanje, kje dobiti sredstva. Potovanje in bivanje v znanem poletnem turističnem centru sredi sezone ne bo poceni. Zato gledališče namerava prositi za pomoč skupščino občine Kranj, Prepričani smo, da bo uspelo. Obilo sreče tudi na Hvaru, Razvalina življenja! I. GUZELJ KRANJ — V Gorenjskem muzeju je odprta arheološka in kulturno zgodovinska zbirka obenem z zbirko ljudske umetnosti. V renesančni veži Mestne hiše so razstavljena dela akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja, v galeriji pa je na ogled razstava slik in plastik učencev osnovnih šol na Gorenjskem. Občasne razstave in stalne zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V tem času je mogoč tudi ogled Prešernovega spominskega muzeja in razstave Življenje in delo Toma Zupana. JESENICE — Člani jeseniškega gledališča so v letošnji sezoni igrali ljudsko veseloigro Pri belem konjičku že dvajsetkrat. Gledalcev pa je bilo vedno za polno dvorano. Zato so se odločili, da bodo z igro gostovali še na drugih odrih. V kratkem nameravajo nastopiti v Kranju na Primskovem. — B. B. Minka Oblak in Marjan Murko lini življenja kot Lenčka in Ferjan v Razva Ob koncertu zborov osemletk Lucijan Seljak Množičnost pevske vzgoje Dobra glasbena vzgoja v šolah je danes prav gotovo pomemben faktor pri oblikovanju mladega človeka in njegovem odnosu do glasbene kulture. Že samo sodelovanje mladih v zborovskem petju ima svoj pozitivni pomen. Mlad človek, ki se je s pomočjo trdega, vztrajnega in sistematičnega dela ob pravem času naučil razumevati skrivnost melodije, zvo- ka in ritma, bo kasneje znal ločiti zrno od plevt kvalitetno glasbo od nekvalitetne. Oblikoval si bo samostojen odnos do glasbe, njenih vrednot in jo znal tudi mnogo bolj ceniti. Za takšno glasbeno in estetsko vzgojo mladih pa morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. Predvsem sposobni in požrtvovalni glasbeni pedagogi, ki bodo znali zbuditi v mladih zanimanje in veselje do petja, in ki bodo s svojim strokovnim znanjem sposobni doseči z zborom določeno kvaliteto. Dalje je neobhodno potrebno razumevanje in čim večja podpora vodilnih družbenih čini tel jev, pa tudi zadostna denarna sredstva, kar postane najbolj problematično, ko je treba kje nastopiti. Brez nastopanja pa se slej ko prej vsak zbor znajde v slepi ulici, kajti zavedati se je treba, da pelje ni samemu sebi namen. Metode reševanja teh in drugih problemov glasbene fla koncertu šolskih pevskih zborov v domu Svobode v Stražišču je prejšnjo soboto nastopil tudi pevski zbor mlajših pionir- m Jev, ki ga vodi zborovodja Marija Miklavc. S harmoniko pa je mlade pevce spremljal učenec Miro Erjavec iz Šestega razreda 2 vzgoje so v posameznih lah kaj različne. V tistih P* lah, kjer so zagotovljen' prej našteti pogoji, uspel' Prav gotovo ne bo izostal. Med take šole sodi ose"*" letka Lucijan Seljak iz stf(i' žišča, ki je v soboto poP°'a' ne priredila v domu Sv°\°'u de koncert štirih P&'S*1 zborov in dekliškega oktet* Nastopili so 90-članski Pf" ski zbor mlajših piontfP*. d- in 2. razred), 75-čla^ pionirski pevski zbor O- f 4. razred), BO-članski W^ starejših pionirjev (5. 'n'... razred) in BO-članski dinski mešani pevski & ' V programu so sodelovali di trije recitator ji. S tako sestavljenim sP°( dom je celotni koncert ^ dil številnim poslušalcem širen pregled celoletnega p la posameznih zborov »" jjjj sno pokazal, kaj vse Seip napraviti s sistematične- ^t beno vzgojo. Dirigenti A ,„ Dolinšek, Marija M&la?.?tf, Dragica Prek so napravi'1 la da se je iz mladih grl S'. f&. vedrost, mladost in raZ vga "»tvarjanja, ob tem n^'ias ^^J3 neprijeten vtis žCeiun° izP^lJanih zasnov, te-ba|as, prek tradicionalnega a.Vj a v hermetičnost »vis-je * shem! Problematična guma*,tava že v samem po-amat p°slav'tve otroških in g0 lL'rsk.h del — eno ob dru-ftto**?' toria Polemične "kak U obiskovalcev, ki se UrC|Z*r ne najdejo v tako ve JrJ^n nivoju preobrazit-nosti a ^Jniovanja umet- Kadar n Po t- " goneracija šote,- ' ^a,dar Je perfidno pri-ni^ aosoluLni monopol nad lJavij^Vm kulturnoga uve- ' '-abi za ran. PozaK:"111, ta,krat se v samo ■ zavestne hotonosti v&ako ceno biti anga-^ stori marsikaj, zgodi rti tokr°' ^ar -ie storJono tu-in "at v Kranju. V redu uPt-avi?V' če bi biJa nekje Kika, u.0"0 Prisotna čista loti. ' 1 Pa jo je zaman iska- ko srt^an'e J'e' koliko se lah-^^•ajHfc88*0 »dvigne« sloves odr^aK . • v distancionalno ter no i °nost akadomik.ama-nioga vli°nih, če se sled-ali pa ^°wt0veti z otrokom, ^o !e, takšno pojmovanje ne t,^.ac>kaz, da edino tako trpi % na ugledu akademska H*ni' ^'roma — so takšna hrasti predPrikaz lastne 55*,* bi °lrok« I bd neki »čudežen t^orii t1"tUga ni> kcr daneis Q cW iz*>braženi z mu-uHva«rV-aJ° noko poprečno vredno bi bilo tako med razstav- ravon — bi bil JSTaC?^ začuden ob raz-m, Katlemikov in amater-'j £Tv • ~~ diploma vse *a tabi • ^a corK> »bsolutjne-N ka^Ja »vednosti«, tembolj •^eno,.6.tu in povsod osve- delo! ^"»Su1 411110 — nelojalno H J; Da ne le v Kranju — ^od. Razpravljanje in globokoumljanje ob stvareh, ki niso nič več kot le in samo dekoracija — mar višje izobražena živelj ne iz-podkopava prav s tem ugleda sebi in času? Tako se ne ohranja zaupanje preprostega človeka, to je prej larpur-lartistični narcisno obarvani scientizem kot pa resnica — kot pojmovanje časa in prostora ... Smo res že tako daleč, da začenjamo častiti barve in slučajmostne efekte, bomo temu pripisovali donebesne smisle? Je res toliko smiselnosti v nesmislu smiselnosti, kolikor je nesmiselnosti v smislu nesmiselnosti? V poslednjem času delamo v Kranju — KAR HOČEMO!!! Nikogar ni, ki bi diferenciral našo samovoljo. Preraščamo lastne podvige do ne-pri rodnega, brezj>rimernega onegavljenja, ne čutimo nika-ke odgovornosti do družbe, ki nam nudi izredne možnosti, da je v njenih pričakovanjih ne izdamo, navsezadnje so zahteve delovnega človeka, da od umetnosti nekaj ima — upravičene, sicer ta ni potrebna. Tako problematična usmeritev nujno terja odgovor — človek navsezadnje nekaj upravičeno pričakuje od soočenja s stvaritvijo, ne pa, da ga je sram, ko bega od kiča do niča, od niča do kiča, od potvorjenih narcistič-nih teženj k nihilističnim obljubam barv in senc, ko z razstave odhaja užaljen — prepričan, da strah vse bolj postaja pogum življenja. Mladina je zastopana z »Roza-mundo« itd., nekateri amaterji pa niti z eno stvaritvijo niso prisotni, ali pa z delom, ki nikakor ne kaže slutnje celovitosti avtorja ... S to (takšno ko je!) razstavo, smo si ponovno dokazali duhovno revščino periferije, čustveno plitkost in moralno praznimo dilota/ntstva, kar meji že na degeneracijo. NiČ čudnega torej, če se sodobnik oblikuje mimo iskanja in vere v višje cilje družbe in življenja, ko pa vzgojno izobraževalne institucije omogočajo tako pedagoško neosveščenost dejavnikov »tako komunikacijskega« soobli-kovanja novega rodu. Diferenciranje današnjega malomeščanstva terja slutnja, da za sleherno, sicer že kar utvarno-kulturno dobrino prežijo lovke pohlepa — KOMERCIALNI UČINEK, DENAR. Kaj pa družbena odgovornost in vloga? Cemu naj bi bila umetnost puščava, ki se ji človek umika, čemu naj bi bila plaža, da bi se v njej drastili poldonošeni nagoni; kaj res ni možno doumeti, da je nujno klostiiti vrhove Iabirimtno poniglavih dreves??? Luč prižigati — nenehno, razumljivo, stenj dogo-reva, svetloba ostane! Pozabljivost stalne pripadnosti poslanstvu — sočloveku dati, je naša nemoč. Zvestoba narodu, resnici — svobodi; kdo se še meni za sedaj pojmo-vane »fraze«, pred leti pa trdna vera v zmago, ponos in močil! Ta umetnost zgolj »caplja« za neukrotljivo vulgarnostjo življenja, ki je mladini izpod bila poslednje ideale. Se bomo vsak po svoje utapljali v pridobitniškh mlakah?! Nikakršne zavesti moralne odgovornosti ni čutiti in to tam, kjer bi jo bilo najprej pričakovati . .. Kako le je Gorki doumel, da je človek nekaj ponosnega! Vse te razstave, vse ostalo — je le medel, mlačen odsev neke nam grozeče gluhosti, ki nujno izvira iz irndiferentno-sti časa in okolja, iz poplave izsrednosti pripadanja življenja na teh tleh, tem ljudem, temu času. Biti nemočen proti sebi — je enako, biti nemočen do vseh, je — ne biti! Skoraj kopirani do potankosti Braque, toda mrtvo, hladno ozračje... Ta Francoz čuti v svojem delu samo izražanje tistega, kar vidi in razume — predstira si iluzijo razsežnosti časa, četrto dimenzijo — kaj pa delamo mi? Eksperimentiranje nas utruja, mrtvi nas že bivanje samo po sebi... Z internacionalizacijo likovne umetnosti bežimo od sebe — po zahtevi časa. Nacionalna tradicionalnost, subjektivna individualnost, zanikanje tega in brezosebnost ter anonimnost, to je porog sebi in okolju, to je popart maska — v temi kvantitete. Koga le naj se le dotakne dani trenutek vizionarnosti tega časa?! -Monos- Lepši časi za tržiško kulturno* prosvetno dejavnost Pred nedavnim so v Tržiču razpravljali o kulturno-prosvetni dejavnosti v občini in takoj na začetku razprave ugotovili, da dosedanje pro-svetno-kulturno delo ni bilo najboljše. Vzroki za takšno ugotovitev so v premalo spontanem in organiziranem delu. Ko pa so pred kratkim v Tržiču ustanovili občinsko zvezo kulturno-prosvetnih organizacij, so poudarili, da je bila pomoč v materialnem ali moralnem pogledu za dvig kulturno-prosvetne dejavnosti od družbeno političnih organizacij šibka, zlasti pa še od delovnih kolektivov. Ravno zato so tudi ustanovili občinsko zvezo kulturno-prosvetnih organizacij, ki naj bi bila odslej naprej uskla-jevalec in nosilec kuiturno-prosvetnega življenja v trži-škj občini. V bodoče naj bi posvetili posebno pozornost amaterski dejavnosti, kajti ta je danes, kljub svoji krizi, še vedno bližja širšemu krogu gledalcev ali poslušalcev kot vsi sodobni mediji. Skratka, program kulturno-prosvetne dejavnosti v tržiski občini mora biti prilagojen željam in okusu občanov. Seveda pri tem ne smemo dopustiti, da bi bila predstavljena dela idejno zgrešena po svoji, vsebinski plati, ravno tako pa ne gre ločevati kulture za mlade in stare, posebne kulture za delavce ali kmečko prebivalstvo. Cilji nedavno ustanovljene občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij tržuške občine se torej v zadovoljevanju tistih kulturnih interesov, ki so lahko dostikrat skupni za ljudi različnih starostnih obdobij, poklicev in izobrazbe. Kakšno kulturno-prosvetno dejavnost pa Lahko zasledimo v tržiski občini? Zanjo bi lahko rekli, da je v mnogo-čem odvisna od prostora. To velja zlasti za delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Tržiča, ki za svojo dramsko dejavnost nima svojih prostorov in je v celoti odvisna od razumevanja in naklonjenosti tržiškega kina in glasbene sole. V Tržiču že vrsto let poudarjajo potrebo po gradnji kulturnega doma, saj je res nujno potreben in z njegovo izgradnjo bi lahko v marsičem poživili prosvetno-kultumo dejavnost. Torej, Tržič kot občinski center kulturnoga doma nima in so težave s prostorom ob vsaki prireditvi. Bolje pa je v Podljubelju, Jelendolu, Lomu pod Storžičem in v Lešah. V kratkem pa bo vprašanje prostorov zadovoljivo urejeno tudi v Brezjah, medtem ko bi morali dom v Kovorju temeljito prenoviti, saj danes vskoraj ni več primeren za javne prireditve. Čeprav je kulturno-pro-svetna dejavnost v tržiski občini precej vezana na materialna sredstva, teh pa, kot vemo, nikoli ni dovolj, pa je opaziti aktivnost in zanimanje samih občanov. Zato so v Tržiču sklenili, da bodo to dobro voljo in aktivnost občanov v prihodnje bolj podprli in pomagali, s tem pa se bo amatersko delo gotovo kvalitetno dvignilo. Skratka, z ustanovitvijo občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij tržiske občine lahko upamo, da se tej aktivnosti obetajo lepši časi. Vendar ne sme ostati samo pri ustanovitvi, temveč je v vsakem primeru potrebne jša večja družbena moralna in materialna pomoč kot doslej. V. Guček Na reviji zabavnih ansamblov na Kokrlci so nastopili tudi Orioni iz Tržiča. Ansambel sestav* ija pet insliunientalistov in dve pevki. Vodi pa jih Nenad Antonlč ■ I Avto premet Gorenjska Kranj Trbiž prireja VSAK DRUGI PETEK POPOLDANSKI IZLET Celovec IZLETI V TRBIŽ 28.6. 12.7. 26.7. Odhod iz Kranja izpred kina Center ob 14. uri, iz Tržiča ob 14.30. Potovanje mimo Kranjske gore, prestop meje v Ratečah s prihodom v Trbiž do 16 ure. Prosto. Povratek ob 19. uri s prihodom v Kranj do 22. ure. IZLETI V CELOVEC 21.6. 5.7. 19.7. Odhod iz Kranja izpred kina Center oh 13. uri, iz Tržiča ob 13.30. Potovanje prek Tržiča in Ljubelja s prihodom v Celovec do 15. ure. Prosto. Povratek ob 19. uri s prihodom v Kranj do 21. ure. CENA ZA VSAK IZLET JE 25 N din. Prijave in informacije v poslovalnici »CREINA« KRANJ, Koroška 4 telefon 21-022, vsak dan od 7. do 20. ure. V poslovalnici v TRŽIČU tel. 71-268 vsak dan od 6. do 15. ure. VABI VAS TURISTIČNI ODDELEK Komisija za delovna razmerja podjetja JELOVICA lesna industrija škofja Loka, razglaša prosto delovno mesto tajnice direktorja administrator samoupravnih organov. Pogoji: diplomant ekonomske srednje šole z zna" njem strojepisja in stenografije. Zaželena nckajlctn3 praksa ter vsaj pasivno znanje nemškega jezika. Za delovno mesto je določeno poskusno delo dveh mesecev. Vloge naj kandidati vlože s kratkim opisom dosedanjih del v splošni oddelek podjetja. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. CENTRAL KRANJ razpisuje gostinsko in tr" govsko podjetje naslednja prosi* delovna mesta 1. vodjo bifeja na športnem parku v Kranju 2. blagajnika za mali golf 3. natakarja (ico) za popoldanski čas, nedelje ter praznike Pogoji: pod 1. gostinski ali trgovski delavec z v cčl et- no prakso. Prednost imajo osebe, ki lahko dobiJ^ pomoč pri svojem delu, v času povečanega prome • Pod 2. oseba s prakso v blagajniškem poslovanj Pod 3. KV ali PK gostinski delavec. Delovno razmerje pod 1. in 2. za določen čas. Prijave sprejema splošni sektor podjetja, 8 dni P objavi razpisa. ■ -i" Vedno večja dinamika in sproščenost v vseh panogah splošnega družbenega življenja predvsem pa v gospodarstvu, je nujno terjala večje spremembe tudi na področju zavarovalstva. Novi predpisi o zavarovalstvu, ki veljajo od 1. 1. 1968 dalje, so končno odpravili strogo zaprtost teritorialnih mej ter omqgočili zavarovancem, da sami svobodno odločajo, pri kateri zavarovalnici bodo sklenili zavarovanje, upoštevajoč kvaliteto in ažurnost usluge. Z ozirom na spremembe pogojev in tarif lahko letos vsak zavarovanec po izteku obstoječega zavarovanja sklene novo zavarovanje pri katerikoli zavarovalnici in to brez predhodne tromesečne odpovedi. Zavarovalnice so se namreč dogovorile, da ne bodo dajale svojim, zavarovancem odpovedi, niti zahtevale odpovedi od zavarovancev. Želimo pa opozoriti na veljavnost zavarovalne pogodbe, ki je sklenjena že po novih pogojih in tarifah z namenom, da ne bi zavarovanci nasedali raznim neresničnim izjavam in zaradi tega prišli v neprijetni položaj z materialnimi posledicami. Kot vse obstoječe zavarovalnice v Jugoslaviji je tudi mariborska zavarovalnica izpolnila vse pogoje novega zakona in uspela že v tem kratkem času ustvariti enakopravno poslovno sodelovanje z večino zavarovalnic Jugoslavije. Zato je ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO KRANJ, tel. 22-674 tudi njena perspektiva v enotnem in svobodnem Jugoslovan* skem zavarovalnem tržišču zagotovljena. Tako široko poslov no sodelovanje z zavarovalnicami Jugoslavije nam tudi °nl(^ goča prevzemanje rizikov v zavarovanje ne glede na štev1-in višino. Izplačila za prevzete škode v primeru nesreče pa zagotovljena. Mariborska zavarovalnica s poslovno enoto v Cslju zastopstvi v Kranju, Ljutomeru in Ljubljani sklepa vse vfS imovinskih in osebnih zavarovanj na vašem področju, ^ ^e na področju cele Slovenije. Kolektiv naše zavarovalnice -trudi biti konkurenčen z enako ceno za iste vrste zavarova J za vse svoje zavarovance ter soliden in ekspeditiven pri sV jem poslovanju. Še zlasti pa se trudi biti soliden in cks;^ _ tiven pri izpolnjevanju obveznosti do svojih zavarovane v primeru nesreče, ki nikoli ne počiva. Obiskali vas bodo zastopniki naše zavarovalnice in v£l^ bodo detaljno obrazložili zavarovalne pogoje. Svetovali v bodo tudi, kakšna oblika zavarovanja je za vas najpni*1 nejša. Zato zaupajte svoje premoženje in sebe v zavarova preko naših zastopnikov pri Rposluje v prostorih Stan. skupnosti Zlato polje, St. Rozmana 13 Uradne ure: vsak delovni dan ob sredah pa tudi popoldne 5739 SOBOTA - 15. JUNIJA 1068 mam *e dni po svetu "mm Ljudje »Naš narod je v bistvu zdrav...« SPLIT, ii. junija - V Spli-" so dekanu kardinalskoga lu'i-4 runslie kurijo kardinali.Keilu Tisseranlu izročiti le iuROS,ovaiiske zastave z . nlw. s katerim «a je odli-j v.al Predsednik n publike 0S,P Rroz-Tilo za p ijatelj- •IVo k; _ , . .... i »a.! Ka ->e i/prual do ju-»••»aaakih narodov. teS£lGON' 11. junija - Eno-V *v°bodilne fronte so davi aesetih minutah izstrelile j? ^edišče Saigona 23 raket. ljud^Padu jc bil° ujiih 135 |C *edtenti ko je v sredi- '"osta zavladala panika. DCVPi:roWN, 11. junija -a^J?™0 Blalberg, ki že več r<"m CtV *'v' s Pres > nim sr-KPct 2? hudo zbo'* 1 ,n se SivSl*1 v ■•tal*** - kitrVtg zb°lel za vnetjem PaHI7 10 • COsko J nija — Fran" katora ,Vno rnt>sto i" še ne-tolt]0 .ru«a mesta so pre-v dož'vela val nere- tth'jj n n so s kaznovanjem Človeka, k| je neposredno pritisnil na petelina. Prav to vznemirja. Prav to dokazuje, kako globoko je nasilje vsldrano v življenju naroda. Jemljejo ga kot nujno zlo, kot eno od značilnosti našega časa, kot avtomobilske nesreče ali neozdravljive bolezni. Bobbv je nekoč rekel: »Naš narod je v bistvu zdrav. . .« Motil se je. Sele smrt ga je postavila na laž. Hotel se jc boriti proti tistim, ki jim sedanje stanje ustreza, ki iz njega kujejo dobičke. Hotel je spreobrniti narod. NI naključje, da so ga podpirali predvsem študentje, mladi ljudje, ki še niso okosteneli in otopeli v vase zagledane bedake ter črnci, ki vse prepogosto na lastni koži čutijo posledice nasilja. Mnogi drugi pa so mu očitali, da je vročekrvni zaletavec In fantast. A bil je vse prej kot fantast. Prav tako kot njegov brat in kot Martin Luther King je ogrozil temne sile Amerike, zato jc moral umreti. Morda sc bo prav kmalu pojavil nov neuklonljiv mož« ki bo nadaljeval delo pogumno trojke. In morda bo imel več sreče. I. Guzelj ' in dogodki Najproduktivnejši pisatelj Najmarljivejši dramatik na svatu je bil španski pesnik Lope de Vega, ki je v svojem življenju napisal poleg številnih romanov in novel še več kot 800 odrskih del; danes jih je znanih približno še 500. BOGOMIL DEBELJAK Previdno na počitnice Sončna Italija ima tudi svoje senčne strani. To najbolj vedo turisti, ki so jim zmikavti pobrali marsikatero stvar. Zadnje čase je bilo okradenih tudi več jugoslovanskih turistov. Ko so se zatekli po pomoč na jugoslovanski konzulat, so bili navadno brez denarja, brez voznih listkov in v edini obleki. Jugoslovanski konzul v Rimu pravi, da jugoslovanski turisti peljejo s seboj na potovanje najboljše obleke, foto aparate in druge drage reči ter še nepotrebne dokumente, kot so hranilne knjižice in podobno. Čeprav turisti skrbno pazijo na svoje stvari, se jim vendar zgodi vse mogoče. Neki turist iz Novega Sada je ves čas dopusta v Rimu pazil na svoje stvari. Ob koncu pa sta si z ženo ogledala še slavni Španski trg v Rimu. Izstopila sta za trenutek iz vozila, da bi napravila posnetek. Spretni tatovi pa so ta čas odpeljali avto z vso garderobo, kamero in drugimi vrednejšimi predmeti. a | e Neusmiljeni upnik Mlekar Clyton Marker iz Honoluluja na Havajih se je hotel maščevati svojim strankam, ki bo mu bile dolžne. Zato je najel moža, da je po mestu nosil transparent z imeni mlekarjevih dolžnikov. Uspeh je bil takojšen. Ze drugi dan se je seznam dolžnikov zmanjšal za polovico. ■ ■■■•■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M■•■•*■■■■■■■■■■■!---- IHIIIIMIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIHIII ■IIIIIIIIIUMfllllSlilllll Križanka št. 40 Trmasti avtomobilist Neki Sved iz mesta Ske-lefteaaja je moral plačati kazen, ker je vozil brez vozniškega izpita. To še ne bi bilo nič takega, će ne bi bil za ta prestopek kaznovan že devetnajstih. V tem ima prav gotovo rekord na Švedskem in še marsikje drugje. Zadnjikrat je prevozil le 900 metrov, ko ga je spet ustavila policija. 1 Z 3 4 ti 8 'J 10 11 12 13 ' 14 15 ■ M 18 ■ P 20 21 ■g ■ 23 24 25 26 ■ 28 29 ■ 30 31 32 33 34 35 36 37 VODORAVNO: 1. solo petje, 9. zlomljen, 13. visoka gora v Himalaji, 14. državna blagajna, 15. pomembno pristanišče v južni Italiji (Kalabrija, naša pisava), 16. grapa, 18. pod, 19. mrežasto krojaško platno, 20. vzklik pri španskih bikoborbah, 22. skandinavski drobiž, 23. nadev, 24. medalja, odlikovanje, 27. klica, 29. glasilo italijanske socialistične stranke, 30. lopa za letala, 33. nekdanja rimska provinca ob črnem morju, 34. malarija z vročino vsak četrti dan, 36. otočni narod v Evropi, 37. predvojni naziv za tovarno Savo v Kranju. NAVPIČNO: 1. čebelji izdelek, 2. ime pevke Stefok, 3. letošnji gorenjski prvak v kegljanju (Vlado), 4. znamka nemških avtomobilov, 5. reka na severu evropske ZSSR (Karelija), 6. namizno pregrinjalo, 7. števnik, 8. izdelovalec vate, 9. sekanje, 10. rt pri vhodu v Gibraltar, kjer je premagal angl. admiral Nelson franc. in špansko floto, 11. mestece na visoki planoti centralne Perzije, 12. črta, proga, 17. osebni zaimek, 19. grški otok v Cikladih, 20. vrsta žirafe, 21. sredozemski grm z zimzelenimi listi, 22. poldrag kamen s črnimi in belimi progami, 25. predpona, ki pomeni »proti«, 26. kratica pisatelja bajk o Gorjancih, 27. sladkovodna riba, 28. dalmatinsko moško ime, 30. izraz za popad z usti, 31. ljubkovalno žensko ime, 32. v srb-' skem jeziku vojna, 35. osebni zaimek. Miha Klinar: Mest* ©1110 III. DEL In res so boleče napel*-, Le počasi se !iri umirja. A še počasneje se vrača ^ Samo se minuto bosta PoC Da, 6amo še minuto! i A kam potem? . jftfr Naprej! Naprej v gozdove- pot do Možinove kmetije. Ja ». Da, Možina ... K njemu pogledal! Mogoče ne bo niti privid. »Kdo bi si mislil, da se zasop'j Kosi rn i k. »In to na domačih tleh.* »Da, v domačih hribih!« »Se spominjaš, Kosirm*. gorah?« »Spominjam!« »Rekel je, da so lepe J^JjK« bost* veri* bo"10' izmislila klekljanje, posnela v~ m iS Misli na Možino jima » ^ p« hlad septembrske noči, ki ze poletje umaknilo s koledarja- teInt"r# Ali ni danes .sobota, J*. ■J't^9[ »Ne, petnajstega smo Mj gfldi J K< se je že nagnila čez. polnoc,^ j P^ visoko nad vrhovi smrek, a m u pete na veje ali natahnjene n ?« »Za božič bom prav gotovo C° fla Jj podvomi. A kaj bi zdaj m*" \ kaj bodo rekli doma, ko t*** favfi p da je v zelenem kadru ^or %o »Kdo bi si mislil pred mese ^ nja Tudi Kos trn ik nosi s se^0{ti, bolj .boleče, ker ne misli na^ 0 v) ^ je .pobegnil. Kaj si bodo * za predsednika taboriščnega SOBOTA — 15. JUNIJA 1068 ITALIJA AVSTRIJA OSTERREICH ITALIA Turistične informacije • Bohinj — Dovolj prostora je z zasebnih turističnih .sobah. Cesta med Bledom in Bohinjem je zaradi rekonstrukcije še vodno zaprta, provoz je mogoč čez Jelovico in Pokljuko. Od Krnice pri Blodu do Mrzlega studenca na Pokljuki jc promet enosmeren, • Bled — Dovolj prostora 3e v hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Odprta je tudi restavracija na Blejskem Kradu. • Jesenice — Na Jc c*h in v okolici jo dovolj Prostora. Prostor pa jc tudi v Ratečah in v Domu v Planici. • Trii« — V Tržiču in Podljubelju je dovolj prosto-ra- Prav tako pa je prostor tudi v planinskih domovih na Kofcah, pod Storžičem, na Zelenici in Kri.ški gori. Koča na Dobrči bfi od danes (sobota) datlje vedno odprla. Prireditve £ Na Bli'du bo 18. junija nastopila v Festivalni dvorani folklorna skupina Tino Rožanc iz Ljubljane. Skupina bo izvajala jugoslovanske narodne plese in pesmi. % N;i lesinicah bosta danes (sobota) nastopila pevska zbora iz Beljaka in z Jesenic. # V Tržiču bo še jutri (nedelja) odprta razstava, ki prikazuje 60-!etno delo trži-škega planinskega društva. telu Toplice, v garni-hote-t ' v restavraciji Blegoš in lu<1i drugod. X Po prvih podatkih torej kaže, da so se blejski turistični delavci dobro pripravili na bližnjo turistično sezono. Pravijo, da letos ne bo manjkalo različnih prireditev, vendar pa bo med njimi največ nastopov raznih folklornih ansamblov, ki jih tuji gostje najraje obiskujejo. In, ko že govorimo o pripravah, moramo povedati tudi to, da so na Bledu vsa za letos predvidena dela, ki naj bi izboljšala oziroma popestrila turistično sezono in bivanje gostov na Bledu, že končana. Predstavniki turističnega društva na Bledu pa so nam med zadnjim obiskom (v četrtek), ko je bilo vreme precej kislo (lahko bi rekli, da je bila na Bledu topla zima — to pa ni motilo množice tujih gostov, ki so ta dan prispeli na Bled) povedali, da so za letos pripravili še eno novost. S hidrometeorološkim zavodom v Ljubljani so namreč sklenili pogodbo, da bodo lahko vsak dan hotele, restavracije, zasebne turistične delavce im druge seznanjali o vremenu in temperaturah v večjih krajih v Sloveniji in ^MECKA GOSPODARSKA ZADRTEGA KMETIJSKO ORODJE NASS°JI- 2ELEZNI-Br\r?EMENA' GOSPO-U'NJ. POTREBŠČINE Železna Kapla Eisenkappel, Obirstrasse pri železniški postaji Govorimo slovensko Se priporočamo ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & porf iri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA, NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo di Piazza št. 2, telefon 36-262 ERVISNA SLU2BA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 _ Via F. Severo št. 30, telefon 76-4287 in 76-4886 LlJ2BA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, Prtljažnikov itd.) On Vla Severo St- 30> telefon 76-4287 in 764286 °°ELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Vla Locchi, St 26/3, telefon 93-787 ob morju. Prav tako pa jim bodo vsak dan posredovali vremensko napoved za naslednji dan. Čeprav se glavna turistična sezona pri nas še ni začela, pa ob gornjih podatkih lahko ugotovimo, da so se na Bledu dokaj dobro pripravili nanjo. Vsaj prvi podatki kažejo tako. A. 2. Lepše ulice v Ratečah Rateče, vas na tromeji, daje prvo sliko tujemu potniku o urejenosti slovenskih vasi. Ta prvi vtis je navadno najmočnejši in spremlja turista na njegovem potovanju po Jugoslaviji. Tega se Ratečani dobro zavedajo, zato skrbijo za čim lepši videz vasi. Letos je turistično društvo Rateče financiralo as- Mednarodni bridge turnir Cez nekaj dni bo na Bledu začel delati organizacijski komite za pripravo mednarodnega bridge turnirja. Predstavniki turističnega društva na Bledu pravijo, da so podobni turnirji pred vojno že na Bledu bili. Da bi delno podaljšali blejsko turistično sezono, pa so se sedaj odlo- čili, da bodo s sodelovanjem ljubljanskega bridge kluba oktobra letos priredili prvi mednarodni turnir, ki naj bi bil potem vsako leto. Povedali so nam, da sta v Sloveniji trenutno dva bridge kluba (v Ljubljani in Mariboru) in da bo društvo za letošnji turnir prispevalo milijon starih dinarjev. A. 2. Start na Ararat Pred kratkim smo v našem časniku pisali o zamisli Romana Herleca, da bi tudi pri nas imeli poklicno gorsko vodniško službo. Čeprav za zdaj še ne moremo pisati o nekih večjih rezultatih, pa vseeno lahko ugotovimo, da je kot vse kaže led prebit. V sredo ob 8. uri je namreč odpotovala na 5165 metrov visoki Ararat v Turčiji prva jugoslovanska štiričlanska skupina alpincev. Skupino sestavlja Roman Herlec (vodja), Marko Aljan čič iz Kranja, Narcis Mršič z Reke in Karlo Herlec. Ko smo jih obiskali tik pred od- Bife Černivc MULEJ FRANCKA Bife stoji na križišču ob cesti na Brezje. Obiščite nas, nc bo vam žal. Postreženi boste hitro in solidno. Pijača po izbiri, jedila po naročilu. SE PRIPOROČAMO! BESUCHEN SIE RESTAURANT BEI REGATNI CENTER IN BLED! Spezialitaten am Rost — Jugoslavvische VVeine — Freundliche Bedicnung — Sonnige Terasse — Bade-strand. Es cmpfiehlt sich B020 \11 IA Vsi k hodom, (ko so se poslavljali od svojcev), so nam povedali, da so vsi dobro pripravljeni za 4500 kilometrov dolgo pot in da upajo, če bo šlo vse po sreči, da se bod j vrnili čez približno tri tedne. Zaprosili smo jih, naj si skrbno beležijo dogodke, da bi ob njihovi vrnitvi lahko zapisali nekatere zanimivosti s potovanja. Obljubili so nam in zagotovili, da nam bodo, ko bodo prišli na vrh, poslali telegram. Zaželeli smo jim srečno pot, uspešen naskok in čimprejšnjo (prvo jugoslovansko) osvojitev pet-tisočmetrskega velikana. A. 2. faltiranje stranskih poti v vasi. Tako so te dni asfaltirali pot na Zalje in pot, ki vodi mimo Kopavnikove hiše in gostilne Žerjav. Turistično društvo je v ta dela vložilo 8 milijonov S din. Tudi lani je domače turistično društvo vložilo 8 milijonov S din za asfaltiranje cest v Ratečah. Seveda so redke vasi. kjer vaško turistično društvo razpolaga s tolikšno vsoto denarja. Turistično društvo v Ratečah ima dve menjalnici* in sicer eno na meji in drugo v gostilni Mojmir. To in taksa od sob so glavni dohodki društva. Ni kaj reči, denar društva 6e daje v resnično trajne in koristne investicije. J. V. TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! ENOSTAVNO TRPEŽNO prenovite sami svoje stanovanje z vodnimi zidnimi barvami ZAHTEVAJTE JIH V VSEH TRGOVINAH Z BARVAMI SPORT VILLACH BELJAK Moritschstr. 5 nasproti Park Hotela SANDRIESSER ► športna oblačila ► vse za tenis ► potapljaški pribor ► gumi čolni ^ specializirana trgovina za ribištvo Beljak 9999999 0P Tržičani se bodo tudi turistično izobraževali V tržiski občini so ob prizadevanjih za pospešitev turistične dejavnosti že večkrat razpravljali, kako bi omenjeno gospodarsko panogo poživili tudi s turističnim izobraževanjem vseh, ki tako ali drugače prihajajo vsak dan v stik s turisti, bodisi s tujci ali pa z domačimi. Ta prizadevanja so pred kratkim postala določnejša, zasluga za to pa gre trži.škemu turističnemu društvu in tržiski delavski univerzi. Tako sta se namreč turistično dru tvo in delavska univerza v Tržiču dogovorila, da bosta skupaj nastopala pri organizaciji tako imenovanega turističnega izobraževanja. Za kakšno obliko izobraževanja gre? V začetku je treba omeniti, da so v Tržiču že imeli eno predavanje za vse občane, in sicer o kulturnih in zgodovinskih spomenikih in znamenitostih tr-žiške občine. Čeprav je bilo Mali golf na Jesenicah V soboto dopoldne so na Jesenicah slovesno odprli in izročili svojemu namenu mali golf. Gostinsko trgovsko podjetje Gorenjka je resnično izbrala najboljšo lokacijo; mali golf je, nasproti železniške postaje, v podaljšku parkirnoga prostora, blizu tržnice, banke, lekarne in drugih lokalov. Celotna investicija znaša 11 milijonov S din, računajo pa, da bo mali golf v treh letih povrnil vložen denar. Na osebo je določena cena 200 S din za igro, poprečno pa igra traja 45 minut. Mali golf ima 19 stez. France Zvan, predsednik občinske skupščine, je z udarcem po krogli slovesno odprl drugi mali goli v jeseniški občini. J. V. omenjeno predavanje slabše obiskano, kot so organizatorji pričakovali, pa lahko iz izjav udeležencev predavanja povzamemo, da je takšna oblika koristna. »Čeprav sem bil prepričan, da o tržiških znamenitostih dosti vem, sem šele po tem predavanju ugotovil, da se motim. Na tem predavanju sem izvedel dosti novega in če bi te stvari izvedel že prej, bi prav gotovo lažje vsakemu turistu svetoval, kaj naj si v Tržiču in njegovi okolici ogleda,« je menil eden izmed udeležencev predavanja. Prav zaradi tega so se na tržiski delavski univerzi odločili, da bodo podobno predavanje nadaljevali, ko bo minila sezona dopusiov. Se pred za.čelk3m glavne turisiične sezone pa namerava liži-ka delavska univerza organizirati seminar za vse zaposlene v gosiinstvu, trgovini, frizerski stroki, za prodajalce spominkov, tobačnih izdelkov, razglednic, skratka za vse tiste, ki so tako ali drugače srečujejo s turisti in jim dajejo najrazličnejše informacije. V tem seminarju bo največ poudarka deležen predvsem odnos turističnega delavca ali prodajalca do gosta oziroma turista. Pri tem gre za njegov službeni odnos in njegov privatni odnos do turista, beseda bo tekla tudi o zaupanju, prijaznosti, gostoljubnosti in ne nazadnje tudi o patriotizmu. Razen omenjenega bodo na tem seminarju spregovorili tudi o lepotah Tržiča in o njegovih pomanjkljivostih, o razvoju turizma v tržiski občini in o vključevanju gospodarstva v turizem. Omenili smo tudi, da bo na seminarju govora tudi o patriotizmu. Ob takem lahko zapišemo zanimivo dejstvo, da v tržiških gostinskih ob-jeklih domačin nima dosti možnosii, da bi bil postrežen, kadar so v gostinskih prostorih tujci. Takrat se namreč natakarji vrste le okrog tujcev, kar je lepo in prav, vendar ob tem ne bi smeli pozabljali domače gosle. Da bi bil paradoks še večji, pa tuji gostje (v mislih imam Korošce) ne plačujejo zapiika v »trdni oziroma konvertibilni« valuti, temveč ravno tako kot Tržičani v dinarjih. Ce so imeli organizatorji seminarja pred očmi omenjeno trditev, potem je njihova odločitev, da na seminarju spregovore tudi o patriotizmu, gotovo vredna pohvale. V. Guček .■■■■■■■■■■■■■■(■•■»■■■■■■■■■■■■■■■••■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■•»■■(■laa 2 Obrtno podjetje KOVINOSERVIS JESENICE RAZPISUJE javno licitacijo stružnice VDF, stružna dolžina 2000 mm, v obratovanju. Licitacija bo 20.6. 1968 v prostorih podjetja, za družbeni sektor ob 9. uri, za zasebni ob 10. uri. Ogled mogoč vsak dan od 6. do 14. ure. llliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiifliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'111^ I Dopisna delavska univerza f vpisuje: — v tehniško šolo strojne, elektriške, lesnoindustrijske in kemijske stroke — v ekonomsko šolo — v dveletno administrativno šolo — v poklicno šolo kovinarske in elektro stroke — v osnovne šole za odrasle (5.—8. razred) — za ljubljansko območje bo odprt tudi popoldanski oddelek osnovne šole vpisuje tudi v tečaje: — v začetni tečaj knjigovodstva in analitične evidence — v tečaj finančnega knjigovodstva — v tečaj tehniškega risanja — v jezikovne tečaje nemščine in italijanščine — v tečaj za izpopolnjevanje slovenskega izražanja — v tečaj za skladiščnike — v tečaj za varnost pri delu — v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinski stroki — po dogovoru organizira za potrebe podjetij izp0" polnjevalne tečaje vpisovanje traja do 3o.9.68 Dopisna oblika, kombinirana z občasnimi seminarji; je primerna za vsakogar, ker šolanje ni vezano na čas in kraj število kandidatov je omejeno! Pojasnila daje Dopisna delavska univerza, Ljublja* I na, Parmova 39, tel. 316-043 , 312-141 vsak dan do-S poldne, razen sobote, ob torkih tudi popoldne. = Ce želite pismena navodila in program, priložite za 5 odgovor znamke v vrednosti 2,— N din. Tfiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiitiiifiiifiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiififiiiif■iii(iiiiifiiif"i|llllllitl1 SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽ*C objavlja prosto delov, mesto za delo v splošnem in fakturnem oddelku podjetja. POGOJ: ekonornsljj srednja šola ali administrativna ali njej sorod šola. Obvezno znanje strojepisja. Zaposlitev za nedoločen čas, poskusna doba 3 d* sece. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi je poslati na upravo podjetja. treba Rok za sprejem prijav je 8 Ob otvoritvi malega golfa na Jesenicah. Foto: F. Perdan TAPETNIŠTVO KRANJ RAZPISUJE prosto mesto direktorja Direktor mora biti visoko kvalif,cil*5. tapetnik ali kvalificiran tapetnik letno prakso. \AoV& Osebni dohodek po pravilniku d«?1 organizacije. Qt\\. Nastop službe takoj ali po dogoy Prijave pošljite najkasneje do 20. junija 1968 na naslov Tapetništvo Kranj, Titov trg 20 851 67325111 Še o vaških »patronih« O vaških »patronih« smo dobili eš nekaj dopisov. France Kozjek iz Cačka nam piše o navadah v Besnici ob žegnanju ter opisuje iizvor te navade. Peter Jakclj iz Kranjske gore pa nam je poslal nekaj o zbadljivkah in priimkih, ki so jih dajali prebivalci one vasi drugi ali pa so nastajali ob različnih priložnostih. Smajka v Besnici Kakor imajo v Zapogah jabolka, v VaJpurgi želod, tako "naj o v Besnici srna j ko. Smajka je kuhana narezana repa. Pozno v jeseni imajo v Besnici malo žegnamje, ki mu Pravi ,u smajkovec. Ob žegna-nJ'h je navada, da gredo v Boniico na smajke. Stari Iju-tiudje so nam pripovedovali, da so včasih na ta dan postavili na mizo skledo smajk ln šele nato druge dobrote. I*Vf>r te šege lahko iščemo J' starih časih, če so bile sla-letine. Ljudje so bili pri- siljcTii, da bi se preživeli, jesti repo. Jedla pa so jo tudi v novejšem času. V mojih otroških letih so pri našem sosedu H Upu v stari, takrat še leseni hiši, na palicah ob peči sušili repne olupke. Stari oče nam je otrokom pripovedoval o hudi lakoti in pomanjkanju v času Napoleonovih vojsk v prvih letih prejšnjega stoletja. Ljudje so sušili repo, da bi imeli spomladi kaj jesti. Navada izvira prav od takrat. V zadnjem letu prve svetovne vojne leta 1918 je v takratni Avstro-Ogrski prav tako vladalo veliko pomanjkanje. Ljudje so hodili od vasi do vasi in menjali dragocenosti in obleko za živila. Za denar ni hotel nihče nič prodati. Starejši možakarji se bodo še spominjali, kako so nam takrat pri vojakih kuhali tako imenovani »Dorr-gemuse« (posušeno zelenjavo). To sta bili repa in pesa, razrezani na debele rezance in posušeni. Takrat sc je pojedlo tega na tisoče vagonov, saj drugega tudi ni bilo. Tako je repa, ki jo še prašiči posebno radi ne jedo, takrat marsikomu rešila življenje. France ko/ j. k «■■•>■■■■»■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■«■■■■■■•«•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Caparji in hostarji Spominjam sc še kot otrok, da je pri nas imel vsak človek svoj priimek. Nekaj bi jih opisal; če pa bi vse, bi bilo preveč zamere. Priimke so uporabljali vedno za špas. Začel bom kar pri nas doma — pri Smerinjeku. Moj stari oča so še za Časa Franca Jožefa furali čez Korensko sedlo v Beljak. Bili pa so zelo skromni. Na pot so vzeli samo kruh in eno klobaso, pa še to so jo pol prinesli nazaj. Moja mama so mi povedali, kako je stari oča dobil vzdevek Garave. Ko je bil star šele nekaj mesecev, so ga vzli mati s seboj v ru-teč (travnik) v vozičku. Voziček so zapeljali pod branco kozolec (stog). Ena brana stoga je bila narejema kot uta, da so lahko v dežju tja spravili voz sena. Tam je mali Jožek ležal v senc: s cucmh v ustih. V cunjici je bil zavezan sladkor, da je bil otrok miren in da je spal. Primerilo pa se je, da so zvečer peljali seno iz rutča domov. Stara mati bi morala nahraniti še prašiče, tako da so na spečega otroka pozabili. Šele doma so se spomnili, kje je otrok ostal. Zato so mojemu staremu očetu dali vzdevek Garave, ker so moji Očiščene in drirzrijene fftf^ke ribe v prodajalnah stari starši tako garali, da so na otroka pozabili. Priimek nam je ostal še do danes. Od moje žene oče je imel gostilno v Kranjski gori. Pri Bandolu se je reklo. Nekoč je le pozno zvečer več fantov še kartalo in pilo, birt Ban-dot pa je za pečjo dremal. Bilo je že pozno, pa je rekel fantom naj gredo, da jč že truden. Drugi dan jc med fanti nekdo predlagal, naj gredo k Trudnu — mislil je gostilno. Od takrat je ta priimek gostini tudi ostal. Tudi njegovemu sinu, bivšemu pismonoši je vsak rekel Truden, vendar ni bil za to prav nič užaljen, Kran jskogorčanom pa so pravili caparji. Tako so jim rekli predvsem Srjani iz Sred* njega vrha in pa iz Gozd Martuljka. Kranjskcgo:ćani pa so pravili Srjanom hostarji, ker so pač živeli buli v hosti. Zameril pa teh priimkov ni nobeden. S srednjega vrha je bil doma kakih trideset let starejši od mene Hlebanjev Voren. Pravili so mu Kamedja (komedija). Bila sva prijatelja. Pozdravljala pa sva se takole. On je meni rekel: »No, capar, kako se kaj imaš?« Jaz pa sem mu odgovoril: »Prav dobro, ko lahko zastonj komedijo gledam.« Peter Jakelj Gorenjski kraji in ljudje liiiiifiililllliiiiiiiuiiiiiMiijiiiiiHiiinu......»IIIIIIIIIMtllltll(lllllllll Počile. s g02d<>vi bosta našla Sv** najti! To ju j ln J" bo imel bo za °d šestih?. k tožii0 P° domačih k: '**U$? Je tišina 1 si je prva en dni pa Kc ^ V^i, kalj k' POtUjCjO drevescu. '^^•VR>KdOVC?" S .Skin r tUdi 00 » b^iTsf;,nfl And-j- V- ki ^0,<- & katere ™SjiiaJ,ostavili da bo ta »sovjet« spremenil režim v taborišču in rešil pretepenega in zaprtega Italijana? »Obljubljal sem, a kaj sem storil?« si očita, da je pobegnil kot strahopetec, a bi ne smel. Drugi, ki so ostali bodo sedaj morali plačevati njegov račun. Morda jim bodo celo sodili kot upornikom, jih postrciili. »Ostati bi moral in prevzeti vso odgovornost nase,« mu postaja pot v »svobodo« od koraka do koraka težja. »Samo postavljal sem se in se imel za pravega boljševika, zdaj pa .. . zdaj pa . . .« sc boji obsoditi sebe z besedo, ki jo ima na jeziku, a je tudi ne utegne izreči, ker nenadoma začuti na prsih puškino cev, a drugo na hrbtu. Tudi Jakob začuti dotik dobro znanega in vse prej kakor dobro obetajočega jekla. »To je konec,« ga zmrazi misel, da sta padla v zasedo, skrito postavljeno kakor dobro prikrita past. Zdaj sta v misnici. Kaj se bo zgodilo z njima, ni treba misliti. Tokrat 6e bo zgodilo, kar je mislil, da mu je namenjeno že v Lembeigu. »Kdo sta?« se oglasi več glasov hkrati. »Najbrž veste? Ni vam treba praviti!« odgovori Kosirnik. »Bi rad dobil kroglo med rebra?« »Dobil jo bom tako ali tako! Ne priči kujem milosti!« »Torej sta patrulja? Kje so drugi?« vprašujejo sovražno glasovi. »Kakšna patrulja? Saj vidite, da sva brez pušk,« se oglasi Jakob. »Potem 6ta vohljača!« »Zakaj vprašuješ, ko veš, da sva dezerterja,« se Kosirnik zajedljivo posmehne. »Bi se rad posmehoval?« »Tudi jokal nc bom,« se Kosirnik ne zmeni za sunek s puškinim kopitom. »Rekel sem: milosti ne pričakujem! Odpeljite me nazaj v karanteno za povratnike iz Rusije in me končajte!« »Ti pa povratnik iz Rusije?« se zakrohota glas. »Oba sva,« reče Jakob, ki prav v tem krohotu zasluti, da nista zašla v vojaško zasedo, marveč v zasedo zelenih kadrovcev. »Ne bosta nas! Vohuna sta!« »Pobegnila sva!« vztraja Jakob. »Rada bi do človeka, ki ima kmetijo nekje v teh hribih in ki je bil z nama v Rusiji?« »Lažeta!« »Zakaj bi lagala?« »Bi povedala, koga bi rada?« »Najprej bi rada vedela, kdo ste vi?« »Mi? Najbrž veš! Ljudje, ki se nočemo vojskovati z nikomer, razen proti svojim preganjalcem?« »Zeleni kader?« »Imenuj nas, kakor hočeš! Ce sta vohuna, se ne bosta izma-zala!« »Nisva! Ubežnika 6va!« »Potem povej ta, kam sta nameravala?« »Poiskati nekega najinega znanca! Nekega Možino!« je Jakob odkrit. »Sumljivo! Vedno bolj sumljivo!« se oglasi nekdo od strani. ( »Povej kaj več o temu Možini!« In Jakob pripoveduje, da sta bila On in Kosirnik z Možino na fronti in potem precej dolgo tudi v ujetništvu. Pred nedavnim pa je zvedel od svojih sestra, da je pobegnil iz Judenburga in da se (sedaj skriva nekje v bližini svojega doma. »Tako?« »Da.« pritrdi Jakob, ki ne čuti posmeha v neznančevem glasu. »Zelo prevejan si, a premalo, da bi nas pretental,« mu neznanec ne verjame, nato pa ukaže oba — Jakoba in Kosirnika zvezati. »Kam naju ženete?« Jakob sluti najhuje. »Molči, če nočeš, da te obesimo na prvo drevo!« Ob svitu se ustavijo v neki grapi in ju privežejo k nekemu deblu. Da se bo tako končala njegova svoboda, o kateri je že tako lepo razmišljal in jo čutil, Jakob ni mislil. »Kaj bo z nama?« vprašuje Kosirnika. , Kosirnik zmigne z rameni, kakor da mu je vseeno. »Ti norci naju bodo še zares obesili. Kako naj jim dokažem* da nama bodo verjeli, saj nama ne puste niti govoriti.« Tako mineva čas, dokler ne zagledata gruče, ki se jima približuje. Obrazi se Jakobu zdijo mračni, pravi rabeljski obrazi. »Tadva sta torej? Vidva pravita, da sta bila z Možino na fronti in v ujetništvu?« se oglasi moški in ju ostro opazuje. Pa 6aj to je Možinov glas! »Morda naju boš prepoznal, Možina?« se Jakob hoče nasmehniti, a se v strahu, da ju Možina ne bo prepoznal, ne more. »Zakaj me kličeš Možina? Najbrž si si samo mislil, da sem.« »Si! Po glasu sem te prepoznal! Pred mesecem sem zvedel zate! Stefi mi je pripovedovala o tebi!« »Stefi?« »Da, moja in Antonova sestra!« »Pa ne da bi bil ti Jakob?« »Kajpak, Jakob sem! In tale tu je Kosirnik,« se Jakob čudi, da ga Možina še vedno ne prepozna. Ne ve, da ga je lakota v karanteni spremenila, pa tudi minula noč in vse, kar je v tej noči doživel, mu je začrtala svoje poteze. »Mogoče sta res vidva,« Možina le počasi lušči z njunih obrazov poteze, ki se jih spominja ... »Kajpak, tako materino znamenje na levem licu ... seveda, to si ti... ti Jakob... In to 6i tli Kosirnik, samo... samo nekam klavern si videti... Odvežite ju vendar! Prava sta! Prava . . .« Potem se odpro jezovi spominov, a jih kmalu zajezi nagel prihod patrulje »Vojaki... celi roji vojakov,« izsopeta oba hkrati in vržeta zelene kadrovce na noge. , Tudi Jakob in Kosirnik ne utegneta misliti na utrujenost m onemoglost. | GLAS * 24 strun B ŠOLSKIH KLOPI SOBOTA — 15. JUNIJA 1068 Nisi človek, pa vendar si več kot človek... Sedim v travi in v roki dr-ž:m belo narciso. Kako si nežna, hladna, kako si vendar lepa! Ne zavedaš se tega, vem. Zavedamo sc tega mi, ljudje. Toda ne vsi. Marsikdo misli, da si navadna roža sredi travnikov, ki jo vsak lahko odtrga. Vame zreš z rumenimi očmi, nezaupljive so. Nikar me teko ne glej, težko mi je. In tvojih šest velikih cvetnih li- Šah Dvojni šah Dvojni šah pomeni, kot nam že samo ime pove, da smo dali na-protniku šah z dvema figurama. Vprašali sc boste, kako je to sploh mogoče! Oglejte si diagram: V": m L 1 H H A; f fv. 1 1 » r iBf H ■"i nj Crni kralj sicer ni napaden, vendar lahko beli premakne trdnjavo ali skakača in tako z lovcem ali damo napade črnega kralja. Kaj se zgodi, če beli odigra eno izmed potez: Sb3-j-, Sa5 + , Sb4-t-, S:d4 r, Se5-f, Sd8 1 ? Crni bo s kmetom vzel damo na cl, naredili fiovo daimo in matiral belega na polju b2. Te poteze torej niso dobre. Kaj pa potezi Sa7 V in Se7 + ? Crni kralj je napaden hkrati z damo in skakačem in se mora umakniti! Torej: 1. Se7 f (Sa7-4-) Kb8 2. De7 + 3. Db7 mat Ka8 stov? Tenki so kot pajčevina. Snežno beli. Lepi. Res. In tvoje zeleno šibko stebelce. Lahko kljubuješ vetru? Vem, uporna si kot breza, ki jo veter pripoglblje, a je nikoli ne podre. Na travniku se kar izgubiš med drugimi rožami. Zakaj? Dvigni se! Ne, ne. Vem, da si skromna. In všeč mi je to! Obletavajo te čmrlji, pisani metulji, saj si tako vabeča in dišeča. Roža si! Bela, žametna. Nisi taka kot ljudje. Nisi človek, pa vendar si več kot človek, saj nisi hudobna, škodoželjna . .. Janja Triler, 8. a, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor fllllllll!llll!l!llillllillllllllllll!!lllllll!tll!!l!lll Cvetoči grm V maju začnem cveteti. Sem namreč španski bezeg. Mu j i cvetovi so nežno beli in rastem v lepo urejenem vrtu. Aprila je padlo precej dežja. Ko je voda pronicala v zemljo, si je med potjo nabrala precej hranilnih snovi. Vsrkal sem jih in kmalu začel zeleneti. Nato pa sem odprl še svoje bele cvetove. Gospodinja mi je odtrgala nekaj vej in jih nesla v vazo. Skrbno mi je vsak dan menjala vodo. Ob meni stoji klopca. Mnogo ljudi se usede nanjo. Vsi me občudujejo, saj sem res* v okras vrtu. Cvetovi pa mi bodo kmalu odpadli. Jeseni odvržem še liste in čez zimo ostanem popolnoma gol. Lidija Hladnik, 4. c, osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj Izlet po prelepi Dolenjski in Beli Krajini Bilo je sončno jutro. Ob šesti uri smo se zbrali pred našo šolo. Veseli smo vstopili v avtobus, ki nas je že čakal. Peljali smo se proti Ljubljani. Ljubljana nas je sprejela s prvim jutranjim vrvežem. Kmalu smo zapustili njeno osrčje in peljali smo se po lepi asfaltirani avto cesti proti Dolenjski in Beli Kraj ini. Pot nas je peljala po znanih mestih: Novo mesto, Metlika in Črnomelj. Obiskali smo rojstni kraj Otona Zupančiča — Vinico. Tu smo si ogledali lepo spominsko ploščo, ki je na hišici in njegovo sobo. Tu je pisal pesmi. Videli smo tudi njegovo posteljo. Nad posteljo visi pesnikova posmrtna maska. Kmalu smo zapustili Vinico in že smo se peljali proti naši naslednji postaji — Črnomlju, kjer smo se okrepčali za dolgo vožnjo, ki je bila še pred nami. Po dolgi in naporni vožnji smo se ustavili v Šmarjeških Toplicah, kjer smo se kopali. Tu smo bili kar dve uri, ki sta nam tako hitro minili. Voda v bazenu jc bila zelo topla in sonce je toplo sijalo. Po kopanju smo zapustili Šmarješke toplice in se odpeljali proti Muljavi, rojstnemu kraju pisatelja Josipa Jurčiča. Ogledali smo si njegovo rojstno hišo. S posebnim zanimanjem sem si ogledala vse, kar je v zvezi s pisateljem, posebno pa knjige, ki jih je napisal in knjige, prevedene v tuje jezike. Z Muljave pa smo krenili z avtobusom na cesto, ki nas je vodila proti domu. Po dolgih urah vožnje smo le zagledali našo šolo in vsi smo veseli zapustili avtobus. Se dolgo nam bo v spominu izlet po Dolenjski in Beli krajini. Vilma Dolenc, 6. bi osnovna šola Trata« Skofja Loka Na Govejku V nedeljo, 31. marca, smo se odločili za izlet na Guvc-jek. To je gora nad Medvodami in Soro. Povabili so nas gorski stražarji,- ki so tisto nedeljo pazili na zaščiteno rastlino blagajev volčin. Te cvetke nismo še nikoli videli, zato nas je gnala tudi želja, da jo spoznamo. R:idi bi tudi sami postali gorski stražarji. Bilo nas je 11. Do Roteč smo se peljali z vlakom. Počakal nas je planinec iz Go-dešiča in nas vodil dalje. Moj prijatelj kos Le kdo bi ga ne poznal, saj skače od veje do veje in žvižga z rumenim kljunom, ki ga odpira na vse načine. Crno, gosto perje mu raste po telesu in glavi. Spomladi obira češnje, maline, jagode in drugo sadje. Pri tem dela veliko škodo. Kadar pa pobira iz zemlje črvičke in drugo golazen, je zelo koristen. Gnezdo si splete v votlem deblu, v goščavah ali na travi. Zadržuje pa se v poraslih grmov-jih in v krošnjah dreves. Sa- mica v jeseni odleti v toplejše kraje. Kos pa seveda sam s trebuhom za kruhom. Samec pozimi prezeba in si v ptičjih hišicah išče hrano. S svojim žvrgolenjem se ti v srce zasmili, ker nima pozimi dovolj hrane. Spomladi pa se spet kos in samica ob-jameta in odlelita v krošnje dreves. Kos mi je všeč zato, ker je tako ljubek in prijazen. Jordan Eržen, 4. c, osn. šola Lucijan Seljak, Kranj Usmeril nas je ob bregu Sore, ki je živahno žuborela v jasnem nedeljskem jutru. Rumene kalužnice in vijolični žafrani so nas veselo Pozdravljati. Prek mostu srno dospeli v vas Gosteče. Videli smo hišo, kjer se je rodil pesnik Cveto Golar in si ogledali freske na zunanjih stenah stare cerkve. Cilj j* bil še visoko, zato smo se začeli vzpenjati skozi gozd. Prvič smo letos zaslišali kukavico in se hitro potipali za žepe. Prišli smo na Osojnik. 2 vrha se nam je ponujal lep razgled na vse bližnje gore. Po kratkem počitku smo nadaljevali pot do doma n* Govejku, od tam pa na vrh. Med suho, počesano travo j« skrito rasel blagajev volčin-Morali smo se z obema rokama držati za travo, da se nismo skotalili po strmem bregu. Leže smo opazovali opojno dišeče cvetje in £» občudovali. Nihče ni ničesar utrgal. V spomin na to srečanje z blagajko smo se fotografirali. Ker se je dan nagibal že v pozno popoldne, smo krcnih v Ločniško dolino. V Sort smo zavili proti Retečam ifl šc pravi čas ujeli vlak. Mihela SmolkoviČ 6. č, osn. šola Stane Žagar, Kranj DA.O PSU ITIGRU NITI rVE " GOVORIMO PAR KAPUMC MALI NOVCA 3E ZAPpSTOVAl.O. ŠIŠKA SE dE SKRČIL SPET NA svoao MALENKOST. fanta,c£ nimata nic proti, bi jo mah mili na zemujo. m£m JE za neka d* časa DOVOU jeh čudnih reči. PRAV, PA POJDIMO & MALO NA NASO ŽEMLJICO! ^ 1mas prav. TUP/ tjaz ir/AM TEH POŠAST! že čez GLAVO. SAMO ?0.-MlSMTA.KAKO Brez skrbi se na„ /vV\Š!z£mlojzlekwes v travo im zaspjs. tukaj pa ćl0vbk. v te3 KONZERV/J NI VARk^ 299 Najcenejši recept lepoti in zdravju Spanec »Kdor veliko spi, dlje živi!« Ni samo pregovor, tudi znanost je dokazala, da to resnično drži. Najcenejši recept lepoti in zdravju je prav gotovo nasvet, da veliko spimo Koliko spanja sploh potrebujemo? Zdravniki pravijo toliko, kolikor ga vsak posameznik potrebuje. Popreček bi bil 8 ur dnevno. Znano je, da mHa.jši lj\idje več spijo kot starejši. Pri spanju Se odpočije tero in živčevje. Človek bi ob pravilni prehrani lahko 4 do 8 dni bedel, ampak že po 24 urah bedenja naatopfr 10 živčne motnje, razdranljivost in pešanje spomina. Ne drži, da se spanja ne da nadomestiti. Mnenje, da je spanec pred Polnočjo več vreden kot Potem, nj pravilno. — Spanec je spanec. — Mnogi ljudje tožijo zaradi nespečnosti! Zvečer se skuhajmo izogniti grozljivim Rimom, tudi pretežka jedila niso priporočljiva. Večkrat hočemo pred spanjem rešiti kak življenjski Problem in včasih po nepotrebnem preveč razmišljamo in si kratimo noč. Odveč je, da povemo, da Je marš. kateri problem Ponoči videti dosti bolj ^»pleten, skoraj nerešljiv. Dobro vam bo delo, če Pred spanjem popijete skodelico kamilic, vročega mleka ali se sprehodite P° ■vežem zraku. Dobra, a nc premehka Postelja, primerna odeja «i svež zrak, nam bodo omogočili sladko spanje, Ja tudi koža bo dosti dlJc sveža in gladka. S. Zupan Igralke razodevajo svoje skrivnosti MlCHELE MERCIER: »Vrat -at0 razodeva ženina leta. ga redno masiram z •"andeljevim oljem, ki mu °dani nekaj kapljic limoni-*J*> soka. Da bi ne imeia J^oradka. držim glavo po-onci. Tudi pri gledanju tenzije.« &AHUA LAVI: »Namesto ucl m uporabljam smukec. JJJt'gov učinek je boljši. Toda . Je dovoljeno le ženam z •'no mastno kožo!« g^HZABETH TAYLOR: »Po-L'eam največjo pozornost °iiin trepalnicam. Miste- Jihi*ne morai° bili- Najprej ^ napudram, potem nane-jVl"1. nanjo maškaro. Kot taeim vsak večer lase, tako ■a^irn tudi trepalnice« Preden oblečemo kopalke Kilogram preveč? Bližajo se topli dnevi. V izložbah so že razstavljeni novi modeli kopalk, ki naj bi jih nosili letošnje poletje. Morda bomo za dopust na dom?.čem balkonu oblekle kar lanski model, če nam bo seveda še prav. Kajti včasih sc zgodi, da opazimo odvečne kilograme, ki so se nam nabrali v enem letu, šele v kopalni obleki. Takrat nam postane žal vsake slaščice, ki smo jo pojedli po kosilu, prevelikega kupa krompirja ali makaronov in podobno. Potem ne pomaga niti asu-grin v kavi niti dan strogega posta, ko pa potem drugi dan pojemo še več. Pozimi smo jedli bolj kalorično in bolj mastno hrano, da smo se obvarovali pred mrazom. Tanjša obloga tolšče nas je torej varovala pred mrazom. Na pomlad pa se naenkrat zavemo, da je ta obloga odvečna. Druga stvar je, kadar imamo opraviti s požrešnostjo ali pa mileje rečeno, z večjim apetitom. Kadar si boste po obilnem kosilu še zaželeli kaj sladkega ali celo kos kruha z maslom, potem to ni pomanjkanje vitaminov, ampak le pretiran ape- tit. Tu pn bo pomagala samo dobra volja. Nekatere mlade mamice so po porodu zolo nesrečne, ker med nosečnostjo pridobljeni kilogrami kar nočejo izginiti. Zelo napak bi bilo, če bi skušali kaj prehiteti s shuj-ševalnimi kurami. Vedeti moramo namreč, da potrebuje telo po porodu še nekaj časa, to jc šest tednov, da prično žleze z notranjim izločanjem delovati tako kot pred porodom. Prav tako morejo splah-neti kilogrami, posebno če se jih je med nosečnostjo nabralo več kot deset, kar v pol leta. Hitro hujšanje je mnogo bolj nevarno, kot bi si mislili, posebno po porodu. Da pa bi shujšali na račun dojenja, pa sploh ni odpust-ljivo. Narava bo že sama poskrbela, da bo vsak mesec nekaj desetin dekagramov manj. To bo morda pri nekateri trajalo samo pol leta, prj drugi ženi pa poldrugo leto. Zato naj vsako namigovanje na njene odvečne kilograme kar presliši. Prav pa je, če s telovadbo krepi trebušne mišice in pazi na držo telesa. (Se nadaljuje) L. Mencinger Kako preganjati vsakdanjo utrujenost Vedno hitrejši tempo življenja ima stalnega spremljevalca utrujenost. To posebno velja za življenje v mestu. Vsi, ki se ukvarjajo s tem pojavom, pa vedo povedati, '■ da je k utrujenosti ženska j dosti bolj nagnjena, ker je j psihično manj odporna. Razen tega pa ženin delavnik traja najmanj dvanajst ur dnevno, saj jo po službi čaka tudi delo gospodinje. Znanstveniki so celo ugotovili, da prevelika ali pogosta utrujenost deluje na hipota lamus-žlezo z notranjim izločanjem. Ta povzroča, da organizem občuti večjo lakoto, kot bi bila potrebna za nadomeščanje izgorelih kalorij. Torej — če smo bolj utrujeni — več jemo. Posledica je debelost. Navadno utrujenost imenujemo tisto po delu, po vsakdanjem osemumem delu. Cc pa temu dodajamo vedno nove obremenitve, lahko nastane bolezenska utrujenost. Navadno utrujenost prespimo, bolezenske pa ne. Zato nas nenehno bole nego, »nagaja« nam križ ali celo občutimo mravljince. Pri delu preganjamo utrujenost s telovadbo. Sicer se čudno sliši, vendar pa imajo po svetu s tako imenovano delovno telovadbo že daljše izkušnje. V Sovjetski zvezi je ponekod znana kolektivna telovadba. S tem nastane določena sprostitev in potem delavec laže in več dela. Vsi vemo, kako enoTČ-no delo utruja. Prav tako je utrujena tajnica, če samo sedi osem ur. Angleži popijejo na delu skodelico čaja. čaj pa vsebuje poživljajoče snovi, podobno kot prava kava. Pri delu, kjer samo sedimo, moramo od časa do časa vstati in se pretejniti. To storimo kar najbolj neopazno. Če ne moremo vstati, se na stolu samo zravnajmo, se z obema rokama oprime-mo stola spodaj in izlegnimo noge. Te gibe večkrat ponovimo, trajajo pa naj le po sekundo. Vsakič pa močno napnimo mišice. S tem se obtok krvi poživi. Kadar ni nikogar v bližini, sc je dobro pretegniti tudi tako, da se za trenutek obesimo za rob omare. Včasih pomaga že samo globoko dihanje pri odprtem oknu. Ko pridemo z dela, sc po možnosti oprhajmo s toplo in mrzlo vodo, uredimo lase in sc šele taki pridružimo družini. Znan je tudi japonski način preganjanja utrujenosti. Brisačo zvijete in srednji del namočite v skoraj vrelo vodo. Nato močno o/memo in si topli del dene-mo na tilnik, suha konca pa okoli glave. Dobra je tudi večja rokavica za umivanje. V nekaj trenutkih vas .bo utrujenost minila, posebno če obkladek ponovite. Vsa skrivnost je v tem, da se žilice zaradi toplote razširijo in tako priteče v rruv.-gane več krvi (Se nadaljuje) L. Mene rger Čas kopanja se bliža Vrata kopališč se bodo kmalu odprla in morje vabi v svoj objem prve turiste. Me pa se /najdemo zopet pred vprašanjem, ali bo lanska garderoba zadoščala vsem potrebam Če prelistamo modne časopise in prisluhnemo modnim napovedovalcem, vidimo, da modnih novosti nc zmanjka. Znova in /nova sc kieatoijem posreči dodati nekaj novega, včasih ekstravagantnoga in celo nelepega, kar navduši ali pa tudi ne. Nekatere z občudovanjem sledijo vsem modnim muham, druge se zopet bolj umirjeno pokoravajo modni diktaturi. V naših trgovinah nuni verjetno nc bo uspelo najti vncIi modnih drobnarij, ki sta jih polni Italija in Francija, vendar nam bo z malo dobre volje in časa uspelo dati obleki modni pečat. In sedaj poglejmo, kaj pravi letošnja moda o kopalkah? Lahko izbiramo med enobarvnimi oblekami ter /ivopisanimi. Izrezi enodelnih kopalk so še vedno na hrbtu globoki, pa tudi spredaj si lahko privoščite globok dekolte. Pravzaprav je za letošnjo kopalke potrebno več poguma kot tkanine. Bikini, najmanjši kos garderobo, bodo mlada dekleta tudi letos z vesoljem nosila. Zivobarvne tone, oranž, travnato zelena pa tudi temnejše, morda modro barvo, bodo poživile še obrobe ali letos zolo priljubljeni našitki skladnih barv. Se vedno so v modi kratke jopice in obleke iz frotirja, ki jih za veže m o s pasom. Navadno imajo tričetrt ali kratke rokave z zavihki in športne moške ovratnike aH »-ahle ovalne izreze. Med barvnimi toni, ki naj bodo živahni, si bomo izbrale takega, da bo pristajal b kopalni obleki S. Zupan V znak .spoštovanja sem vstal, sklonil glavo, potem pogledal starosto v oči in pozdravil: »Sale malekum, Zulibaj Ali!« Starosta je bil bolj vljuden kot tisti Tatar zjutraj sredi jezerc. Smehljaje mi je odgovoril: »Alejkum iseljam, Batko!« Dalje mi je džigit predstavil tudi mežikajo-čega starčka in lastnico jurte; oni je bil Zuliba-jev tast, ona pa njegova teta. Tedaj sem poprosil zgovornega fanta, naj starosti sporoči moje spoštovanje in prošnjo, naj me na noč ne goni iz svojega naselja na stepo, temveč pusti v starkini jurti. Na mojo prošnjo je starosta odgovoril z vprašanjem: »Ali imaš kakšno orožje pri sebi, Batko?« »Samo tale pipec, s kateriim si režem kruh,« odgovorim hitro in ga jim pokažem. Pipec se je zdel vsem zanimiv in smešen no-žek. Takega »orožja«, so rekli, še niso videli. Mirne duše ga lahko obdržim in vzamem s seboj v Uralsk. Sledilo je drugo, bolj kočljivo vprašanje: »S kom pa držiš, Batko? Z boljševiki ali s kozaki?« Viš ga dedca, kam strelja! Na politično polje! Da bi ga spak! — Kaj vem, s katerimi on drži in njegovi rojaki? S kozaki, ki so jim nad petdeset let z nagajkami po plečih vtepali v meso in kri strah in pokorščino do oblasti, hkrati pa silo delali mladim ženskam, kakor sem večkrat slišal od Rusov — ali z boljševiki, ki jim prinašajo svobodo in velikodušno ponujajo avtonomijo, hkrati pa pridno segajo po njih jarcih, konjih in kamelah?... Kako naj mu odgovorim? Lahko je eno kot drugo napak in mi utegne narobe priti .. . Nič! Ne eno ne drugo! Srednja pot, najboljša pot, se odločim in takole odgovorim: »Kozaki in boljševiki, oboji so Rusi. Naj se lasajo in tepejo med sabo, če jih Je volja. Mene to ne zanima, sem tujec v deželi, katero bi rad čimprej zapustil, kakor sem pravkar povedal. Zato tudi potujem tu preko, ker je mimo vas najbližja pot v Uralsk in prosim razumevanja.« Starosta in vsi so bili z odgovorom zadovoljni. To me je podžgalo, da sem predrzno vprašal: »S kom pa ti držiš, Zulibaj Ali in tvoji Kir-gizi? S kozaki ali boljševiki?« Starosta se je zvito namuznil, pobobnal s prsti po trebuščku in takole odgovoril: »Ce gre kolo arbe čez kravjek, ga razpolovi, kajne? Ena polovica so kozaki, druga boljševiki, obe polovici skupaj sta pa dober kizik! — Za svobodne sinove stepe namreč, kakršni smo mL potomci Tamer-lanovi,« je še dodal važno in ponosno in spet zabobnal s prsti po napetem trebuščku. Ko je tako obračunal s kozaki in boljševiki, se je mene lotil. Povabil me je v svojo jurto prenočevat. Pobahal se je, da je njegova jurta velika, tale starkina pa majhna. »Poleg tega,« je dejal, »ne gre, da bi mlad in tuj človek prenočeval z žensko pod isto streho. Sicer je ženica že 6tara in se ni bati, da bi te zapeljala v greh, pa vendar, tudi nomadi vemo, kaj se spodobi in kaj ne.« Zulibajcvo povabilo je zbudilo v meni resne pomisleke in dvome v njegove poštene namene. Najbolj me je motilo njegovo vprašanje po orožju. Kaj, če dedec ne kani z menoj kaj hudega? Zato je pa vprašal najprej, če imam kakšno orožje. In zdaj, ko ve, da razen nedolžnega pipca nimam ničesar, bo imel lahko delo z menoj. Zvit Azijat! — Ce o kozakih in boljševikih tako sodi, če iz svoje tete tako neokusno norce brije, si bo tujca zapadnjaka še huje privoščil. Tista njegova skrb za moralo, kaj se spodobi in kaj ne, je gola krinka, pretveza, da me laže zvabi v svoj brlog. Zares zvit Azijat! — Moje pomišljanje in molčanje mu očitno ni bilo po volji, zato jc naročil džigitu, naj mi pove, da me starosta vabi pod svojo streho kot gosta! — To besedo je poudaril! Z njo mi je tudi pregnal sleherni dvom v njegove poštene namene. Gost je gostitelju nedotakljiva oseba, dokler biva pod njegovo streho. To je tudi pri nomadih Kirgizih nepisan zakon, ki bolj drži kot pisana postava. Brez pomišljanja sem zdaj vstal, pobral svoje stvari, rekel starki zbogom in odšel s starosto. Džigit je šel za nama, starec pa ne... Zulrbajeva jurta je bila res velika, za dve starkini. Postavljena je bila v obliki šesterokot-nika, kakor celice v čebelnem satju. Pravijo, da marljive čebelice s tako gradnjo bivališč najbolj« izkorutijO prostor v svojem tesnem domku. Na stepi pa, kjer je prostora na pretek, bi človek rekel, da 6-kotna oblika hiše ne pride v poštev. Pa ni čisto tako. Pri Zulibaj u že ne. Ne gre namreč za prostor, temveč za trdnost hiše. Pri hiši, pravijo, žena tri vogle podpira. Zulibaj ima dve ženi, vsaka podpira tri vogle, obe skupaj šest, se pravi vse, torej njegova hiša zares trdno stoji. O tem sem se dokončno prepričal, ko mi ju je predstavil. Eni, starejši, je bilo ime Sofjana, mlajši pa Jakšana, čemur bi se reklo po naše Modrica in Lepotica. To me je tako ganilo in prevzelo, da sem džigitu koj naročil, naj gospodarju čestita v mojem imenu in mu reče: »Blagor možu, ki ima dve ženi, eno modro, drugo lepo. Njegova hiša bo trdno stala do konca dni.« Kako je nabriti in zgovorni džigit to prevedel, ne vem... Dobil sem pa vtis, da je precej iz svojega dodal, zakaj predolgo je govoril tista moja dva kratka stavka. Pa nič za to. Učinek je bil ugoden. Vsi trije, gospodar in obe ženi so se samovšečno namuznili, kar ni bilo slabo znamenje za došlega gosta. Lepo so ga sprejeli in pogostili, kakor se spodobi. Ker se je že mračilo, sta ženi najprej prižgali dve lojenki na dvorogljatem svečniku, ki je stal na črni pločevinasti skrinji. Nato sta odšli za zaveso. Moški smo posedli na debele kaš-me — ponjave — okrog štirikotnega z žgano opeko uokvirjenega nizkega ognjišča, na katerem se je še svetlikala žerjavica. Gospodar je sedel na sredo in pokazal prostor gostu na svoji desni strani, džigitu pa na levi. Četrta stranica ognjišča je ostala nezasedena. Pri luninem svitu, ki je padal skozi odprto »okno« na vrhu prisekane piramidaste strehe v jurto, in pri svetlobi obeh sveč sem mogel razločiti najvažnejše predmete v njej. Notranjščina je bila razdeljena na dva dela, na večjega in manjšega. Ločila ju je škrlatnordeča zavesa, za katero se je dvigal nekakšen baldahin z rdečkasto streho nad sabo, kar je govorilo, da je to Zulibajeva spalnica. Zunaj nje v večjem delu, so bili ob stenah in na nj.ih razobešeni in postavljeni razni predmeti hišne in konjske opreme. Zeni sta se vrnili z umivalnim priborom v rokah. Sofjana je imela bakren vrč vode, Jakšana pa skledo, pred lakti pa grobo brisačo. Pričelo se je umivanje rok pred jedjo. Gospodar je prišel prvi na vrsto, nato gost, nato džigit. Po umivanju je prišla večerja na »mizo«. Tisti opečni okvir okrog ognjišča je bila miza. Pred vsakega sta ženi postavili leseno skledico z mlečno kašo in leseno žlico v njej. Nič hudega sluteč, krepko zajamem kašo, na kateri je mleko plavalo, nesem v usta in stisnem z zobmi. Pro-sena kaša mi je zaškripala med zobmi, tako kakor bi pesek grizel. Kaša je bila surova, v mleku samo namočena. Tisto škripanje v ustih me je streslo in ne da bi kaj pomislil, sem se obrnil stran in ves zalogaj izpljunil na tla. Huda reč! Gospodar me je srdito pogledal, zarentačil in zaklel in iztisnil skozi zobe nesramno besedo. 2enski sta stopili izza zavese zbegani in plašno gledali, kaj je narobe, da mož rentači in kolne. Tudi džigit se je zmedel in gledal in zmajeval z glavo. »Kaj sem zagrešil?« sem ga hitro vprašal vos v zadregi. »Eee, tovariš,« je klavrno zategnil in izkrivil usta, »slabo si naredil, zelo slabo! Jed, ki so ti z njo gostoljubno postregli, si izpljunil na tla. Razžalil si gostitelja in obe njegovi ženi, da jato bolj nisi mogel.« . • »Tako?« sem se začudil. »Kaj pa naj bi storil s surovo kašo, ki je moj želodec ne prenese?« »Na dlan bi jo moral izbrusiti in na ogenj pred sabo vreči, da bi zgorela.« Tako sem si skuhal vročo kašo. Krivda nemara ni bila tako huda, kot je džigit povedal in kot sem si jo tedaj sam predstavljal, pa vendar, žalitev je bila tu! Užaljeni gostitelj bo izvajal posledice in iskal zadoščenje, vedi Alah, kakšno. Da me požene ven na stepo, bo najmanj, kar bo naredil z mano. Sposoben pa je storiti Še vse kaj hujšega, tudi ustreli me lahko zunaj svoje jurte. Kdo mu pa kaj more? Svobodoljubnemu sinu stepe? Saj si ga slišal. Kar bo, pa bo, sem pomislili, v zagati sicer, a srčnosti nisem izgubil. »Obžalujem«, sem rekel džigitu, »da tega, kar ti praviš, da bi moral storiti s kašo, nisem prej vedel. Sem tujec v deželif kakor sem že v starkini jurti rekel, zato vaših šeg, navad in običajev ne poznam. Povej to gostoljubnemu gospodarju, častivrednemu starosti in njegovima vrlima ženama, da tega nisem storil namenoma, ampak iz nevednosti, zalo prosim, da mi prekršek oproste, nenamerno žalitev pa odpuste. Roko ponujam v spravo. Ce pa kaj drugega zahtevajo od mene, naj povedo, storil bom, če bo v moji meči.« Dolgo je džigit govoril in tolmačil moje opravičilo. Se dlje so potem vsi skupaj pretresavah nevšečno zadevo in zavzeto žlobudrali, kaj vem kaj vse. No, čast in slava jim, rešili so zadevo v mojo korist. Ker sem se tako lepo pokesal in obžaloval svoj greh, so mi ga odpustili in gospodar mi je dal odvezo, rekoč: »Amin!« — Ženama pa je naročil, naj prineseta na mizo kaj boljšega od surove kaše, kaj takega, da se gostu ne bo obračal njegov občutljivi zapadnjaški želodeC — Tako se je pohladila ta vroča kaša. 2eni sta se hitro obrnili in prinesli na »mizo« pečene hladne jagnjetine na bakrenem pladnju, obložene z divjim česnom in stepnim petrsilj-čkom, v leseni skledici pa presne kruhke — leP" joške — iz bele moke. »Tešek« — prosim — je rekel gospodar mi položil na okroglo lepjoško velik kos okusne in mastne jagnjetine. Nožev nismo potrebovali, z zobmi smo trgali mehko meso od kosti, ga lagali s kruhkom, česnom in dišečim peteršUj" čkom. Ko smo se nasitili, sta ženi odnesli ostanke in prinesli pijače. Prinesli sta jo v mehu. njem je bil kumis, ki je narejen iz kobiljeg3 mleka. Sofjana je točila, Jakšana pa držala P°r~ celimaste piale in jih napolnjene položila n opečni okvir pred vsakega. Ko mi je pijača kiselkasto prijetno udarilajv nos, so se mi sline kar pocedile v ustih. P'J je bila izborna, nisem je mogel prehvaliU. Pil sem jo prvič in nisem vedel, da ima ^curn'^rtl sobi tudi nekaj alkohola. Po drugi merici sen1 ga že malce čutil. Postal sem zgovoren in ra\, veden, kako to dobro pijačo pripravljajo. *y zahodu«, sem dejal, se postavljamo, da sm« ^ braženi in napredni, o kumisu pa pojma ni"13 mo. Pa tako dobra, okusna pijača, hladilna zaželena zlasti poleti. Dajte, povejte mi, kako j delate? Da, ko pridem domov, naučim se naš« ljudi in jim povem, kako imenitno pijačo pil pri kirgiškem starosti Sadoku Zulibaju JU'a & Ko je džigit ta moj slavospev pretolirna je Zulibaj rekel, naj ženi govorita, ker kun1 pri njih pripravljajo večinoma ženske. In tako sta zdaj Sofjana in Jakšana prišli besede. 2lobudralii sta tako hitro in glasno, ^ je džigit, fant od fare, komaj sproti utegnil P vajati. Recept sem si celo napisal, pozneje žal, izgubil, in tako vam zdaj, cenjeni bralci bralke ne morem z njiirn postreči, čeprav bi Beseda o naših ljudeh, ki sem jih omenil. starosti dala pobudo za vprašanje, kako se nas ljudje ženijo in može. v rAiV »Ravno narobe, kot pri vas,« sem brž ovS" voril. , tar »Kako narobe?« so 2ulibajevi vsi hkrati VP oh vaš »Takole,« sem začel pojasnjevati. » mora ženin za nevesto njenemu očetu P ^ odkupnino, to je doto, v denarju ali hlagu,^^ nas pa nevesta prinese doto ženinu v hišo- ^ bolj premožnih staršev je nevesta, večja ie na dota, v denarju in bali.« žišč ,Z.nied Plasi,k učencev osnovne šole Lucijan Seljak v Stra-u Je razstavljena tudi pred šolo '''''''""HiimiimiiiiiHiimniHiiM Uspeh kranjskih kinoamatevjev filrn^ '-.'Pijani jc bila 3. in 4. junija VII. revija pionirskih žiriji Ji IV' sre^anJc filmske mladine Jugoslavije. Revijska nih j f1 -"e v obch dnch ogledala 141 poslanih od 161 prijavljc pi^, "Hov. Po ogledu filmov pa je žirija sklenila, da dobi kran• n,a.gIatj° za animirani film Varnostni trikotnik skupina k'noaS ^'rioamaterjcv. Razen tega pa je skupina kranjskih s|uj ,naterjcv dobila tudi drugo nagrado za igrani film Po-Qq ■ (f0 nas in posebno diplomo za film Narobe svet. Nedvom-^-entr UsPcn kranjskih kinoamaterjev, ki delajo v okviru v* estetsko vzgojo in zveze kulturno- prosvetnih orga-Varn'J Kranj, pa je, da bosta dva filma (Poslušajte nas in v Mila''1' trikotnik) konkurirala tudi na natečaju UNESCA Za "k za n ODa najboljša filma so kranjski kinoamaterji dobili Pet u4?rad? 8-milimctrsko montažno mizo, razen tega pa bo no n..S VarJalcev filma Varnostni trikotnik odšlo na desetdnev- ^ gladno bivanje v Dom Kekec v Trenti. tlaia'v".lu srečanja filmske mladine Jugoslavije, ki je zase-nih f|. LJur)!jani 3. junija, pa je pregledala 33 od 42 prijavlje-skVlp: rnov- Med temi filmi je prvo nagrado prav tako dobila film m* kranisk>h kinoamaterjev (avtor Zivko Kladnik) za grafjj. c^eneration. Avtor tega filma je dobil za nagrado Pa bo°. c^a Dragana in 8-milimetrski projektor. Razen tega r'rala i *''m ^v Generation in S kanujem na tekmo konku- K.rUC^ na festivalu Deseta muza v Milanu, nimi fJ|nJ?k'm kinoamaterjem za uspeh, ki so ga s predlože-srfs*,-! ' dosegli na VIL reviji pionirskega filma in na IV. Ljubljani, iskreno A. 2. Z obiska v osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču Plastika v šolskih prostorih Mala forma viva učencev zasluga prizadevnih profesorjev za likovno vzgojo Jolandc Pibcrnik in Vinka Tuška sre O! *llt>JU20a 18 Mi^VVrH Nesreče tega tedna Na gorenjskih cestah se je od torka, 11. junija, pripetilo osem prometnih nesreč, od tega so bile tri le lažjega značaja. Dve osebi sta bili huje ranjeni. Na cesti prvega reda na Jesenicah se je v sredo pripetila prometna nesreča, v kateri so bile ranjene tri osebe. S parkirnega prostora pri hotelu Korotan je zapeljal na prednostno cesto osebni avtomobil MB 63-53, voznik Ivan Malek. Izsiljeval jc prednost pred mestnim avtobusom KR 104-72, voznik Ivan Kelbelj. Voznik mestne- ga avtobusa se je hotel izogniti trčenju, zato je močno zavrl. Pri tem so se tri potnice v avtobusu laže ranile. V četrtek zjutraj je na cesti drugega reda K ran j-Šenčur osebni avto nemške registracije, ki ga je vozil Mirko Benedik iz Kamnika, zaradi prehitre vožnje in Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža in očeta Matevža Markiča iz Naklega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetja ter vsem, ki so nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom, posebej dr. Armeliju, ki mu jc lajšal bolečine v zadnjih urah. Posebna zahvala č. duhovščini iz Naklega za spremstvo, pevcem iz Naklega, Francu Mcrlaku in kolektivu Standard ter Martinu Tiringerju za poslovilne besede ob odprtem grobu. žalujoči*, žena Marija, hči Marica, sinova Albin in Slavko Naklo, 11. 6. 1968 Zahvala Ob prerani izgubi naše drage mame Ivane Tratnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje ali drugače počastili njen spomin. Posebna zahvala tudi pevcem in kolektivu CP Gorenjski tisk iz Kranja. Vsem, prav vsem, najlepša hvala. žalujoči: hčerka Silva in sin Slavko z družinama ter drugo sorodstvo. Sora, Begunje, 10. 6. 1968 Zahvala Ob bridki izgubi naše drage dobre mame, sestre in tete Ane Jezeršek iz Zg. Bitenj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zg. Bitnje, 12. 6.1968 žalujoči: sinova Milan in Stane, hčerke Olga, Dara in Marinka z družinami, sestre Franca in Johana z družino in drugo sorodstvo Obletnica V nezmanjšani bolečini se spominjamo obletnice smrti ljubljene žene, dobre mame in stare mame Kristine Stare rojene Drab ki nas je zapustila 18. 6. 1967 Ljuba žena in zlata mama — kako je sedaj tih, prazen in dolgočasen naš dom, odkar te ni več. Pomlad in cvetje sta se vrnila, kako lepo bi bilo, če bi bila še ti med nami. Mama — ostala nam boš v trajnem in nepozabnem spominu. Žalujoči: mož Anton, hčerki Vera z družino, Marija z možem Francitom ter sin Milan z družino Kranj, 18.6.1968 mokre ceste zapeljal na levo stran ceste. Pri tem je trčil v nasproti vozečega kolesarja Staneta Drakslerja. Kolesar jc bil težje ranjen, škode na vozilih pa je za 4100 N din. Zaradi prekratke varnostne razdalje, v kateri je vozil Janez Vidic v osebnem avtomobilu KR 104-41 za avtobusom, voznik Marjan Pra-protnlk, je prišlo do nesreče v četrtek zjutraj v Prešernovi ulici na Bledu. Ko je avtobus ustavil, se je avtomobil zaradi mokre ceste in prekratke varnostne razdalje zaletel vanj s tako silo, da je avtomobil skoraj popolnoma uničen. Ranjen ni bil nihče, na vozilih pa je za 22.500 N din škode. Istega dne je na Jesenicah voznik osebnega avtomobila KR 95-71 Albin Jelovčan trčil z mopedom KR 54-357, ki ga je vozil Avgust Ambrožiu Nesreča se je pripetila, ker je moped is t vozil po l&f1 strani ceste. Pri tem se 1° vozniik mopeda huje raniti. Na industrijskem tiru P seniške železarne je v Četrtek tovorni vlak s sedmimi vagoni trčil v tovorni avtomobil U 560-52, vozn* Stanko Mesojedec. Nesre*-se je pripetila, ker je vozn^ tovornjaka neprevidno *\ peLjal na železniški tir Pr*j takrat, ko je z desne st""3^ prihajal vlak. Nastala )e ^ materialna škoda za °*° 14000 Ndin. L. »- V nekaj stavkih na GORENJSKA — Turistična zveza Gorenjske irna qc zalogi Se vedno več kot 50.000 izvodov turistične karte ^ renjske. Ker je na drug način niso mogli prodati, jo gostinskim organizacijam in turističnim agencijam ponu po 20 S din, turističnim društvom pa bo na voljo zastonj. B. B- f BLED — Ribiška družina na Bledu je v lanskem K?1^ prodajo rib imela približno 10 milijonov S din prometa, bi športni ribolov še povečali, grade v Zaki ribogojnico, dokončanje del pa jim je zmanjkalo denarja, zato so z3" sili za pomoč društva in delovne organizacije na Bledu. B. B- BLED — Na Bledu nameravajo graditi pokrito drsali Lokacija zanj je že določena — to je prostor za hote Krim. Objekt bo imel okoli 4000 sedežev. Poleg njega ^ restavracija in sobe z 20 ležišči ter parkirni prostor za osebnih avtomobilov. V okviru te gradnje je predvidena^ bencinska črpalka s prodajalno rezervnih delov za &v^°\m) bile, nova avtobusna postaja in cestni razcep (sedanjo , proti jezeru bodo zaprli). Kot smo obveščeni, bo vse *ejPjp$ nje investiralo podjetje INA. Vseh stroškov bo pred vi za 800 milijonov S din. B. B. 0led" Zavoo * BLED — Da bi pritegnili petične gosto, bodo na zgradili pravo pravcato golf igrišče. Investitor j« IZud? pospeševanje turizma Bled, ki pa mora za odobritev P° Lg, nega kredita dobiti podpisnike. Letno bo namreč treba j# čati 36 milijonov S din. Zavod že ima podpisnike za 1 ts jonov S din, za preostalo polovico pa jih še išče. igrišča mora biti na višini, zato ga bodo gradili pod v_NEDEUA — 16. junija -6-00 Dobro jutro — 7.30 8 05 peti'ske proi7vaJalce — 855 '''i^a igra za otroke 9q~ Glasbena medigra — Naši poslušalci čestitajo n Pozdravljajo — L — 10.00 pc Pomnite tovariši — 10.25 borbe in dela — 10.45 JJ^Jski mozaik lepih melo-1 .J 11.00 Turistični napot- Za tuje goste — 12.00 Na JJjNi dan - 12.10 Naši ^lusalc, čestitajo in po-^'avljajo — II. - 13.15 Iz ^retnih partitur — 13.40 čta<-%ljska reportaža — 14.00 g hr'b in dol — 14.30 Hu-xnO'eska tega tedna — 14.45 VeHkimi orkestri v tričetr-^™ taktu — 15.05 Po-Ifinn ob nabavni glasbi — Ke venskih pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni ln.ter-mezzo — 15.40 Slovenske narodne v priredbi L. M. Sker-janca — 16.03 Vsak dr 1 /1 vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Chopin na baletnem odru 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroei — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut z.a EP — 20.03 Gorenjski slavček — opera 22.10 S festivala jaz/a — 23.05 Literarni nokturno 14.10 S popevko po svetu 15.00 Orkestri tega tedna — 20.05 Melodije po pošti — 21.20 Recital viol m.: i si 1 Andreja Navarre — 22 23 Za ljubite.je in poznavale« Komorno-glasbeni večeri — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Popevke za mlade — 15.00 Igramo za vas — 20.05 Okno v svet — 20.20 Med mojstri lahke glasbe — 21.20 Baletni pele imele — 22.03 Psalm št. 13 za tenor, zbor in orkester "PETEK - 21. junija 8.08 Glasbena matineja pri Schubertu — 9.03 Pionirski tednik — 9.30 Trikrat deset 10.15 Pri vas doma — IkOO Turistični nan.:ki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 It solistične glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in po;oke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vedri zvoki — 14.35 Naši posiušalci če Utajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranila ca Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni in-termezzo — 15.40 Dvajset mi-,nut z ansamblom The Sha-dovvs in ljubljanskim jazz ansamblom — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert p > željah poslušalcev — 18.03 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvezni razgledi po zabavni glasbi — 1S.45 Kulturni globus — 19.03 Lahko noč, otroci — 19.15 Gcdala v ritmu — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Zbor RTV Beograd pod voJ ; n Borivoja Simic'a — 20.30 Dobimo se bo isti uri — 21,15 Oddaja o morju m pomorščakih — 22.10 Zapleš.te z nami — 23.05 Literarni nok-i turno Drugi program I 14.10 Naši pevci zabavne glasbe — 15.20 Ob prijetnih mslodijah — 20.05 Radijska igra — 20.40 Glasbeni inter-j mezzo — 21.20 Slovenske I ljudske pesmi — 21.40 Maji j komorni — mozaik — 22.03 j S kčilnskih koncertnih odrov . 23.05 Mojstrovine lranceske , glasbe I Kri t j STORZlC 15. junija slov. barv. film SONČNI KRIK ob 16. in 18. uri, span.-italij. barv. VV film NEUSTRAŠEN MAŠČEVALEC ob 20. uri 16. junija špan.-italij. barv, VV f:lm NEUSTRAŠEN MAŠČEVALEC ob 14. in 20. uri, slov. barv. film SONČNI KRIK ob 16. in 18. uri 17. junija amer. barv. film TRIJE NAREDNIKI ob 16., 18. in 20. uri 18. junija angl. barv. film SKRIVNOST BELE NUNE ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film NA ŽENSKE BOM MISLIL ob 18. uri _ČETRTEK — 20. Jurija 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanj? od strani do strarti — 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu — 930 Od vasi do vasi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.03 Na današnji dan — 12.10 Nekaj odlomkov iz Crnih ma>k 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Izbrali smo vam — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital altistke Marije Bitenčevc — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasba in turizem — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Majdo Sepe — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer . 21.00 Literarni večer — 21.43 | Glasbeni noktum:> — 22.10 j r L Kino Kranj CENTER 15. junija amer. barv. CS film BALADA O REVOLVE-RASU ob 16., 18. in 20. uri, premiera bane. barv. CS filma NESMRTNI BOJEVNIKI ob 22. uri 16. junija amer. barv. film BONNIE IN CLVDE ob 9.30, franc. barv. CS film NESMRTNI BOJEVNIKI ob 13. uri, amer. barv. CS film BALADA O REVOLVERASU ob 15. in 19. uri. špan.-italij. barv. W film NEUSTRAŠEN MAŠČEVALEC ob 17. uri, premiera angl. barv. filma SKRIVNOST BELE NUNE ob 21. uri 17. junija franc. barv. CS film NESMRTNI BOJEVNI- 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 15. junija slov. barv. film SONČNI KRIK ob 20. uri 16. junija amer. barv. CS film BALADA O REVOLVERASU ob 17. uri, slov. barv. film SONČNI KRIK ob 19. urj Cerklje KRVAVEC 15. junija amer. barv. CS film LJUBEZEN NA PESKU ob 20.30 16. jun.ja amer. barv. CS film LJUBEZEN NA PESKU ob 17. In . uri Kamnik DOM 15. jun.ja jug. barv. CS film NA SODU SMODNIKA ob 20. uii 16. jun > jug. barv. CS film NA SODU SMODNIKA ob 18. uri 1H. ju.i'i amer. barv. film MACi-.K DI■:TEKTIV ob 20. uri Kamnik DUPLICA 15. junija špan. barv. film SEDLM HRABRIH ZENA ob 20. uri 16. junija špan. barv. film SEDEM HRABRIH ZENA ob 15., 17. in 19. uri Skofja Loka SORA 15. junija amer barv. CS film ALVAR.EZ KELLY ob 18. in 20. un 16. junija amer. barv. CS film ALVARcZ KELLY ob 17. in 20. uri ♦le. junija jug. film PREBUJA . J E PODGAN ob 20. uri Jesenice RADIO 15. do 16. junija špan. barv. film IZGUBLJENA ZENA 17. junija nem.-italij. špan. baiv. CS Um ZADNJI MO-HI KANEC 18. junija jUgOal. film ZLATA I RACA Jesenice PLAVŽ 15. do 10. junija jugosL film ZLATA FRAČA 17. do 18. junija špan. barv. film IZGUBLJENA ZENA Žirovnica 16. junija italij. barv. film SEDEM ZLATIH MOZ Dovje-Mojstrana 15. junija rfanc.-italij. špan. barv. flm ČLOVEK IZ MAR-RAKECHA 16. junija špan.-italij. franc. barv. CS film ČLOVEK IZ ISTAMBULA Kranjska gora 15. junija italij. barv. film Iff. JUlffj)!1 MUH. 1J JI 11 Llm NESMRTNI BOJEVNIKI ob 16., 18. in 20. un 16. junija indijski iiim tRUATEUSTVO SPOREDI SOBOTA — 15. JUNIJA 1968 SOBOTA — 15. junija 10.00 Izbiramo najlepšo 31 roško pesem (RTV Beograd) — 16.00 Avtomoto dirke za veliko nagrado Jadrana (RTV Zagreb) — 18.30 Vidra v družini — film iz serije Dvsnejev svet — 19.20 Naš globus — 19.45 Vijavaja — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.30 Prijateljstvo najstarejši poklic — oddaja nagrajena na festivalu — 21.20 Košarka Real Madrid : Crvena zvezda (RTV Beograd) — 22.00 Harfa — nagrajena oddaja na festivalu (RTV Zagreb) --22.20 Siotnikova hči — nadaljevanje — 23,15 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 23.30 Avtomoto dirke v Preluki (RTV Zgareb) — 24.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 16. junija 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Jožeta Kre-žela in Hončka Burkata — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Potovanje Jamesa Cooc-ka — 11.35 Cirkus — angleški film (RTV Ljubljana) — 12.00 Nedeljska TV konferenca — v odmoru TV kažipot (avtomoto dirke) (RTV Ljubljana) — 19.10 Pred zoro — film iz serije Ilegala — 19.40 Filmska burleska ~ 19.55 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 TV magazin — 2J.25 Drugi polčas košarke Evropa Crvena zvezda (RTV Zagrob) — 22.10 športni pre- j glcd (JRT) — 22.40 TV dnev- ' nik (RTV Beograd) — DrugI spored: 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 17. junija 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.00 Poročila — 17.05 Mah svet (RTV Zagreb) — 18.20 O pogovornem jeziku — 18.45 Karavana prijateljstva (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža — Saraje>vo ( RTV Zagreb) — 19.20 Cimeit im sladko — zabavno glasbena oddaja — 20.00 T V dnevnik — 20.30 Cik cark (RTV Ljubljana) — 20.35 Bežno srečanje — TV drama (RTV Zagreb) — 21.45 Spektakularne možnosti sodobne glasbe (RTV Ljubljana) — 22.15 Knjiga z devetimi stranmi (RTV Zagrob) — 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) 20.30 Spoiod ualujanske TV TOREK — 18. junija 18.00 Obrežje — 18.20 Karavana prijateljstva — 18.25 Slovenski ansambli tekmujejo — 19.55 Vijavaja — 20.00 TV dnevnik — 20.40 Cik cak 20.45 V soboto zvečer, v nedeljo zjutraj — celovečerni angleški film — 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 2L00 Spored italijanske TV SREDA — 19. junija 17.05 Kulturna panorama v madžarščini — 17.20 Poročila — 17.25 Trije dnevi iz življenja učenca ponavljalca 17.45 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 18.00 Po Sloveniji — 18.15 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 18.20 Združenje radovednežev (RTV Zagreb) 19.05 Zgodba o jazzu (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik — 20.35 Zvonček — opera — 21.25 Crruooka plavolaska — film iz serije Perrv Mason — 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske TV ČETRTEK — 20. junija 17.10 Poročila — 17.15 Tik tak — 17.30 Pionirski TV studio — 18.00 Po Sloveniji 18.15 Karavana prijateljstva (RTV Ljubljana) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.5 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana). — 19.05 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.45 Vijavaja — 20.00 TV dnevnik 20.30 Cik cak — 20.35 Na poti od gorice do gorice — 21.20 Trije plesni dueti in en sok> 21.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) 20.30 Propagandna oddaja — 20.35 Kokošarji — TV drama (RTV Zagreb) — 21.35 Sam z glasbo — 22.05 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK — 21. junija 17.50 Mlada ljubezen — film iz serije Deček iz Džungle — 18.15 Karavana prijateljstva — 18.20 Med pesmimi in koračnicami — 19.05 Brez parole — 19.35 Moja pesem ni le moja pesem — 19.55 Vijavaja — 20.00 TV dnevnik 20.30 Cik cak — 20.35 Daljna obzorja — celovečerni ameriški film — 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Spored italijanske T V Loterija Poročilo o žrebanju 24. kola srečk 13. 6. 1968. Srečke s so zadele končnicami dobitek N c 0 4 30440 404 38910 504 190820 2.004 620940 2.004 61 8 15591 400 22691 500 45751 1.000 061871 50.000 52 8 62 8 5732 200 596242 2.000 598732 2.000 3 4 29663 404 64423 504 68963 1.004 366953 2.004 24 8 54 10 94 8 72694 1.038 314704 2.000 5 4 17655 1.004 33315 504 34835 404 662935 100.004 903025 2.004 36 10 03286 500 08786 500 12246 400 836056 2.000 267 50 44637 503 46647 400 98527 500 282057 30.000 718 100 00908 400 47478 500 49108 400 •68968 400 377438 10.000 19 20 23519 420 26049 500 159209 10.000 369949 2.000 Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH OSEBNIH AVTOMOBILOV: I. škoda 1000 MB, letnik 1967, prevoženih 23.000 km. Izklicna cena 8650 N din. Ogled vozila je mogoč vsak dan v Stražišču pri ing. Ferdinandu Jocif, Kranj — Delavska c. 46. 11. škoda 1000 MB, letnik 1967, prevoženih 27.000 km. Izklicna cena 6800 N din. Ogled vozila mogoč vsak dan v Velesovem št. 56, poleg zadružnega doma pri Vučan Milanu. Pismene ponudbe za obe vozili sprejema Zavarovalnica SAVA PE KRANJ do srede, dne 19.6.1968 do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ Prodam Prodam ZASTAVO 750, dobro ohranjen, prevoženih 40.000 km. Naslov v oglasnom oddelku 2953 Prodam MAXI. Kranj, Jezerska c. 57 3026 Prodam MOPED s prevoženimi 16.000 km. Ogled od 14.30 do 16. ure. Podgoršek, Zasavska c. 19 3069 Prodam dobro ohranjen MOPED ni registriran. Naslov v oglasnem oddelku 3070 Dobro ohranjen AVTO-FI-AT 750, ugodno prodam. Ben-čič Milan, Kidričeva 13, Kranj, telefon 22-926 3071 Poceni prodam dva MOPEDA T-12 ali zamenjam za TELEVIZOR. Klavžar Miha, Ho-temože 56, Preddvor 3072 Prodam MOTOR galeb in dva motorna TRICIKLA ter 4 kolesa od rolerja. Tenetiše 12, Golnik 3073 Prodam motor DKW 175 cem, odlično ohranjen. Mož-janca 3, Preddvor 3074 Prodam dobro ohranjen MOTOR NSU maxi in leseno BARAKO (12x8 m) v dobrem stanju. Košan Mirko, Šk. Loka, Hosta 4 3075 Prodam MOTOR maxi v zelo dobrem stanju. Cena ugodna. Godešič 50, Škofja Loka 3076 Prodam HIŠICO na Visokem 88, Šenčur 3027 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Ogled pri Ovseniku, mizar Gorenje pri Kranju 3032 Prodam črno, mlado, čistokrvno PSICKO— nemški vol-čjak. Suha 3, Kranj 3036 Prodam mlado, 7 i,n pol mesecev brejo KRAVO, ki bo drugič teletila. Sp. Duplje 51 3039 Prodam KRAVO z drugim teletom. Breg ob Savi 11, Kranj 3040 Prodam stoječe SENO. škofja Loka, Puštal 17 3041 Prodam novo vseljivo HIŠO. Škofja Loka, Sv. Duh 91 3044 Prodam dva ŠTEDILNIKA goran na trdo gorivo in 3 stoječe moderne KAMINE z marmornatimi ploščami. Naslov v oglasnem oddelku 3047 Prodam krožno 2AGO — cirkular z motorjem 10 W za obžagovanje tramov. Naslov v oglasnem oddelku podružnica Jesenice 3077 Prodam lope gorenjske NAGELJNE. Bernard, Kupljanik 7, Bled 3078 Prodam KRAVO, ki bo v kraitlkem četrtič tjeliotila, 4 ms smrekovih DESK (50,30 in 25 mm) ter ročno KOSILNICO za hriboviite kraje. Viseče 5, pri Tržiču 3079 Prodam GUMI VOZ-14-col-ski, nosilnosti čez 2 toni, dve zavori^spredaj iin zadaj. Naslov v oglasnem oddelku 3080 Prodam gramofonske UČNE PLOŠČE angleščina in nemščina, I. del. Naslov v oglasnem oddelku 3081 TRAKTORSKO PRIKOLICO - 16-colsko, 3 t, lažje konstrukcije prodam. Po renta, Mengeš, Blejčeva 44 3082 ŠOTOR za 4 osebe za 300 N din proda Nežmah, Kranj, Mlakarjeva 22/11 3083 Prodam motorno KOSILNICO rodine, 8 KM na gori; vo patrolin, letnik 1967 ali zamenjam za lažjo alpina« letnik 1967. Naslov v oglasnem oddelku 3084 Prodam dobro ohranjen vzidljiv levi ŠTEDILNIK » VRATA za krušno PEČ. ^ brusa 17, Vodice 3085 Po zelo ugodni ceni P1**" dam nov MAGNETOFON — avtomatični. Naslov v ogl*" snem oddelku 308» Prodam večjo količino M^* ŠTA. Sp. Otok 22, Radovljica 3037 Prodam tovarniško n0^3 GARAŽNA VRATA (230x210)-Pavlin Emil, Gobovci 4, Podna rt 308» Prodam 5 novih sobnih VRAT s podboji. Zg. Bitnje 25, Zabnica 30W Prodam viseče nageljne Naslov v oglasnem oddelk** PODJETJE KAMNOSEŠTVO KRANJ ima na zalogi veliko izbiro NAGROBNIH SPOMENIKOV katere vam nudi po najnižjih cenah. Spomenike si lahko ogledate v skladišču podjetja _ KRANJ, KOROŠKA C 47. Pri naročilu vam nudim0 poseben popust. Prodam čevljarski &va**j stroj (cilinderico) in ^vo] n ški — pfaff ter navadn« HARMONIKO. Strahisnj j* Naklo 3091 Ugodno prodam ohranjeno OTROŠKO KOtjg Bobovk 10, Kranj 3 Prodam KONJA, 8 let starega. Zg. Brnik 5, CeitU^j KOM' Prodam traktorske BINIRKE potiniger nay ^ dan. Janhar Franc, Hrase ^ Smlednik ( Prodam LES za 0^f*£ manjše stanovanjske " w Poizve se Kranj — ptltnSyff)S vo, Oprešnikova 26 ^ Prodam KRAVO, 8 tnff0 brejo. Sr. vas 54, Soneur^ Prodam ročno m°'^!lr-KOSILNICO rapid, V^Zfit na za hribovite kraje. Bc Jože, Ovsiše 12, Podna" ^ Prodam POD, SKEDENJ £ PredosJjah, primeren 23 davo hiše. Homan Frf"£' Podpurfelca 11, Sik- h°2& »OBOTA — 15. JUNIJA 1963 MALI OGLASI GLAS * 31. STRANI Prodam ELEKTROMOTOR 5^ KM. Sr. Bitnje 24, Zab-Oica 3099 Prodam ELEKTROMOTOR »lerncns 5 KM in 30 m KAB LA. Grcgorc, Tenotise 1, Golnik 3100 Prodam dobro ohranjeno SLAMOREZNICO eple/800 in IZRUVAC lanz, Ziblje 26, Medvode 3101 Prodam 1 /2 ha stoječega SENA in SLAMOREZN1CO s Puhalmkom znamke speizer. Jenko, Trata 1, pri Velesovem 3102 Prodam skoraj nov italijanski ŠPORTNI VOZIČEK, Pjrneren tudi za dojenčka. Skarabot, Partizanska 27, Kranj 3103 Prodam BIKCA, 8 mesecev Warega. Jama 16, Kranj 3104 Prodam ZREBETA. staTCga IS rnesecev ali zarm njam za BIKA. Kckrfea 56, Kranj 3105 Prodam TRAKTOR steier 28 KM. Likozar Jezerska c. 71, Kranj 3106 Prodam mlado KRAVO s dletom ali zamenjam za Mado TELICO ali BIKCA. Strahinj 61, Naklo 3107 Prodam KRAVO po izbiri. SP Duplje 70 3108 Piodnm zelo lep italijanski °TROSkI VOZIČEK. Ogled ^bota popoldan, nedelja do-.P°ldan. Ing Premelc, C. JLA W, Kranj' 3109 Prodam KRAVO s teletom 5° izbiri. Dragočajna 12, Smlednik 3110 Prodam dobro KRAVO, ki ?° v kratkem telet ila in 'm' macesnovih PLOHOV. 0'ševek 22, Preddvor 3111 Dobro stoječe SENO pro-darr>. Lesce, Gorenjska c. 34 3112 -Prodam dobro ohranjen ^ROSKI VOZIČEK eportni. ^erkl^ 144 3113 Prodam vprežno KOSILNICO. Glinje 1, Cerklje 3114 c-Prodam 60 arov stoječega otNA. Lahovče 62, Cerklje 3115 -Prodam MOPED T-12 in TELEVIZOR — 1 in II. prodam. Cerklje 50 3116 Prodam KOMPRESOR za J^Jenje gum in KOS1LNI- u- Sp. Brnik 56, Cerklje 3117 KlPr°dam KULTIVATOR za JT^r in PRIKOLICO — r^no kiper, 3-tonsko. Pšc-aiCna polica 7, Cerklje 3118 l^aJa ln tiska CP »Goriški tisk« Kranj, Ko-^'ka cesta 8. — Naslov IJT^nlStva in uprave lista: ,rar»J, Trg revolucije 1 <«tavba občinske skupščl f N- Tek. račun pri SDK vKranju 515-1-133. — Te 'e'oni: redakcija 21-833 '■860; uprava Hita, ma-'?°8iasna ln naročniška J^ba 22-152 — Narečni 7*: letna 24.—, polletna ST" N dln- Cena posamcz »tevilk 0.40 N din -JJ0*em«tvo 40.00 N din — PJJI oglasi beseda 0,6 do lno/ dln> Naročniki imajo T?> Popusta. Neplačanih ^»ov ne objavljamo. AMD PODNART da Je pričetek tečaja za voznike ABC kategorije v nedeljo, 16. 6. 1968 ob 8. uri v domu AMD Prodam lažjo SLAMOREZ-NICO .s puhalnikom in kompletno električno ČRPALKO. Zalog 8, Cerklje 3119 Prodam suhe TRAME za ostrešje in borove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 3120 Prodam ŠKODO MB. 20.000 km. Kovao, Tekstilna 6, Kranj 3121 Prodam mizarski REZKAL-NI STROJ (frezar). Praše 1, Kranj 3122 Prodam SKOBEIJNO GLAVO z valčki. Kranj, Reževa 13, Primskovo 3123 JADRNICO na Bledu prodam. Pečenko, Zupančičeva 4, Kranj, telefon 22-053 3124 Prodam ali zamenjam dobro ohranjen dvosedežni MOPED, letnik 1966 za enosr-dežnega, nov PRTLJAŽNIK in sončni branik za fiat 750, Velesovo 16, Cerklje 3125 Dobro ohranjeno motorno KOSILNICO reform prodam. Dolžan, Novake pri Golniku 3126 Prodam KONJA po izbiri. Visoko 39, Šenčur 3127 Prodam stoječe SENO. Po-izve se Golnik 22 3128 illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Izgubila sc je jamarska lestev (aluminij) od Bohinjske Bele do Kuplcnka. Poštenega najditelja prosimo, da jo vrne na Planinsko društvo Kranj imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Prodam OMARO, otroško 1 POSTELJICO, rabljena VRATA in (kimpež). Naslov v oglasnem oddelku 3129 Prodam KRAVO s prvim teletom ali po izbiri. Suha 7, Kranj 3130 Prodam KRAVO. dobro mlekarico ki zna voziti. Šenčur 62 3131 Prodam KONJA, težkega, zdravega, 9 let starega, dobrega za vsa kmetijska in gozdna dela. Stara Loka 5. Sk. Loka 1132 Predam dve zazidljivi PARCELI ob cesti Britof—Predo-slje. Visoko 31. Šenčur 1133 Prodam rabljen GRADBENI MATERIAL v Mojstrani. Kosmač. M. Tita 94, Jesenice 3134 Oddam KOŠNJO na Planini pod Golico. Trsan, Titova 45. Jesenice 3135 Prodam v Naklem blizu glavne cest* 1 2 novejše HIŠE z zelenjavnim in sadnim vrtom. Pravtam se proda tudi mala HlSlCA, primerna za VIKEND z lepim vrtom, zasajenim s sadjem in okrasnim grmičevjem. Naklo 28 3136 Poceni prodam GARA20. Informacije pri Filipič, zelenjava Kranj, Koroška cesta 3137 Prodam PRIKOLICO za avto. Mihelič Francka, Golnik 25 3138 Prodam električno GNOJ-NICNO ČRPALKO in SOD za 900 litrov. Zg. Brnik 79, Cerklje 3166 Prodam FIAT 750, letnik 1961, za 6000 N din. Naslov v oglasnem odd. 3167 Prodam PLOHE. Trata 12 pri Cerkljah 3168 Prodam nov ELEKTROMOTOR 7,5 KM ali zamenjam za močnejšega (10—12 KM) — tudi kupim. Voklo 49, Šenčur 3169 Prodam motorno KOLO PUCH 175 ccm. OLševek 5, Preddvor 3170 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ proda v ponedeljek, 17. 6. 1958 ob 8. url v Mehaničnem servisu v Šenčurju KARAMBOLIRAN TRAKTOR FE-65 KUPIM Kupim AVTO zastava 750, v račun dam gradbeni les, deo-ke in (špirovce). Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3139 Kupim zastavo 750, letnik 1966—1967. Naslov v oglasnem oddelku 3140 Kupim PRIKOLICO za osebni avto 1300, nosilnost do 800 kg. Subic Janko, Suha, blok 4, Škofja Loka 3141 Kupim zazidljivo PARCELO, po možnosti z lokacijskim dovoljenjem. Kranj, bližnja okolica. Jerala Marjan, C. kokrškega odreda 11. Kranj 3142 Ostalo Iščem DEKLE, ki dela na dve izmeni, za pomoč v gospodinjstvu. Dam hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 3143 Iščem KABINET-SOBO v centru mesta Kranja za tri mesece. Ponudbe poslati pod »Nujno« 3144 PLANINA — BLEGOS sprejme takoj na pašo 20 glav živine. Cena primerna cesta prevozna 3145 Enodnevne p ščance lahke in težke pasme prodaja vsak torek in sredo valilnica v Naklem pri Kr:inju. Nad 20 piščancev pošiljamo tudi po železnici. Kmečki fant 6 kmetijo, star 30 let 167, želi spoznati pridno in pošteno KMEČKO DEKLE, staro do 28 let. Ponudbe poslati pod »Ne bo ti žal« 3146 Zakonca iščeta SOBO ali GARSONJERO na Jesenicah ali pa v Lescah. Dam lopo nagrado. Ponudbe podati: Lojze Habjanič, Kejžarjeva 36, Jesenice 3147 Oddam zidarska dela (zunanji cmet) enostanovanjske hiše. Naslov v oglasnem oddelku 3143 DRAGI MAMI IN ATU SNEDIC IZ OREHOVELJ za 40-Ietnico skupnega življenja iskreno čestitajo vsi domači 3149 Iščem UPOKOJENKO ali dekle za varstvo dveh otrok. Dam hrano in stanovanje. Ostalo po dogovoru. Bučan, Britof 100, Kranj 3150 Nujno iščem GARAŽO za daljši čaa v bližini vodovodnega stolpa. Ponudbe postati: Terček, Valjavčeva 4, Kranj 3151 Iščem starejšo žensko za čiščenje 1-krat tedensko. Ostalo po dogovoru. B. Kern, Vodop.včeva 11, Kranj 3152 Izgubljeno zeleno jopico prosim vrnite na naslov: Za-vrsan. Rupa 35 3153 Izdelujem nove kombinirane TRAKTORSKE GRABLJE — tračni- — po zolo ugodni ceni, ERBEZNIK. Ljubljana, C. dolomitskega odreda 137 3154 Iščem ŽENSKO za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času v središču Kranja. Informacije od 15. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku. 3155 Iščem opremljeno sobo v Kranju ali okolici, po možnosti poseben vhod. Naslov v oglasnem oddelku 3156 DVOSOBNO stanovanje zamenjam za trisobno. Erjavec, Gradnikova 9, Kranj 3052 VALILNICA v Naklem pri Kranju razprodaja 12 mesecev stare KOKOSI za zakol po 7 N din za kg 3056 Iščem MIZARJA za stavbena dela. Naslov v oglasnem oddelku 3057 VAJENCA za tesar_>ko stroko sprejme tesarstvo Josip Krcgar, Ljubljana, Pov va 19 3157 Iščem opremljeno SOBO (zračno) v Skorji Loki. Ponudbe« poslati pod »Poletje« 3158 Sprejmem VAJENCA za cementarska in teraser ka dela. Barbo Franc, Valburga 45, Smlednik 3159 Dne 12. 6. 1968 sem izgubil avtomobilsko TABLICO-L od Kranja, Pcdr.če, do Trboj. Najditelja prosim, da jo vrne v gostilno Pcdrcča ali Bene-dikova 11, Kranj-Stražiš/e GOSTILNA ZARJA v Tr-bojah priredi v soboto ob 20. uri veselo zabavo, če bo toplo, bo na prostem. Igral bo TRIO METODA. V nedeljo pa bo za ples igral TRIO IVANA RUPARJA. Vabljeni! 3161 PGD Sp. Brnik priredi dne 16. 6. 1968 ob 14. uri VELIKO VRTNO VESELICO. Nagradno tekmovanje z mopedi. Kegljanje za koštruna. Igrali bodo VESELI TRGOVCI. Za jedila in pijačo preskrbljeno. V primeru slabega vremena se vcelica preloži na naslednjo nedeljo. Prijave za dirke sprejema gasilsko društvo Brniki dve uri pred pričetkom. 3162 Gostilna VRECEK — TUPA 1.1 CE priredi v nedeljo zabavo s plesom. Igra TRIO FRENKY. Vabljeni! 3163 GOSTILNA — ALES na Bregu priredi v nedeljo. 16. 6. 1968. popoldne PLES. Igra trio JAKA. Vabljeni! 3164 GOSTILNA pri JANCETU v Sr. vasi priredi v soboto in nedeljo zabavo s plesom in kegljanje za koštruna s pričetkom v soboto ob 18. uru Igrala bosta trio iz KAMNIKA, v nedeljo pa TRIO METODA. 3165 KOMUNALNI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ RAZPIS Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj bo tudi v šolskem letu 1968/69 nudil študijsko pomoč nadarjenim, a materialno šibkim učencem. Poleg obeh omenjenih zahtev je pogoj za vložitev prošnje odličen ali prav dober uspeh v šoli in nadpoprečni dosežki pri psihološkem pregledu. Prednost imajo otroci iz oddaljenejših krajev, in tisti, kjer je v družini več nepreskrbljenih otrok. K prošnji, ki naj vsebuje tudi izčrpen življenjepis, naj kandidati priložijo prepis zadnjega šolskega spričevala (ali ocene iz indeksa), mnenje šole, potrdilo podjetij ali ustanov o višini mesečnih prejemkov staršev in potrdilo o premoženjskem stanju. Vse prošnje s potrebnimi dokumenti jc treba poslati do 10. julije nt Komunalni zavod za zaposlo vanje Kranj. Sejmišče 4, ali njegove Izpostave na Jesenicah, v Radovljici, Skofjl Loki in Tržiču. KZZ KRANJ i i Mirili',« \n*n AifMen GLAS SPORT SOBOTA — 15. JUNIJA 1968 Kranj ob prvo mesto, derbi Dupljam Gorenjski predstavniki v ljubljanski conski ro kometni ligi so imeli v predzadnjem kolu popoln uspeh. Presenečenje predstavlja gladka zmaga ro-kometašev iz Dupelj nad ekipo Medvod, ki je praktično že osvojila naslov prvaka v ljubljanski ligi. Ker je bilo igr'šče v Dupljah poplavljeno, so tekmo odigrali v Križah in si s to najdragocenejšo zmago v letošnjem prvenstvu že zagotovili najmanj četrto mesto na lestvici. Največ zadetkov za Duplje sta dosegla Marinšek 8 in E. Rakovec 4. Presenečenje pa predstavlja tudi visoka zmaga Križ v Šentvidu. S to zmago so si igralci Partizana iz Križ zagotovili nastopanje v ljubljanski conski ligi tudi v prihodnji sezoni. Sploh pa ta ekipa v spomladanskem prvenstvu precej bolje igra, kar se kaže tudi na rezultatih. Rokometaši Kranja so dobili srečanje s 5:0 w. o. v igri s Krškim. Ker so Kranjčani izgubili med tednom srečanje v Medvodah z domačim moštvom, so s tem izgubili tudi prvo mesto. REZULTATI: Duplje : Medvode 16:13, Št. Vid : Križe 10:20, Kranj : Krško 5:0 vv. o., Medvode : Kranj 12:11 (zaostala tekma). V zadnjem kolu se bodo jutri gorenjski predstavniki pomerili z nasprotniki takole: Križe : Radeče, Krško : Duplje, Hrastnik : Kranj. J. Kuhar Rokomet Dvajset moštev za pokal Za letošnje tekmovanje za rokometni pokal Gorenjske se je prijavilo kar dvajset moških ekip. Prvo kolo bo na sporedu v nedeljo, 23. junija. Kegljanje Srebro za Turka Na letošnjem svetovnem prvenstvu v kegljanju naši predstavniki v ekipni konkurenci niso dosegli pričakovanega uspeha. Te dni se je začelo tekmovanje še v posamični konkurenci in je bilo doslej končano tekmovanje v igri dvojk. Kranjčan Jože Turk Je skupno s Stržarjem osvojil srebrno kolajno. J. J. Polfinale za nogometni pokal Gorenjske Triglav : Kranj 10:0 (3:0) Kranj, 14. junija — Včeraj je v polfinalni nogometni tekmi za gorenjski pokal republiški ligaš kranjski Triglav premagal mestnega tekmeca ekipo Kranja z dvoštevilčnim rezultatom 10:0 (3:0). Pred sto gledalci je tekmo sodil Skrab (Kranj). Moštvi pa sta nastopili v naslednjih postavah: Triglav: Bregar, Ajdovec, Prestor, Kožar, Živkovič, Ug-rica, Andolšek, Verbič, Bu-calo, Vukotič, Golič. Kranj: Križnar, žumer, Kralj, Krt, Radon, Andrija-šič, Pangerc, J. Bajželj, M. Bajželj, šaljanin, Selan. Strelci: Bucalo 4, Vukotič in Golič po 2, Prestor 1, in Selan (avtogol) 1. Maloštevilni gledalci so bili krepko razočarani nad izredno nezanimivim srečanjem mestnih tekmecev, saj so pričakovali od novega gorenjskega prvaka Kranja mnogo močnejši odpor v tem pokal- nem srečanju s kranjskim Triglavom. Igralci Kranja pa so povsem odpovedali in doživeli povsem upravičeno tako hud poraz. Bili so nebor-beni in so se predstavili kot novi prvaki v zelo slabi luči ter bodo s takšno igro, kot so jo danes prikazali, po vsej priliki težko ali pa sploh ne nabirali točk v zahodni conski nogometni ligi v novi tekmovalni sezoni. Kranjski Triglav se je s to zmago plasiral v finale gorenjskega pokala in se bo pomeril z zmagovalcem srečanja Ločan : Lesce. J. Javornlk Druga gorenjska rokometna liga Naslov prvaka za veterane Tekmovanje v drugi gorenjski rokometni ligi je končano. Naslov prvaka je osvojila ekipa Veterana iz Kranja in si s tem pridobila pravico nastopanja v prvi gorenjski ligi v novi tekmovalni sezoni. To je vsekakor velik uspeh za to ekipo, za katero igrajo bivši rokometaši in košarkarji kranjskih klubov. Zanimivo pa je, da so prvaki doživeli dva poraza, in to prav v prvem in zadnjem kolu prvenstva. Na odlično drugo mesto pa se je uvrstila druga ekipa Tržiča. REZULTATI ZADNJEGA KOLA: Tržič B : Veterani 12:10 (6:6), Besnica : Storžič 20:19 (11:9), /a h niča B : Duplje B 9:20 (3:12). LESTVICA: Veterani 12 10 0 2 Tržič B Storžič Duplje B Besnica Selca B Zabnica 395:141 20 247:173 18 255:205 16 212:182 13 230:262 10 1 1 10 134:329 3 1 1 10 136:285 2 P. Didič 9 0 3 8 0 4 7 0 5 5 0 7 Občinsko prvenstvo v streljanju za pionirje Najboljša ekipa Bratstvo - enotnost Letošnje prvo tekmovanje z malokalibrsko puško je občinski strelski odbor Kranj priredil za pionirje. Dvajset mladih strelcev se je pomerilo za naslova ekipnega in posamičnega občinskega prvaka Kranja. Kljub izredno slabim vremenskim pogojem so bili doseženi dokaj dobri rezultati. Od dvajsetih je kar sedemnajst tekmovalcev izpolnilo normo za udeležbo na republiškem prvenstvu, ki bo jutri v Ljubljani. REZULTATI — ekipno: 1. Bratstvo-enotnost 768, 2. T. Nadižar I. (Cirče) 765, 3. Ivo Slavec-Jokl 749, 4. Iskra 719, 5. Nadižar II. 700 itd. Posamezno: 1. Steaovec (Cirče) 264, 2. Požgaj (Br. enot.) 264, 3. Behek (Br. enot.) 263, 4. Rogelj (Ivo Slavec-Jokl) 258, 5. šparovec (Cirče) 252, itd. B. Malovrh Za nogometni pokal Gorenjske Zmage favoritov Drugo kolo v tekmovanju za nogometni pokal Gorenjske jc bilo zaključeno s pričakovanimi zmagami favoritov. Najtežje delo za vstop v polfinale je* imel Ločan, ki je s težavo v Železnikih stri domače moštvo. Visoko zmago pa so zabeležili igralci Lesc, ki so odpravili Preddvor kar s 7:2. Republiški ligaš kranjski Triglav pa je šele v zadnjih petnajstih minutah igre odpravil Svobodo v Šenčurju. Čeprav so zmagali s 3:0, rezultat ne predstavlja prave vrednosti moči obeh moštev na terenu. Letošnji prvak Gorenjske, ekipa Kranja, pa se je plasirala v polfinale brez borbe, ker nogometaši Tržiča niso prišli na tekmo v Kranj. REZULTATI; Železniki : Ločan 2:3, Losce : Preddvor 7:2, Svoboda : Triglav 0:3, Kranj ; Tržič 3:0 w.o. P. Didič Gorenjska rokometna liga Kranj V predzadnjem kolu nepričakovani rezultati V 17. kolu gorenjske rokometne lige je bilo zabeleženih več nepričakovanih rezultatov. Vodeča ekipa Radovljica je v Kranju doživela drugi poraz v letošnjem prvenstvu v igri z drugo ekipo Kranja. Zabnica pa je bila poražena na lastnem igrišču v igri z borbenimi igralci z Jesenic. S tam porazom pa je Žabnica izgubila vse možnosti, da bi osvojila tretje mesto ob koncu prvenstva. Kamnik je spet zmagal, vendar njegova zmaga proti mladi ekipi Križe B ni visoka, vendar kljub vsemu zaslužena. Dokaj neresna ekipa iz Cerkelj pa je v nedeljo osvojila obe točki, ker jc na igrišče v Cerklje prišla iz Kranjske gore nepopolna ekipa (samo 4 igralci) in je zato dobila srečanje brez borbe. To je že drugi primer Kranjske gore, da je prepustila srečanje brez borbe v letošnjem spomladaaskem delu prvenstva. Ekipa Kranjske gore je bila jeseni naj resnejši kandidat poleg Radovljico za naslov prvaka, v spomlad im- skem delu prvenstva pa J® že več tekem zaradi neresno-sti igralcev izgubila. REZULTATI: žabnica : Jesenice 15:18 (7:9), Križe B : Kamnik 18:24 (7:11), Kranj B : Radovljica 13:10 (9:3), Krvavec : Kranjska gora 5:0, vv. o. Selca : škofja Loka — preloženo. Zaostala tekma iz 16. kola Jesenice : Križe B Pa je bila registrirana s 5:0 vv. o. za Jesenice. LESTVICA: Radov. 17 15 0 2 šk. Loka 16 10 1 5 Kamnik 17 9 2 6 Zabnica 17 Kr. gora 17 Jesenice Kranj B Selca Krvavec Križe B 9 0 8 8 2 7 8 1 8 8 1 8 8 0 8 3 0 14 2 1 14 381:254 3« 286:212 21 322:318 20 335:302 1» 275:262 lj 309:290 lj 237:224 JJ 125:187 1* 199:373 J 196:333 ' V jutrišnjem zadnjem kobj se bodo pomerili nasledil pari: Šk. Loka : Kranj »• Radovljica : Krvavec, Kraju ska gora : Križe B, Kamni* • Zabnica, Jesenice : Selca- , P. Did"5 30. junija svetovno prvenstvo v motocrossu v Tržiču 40 - letna tradicija ljubeljske proge Do letošnje največje moto-cross prireditve v Jugoslaviji — 10. dirke za svetovno prvenstvo motorjev 250 cem v Tržiču, 30. junija — nas loči le še slabih štirinajst dni. Zato naj v nekaj besedah skušamo opisati zgodovino slovenskega motocrossa — zgodovino novega Ljubelja. Slava Ljubelja se je začela z velikimi avtomoto dirkami že pred 40. leti. Nova avtomobilska cesta na Ljubelj, ki so jo začeli graditi že 1961., pa je tekmovanja preprečila. Zato so tržiski športni delavci dobili leta 1962 novo idejo in prvič organizirali molo-cross prireditve. Ze na prvem tekmovanju so sc zbrali nekateri najboljši evropski predstavniki motocrossa, in Tržičani su uspešno položili svoj prvi izpit. Nova proga za motocross je privabila gledalec in spel je Ljubelj prvi populariziral pri nas dokaj neznano panogo — motocross. Ze leta 1961 je ljubeljska prireditev dobila mednarodno priznanje. Mednarodna organizacija FIM je tekmovanju na Ljubelju dodelila naslov Velika nagrada Jugoslavije. Tržičani so že od vsega začetka razmišljali o organizaciji svetovnega prvenstva v motocrossu in upanje na uspeh je bilo precej pičlo. Lani pa je FIM poslala na ljubeljsko tekmovanje svojega predstavnika — delegata Alfreda Lanranca, ki jc ptf* drobno pregledal IjubeU**6 progo. Sredi lanskega oktobra pa je prišla v Tržič vesel« novica: Svetovno prvenstvo V motocrossu bo tudi v Tržič"' Se isti mesec so se v TrŽ'' ču začele organizacijske Ptv prave za to veliko tekmo**' nje. Najprej so izvolili ot' ganizacijski komite, ki * vodi član izvršnega sv. skupščine SR Slovenije K'" Simoneti. Komite je ki"3' za tem potrdil tudi Hsfo nov prireditvenega odbora, katerega so prišli vsi naj*1 nejši predstavniki moto ŠP0^ delegat FIM Franh'^ - CSSR, delff ta Smaus AMSJ Alojz Gabrovec, -gat AMZS in delegat AWS pri FIM Franc Novak. Pokroviteljstvo nad Pv] ditvijo je prevzelo turist in avtobusno podjetje #° . ki Je 1H' kate ifl ril' Pas iz Ljubljane, lo pokrovitelj že prejšnjih tekmovanj. yi leta 1966 in 1967. Za P"*!^. leljslvo se je kolektiv pasa odločil zaradi le*8' meni, da je njegovo vanje na tako veliki sp^en prireditvi sestavni del ^ prizadevanj za nadaljnJ ^ ristični razvoj. V tem P*1 je ru pa še posebej zato- * Jrf <5 sestavni del turistični Pri^K«-razvoj ljubeljskega turistične** ročja.