p GLASOVA F anorama KRANJ, 15. JUNIJA 1963 ŠTEVILKA 23 V tej številki berite: # KDO BO NOVI PAPEŽ Zapis o volitvah papeža na drugi strani Srečanje s Poljsko # PRESTOLNICA KRIŽARJEV Nadaljevanje potopisa iz Poljske na tretji strani # TEHNIČNE ZANIMIVOSTI na četrti strani # DNEVNIK PETIH PEŠCEV Poročilo o nesreči, ki je pretresla ves Kranj na peti strani # MODA # DOM # # DRUŽINA Prispevke o tem berite na osmi strani # SAMORASTNIKI Filmski zapis o novem slovenskem filmu na deveti strani # RDEČELASKA Naš nov roman na deseti strani 9 MLADA RAST 9 HOROSKOP IN HUMORESKA C KRIŽANKA Fantje v sposojenih frakih in v cilindrih, dekleta pa v visokih petah in lepo krojenih oblekah, to je glavna značilnost vseh sprevodov, ki so jih priredili letošnji maturantje kranjskih šol. Od vseh so kranjski gimnazijci še najbolj ugajali. Bili so tradicionalno zadržani, resni in važni. Prvič so letos peljali razredni ključ v kočiji s konjsko vprego. Malo nenavadna slika za vek motorizacije. Ostale šole so se vedle bolj po domače. V njihovih sprevodih je bilo veliko folklornih manir. Po-narodele gostilniške popevke in M morda kakšen skrit fantovski poli žirek so jim pomagali, da so bolj H korajžno hodili po kranjskih uli-§§ c ah. Na sliki sprevod kranjskih gim-H nazijcev. iinifiH}Hitiiintiiimmmiiii»mimmtiiu-JiffiifHniriHHtfiHin»HiiiiiffiiiiniHinHiiiHUi; Križem po svetu BRITANSKI DRŽAVNI PRAZNIK V prisotnosti britanske kraljice je bila ob britanskem državnem prazniku v Londonu velika parada, ki je minila po stari angleški navadi po srednjeveških običajih. Pred kraljico so korakali po pravilih, ki so stara nekaj stoletij. Med najstarejšimi oddelki je bil polk škotske garde v značilnih oblačilih. 37-letna britanska kraljica Elisa-betha je bila prav tako v starem posebnem oblačilu. STO LET PODZEMSKE ŽELEZNICE V Londonu, britanskem glavnem mestu so proslavili stoletnico podzemske železnice. Da bi prireditev bila čim bolj zanimiva, so ljudje prišli na proslavo oblečeni po modi, ki je bila v nošnji leta 1863, ko je podzemska železnica vozila prve potnike. Edina izjema je bil minister britanskega prometa, ki je neki ženski poljubil roko po pravilih iz leta 1963. NESREČA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI Na železniški postaji v Lizboni se je pripetila huda nesreča. Streha težka nekaj ton se je zrušila na potnike. Umrlo je 52 oseb, težko ranjenih pa je okoli 50. Postaja je bila ta dan prepolna, ker so potniki čakali na prihode in odhode vlakov. 00$ *5k SREČANJA Z LJUDMI - SREČANJA Z LJUDMI ■ SREČANJA Z LJUDMI Ce ste na Bledu ne morete zgrešiti sivolase zarjavele glave s sila hudomušnimi očmi — ali bolje — FRANCA BIJOLA, šegavega portirja blejskega kopališča. Pravijo, da kadar je dobre volje, zabava celo druščino okoli sebe, če pa ni, je zmožen, vsakega neubogljivega paglavca preganjati do konca parka. # Vam je kaj dolgčas? — O, prav nič. Vsak dan cmokne kdo s čolna v vodo, da imamo zabavo. Ljudje mislijo, da je čoln avto in da lahko lezejo iz njega, kakor jih je volja. Predvčerajšnjim se je »okopala« debela študentka iz Ljubljane včeraj visoka in suha gospa z Angleškega, za jutri bomo pa še videli. # Kaj pa tisti, pravi kopavci? — Vsak dan več jih je v vodi. Najbolj pogumni so Nizozemci. Pripovedujejo, da pri njih ni tako poštenega sonca, da bi lahko pregnal meglo, zato jim je pri nas vedno zadosti toplo. Sicer pa so to najbolj mirni, zadržani in skromni. Čoln ni avto blejski gostje. Radodarni so s cigarami, a mi ne teknejo. Našega žganja pa ne marajo. Kakšen jajčni konjak jim pa rad steče po grlu. # Ste letos že kaj posebno prijetnega doživeli? — Igral sem v filmu. Moral sem škiliti proti brhkemu dekletu. Se razume, da mi je bila vloga zelo všeč. To bo film, morate ga videti! # Imate pri svojem delu kakšne težave? — V tem času največ s šolarji in njihovimi vodniki. Ti bi najraje videli, da bi kar jaz pazil na otroke. No, pa to bo kmalu minilo. Mimogrede smo zvedeli še to, da je največ simpatij prijaznega portirja na strani težjih kopavk, da so se te vedno rade pri njem tehtale (navadno jih je namreč »-oguljufaU za 3 ali 4 kilograme). Ob koncu ko je bilo na vrsti fotografiranje, se je izkazalo, da ga je strah samega na sliki. Toda o vsem tem ne smemo pisati, saj nam je zagrozil, da nam bo sicer Glas poslal nazaj v Kranj. Danes je pa tako težko za naročnike! METKA SOSlC onoTi papež? \ Ko je 3. junija zvečer umrl v vatikanskem dvoru papež Janez XXIII. je ta novica pretresla ves svet. Papež Angelo Roncalli,, do 28. oktobra 1958 dobrodušen kardinal v Benetkah, si je v manj kot petih letih pridobil takšen ugled, da ga zdaj vsi Kardinali, ki so se v teh dneh zbrali v Rimu na kon-klave, bodo pač težko našli človeka, ki bo dorasel staremu »dobremu papežu«. Kot je znano, papeža voli- daj. ni imel noben kardinal. Kardinal jc sekretar vatikanske države, v svojem bistvu predsednik papeževe vlade. Osemdesetletni kardinal Am-Ietto Cigognani ima eno sla- 1 judje uvrščajo med zgodovinske osebnosti naše jo popolnoma ločeno od sve- bo^lastnost: preveč je že star dobe. ta, v kapeli, ki ji zazidajo Pokojni predsednik Roose- vrata. Dokler papež ni izvo- velt je za njega nekoč dejal: Janez ^Jen mora ostati volilno telo »To je pravi genij.« ločeno od sveta. Ta osami- D okaj vplivno Ko je v oktobru mesecu Predvsem je bil 1958 novi papež stopil na bal- XXIII papež miru. Kadarkoli kan svoje vatikanske palače je prihajal v stik s politiki _p_ot,r_!._^e" Naslednik desnice in skozi okno začel blago- in državniki, je bila njegova slavljati zbrano množico na prva naloga, da je govoril Petrovem trgu, so o njem proti vojni. Papež je prizna- vedeli verniki samo, da je nje za mirovna prizadevanja bil beneški patriarh, ki je dobival največkrat od levice, pred tem dolgo dobo preži- fc • . Konec križarskih vel v diplomatski službi ri-mokatoliške cerkve. Bil je nuncij v Sofiji, Carigradu in Parizu. Papežev prstan W7 ardinal ANGELO RO\-14 CALLI je imel že 77 let, vojn Papež Janez XXIII je bil vsestransko delaven. Zanimala ga ni samo cerkev, temveč na splošno usoda človeštva in sveta. Izdal je ukaz, da končajo s kri-i v oktobru žarsko V°J"° Proti Poganom, mesecu 1958 v Petrovi cerkvi Prepovedal je duhovnikom, da bi se vmešavali v politične zadeve v posameznih de- v Rimu nataknili papeškl prstan. Rimska kurija je bila Pokojni papež Janez XXIII — papež mira presenečena, ko Je kardinal RoncalU Izjavil: »Želim« — je dejal novi papež — »dobiti ime Janeza XXIII.«. To je bila njegova prva ločitev od tradicije. Do takrat ti namreč se noben italijanski papež ni izbral imena Janeza. Novo ozračje, ki ga France Nujen je prinesel t Vatikan dobrodušen Benečan, ni samo presenetilo vatikanske kurije, temveč ves svet. V štirih letih, ko je bil Petrov naslednik v vatikanskem dvoru, je napravil več kot vsi prejšnji papeži. Kaj je skromnega papeža, ki je bil kmečkega porekla, privedlo do tega? Brez dvoma njegovo siromašno poreklo in stik s kmečkimi in delavskimi ljudmi. Dobro je vedel za pogoje, v katerih delajo kmetje in delavci. Papež je spoznal, da se je svet •premenil in sebi je postavil nalogo, da cerkev prilagodi lem spremembam. Rudolf Maciejczjk prečili vsak vpliv »od zunaj«. Šele ko je papež izvoljen, iz prostora spustijo svetel dim. To je znak, da je papež izvoljen. Italijanski kardinali, ki jih je v volilnem telesu največ, bodo bržkone zopet hoteli postaviti za papeža Italijana. Po položaju v Vatikanu je najmočnejši mož kardinal Cigognani. Ta je v svojih rokah zadržal moč, ki je do se- mesto v ima tudi rimski kuriji kardinal OTTAVIANI, »Evropsko-ameriskih problemov ni mogoče reiiti i popravljanjem fasad, nt da bi pri tem popravili celotno zgradbo.* VValter Lippman, ameriški komentator •Žena postane stara šele takrat, ko njene prijateljice o r.-e'' več ne klepetajo.* Simone de Beauvolr, francoska književnica »Med vsemi bitji na zemlji samo moški pretepajo svoje žene. Toda izmed vseh bitij ženskega spola je edino žena lahko zares neprebavljiva.* Fernandel, francoski filmski komik »Pametna žena ima nn milijone obozevavcev: samt neumne moške.* Maria Calas, grška operna pevka Idah. široka razgledanost papeža je vplivala tudi na razmere v Italiji. V njegovem času je prvič prišlo do sodelovanja katoličanov in socialistov v italijanski vladi. Zato ni čudno, če je komunistična poslanka Maria Belonci v italijanski skupščini, ko je zvedela za papeževo smrt, vzkliknila: — To je bil prvi papež, ki sem ga imela rada! Kdo bo naslednik Zdaj Je več ali manj verjetno, da bo naslednik papeža Janeza XXIII živel v njegovi senci. Kardinal Otiaviani ki se je že na lanskem koncilu postavil na čelo konservativnih sil v katoliški cerkvi. Razen njega je še po svojem položaju močan kurijski kardinal Bea. Vendar so zadnje volitve papeža leta 1958 pokazale, da položaji v vatikanski hiši ne dajejo vedno prednosti pri izvolitvi. Papež Janez XXIII je prišel v Vatikan iz Benetk. Kandidatna lista i:irodnostni sestav seda-nje konklave — papeža letos namreč voli okoli 300 udeležencev konklave — je dovolj pester. Udeleženci konklave so se že razdelili v tri skupine: v konservativce, v neviraliste in progresiste. Boj se bo vodil med konservativci in pro-gresisti. Oboji pa se bodo potegovali za glasove nevtra-listov. Lahko se zgodi, da bo zaradi tega izvoljen za papeža prav kdo iz vrst nevtra- Vrhovnega apostolskega sodi listov, da bo tako odložen šča, ki bi bil zaradi pravni-prepir, da mora novi pa- škega znanja primeren za pa pež nadaljevati delo Janeza peža, ki ga čaka nadaljevanje XXIII. ekumenskoga koncila. Med kandidati za papeže vega naslednika je milanski nadškof kardinal Montini že potrdil, da je v korist Cerkve treba nadaljevati dele prejšnjega papeža. Milanski nadškof je bil pri prejšnjem papežu posebno v čislih. Kardinala Lercara tudi prištevajo med najresnejše kandidate za cerkvenega pogla varja. Pravijo, da se je kardinal šele pred kratkim »spreobrnil« in pristopil k naprednejši struji. Poleg teh dveh je še na listi manj znano ime Fran cesca Robertija, perfckt3 globus • globus • globus Počitek FRANCE NUYEN, francosko-kitajska filmska igravka, se je za štirinajst dni napotila na Havaje, da bi tam pri neki ameriški prijateljici preživela v miru letni dopust. Igravka v času dopusta govori z domačini samo z zinnki. Diplomski izpit WILMA RUDOLPH, ameriška olimpijska zmagovavka, je na univerzi v Tennesse opravila diplomski izpit. Sprinterice, ki jih ima v rokah na sliki, jc dobila za darilo k uspešno opravljenemu izpitu. Vilma Rudolpk Spreten tat RUDOLF MACIEYCZYK, 24-letni poštni uslužbenec, je iz nekega poštnega avtomobila ukradel pol milijona zahod-nonemških mark. Nemška policija s nomočjo Interpola še vedno išče storivca. Razpisana je velika nagrada. Whisky na glavo MADELEINE LEBIEU mlad« fivmcOuka manekenka, ki je nastopila v zadnjem Felliniievem filmu, se je hitro vživela v rimsko >la dolce vita« (sladko življenje). Ko je pred dnevi prebrala v dnevniku princa Filippo Orsinija odlomek o sebi, jc bila tako jezna, da jc na pricevi glavi razbila kozarec z vriskvjem. Madeleine Libieu Srečanje s Poljsko Varšavo smo zapustili v dežju. Vožnja po mazurski ravnini je bila zaradi pustega vremena enolična, skoraj utrujajoča, številne reke in jezera", osamljene domačije, zakrite z drevjem in majhne vzpetine z njivami na pobočjih, sivina vode in gosta močvirska trava, vse to je dajalo pokrajini neko svojevrstno mehkobo, ki naredi človeka otožnega. Pomislil sem: Ce bi posijalo sonce., kako bi se razvedrilo to široko prostranstvo — kot človeški obraz, ki mu odstremo s čela skrbi. Pozno popoldne smo se ustavili v Malborku. Mesto je bilo v srednjem veku križarska prestolnica. Zaradi moči in okrutnosti tega reda je bilo znano po vsej Evropi. Od tu so veliki mojstri, ki so načelovali redu, v imenu križa z ognjem in mečem širili vero in nemško oblast med litavskim in poljskim ljudstvom, ki je bilo v teh krajih ponekod še pogansko. Poljaki so se nemškim vitezem večkrat upirali, 1. 1410 pa so jih pri Grunwaldu dokončno premagali. Duhovni in posvetni viteški red, ki je bil ustanovljen med tretjo križarsko vojno v Palestini in je veljal za nepremagljivega, je tako doživel prvi in največji zlom. Po njem se ni več opomogel. Znani poljski pisatelj Henrik Sienkiewicz je to razgibano zgodovinsko obdobje opisal v romanu Križarji. Po njem so posneli Poljaki tudi film, ki je dobil v svetu mnogo priznanj. Mogočna trdnjava, ki je sestavljena iz treh delov, je videti od daleč kakor orjaško gnezdo. Visoki zidovi opečnate barve se drug nad drugim dvigujejo proti nebu. Predgradje je obdano z močnim obzidjem in številnimi obrambnimi stolpi. V sredini predgradja je globok jarek, napolnjen z vodo. Po pridvižnem mostu se pride v srednji grad, kjer so-bile sobe za goste, velike obednice, cerkev, v podzemlju pa ječe, kamor so zapirali ujete viteze, dokler jih ni kdo odkupil. V visokem gradu je stanoval veliki mojster. Tu so bile tudi zakladnice in posebni prostori, kjer so shranjevali relikvije. K trdnjavi so spadala še številna poslopja za vojaštvo in služinčad ter hlevi, žitnice, orožarne, pekarne in podobno, tako da bi se trdnjava, če bi jo oblegali, lahko branila tudi nekaj let. Med zadnjo vojno je križarski grad utrpel precejšnjo škodo. Toda do danes so ga že v tolikšni meri obnovili, da je spet privlačen za-turiste, ki potujejo proti Baltiku. Posebno pozornost mu je posvetil tudi režiser A. Ford, ki je posnel tam vse notranje prizore za svoj film o križarjih. Del križarskega gradu, ki je bil v vojni najmanj poškodovan Xa dvoru Do jantarjeve obale Neptunov vodnjak pred magistratom v Gdansku Ni ga bilo med nami, ki ne bi trdil, da je Gdansk najlepše mesto na Poljskem. Ne vem, morda to ni čisto res, toda jasno nebo nad nami, ulice polne sonca in svež veter od morja, vse to je tako vplivalo na nas, da smo bili kot prerojeni. Prvič, odkar smo odšli z doma, smo se brezskrbno sprehajali po ulicah brez dežnikov in dežnih plaščev, brez čemer-nosti in naveličanosti na obrazih, razumevajoč in zanimajoč se za vse, celo za najbolj zapletene rodbinske, vojaške in druge zadeve raznih tamkajšnjih odličnikov in plemenitašev od trinajstega stoletja naprej. Stari Gdansk je najlepši in najbolj prijeten del mesta. Ozke in visoke hiše se naslanjajo druga na drugo. Pisane strehe se stopničasto prehitevajo proti nebu. Z večbarvnih pročelij nas zro velika, svetla okna. Po Dolgi ulici, mimo trgovin in stojnic, kjer prodajajo knjige kakor na naših trgih sadje ali solato, pridemo do magistrata. Pred njim se lesketa v soncu Neptunov vodnjak. Nekajkrat se postavimo na stopnice, po dva, trije ali cela skupina, fotoaparati škrtnejo, potem pa se razkropimo po pritličnih trgovinicah. Vsakdo hoče kupiti kaj za spomin. Najbolj nas privlačijo predmeti iz jantarja. Raznovrstne broške, zapestnice in ogrlice nam mami jo oči. Skoro sem se odločil za dolg, lepo oblikovan ustnik. Toda ko mu je prodajavec izmeril dolžino in povedal ceno za centimeter, so se moje drobnolastniške želje takoj porazgubile. Kdo bi si mislil, da ta okamenela smola, v kateri ie zalitih nekaj smeti, droben listek, mušica ali kaka druga žuželka, toliko stane. Pri kupovanju spominkov smo posebno fantje kmalu začeli tožiti, da nas muči žeja. Zato je bil ogled slovite pivnice piva v kleti poleg magistrata skoraj neizbežen. Po strmih kamnitih stopnicah smo se pomikali v podzemlje. Omeniti je treba, da v tem svojevrstnem lokalu ne poznajo niti stolov niti miz. Pod širokimi oboki so razpostavljeni samo sodi različnih ve- likosti; manjši služijo namesto stolov, večji pa nadomeščajo rriize. Ko smo torej posedli in se nas je ob brlenju debelih sveč in ob visokih vrčih močnega piva jela polaščati dobra volja, sem se kajpada tudi zaradi (centi ).-etrske cene jantarjevega ustnika docela potolažil. Iz Gdanska smo odhajali tudi na krajše izlete. Eden takih je bil ogled Baltika. Z ladjico smo se odpeljali po kanalu, ki se zajeda globoko v mesto, potem skozi pristanišče in mimo ladjedelnic ter se izkrcali na obali izven mesta. Močan veter in brezkončna sivina do obzor i a. Vedno enako — v soncu in dežju. Celo največji optimisti so sramežljivo poskrili kopalne hlačke in sklenili, da se bodo kopali raje doma. V Olivi smo si v znameniti božjepotni cerkvi ogledali druge največje orgle v Evropi. Prijazni organist nam je priredil poluvni koncert. Poslušali smo in skoro nismo mogli verjeti, da zmore en sam človek zvabiti iz orjaških piščali toliko čudovitih zvokov. Kolegi so nas lepo sprejeli Vvseh poljskih mestih, ki smo jih obiskali, so nas kolegi študentje zelo lepo sprejel L Prirejali so spoznavne večere in nas vabili na svoje prireditve. Včasih se je zgodilo, da smo "bili isti večer povabljeni na več kraj-v. Tako so v Varšavi nekateri odšli na koncert, ki so ga priredili študentje filozofske fakultete, drugi smo si ogledali izbor poljskih risanih filmov v filmskem klubu, tretji pa so se odi- :iH za študentovsko satirično gledališče. Dva kolega, ki sta obvladala nekaj poljščine, sta ostala na debatnem večeru v domu, kjer smo Stanovali Toda najbolj je kulturno in zabavno živi'e-nje študentov razgibano v Gdansku. Med \u-dentovskimi klubi je posebno znan 2AK, ki ima svoje prostore v lastni stavbi blizu starega dela mesta. Vsakdo, ki ga vprašaš zanjo ta jo bo prav tako hitro pokazal, kot ti pokažejo v J [ubijani dramo ali opero. V ŽAK imajo Študentje svojo kavarno, svojo kino dvorano, gledališče, prostor za slikarske razstave, v posebni manjši dvorani pa nastopa študentovski kabaret, ki je zaradi kvalitetnega programa znan tudi izven poljskih meja. Kaže da znajo poljski kolegi izkoristiti prosti čas bolje, kot ga izkoriščamo pri nas. Seveda imajo za to tudi več možnosti. IANEZ JUVAN S telefonom na izlet »Križanje« radia in telefona je dalo novo napravo -radiofon Vprašanje je sicer, če se boste kaj posebno začudili, ko se vam bo na potovanju z železnico, avtobusom, letalom ali pa kar v trolejbusu pridružil človek, ki bo držal v roki tranzistorskemu sprejemniku podoben zabojček. Nekoliko vas bo verjetno presenetilo, če se bo ob nekem trenutku začelo namesto prijetne glasbe oglašati brenčanje v enakomernih presledkih, kajti takaj boste pomisliti na telefonske znake. Toda medtem ko boste vi radovedno prisluškovali, bo vaš sosed izvlekel na zgornji, ožji strani škatle majhno teleskopsko anteno, tako kot je običajna na vsakem tranzistorskem sprejemniku, obrnil stikalo,' nato pa približal škatlo k obrazu in rekel: »Ja, tukaj je številka ta in ta. Kdo pa klice?« Naprava, ki jo vidite na sliki, je prvi prototip radiofona, v katerem so združene dobr« lastnosti radia in telefona. Z nadaljnjim raziskovanjem je odpadla slušalka in številčnica se je znatno zmanjšala. Cela naprava ima danes videz manjšega tranzistorskega sprejemnika ZANIMIVOSTI Atomska centrala bo segrevala Stockholm Pričakujejo, da bo prihodnje leto prva nuklearna električna centrala v Švedski začela segrevati in oskrbovati s tokom glavno mesto. To centralo, ki je oddaljena od centra Stockholma le 15 kilometrov, so začeli graditi 1957. leta. Njena kapaciteta je sorazmerno majhna in več kakor tri četrtine njenih sposobnosti bodo porabili za segrevanje. Ta centrala ni toliko pomembna zaradi praktičnih koristi, ki jih bodo imeli Šv&di od nje, temveč zaradi izkušenj, ki si jih bodo pridobili inženirji, znanstveniki in urbanisti. Atomska električna centrala pri Stockholmu je v marsičem edinstvena. Reaktorska dvorana, ki je visoka 40 metrov, se od zunaj sploh ne vidi, ker je zgrajena v neki pečini. Nenavadno je tudi to, da je reaktor nameščen tako blizu gosto naseljenih mestnih predelov. Tranzistor — prišepetovavec Na Poljskem je bil pred nedavnim izdelan tranzistorski aparat, ki izredno uspešno zamenjuje suflerja v gledališču. Ta miniaturni aparat si igravec pritrdi za uho, anteno pa potegne v lasuljo. Tranzistor mu posreduje besedilo, ki naj ga izgovarja. Tako mu ni treba več napenjati svojih čutil, da bi slišal precej oddaljenega pomagača — •»-flerja in lažje zbere svoje misli za mimiko. Premična električne centrala V Coventrvu je bila 7. maja prikazana neka premična električna centrala, ki lahko proizvede električno energijo za potrebe mesta z 10.000 prebivavci. Ta prvi plinski turbinski generator ima industrijski letalski motor tipa »Pro-teus«, ki ga izdeluje angleška tvrdka Bristol Siddelev. Elektrarna je montirana na posebni kamionski šasiji in se lahko prepelje po cesti, železnici ali z ladjo oziroma letalom. Namenjena je za nadomeščanje pri prekinitvah ali pa za o jačanje toka na gradbiščih, predvsem pa bo koristila na področjih, ki so manj razvita in nimajo električne napeljave. To elektrarno je že najela francoska vlada, ki jo bo uporabila na Korziki pri neki gradnji. Stane 100 tisoč funtov. Ugledni ustvarjavci Izumitelj trdi: to je naprava prihodnosti To je res, zato nikar ne začnite sumljivo ogledovati kar vseh tranzistorskih sprejemnikov po vrsti, če se morebiti v njihovem ohišju ne skriva kaj takega. Za enkrat je vsa stvar šele pri prototipih. Radiofon, ki ga je izumil moskovski inženir Leonid Kuprjanovič, je združil sebi v prid lastnosti telefona z radijskimi sposobnostmi in je bil pred kratkim prvič razstavljen v javnosti. Podobne radijske pogovorne naprave sicer niso nove, vendar pa nobena ni bila tako zelo dognana. 700 gramov težka naprava meri 11x8x3 centimetre, kar V zvezi z razvojem in načrti preizkušajo v Združenih državah Amerike z najrazličnejšimi napravami dognati sposobnosti kandidatov za vesoljsko moštvo. Z vozilom, ki je v osnovi zelo podobno kolesu, preverjajo porabo kisika pri močnem gibanju. »Kolesar« tiči pri tem v uniformi, ki jo bodo nosili tudi prvi ameriški inženirji, ko bodo po približno štirih letih startali z Apollo - vesoljsko ladjo. je glede na znane oblike telefonov izredno malo. V notranjosti .tega majhnega, ročnega ohišja, ki je iz umetne mase, sta vgrajena dva oddajnika in en sprejemnik. Eden izmed oddajnikov je namenjen za oddajanje na ultrakratkih valovih, drugi pa na kratkih. Tuljav sploh ni, sprejemnik in oddajnika pa sta sestavljena iz tranzistorjev, ki so pritrjeni na že odtisnjene stikalne plošče. Poraba električnega toka je izredno majhna in radiofon krije svoje potrebe iz majhnega akumulatorja (nikelj-kadmij), ki ga lahko vsak čas ponovno napolnimo. Kot slušalka in telefon služi na hrbtni strani naprave nameščen kristalni zvočnik. Valovi se izbirajo s stikalom, kakršne uporabljamo pri radijskih sprejemnikih. Na levi strani zgoraj je seveda neobhodno potrebna številčnica, ki je podobna telefonskim, samo da je precej manjša. Pogovor do razdalje 80 kilometrov Za zdaj sta samo dve možnosti za povezavo s svojim sobesednikom, ki jih izbere--mo s številčnico na že znani način. Pri prvi lahko pokličemo poljubno osebo, ki je v krogu 80 kilometrov in nosi pri sebi radiofon. Z drugo pa je mogoče vzpostaviti zvezo z radio-telefonsko centralo, ki pa mora biti v tem krogu. Take centrale so seveda za zdaj še stvar prihodnosti, vendar pa se bodo pojavile povsod tam, kjer se bo sča- ■ soma nabralo večje število radiofonskih naprav. Predstavljamo si jih lahko take, kakršne so navadne centrale, vzpostavljale pa bi zvezo med radiofonom in naročniki navadnih telefonov. Pot take povezave bi torej potekala od radiofona prek radio-tele-fonske centrale, avtomatske telefonske centrale do navadnega telefona. Ta pot bi se z avtomatizacijo lahko toliko skrajšala, da bi bile mogoče direktne zveze. Med drugim pa ima radiofon razen velikih prednosti tudi nekaj pomanjkljivosti. Omenjajo predvsem kratko razdaljo, ki jo dosežejo valovi, s čimer bo radiofon igral bolj vlogo lokalnega značaja. Posebno v Sovjetski zvezi Je taka razdalja zelo malenkostna. Razen tega pa se bodo ob razširjeni uporabi aparatov na ožjem področju pojavile že znane radijske težave, ko nastanejo zaradi prenatrpanosti motnje. No, ko bodo v Rusiji prešli na serijsko proizvodnjo in bodo med tem napravo že temeljito preizkusili, takrat šele bodo radiofoni dobili svo jo pravo vrednost. Dnevnik pefin nese > Za poškodbami prometne nesreče v Kranju sta umrla dva ponesrečenca - Gumijasta kolesa meljejo ljudi Dnevniki so običajno osebne izpovedi V glavnem jih pišejo zaljubljena dekleta, znameniti ljudje in vojni zločinci. Dnevnik petih pešcev je oseben samo po opisu dogodkov, izpovedi pa so bolj posplošene, ker je prenos osebne nesreče zgolj časnikarsko obdelan. Ta dnevnik je hkrati ponatis izpovedi, ki sta jih dva ponesrečenca v zadnji stiski izgovorila, pa bi bilo nepošteno, če bi jih brali kot časnikarsko raco. Marsikatera pretresljiva izpoved zaradi življenjske stiske ni bila izgovorjena. Nekega lepega dne pred kosilom Ponedeljek, 3. junija — Dan je bil že razklan na dve polovici. Pet pešcev je začutilo praznino v želodcu. Bil je siv ponedeljek, ki je že po pravilu najtežji dan v tednu. Vsak človek ta dan težko čaka konec delavnika. Dela je konec. Po petih minutah smo vsi na ulici, ki so ozke, da bi se na pločnikih najbrž tudi ščurki stiskali. Edvard Habjanič, knjigoti-skarski strojnik, je stopil v trafiko na Koroški cesti. (Pet minut pozneje ga bodo vlekli izpod koles avtomobila. Strojnik tega ne ve.) Proda-javki prigovarja: »Hitro, mudi se mi!« Namenjen je na zmenek v hotel »Evropo«. (Ne ve, da ga bo družba zaman čakala, dokler ne bo razvozlan njegov izostanek.) Drugi pešec je Jože Pogačnik, ki takrat, ko se namerava vrniti popoldne v urad, pušča klobuk na obešalniku. Klobuk je ostal na obešalniku . .. Geometer se že nekaj dni veseli kot otrok. Drugo jutro bo odšel s skupino na teren. (Pa se je zmotil. Odpeljali ga bodo v ljubljansko bolnišnico z zlomljenim prsnim košem.) Na trgu je nekje srečal tretjega pešca Franja Snedica. Pogovarjata se, ali bi obiskala nekega znanca v Tržiču. Popoldan je bil lep. fin za dolgo dobo odhajata na delo. Ne vesta pa, da jima nesreča že preži za hrbtom.) Četrti in peti pešec sta Franc Fujan in Drago Fuchs. (Oba bosta ležala na isti strani.) Fuchs je namenjen iz službe domc na kosilo. (Njegovo kosilo bo pozno, ker ga belo najprej pregledali zdravniki, Franc Fujan pa t > zamu- dil kosilo, niči.) Prinesli mu bodo večerjo v bolniš- Rebra nadomeščajo zavore Ponedeljek, 3. junija — nekoliko pozneje — Uradni zapisnik je suh. Ob 14.10 je pri drogeriji na Titovem trgu v Kranju voznik Janez Drol s poltovornim avtomobilom podrl pet pešcev, ki so bili v tistem trenutku na pločniku in na cesti, štirje pešci so obležali pod vozilom, Drago Fuchs pa je dobil le lažje poškodbe. Drago Fuchs, ki je bil takrat edini sposoben misliti, pripoveduje: >»V tem času običajno odhajam iz službe. Prvi trenutek sploh nisem vedel za kaj gre. Nenadoma mi je nekaj s vso silo priletelo v hrbet, da sem se opotekel. To je bil nabrž poškodovani Fujan, ki se je odbil od vozila in padel z glavo ob pločnik. Potem so se na vozilu odprla vrata in izstopil je pre-bledel voznik. Zamahnil je z rokami In dejal: »Zavore so mi odpovedale.« Dva izmed ponesrečencev sta ležala pod vozilom. Vsi so bili sivi kot plesen. Fuchs pripoveduje: »Kaj takega še nisem videl.« Začela se je zmešnjava. Ljudje so tekali sem in tja. Neki pešec, ki ga je vozilo samo rahlo odbilo, je iskal telefon v skladišču bližnje trgovine, žena enega izmed ponesrečenih je vzela čevelj svojega moža in z njim stekla v trgovino. Nekaj minut pozneje so bili poškodovanci v rešilnih vozovih. Habjaniču in Pogačniku so v zdravstvenem domu dali injekcije proti bolečinam. Voznik rešilnega avtomobila se spominja: »Bila sta pri zavesti, toda popolnoma omotična. Habjanič je med vožnjo dejal: »Peljite počasneje, ker me v prsih hudo bode.« Proti Ljubljani sta ponesrečenca utihnila in iz njunih ust ni bilo več slišati glasu. Jeklena pljuča Trije naslednji dnevi: torek, sreda in četrtek — spanje v nezavesti Vozilo je Habjaniča in Pogačnika pritisnilo ob cesto. Pri tem sta si hudo poškodovala prem koš. V bolnišnici so ju osamili. Njuni obiskovavci so se vračali domov potolaženi z zdravniškimi izvidi. V odločilni bitki med življenjem in smrtjo sta se sama vojskovala. Pogačnika so iz kirurške klinike premestili na infekcijsko, kjer imajo posebne naprave za pospeševanje dihanja. Zdravnik je rekel, da je njegovo srce zmožno prenašati življenjske napore še 50 let. Sreda je minila v negotovosti V četrtek je bil operiran Snedic. Na njegovem bolniškem listu so vpisane naslednje poškodbe: pretres možganov, zlom nosne kosti, zlom leve stegnjenice in poškodba desnega kolena. Operacija je uspela in njegovo zdravljenja je sedaj še vprašanje časa. Posledic po mišljenju zdravnikov pri hoji ne bo čutil. Habjani-čeva usoda je še vedno negotova. — Njegovo zdravstveno stanje je kritično. Pogačnik pre-boleva krizo bolj uspešno. Fuchs kljub izpah-njenemu gležnju in manjšim praskam po telesu hodi od prvega dne naprej v službo. . Prva žrtev 1 Petek, 7. junija — črni petek — Petek Je pravijo slab začetek. Na kirurški kliniki je dopoldne ob desetih umrl Edvard Habjanič. Prelom reber in pljučnica sta mu zaprla oči. Pogačnik je popoldne še vedno v nezavesti* Proti večeru pa se zbudi. Sinu, ki je takrat na obisku, naroči, naj mu prinesejo časopise. Nad preobratom ^o veseli vsi zdravniki. Menijo, da je sedaj že izven nevarnosti. i Druga žrtev 1 Sobota, 8. junija — dan kot vsi dnevi Četrti pešec Franc Fujan je okreval. Odpustili so ga iz bolnišnice. To ne pomeni, da je že zdrav. Prostor je moral odstopiti bolj potrebnim bolnikom. Trajalo bo najmanj še šest tednov, preden bo popolnoma okreval. Prostor na kirurgični kliniki je majhen. Bolniki romajo domov in — v mrtvašnico. Fujanov delež po poškodbah ni majhen, vendar je v primerjavi z ostalimi rojen pod srečno zvezdo. Pri njem so zdravniki ugotovili vrsto lažjih telesnih poškodb, vendar so notranji organi ostali nepoškodovani. Dobil je lažji pretres možganov, rano na glavi, zlom palca na desni roki, zlom dveh reber in zlom medenice. Popoldne se je Pogačnikovo zdravstveno stanje zopet poslabšalo. Med obiskom je ležal že v nezavesti. Proti večeru ob 19.10 pa je umrL Bil je petdeset let star, pet let mlajši od Habjaniča. Vzrok smrti isti: prelomi reber in pljučnica, j Grobnica pod kolesi Vnedeljo in v torek popoldne sta bila dva podobna pogreba. Podobna po žrtvah, nepričakovana, težka, prezgodnja in tragična. Žrtvi so pokopali in ni pravih krivcev in ni pravične kazni in ni izhoda. H kleparju so pripeljali obtolčeno vozilo, ki ee mu poznajo udarci narejeni s človeškimi kostmi. Pločevino bodo poravnali, lak bo zakrii madeže in prevozno sredstvo bo zopet imelo prednosti pred človekom na cesti. — Pločevina nima pameti. To vedo tudi miličniki. Zato v njej vedno nekdo sedi, ki ima oblast nad pločevino. Včasih se nam zdi, da ljudje iz te pločevine ne vidijo več nikamor. Zapirajo se v njo, ne da bi pogledali, v kaj sedajo. Takšne nesreče se nam pripetijo, ker prepogosto delamo napake, ali pa ima vmes prsta -višja sila.« (!?) Ce bo šlo tako naprej, je na£r bolje, da počasi vsi odpremo svoje žiro računi na mestnem pokopališču. t ZDRAVKO TOMAŽE* j a ti i j s k i spored Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05, 5., 6., 7., 8., 10. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. - Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13, 15., 17., 22.. 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. SOBOTA — 15. junija 6.30 Napotki ?.a turiste 8.05 PoStarček v mladinski glasbeni redakciji , 8.35 Skladbe Janeza Matičiča 8.55 Za šolarje 925 Operetni napevi v plesnem ritmu 9.40 Lira pihalni orkester JLA 10.15 Concerto grosso za godala 10.40 Seznanite se s Parker jevimi 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Spanring: Kaj nudimo živinoreji s topinamburjem 12.15 Slovenske narodne v raznih izvedbah 12.30 Koncertni drobiž 1330 Od pianina-do big-banda 14.05 Po naši domovini 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zvoki s Havajev 1530 Majhen zborovski koncert 16.00 Vsak dan za vas 173)5 Gremo v kino 17.50 Pianist Russ Convav 18.00 Aktualnosti doma in V svetu 18.10 Uvertura, ansambli in arije 18.45 Naši popotniki na tujem 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Po domače 20.20 Arsene Lupin 21.00 Za konec tedna — ples 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Plesni zvoki DRUGI PROGRAM 19.05 Z zabavno glasbo v novi teden 19.25 Koncert orkestra Moskovske filharmonije 2135 Iz popularnih oper 22.15 Jazz na koncertnem odru 16.00 Vsak dan za vas - • 17.05 Glasbena uganka 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Priljubljene popevke 18.45 Na mednarodnih križpotjih 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Nekaj stare francoske glasbe 20.15 Pol ure z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe 20.45 Kulturni globus 21.00 Glasbena medigra i 21.05 Skupni program 3RT I 22.50 Literarni nokturno 23.05 Plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Finale opere »Čarobna piščal« 19.37 Zabavni zvoki 20.00 Popularne orkestralne skladbe 20.45 Zabavni kaleidoskop TOREK — 18. junija NEDELJA — 16. junija NEDELJA 6.:0 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušavci fc.10 Mladinska radijska igra 8.45 »iz mladih grl naj pesem domača zveni« 9.10 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.no že pomnite .tovariši 10.30 Pesmi, ki so jih peli slovenski partizani 11.00 Od uverture do kola 1130 Nedeljska reportaža 11.50 Glasbena mtdigra 12.10 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas 14.00 Koncert pri vas doma 14.10 Obisk v operni hiši -15.15 Zabavni zvoki 15.30 Prijetno ncdcKsko popoldne s športom in zabavno glasbo 19.05 G'r-sbene razglednice 20.00 Zvestim in številnim posiusavcem nase pesmi 20.40 Z lokom po strunah 20.50 Športna poročila 21.00 Galerija opernih likov 22.15 Skupni program JRT 23.05 Glasbena medigra 23.10 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 12.00 N&deljski koncert ob dvanajstih 13.10 Za ljubitelje operne umetnosti 14.00 Popoldne ob zabavni glasbi 14.30 Priljubljene melodije iz solistične glasbe 15.15 Zabavni zvoki 19.05 V nedjljo zvečer 20.00 Sodobni izvajavci 20.45 Pozavn i st Vinko Globokar in orkester RTV Ljubljana 20.55 Pisan spered zabavne glasbe z domačimi in tujimi solisti 22.15 Komorna soareja 8.05 Obisk v zagrebški operni hiši 8.40 Igrajo veliki zabavni orkestri 8.55 Za šolarje 9.25 Mojstri simfonije 10.15 Mali ansambli v plesnem ritmu 10.40 Angleščina — 10. lekcija 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Franc Zadravec: Načrtna zre j a plemenskih bikov 13.30 Melodije od tpd in' ondod 14.05 Za šolarje 14.35 Dve klavirski skladbi Vasilija Mirka 15.45 Trio za 2 violini in violo 15.15 Zabavna glasba 15.30 V torek na svidenje 16rrt Vsak dan za vas 17.05 Koncrrt po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Odmevi z gora 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Mali in veliki zabavni orkestri 20.20 Radijska igra 21.00 Serenadni večer 22.15 Skupni program JRT 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu DRUGI PROGRAM 19.05 Igra zabavni orkester Horst Wende 19.30 Dvorec viteza Sinjebradca — opera 20.45 Glasbena poezija Marjana Lipovška 21.05 Z domačimi pevci in instrumentalisti zabavne glasbe 2130 Znanost v službi miru 21.45 Jazz do 22.00 14.05 Divja jaga — t simfonična pesnitev ' 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdavljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 »Prizor v ječi« iz opere Mafistofeles 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Sovjetski violinisti 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Turistična oddaja 19.05 Glasbene razglednice 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Igra zabavni orkester Martin Gould 21.00 Literarni večer . 21.40 Pri slovenskih instrumentalnih solistih 22.15 Skupni program JRT 23.05 Romantičnim plesavcem 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 S koncerta orkestra ii mladinskega zbora Francoske radiodifuzije 19.45 Igrajo majhni zabavni ansambli 20.00 Trio v g-molu 20.45 Igra zabavni orkester RT Beograd-21.00 Melodije po pošti kino SOBOTA — 15. junija Center ital. španski barv CS film LAŽNI ZAKON ob i 18. in 20., premiera angleškega barv. filma USODNA CIGANKA ob 22. uri Storžič domači film SLA-VICA ob 16. uri, nemški l Storžič premiera ital. fil-tma LEPI ANTONIO oh 16., \ 18. in 20. uri I Letni kino Partizan premie-1 j ra angl. barv. filma PE-1 , I KLENSKI KLUB ob 20.30 Ljubno 15. junija ROKOMET , hotelu 3elen 20 in v zaseb- Jutri ho na sporedu dm-fe Sja kopališču obratuje bife DVOBOJ NA SONCU ob 18. poldne bo na igrišču v šk. in restavracija. V domu pod PONEDELJEK — 17. junija Center angl. barv. film USODNA CIGANKA ob 18. in 20. uri 15. do 16. junija — španski film POTEPUHI 17. do 18. junija — italijanski barv. CS film HERKULOV BES 20. do 21. junija — ruski film POCESTNICA PONEDELJEK — 17. junija 8.05 Jutranji koncert Komornega moškega zbora iz Celja 830 Glasba ob delu 8.55 Pisan svet pravljic in 9.25 Ponedeljsko dopoldne ob narodni pesmi 10.15 Concerto grosso za godalni orkester 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Slavko Vesel: S.05 Opera in balet 8.5 Pisan svet pravljic in zgodb 925 Popevke v sredo dopoldne 10.15 Nekaj za pihala 10.30 človek in zdravje 10.40 Slovenske narodne 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, himaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Veterinarstvo 1225 Pesmi in plesi iz vsega sveta 13.30 Prijetne operne melodije 14.05 Za šolarje 14.35 Bobenček in Hiter ples 14.40 Beethovnove sonate v G-duru 15.40 Posnetki amaterskih skupin 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Promenadni koncert Možnosti intenzivne proizvodnje hrušk na Goriškem 1225 Slovenske narodne pesmi 13.30 Falla, Granados in Turina 14.05 Majhen koncert Renate Tebaldi in Maria del Monaca 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Literarni sprehod 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Od skladatelja do skladatelja 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 V podvečer 20.16 Trikrat petnajst 21.05 Skupni program JRT 21.45 Igra zabavni orkester RTV Ljubljana 2230 S popevkami okrog sveta 23.05 Melodije v noči 23.25 Poljska glasba v kratkem prerezu DRUGI PROGRAM 19.05 Po svetu jazza 1935 Nekaj razpoloženjske glasbe 19.55 Domovina — simfonija 20.45 Zabavni intermezzo 21.00 Humoreska 21.20 Med vzporedniki in poldnevniki televizija SOBOTA ČETRTEK — 20. junija 8.05 Od narodne pesmi plesnih melodij 8.55 Za šolarje 9.25 četrtkov opoldanski operni spored 10.15 Pet minut za novo pesmico 10.40 Dva hrvatska pianista 10.55 Vsak dan nova popevka do 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Joža Levstik: O mednarodni akciji boja zoper lakoto 1225 Pihalne godbe s pestrim programom 13.30 Zabavajo vas veliki plesni orkestri Evrovizija 16.30 Salon letalstva — prenos iz Pariza RTV Beograd 18.10 Poročila 18.15 »Boberček« predstava za otrobe 19.15 Dokumentarni film RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 19.45 Gospodarski mozaik 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 2030 Sprehod skozi čas — reportaža RTV Beograd 21.05 Igrani film RTV Ljubljana 22.05 Zgodba iz serije »Nič ena« RTV Zagreb 22.30 Poročila NEDELJA RTV Ljubljana 10.35 »Denis — pokora« — zgodba za otroke RTV Beograd 11.00 Poročila RTV Zagreb 15.15 Poročila Evrovizija 15.30 Avtomobilske dirke prenos iz Le Mans-a 16.15 Športno popoldne RTV Ljubljana 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.45 Avtocesta 1963 RTV Ljubljana 21.00 Vzkipelo mesto — jugoslovanski film RTV Zagreb 22.30 Poročila PONEDELJEK RTV Zagreb 22.35 Poročila TOREK Ni sporeda! SREDA RTV Beograd 10.00 Poročila 10.05 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 1930 Naši sončni dnevi — obisk v ljubljanskem živalskem vrtu RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 20.45 Križarka Varjag — sovjetski igrani film RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.15 Rezerviran čas 22.00 Poročila ČETRTEK 19.30 »Slike sveta« — otroški filmski žurnal 20.00 TV dnevnik 2030 Propogandna oddaja 20.45 »Don Kihot« — Minuskov balet 22.50 Poročila PETEK RTV Beograd 1930 Beograjska kronika 19.45 Rdeči signal — oddaja o prometu 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.45 »Ifigenija na Tavridi« — opera 22.45 Poročila Žirovnica 15. junija — italijanski film DELFINI 16. junija — ruski film DEVET DNI ENEGA LETA 19. junija — italij. barvni CS film HERKULOV BES Dovje 15. junija — ruski film DEVET DNI ENEGA LETA 16. junija — italijanski film DELFINI 20. junija — italij. barvni CS film HERKULOV BES Koroška Bela 15. junija — franc. ital. barvni CS film AFRODITA, BOGINJA LJUBEZNI 16. junija — ruski film POCESTNICA 17. junija — ruski film POCESTNICA Kranjska gora 15. junija — ruski film POCESTNICA 16. junija —: franc. italij. barv. CS film AFRODITA BOGINJA LJUBEZNI 19. junija — italijanski film SMRT PRIHAJA Z VESOLJA Kropa 15. junija — italij. film NOČ ob 20. uri 16. junija — italij. barvni film NE ZAPUSTI ME ob 17. in 20. uri 20. junija — ruski barvni film SERJOŽA ob 20. uri Radovljica 15. junija — ameriški film ČUDODELKA ob 20. uri 15. Junija — franc. špan. CS film PROTI JAMAJKI ob 18. uri 16. junija — ameriški film ČUDODELKA ob 18. uri 16. junija — franc. špan. I CS film PROTI JAMAJKI ob ; 16. in 20. uri ! 18. junija — angleški film ULICA BREZ DREVES ob 20. uri 19. junija — angleški film Loki finalno srečanje mladincev za naslov gorenjskega prvaka med domačini in triglavani. Povratno srečanje bo jutri na igrišču v Savskem logu. iuristični informator Planino v TREBIJI v Poljanski dolini je 40 prostih postelj. Prosta ležišča v zasebnih sobah pa so tudi v SORICI, ŽELEZNIKIH in v ČEšNJICI. V zasebnih sobah v ŠKOFJI LOKI je prostih 25 ležišč. V RATEČAH ob Sori je v domu železničarjev 24 prostih postelj. Ob sobotah vozi na Sorico avtobus z odhodom iz šk. Loke ob 16. uri in s povratkom v j nedeljo ob 18.30. škofjeloški j muzej je odprt dnevno od j 8. do 12. in od 15. do 18. ure, GORENJSKO TURISTIČNO OBMOČJE Na BLEDU je v vseh ho- ob nedeljah pa od 9. do 12. ULICA BREZ DREVES ob telih in v zasebnih sobah do- in od 14. do 18. ure. Turi-18. in 20. uri voij prostora. I/. MOJSTRA-, stično društvo Posavec pa 20. junija — avstrijski film NE poročajo, da je v zaseb- ! poroča, da je v gostišču PRI ČRNEM KONJIČKU ob nih sobah prostih 138 postelj ! POSAVEC prostih 9 postelj, 20. uri j in 20 postelj v zdravilišču v domu na BRDU pri Ljub- 21. junija — ameriški barv. »Triglav«. Dovolilnice za ri- nem pa 7 ležišč kjer bo ju. CS film RIO BRAVO ob 20. bolov izdaja ribiška družina tri ob 16 uri p}es v zaseb. na Jesenicah, zaMov pa lov- njh tujskih sobah na p(> ska druzina^Dov^Mojstra^ SAVCU pa je prostih ^ ^ DUPllCa ,. Kranj^bfzačelo z »junJ dežurna recepcijska I 15. junija - sovjetski film jem - z dežurno vodnisko služba je vsak dan od119. do ! MORSKI VRAG ob 20. uri , sIužbo ^ mestu Sicer pa je 21., ob nedeljah pa od 9. do I 16. junija — sovjetski film v KRANJU botei Evropa 14. in od 16. do 21. ure. Ce» MORSKI VRAG ob 15., 17. zasedeilj medtem ko je v sta na Brdo je obnovljena, in 19. uri I 19. junija — .angleški film NUJEN KLIC ob 18. uri j 20. junija — angleški film NUJEN KLIC ob 20. uri športne prireditve NOGOMET Kranj — Jutri bo na sporedu zadnje kolo slovenske nogometne lige, v katerem se bo kranjski ligaš Triglav na svojem igrišču pomeril z moštvom mariborskega Železničarja. Tekma bo ob 16.30 na igrišču Mladosti, medtem ko se bodo mladinci Triglava in Železničarja srečali ob 15. uri. DOM 0 DRUŽINA # MODA # DOM # DRUŽINA 0 MODA DOM 0 DR UZIMA 0 MODA DOM 0 DRUŽINA # MODA Kljub poletju ne smemo odložiti volnenih jopic. Prav prikupen model si lahko naple-tete sami, ni le lep, tudi praktičen je Dekleta, kozmetika in pričeske Čeprav morajo tudi žene poskrbeti za svojo zunanjost, pa je vendarle res, da se dekleta dlje zamudijo pred ogledalom. Večkrat smo že brale, da se lahko rahlo nali' čimo, vendar ne pretiravajmo, posebno pa ne, če smo pri delu. Morda imate težave s kožo, se. Sploh je v poletnih meso ker je premastna ter se vam cih priporočljiva kratka pri-kaj radi pojavijo mozolji, in češka. Pametno je, da si de-to ravno takrat, ko bi želeli, klice včasih pogledajo svojo da ste komu všeč. če ima- glavo tudi s pomočjo ogledate tako kožo, potem si jo ia z zadnje strani. Kajne, da vsaj dvakrat na teden umijte vam kopica lasnic ne dela z Aseptin milom. Vsak dan zato si res, posebno, pa uporabljajte Aseptin kre- £e nosite lase spetej i^nice mo. Maska, ki si jo pripravi- dobro pritrdite m sj jm skrite iz kvasa, je tudi zelo pri- ^ y jase poročljiva. Vzamete za lešnik kvasa, ga raztopite v Se majčkena modna muha, mlačnem mleku ali vodi, ter ki se je me verjetno ne bomo si to zmes nanesete na oči- posluževale. Velja pa kot za-ščen obraz. Učinkuje naj nimivost na Zapadu. Posebno 10 minut, nato si izmijte za večerne priložnosti si žen-obraz. Vendar se maske pri- ski svet izposodi umetne lase, poročajo le enkrat tedensko, torej si vpletejo v lase boga-sicer se koža preutruja. to umetno kito ali nosijo kar Tudi s pričeskami imamo lasuljo. Nekateri trdijo, daje večkrat težave. Ce imate s tem ženi prihranjeno dosti mastno lasišče je — bolje, da truda in denarja, ki bi ga nosite kratko pristrižene la- sicer pustila pri frizerju. MOLJI Ce ubijemo molja, ne smemo misliti, da smo se rešili te zalege. Gosenice, ki se izležejo po nekaj dneh iz jajčec, žro obleko. Samičke odleže j o jajčeca med volnenimi vlakni, v šivih, žepih in zlasti na nnra-iirih in prepotenih mestih oblačil. Ena samička znese po 250 jajčec. Žival leže jajčeca najraje oa prašne, umazane in prepotene dele obleke. Zato je po- trebno, da čez poletje volnene predmete, ki jih ne nosimo, temeljito operemo, priložimo dobro kemično sredstvo proti moljem in zavijemo v časopisni papir. Plašče in z volno podložena oblačila dobro prezračimo in temeljito iztepemo. če nimamo vrečke, kamor bi spravili volnena oblačila, je primeren tudi kovček, ki se tesno zapira. Preden zložimo vanj. ob- lačila, ga znotraj dobro očistimo. Obleko pa seveda predtem pretresemo s sredstvom proti moljem. V stanovanju žive molji pogosto v podnih špranjah, zato včasih tla poškropimo s sredstvom proti moljem ali umijemo s kisom. V preprogi zatremo molje tako, da razprostremo čeznjo veliko krpo, namočeno v kisu, ki jo do suhega zlikamo. Prav tak hud sovražnik moljev je sonce, tako bomo preprogo na soncu pošteno iz-tepli in se rešili te neprijetne zalege. Rdeče jagode Morda ste že opazovali otroke, kako srečni so, če v gozdu odkrijejo rdeče jagode. Zmagoslavno jih ogledujejo in hlastno sežejo po njih. Jagode niso samo zelo okusne, tudi zdrave so. Verjetno ste že slišali ali brali, da ja-godovega listja tudi ne bi smeli podcenjevati. Res ne! Listje posušimo in ga nato uporabljamo. Kako pripravimo čaj? Vzemimo za ščep ja-godovega listja, ga polijemo z vrelo vodo (V* 1) in dobro pokrijemo. Po 15 minutah odcedimo čaj in imamo pravi čaj iz jagodovega listja. Pijača bo prijetna, če primešate še vročega mleka in dodaste nekaj sladkorja. Jego-de naj uživajo zlasti tisti, ki so po hudi bolezni še zelo slabi in brez moči. Telo se ne bo samo okrepilo, pač pa se bo tudi kri očistila, če boste pojedli več dni zapore- doma % 1 jagod in popili zraven skodelico mleka, če jagode vkuhamo, tako kot npr. češnje, marelice, višnje, nas bodo osveževale tudi v zimskem času Jagode so koristne vročičnemu človeku, pijača iz jagod pa bo potešila žejo še tako žejnemu človeku. Ljudem, ki so bolni na jetrih ali bolujejo na kamnih, bodo dele rdeče jagode samo dobro. Kot smo že prej omenili, jagode čistijo kri, zato so pravcato zdravilno sredstvo proti nečisti in mastni koži. Mnogi ljudje dobijo pa uživanju jagod — kropivni co. Čeprav koprivnica ni hu da bolezen, pa je kljub temu neprijetna, zato se boste pač jagodam raje odrekli. Prai tako niso priporočljive vsen tistim, ki imajo leno črevesji in slab želodec. Osnutki nblačU za like v »Samora stoikih«. Poročilo berite na naslednji strani Samorastniki končno sredi snemanja! META: Zavrgli so vas. Najmlajši pristopi k materi in ona ga stisne k sebi. META: Meta pogleda vse otroke, ko reče Moje srce je posušeno in ne čuti nobenih drugih skomin razen ljubezni do vas. Ko zmanjka mene, ne boste imeli tople kamre, kamor bi lahko stopili; zato poslušajte, kaj vam povem jaz, vaša mati — pan-krtska mati. Mene so mučili, ko še dobro vedela nisem, kaj je svet. Mogoče bodo mučili tudi vas, ko boste iskali vsak svoje Karnice. Ne dajte se teptati od drugih, ne prenašajte ponižno krivic... Otroci sprejmejo vsako njeno besedo. Meta tiho doda: Toda tudi vi ne prizadevajte nikomur, nobenemu bližnjemu kakih krivic. Meta utihne, otroci čakajo, a ona bolj sebi kot njim doda: Na vašega očeta se ne smete hudovati. Karnice so zavrgle tudi njega. Karnice so ga zavrgle zadelj mene, zadelj vas. Končno bo Hudabivška Meta spregovorila te besede tudi v slovenskem filmu. Morda že na letošnjem jubilejnem puljskem festivalu med 27. julijem in 2. avgustom? Ni izključeno, čeprav režiser Igor Pretnar zagotavlja, da nikakor ne misli hiteti na račun kvalitete. To nas pomirja. Seveda pa ne glede na to ekipa »Samorastnikov« kar se da intenzivno dela: filmske kamere brnijo zdaj na Gorjušah, zdaj v zasilnih (kaj so res druga snemanja važnejša?) ateljejih — v skladišču v Mostah pri Ljubljani in spet visoko na Pokljuki. Tam, kjer je pokrajina še gola, mrka kot je bil mrk tisti čas za malega, brezpravnega človeka. Čas, v katerem so rasli Metini samorastniki. V filmu je po- Biblijska obsedenost V iskanju vedno večjih tem so producenti filmskih spektaklov zadnje čase kar obsedeni z biblijsko tematiko. Italijanski producent Dino di Laurentis je začel s snemanjem prvega dela celotne biblije, ki naj bi ga režirala Fellini in Visconti in ki naj bi stal tri milijone angleških funtov. George Ste-vens medtem snema v Ameriki »Največjo zgodbo«, v kateri igrata Max von Sudow in Charlton Heston. V Ameriki pa se je zdaj režiser Fred M. Wilcox celo spomnil, da bo posnel film »Jaz sem Lucifer«, v katerem naj bi povedal biblijsko zgodbo tako, kot jo je videl Lucifer... maknjen nekoliko nazaj, da bi nam v še bolj čisti obliki približal duha Prežihovih »Samorastnikov« ... Filmska ekipa ima za seboj že več kot polovico od 60 predvidenih snemalnih dni, pred seboj pa le še tri tedne snemanja, če naj zadnja klapa pade 3. julija, kot upajo. Zato vsi trdo delajo. Posebno pa nekateri, na primer Majda Potokarjeva, ki igra Hudabivško Meto — cvetočo lepotico in izmučeno starko. Zahtevna in naporna vloga. Ugledni ustvarjavci Priznati je treba, da se je producent »Triglav-film« zavedal teže svoje naloge in zaupal »Sarao- rastnike« res ugledni filmski ekipi. To velja posebno za igravsko zasedbo. Saj srečamo razen naše odlične dramske umetnice Majde Poto-karjeve - Mete, na snemanju tudi Rudija Kosmača - Ož-beja, pa Karničnika Vladi-mirja Skrbinška, Karničnico Savo Severjevo, Metino mater Vido Juvanovo, župnika Staneta Sever ja, grajskega gospoda Maksa Furijana in Ožbejevega brata Volbenka - Lojzeta Rozmana. Režiser filma je Igor Pretnar, sne-mavec Mile de Gleria, komponist Bojan Adamič, medtem ko je montažo prevzel Vojko Duletič, ki je napisal (že leta 1954) scenarij za ta film. Ekipa in njena zavzetost vliva zaupanje. In vendar so vsi zelo zadržani v svojih iz- Majda Potokar oblikuje izredno zatevno vlogo Hudobivško Mete v novem slovenskem filmu »Samorastniki«, ki ga re* žira Igor Pretnar javah. Kdo ve, kakšen bo film. Prežih ni lahek, še posebno pa ni lahka filmska snov »Samorastniki«, čeprav je zelo privlačna. »Zgodba o nenavadni in siloviti ljubezni v okviru močne socialne drame« jih imenuje Pretnar. Zveni skoraj kot odličen, vsestransko učinkovit obrazec za uspel film. Upajmo, da ne bo samo kot to izzvenel tudi film, čeprav že zdaj upajo na prodajo v tujino in na tihem tudi na kakšno puljsko nagrado. Verjetno ne brez razloga, toda dvomi so vseeno priporočljivi — da ne bo prevelikih razočaranj. Ni pač lahko zadeti duha »Samorastnikov« — in narediti dober film, po umetniški moči vsaj približno enakovreden moči Prežihove besede. Prav gotovo se bodo ob »Samorastnikih« spet raz- pletle dolge razprave o filmskih prenosih literarnih del in se bodo krhala mnenja. Toda na to in na vse ostalo bo treba še nekaj časa počakati — čeprav bo nedvomno to nestrpno pričakovanje. Izpolnili si ga bomo lahko z upanjem, da sicer utegne nastati spet slab film — da pa utegnejo biti »Samorastniki« tudi odličen film in celo eden najpomembnejših mejnikov v razvoju slovenskega filma. Prekretnica k bogati zakladnici naše književnosti: k »Visoški kroniki«, »Martinu Krpanu« in morda nekoč »Pod svobodnim soncem«. Zato so naše oči še posebej uprte v skupino, ki po bohinjskih hribih in v ljubljanskih ateljejih snema »Sa-morastnike«. In na skrivaj držimo pesti! ■ - »LEPI ANTONIO« — italijanskega režiserja Maura Boiogninija — je svojevrstna pol komična pol tragična zgodba bogatega mladega Siciljanca (Marcello Mastroianni), ki je užil toliko »ljubezni««, da se znajde pred resnično ljubeznijo (do Claudie Cardinale) nemočen. Seveda je film poln pristnega italijanskega temperamenta. Igra tudi Pierre Brasseur. »PEKLENSKI KLUB« je angleška pustolovka o plemiču brez dediščine, ki postane cirkuški akrobat — »začinjena« z nekaj dolgočasnimi scenami orgij. Igrajo Keith Mitchell, Kai Fischer in Adrienne Corri. »USODNA CIGANKA« je manj uspelo delo priznanega ameriškega režiserja Josepha Loseva (Čas brez usmiljenja, Betonska džungla). V naivni romantični zgodbi o ciganki in ukradeni dediščini sta zaigrala Melina Mercouri in angleški igravec Keith Michell. Vselej sem se zanimala le za to vrsto hiš, vsa Italija Je iz takšnih hiš, kjer posedajo ljudje zvečer v temi in varujejo skrivnosti, siromašne, grenke, svetlikajoče se skrivnosti. Romantična si, mi Je vselej dejal Herbert, kadar sem ga poprosila, naj zaustavi avtomobil, ker sem si hotela ogle' dati eno teh hiš, kjerkoli; nikdar jim ni privoščil pogleda, poglede je namenil vselej le cerkvam in palazzom, svojim Palladiom, San-sc vinom in Bramatejern, vsemu umetnosino-zgodevinskemu trinnefu. Vlak je potegnil in skril hišo, potem se je zunaj dokončno stemnilo in Franziska se je zleknila na sedežu. Znova si je prižgala cigareto. Neverjetno, da sem vse tako dolgo prenašala. Krepko je puhnila dim. Veš, Franziska, San Maurizio je imeniten prfener Solarijevega senzualisličnega poznega sloga. Ugajalo bi mi, če bi si ga kasneje z menoj c^ledala. Spomnila se je. kako je dvignil kozarec konjaka in ga ovohal. En sam "stavek, ena kretnja sta sprožila odločitev, na katero sera čakala tri leta kot na božjo sodbo. Počasi kadeča cigareto, oprta z glavo na oblazinjeno naslonjalo, je Franziska strmela v temno okno, okno, ki je z neznansko hitrostjo brisalo noč, in se pričela čuditi. Fabio Crepaz, pozno popoldne Fabio Crepaz je vznevoljen listal po partituri ,Orfeja', odložil violino in bezal z lokom med stranmi. Arija Orfejeve tožbe mu je zdaj ležala, spremljali sta jo dve koncertantni violini obli-gati in eno izmed njiju je igral on sam, Fabio, tehnično je bilo vse' v redu, vendar je vedel, da bo Massari v ponedeljek dopoldne, med poskusom pred generalko, potrkal in mu namenil trpinčen in teatraličen pogled: »Stile concitato,« bo zastokal, »kolikokrat naj vam še povem, Crepaz? Vse dajete tako ... tako ...,« iskal bo besed, »... tako odpovedujoče!« »Toda če bom preglasen, maestro, utegnem preglaiiti petje.« »Preglasni ne smete biti, temveč živahni, razgibani, strastni!« Massari ne bo izpustil priložnosti za glasbenozgodovinsko predavanje. — »Gospodje,« bo predaval in nagovoril orkester z veliko kretnjo, »vedite, da je concitato, strastni slog, pravzaprav Monteverdijevo odkritje. Pred njim je obstajalo le ljubko nežno in sproščeno molle in moderato, toda bojeviti izraz, bojevitost, jezo, je on sam prvi odkril v glasbi.« »Kako je,« mu bo pevec vpadel v besedo, »bomo nadaljevali?« in Massari bo utihnil pa zmeden strmel v partituro. »Popolnoma prav imate, Crepaz, ostanite mirno v ozadju,« bo odločil pevec, toda prav ta diktatorska kretnja tega kričečega bedaka bo izpodbudila Fabia, da bo poslušal Mas*sarijevo željo in zaigral svoj del malce ,agitato', kar bo spremljal hvaležen pogled ponižanega maestra. Fabio je, medtem ko je z viohnskim lokom obračal strani ,Orfejeve' partiture, premišljeval, če res igra vse tako .odpovedujoče', kakor se je izrazil dirigent, če bi občutek, ki ga je obvladal, lahko imenovali odpoved. Je bil resig-niran, ker je bil star skoraj petdeset let, ker se ni poročil, ker se je kot premaganec vrnil iz nekaj revolucionarnih akcij, iz španske vojne, iz partizanske borbe, vrnil domov v Benetke, kjer se je prikril v svojem poklicu, kot violinist .v orkestru opere Fenice, nekdanji bataljonski poveljnik mednarodne brigade ,Matteotti', vodja partizanskega gibanja na področju Dona di Piave, in zdaj moški, ki ni več deloval, človek pač, ki je prav dobro igral \ioiino, imel malo prijateljev, pa se z njimi ni srečava] doma, temveč priložnostno, po gledališču, v baru pri Ugu, človek, ki je živel sam, v dveh sobah, ki mu jih je oddala vdova, bila je prav tiha, ga nikdar ni motila, le včasih je vstopil njen otrok, sedemletno dekletce, in poslušal, ko je vaČU. Tu in tam ga je obiskala tudi mati, prišla je z Mestra, stara, majhna in žilava, in mu prinesla nekaj rib, ki jih je ulovil oče v laguni, vendar ni ostala nikdar delj kot uro, s hrapavim toplim starčevskim glasom je modrovala o Rosi, njegovi sestri, ki je delala na tekočem traku tovarne v Mejlru, pa o njem, Fabiu. ker ni imel žene in otrok. Večkrat ji je dal denar, ker -ie vede!, da pogostoma slabo jedo, zlasti tedaj, ko je stari Piero, njegov oče, nalovil malo rib. Takšno življenje, takšno ozadje — bi ju lahko označil z besedo odpoved? Je bil resigniran, ker se mu concitato ni zdel več posebno pomemben? In kaj se mu je sploh zdelo pomembno? Jasna misel se mu je zdela pomembna in jasno mišljenje je vodilo do izsledka, da so bila revolucionarna gibanja, ki se jih je udeležil, zgubljena in najbrž celo zaman. Nesmiselna ne, vendar zaman. Tako daleč je prišlo, da ljudi, ki so želeli revolucionarno spremembo odnosov, drugi sploh niso več razumeli. Postali so nesodobni, v najboljšem primeru so jih imeli za čudaške zanesenjake, najnovejša moda stoletja se je imenovala cinizem, sodobno je bilo služiti denar in biti ciničen, v tem času je bilo najbolje molčati in čakati, ni bilo potrebe po Massarijcvem bojevniškem zanosu in jezi. Stile concitato je bil slab slog. Sicer pa, je razmišljal Fabio, je bilo Massarijevo mnenje o Monteverdiju v bistvu napačno. Morda je Montevcrdi svoje odkritje concitata res imel za pomembno, toda le redki umetniki so lahko presodili, v čem je njegova moč in niso slutili, kaj prevzema ljudi, ko so poslušali, brali ali gledali njihova dela. ,Orfej', na primer, prav zanesljivo ni bil bojevita, jezna ali zanosna opera, bil je temna, tiha, tleča in Otožne opera. Fabio je med listanjem naletel na oznanilo, ki ga Orfeju v drugem dejanju pri- Alfred Andersch nese znanivka. Prebral je prav preprosto besedilo: .Prihajam k tebi, Orfej, kot nesrečna znanivka strašne in žalostne usode: tvoja lepa Evri-dika je mrtva', spet dvignil violino in zaigral tremolo v C-duru, ki so ga violine spletale krog oznanila. In kakšno je bilo Monteverdijevo stališče? Nikakršnega strastnega izbruha, nasprotno, pretrgal je C-dur in vpeljal orgle in kitaron s sekstakordom v cisu, tako je nastal vtis čame žalosti. Pravšen odmev na vest o hudi katastrofi. To je bilo torej tako imenovano večno v umetnosti: ker je nekdo leta 1606 pravilno našel odzven na misel katastrofe, je imela njegova glasba še danes veljavo. Monteverdi je doživel kugo v Benetkah. Pisal je glasbo za čase, ko je vladala kuga, ko je umrla Evridika, za čase, ko so revolucije propadale in bodo ljudje vrgli vodikovo bombo. Franziska, popoldne >Zatem si s teboj ne bom prav nič ogledala,« mu je odgovorila. Odložil je kozarec s konjakom, ne da bi pil. »Kaj je narobe?« je vprašal. Sedela sta v BiFfiju, prehladno je bilo, da bi sedela zunaj, skozi velikanska okna sta gledala ljudi. Zjutraj sta imela pogovore z ljudmi iz Montecatinija, po kosilu je Franziska legla, medtem ko je Herbert odšel na sprehod, nikoli se ne sprehaja, obiskuje pozne sloge, pozne sloge in zgodnje sloge in srednje sloge in svoj lastni slog, samega sebe ogleduje, nekoč sem govorila s. profesorjem Moellerjem o umetnostni zgodovini, MoeUer je bil stvaren, za trenutek sem spoznala, čemu koristi umetnostna zgodovina, Moeller je dejal, da je uporabna pomožna znanost, toda Herbertu pomeni nekaj posebnega, stvar, ki ustreza njegovemu samoljubju, podobno kot njegove obleke ali način pogajanja, zjutraj odstotki z Montecatinijem, popoldne pa pozni slogi s Solarijem, vse je estetika, umetnost, igra, tako lahko daleč prideš, toda v resnici nc preveč, tako kot Joachim, zato je Herbert le zastopnik, esteti so zastopniki, esteti so trgovski potniki, medtem ko je Joachim šef, podjetnik, Joachim se ni nikoli ukvarjal z estetiko, temveč vselej le s silo. »Toda nekaj je le narobe, mar ne?« »Pravkar sem razmišljala o Joachimu,« je odgovorila Franziska. »Ah, tako,« je dejal Herbert. »Prosim, oprosti, pri tem te ne bi hotel motiti.« »Saj me ne motiš. — Pri tem,« je pristavila. Sovražno jo je opazoval. »Če meniš, da moraš spet zaigrati femme fatale — prosim!« Ena njegovih najdražjih besed, beseda, ob kateri dobi njegov glas uživavski prizvok. Sem res to, čemur pravijo femme fatale? Dvignila je pogled k fantastično prenakopičenemu okrasju galerije; ko ga je spustila, se je srečal s pogledom moškega, ki je sedel pri mizi v Biffiju ob ekspressu in očitno bral .Corriere'. Življenje fatalne ženske: tajnica in tolmačica, izprašana v treh jezikih, angleščini, francoščini in italijanščini, nekaj prijateljev, nekaj potovanj v tujino, zatem služba pri Jcachimu, njegova Ijubitnka (s 26), ker mc po treh letih ni nameraval poročiti, sem sprejela ponudbo Her-berta, Joachirnovega prijatelja in vodje izvoznega oddelka, bilo je kljubovanje, za Herberta pa posebna vrsta estetsko-poslovnega načrta, to sem medtem spoznala in posebna vrsta obojestranske perverznosti, kakor se je izkazalo kasneje, po.treh letih, zdaj jih-imam 31, in kako bo vnaprej, kako bo vnaprej, vsekakor ne več tako, nenadoma je vse dobro vedela, medtem ko se je izmaknila tuičvemu pogleda in povesila oči k skodelici čaja, ki je stala pred njo na mizi. »Le to bi rad vedel, čemu si zaradi tega ne moreš ogledati nekaj lepih reči,« je slišala Herberta. »San Maurizio, na primer, bi bil zate najprimernejši, če si takšne volje.■ »Tako okusen je, kajne?« je vprašala. »Da.« Očitno je sklenil preslišati posmeh v njenih besedah. »Zmagoslavje Solarijevega dobrega okusa.« »Torej tudi tvojega smisla za okusno.« »Nemogoča si, Franziska,« je rekel. »Pojdi vendar h gospodu Solariju,« je rekla. »Tukaj ostanem. Galleria se mi zdi lepša kot tvoja umetnostna zgodovina.« »Galleria je odvratna« »Saj si se vendar tako navduševal nad Stein-bergovimi risbami, se še spominjaš?« »Steinbergove risbe Gallerie so čudovite, toda Galleria sama je odvratna.« Začudena ga je gledala. Nosil je rjavo obleko, kupljeno pri Meversu v Kraljevem drevoredu, in ozko vijoličasto volneno ovratnico, ki jo je pred nedavnim kupil pri Beale and Ifima-nu v Bond Streetu. Noge je prekrižal, roke, vrat in obraz so bili rjavi, imel je temno polt pa vodene modre oči za brušenimi lečami, pravzaprav je bil vitek, slokc postave, vendar z lahno plastjo maščobe, z upognjeno, malce premehko dlanjo je držal cigareto, belo cigareto med rjavimi, mehkimi prsti. Najboljši videz dela vselej doma, ko stoji pred knjižnimi policami svoje knjižnice, tedaj je videti skoraj kot učenjak, skoraj kot izbran zaseben docent, čeprav kaže tako dober videz, ga ženske ne obletavajo. Za to imamo dober nos. »Odvraten estet si,« je rekla. »Mislim, da postajaš res neokusna,« je odgovoril. Segel je po kozarcu s konjakom in ga v požirku izpraznil. Ni zrl v Franzisko, temveč pobliskoval z lečami nekam v prazno. »Dovolj dober okus imam,« je rekla, »da vidim, kako si ogaben.« bravcU Morda danes, za mlajše uicnce pa čez nekaj dni, bo zadnjikrat v letošnjem letu pozvonil šolski zvonec. Še zadnji pogovori o spričevalih, ocenah ... potem pa se bodo šolska vrata zaprla za vse poletne mesece. Klopi bodo ostale tihe in mrzle. In vi dragi pionirji? Ste bili pridni in vestni med letom? Ce ste bili, potem se vam bo to prav gotovo bogato obrestovalo. Eni boste odšli na morje, drugi v planine, v domove, pod šotore ali pa boste sonce in zrak, veselje in brezskrbno mladost uživali ob vaškem potoku, na travniku, prebirali boste zanimive knjige itd., itd. In takrat, ko boste preživeli kaj takega, veselega, zanimivega, pa tudi žalostnega ali neprijetnega, za trenutek vzemite v roke svinčnik in opišite nam dogodek, spomnite se, da morda tudi vaše sošolce, prijatelje ali vrstnike zanima, mlada rast kako preživljate svoje počitnice, in bodo tako lahko v »MLADI RASTI* zvedeli o vaših poletnih dogodivščinah. Mnogo veselja in zabave na morju, v planinah ali doma! Tekmovanje o znanju iz cestno prometnih predpisov v Prešernovem gledališču. Na sliki so vodje posameznih skupin &o\s\a \a\*\a \e 'jokala Pozno smo se vračali \x šole. Mrak jc že legal na zemljo. Doma sem opazila, da nimam zvezka. Vrnila sem se ponj v šolo. Ko sem vzela zvezek, sem zaslišala jok.'Videla sem, da tabla joče. Tako 'o tožila klopem. »Otroci so risali in pisali po meni in potem me ni-o nič zbrisali. Ko so šli domov, so se pretepali med sabo. Tako so vpili, da se je slišaio v sosednjo vas. Zelo sem žalostna zaradi njih. Le kaj bo, ko bodo zrasli?« Tesno m| je bilo pri srcu, kp sem slišala te besede. Hitro sern vzela zvezek in t\h~t zaprla vrata. Zamišljena sem prišla domov. Alenka Markun, 3. razrl iz literarnega lista osn. šole Preddvor Gumijasti plavi obroč Ježek se pripravlja, da od- Ježkov obroč je plav in toda ponos mu tega ne da. ide na morje, skače po dvo- morje je tudi plavo. Ježek se »Opozoril sem te« — mu rišču in se ponaša. je čudil velikemu in silnemu pravi očka. »Dobro,« mu pravi Peter, morju, s spoštovanjem* je A Ježek je pravi junak. Ne »pa znaš plavati?« snel slamnati klobuk in se da se. Malo je važen, uporen Ježek najprej debelo pogle- globoko priklonil. Sprehaja pa tudi hraber, da, nato pa se začne valjati se z očkom po obali, gleda — »Uha... — zakriči — od smeha. parnike in galebe in dela raz- skakati! To ni vendar nič!« »Plavati? Ha! Nič lažjega! ne vragolije, prepoln sebe in To reče in skoči na noge, Razen tega pa imam tudi gu- sonca. steče na steno in se brez mijasti obroč za plavanje. »V redu,« pravi očka, »poj- obroča, kot žaba, vrže v diva na kopanje«. morje. Očka za njim, toda Prideta na kopališče in tam Ježek se sam izmotava, vihti je peska, da je veselje. Ježek z rokami po vodi, polno pen caplja po produ, skače po je okoli njega. Ko zaprepade- vodi, oblizuje slane prste in ni očka pride do Ježka — ta plava. Glej ga, glej! pravi očka Ježku. Preteklo je dvajset dni in naš malček se vrne domov, šopiri se po dvorišču in navdušeno govori: »Obroč, phi! Nisem se ga niti dotaknil! Poklonil sem ga očku, da slučajno ne bi utonil... Otroci so ga zavidljivo ogledovali, a Peter kima z glavo in misli: »Iz tega Ježka bo še vehk človek.« In morda tudi bo — kdo ve. kriči, zabava se, maže se z mokrim peskom, išče školjke, škropi z vodo deklice in očka ... nato pa zagleda dečka, ki skače na glavo. — »Ha!« — pravi. »Nič lažjega!« »Toda, ti vendar ne znaš skakati,« ga opozori očka. »Da jaz ne znam?« se po-veseli Ježek. »In to pravite vi meni, tovariš?« »Vam«, se nasmeje očka. Ena, dva, tri in Ježek si nadene gumijasti obroč ter se postavi na steno, kjer so zbrani skakavci. »Uha!« zakliče hrabro Ježek in na glavo skoči v morje. Ko pa se je znašel z glavo Ekipa mlajših pionirjev z osnovne šole na Trati pri Skorji navzdol, mu je obroč zdrsnil Loki, ki sd je priborila prvo mesto na republiškem šahov« na noge! Obroč drži noge na skem tekmovanju v Ljubljani površini, a glava je ostala pod vodo. . »f0j 0je m narodni heroj Brcal in brcal je Ježek, ste- * • pal z nogami okoli sebe in Oče mi je že večkrat pri- kljubovati Nemcem. Ti so jih. komaj jih je izmotal iz obro- povedoval, kako se je boril napadli iz zraka. Partizani so ča; sedaj maha z rokami po za svobodo. bili slabotni, ker že več dni vodi, a obroč plava daleč od Bilo je leta 1944, ko so se niso jedli. Oče se je hotel re- njega. partizani 3. dalmatinske čete siti. Naenkrat je za seboj, za- K sreči je priskočil očka in pomikali proti Sutjeski. Četo slišal slaboten slas: ga izvlekel na obalo. je vodil moj oče. Zelo je mo- »Vinko, ubij me!« »Kaj je, tovariš,« pravi ral biti previden. Ko so se Moj oče je partizana oprtal očka, »da se vara ni kaj zgo- partizani pomaknili v kanjon na ramena. Oba sta se srečno dilo?« med reki Pivo in Taro, je so- rešila. Za mnoge dokaze hra- »Bodi tiho,« grobo odvrne vražnik za to zvedel in po- brosti je moj oče imenovan zanko. Ker ni pričakoval tako velikega plena, je bil malce Ježek in pljuje slano vodo. slal nadnje svojo četo. Parti- — narodni Heroj, ▼ zadregi, kako ribo odpeljati- Brž se je /našel kot kaže Pripravljen je, da prav sedaj zani tega niso vedeli. Mala Jolanda Grabnar, fc :\.z- slika in je na prtljažniku veselo odpeljal i- j plen do— iv zajoka — tako mu je težko; partizanska četa ni mogla red osn. šole Preddvor Kaj nenavadno srečo je imel član ribiške družine v Železnikih (ni hotel da bi objavili ime), ki je prejšnjo nedeljo ujel v Selščici 85 cm dolgo in 6,60 kg težko postrv — kri- Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Sprehod Neverjetno Na delovnem mestu — Moj mož je velik lažnjivec, — To je zadnjikrat, da grem s te- skttša P"**"™*«, nii verja------• m« tudi takrat, ko ve, da lažem! b«y na sprehod! Velikodušno Nesreča HOROSKOP vel j i od 15. do 22. junija 1963 OVEN (21. marca do 20. apr.) |%cj Nedeljsko doživetje ne bo m^M brez žrtev. Vsa razmišljanja in želje o dopustu so zaman, zakaj to odloči denarnica. Voda te osvežK . . — Odhajam k svojemu možu! Lep zgled — Ne dramatiziraj, povej po pravici, kaj se je zgodilo! — Naj vas ne moti dejstvo, da sem ženska. Ravnajte z menoj kot z žensko! Pred vstopom A — Vsa najdejo kakšen način da pridejo do denarja, ra.en tebe! — AH si prepričan, da se tako pravilno uporablja vrv pri pleza-Videti je da sta se pomirila! nju! ober dan, teta "štorklja! Prišla sem, da ti čestitam k pomladi in da te vprašam, kako si preživela zimo. Ali si imela dovolj premoga, da si si grela svoje nožice. Mi ga nismo imeli in smo zato uporabljali električni tok> a to je dražje kot premog, pravi mama ... A očka pravi, naj nikar ne blati oblasti, če železnica zaradi objektivnih vzrokov nima vagonov . .. smejala, ko mi je babica pokazala Rdečo kapico in televizijo. A to je bilo pozneje, ko sem .pet jokala, ker se je očka prepiral z mamo. Očka ima rad mene in mamo, a je včasih utrujen in je jezen, ker si ne more odpočiti. Vsi živimo v eni sobi: očka, mama, babica, očkova inspiracija. Ni bilo prav, teta štorklja, da si me prinesla, še preden smo dobili novo stanovanje. Očka zaradi mene ne more kom- Deklica in štorklja Zakaj se oziraš? Jaz sem, Vesna! Spomni se, da si me ti prinesla v našo stvarnost! Tištale na klopi je moja babica. Ne ta, tista druga, ki se pogovarja z rožami. To je edina babica na svetu, ki se zna pogovarjati z rožami. Ali jo poznaš? Saj si me njej izročila v zavoju neke sobote, ko je bil očka na koncertu, mama pa v bolnici. Zaradi mame sem se tudi jokala, a potem sem se ponirati. On je optimistični skladatelj, toda vedno, kadar dobi navdih, se začnem jokati in zato včasih sklada žalostno glasbo, kar pa ni prijetno za uho, ker violina in flavta jočeta. Veš, za veselo muziko lahko kupi premog in električni tok in zato je hud, ker si me prinesla prekmalu. Tudi na babico je hud, čeprav nje ni prinesla tvoja babica. Prosim te, teta štorklja, nikar mi ne prinesi bratca. Mama pravi, da ga boš kmalu prinesla, ampak da to ni po planu. Počakaj še malo. Ce ga sedaj prineseš, mu bom morala odstopiti svoj voziček in se preseliti v babičino posteljo. Toda ona ponoči piska kot raketa in ne bom mogla sanjati lepih sanj... Prosim te, štorklja, počakaj še nekaj let. Babica je v časopisih brala, da bomo v prihodnosti dobili stanovanje. A časopisi vedno uganejo, kaj se bo dogajalo v prihodnosti in zato te še enkrat prosim: nikar ne hiti. Nič nikar ne skrbi, svojim otrokom na ulici bom rekla, da ima ekspres-štorklja z mojim bratom 300 minut zamude . . . Eh, kliče me babica. Zbogom, štorkljica. Nikar se ne jezi, saj se nisem jezila nate. Samo malo sem se pogovarjala s tabo. Uh, kakšna si! No, dobro, pa bodimo odkriti! Vem, da me nisi ti prinesla. Mama me je rodila pred dvema letoma v avtobusu proti Vrnjački Banji. Ti nisi kriva, ampak razumi: moram se nekomu pritožiti, če očka nima stanovanja. A kar zadeva brata, ima že sedem mesecev. Prav gotovo pride tudi brez tvoje pomočim Eh, bjagor tebi štorkljica, ker nimaš babice, ki ponoči piska! Bora Otjačii m BIK (21. aprila do 20. maja) Ukvarjaš se s težkimi problemi in jih razvozlaš. Utrdiš majavo ljubezen; dobro piješ in ješ. Brez strahu — soornin te ne uniči, lahko pa ti škoduje jezik sebične osebe. Skrajna previdnost. DVOJČKA (21. maja do 20. ^junija) Tisto, kar te gloda, ni piškavega oreha vredno. Ce prej ne, se čez Čas prepričaš, da je to res. Neko darilo pride kasneje in te gane. RAK (21. junija do 22. jul.) Brez spraševanja zveš vse o pravem času. Dobro izpelješ nameravane spremembe doma in v službi. Torkovo priznanje te prevzame. LEV (23. julija do 22. avg.) JJp>S Brez zamere, če te bodo R£| spominjali na pozabljeno dolžnost. Špasni znane; ti pripravljajo imenitno nedeljo, ki je zlepa ne pozabiš: do petka preganjaš »mačka«. Pomilovali te bodo. DEVICA (23. avgusta do 22. ^sept.) Nekdo se je zaklel, da te osreči ob vsej svoji boječnosti. Preveč se ženeš za dvema ciljema hkrati! Molčečnost in spraševanje ti bo v nadlego. TEHTNICA (23. septembra RJI do 22. oktobra) Spoznaš lju-HH di, ki znajo zaslužiti in to- laziti. V torek zveš za prijetno mnenje, ki ga imajo o tebi, da obžaluješ trmoglavost. ŠKORPIJON (23. okt. do 23. ^novembra) Brez strahu! — Svojcem lahko zaupaš, kar te bolj razumejo, kot si misliš. Nevoščljivcem se spretno izogneš. Žalitev po telefonu. STRELEC (23. nov. do 22. dec.) Nepričakovano se ti približa škodoželjna oseba. Težave na čustvenem področju. Neprijetnosti z uradno osebo. KOZOROG (23. dec. do 20. januarja) Zagrenjenost zaradi razmišljanja o zvestobi in nezvestobi. To mine s prijetnim obiskom ob obujanju mladostnih spominov pri kozarčku. VODNAR (21. jan. do 19. februarja) Ukročeni oprav-ljivci pripravljajo maščevanje. Zaman upaš na ♦udež v nedeljo. Zadovoljstvo v naravi. RIBI (20. febr. do 20. marca) ■ti Nove obveznosti ti proti Kyl pričakovanju požro več čar sa, zaradi česar zanemaril osebne obveznosti. Navdušiš se za tabo sprehajanje v dvoje in učenje, r: nekdo pristavlja piskrček k