p Edini slovenski dnevnik | "M" A * ^^ I A T ) / V I \ A I The only Slovenian daily 1 JL -:t Zedinjenih državah.AL ■ ■ /% ^^ J^J /1 I ■ ■ ■ A in the United StatesM || Velja za vse leto... $3.00 flf V^ M M X .m* K-/ ^ W JL^J X A. issued every day except ]jf ffl ,1 list slovenskih delavcev r Ameriki. | .S^and H^^J TXLCFON PI8A&NS: 4687 OOBTLANDT. ftrtmi m Second Clats Matter, September 11. ItOS, it tke Port Ofiee at New York, M. Y„ udir the Aet of Oooffreu of Msrck J, 187», VELITOM PHAJLM: 4487 OOITLAVDT. NO. 104. — ŠTEV. 104. NEW YORK, SATURDAY, MAY 3, 1913. — SOBOTA, 3. VEL. TRAVNA, 1913. VOLUME XXL — LETNIK XXL PREDSEDNIK WILSON NA JAVNEM SHODU V NEWARK, N. J. -^TO1 --- Predsednik Wilson je predvče- i i raj sne m obiskal rojstno državo New Jersey, kjer je bil tudi do i 4. marca governer. V dveh govo- t rih v Newarku in Elisabeth je o- < stro grajal počenjanje boso v stare demokratične frakeije v New i Zemlj. predloga sprejeta. V sakcncdaji države California se je odobrilo predlogo s 25 preti ( 13 glasovi. i • Sacramento, C al., 2. maja. — j j Zadeva glede japonske-californij- r ' t*ke zemljiške predloge, o kateri i ' se je zadnje dni toliko pisalo, se t i je danes vendarle ugodno rešila. « . K že označeni predlogi se je do- | [ istavilo preiuembno točko na po-j dlagi katere se dovoljuje vsem ] | nedržavljanom torej tudi Japon- ; j eem jemati v najem farmerska I zemljišča za dobo treh let. Pre- j I dlogo je sprejela najprvo kon- 1 grešna zbornica, že pozno proti ] večeru je bila pa tudi potrjena < v senatski zbornici z 25 proti 13 glasovi. , S tem je rešilo dolgotrajno j vprašanje in sicer precej ugodno ] J za Japonce. V predlogi ni nič predpisanega, da se ne sme daja- \ j ti po preteku 3 let zemljišča v j najem zopet kakemu nedržavlja-, ( na; glavna stvar pri tem je le postavna prememba lastninske pravice zemljiških najemnikov. ; Državni tajnik Bryan, ki se ! mudi že nekaj dni tukaj je z novo predlogo nad vse zadovoljen. 0 izidu glasovanja je obvestil ta- i ( ko j predsednika Wilsona v Wa- j I shington, kjer so na izid Brvano- j ve misije že nestrpno čakali. Brv-; ( an se bo podal tekom današnjega dneva zopet na svoje mesto. Ko se je zvedelo o sprejeti predlogi v San Francisco in drugih mestih, kjer biva več japonskih I izseljencev, je zavladalo med njimi veliko veselje. Senatska zbornica je tudi določila, da stopi no- 1 vi zemljiški zakon šele Čez 90 dni i v veljavo, in da se ne sme med ? tem časom prodajati zemljišč Ja-; poncem še po stari postavi. I - Stavka premogarjev. .London, Anglija, 2. maja. —; Prvi maj, ali mednarodni delav- j | ski praznik je obhajalo včeraj | I nad 200.000 rudarjev v južnem Walesu. Danes se je pa sklenilo i uprizoriti veliko stavko, ako ne i bodo dnižbe odslovile neunijskih 1 delavcev. Stavka bo najbrže do- j hijena, kar se število organizira-j nib premogarjev vedno bolj in! . bolj širi; samo tekom aprila, je1 I pristopilo' v unijo 14.000 novih " i članov. Jersey, ki so bili preprečili nje-' r r<>vo pravno reformo in ukrepe n -lede konstitucijonalne konven- 1 eije v zadnjem zasedanju zakono-, daje iu ki skušajo sedaj blokirati ! pasiranje teli predlog v poseb- r nem zasedanju zakonodaje, kale- k Majske stavke. V Greenwichu stavka 1000 delav- j cev, Stavka v Rochester, N. Y. i Štrajk zidarjev v Madison, Wis. —o— Greenwich, Conn., 2. maja. — Tukaj je zaštrajkalo 1000 navad- i nih delavcev, ki zahtevajo po $2 c na dan in deveturno delo. Po ce-; j stah s<- vršijo nemiri, policija je \ pomnožila svoj personal. ( Rochester, N. Y., 2. maja. — t Danes zjutraj so zastavkali vo- A zniki ledu, unijski tesarji in ope- s kar j i. Ljudje zahtevajo višjjili j plač in manjurno delo. ! < j Jamestown, N. V., 2. maja. — j Policija je aretirala tri uslužben- j cc- tukajšnje cestne železnice, ker j so iz zlobnosti prerezali nekaj ' i ; električnih Žic. j , Madison, AVis.. 7. maja. — Danes je zaštrajkalo 300 zidarjev, ki zahtevajo $2.35 na dan in o- : semurno delo. 1 i ■ * h I Ker so železniške družbe de-' j ! loma ugodile stavkujočim kurja- f čem. nameravajo sedaj zastavkati j sprevodniki 54. vznodnih želez- < nie, če jim delodajalci ne zvišajo ] plač. i -j i ! - 1 1 I Pomiloščenje v zadnjem trenutku ; Wheeling, W. Va.. 2. maja. — < Eno uro pred časom, določenim J za usmrcenje morilcev John He- . 1 dley in John Hix. je dospela v s tukajšno državno jetnišnico brzojavka governerja Hatfielda, gla- ! som koje je bil Hedley pomiloščen . ; nadosmrtnoječo, doeimseusmrčer nje Hixa odgodi na 30 dni. Hedley, črnec, je pred petimi leti ubil nekega belca ter je pozneje izjavil, -da je ravnal v silobranu. Hix pa je pred letom dni v pijanosti u-1 jinofil neko žensko, ki se je branila njegovih ljubezenskih ponudb. .i Propeler ga je obgiavil. | Oakland, Cal., 2. maja. — Ko je pomagal svojemu prijatelju i Rov M. Francis-u pri njegovem I poletu z hidroplacom, je padel avijatik Hermann Jaunsen v ma-. i šinerijo hidroplana, kojega pro-1 pelerji so mu gladko odrezali l 1 glavo. Smrt je nastopila v tre-:! nutku. Francis je prepozno zapa-j zil nesrečo, da bi mogel pravoča-j sno ustaviti motor. [ 1 ro je bil sklical governer Fielder i na prihodnji toivk. Pi'edsednik se 1 ni prav nič opravičeval radi pri- 1 hoda v državo, da vodi prijatelje > reform. Nasprotno, obnašal se je ■ kot inož, ki čuti, da vrši le svo- ' Drzen rop na vlaku, i i Maskiran ropar izsilil od potni- ] kov večjo sveto denarja. Ranjen: i milijonar. —o— Kansas City, Mo., 2. maja. — Že dolgo časa se ni izvršil v tem 1 okraju tako drzen roparski na- j s pad kakor danes rano proti ju- 1 tru, ko je zapustil "Southern \ Gulf" vlak tuk. Grad Centra* i postajo. Ko je dospel vlak že izven mesta do velikih samotnih ; skladišč, je skočil nek maskiran ! ropar na zadnji voz, držeč naba- : | san samokres v desnici. Roparja i je takoj zapazil železniški uslu- ■ žbenee Oscar Allen a se mu ni # I posrečilo tujca odpoditi. Maski- 1 ■ ran ropar je konečno celo prisilil j t Allen a. da mu je moral ta poma-1 rati pri ropu; na ta način je po-! iral ropar več potnikom razno; zlatnino, ter večjo svoto denarja. | Ko jt* dosegel že svoj namen, se je predal ropar še v spalni kupe j. ' kjer je ležai mifrjonar Jeose M. ^hort iz loptina, Mo. Tudi tega je prisilil, da mu je moral izročiti $1000 gotovine in dragoceno de-mantnerTglo; -vendar .je pa naletel ropar pri tem na slabo. Short, ki je bil še pred nekaj leti še pri-! prost premogar, sedaj pa lastuje j velike rudnike, je ustrelil konečno tudi parkrat na roparja in ga hudo ranil, kar mu je ropar z . jednakim poplačal in konečno skočil raz vlak. Takoj po tej katastrofi so u-. stavili vlak da bi se zamoglo za-t jeti predrznega roparja. Nekaj časa so mu bili za, petami vsled krvne sledi, a jim je konečno pri neki vodi izginil. Rane milijonar- j j a Shorta so sicer hude, vendar ^ pa ne smrtnonevarne. t - ■ i Kdo bo plačal milico? Bufalo, N. Y., 2. maja. — Povodom zadnje stavke pocestnih železničarjev je poklical na pomofi sodnik Brown vsled prošnje že-► lezniške družbe 2500 mož držav-i ne milice. V uradu okrajnega bla-» gajnika je nastalo sedaj sporno l vprašanje: kdo bo plačal milico. ■ Okrajni pravdnik Brown je odlo- - čno prepovedal, da se ne srn® v i ta namen izdati niti centa iz dr- - žavne blagajne, kajti milico ja - j zahtevala, ali poklicala železniška •: družba, torej naj tudi ta družba j plača m^po iz svojega žepa. UHOMi (S) »MU PMIV ' ] AS M jo dolžnost, ako podpira in vodi boj za reforme, katere je bil za-počel ko je bil še governer države. Prebivalstvo države New < Jersey je predsednika povsod ; burno pozdravljalo. i Zlobni načrti sufragetk.: Irondcnske sufragetke so name-jravale razstreliti velik kolodvor sredi mesta. 0 ] Londcn, Anglija. 2. maja. — , Zlobnost angleških sufragetk po-, staja vedno hujša; ker jim noče vlada dovoliti zahtevane volilne pravice, so se odločile to doseči z silo. Danes je celo mesto razburjeno, ker so našli v podzemeljski železnici ravno pod Piccadilv kolodvorom večjo steklenico, napolnjeno z nitroglicerinom. Peklen-1 ske sufragetke so nameravale na ta način pognati v zrak veliko železniško postajo, kar bi nedvo-J nino zahtevalo ogromno človeških {žrtev. Policija je takoj aretiral* j vse znane voditeljice sufragetk, : med temi je tudi njih načelnica j "general*' Flora Drummond, Ha-| riet, Kerr, Agnes Lake in druge. . Oblast je našla pri njih razne , načrte, kako uničiti z ognjem velikanska lesna skladišča zunaj mesta. V teh načrtih je bilo vse natanko očrtano kako bi se n_aj% • ložje izpeljalo to peklensko nakano. Sufragetke so že prestrigle , - brzojavne in telefonske žice v bli-, zini navedenih skladišč, samo ra-! j di tega, da bi se ne zamoglo pra-■ j vočasno poklicati na pomoč po-l žarne brarnbe. Ker se je bati naj-: hujšega je vlada določila več sto > novih detektivov ki so sufraget-kam' vedno za petami, tako čuva- • jo varnostni organi tudi vsa ve- • čja vladina in druga poslopja i pred morebitnim zažigom. Poštna! I uprava je tudi prepovedala izda-1 i jo sufragetskega glasila '"'Vot-ea -i for Women." i Kolisija zahteva 25 žrtev. New Orleans, La., 2. maja. — 25 oseb je našlo smrt v valovih, . ko se je parnik "Concordia" pri t J izlivu Tonsas reke zadel v steber 1 nekega mosta. Vsled močne koli-_ zije so se razdrobile stene parni-. ka, ki se je v osmih minutah po- . topil, j - Žrtve j etike Statistični urad v Washingtonu - naznanja, da je umrlo L 1811. v ^ Zedinjenih državah 94.205 oteb i za jetiko; ta žalostna številka i tvori 158.9 slučajev na 1000 oseb izmed vsega prebivalstvi. V Zdr. države priznale kitajsko ljudovlado. Po izrecnem priznanju je odposlal kitajski predsednik čete proti južnim ustašem. DESPOT ALI NE? Yuan-Shih-Kai izjavi zastopniku Unije, da bo varoval ustavno zajamčene pravice. Peking, Kitajska, 2. maja. — Ko so danes Združene države ofi-cijelno priznale kitajsko republiko. se je zaznalo, da je predsednik Yuan-Shih-Kai v zadnjih dnevih odredil stroge vojaške odredbe, da zaduši revolueijonarno gibanje agitatorjev v južnih pro-vicah, ki so skoro onemogočili najem *125.000.000-skega posojila ter zavlekli za več tednov priznanje republike od strani vlade' v Washingtonu. Predsednik Yuan-Shih-Kai je v svojem odgovoru na poslanico predsednika Wilsona izjavil, da j hoče brezpogojno varovati republikansko obliko vlade na Kitajskem. Zavrnil je tudi sumičenja - nojih nasprotnikov, ki pravijo, v da namerava ustanoviti despoti-1 zem. Nekateri poslanci iz južnih provinc v narodnem parlamentu so izjavili, da se hočejo ločiti od o-stale Kitajske ter ustanoviti no-1 vo državo z Nanking-om kot prest olico. Radi te izjave je odredil predsednik Yuan-Shih-Kai, da u nasedajo republikanske čete vse r najvažnejše strategične točke po celi državi. General Chang-Chun, ki je branil Nanking tekom revoluvije. ki - je upropastila Mandžu-dinastijo, ?e dobil povelje, da prodira z e 10.000 možmi proti Pukow ter e zasede Nanking. y General Hsu Pac san, ki pove-. ljuje v Yangchow, ob reki Yangt-j es, je dobil povelje, naj prodira H proti Shanghai-ju, ako bo potre-1 bno. l | Republikanske čete so že zase-die arzenal v Hanyang. Te vojaške priprave bodo ustavile kakor upajo v Pekingu, protivladno agitacijo. Oficijelno noto, v kateri se pri-d :nava kitajsko republiko, je pre-Uožil danes zjutraj Mr. Edward a T. Williams, Chargč d' Affaires l' ameriškega poslaništva. Peljal se je v Zimsko palačo v predsedni-e kovem vozu, v spremstvu posla-niškega štaba in eskortiran od ki-tj tajskih čet. >e Po nagovoru Williamsa in od-govora predsednika Yuan-Shih-i- Kaja so bili Amerikanci gostje ie predsednika. i- Tudi Mehika je danes oficijel- i- no priznala kitajska republiko, i- j. Srečne mačke. o Boston, Mass., 2. maja. — Pred t* kratkem tu umrla gospa Harriet J. Ginby je določila v svoji opo-e" roki nekaj dni pred smrtje Wm. iaiOakesa iz Charlestowna nprav-ia i nikom njenega $30.000 viednega a" | premoženja. 53 V oporoki je odločno zahteva-1 no, da se mora s tem denarjem vestno skrbeti za dva mačka, katera je imela pokojnica nad vse - rada. Upravnik zapuščine se je h, izjavil, da ne bo potreba trpeti ri mačkom ne žeje. ne lakote. ?r ---- , 1! ii- ^ ti- Konec konjake želesnioe. Mesto New York bo v kratkem izgubilo posebne vrste zanimivost — zadnji konjski poulični voz. Za posestnike od zunaj, posebno mlajše ljudi, so bile stare podrti-m ne izvanredna zanimivost, kajti v v najmanjšem mesta je Uvedono obratovanje z elektriko. Mesto ca konjskega tramvaja bodo uvedli eb vozove z električnimi akumola* I I Kralj Nikola anektiral Skader. j Proglašenje albanske samostojnosti., - i 800LA8JE V MINISTRSKEM SVETU. AVSTRIJA IN ITALIJA STA SKLENILI SKUPNO PO STOPATI. STALIŠČE AVSTRIJE JE ODVISNO OD CESARJA FRANCA JOŽEFA. -«-- | S KRVJO PLAČANA ZMAGA. PRIPRAVLJENE TRANSPORT NE LADJE. KRALJ NIKOLAJ PRIMERJA ČJRNOGORO Z ALDŽIRJEM KAVKAZOM IN TRANSVAALOM. AVLONA SE UDA. Dunaj, Avstrija, 2. maja. — i Nt'ka kotyr>ka brzojavka, ki na-zntitj« du it* kralj Nikola anektiral Skadar, je povzročila tukaj i Kil no i »zburjenjr. Presturfona-blc<1nik Danilo jt- l>ajf v kralje- ' vem i turna izdal proklamacijo, v kateri j«* formalno naznanil anek-itijo Skadra. Tm vest sicer še ni uradno potrjena, a je zelo vrjet- i it«. K;»ta sklenile avstrijska in italjanska vlada ukreniti vse pot rt-bno, samo, da &e stori konec albanske anarhije. Dunaj, Avstrija, 2. maja. — St-ja ministrskega sveta se je vr- ! šila pod predsedstvom cesarja } Franca Jcžefs. Debate so se ude- ' ležili poveljujoči generali in o-' grški tuinistrnki predsednik dr. ; pl. Luka«*s. Posvetovanje je trajali! več ur. London, Anglija, 2. maja. — Situacija v Avstriji je neizpre-tfienjens, merodsjui krogi so prepričani. da se je z Italijo dosegel popoln sporazum.. Vest, da je Rusija za povedala < mi gor i. da se odpove v teku dveh dni Skadra ni utemeljena. In tudi <-e bi bilo /$e resnica, bi »»e vseeno Nikola ne udal. Vse je odvisno edinole od avstrijskega cesarja. Pariz, Francija. 3. maja. — Dopisnik "Temp»-a", brzojavlja iz Cetinja, d# se je kralj Nikolaj ob neki priliki tskole izjavil: "'Ako nas nspsde Avstrija, nas bode seveda zmagala, a zmaga bo drago plačana s krvjo. Avsty»-j Ogrska bo imela take izgube, kot I jih je imels Francija v Alžirju, j Ro*ii» v Kavkazu in An-' gleška v Transvaalu. Avstrija se bo bojevala za dosego svojega cilja. mi se bomo pa borili za biti ali nebiti!" Dunaj, Avstrija, 2. maja. —I Transportne ladje v Trstu, Spi ji- j tu in Pulju so pripravljene na i pot. Za transportirauje avstrij-' *kih čet bode služil tudi nek par- j nik 4* Avstro-Američane", ki ponavadi prevaža potnike iz Trsta "v Z3 ni žene države. Berolin, Nemčija, 2. maja. — Uusija je storila vse potrebno, da odvrne Crnogoro od njenega naravnost blaznega sklepa. Vse prizadevanje je ostalo dosedaj še brez uspeha, ker se kralj Nikola ni še v najmanjši stvari uklonil. ' * Norddeutsche Allgemeine Zei-tung" je priobčila včeraj brzojavko, da je poslala ruska vlada nekaj vojaštva proti črnogorskim mejam. Danes dem e utira svoje poročilo. j ! Kurzi na tukajšnji borzi so o-stali nespremenjeni. London, Anglija, 3. maja. — "Chronicle'* naznanja, da so se provizorične vlade v Avloni uda-le turškemu generalu Djavid paši. ( lani provizorične vliyde so deloma pobegnili, deloma so jih j vjeli. Djavid paša je imenoval ' polkovnika Shehaba za prefekta j Avlone. London, Anglija, 3. maja. — ] Tukajšnji poslaniki se neprestano i brzojavno posvetujejo s svojimi: vladami. Na prihodnji seji se bo-1 de marsikaj važnega sklenilo, j .Najslabše je. ker Avstrija brez-j pogojno vstraja na tera, da morajo Črnogorci zapustiti Skader. | _______ i ---- Paradiž za možke ob Orinoku. Neki Aiken S.Williams, ki za ! pusti vsako leto svoje domovje v New Torku, da lovi ob reki Ori-noko kače. se je vrnil včeraj s parnikom '' M a racaš'' iz VeneJ 'zuele ter je prinesel veliko kač za i zoologični vrt v Broux-parku. 1 Veliko ve tudi povedati o živi je-; nju Indijancev, ki žive na dreve-, sil j v bližini te reke. Ker se v oni pokrajini dogajajo vsaki teden povodnji, so'iztaknili Indijanci, da so drevesa edini varni prostor za bivanje. Sicer pa je Orinoko po zatrdilu Williamsa pravi paradiž za možke. Vsa dela opravljajo le ženske. Teden dni po porodu gre žena že na delo, dočim leže mož v visečo mrežo ter živi 14 dni življenje kot ga je imel Adam v Paradižu. Med tem časom spoštuje in pita vse možkega kot božanstvo, j Pred mojim dohodom so se rodili J nekemu paru trojčki in srečni o-j če je živel tri tedne kot v para-I dižu. Krasni In brzl parnik ( j (Arctro-American proge) j | Kaiser Franz Josef I. odpluje v sredo doe 14. maja voinja do Trst« sam« 13 dol. do Trsta, ali Rek« - - $37.00 I Cen« voznih listkov: do LjuUjmoe - - - $38-18 i do Zagreb« - - • - $38.08 Z* potekaš ktbme (oddelek mmi D. is ITL rasredom) stane roinjm i csmo K.tt- s| odrssls> n stroke polovica. Ta oddelek poeermo \ drttiinem pripQteCamo. \ Voiajo listk« }s dobiti pri FR. BAKSEB, H CJortlendt Si, New York. J t .........^ a-^ ** is n ........ i n. e "»i...... ■ ^ « Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbare E —B za Zedlnjene države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, Pa. lnkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvania. ODBORNIKI: Predsednik: MARTIN GERCMAN, Box «33. Forest City. Pa. Podpredsednik: JOSEF PETEKXEL, Box 95 Wlllock. Pa. L tajnik: IVAN TELBAN. Box 707. Forest City. Pa. D. tajnik: JOHN OSOUN. Box 492. Forest CMty. Pa. { Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537. Forest City. Pa. | NADZORNIKI! Predsednik nadxornega odbora: KAROL ZALAR, Box 647. Foreat City. Pa. I. nadzornik: lONAC PODVAS.VIK. 4734 Hatfield Sf., Plttsburs. Pa. II. nadzornik: FRANK SUNK. 50 Mill St., Luzerne. Pa. III. nadzornik: ALOJZ TAVČAR, 299 Cor. N. -- 3rd St.. Rock Springs, wya POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predsadnlk porot, odbora: PAUL OBREGAR, Box 402. Witt. III. I. porotnik: MARTIN OBER2AN. Box 61. Mineral, Kans. IL porotnik: ANDREJ SLAK,, 771S Issler St.. Cleveland, Ohio. VRHOVNIZDRAVNIK: Dr. j. m. SELIžKAR, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Dopisi naj se pofiiljajo I. tajulku IVAN TELBAN, P. O. Bo* 707 v Foresi :ity, Pa. Društveno glasilo j* "GLAS NARODA". DAROVI. Za nesrečnega Valentina Stenov-ca v Mavčičah, p. Stražišče. IJoydell, Pa.: Društvo "Zavedni Slovenec" št. 4 $2.80. Denar sprejeli m odposlali na pristojno mesto. Ured. "Glasa Naroda". 1913! Svetovalec 1913! Vse. kar morate vedeti o PAKETNI POŠTI, POŠTNIH HRANILNICAH! — Kako postanem i državljan. Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižiei. Koristno za vsakogar. Cena samo 25c. Naroči se pri: Bert P, Lakuer, 1595 3rd Ave., New York, N. Y. (24-4 6x v 2 d) Iščem JOSIP»A ZIKA. kateri se ! je pred enim letom nahajal tu | v Leadville, Colo. Prosim cenj. i j rojake, če kdo ve za njegov : naslov, da mi ga naznani, ali j naj se mi pa sam javi. — Fr. Poljane«, 429 Chestnut St., Leadville, Colo. . (3-7—5) Kje je JANEZ LOBE? Doma je iz Mokronoga. Pred leti seiu z njim bival v državi Kansas. Za njega bi rad zvedel: Ignacij Gorjup, Box 5, Cauonsburg, Washington Co., Pa. (2-6—5)__ Zastonj! i Ker nam je par stotin pratik > za letošnje leto preostalo, daje-11 rao iste vsakemu rojaku drage volje brezplačno. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City. : SKRBITE ZA BODOČNOST. ' Kdor hoče. da bode imel živeti 1 od česa na stare dni, mora že 1 zdaj skrbeti za svojo bodočnost. Ni je lepše prilike, kot vam jo nudiva midva. Kupi in odplačuj polagoma zemljo, pa boš kdaj na . svojem. Prodajava svojo zemljo od 15 dolarjev naprej za aker. Sto dolarjev plačaš takoj, ostalo } mesečno po deset dolarjev. Če si i bolau ali nimaš dela, počakava. Če kupiš 40 akrov, plačava vožnjo. Prodava samo tistim, kateri • pridejo sami pogledat. Jamčiva, da pridelate na vsak aker 'naj- . manj toliko čistega vsako leto, i kolikor plačate sa ves aker. lz-. čistite lahko nekaj akrov na teden. Do železnic in mest od ene • do štirih milj. Kmetije vse na okoli. Zdrav zrak, nobenega močvirja, polno studencev. Nimava \ nobenih ageutov in zato ne zaine-1 njujte naju z drugimi, ki proda-5 jajo danes tukaj, jutri tam, da-[ nes za to. jutri za drugo kornpa-| nijo. Ne silite v kraje, kjer gre samo živinoreja, ker za živino ne potrebujete 40 akrov, kot pri nas, ampak trikrat toliko. Najboljša prilika za tiste, ki se nameravajo to pomlad naseliti. Če ne misliš . letos iti gori, kupi letos, kupi ta-I koj, pa boš že nekaj odplačal do drugega leta. Vedi, da delo ni ; stalno, da pridejo krize — pa ee [ imaš svoj košček zemlje, se lahko ^ umakneš in v vsaki krizi napra-f viš življenje. Piši ali pridi še da-; nes na naslov: Krže Mladič Land ] Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Telefon: Lawndale 7449. Začni danes, če hočeš kaj . imeti jutri. Če pa odlašaš v-dno na jutri, ne boš imel nikdar nie. Pravi Slovenec pri tem ne misli več le na Slovence, ampak ob- 5 1 enem tudi na Srbohrvate. iše pred 10. leti je Hrvat izključeval Srba in Srb Hrvata, a dandanes 1 > se dve tretjini hrvatske in srbi»ke . inteligence čutita eno, kakor jim j . narod živi v lepem edinstvu.^Da, ■ mi Jugoslovani si hočemo poma- - ga ti ■ ) Za vsako samopomoč je treba . neke absolutne moči in vsi Jugoslovani vkup jo imamo. Revizija našega programa in dela je naša — samopomoč. "SI. N." t Uredniška tajnost. Te dni se je zgodilo, da je o-j krožno sodišče v Olomueu skleni-i lo prisiliti dva urednika, da pričujeta v stvari, ki se splošno smatra za uredniško tajnost. Preiskovalni sodnik je priznal uredniko-. ma pravico, odreči pričevanje,! j ker odkritje uredniške tajnosti ne odgovarja časnikarski časti. L. Komora je bila pa drugega nazo- j a ra. Avstrijski kazenski proces ne prizna splošnega prava, da bi . smel urednik odreči pričevanje v uredniških stvareh in da bi bil . zakon gotovo prevzel tozadevne' . določbe, ako bi hotel varovati u-redniško tajnost. I11 naposled tr-a di komora, da iz tega, če kdo izda uredniško tajnost, ne izvira za ui >'dnika sramota. — Toda vsi ti ; razlogi ne drže. Prvič ne drži, sej ' sklicevati na to, kaj je in kaj ni v kazenskopravnem redu. Od te dobe,' ko je bil izdan avstrijski K kazenskopravni red. so nastale t a nove organizacije družbe in novi gospodarski in družabni pojavi. v ki se ne dajo pokriti s klobukom e starega kazenskopravnega reda. 11 Kadar na primer gre za avtomo-" bilsko nesrečo, tedaj mora sodnik poklicati na pomoč strokovnjaka 1 in izvedenca; je sploh cela vrsta 'j novih trgovskih navad, o katerih - se sodnik pouči od pripadnikov e s tem. Zato tudi sodnik ni kom- - petenten presojati pomen uredniške tajnosti, dokler ne zasliši čas- v nikarske korporacije, kakor tudi 9 iz zakona ni mogoče in ne more - presoditi, kakšen usus in kakšne o okolnosti na primer odločujejo - pri vojaški časti. Žurnalistika - spada med nove družabne sta-;- nove. POZOR. GOZDARJI! a Rojakom naznanjam, da potre- 0 bujem 20 mož gozdarjev. Plačam - $1.75 na dan ter hrano in stan. a Frank Mams, No. 5, Boyer, \V. Va. ŽENITNA PONUDBA. Rad bi se seznanil z žensko od 1 30 do 35 let staro, Slovenka ali r, Hrvatica, vdova ali dekle. Jaz e sem star 40 let in se fant. Golju-e fije ni, torej pridna ženska naj se i prepriča in pošlje sliko. Imam a Svoje posestvo in delam počasi. Pišite na: Nick Thompson, Janes Rd P. O. Vancouver. B. C. ■f Canada, i- : : DELO! DEX.OJ! DELO!!! * The C. C. J. C., Marquette, Mich., je dobila mnogo vprašanj radi dela. Odgovoril sem vsem in sedaj objavim na tem mestu, da d je resnično, da se zasluži po 0 $1.20 od sežnja. Dela je za več t let. Za nadaljna pojasnila obrni- 1 te se na: f- John Knaus, e -Box 40, Eben Junction, Mich. (15—4 8x 2x v t) I no znamenje z ruto. s kakim svit- T lini predmetom, s streli ali pa z raketami. j Lastnoročno cesarjevo pismo — konfiscirano. ** Volksstimine", ki izhaja v Warnsdorfu. je ponatisnilo lastnoročno pismo cesarja Frana Jo-1 sipa. poslano črnogorskemu kra-' jlju Nikoli 1. 1910 k njegovemu I j uOletuemu vladanju. Dobesedni ; ponatis tega pisma je bii dne 12.1 : aprila — kontiseiran. i Obsojeni rezervisti. "Češke Slovo*' poroča, da je bilo vojnopravno postopanje! 1 proti onim rezervistom 14. dra-'sgomskega polka, ki so lani v jese-; ni povodom odhoda na rusko me-' j jo demonstrirali, končano. V ee-":leni je bilo 56 rezervistov-dragon-"1 cev obsojenih. Dva rezervista sta "ibila obsojena na 20 let. šest na 15 } let. drugi so bili obsojeni na več let težke ječe. Govori se celo. da I je bil eden izmed rezervistov ob-; sojen na smrt na vešalih. 1 e Na Hrvaškem manjka učiteljev. 2 V požeški županiji so morali * zapreti 10 ljudskih šol, ker manj- . i ka učiteljev. Vlada je sklenila - reaktivirati umorivljerie učitelje I in učiteljice. , h 0 Kralj Ferdinand srbski vojski. Bolgarski kralj Ferdinand je L" odredil za srbske vojake in east-)' nike, ki so bili pred Odriuom. l" 238 križcev za hrabrost in redov 0 za zasluge. Odlikovanja se raz-g I dele tako: 13 generafštabu. 120 a donavski in 105 timo^ki diviziji, >- _m [|[ m n >1 "Pomagaj si sam!" i- -O- Lep nauk, ki je rodil že marši-lt kateri plod. V življenju poedinca in narodov. Tisti Aškerčev člo-vek, ki je bil v jarku in je prosil II vse svetnike na pomoč, sam si pa ni pomagal, je poedincem in narodom zgled. Pa velja le na pol in samo časih, kakor vsi obči izreki in pre-a modri nauki. "Ni dobro, človeku 0 samemu biti", je druga resnica. ^ oni prvi preeej nasprotna. Pametno življenje spoji oba ? principa. In tako je tisti Bismarck, ki je rekel: "Mi Nemci o. , " x> - -1 r se bojimo samo Boga m nikogar ^ drugega na svetu", z drugimi ^ besedami: "Sami smo in močni smo", sklepal zveze z Avstrijo in g zahrbtno še z Rusijo. Dandanes se celo največji na-. rodi skušajo naslanjati na druge. Bajka je tista sijajna izolacija! Trozveza in tripelententa so jas-, 11a priča, da dandanes le tisti pomenijo kaj, ki se — naslanjajo. V kulturi je enako. Čisto sama zase ni kultura nobenega naro-e" da; literature največjih narodov r~ so sprejele in sprejemajo tuje produkte in postanejo same tem rodovitnejše. čim več drugih ele-inentov so sprejele vase. Pri na-e* ših malih literaturah in kulturah vobče pa je uvaževati še dejstvo, c ~ da vsaka sama zase — ne porne-^ nja nič: ker so premajhne; šele , združene so faktor, ki pride v po-i štev. m j Slovenci smo cesto hodili v j ekstremih; šele zdaj se zdi, da se ^ oba gori navedena principa spa-Q" jata, t. j. k samopomoči družimo zveze, ali naslanjamo se. pribli-žujemo se. Mislimo tu na jugo-0 slovansko idejo. Ta idejo ne iz-J ključuje slovenske samopomoči, obratno, krepi jo in razvija. Če danes še veliki narodi in a- silne države iščejo zvez, imamo e- tem večjo potrebo mi, mali naro-n- di, da se družimo, edinimo in čim m i bolj zlivamo. "Balkanska zveza" j je jasen dokaz, kaj zmorejo zve-li- ze. Ako bi poedine balkanske dr-h- žave slušale še dalje sirenske za-o- peljive glasove zaslepljenih ljudi 'o in podkupljenih tujih agentov, se ter bi vsaka zase dejala: "Ne i bom se naslanjala na nikogar, ne j bom se približevala nikomur", bi I še dandanes Balkan bil turški in je i rado vali bi se oni. ki so tako kraki j sen uspeh dosegli s svojim načeli- j 1cm: "Divide et impera!" lo j Končno bomo danes vsakomur, o. ki nam pride z besedo: "Na ni-n- kogar se ne naslanjajmo", rekli: a- "Koga misliš pri besedi "mi"? MELISSENGEIŠTr ti. t Ameriki poznaa pod imenom o- ftOROL, se 'dobi v steklenicah po e, 25c ▼ lekarnah ali pa naravnost a- is gnanega laboratorija: F. Ad Bichter ft Co.t 74—80 Waihing-o- fcoa St., New York." — Išče «e t- itanU. (i^vtrtUimuii) t ' vlada slovanska nesloga, •potem m — po njih. deliti in cepiti jilil li Naše želje izzvenevajo v to: ho- ra čemo svojo srečno bodočnost v okvirju avstro-ogrske monarhi- L je; želimo pa tudi. da bodo naši bratje na Balkanu složni, močni in veljavni. \\ - j- " n< Iz slovanskega sveta i j i ^ i p Prepovedani in dovoljeni tra- a kovi. V Splitu so dijaki nosili na klobukih trakove, 11a katerih so: • I ibila utisnjena imena "Jugoslavi- ^ ja", "Balkau", "Kosovo" inip "Kumanovo". Oblast je nošnjo^g teh trakov prepovedala pod naj-'13 ■ strožjimi kaznimi. Nato so dijaki j jeli nositi trakove z napisi: vela svobodna in neodvisna Alba- j c nija!" Teh trakov oblast ni pre- i ^ povedala! Zares, od resnega do j smešnega je samo en korak! j i Srečni Albanci! ' I Te dni je prinesla dunajska ^ "Neue Freie Presse" vest. da se ] je avstro-ogrski poslanik Ugron v Belgradu zavzel pri srbski via- 2 di za to. da se v pokrajinah, ki ] jih je osvojila srbska vojska, od-) pro zopet one albanske Šole, ki j j so bile zatvorjene vsled vojnih operacij. In na to intervencijo ; ? avstro-ogrskega poslanika je srbska vlada odredila, da se alban-j ske šole zopet otvore. — Isti dan. j ko je "Neue Freie Presse" priobčila to vest, je bil v dunajskem a občinskem svetu sprejet predlog • občinskega odbornika Mataje. da t se vloži pritožba proti češki Ko-, menskega šoli v III. dunajskem I okraju. Torej avstro-ogrski poslanik v Belgradu skrbi za albau- ^ ske šole v Stari Srbiji, na Duna-r ju pa nasilno zapirajo češke šole. f Slovencem na Koroškem pa ne privoščijo niti ene slovenske šole! Ali so divji Albanei za Avstrijo več vredni, kakor kulturni i- * ■ Cehi in Slovenci? Kes, čudna so .j pota avstrijske politike, kdo bi n jih razumel 1! — Avstrijsko ■ plemstvo je 7. aprila ustanovilo na Dunaju podporno društvo za »Albance. Namen društva je: povzdigniti gospodarske, kulturne, literarne in znanstvene interese Albancev. Slovane pa bodo še v naprej zatirali. — Avstrijski,ofi- j ^ cirji se začnejo učiti albansko. Vojno ministrstvo je v cirkular-^ ju pozvalo avstrijske oficirje, da naj se priglasijo, kdor zna albansko. oziroma kdor se hoče alban-. skega jezika učiti. Da bi se ofi-^ cirji naučili jezika svojega slo-^ vanskega moštva, za to se pri ministrstvu nikdo ne briga. Obsojeni radi balkanskih dogod- II kov. t- 0 Sarajevsko okrožno sodišče je G obsodilo urednika soeijalistične-Lj ga "Glasa Slobode", ^larka Br-koviča, v trimesečno ječo brez k pravice do običajne eustodia ho-j nesta. urednika bivše "Otadžbi-e ne", Lazo Raduloviča, v dvome-L seči; o težko ječo in urednika z "Srpske Riječi", Tanasija Pav-, loviča, na šest tednov .zapora, ali 840 K globe. Pisali so o balkanr v skih dogodkih. Stvar je namreč j .j ta: Čim bližje Balkana si. tem! ( manj smeš o Balkanu govoriti, j Q V Bosni, Dalmaciji in Hrvatski te zapirajo, pri nas na Sloven-skem ti samo grozijo in te pre-kričavajo, na Dunaju med Nem-t ei pa smeš pisati in govoriti o Balkanu, kar in kako hočeš! 1- Germanizacija v Bosni e doseza lepih uspehov, kakor ka-[j že ta-le dopisnica, ki jo je preje-la neka tržaška tvrdka iz Bosan-a skega Broda: "An Ich bitte um j :j Inere WerLe Preisliste 111 mehten j a besehtelen fiir meine Scheft meli-o rere zahn Gochachtungsvoll Meh-j_ med." Avstrijska politika je doti "segla tu največji triumf: celo Mehmedi v Bosni naročajo že 0 zaliu za svoj Scheft!! L- 1 Prepovedano zrakoplovstvo. , n Bosensko-hercegovska vlada je i i- izdala zelo stroga določila,' kij >- prepovedujejo zrakoplovstvo ju- i e žno od Save do srbske meje do j i- Bosenskega Broda in vzhodno, a oziroma jugovzhodno črte Bosen-ii ski Br od, železniške proge Ma-L- glaj, Zenico, Losvo, Bugojno, ce->, sto čez Lavno in Prolog. Zrako-ii plovi se morajo tudi drugod na i- ukaz oseb v javni službi izkrcati, e Prepovedano je imeti v zrako-plovili orožje, municijo, golobe, fotografske in radiobrzojavne a-h parate se sme voziti z zrakoplovi 1- le z dovoljenjem vlade. Zrako-1- plov se mora ustaviti na tri^ryt- I I ooj z^per Jugoslovan- v stvo. • i _o__ c "Soča" piše: J Na umetni ustvaritvi Albanije V ima poleg drugih velesil največ i zaslug Avstro-Ogrska. Kakor da bi bila ta Albanija naše vrhovno življeusko vprašanje, s tako vne- v mo so šli naši diplomat je v boj za njo, cedeč se same čiste pravičnosti do "staregra albanskega ; rodu, ki mora dobiti avtonomijo". Albanija je tu? razdornej jabolko na Balkanu! Srbi so pri- } Skrajšani in Črnagora ne dobiji Skadra. Osamljen je črnogorski ; kralj Nikita. Če gredo Srbi iz- -pred Skadra in če stopijo vojaki , z ladij mednarodnega brodovjafJ 1 na kopno, kaj naj stori? Ali naj •| se uda, ali naj kljubuje združenim velesilam? Torej ostane Ska-der Albancem in Nikita se bode ■ moral vrniti na Cetinje po toli- , kih žrtvah praznih rok. To bode bol za starega junaka, ki mu. • skrajša življenje. ?*Prijateljir' Jugoslovanstva pa komaj čakajo, ■ da bi odšli Srbi izpred Skadra in " se umaknile črnogorske čete, po- • tem se oddahnejo: Ahr hvala Bo-' gu! Ugnali smo jih! L Ustvaritev Albanije in prihra- * njen je Skadra Albaniji, to bode \ velik triumf za vse one. ki se ves * ča& balkanske vojne tako ognje- ■ vito vojujejo zoper balkanske 1 Slovane, zlasti zoper Srbe. Srbi. L ti so najbolj nevarni. Srbe treba " prikrajšati, pritisniti jih k tlom 3 in držati proč od morja. Ali sta- - ri črnogorski diplomat Nikita je " bil zapel te dni neko pesem, ki :> ni nič* prijetno donela sedanjim 1 obvladovalcem morja okrog Čr-I ? negore in daleč naokoli. Rekel ? je, da če ne pade Skader, se pa ^ združi Črnagora s Srbijo in tako 1 bodo imeli Srbi ob morju, kar - bodo hoteli. V Srbu tiči velik 3 kupčijski talent, Srb je veljaven 5 trgovee v Trstu: kaj, če se odpre ■ morje Srbom? Na Črnogoro pri-' tiskajo, naj se uda in zadovolji i> z nekaterimi koščki zemlje in e par milijoni denarja, pa naj lepo molči in dalje služi velesilam, ali ' Nikita ne posluša teh glasov. temveč premišljuje, kako bi za-1- godel velesilam, da bi odšel iz sedanjega položaja lahko s po-nosno glavo. J Srbi na morju! To je strah. ' Slovani na kopnem na Balkanu močni, Slovani na morju! Tega »- ne sme biti. Kako bi to vplivalo l, zlasti na avstro-ogrske Slovane: s že tako so predrzni ti Slovani v - monarhiji v svojih zahtevah, kaj - bodo zahtevali šele potem, ko bo 0 za njimi na jugu močan svobo- - den Jugoslovan! Zato treba po-e tlačiti ga in potlačiti tudi avstro-e ogrskega Slovana, da bodo nad S. njimi gospodovali vedno tuji na- 1 rodi! Tako mislijo in tako delajo e visoki gospodje. Tako njihovo i. delo vidimo pred svojimi očmi e dan na dan. e Turki jočejo, ker so prišli ob ■i vso svojo moč na Balkanu; kaj i- bo? Te dni smo čitali, kako je i- neki turški publicist v nekem ca-rigrajskem listu metal v obrazi - gospodujoči Evropi, kako nepre-vidno je pustila propas": Turči- . jo v Evropi ter je dvignila v svojo škodo Jugoslovane; govori o slovanski nevarnosti in slovan-0 ski bodočnosti, pred katero bodo e trepetali tisti, ki so mirno gleda-li, kako je padala evropska Tur-čija kos za kosom, [j Ali kar je, je, rešiti pa treba. a kar se da rešiti. In sedaj rešuje-jo, kar se da rešiti, tam v črno-o gorskih vodah in v Londonu... e Albanija, Skader — še tretje \ bi radi imeli: razdvojenost med k. i Balkanci, v glavnem med Bol ga-e ri in Srbi. Junaki izpred Odrina ^ naj si Bkočijo v lase. Topovi, ki L_ so skupno porazili Šukri paso m :i mu vzeli trdnjavo, naj se obrnejo sedaj v bolgarske in srbske voj-o ne vrste; te naj se spoprimejo in 7 uničijo. To bi bil gaudium! To bi _ se smejali izvestni diplomatje, to e bi se rogali Nemci, Madjari, La-a hi! Radi Makedonije naj bi peli e topovi smrtno pesem srbskim in o bolgarskim vojakom, radi Make- 2 doni je naj bi se spor tako po-ostril, da bi ga ne bilo mogoče e nikdar poravnati. To bi bila da-lekosežna vojna, ki bi porušila y dobljen ugled in veljavo ter bi a neizmerno škodovala celemu Ju-goslovanstvu. Če bi se to zgodilo, potem bi čutili posledice tudi mi v Avstro-Ogrski. Dasi je res u-'7 stvarjena Albanija, vendar bode j treba začeti malce drugače postopati z Jugoslovani kakor do-a slej; naravna posledica nastalih - razmer z dvignjenim Jugoslovan-stvom na Balkanu. Ako pa za- I . ' žem. ki ne poznajo egoizma al; t sebičnosti, strankarskega prepira, ali častihlepja; pokažite pa1 hrbet tudi onim, ki so morda j Zvezo namenoma izkoriŠČevali zal svoj dobiček. Ako se boste rav-1 nali teko. potem se bo lahko vrnil domov vsak delegat s konven- j eije z zavestjo, da je storil svojo 2 sobratsko in narodno dolžnost. y Konečno Vam tudi kličemo: j Spominjajte se pri tej priliki na-ji šega Slovenskega Zavetišča! , 2 h Dopisi. j j i 1 Conemaugh, Pa. —Ker stojimo j 1 na pragu konvencije S. D. P. Z.,; j si kot njen član štejem v svojo ] dolžnost, da povem svoje mne- , nje. Delegati so pripravljeni, le } žal, da so med njimi tudi neka-j« teri, ki obračajo vodo na svoj , mlin in sejejo prepir med člani, i, Tak človek je tudi delegat dru-j, št v a št. 3 iz Conemaugh. V listu i "Proletarec" s^ vedno postavlja 1 za prvega delavskega voditelja, , le to mi ne gre v glavo, za kate- ( ro stranko misli on, da je delav- , ska. Poslušajte! Leta 1908 so bi- , le volitve za predsednika Združ. držav. F. P. je delal tisto leto pri Cambria Steel Co. Nekega jutra dobi boss istega rova povelje. da naj pošlje 3 delavce na agitacijo na volitve. Izprva ni hotel iti nikdo, potem pa je vseeno šel F. P. (ki vse naredi za dolar) z dvema Angležema. A pozabiti ne smemo, da je bil takrat F. P. član socialistične stranke klub št. 5 v Conemaugh. Torej, gg. dopisniki Zabric, Podboj, Kocjan, kaj rečete na to? Kot sodrugom omenjenega kluba 1 vara je biLo vse znano, zakaj ne prinesete teh zaslug v javnost? Meni ni mar, kaj pišete, glavna stvar je, da se piše resnica, a vi jo ne! Gosp. F. P. vprašam: ka-! tera je delavska stranka sedaj in I katera je bila leta 1908? Koliko 1 ste dobili plače koi boritelj de-1 lavstva in kdo Vas je plačal? [ Kmalo Vas bodo ljudje spoznali,! f saj je že skrajni čas! Menda še 1 ni dolgo, ko ste pristopili k S. D. P. Z. in se izjavili, da hočete Zvezo varovati. Kedo Vas je postavil ) za varuha? Upam, da bosta gg. Rovanšek in Pajk že storila svo-> io dolžnost. Delegatje S. D. P. Z. naj vse dobro premislijo in naj f olijo v odbor može, ki so zaupa-' nja vredni. Pozdrav! — P. * Braddock, Pa. — Tu Vam po-' 1 šiljam naročnino in Vas prosim,' da natisnete te vrstice v "Glas Naroda", ki je po mojem mnenju najboljši slovenski list v A-meriki. — Delavske razmere so še precej dobre, delo vsakdo lah-' ko dobi. Obenem opozarjam vse ~ člane društva sv. Alojzija, da se " udeležite prihodnje seje dne 18. maja. Ob tej priliki bomo izvolili ielegate. ki bodo zastopali naše 1 društvo na prihodnji konvenciji. Sobratje, plačujte redno svoje * nesečne prispevke, da ne bode toliko zmešnjav. V vsaki stvari • h i bo red, pa bomo lahko napredovali Pozdrav! — Jernej Za-gorc. CoUinwood-Cleveland, Ohio. — } Ker vedno berem dopise iz raznih naselbin, sem se tudi jaz na-. Tueuil malo opisati tukajšnje razmere. Kar se tiče delavskih razmer, so povoljne. take, da emo zadovoljni. V zadnjem ča«u so se ^ tukajšnji rojaki pričeli jako zanimati za konsumno društvo. Pred dvemi meseci so se začeli j zbirati in ugibati vse potrebno in so do danes že jako lepo napredovali. V soboto 26. febr. smo 1 imeli sejo na 117 Stop Shore Line, kamor so tudi prišli rojaki 1 iz druge strani mosta in bližnje-1 ga Nottinghama. V soboto dne 3. maja se vrši seja na drugi •strani mosta v šolski dvorani, kamor so vsi rojaki in delavci * vljudno vabljeni. Prihodnjo soboto 10. maja zveeer ob 7. uri je ' pa seja tostran mosta na 117 Stop Shore Line v bivši Bauma-' novi dvorani. Pri vsaki seji se ~ pobira denar za upianmo in za ^ delnice. Upisnina je 25c. delnice ; pa $25. Sedaj je sklenjeno, da se ■ morajo delniee plačati v teku 2 mesecev. Nabranih imamo pri- " bližno $800. Delavci, rojaki, le L tako naprej in potem nam je zagotovljena boljša bodočnost! V slogi je moč! Pozdrav! — Ivan ■ Anžic. Girard, Ohio. — Dne 30. aprila I se je oglasila tukaj gospa Štorklja in pustila pri družini Jernej I Černe deklico, ki je tehtala tri , funte. Zdravnik se je izrazil, da . bo živela. Najiskrenejše čestit-jke! — Martin Kopač. _. 1 "6LAS NARODA": (Slovenic Daily.) Owned ar-d published by the Slovene Publishing Co. ; (a corporation.) WANK 6AKSER, President-JANKO PLEŠKO, Secretary. U>ULS BEKEDIK, Treasurer. Plane of Business of the corporation and addresses of above othcers : 88 Cortlandt Street, Borough of Man-hattaa, Slew York City. N. Y. 35» eelo leto velja list za Ameriko in ^ Canado........................$3.00 pol leta....................... 1.50 ** leto za mesto New York ....... 4.00 * pol lata za mesto New York ... 2.00 Evropo za vse leto...........4.50 " M " pol leta............. 2.55 "četrt leta............ 1-70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvaemžj nedelj in praznikov._ "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. AdTtrtfaiment on agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" S2 Cortlandt St, New York City. Telefon 4678 Cortlandt. iilllll Pozdrav delegatom S. D. P. Z. Duh časa in življenska potreba je primorala zadnja leta tudi a-meriške Slovence, da so pričeli v marsičem posnemati druge narode. Prav radi tega jelo se je v prvi vrsti misliti na veliko važnost podpornih organizacij, ki naj bi bile EDINOLE v odpomoč in korist našega ljudstva. Stara je že prisloviea, da narod, ki ne Hkrbi za svoje nesrečne ali bedne rojake, ni prištevati k naprednim narodom; številne naše podporne Jednote, Zveze in druge samostojne organizacije nam pričajo dandanes, da smo ameriški Slo venci na društvenem polju dobro — ali morda še preveč? — organizirani. Tako imamo dandanes Že Jednote z najraznovrstnejšimi načeli in nazori, ki zasledujejo vso drugo smer, kakor bi jo pa morale v resnici zasledovati. Tudi največjemu učenjaku bi bilo nemogoče razdeliti princip bratske podporne organizacije v politično ali kako drugo strujo. Že zdrava in jasna pamet nam veli. da je prvo in glavno načelo vsake podporne Jednote edinole skrb za ponesrečene in podpore ▼redne s ob rate ali člane. Usilje-vanje raznih nazorov in politika morala bi biti pri podpornih Jed-notah popolnoma izključena. Prav radi tega se čuje v novejšem času o vednih sporih med flani ali društvi te aH one Jednote. "Mogoče" bomo pa vendarle tekom let doživeli, da se bode pretežno število naših podpornih Jeduot združilo v eno "mogočno" deblo, katerega bo zamogel omajati strankarski vihar ali nasprotna sila. Ako ima poveljnik armade svoje Čete preveč raztresene, lahko pokonča sovražnik še tako številne in hrabre njegove trume ; zmago je torej doaeei samo v združenju ali edinosti. Dal Bog, da bi se kmalu uresničile želje o skupnem združenju vseh alevenskih podpornih Jednot, potem nam bo nedvomno zaaijala i«t. tako srčno zaželjena bratska edinoat in celokupni napredek naroda.--- $ted eno izmed najmlajših večjih podp. organizacij moramo prištevati našo Slov. Del. Podp. Zyezo s sedežem v Conemaugh, l*a. Ne bomo te opetovano spuščali v sedanje razmere te Zveze, fcer se bo cela zadeva gotovo u-godno rešila pri bližajoči se iz-vanredni konvenciji, vršeči se dne §. t. m. v Clevelandu, Ohio. Cenjeni bratje delegati! Ugled in napredek Vaše Zveze, ter so-brataka ljubezen Vaa je napotila MM» tja v našo slovensko ame-prestolico, kjer Vsa po xdravlja na tisoče in tisoče roja-kov; tako Ym pozdravljamo tudi mi in Tam kličemo: Mnogo uspeha t Delujte neustrašeno za pr&evit Zveze in blagoslavljala Va» bodo ie dalje hvaležna trea naših vdov in sirot. Otrešite se na konvenciji vseh stavljenih zaprek, peverfte .vodstvo Zveze m o-. Povest o novi pampi. Humoreska. V 2abji vasi so se pripravljali na lepo slovesnost: blagoslov nove brizgalne. Že dolgo so imeli v vasi gasilno društvo; toda to je imelo doslej le eno trompeto. Sicer ie bila na županovem skednju skromna deska s skromnim napi* •*om: Shramba gasilnega društva, toda notri ni bilo poleg kmetske-ga orodja seveda — razven pet uniform in trompete nobene druge reei. Zato so merodajni krogi spoznali, da bi bilo to za slučaj ognja le malo premalo. Ko je po neki občinski seji dacar sprožil mis»-l o novi brizgalni, tedaj so bili spočetka možje nasprotni tej novotariji; toda ko jim je daear po veda L« kakšna sramota bi bils za eelo Žabjo vas, če bi gorelo, pa bi pri>li Zapoljci — sosedje — gasit s -vojo hrizgalno, domači pa bi le gledali in v škafih vodo nosili. k^r nimajo brizgalne — ne. tf sramote pa Žabčarji niso hoteli dočakati. Ko se je torej raznesel *po sicer mirni vasi glas o nov; brizgalni, tedaj ni bilo zvečer pr: ognjiščih o nobeni stvari toliko govora, kakor o njej. Ker pa Žabčarji — posebno starejši — besede hrizgalna nikakor niso mogl; izgovarjati, zato so ji kratko rek1' — pumpa. Torej pumpa bo prišle v Žabjo vas, in sicer čisto nova moderna. Nekaj bomo nabrali, ne kaj darovali, nekaj pa dolga na redili, pa bomo pumpo imeli — tako so rekli možje v Žabji vasi To se bodo Zapoljci jezili, ko bodo zvedeli, da pride v Žahio var nova pumna ! V tem so si bili vs; Žabčarji edini. Žabčarji in Zapol.i"! si namrev niso bili priiatelji. Od kedaj se j-zaiVlo to sovraštvo, pravzaprav p" vedel nihče, gotovo pa je, da i' bil sedanji rod v obeh vaseh čistr nedolžen pri tej stvari. Sicer so bili komaj pol ure narazen; Zapo lje ie bila večja vas. Žabja vas pr manjša, toda imela je lepše hiše premožnejše kmete in pa še nekaj česar Zapoljei niso imeli: loterijo trafiko in daearja. Ni čuda da j r bila v Žabji vasi vsa izobraženost doma! In ravno ta dacar je bi menda kriv medsebojnega sovrp šiva. Preteklo je že veliko let. k. st- je ;io za to. ali pride dacar v Žabjo vas ali v Zapolje. Gostilni carji ga sicer niso bili veseli, to da 7a čast se je šlo! Zmagali st Žabčarji. Višji krogi so rekli, d v Zapolju še primernega stanova nja ni. T ga jim torej Zapolje niso hoteli odpustiti. Ko je umri zadnji daear, so mu Žabčarji na pravili velikansk pogreb, dali s' sami tiskati črne parte, pod n.i' govo ime so postavili vse častrn naslove in potem še tri: itd. N čuda, da je vsa njegova častn: mesta prevzel novodošli daca* Bil je predsednik bralnega društ va. voditelj pevskega zbora in ne čelni k gasilcev. Zapoljci so zope" pri tej priložnosti prosili, da bi s< sed ež daearja premestil v Zavoljr pa niso bili uslišani. Zato je bilr jeza še večja. Ce so prišli kede samosrajčniki iz Žabje vasi sku paj z onimi iz Zapolja, so jim celr ti klicali zaničljivo: dac, dac, dac Zapoljci pa so jim odgovarjali rega. rega, rega. Zakaj? Star ljudje v Zapolju so pravili, da sr pred mnogo leti v Žabji vasi ljud je ponoči žabe na limanice lovili Koliko je bilo na tem resnice, s-ni dalo ve? dokazati; to je pa res niea, da Žabčarji niso hoteli bit Za ha f j i. To ime, g0 rekli, je grdo sicer tudi ime Žabčarji ni bilo po sebno lepo, ampak Žaharji nis< hoteli biti. Če so torej prišli fan* je skupaj iz obeh vasi in je prišlr do prepira, tedaj je bilo zadost* če je dejal kak Zapolje: Žabar a* pa rega. rega. pa so si bili v laseh Torej Žabčarji in Zapoljci 8' med seboj niso mogli. Celo ženi1' se niso med seboj. Kdo bo hod; po nevesto v to beračijo — tak' so rekli Žabčarji. Ko so se tore^" začeli nabirati prostovoljni do neski za nov0 pumpo, tedaj so po zabili na medsebojne prepire ir tekmovali, kdo bo več darova* samo da bodo Zapoljce z jezili. S* moobaebi je umevno, da ni Sel nihče v Zapolje pobirat. Mi imamr že sami toliko, da lshko plačamo — so rekli možje v Žabji vasi. Pnmpa je bila naročena, ko so nabrali skoro polovico, kolikor y stals. Ostsnek ho pokrit s čistitt dobičkom veselice, ki se bo napravila na'dan blagoslova, ali pa f posojilom — tako je rekel odbor Seveda se je tudi po Zapoljo hitro raznesla novica, kaj je no ▼e*s z Žsbji vasi. Ta rež jim ni bila ni* kaj všeč. Sama bsharijs. so rekli elit; ne bomo šli nič zraven — trdili drugi Odbor je bil Jp v Zapolju v veliki zadregi. Ali bi Sli ali ne, tako so ugibali cel teden. Naposled so sklenili da gredo, če bodo vabljeni, ampak ne vsi, samo nekaj! Bližal se je slavnostni dan. Tisti teden je vladalo cel čas v Žabji vasi slavnostno razpoloženje. Dekleta so pletla vence, fantje sekali mlaje in krasili slavnostni prostor za veselico, ki bo kakor so rekli, naravnost velikanska. Od vseh strani bodo prišli gostje, tujci in sorodniki, to bodo gostilničarji prodaji, kaj tacega še nikoli v Žabji vasi — tako je šlo od ust do ust tisti teden. Odbor za veselico je imel dela čez glavo. Najprej je bilo treba rešiti težavno vprašanje, ali bi vabili Zapoljce ali ne. Eni so bili za, eni proti. Odločil je načelnik: vabimo jih, potem naj pa naredijo. kar hočejo. Bodo vsaj videli. 'n cnmp?n T/up« ie bila rf1« ■doma. Hitro so jo vpregli pred pumpo. Sicer se je pumpe prestrašila, kakor da bi videla avtomobiL Na pumpo so se vsedli Štirje možje s tajnikom vred in udarili so po luci, da je kar skočila. Luca je težko peljala, proti klancu gori pa kar ni slo več naprej. Zato so vsi doli skočili, da bi luca ložje Vozila, pa le ni Šlo. Vrh klanca jo je udaril tajnik, kar je mogeL Luca je potegnila z vso močjo in — vrv pretrgala. Uboga luca! Zmerjali so jo in kleli, nič ni pomagalo. Hitro so jo odpregli in jo zapodili a/aj. saj je znala sama domu, vsi štirje pa so za pumpo prijeli ter jo peljali po klancu nizdoli proti ognju — na lice mesta. Ko so videli Zapoljci, da gredo Žabčarji s svojo novo pumpo, tedaj so gasili hitro, kar so mogli. Tajnik je ukazal nastaviti- cevi; eden je hitro tekel iskat vode, drugi so pa cevi skupaj devali. Pa ni šlo, pri pumpi namreč. Tajnik tega ni bil navajen. Tedaj pravi eden: Obrnimo jo! Obrnili so jo, pa tudi tako ni šlo! Tedaj prijme tajnik z vso močjo za nek ventil — in nekaj je počilo. — Prestrašil se je in dejal, da gre k županu po orodje. Dolgo ga ni bilo. Med tem časom je že ves hlev pogorel. Razkopavali so le še slamo in gasili tleče tramove. Ko ni bilo tajnika nazaj,so ga šli iskat. Dobili so ga pri županu, kjer so zvedeli, da ni treba več gasiti, da b.o pogorelec še več dobil odškod-' nine, ker mu ne bodo nič odtrgali. In tako so ostali vsi v županovi gostilni ter se nad luco jezili, da je ona vsega kriva, da so prišli prepozno. Nova pumpa pa je vsa oškropljena z blatom stala sredi ceste pred pogoriščem. Ko je gospod načelnik zvečer zvedel, kaj se je zgodilo, je ukazal z županovimi konji ponoči pumpo domov pripeljati. V spominsko knjigo pa je zapisal, da so Žabčarji prvi prihiteli Zapoljcem na pomoč in pristavil besede: Čast požrtvovalnim možem! LISTNICA UREDNIŠTVA. J. S. Joliet, HI. — Pravo rdečo škofovo brošuro "Ženinom in nevestam za srečen zakon' * ima v zalogi le L. Benedik, katerega naslov je: 2302 Elm Ave., Ridgewood, New York. On jo prodaja po $1 s poštnino vred. 1 Kedor mu pošlje denar, jo takoj dobi. o tem smo osvedočeni. rn—mmmmmmmmmmmmimmimm—mmmmamm mrena,' is. -irr-as-aai j| Prijetna vest ll ZA VSAKO SLOVENSKO DRU- »i ŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽA- I V AH OB TEM ČASU SPLOŠNE J rl DRAGINJE JE, DA NAŠA :-: fl pJ j slovenska unijska tiskarna računa še |Hj vedno najnižje cene za vse najboljše p i f* društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo- dtovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom. irl f Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške listo, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine /.a veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite p4 nam. in od nas dobite tečen odgovor.koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v < L M * , vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. Prva slovenska unijska tiskarna »4 i _________ r i i CLEVELANDSKA A AMERIKA, H 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I I 111 ■mimihiwi "V s ^r^ T SJk. t^tk. k iw xiu kik. ki iPhone J4b. | jgSk FRANK PETKOVSEK, " /.-IT javni notar - Notary Publie, , 7I8'720 Marke| St-< WAUKEOAN, ILL. ? * PKODAJA lina vina, najbolje tkanje te v- '»vrstne smotre—paieatovaca idra f ^IHb ^ irelr p Ko DAJ A volne lističe T«ch prekomor ^ ^^ . POŠILJA denar w stai kraj »aneslilve A i UPRAVLJA vpe v notarski posel spada* i C jočadela. _ ' Zastoonik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St.. New V or k. 4l ■ * »m ^fl/« * * 1 1 »i >. A II ... j A r Informacijski predal "Glas Naroda", • Naročnik v Clevelandu. Pragmatična sankcija je najvažnejši in najstarejši avstrijski državni ' temeljni zakon, s katerim je ce-' sar Karel VI. 19. aprila 1713 u-1 redil dedna nasledstvo habsburškega rodu in proglasil nerazde-ljivost avstrijskih dežel. Letos se 1 je obhajalo v Avstriji 2001etnico ■ te sankcije na slovesen naein. ' Naročnik, Breezy Kill, Kansas. Ker je nam vrednost označenega ' Avstrijskega starega denarja ne-oiana, smo se obrnili v Lfjublja-' no za pojasnilo. Ko prejmemo >dgovor. Vam bomo tozadevno poročali. J. J., West Allis, Wis. Po postavi ste Vi na vsak način ameriški državljan, ako ste že 21 let stari. Ker niste označeni v držav- * Ijanskem papirju Vašega očeta, idite sedaj z očetovim papirjem na bližnjo sodnijo; tam boste morali dokazati sorodstvo, kedaj ste dospeli v Zedinjene države in 5 kje ste bivali leta 1886? Da postanejo tudi otroci naturalizova-| nih starišev ^meriški državljani. a tem amo že zadnjič poročali; ^ to pa le tedaj, ako so dospeli A' . Zedinjene države še nedoletni in nameravajo tukaj stalno živeti, i " F. in J. J., La Salle, HI. Vaše r obširno poročilo sino prejeli. Ker se pa newyorska pravo varstvena , lisama najbrže ne bo hotela pe-. *ati s to zadevo, bomo v kratkem , poizvedeli, če se nahaja sličen lira d tudi v Chicagi; o tem Vas . bomo v nekaj dneh obvestili pis-. meno. A. B., Pittsburgh, Pa. Avstrij- - iki podadmiral Tegethoff je pre-' nagal Italijane pri otoku Lissa - dne 20. julija 1866; avstrijsko > vojaštvo je odpotovalo v Bosno i »ovodom okupacije dne 27. juli- - ja 1878. Ivan L., Thomas, W. Va. Nav-1 tična milja ali morski vozelj me-} ri 6080 čevljev. Prvi parobrod. ki je križal ocean, je bil pa ni i k " "Savannah". Svojo prvo vožnjo * iz mesta Savannah, Ga., do Live'-. J poola je naredil leta 1819 v 25 1 ineh. I Naročnik, 1890. Izraz za "Hi-1 j tri račnnar" je v angleščini I :£riti v se-jbi velikega človeka, ki je vedr .bližje spoznanju. Vprašanja so . [Zato da jih razmišljamo, da iščemo odgovora na nje; in s tem v sebi budimo moči, množe se nam Vednost je mor in imovina, nevednost slabost in najhujša potrata imovine. Jan. Mencinger. ! - ! Denarje v staro domovino f pošiljamo: K. $ K. $ 5---- 1.10 130________2b.»Ui i 10---- 2.1 tt 140.... 28.05 ! 15---- 3.15 150________30 70 i 20 ---- 4.20 160 ________32.75 25---- 5.20 170________34.80 30---- 6.25 180 ________36 S5 35---- 7.25 190________38.90 40 ---- 8.30 200 ________40.90 45---- 9 30 250________51.15 50--------10.30 300 ________61.35 55--------JI.35 350 ________71.60 60--------12.35 400 ________81.80 K5--------«3 40 450________92.O0 70________14.40 500________102.25 75________15.45 ! 600________122.70 ________16.45 ! 700________143 1? ! ft5--------17.45 800________I63.-:o, 90--------18.45 900____184,0^ > 100 --------2*1.45 1000____2».i. JO 110________22.50 2000________407.0»! 120 ... 24 55 5000____101?.00 Poštarina je všteta pri teh ivo j tah. Doma se nakazane svote iz plačujejo popolnoma, brez vinarju ! odbitka. Naše denarne pošiljatve razpo j šilja na zadnje pošte e. k. postn« 1 hranilnični urad na Dunaju v »aj krajšem času. Denarje nam poslati je najpri i ličneje do $50.00 ▼ gotovini v pri j I poročenem ali registriranem pia mu, večje zneske pa po Posta) Money Order ali pa po New Yor* Bank Draft. FRANK SAKS EE, «2 St ka tam vali se že so padle Kir K i lise nihče vojske več ne vstavi, nihče nič več ne opravi. t'ela nam beži armada, do obzidja <'arigrada. «la v najhujši zadnji sili bomo Carigrad rešili. Zadaj nam sledi armada, tebe bi zajela rada — Drinopolje bo obdala eel o mesto izstradala... To si misli Sakri paša : "Ce je taka vojska naša v Drinopol se bom nastanil mesto pred Bolgari branil. . . *' Tod i general Ivanov, hrabri poglavar Slovanov, se obleganja ne straši pismo piše Sukri paši: " Hrabri paša — Aukri-paša eno !«• še zdaj se vpraša : Ali hočeš se udati, ali hočeš se bojevati." Odgovarja Sukri paša : "To trdna Volja naša. nikdar nečem se podati se do smrti bojevati." Pravi general Ivanov, hrabri pocrlavar Slovanov: ' lie i .junaki moji smeli, trd boj bodemo imeli. Ker se paša neče mlati, moramo ga istradati, mesto dobro okrožite in se v zemljo zakopljete. Drinorolie ne pustimo, rajši čakamo vso zimo. v r'»vih bomo. zimovali in pomladi počakali. So vojaki tak storili i- Di •inopolje obkolili, v rove so se zakopali dobro mesto varovali. I Paša stopa ob Marici, slišijo se bojni klici. ; paša pravi: "Pasja truma, ali nimate poguma?" 1 Kaj po rovih mi sedite — rajšj mesto napadite. ( polni naši so še hrami — hej. poskusite se z nami." Odgovarja mu Ivanov, hrabri poglavar Slovanov: "Čakaj, dragi Šukri paša enkrat pride ura vaša." Pa mu Sakri paša pravi: "Stavim kaj pri moji glavi, prazne vse so tvoje nade. Drinopolje nikdar tie pade." Pravi mu gospod Ivanov, hrabri poglavar Slovanov: "Drinopolje bomo vzeli — tebe s celo vojsko vjeli." | , ; s«* posmeje Sukri paša : ■ Napačna ni misel vaša: Al ne hoste mesta vzeli mene z. vojsko nikdar vjeli, Ce bo sila prevelika bom zažgal en sod smodnika, v zrak bom spustil mesto eelo da se bode razletelo." Reče mu na to Ivanov hrahri poglavar Slovanov: "Stori kot je tebi drago. — jaz bojujem boj za zmago." Mesecev je pet minulo kar je mesto obkolilo, zima ie minila huda, ki je bila vsem zamuda. Oovori erosnod Tvanov hrabri poglavar Slovanov: Hej. junaki, zda i vstaiaite na napad se pripravljajte!" Čakali smo celo zimo. zdaj orožie ^asrrabimo. ^'onee bodi &ukri n»«e — Drinopolje bodi naše! So iunnfci \z rovov vstali na trdnjave se zagnali, srbski pokaio tonovi. turški padajo zidovi. Tri dni so se bojevali, boja niso prej končali, da so Drinopolje vzeli, Sukri pašo z vojsko vjeli. Ko to vidi Šukri paša. j ravi: "Kje je slava naša? Morali smo se mlati težko vojsko dokončati. Hej vojaki z<1aj hitite mesto urno mi zažgite predno dan današnji mine bodo same razvaline." j Govori gospod Ivanov j hrabri poglavar Slovanov: "Ce ga boste vi razdjali, mi ga bomo sezidali." I So se Turki v beg spustili lepo milosti prosili — Kar so mesta zapalili, so Bolgari pogasili. Govori gospod Ivanov: "Zdaj junaki si počite — dobro s plenom se gostite, ker je padel šukri paša I k Carigradu pot gre naša.' v Cista, obilna je temelj dobrega zdravja. Ako je kri slaba si.- oslabeli, ter muli« govani z. opahki. bulami, tvori, uljesi. živimi ranani in srbečico. Za smeh in kratek čas. Preveč laskavo. A. Sosedova tiizela ima pa za-res tako krasne lase. kakor bi nosila beleščečo krono na irlavi. li. In to krono dene vsak večer raz glavo. Na kamniški železnici. Sprevodnik kmetiču. ki je hudo kašljal in kihal : "S tem vlakom s.- ne morete peljati dalje". — "'"emu ne'.1" — "Ker preveč kaši jate in ki-hate. Zadnjič' se je peljal tudi nekdo iz. vaše vasi, pa je blizu Črnin" tako kili ti i I. da je skočil vlak s t i ra. Predraga jajca. 1 . 1 — Letos smo nameravali odpotovati v Afriko. — Čemu pa niste ? — Pravijo da se dobi ondi za | zajutrk samo nojeva jajea. ki teb-l | tajo od -5 do 4 funte. Pa smo po-i j tovanje vsled draginje preložili, j Iz višje gospodinjske šole. Strie: Ludmila. to je res lepo. Ida obiskuješ višjo gospodi njslco! šolo.. Ali že lahko skuhaš pristno! j turško kavo? j, Ludmila: Še ne.-4)osedaj smo sej j le učile samo o pripravljanju trdo!, j in mehkokuhauih jajee. (Severa s Biood Purifier) je eno im od najboljših zdravil zoper slabo kri. Izčisti in pomnoži kri ter prežene vse strupenine ter s tem tudi grde opahke. .le tudi izbomo "pomaldansko zdravilo". Cena *1 .<><». NI RAZUMEL. Bolečine v želodcu. "Sedaj bo že eno leto odkar sem imel bolečine v želodcu, katere so prišle vedno o noldan in zopet ob peti uri zvečer. Bile o tako hude, da nisem mogel skoro jesti. toda po rabljen jn Severovega Živi jen skoga Balzama (Severa s Balsam of Lile: ju tabletov, so boleščine prešle in moja slast se j<- vrnila. Prosim objavite to pismo". Charles Boehm, Box L'47. Tuekahoe. X V i o zdravilo se tudi priporoča zoper otrpla jetra, neprebavo. zapeko, in težko prebavo. Je splošna tonika za eel i ustroj. Cena 7."» centov. » Živčna oslabelost. "Zahvaljujem se vam z.a nasvet, kate ret»a ste dali moj: moji ženi. ki je trpela vsled živčne oslabelosti in glavobolov. Preje smo poskušali razna zdravila brez. uspeha, dokler nismo poskusili Severov \e-votou ; Severa "s Nervoton . Rabila ira je dva tedna dokler ni popolnoma ozdravela. .Moja žena in jaz se vam zahvaljujeva za to zdravilo." •lohn Sikalla. ♦S.V_> — -J4th St.. Detroit. Mieh. ■le tonika in zdravilo za živčni ustroj ter podeli olajšbo v slučajih dušne potrtosti. nespečnosti, živčne onemoglosti histerije in raznih drugih živčnih bolezni. .le tudi hrana za utrujene živce. Cena *1.. Naprodaj so v vseh lekarnah. Vprašajte za Severova Zdravila, jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jih pri nas. Ako Kmet. razburjen, ker ga je gostilničar nazval z "govedino": "Prosim vas. da se bolj jasno izrazite, ker vas ne razumem dobro jeli mislite bika. teleta, kravo ali vola.'" Lahko snoznanje. Xeki konstabler je dobil nalog aretirati premožnega farmer ja Mulligana v Hartford, Conn. Far-merja pa slučajno istočasno ni bilo doma. ker se je mudil na polju. X j ego v 7 letni sinček veli torej konstabler ju: "Moj ata delajo tamkajle na njivi z oslom; lahko ga boste našli : oni s klobukom je oče" Lepa tolažba. Po koncertu. Mož ženi: Kako se ti je kaj do-padel sinočni Koncert : Žena : Xebeskokrasno. Xova pri madona ima zares glas. kakor naš pokojni skladatelj I pavje. Enfant terrible. F. Severa Co Izgovor. Dama: Ali vam ni nič žal. da vam je pobegnila žena z lepim ko-žijažem — Kaj se! Mislil seru ga itak že I odsloviti. Anica: Teta, če boste šli -danes j domov, vas bova midva /. Lojzkom j spremila na kolodvor, da se ne izgubite v mestu. Tudi prispevek. Agitatoriea starokrajske "Svete vojeke" ali "Protalkoholne Zveze": "Draga soseda ! Prosim vas prispevajte par centov za naš sklad, ker liani je nesrečni Sajovic odnesel toliko denarja v Ameriko". Sosoda : "Pridite kasneje, ko se povrne moj mož iz gostilne; lahko vzamete kar njega s sabo". S Stražnik: Vi ste obdolženi. da ste zažgali kozolec našega župana. Postopač: Gospod, jaz ne kadim že več let. temuč samo čikam. Razlika. A.: Ivaj je razlika med kapitalom in delom ? B.: X"e vem. A.: Ce ti posodim jaz 25c., to je kapital. Ce bi te pa tirjal zanje, to je pa delo. Pozor slovenski farmeiji! Vs!e«l občne zahteve, smo tudi letos naročili večje Število ^bP ravih domačih KRANJSKIH KOS. V zalogi jih imamo dolge po 65. 70 in 75 crn. lvose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajerskem. Iste se pritrdijo na kosisče z rinkcaini. 1- Cena 1 kose je $1.10.--9 Kedor naroči <1 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi kltpalno orodje iz finega* jekla ; —--- cena garnituri je $1.00. ===== Pristne "Bergamo" brusilne kamne po 30c. kos. Pri naročitvi nam je naznaniti poleg poštne postaje tudi bližno železniško. Naročilu priložiti« jev, denar ali [Postal .Money Order. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street, New York, N. V. & & -S- * 4 T » I s * I & i 1 ... i CEDAR RAPIDS : IOWA HUDA ŽEJA. "glas naroda" stane za dolarje. .naroČite se nanj* celo leto samo tri -*-- -JgJi-®-JfiS- Ugodna prilika za nakup ur! V ZALOGI LE ŠE 25. Nace De bel tiha r. predsednik pevskega društva ''Krokar" pri izletu 11a Palisadah: "Tristo med-[ vedov! že pol ure hodimo, pa ni nikjer kake gostilne, žeja pa tako huda!" M. Pogorele, J Posrečilo se mi je nakupiti od svetovneznane urarske tovarne Waitham večjo množino "Gold. Filled" UR z močnim in trdnim dvojnim pokrovom. Kolesovje je na 17 kamnih najboljše sestave. (Adjusted) pekrov garantira tvrdka celih 2$ let. Poprej e se je prodajalo slične ure po $20 do $25. Jaz jih pa proiajam po izjemni ceni J0 $14.00. J* 'Močne ure s enim Silverine pokrovom in 17 kamni (Hampden). Znižana cena _ ^ $9.00 ^ svoječasno so stale jednake ure od $12.00 do $15.00. 29 E. Madison St., Room 1112 CHICAGO, ILLINOIS. t ŽELODČNI BOLEZNI Revmatizeml Jetra In mehurne bolezni, zguba mo&ke S nervoznost, gubitek ilvljenskoga soka, I m. .. zamoreio fm.^o Y.dr.S,*, dom" >vori o teh boleznih. PoTe fam zakal trpite in I »c «e naveličali, trobiti denar, ne da M dcs J£ I po to dragoceno knjižico. ' fg MJB2IC ZASTONJ je Vredna $10 Bolnemu Človeku, perfektno zdravlje, moč in krepost « oomočio te scbuje xavno tiste3 stvari, kateriv»J amcc. bogat ali reven. Ako ste bolni in nLmoTai dna stotine dolarjev. zdravnik, kateri je leta fn leta zdravil špeciielno je več kot 25.000 mož. Po^sHte dovoljni in ne morete delati ter uživati življemV Lraviti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v Vvo"'"h živahen mož; ako hočete močno telo, jasno misel in >e kupon spodaj in pošljite ga nam? brezplačno Knjižico. i"01""'' poiI'1,e - «*> br.zpiasno Trgovec z zlatnino ■ m M. POGORELO 29 E. Madison St. — Room 1112 Chicago, 111. Opomba: Pazite na oglas ▼ »o botnih številkah. NA* GOSPODAH, edini slovenski magazin v Ame j riki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo ! $1.00. Prinaša podučile članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, le i pe povesti, razprave o naših gi i , ban jih in zanimivosti iz celega sveta. Pošlji denar na: Nnč Ooepodar. 2616 S. i..twti(iaie Aveou«, (10-8 v 2 d) Chieaaro. Ill ' f^^ EDINA SLOVENSKA TVUM. ' ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAVE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. ^ Delo prve vrste, Cene nizko, ' ' ii F. KERŽE CO. 26I6S. LAW>IJAl.B AVU., ^MICAUU ili^ s-IftTFNSFr riNIKF P»NTUAVn ZASTONJ. it me .a W V,.- VP ^ V..- V..- vji • v. 'PJ v v.-r & ^ fe" ^^ v.:- v.: © -«2 I š | Prekinjeno delo. j | | f ff, ;|J||j!j Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ^ S* jfi I u lili' ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svo- • -'!b!J| zmo^nos^- To ^ nas delalo zdrave in močne. Noben naših or- |j £ giinov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa. ^ naJve^'Ja skrb včasih ne more preprečiti, da se delo- ^ 5 vanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja £ I Se" ^e'ot'ec sPrej«*»iati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo po- ^ jj trebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delo- £ lilHM^ vanjeni in posledica je težl:a koustipaeija. V takih slučajih, ko so ^ J hBBI afieirani prebavni organi, je najboljše sredstvo | ^^KL TRINERJEVO i I jfe^Bflmeriškn gliiir grenko vino. j | TR1NERS 11 % ^Q fffT^/t Im sistem, brez bolečin in drugih uepiilik. £ Šj r-vT-ro'^^^ (»".iači Vara tudi prebavne organe in s tem celo telo. ^ ' £iLlXIHi H gj I PITTER-V/IHE § ustvari dober tek, I ^ " 44 6,00 i € Cena na galone. I Slivovka # galoni $2.75 | Tropinjevec '* 2.75 | , Cognac " 2.75 i Whiskey •" 2.00 I i Vino domače rdeče " .50t. i Ako bi kdo izmed rojakov rad zvedel cene drugih pijač, ktere | niso tukaj priobčene, ga prosimo, da naj se pismeno na nas | j obrne. Pri večji naročbi znaten popust POSTREŽBA TOČNA. | I Za obila naročil« ac priporoča, BEjg^Mg^^M | The Ohio Brandy [ Distilling Co. ( I 6102-04 St. Clair Ave^ Cleveland, O I T—----- i: nonevarno ranil. Potiska so še ti- - sti dan aretirali. »! Ogenj v šeli. Iz Vojnika poro--Ičajo: Dne 13. aprila je začelo v > šoli na Ljubeč ni goreti. Že pred daljšim časoin je morala pasti 1 kaka iskra iz železne peči v strop 1 in je tam tako doleo tlelo, da je - začelo 13. aprila s plamenom go-i reti. Nadučiteljevi so s pomočjo i sosedov še ogenj srečno zadušili. I drugače bi bila eela šola v nevar-) nosti. Y razredu, kjer je ravno ' gorelo, pa se je vendar vsul strop j l v spodaj ležečo konferenčno sobo. Škode je okoli 1000 K. V času draginje. V Petrovčah stanujočemu posestniku Jakobu Zupaneu so ukradli v Libojah iz zaprtega hleva mladega bika v ! vrednosti do 300 K. Nedavno je i našla posestniea Zorko v gozdu blizu hleva glavo, kožo in druge ostanke od dotičnega bika. Tatovi so ga takoj po izvršeni tatvini zaklali in meso odnesli. PRIMORSKO. Velik požar v črevinjanu. V noči na 10. aprila je gorelo v novi restavraciji Serocopi. Ogvnj sr j«? razširil na zalogo lesa. ki jo je upepelil. Zadušnica za grškega kralja I Jurija. V grški pravoslavni cer-! kvi sv. Nikolaja v Trstu se je vr-j j šila slovesna zadušnica za pokoj-, nini grškim kraljem Jurijem. ■ Cerk-v je bila od zunaj in zno- j traj žalnemu obredu primerno o-1 premljena. Sredi cerkve je bil postavljen visok katafalk, nad . njim pa kraljevska krona, obdana od štirih grških zastav in i palm. Obredu je prisostvovala I tržaška grška kolonija, ki je bila j skoro brez izjeme zbrana.. Nav-j( zoč je bil tudi namestnik princ Hohenlohe in tržaški župan Va- ' lei •io. Grškega konzula je zasto-' pal konzularni agent, ker je konzul odšel v Atene, zastopat pri ] pogrebu tržaško grško kolonijo. Za časa žalnega obreda so imele vse v Trstu se mudeče grške lad-; je izvešene svoje zastave na pol |, jarbole. grški trgovci iu obrtniki j; pa so zaprli svoje lokale. . Nogo si je zlomil 11. aprila v Gorici zasebni uradnik Rakov- j šček, doma iz Drežniee. Ustrelil se je v Trstu dr. 3iu> •/ iio'/iitik i it on oni ' 1 1 Jvgislovanska ^^^ Katol. kMi Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predaednlk IVAN GERM, 507 Cherry Way or Box 57. Eraddock. Pa. I'odpredsednlk: IVAK PKfMOSilC. Kveleth. Winn. Box «41. Uiavul tajnik: GKO. L. BROZICH. Ely, Minn.. Box 424. Pomoini tajnik MIHAEL M RAVI NEC, Omaha, Neb., 12S4 So lCth St. Blacajnik: IVA»r OOt"/E, Ely, Minn . Box 105. Zaupnik: ALOJS VIRANT. Lorain, Ohio. 17oO E. 28th St. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC. Jollet. IU.. 930 No. Chicago St. \ NADZORNIKI: ! ALOIS KOSTELIC, SaJido, Colo.. Box 533. MIHAEL KLOBL'CHAR, Calumet. Mich.. 113 — 7th St. PETER tfPEHAR, Kansai City. Kana., 422 No. 4th St. i POROTNIKI: IVAN KER2I3.VIK. Burdine, Pa., Box 133 FRANK GOL7.E, Clilnholm, Minn., Box 715 MARTIN KOCHE* AR, Pueblo, Colo. 121S Eller Ave. Vsi dopisi ra] se poAllJajo na ^vnera tajnika, vse denarne pošiljalve pa oa slavnega blagajnika Jednote. 1 Društveno plašilo: "GLAS NARODA". NOVICE IZ STARE DOMOV I M.. je Jurij videl, da ni kos napadal- i jeem, je potegnil iz žepa nož in je zabodel Niko Klepea v trebuh. ! Niko je bil sieer ranjen, a je ven-i dar okreval Jurij Klepec jo je J i takrat popihal v Ameriko in ostal J i tam do letos. Mislec, da je voj-1; >ka pozabljena, se je vrnil zadnje-j dni v staro domovino, in k^r je1 i zamudil tudi vse vojaške nabore, 1 se je sam zglasil pri oblasti. Tam ] pa so se takoj spomnili starega i računa in zdaj ga je moral Jurij {: poravnati. Dali so mu 6 tednov 11 zaradi prekoračenja sil obran a in < prestopka vojnega zakona., Niko ; Klepec pa je dobil za svoj pred i 10. Iv ti ranjeni trebuh t»U0 K. Iz preiskovalnega zapora izpu- I ščena. Koseevo nevesto, ki so jo I v zadevi roparskega, umora na j j Tolstem vrhu po dveh orožnikih j» prignali v preiskovalni zapor, so i zopet izpustili, ker se je dognalo, i j da ona ni v nobeni zvezi s tem i dogodkom. Najbrže se bodi? ino- i rala tudi proti vsem dosedaj are- i t6vanim uvodna preiskava usta- ( viti. Iu najbrže bo tudi ta akt ro- 1 mal v predal proti '"neznanim i storilcem", kjer je izza zadnjih " let že več takih uedognanih «iu-ji čajev. j Zgodaj začel. Fran Zgonc, 14-! letni posestnikov sin. je prodal v I \joi\i 9 brezovih metel za 1 K 72 J vin. Domu grede ga je srečal 15-letni Filip Kočevar, posestnikov j sin v Ložu, ter ga pregovoril, dal je šel z njim v ''Mrzlo jamoS č-_*š. da bo tam dobil od delavcev! za 16 bakrenih vinarjev komad! za 20 vinarjev. Spotoma ga je pa j prijel pri vratu za srajco in zahteval od njega 16 vinarjev z grožnjo, da ga drugače ubije. . Prestrašeni fant je izročil Koče-j varju zahtevani znesek, ko pa je hotel Kočevar še 20 vinarjev imeti, se mu je strgal in zbežal. Obdolženec se zagovarja. • da je grozil s " kloftanjem'ne pa z ubojem; obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. Dela na belokranjski železniški progi so se zopet na celi črti začela. Sedaj se predvsem izravnava svet: tu se zemlja odvaža, ondi zopet se dela nasip. Vele-važne in zanimive so razne zgradbe, ki prekinjajo odprto progo, tako n. pr. semiški predor, viadukt pri Otaveu in oni čez Krupo in most čez Kolpo. Semiški tunel bo dolg 1976 m in bode najbrže sredi maja predrt, kar se bo koncem maja s posebno slavnostjo praznovalo. Obzidan iu sploh docela gotov bo pa predor šele do jeseni. Med delom so v tunelu zadeli na ogromno jamo. katere ni bilo mogoče zasuti, marveč so jo zabetonirali. Viadukt pri O-tavcu bo 225 m dolg; vodi preko znatne globeli. Dvigal se bo na na 14 stebrih, katerih najvišji meri 30 in pol metra. Doslej štr-le v zrak samo še negotovi mogočni stebri z ogromnimi odri. ki služijo delavcem pri delu. Viadukt čez Kropo bo le 60 m dolg in na najglobljem mestu do 20 m visok; zgradi se v štirih svodih, j katerih najvišji je že dograjeni in se mogočno vspenja nad vod- i no površino. Most čez Kulpo boj železen in dolg 82 m. Počival bo < satno na dveh končnih stebrih, j Temelj opornega zidu sega na i kranjski strani kakih 18 m glo- j boko v zemljo ali 15 m pod navadno vodno gladino, na hrvaški strani pa 16 in pol. oziroma 13 m. Neenaka globina temelja prihaja KRANJSKO. Umrli so v Ljubljani: V visoki1 Maronti t»2 let preminil je dne 16. j aprila zasebuik Matija Podlipec. t aM rehtavraterja CJoršeta v Ljubljani in oče njegove gospe soproge. — Helena Uregurka.j bivša kramarica, 88 let. — Marija Jajčnik, hči železniškega de-1 I a ve a, 2 leti. — Alojzij Zaletel. xiu delavca, 11 mesecev. — Ja-j kob Kavčič, dninar. 66 let. — An- J t on i j« Wernig. žena železniškega vratarja. 39 lvt. — Janez Popit, dninar, 34 let. — Ana (Jrajžar, | vdova železniškega »prevodnika, j •"H) let. — Marija Adamič, občinska uboga, 65 let. — Ana <'ugelj. /aHebniea, 73 let. — Valentiu Kovač, bivši pogrebni napovedo-) valeč, 73 let. — Ana Knafelj, hi-lalka. 72 let. Umrl j.' v Ktražidcu pri Kranju poaestnik in trgovec Anton Kramar, tttar 62 let. Nesreče. Fran Kolih, delavec le«ne tovarne v Gorjancih, je prišel po nesreči med dva vagona, na katerih prevažajo les k to-! varni; pritianila sta tra s tako Kilo. da so mu raz | km-i le mišice na stegnu desne noge. — Niko Pre-dovič »z Hrasta pri Suhorju je( delal pri /gradbi belokranjske /ele/.niee. Nesreča pa je hotela,' da ga j«- hI roj za m letev gramoza /.grabil za desno roko. mu poteg-' nil i/, nje kožo. z dveh prstov pa ^ tudi mišice, katerih kosti so mu oMtale popolnoma ogoljene. — Janez Vrček, posestnik in gostilničar iz Potočarake vasi pri Novem mestu, je vozil vino. Ko je pa ined vožnjo hotel stopiti na voz, uiu je tpodletclo. da je padel pod voz i u iuu je kolo strlo desno nogo. Litijske novice. Dne 13. aprila zjutraj v h1 gel se je pri litijski iHistaji 14letni, malo slaboumni Žan Vladika pred prihodom ku-rirnega vlaka, ki mu je glavo odrezal od telesa. Ko so mrtveca potegnili na kraj. so truplo prepeljali v mrtvašnico na Savi, Slcrlatica se je pojavila na Brezjah pri Dobrovi v ljubljanski okolici. Na Brezjah je vsled škrlaticc zaprta šola. Ministrstvo za slovenske umetnike. Naučiio ministrstvo je na predlog ravnateljstva e kr. avstrijske državne galerije v Ljubljani nagradilo sledeča na razstavi v Ljubljani izložena dela naših umetnikov: Rik. Jakopiča oljnato sliko "Zima'' za 600 K. Kik. Jakopiea oljnato sliko "Je-s- -n" '.h. lOOO K, Ivana Zajca kipec "Dekle" za 300 K. Mat. Strneta olji.ato sliko '"Vas ob morju*' za 700 K. Mat. Strnena oljnato sliko "Počivajoča"' za 800 K in Ivaua Vavpotiča oljnato sliko "Tihi koraki" za 600 K. Slike se odpošljejo državni galeriji na Dunaj. Nadalje je naučno ministrstvo podelilo umetniško podporo po 600 K llinku Smrekarju in slikarju Petru Žmitku. čez deset let Dne 19. oktobra 1902 so prišli fantje iz Pod-boršta pri Podzemlju v Krasinec ob Kolpi, med njimi je bil tudi Jurij Klepec iz Podboršta. Ustavili so se gostilni župana Kam-biča iu se tam stepli z domačimi fanti. BivSi župan Niko Klepec, ki pa ui v sorodu z Jurjem Klep-ceni. jo fante miril in pri tem delu je Jorju pripeljal par zaušnic. To je boj še poostrilo. Bila je strmina vojska, ki se je največ mukala okrog Jurja Klopca. Ko — Poslušaj___kako se pišeš? •— Nikola... Nikola Runje sem. Kaj ste pozabili? Runje iz Kreševa. — Morda si ti pozabil, da si me klical na svoj račun ... od tega Vašega Matka nisva ničesar govorila. Kaj mi sedaj ... —- Čakajte, takoj boste zvedeli kako je — se je obrnil in snel kapo, kakor da bi se pripravljal na kako svečano izjavo. Sivi, redki lasje so se mu srebrili v mesečini. — Ko se je moj sin ves poten vračal od dela, ga je vjela ploha — je kričal na ves glas ker je zavora zelo škripala na kolesu. a ---^^ Slov. Delavska ^^^ Podporna Zveza Vstanov^jena dne 16. avgusta 1908. Inkorporirana 22. aprila 1909 v državi Pennsylvania. s sedežem v CONEMAUGH, Pa. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA S. D. P. Z. Kot je že poročano. se prične izvanrcdua konvencija S. D. P. Z. v Clevelandu. Ohio dne 5. maja t. 1. ob 8. uri zjutraj in sicer v dvorani sobrata Primež Kcgoj-a na 6006. St. Clair Ave. Vse pošiljatve in brzojavke tičoče «e konvencije, naj se pošiljajo na naslov: VILJEM SITTER, 6006. St. Clair Ave. — Cleveland, Ohio. S sol-ratskim pozdravom Vilko Sitter, tajnik S. D. P. Z. Imenik ALI STE BOLNI? Ako bolujete na: bolezni želodca, jeter, mehurja, ledic, reumatiz-mu aH ko&tobolji, živčni bolezni, kašlju, bolezni pljuč in p rs, astmi, kuini bolezni, glavobol ju, izpadanju las, slabem spa van ju, nečisti krvi. bolezni oči in ust (grla) srbenju kože, potenju nog, triperju, tankerju, sifilisu, posledici onanije, impotencl, belem toku, i, t. d. ter so vsa dosedanja sredstva ostala brezuspeina, ter ste ZASTONJ TRO&ILI DENAR ZA ZDRAVILA, ne smete obupati, temveč poskusite sdravlla svetovno znane lekarne PARTOS v New Yorku, od katerih je že tisoče in tisoče ljudi od najbolj zastarelih bolezni popolnoma ozdravilo, ter morejo tudi Vam pomagati. Imenik in cenik najslavnejših zdravil: Za Cistenje krvi in želodca "Partola" SI.— Za bolezni želodca. "FartowiU" $1.— Za bolezni ledvic "Partoherb" $1.— Za Reumatiaem in kostobolj "Reunia-Balzam in Powder" $2.— Za živčne bolezni "Partone Elixir in Glory" <2.— Za kaSelj in pljučne bolezni "Partocough" JI-— Proti glavobolju "Partocura" SI.— Zoper Izpadanje las "Partolln" $1.— Zo bolezni oči "Erlauer Water & Salve" $2.— Za srbenje kože "Partocyl" |L— Za potenje nog "Partosweat" $1.— Za akutni triper "Triplets St. 1" 12-— Za kronični triper "Triplets St. 2" S3.— Za Sifilis "Portobisqults" $4.— Za polucijo ali gubi tek semena "Triplets St 3" $2-— Za beli tok žene "Triplets št 4" 12.— Zoper posledice onanije ln nemočnost v spolnem občevanju ! "Partobrace" $1.— ^ Pisma nasloKjjajte na: _ THE PARTOS PHARMACY I m 160 - 2nd Ave. cor. 10th Street, .NEW YORK, N. T. I rfwfi wm wm f*wi i mw miw Hamburg-American Line. ^ Eritna direktna proga med NEW YORKOM in HAMBURGOM, PHILADELPHIO in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oekrbljena 8 parni k i na dva vijaka: Kaiscria Aagnatt Victoria, Amerika, Presides! G rut, Presides! Lincoln, Clevelaad, Cincinnati, Pretoria, Patricia, Pennsylvania, Graf Valdersec, Prinz Oskar in Priaz Adalbert, katerim sledi v kratkem nov parni k na Itiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dolg, 50.000 ton, največji par- nik na svetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite se na: Hamburg-American Line, 4145 Broadway, New York Gty ali lokalne agente. Pozor, rojaki 1 J ^MBS^k Washir.jjtora i y^1 ^^^^^^^^ is svoje idre- i ^ajlY Ifcj YrmB "o 2 n r a vila Hi Ty ^ prava in ko Kj^ Sašu se mi je ^^MMBbM^ ,. posrečilo iz najti prave ^^EkSB^HHHK*. AJpentinktn- j^ggS^HMBC^^HBr ro 5n Pomade . prooi iznada- ■''»'»'SI^J.;;-" nja in z« rast lan. k&Koršne še lo sedaj na svetu ni bilo, od kate-1 re iMildm tn lenarim Rroati in dolai Isaje resnič-j no popoinaota'snstejo in ne bodo reč izcadali. ■er a* oaiveil. Ravno tako motlrtm v 6. tadnlb kr<, nO« "F" Str«*. N. W. 2*5 Uc Dmat At«.. Ni* YORK. WASKINCTOWN. D. C. WINNIPEC^AN'' M Stale Street. ?19 S( Clurl« Street. 31« c^rr StrMt BOSTON. MASS NEW ORLEANS. LA. SAN FRANC1SCOCAL rJftl** Awt - N. W. tar. Wnkinftoa & U SaDe 121 So Iri Street SEATTLE. WASH. CHICAGO. ILL. MINNI>rOU5. MHtN. PHU^ELPHIA*PA. TlSr^ M^ffife. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJ-VVf.TI IN NAJCENKJS] DXKVNTK. _ COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska pitrohroana driiibn. Direktna črta do HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. PoAtnI Ek«pr©s parruki au» i < PROVEnCfc" /LA SAVOIE- "LA LORRAINE" "FRANCE" narvavttaka M *va vliak, aa *va itMf bm £*tiri vii^k. Poitnl parnikl aoi "CHICAGO" ' LA T01TRANE" ''ROCHAMBEAU" "NIAGARA" Glavna agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK. corner Pearl St., Cheaebrongb Balldlaf. Paniki edpluieio od sedaj naprej vedao ob četrtkih b priituika iter. 57 North River in ob soHotib pa is pristanišča 84 Nortb liw, N, f. 'I*LA LORRAINE 8. maja 1913. *LA LORRAINE 29. maja 1913. . j t FRANCE 15. maja 1913 f FRANCE 5. junija 1913. (! *LA PROVENCE 22. maja 1913. *LA SAVOIE 12. junija 1913. ! POSEBNA PLOVITBA i j V HAVRE: | tROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. 3. maja 1913. ob 3 popol. j »CHICAGO odpl. s pom. štev. 57. dne 12. maja 1913 ob 10. dopol. ! »NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 24. maja 1913. ob 3 popold. , | tROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 31. maja 1913. ob 3 pop. Paralki a iveava laiaaaavaai Imata potiva vuafca. [ Paraiki s križem in: a jo po štiri vijaka. A v t* t k* o - A mf^r i k a o s k a c r t ?« / preje bratje Cosulich \ iaioripravneiSa In naiceneiša paroorodns tm n Slavence m Hnrati Hoti parni* na dva vijaka ' Ma^t^i* WASHxw