Oljema, sreda, 2. marca 1955 Let0 XXI. Štev. 52 GLaVN) IN ODCJOVORNJ UREDNIK Ivan Šinkovec ®Reja uredniški odbor • Peti tZhal> VSal! dan razen M Cena io dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EU ZDRUZITE SE! PRAVICA n. IZDAJA •ljudska pravica« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 1834 II MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO i. JUL. 1351 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK II OD t. JUNIJA 1353 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« CHURCHILLOVA POT 2a ohranitev mednarodnega miru Winst0 °p. marca. (Tanjug.) Predsednik britanske vlade ^četku*1 Je danes govoril v Spodnji zbornici ob eksno7o,ra^rave °.obrambnem proračunu. Večino svojega energij {5 P°svetil posledicam vodikovih bomb in jedrske človosif’ * je revolucionirala temelje družbe in spravila »v« tešili nov položaj«. Da bi človeško družbo ^ejanskaJne’ ^evP°*re*,nn> kot je rekel Churchill, bodisi njem , ,razorožitev ali pa politika obrambe »z zastraševa-Pognm’ ,P°meni kopičiti to strašno orožje, ki bi vzelo p lehernemu bodočemu napadalcu. f^JodikoviiTk 'H -*e Pro>zvod- šitev naših težav, toda dolgovi podla? v Meliki Bri- trajna tradicija in zgodovina Ru- PoHr^?°Ve, vlac!ne P?1'" sije preprečuje sovjetski vladi, k?\^> sovietst °lirambe. »Ce- da bi sprejela kakršen koli prak-|„0,11‘) utestniln atomskih tičen sistem mednarodnega nad- v Velik; n ■' ve.čje, kot za- . zorstva. Druga težava tiči v oko-vf‘m' odkrit • - ritanjJ>» lahko z liščini, da tako ZDA kakor mi ^sko zvezn i °s'mo So- verujemo v našo znatno premoč a Pred vodik . s . utna obram- v jedrskem orožju, medtem ko l^tjOca jn tUc|-)Vl?n' bombami ni Sovjetska zveza in njeni sateliti viti v prihodnjih letih. To politiko imenujemo mi .obramba z ustrahovanjem', in bila je sprejeta.« Ovira agresiji, je rekel, utegne vsekakor postati »oče razorožitve«. O pomenu britansko-ameriške zveze je rekel: »Bistvenega pomena za našo politiko preprečevanja agresije, pa tudi za naše življenje je, da imamo ob strani našega ameriškega zaveznika in njegovo moč in da smo tako s sobni paralizirati morebitni munistični napad v prvih urah morebitne vojne.« Potem je dejal, da je dolgo | Tito^r^eV^^ldne u na konfere"— ^ redstavnikov, na Maršal Tito pokrovitelj desetletnice domačega filma Beograd, 1. marca (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz-Tito je sprejel pokroviteljstvo nad proslavo desete obletnice domače filmske industrije, ki bo od 12.—18. marca v Beogradu. Predsednik republike je sprejel pokroviteljstvo na prošnjo Združenja filmskih proizvajalcev in filmskih umetnikov Jugoslavije. V vzdušju mir olj ubj a se je danes nadaljevala konferenca zunanjih ministrov Balkanskega sporazuma Ankara, 1. marca (AFP). — ništvu so ministri za zunanje za-Stalni svet Balkanskega sporazu- deve Grčije, Turčije in Jugosla-ma je na današnji dopoldanski vije — Stefanos Stefanopulos, seji nadaljeval izmenjavo gledišč Fuad Koprulii in Koča Popovič o mednarodnem položaju. Seji je razpravljali o vprašanju ustano- turške predsedoval predsednik vlade Menderes. Po kosilu v grškem veleposla- na vidiku no- I razpolagajo z velikansko pred-bi kateri koli i nostjo v stari oborožitvi. Pro-^itegnila zago- j blem. ki ga moramo rešiti, je v i ravnovesen si- d«*Ll.er° smeV'V'uaj UKrenltI in stem razorožitve, ki nikomur ne ?Dra*' ,rešili na5° t-reb? kreniti, ‘ bi omogočil, da bi izkoristil pred- » .i __ as« , i i o nost, da ogrozi varnost drugega.« »Vse dotlej, dokler ne bomo dosegli pravega in resničnega splošnega sporazuma o zmanjšanju oboroževanja, tako klasičnega kakor tudi jedrskega in dokler ne bomo vzpostavili učinkovitega sistema kontrole,« je nadaljeval Churchill, »je mogoča ena sama zdrava politika, ki jo mora svobodni svet uvelja- Sittan°dd.. k! '0Viv Vt>rnostenelijUlesni!a zago- ; blem. ki ga moramo » Aai bo trok razdejanjem.« tem, kako najti ura' d. i ero srn« uZdaJ “kreniti in -----------------«*-- v ’ rešili r *reba kreniti, LPira-ša> Ch, JI??? življenja? je ^°sne ta7n •• ’Pravi sistem r«orozitve pomeni re- sPreiel "H? Zveze inženir i"tehnikov bednik m7rca (Tanjuf;)- Zveznega izvrš- upal na konferenco najvišjih predstavnikov, na kateri ko koristno razpravljali o stra TITO NA RAZSTAVI »Ježevih« karikatur in v uredništvu lista Beograd, 1. marca (Tanjug), i V pogovoru z uredniki in sopredsednik republike Josip Broz delavci »Ježa« je predsednik Tito s soprogo 'rekel, da bere »Ježa« in da meni, I ^vard ^nlJT JuS°slavije’ Romunska zahteva spričo incidenta v Bernu ?J«u.^veVo^isK: Stavniki Zveze in- lkov so P°dPred“ « a j- —----------- • seznanili tudi z Švice, naj ji izroči krivce, odgo- 1 n ^1— —— — 9 ♦ _ — «o-ra7^ finansiranjem 1 držav; Kkovalnih ustanov o naši v Parizu Ov ^C7cf- (AFP)- Clan dji* se te j egacije pravnici 'i1- Jov» , *mudi v Fran-PariSL1110^ J* Diordjevič, je Univ Pravni fakulteti v t *ci.S2L Predavanje o heosl ***lcne demokraci-Predavanje so pravniki in po- vorne za nedavni napad na romunsko poslaništvo v Bernu. V noti, ki jo je včeraj izročilo romunsko zunanje ministrstvo švicarskemu odpravniku poslov v Bukarešti, dolže švicarsko vlado, da ni ukrenila nič učinkovitega, da bi preprečila napad na poslaništvo. Hkrati zahtevajo, naj izžene vse pripadnike terorističnih tolp in izseljenskih organizacij, ki so zapletene v napad na romunsko poslaništvo in naj dovolj odpravniku poslov romunskega poslaništva v Bernu, da sodeluje pri zaslišanju aretiranih ljudi. aco najvisjin . obiskal razstavo karikatur »Ježa« kateri bi lan- v saionu na Terazijah. Ogledoval si jo je pol ure, se ustavil pri vsaki sliki in se odzval prošnji članov uredništva »Ježa«, naj jih obišče v uredništvu. Ob prihodu v uredništvo so ga pozdravili predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Stojiljko Stojiljkovič, pomočjo raz- ’ glavni urednik »Ježa« Ljubiša | Manojlovič ter naš znani in naj-zaključena jutri starejši karikaturist Pjer Križa-I nič. hotah jedrskega uničevanja. V razpravi je potem bivši laburistični minister Shinwell dejal, da je večina Spodnjega doma enakih misli kot ministrski predsednik, zlasti kar zadeva politiko miru s orožitve. Debata bo zvečer. vitve Balkanske posvetovalne skupščine. Uradno je bilo sporočeno, da so zvečer odobrili besedilo sporazuma. Pričakujejo, da bo pogodba jutri podpisana. Zdravice, ki so jih izrekli zunanji ministri na včerajšnjem svečanem kosilu, so zbudile med tukajšnjimi političnimi opazovalci veliko pozornost. V njih so se vodje treh delegacij v glediščih j in razpoloženju precej strinjali. I Vzdušje delnega popuščanja med-! narodne napetosti na svetu, ki ga da ima karikaturist zdaj mnogo spremlja naraščajoče razpolože-posla. Urednikom in sodevalcem . nje v čedalje večjem številu de-»Ježa« je tudi rekel, naj se nikar | žei_ da bi dosegli v mednarodnih ne obotavljajo, kadar^ je treba v stikih pomiritev, je bilo izraženo x tudi v včerajšnjih govorih treh tem časniku napasti kak negativen pojav. Kolektiv »Ježa« je podaril predsedniku republike vse lanske številke »Ježa«, vezane v usnje, dalje tridicionalni koledar »Ježa« in intimno karikaturo »Svetovni popotnik«. Diplomatska prizadevanja za pomirjenje na Daljnem vzhodu London, 1. marca (Tamjug). — Pristojni angleški krogi menijo, da bi se ntegniJi dogodki v zvezi s Formozo ugodno razviti. Tajna diplomacija je baje že dosegla nekaj uspehov, ker je več velesil zaiinteresiiranvh na zboljšanju položaja na področju Formoze. Stiki te vrste se nadaljujejo. V Londonu menijo, da sodi tudi včerajšnji sestanek Molotova z indijskim odpravnikom poslov v okvir prizadevanj, da bi našli pot iz zagate. Velika Britanija pa nadaljuje razgovore o Formozi po redni diplomatski poti v Moskvi in v \Vashingtonu. Angleški pred-stavniiki poudarjajo, da bi bilo še prezgodaj govoriti o kak: novi mednawdinii konferenci in da bo za to potrebno še mnogo skrbnih priprav. V zvezii z razgovori med Ede-nom in Dulilesom v Bangkoku o s je PO USPEHU BONNSKE VLADE V ZVEZNEM ZBORU SKALJENO ZADOVOLJSTVO U1e Uberolno-demokratski ministri so Adenauerju ponudili svoj odstop arla *a Posarski sporazum v nasprotju s sklepom svoje S*aOovn *arne frakcije. Ostali trije (minister za gradnjo "''Oistp * u ^reusker> minister za pravosodje Neumayer in °staie portfelja Schaffer) so se vzdržali glasovanja, celot; Par'ške pogodbe so svobodni demokrati sprejeli v e >- o i—i l- -i: dovoljni samo oni. Nezadovoljna je tudi večina krščanskih demokratov. Toda v svojem položaju so pripravljeni »prebaviti« po-s^rski sporazum na račun vključitve Nemčije v Atlantski in Bruseljski pakt. Zato tudi mislijo, da se bo po-sarsko vprašanje še pojavljalo kot pereča zadeva v stikih med Francijo in Nemčijo. Toda v glavnem rečeno, kanclerjevi krščanski demokrati in svobodni demokrati zastopajo iste družbene sile v parlamentu in vladi in imajo ‘kriir,0 ,*em> kaj bo, uu ^ vini P*.31* samo za '5 l adn° krizo«, so zdaj ‘bot^entai- nit razgovorov >eli,^ki kr/^v' ^di se, da vsej P°men j'* Pripisujejo pre-„?ra. t n Posvečajo preveč ♦ol:' detn-.116 Pomeni, da svo-1 ? b p°sarrsakimniS0 DeZad°' vo^ cn sporazumom Zn Spm° izmikali odgo-d°vJ;avnostj00s^rie Pred nem-So * NasProtno, neza-ares. Niso pa neza- >e*skc enake koristi. Zato ni naključje, da so se svobodni demokrati znašli na istih pozicijah glede na oborožitev Nemčije. To pa je jedro politike pariških pogodb. Pa tudi jedro trenj in razcepljenosti v nemškem narodu. Opozicija svobodnih demokratov je zadela na odobravanje v javnosti. Svobodni demokrati dobivajo čestitke, brzojavke itd. To jih bo najbrž vzpodbudilo, da bodo v barantanju s kanclerjem vztrajnejši. Na drugi strani kancler v sedanjem trenutku ne želi prelomiti s svobodnimi demokrati že zaradi domače in tuje javnosti, pa tudi zato, ker mu bodo njihovi glasovi potrebni, ko bodo sprejemali zakon o novi vojski, ki zahteva dvetretjinsko večino v parlamentu. Zato bo nemški tisk opoziciji svobodnih demokratov bržčas nekaj časa še posvečal največjo pozornost, težko pa je pričakovati hujših posledic. R. Vujovič prc- Lon- in/teresiiraoa na poravnavi V Londonu pripominjajo, biJa sovjetska propaganda v vprašanju Formoze zelo zmerna. Čeprav ie SZ podpirala koristi LR Kitajske iin obsojala ameriško intervencijo na Formozi, sovjetska propaganda nii bila ostra, sovjet' 'ali«' ndi Britanijo o Formozi. ska vlada pa nadaljuje neposredne razgovore z Indijo in Veliko vprašanju Formoze poudarjajo, da v ameriški politiki niso nastale spremembe. Po mnenju angleških krogov je pomen teh razgovorov v tem, da sta ZDA in Velika Britanija še enkrat potrdili mnenje in obojestransko željo, da bi napetost popustila. V diplomatskih krogih v Londonu menijo, da je Eden vztrajal pri ameriškem zunanjem ministru na tem, naj bi se izognili večjim spopadom, da bi omogočili diplomaciji pripraviti predloge za sklicanje konference, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Velika Britanija in Indija si prizadevata, da bi Moskva v tem smislu svetovala kitajski vladii, naij bo zmerna- Angleški predstavniki danes poudarjajo, da je v tem sporu rnžno, da se bo ameriški zunanji minister Dulles v četrtek mudil v Tajpehu v trenutku, ko bo začela uradno veljata pogodba med ZDA in Formozo. Vojne operacije v morski ožini so se razvijale doslej mimo te pogodbe. Ko bo začela veljati ta pogodba, bi morala biti po mnenju angleških funkcionarjev Cang-kajšek in pekinška vlada vidna glede vojnih akcij. V doou menijo, da bo odgovornost ZDA za nadaljnje vojne operacije na tem področju vplivala ugodno. ZDA imajo zdaj mnogo več razlogov, da svetujejo Cang-kajšku zmernost, ker bi se v nasprotnem primeru utegnile neposredno zaplesti v spopad z LR Kitajsko. Kair se tiče stališča sovjetske vlade, pristojni angleški pred- nih azijskih deželah se je Dulles stavuiki poudarjajo, da je SZ za-1 po bangkoški konferenci lahko zunanjih ministrov. Sicer pa bi težko pričakovali kaj drugega od treh dežel, ki jih je združila potreba po ohranitvi njihove neodvisnosti, miru na njihovih mejah in po okrepitvi' miru na svetu. Zato je povsem naravno, da lahko vidijo vse tri dežele v popuščanju mednarodne napetosti samo uspeh svoje miroljubne politike in uresničenje enega izmed bistvenih ciljev trojnega sodelovanja. Prvi kitajski veleposlanik v Jugoslaviji Peking, 1. maTca (Nova Kitajska). Predsednik LR Kitajske Mao Ce Tung je imenoval Vu Hsiu Čuana za izrednega in opol-nomočenega veleposlanika Kitajske v Jugoslaviji. Vu Hsiu Cuan je btl doslej pomočnik zunanjega ministra. Ta teden odločitev o ameriški pomoči za morebitno kuomintanško vztrajanje na Kemoju in Macuju Washington, 1. marca. (AFP). Amerišiki zunanji minister Dulles se bo sestal ta teden v Tajpehu z načelnikom mornariškega štaba ZDA admiralom Carneyem, ki je v ponedeljek odpotoval iz Washingtona na Formozo. Na tem sestanku, ki je izjemnega pomena, bosta izmenjala misli o vojaških in diplomatskih vprašanjih na Daljnem vzhodu, slasti pa glede Formoze. Med konferenco v Bangkoku se je Dulles nekajkrat sestal z britanskim zunanjim ministrom Edenom. Kaže, da se gledišči ZDA in Britanije o Formozi in otokih ob obali tedaj nista zbližali. ZDA so še nadalje mnenja, da br bilo treba Kemoj in Macu braniti. Velika Britanija pa je jasno izjavila, da pri takšnih operacijah ne bo sodelovala. Med obiskom v nekaterih južnovzhod- seznanil z raznimi nazori o Formozi. Po kuomintainškem umiku s Tačena in Nančija se je vojaški položaj razvil v takšni smeri, da je postalo jasno, da namerava LR Kitajska spraviti otoka Kemoj in Macu v nevzdržen položaj. Hudo topniško obstreljevanje Kemoja je nov element, ki ga mora ameriški generalni štab upoštevati. Zdaj se bodo morali odločiti, ali bodo lahko privolili v pomorsko in letalsko podporo ZDA za obrambo teh dveh kuo-mintanških izpostavljenih postojank. Spričo nastalega položaja bi morala ta podpora priti do izraza v akciji proti baterijam na kitajski obali'. Zdaj je odvisno od Dullesa, da se izreče, ali bj bilo moč z diplomatskega in političnega vidika opravičiti ameriško sodelovanje pri uničenju teh kitajskih postojank. RESEN INCIDENT NA IZRAELSKO-EGIPTOVSKI MEJI Egiptovska vlada bo terjala intervencijo Varnostnega sveta OZN napoved za 2. marec: vreme. n®*) čai- °* oblačno vreme. manjše snežne pada-)sodi hudi incident, ki se je pripetil na egiptovski meji, v pristojnost Varnostnega sveta EGIPT ZAHTEVA SKLICANJE VARNOSTNEGA SVETA New York, 2. marca (AFP). Egiptovska delegacija pri Združenih narodih Je snoči zahtevala nujno sklicanje Varnostnega sveta, da bi raz-o egiptovsko-izraelskem in-v Gazi. Vtis v Londonu London, 1. marca (Tanjug). Foreign Office še ni prejel uradnega poročil a o spopadu na i zrael sko-egip tovski meji. Predstavnik Foreign Officea je davi izjavil, da je to »silno hud incident, ki ga britanska vlada obžaluje še zlasti spričo dejstva, da je bil položaj na meji v zadnjih mesecih miren«. SESTAVLJEN JE OSNUTEK ZAKONA o splošnem upravnem postopku Beograd, 1. marca. (Tanjug). — Skupščinski pododbor, v katerem so elani Zakonodajnega odbora in Odbora za organizacijo oblasti ter uprave Zveznega sveta, kakor tudi znani pravniki, je pripravil osamek zakona o splošnem upravnem po-; slopku. Osnutek bodo kmalu pre- i dložili Odboru za organizacijo oblasti in uprave, zalem pa poslali v j razpravo zainteresiranim Zakon o splošnem upravnem postopku bo velikega pomena sprimo! nepopolnosti pozitivnih predpisov o ravnanju v upravnih zadevah. Splošne norme upravnega postopka so bile predpisane v Temeljnem zakonu o ljudskih odborih, zlasti pa v vrsti predpisov, s katerimi so uredili posamezne upravne predmete.; Spričo nepopolnosti teh predpisov so uveljavljali pravne določbe o upravnem postopku iz stare Jugoslavije, kolikor le-te niso bile v nasprotju z načeli naše ustavne ure- . ditve. Razen splošnih razlogov za vic strank v postopku, da bi tako 1 uresničili in zaščitili njihove pra- 1 vice, dalje, čimbolj precizno dolq- ! Čanje položaja in pooblastil organa, ki vodi postopek, in naposled, j ■gotovitev pogojev za zakonito in ■ stema državne oblasti, marveč tudi po tein, da so v njem jasneje prišla do izraza načela, ki se nanašajo na čim popolnejšo zagotovitev pravic v postopku in na točno določitev položaja in pooblastil organov, pravilno reševanje ter omogočanje 1 ki vodijo postopek. V skladu s tem naglega, smotrnega in ekspeditivne-ga postopka. Bistven pomen norm upravnega postopka je v tem, da so strankam in udeležencem v postopku priznane pravice, ki jim omogočajo, da uresničijo in zaščitijo gmotne pravice. Med temi pravicami predvideva osnutek na prvem mestu pravico stranke, da je zaslišana pred sprejemom sklepa in da se izreče o vseh dejstvih, ki so potrebna za sprejem odloka oziroma sklepa, dalje pravico, da v postopku uporabi vse dokaze za ugotovitev njenih pravic in naposled pravico do pritožbe. Načelo dvostopnosti, ki stranki daje pravico, da vloži proti vsem sklepom in odlokom pritožbo, je izdajo tega zakona, ki izvirajo iz eno izmed najvažnejših poroštev za pomanjkljivosti predpisov o upravnem postopku, je sprejem tega zakona tudi posebnega pomena spričo spremenjenega odnosa med državnimi organi in gospodarskimi organizacijami, ki je posledica uresničenja načela o samoupravljanju proizvajalcev v gospodarstvu in uveljavljenja novega gospodarskega sistema. Zato je upravni postopek, katerega določbe teže za tem, da Li zaščitile pravice državljanov in organizacij, posebnega pomena tudi za utrjevanje samostojnosti, kakor tudi za uresničevanje in zaščito pravic gospodarskih in drugih organizacij. Vodilna načela pri sestavi zakonskega osnutka so bila' dosledno uresničevanje načela zakonitosti v delu vseh organizacij pri izvajanju upravnega postopka in izdajanju sklepov, zagotovitev določenih pra- Kako so podražili meso oh »naspramsn enih« cenah V zadnjem času je bilo med gospodinjami precej negodovanja zaradi ponovne podražitve svinjskega mesa in mesnih izdelkov. Do te podražitve je prišlo spričo podražitve prašičev v Vojvodini in na Hrvatskem, Slovenija pa je, kakor vemo, navezama na precejšnje nakupe prašičev v drugih republikah. Te dnj so nekatera ljubljanska podjetja za promet z mesom podražila tudi goveje in telečje meso, čeprav za to ni pravega opravičila, saj se goveja živima mi podražila. Ljubljanske gospodinje se ne jezijo samo zaradi te podražitve, ampak še bolj zaradi tega, ker skušajo" podjetja na naiven način prikriti podražitev s tem, da so ukinila prodajo po kvaliteti. Ta načiiin prodaje so uvedla šele lami poleti zaradi splošne kritike potrošnikov, zakaj se slabše in boljše meso prodaja po enaiki ceni. Uvedene 90 bile različne cene za boljše meso prve vrste in za slabše meso druge verste. Boljše meso so zadnje mesece prodaijali po 250, slabše pa po 230 din za kilogram. Zdaj pa so nekatera podjetja kakor »Mesaime«, »Mesari im »Tovarna konzerv« brez vsakega povoda spet ukinila prodajo po kvaliteti in začela prodajati boljše in slabše meso po enotni ceni 250 diin, kar dejansko pomeni podražitev povprečno za 10 din. Tudi telečje meso so podražili za 10 dim. Omenjena podjetja so prodajo po kvaliteti opustila verjetno zgolj zaradi tega, da bi podražitev prikrila. Če vprašaš v mesnici, kako je s cenami, se možate odrežejo »Naše cene so nespremenjene«. Ko pa jih pobaraš, zakaj potem ne prodajajo mesa slabše vrste po 230 din, se izgovarjajo, da imajo spet enotne cene. Mar so vodstva navedenih podjetij res pričakovala, da potrošniki podražitve ob »nespremenjenih« cenah ne bodo opazili. Očitno se zavedajo- da je podražitev neupravičena, pa so skušali s takimi nerodnimi triki preslepiti gospodinje, da h varili videz »nespremenjen ' cen. Pri tem pa so še zavrgl način prodaje po kvaliteti, kar pomeni korak nazaj, v naši trgovini z mesom. S. zagotovitev pravic strank. Osnutek tega zakona se razlikuje od zakona o splošnem upravnem postopku iz stare Jugoslavije ne samo po tem, da izraža specifičnosti nove državne ureditve in novega si- so v osnutku znatno bolj obdelane določbe o preiskovalnem postopku, uveljavljeno je načelo javnosti ust—ene razprave in podrobneje so obdelane druge važne ustanove v postopku. Pri določanju organa, ki - bo splošno pristojen za vodenje upravnega postopka, se drži osnutek predvsem ustavnega načela, po katerem neposredno izvrševanje zveznih in republiških zakonov sodi v pristojnost ljudskih odborov, medtem ko republiški in zvezni organi neposredno izpolnjujejo zakone samo takrat, kadar je to izrecno določeno. Ker pa upošteva izgradnjo komunalne ureditve v naši deželi, v katerem bodo poglavitna družbenoekonomska enota našega sistema Poročilo Zveznega izvršnega sveta poslano skupščini Zvezni izvršni svet je poslal Zvezni ljudski skupščini poročilo za leto 1954. Prebrali ga bodo na seji skupščine 7. marca. V poročilu je prikazana dejavnost | Zveznega izvršnega sveta in zvez- Z ZASEDANJA UPRAVNEGA ODBORA ZDRUŽENJA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZARN PR O B L E M ^ črne metalurgi!© Sarajevo, 1. marca. V nadalje- ju »Magnohrom« do- iveznega izvršnega sveta in zvez- i vanju zasedanja upravnega od- | terega kvaliteta p meta- ne uprave ter dejavnost Zvezne-'bora Združenja jugoslovanskih cela ustreza potreo sVeto- ffa rVVrSniacffl na r-U-U-lln eri ! lro+oramn rvr>i cnc+tml llirgi j 6. Franc 1_j6SKU _ val, naj izvršnega sveta na podlagi | železarn, kateremu prisostvujeta; iurgije. Franc ^ porna- aie ustavni tudi član Zveznega izvršnega sve- i val, naj bi zelezii ^ naj. ta Franc Leskošek in predsednik ] gale M njih°v<> ga pravic, ki mu jih daje ustavni, tudi član Zveznega izvršnega sve-zakon glede na samoupravne or- ganizacije in ustanove na področju zdravstva, prosvete in kulture. Stanje gospodarstva, ljud- 1 zeie^i aJl podjetjem, ker n,.hoVI Izvršnega sveta BiH Avdo Humo, bolj zainteresirane je bilo med drugim poudarjeno, da slabo domače šamotmo gradivo proizvodnjo. Zlasti je bilo govora ore- škega zdravja, kulture in prosve-' škodljivo vpliva na kakovost je- ! skrbi železarn z uvoženim in te v poročilu ni podrobno prika- kla m povzroča veliko škodo crni i magim koksom. Poudarili s > s zano, ker so bila o teh panogah! metalurgiji. Na zasedanju so : z£j • poskušajo pridobivat:1 ,ega dejavnosti skupščini izročena ob- predvsem zahtevali tipizacijo zo- iz mešanice domačega m širna poročila, ko je obravnavala per ogenj odpornega gradiva. — premoga. Kaže, da bocio,rl,ačega Predstavnik odbora za gradivo te dobri_ za pridobivanje dom* ^ vrste je izrekel priznanje podjet- koksa bi uporabljali Ka*c“ družbeni plan in proračun za leto 1955. POSVETOVANJE 0 JAVNEM PROMETU V MESTIH Sarajevo, 1. marca (Tanjug).' jih v začetku prihodnjega leta iz-Na plenarnem sestanku strokov- j delale naše tovarne. Trolejbuse iz nega sveta za mestni promet v (te dobave naj bi porabili delno Sarajevu so ugotovili, da je še za promet med Beogradom in Ze-zmeraj veliko nesorazmerje med! munom ter na cesti Nevesinje— dotokom potnikov in povečanjem Kalinovik, kar naj bi se zgodilo števila javnih mestnih vozil. V oblasti občine, stoji osnutek na sta- j zboljšanje voznega parka so tališču, da je treba pri določanju vestirala prometna podjetja Beo- prihodnje leto na pomlad. Proučujejo tudi možnosti, da bi upostavili oziroma razširili samostojnosti vzeti za podlago bo- ’ grada, Ljubljane, Dubrovnika ta javni potniški promet v nekaterih dočo komunalno uredilev, ne pa ' Sarajeva letos 2,5 milijarde. S tem sedanje stanje organizacije lokalnih organov oblasti. denarjem bodo kupila tramvaje, avtobuse ta trolejbuse, ki naj bi Povsod sneg in mraz Po podatkih sinaptičnega cen-j bil sinoči prekinjen promet na tra zvezne hidrometeorološke j cesti Reka—Zagreb ta Senj—Jo-službe je včeraj do sedmih zju-i sipdoi. traj v naši državi skoraj povsod J Zaradi snega je iztiril en va-1 snežilo, samo v Makedoniji in j von pri Lokvah na progi Zagreb cveli. Ze mesec dni je dihala z nekaterih delov gor iške pokrajine pomlad. Ko pa so ljudje najmanj pričakovali, je začelo tudi v goriški pokrajini nenadoma Južnem Primorju je deževalo. Na' -—Reka ta zato so začasno ustavili j snežiti. Na Goriškem krasu je Hrvatskem ta v Slavoniji je za' čelo snežiti že predvčerajšnjim, potem pa polagoma še v Vojvodini, Srbiji, Bosni in Hercegovini ta Črni gori. Največ snega je doslej zapadlo v Sloveniji in Hrvat-ski. V Planici ga je zapadlo 56 cm, v Mariboru 50, v Zagrebu 27, v Gospiču 34 cm, v Vojvodini povprečno 20 cm, v Srbiji pa manj. Na področju BiH ga je zapadlo v Bihaču 34, v Sarajevu pa do včeraj zjutraj komaj 6 cm. Po podatkih železniške direkcije sneg še ni povzročil motenj v prometu, pač pa so morali včeraj popoldne ustaviti promet na zemunskem letališču. Na Južnem Primorju in v Makedoniji je znašala temperatura do včeraj opodne —7 do —B« C. Povsod drugod je padla od —1 do —3° C. Meteorologi pravijo, da bo še padla ta da bo pihala burja, Makedoniji ta Južnemu Primorju pa se obeta še deževje. Posevkom je sneg dobrodošel, ker jih bo obvaroval mraza. Ce bo kopnel počasi, bo imela zemlja dovolj vlage za rast. Na področju Gospiča je zapadlo povprečno 30 cm snega. Na cestah Otočac—Vrhovine—Plitvička jezera—Titova Korenica ter Otočac—Brinje—Sen j e so morali promet ustaviti. V ponedeljek so avtobusi vozili samo do Vrhovta in Brinja. Med Gospičem in Kore-nico ter Karlovagom in Gospičem pa je avtobusna zveza sploh pretrgana. V železniškem prometu na progi Zagreb—Split še niso nastale motnje. železniški promet na tej progi. Cvetoče mandljevce na Goriškem je pokril sneg zapadlo 25 cm snega, v Čepovanu in goriških Brdih pa do 30 cm. Vse kaže, da smeg ne bo tako hitro skopnel. Sneg ovira tudi av- industirijskih krajih, kakor je Zenica. Na posvetovanju so nekateri govorniki priporočali, naj bi vskladili prometno službo ta izenačili prometna vozila. Dosedanje analize so pokazale, da gre 20 % vseh dohodkov mestnega prometa za pogonsko gorivo in električno energijo. Zato so predlagali, naj bi cene goriva in električne energije znižali oziroma izenačili s cenami teh potrebščin za kmetijstva Skladatelj Rajičic dobil štipendijo UNESCO Zmami jugoslovanski skladatelj Stanojlo Rajičic je odpotoval na šestmesečni obisk v tujino. V Gorica 28 fehr ie ka tobusni Promet. Gradbena dela v T r Gorica, 28. febr. — Ze je Ka- | Dorici -le poplave na področju okrajev im mest Smedereva, PožaTevca, Velike Plane, Svilajnca, Lakova, Sve-tozareva, Čuprije in Niša približno štiri milijarde. Voda je poškodovala naprave vodnega gospodarstva, ceste, mostove, komunalne naprave in polja. Vse škode še niso ocenili, ker voda ponekod še ni upadla. V nekaterih krajih pa je sploh še niso ocenili. varjal s predstavniki delovnega kolektiva. Plenum Centralnega odbora Zveze borcev Predsedstvo Centralnega odbora Zveze borcev NOV je sklicalo plenarno sejo za 7. marec ob 9 dopoldne z naslednjim dnevnim 'redom: Sklicanje kongresa Zveze borcev in razno. Seja bo v dvorani V mnogih krajih Hercegovine Zveznega odbora SZDL v Beogradu, H no+rA mirm Vaiiron ! DcČflllsks Št 35 n " « ••• bodo razpošiljali. Posvetovanje o organizaciji peronosporne službe Zvezna uprava za zaščito med ostro burjo sneži. Največ i Dečanska št. 35. Posebnih vabil ne snega je zapadlo v Gackem, Ne-vesinju in Livnu. Zaradi snežnih metežev so morali na nekaterih cestah ustaviti promet. Med drugim so ga ustavili na cesti Sarajevo—Mostar. Med čelebičem ta Ostrožcem pa je zemeljski plaz zasul cesto. Promet bodo obnovili šele čez nekaj dni. Neurje na severnem Jadranu Reka, 1. marca. — Zaradi neurja na severnem Jadranu niso na Reko danes prispele potniške ladje iz Dalmacije ta z Lošinja, motoma ladja »Aleksa San tič«, ki je odplula proti Trstu, pa se je morala zateči v pristanišče Rabac. Na Rabu ta pri Senju piha veter s hitrostjo 100 km na uro ta onemogoča sleherni cestni in pomorski promet v tem delu Hr-vatskega Primorja. Zaradi snežnih zametov, ki so ponekod visoki tudi tri metre, je 1 pululiiškegia sveta zia ljudsko zdravje. Prviih 55 bolnikov, večidel vaških otrok iz vseh krajev Bosne, so že nastamili v opremljenih prostorih bolnišnice. pre” «*= j. m želi ta pri tem ohranjujejo na isti ravni. „+niiir£ij®> Podjetjem črne je bilo poudarjeno na ^be se je posrečilo vskla*ti PO ^ po rudi ta koksu v letošnjem ezna Za prvo trimesečje J lezar-ruda zagotovljena vsem ^ nam. V zvezi s Je™ ^diti per-njeno, da je treba želeZ' spektivni razvoj rudmk Ena ne rude z razvojem žele ^ izmed najvažnejših viajevaflje talurške panoge je VS1U ^voZon> domače proizvodnje oškodo- jekla, da ne bi bde teko koristi domačega trg tral-razpravi je tajnil telur-nega odbora smdjk^atov^^ ^ vane ških delavcev Franc lje poda j® treba s poudaril ati proizvodnjo^ .nejjih je ena izmed pra- nalog vsklajevanj(jelovn* izmed __ /anje t vilnikov, kategoriMM^iature mest in izdelav® ^i^giji poklicev, kar v metaw s. moraie urejeno. Taler s0<^’ reft šolani® vse žeiezame P°dPr^ gicer s metalurških ^adr°Y’ ustrezni skupnim vzdrzeva j JcI. šol na Jesenicah m v Epidemij« *nP|. v Sarajevu , . _ i,? Epidemija polovič<> Sarajevu že vso 70 februarja, je začela P prija-zadnjih podatkih so pom0^ vi« postajam » "čajeV, makakih 250 . novih prej|nje tem ko je število P ^ na dan. dni presegalo ve so 3ih Danes se je v večini zaprli zaradi epidemije, den pouk. začel te- Dan hrvatskih rudarjev obletnica boja labinskih rudarjev s ^ ^ ^ Letos rudarji Hrvatske drugič i ših krajih in za.f’"Miting- Ru(i!^j! slave svoj praznik — Dan rudar- liki demonstrativn ., n0 mitingi P iev. Ta Draznik so začeli slaviti sn kot en moz prl ,. iaiietJe, „ j jev. Ta praznik so začeli slaviti pred dvema letoma v spomin na boj labinskih rudarjev lela 1921. Teror italijanskih nasilnikov ter družili pa so se j>m prav ttjj® okoliških vas‘- ^h0Svladi ter n izpostavljeni str. oV> j() razna zločinska dejanja policije in ' kapitalistov m a ■ "• ' —■ - - 1 Nekaj dru P? Prva bolnišnica za miko-tiene bolezni v BiH Banja Luka, 1. nuarca P red voora jšn jii m so v Ban ji Luki slovesno odprli novo bolnišnico za mikotiičnc bolezni — prvo zdravstveno ustanovo te fašistov so povzročili, da so 2. marca 1921. rudarji Podlabina in Stupe začeli dotlej največjo politično stavko. Neposreden povod za stavko je bij napad fašistov 1. marca 1921. na tajnika socialistične stranke Labina, tov. Pipana. Le-tega so napadli iz zasede. Podivjani fašisti so Jn' rudarske *u; oboroženi odredi ru f. 0d£ straže zasedli ^arovati ** nfl^ zunanj0 >"tcr di so deno področje Pr i-čh. slali v Labin stev'k labinskih vojske, je bila .Uvta ^J pretepenega Pipana vlekli po pazin- darjev v krvi vzg!c4 ^,5. ........... ~ •- ostala dn0 in .. slcih ulicah. To je vzbudilo splošno mu pa je ostaia narodno ascuio vrste v Bosni in Hercegovini. Bol- i ogorčenje rudarjev. Dne 2. marca istrskih dela'’«^ _ Z(jaj se r1^ (e. rastlin bo irneila skupno z Zvezo i nišlik» so odprli ob precejšnjii fi- j ob enih popoldne se je začela veli- ! cialno osvobodi • gporoinj9j kmetijskih zbomic FLRJ dne 1 nančni podpori ljudskega odbora I ka splošna stavka. Rudarji so takoj i Ilrvatske vsaKo stjepan VWJ 7. marca v Beogradu enodnevino1 l>aiDjalušike mestne občine in Re- 1 postavili svoje straže na najvažnej- ' ga dne. posvetovamje o delu in organi za-ciijii peronosporne službe. Sodelo- / vali bodo predstavniki proizvajalnih organizacij iz večjih vinogradniških področij ter večje število stroko vnijakov za zaščito rastlin im viinogradniištva. Temu posvetovanju pripisujejo precejšen pomen, predvsem zavoljo tega, ker je od ustanovitve in dobre orgamizacije peronosporne službe večidel odvisna zaščita vinogradnikov pred perono-sporo. ODBOR SZDL KOMUNE JESENICE sklicuje za četrtek, 3. marca 1955 ob 16. uri v Titovem domu ZBOROVANJE z referatom »O novem plačilnem sistemu« in s pojasnjevanjem konkretnih vprašanj in problemov, ki se pojavljajo v podjetjih Zborovanja se bo udeležil tudi član Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Roman Albreht. Vabimo vse proizvajalce, člane samoupravnih organov v podjetjih ta upravna vodstva podjetij k polnoštevilni udeležbi. Položaj in vloga kmetijskih šol na Hrvatskem Zagreb, i. nunrca*. Danes je bila seja Izvršnega sveta Hrvatske, na kateri so sprejeli nekaj odlokov z gospodarskega področja. Med drugim so na seji razpravljali o problemu kmetijskih šol, kaijiti sprožena so bili predlogi, naj bi jih ukinili. Te predloge so nekateri utemeljevali s tem, da so se kadri iz teh šol zaposlovali drugod in da so šole slaibo uspevale. Izvršni svet se je postavil na stališče, da kmetijskih šol ne bodo ukinili, ker so potrebne. Ustanovil ie komisijo, ki x> proučil t; probleme. Prav tako je bilo poudarjeno, da je treba nižje kmetijske šole specializirati Zo. živinoiojo, vinogrpd-nušivo in druge kmetijske panoge. Odgovori na vprašanja o novem plačnem sistemu Norme v kmetijstvu V dosedanji razpravi o uveljavljanju uredbo o plačah vprašujejo posamezne kmetijske arganizaedje, kaiko bodo spričo različnih delovnih pogojev določene norme v kmetijstvu. V Zvezni komisiji za plače sodijo, da je normiranje del v kmetijstvu možno, kakor tudi v ostalih gospodarskih panogah, da pa morajo biti te norme tako dodočene, da ustreaajo vsem morebitnim spremembam, ki utegnejo nastati v tej gospodarski panogi spričo vremenskih nezgod. Praktično to pomeni, da je treba v pravilniku predvideti raizlične norme za taisti posel v različnih vremenskih razmerah. Ali delo po normi negativno vpliva na delovno storilnost? Zanimivo jef da m ara i. kod zastavljajo to vprašanje, menda zato, ker domnevajo, da delo po normi zahteva večje telesne napore. M kot . bn0 smatra« gte- Sistem dola po normah no moro i motorja in P°‘^ gtoritve’ biti škodljiv, ker pomenijo normo likodnino aa to:um gtTOiko''- ^3- povprefinJ delovni učinek, ki ga jo j do v brom« S^>misiji ** mofi normalno ,doseči v normalnem | V Zvezni e moo normalno , delo. « go ali orgai honorar je i priznani kot pl * ^ ^ Tovarne nc sv°Je cialnega pr«P«v terc»« poverjeniKe aVOje 1 S™. -»j jej« imerih to poverjenik®' pl*«® idiJ0’ da tovarne, niso _ doUne’ tovarno. P?t0mlkrti °dav^ n8 l,ov zaslužek pla?aU liodok. ALI JE ZAHOD POVZROČIL Razdor v arabskem svetu? (OD STALNEGA DOPISNIKA »BORBE«) ratifik°nd°n’ b marca. — V Londonu menijo, da se je z bitka • tur^ko‘ira-škega pakta pravzaprav šele začela S min -2a tisto’ kar smatrajo tu za »organizacijo obrambe SDrpmf^ vzhoda«. Vsi znaki, ki jih v Londonu skrbno ne hn JaJ°’ kažejo> da politična bitka na Srednjem vzhodu Sove Ji011080 *azia bitke v Evropi. Stališča Egipta in nje-dasti n/uJ V ,arabskem svetu tu očitno nihče ne podcenjuje, *iciii n f^r ^ P.0843'*0 jasno, da je v čedalje ostrejši opo->raške~~°-1- ,°r8aniziranju arabskega sveta okrog turško- več dobiva čedalje bolj obrise določenega programa. Zagovorniki te koncepcije so v ofenzivi, čeprav tisti, ki se zavzemajo za tesnejše stike Srednjega vzhoda z zahodnimi zvezami, očitno še niso položili vseh kart na mizo. Razen napovedane dobrodošlice Iranu in Pakistanu, če bi se pridružila pogodbi, so sprejeli tu z zanimanjem tudi vabilo iraškega ministrskega predsednika, naslovljeno na ZDA in Veliko Britanijo. Ali pomeni to vabilo samo izraz želje ali pa morda napoveduje nove velike poteze v smeri še tesnejšega povezovanja sistema, ki ga ustvarjajo na Srednjem vzhodu z zahodnimi zvezami, bo pokazala bližnja prihodnost. Vsekakor pa bo to očitneje po razgo-ki jih bo imel ta teden imenuip T\/r ‘ u 7" samo značaja odpora proti taki Anthony Eden z iraškim ministr-. “»kiian« to noitKi, Manche.ster, politični koncepciji, kakor je še skim predsednikom v Bagdadu. , hkrati jv,,,j 0 >>ameriško« nedavno kazalo v Londonu, mar- , B. Blagojevič sedan Pakta, Prav zato pa, ker obravnavajo stališče in bot ce t iCl^° ?8*pta rosno, v Londonu menijo, da Egipt budc« ”, ,na s*la arabskega sveta »ni izpričal dovolj po-*ačasn JC ’>zamu(l‘l<< itd. Takšno opravičevanje politike liljo ^'Omalovaževanja» Egipta vzbuja v Londonu ve- <^uarclian« vidi v ’ na poti k izpolnitvi njegovih že- tspeij J^ mrško-iraške pogodbe lja glede varnosti na Srednjem tstvar;t- hke, katere cilj je - vzhodu«, pa tudi kot »vez s cen- naj u. J, nov obrambni sistem ki tralnimi zahodnimi zvezami«. Vten,1 fgiPta sploh ne upošteval Nasprotovanje Egipta pa nima vorih, — KO - * eniviA 'rrj nXnin A.rlrwwo r\r*Atl ffrePričeva P?utlarja potrebo po "wflgleški del te p°- ^eio bl^f,. rez obotavljanja BURMA JE POSREDOVALA MED PEKINGOM IN WASHINGTONOM Ču En Laj za pogajanja z ZDA o obsojenih ameriških letalcih Po mnenju U Nuja bi utegnila ameriška delegacija v Pekingu uspešno načeti ureditev vseh spornih vprašanj na Daljnem vzhodu Washington, 1. marca (AP — Reuter), h burmanskih < njega ministrstva je sinoči izjavil, virov je prišla vest, da je Kitajska pripravljena na nepo- | da nič ne ve o kakem Ču En La-sredna kitajsko-ameriška pogajanja o /3 ameriških letalcih, j jevem predlogu glede kiitaijsko-obsojenih na Kitajskem. Predstavnik burmanskega velepo- j ameriških pogajanj o obsojenih slaništva v Washingtonu je izjavil, da so Kitajci izrazili ameriških letalcih. pripravljenost, da d ta namen sprejmejo neuradno ameriško j Iz Ranguna pa poročajo, da delegacijo, kajti pogajanja bi morala biti v Pekingu. j so bili burmanski predstavniki . 'presenečeni spričo vesti iz Wa-Ameriški letalci prestajajo1 niku U Nuju, da je Kitajska zdaj shingtona, da ameriško zunanje kazen na Kitajskem, kjer so bili pripravljena ponovno obravna- | mojstrstvo »ničesar ne ve« o tej obsojeni zaradi vohunstva. Gene- vati to vprašanje s predstavniki kitajski sugestiji. V burmanskih «rt.l w I I / t\T t r- h ,, n 1 rt rt rt 1 c- 1 r rt IT n V il VI Q TV 10 OP n lik liTl 1 CI r - 1 _ " 7 '_I — J „ Irt trt nrtrt ralni tajnik OZN je skušal med nedavnim obiskom v Pekingu posredovati v tem sporu, toda njegova misija doslej ni obrodila sadov. Iz burmanskih virov poročajo, da je kitajski zunanji minister Ču En Laj sporočil burmanskemu ministrskemu predsed- V^ike Britanije ^Ujejo h-, pakiu- »Times« pri-ta Pe bo treba dolgo Mak>stan te pogodbe. Cv“ta«k2tito5e“IU Sovjetska zveza znova dolži zahodne sile, da nočejo urediti nemško vprašanje ameriškega zunanjega ministr- krogih poudarjajo, da je to pred stva, ki naj bi se v ta namen jagaJ £u En Laj in da so pred- prišlii pogajat v Peking. Ameriška vlada pa ne pripo-znava LR Kitajske in uradni washimgtonski krogi poudarjajo, »da prav nič ne kaže«, da je Dul-les to pobudo sprejel, ko je minuli teden obiskal Rangun in se sestal z U Nujem. Ameriški vlad-1 log prek burmanske vlade sporočili Washingtonu. Kov poskus z atomsko bombo v Nevadi Las Vegas (Nevada), i. marca. iiTav ie v * “VQ Pogajanja.1 London, .. L 7s2em Prijateljstvu sovjetski noti, 1 f^siran ’ J® t”d'i Pakistan zain- slali Veliki Bri L50 v sklta? ambnih načrtih, Vinski vladi, J-EgiT z njegovimi po- vanje »pri 1. marca. (AFP). V sko-britanskega pakta iz 1942 o ki so jo včeraj po- sodelovanju in medsebojni po-Britaniji, očitajo bri- moči. da odklanja sodelo- j Uradni predstavnik Foreign delu združitev i Officea je davi potrdil, da je so- “jrio tj,- , ulJa, Jemen ki ;e lOtna »enostransKega ravnanja, k.i angio-suvjeusK.i spuia«.uni u ocna, liptovsko h°diti po stoniniah ie vzrok sedanje razkosanosti lovanju in medsebojni pomoči. turšv Pohtike. pa smatra Nemčije«. Dalje je v noti obsoje- Pred desetimi tedni je sovjet-25 šWii 'lraški obrambni 4kt na politika zahodnih velesil, ki ska vlada zagrozila, da bo odpo- j nosti ostala docela prikrita«. S r-n ttluuni • ... Jirt isufu tpm te snvipf.sk* vlada onustila ut krogi poudarjajo, da so ZDAi(AP). Na planoti Yucca Flats v prepustile ureditev tega vpraša- Nevadi je bila davi tretja_ atom-nja generalnemu tajniku OZN in | ska eksplozija v letu 19ox Med da razen tega ameriška javnost eksplozijo je obzorje zahip oza-ni dovolj pripravljena na n-epo- j rila bleščeča svetloba, ki je z.a-sredna pogajanja s Kitajsko. i žarela najprej z rumenim nato , Odgovarjajoč na vprašanja pa z oranžastim sijajem. Opazo-vedala ta sporazum, če bo Velika amerjških novinarjev je pred- vallci pravijo, da je bila to letos Britanija sprejela pariške spora- j stavn{k burmanskega veleposla- največja eksplozija. Dosegla je zume. To opozorilo je bilo po-1 n;gtva v \Vashingtonu rekel v i največjo višino. Njen blesk so novljeno v sinočnji sovjetski noti. 7ve7j s tem. da je ministrski jasno opazili tudi v Los Ange-Kot edino novost v novi noti1 predsednik U Nu prepričan, da I lesu, 250 milj južnozahodno od bi neposredni stik med ameriški- j kraja eksplozije. Nekaj tremut-redsfavniki j kov po eksploziji se je nad plahi začeli noto Yucca pojavil oblak » oblr-‘ ki gobe, ki se je dvigal s kraja eksplozije in se naposled razbli- javila tudi britansko noto z dne Hrvati vsa sporna azijska vpra 26. januarja, »ki je sovjetski jav- gafl:a_ rr-^ev m, Temu seznamu ie Privedla do panskih sporazu-i *Srapw« ** dodaja »Dailv mov- Ustanovitev nemške vojske | a? bila v , J°rdanij0 To bi i ie »daleč od prizadevanja za mir, tore' ^kratkem londonska ; in 2rozi sprožiti novo vojno«, ruževanja na | Sovjetska vlada v noti pon »Times« po- no opominja na svoje stali; | kombinacija izraženo v noti z dne 20. dece Sarači očitno bra lani ter izjavlja, da bo r; eljavi tudi kot i fikacija pariških sporazumov ; arabskega sveta i vzročUa razveljavljenje sovjet- Spor okoli Formoze predmet razgovorov konference desetih držav? tem je sovjetska vlada opustila dosedanjo prakso. Britanski politični krogi izjavljajo, da je sinočnja sovjetska nota del kampanje proti ratifika' Moskva, 1. marca (Tanjug). V fUi P^k* sporazumov v par- Predstavndk ameriškega zuna- nji na sivem nebu. A»kaS ’ da ima t u* - A on Mntkti «7 nadaliuieio dinlomat- lamentih zahodnoevropskih dežel. s* h.“z,(«rnt.vitr«”bo'"u: »p««.«. ***** »*'*« 3 zhix4ik UVeljavi ^di kot fikacija pariških sporazumov po- setih držav, ki jo je prediagala , ^^ ^oben^p^vetovan("e ^fra^- Edg.ar FaUre "1la arahst-rtua ra«vpliavlmnie soviet- Sovjetska zveza za rešitev spora aeno nooeno posvetovanje s iran SVOjega govora v Panes po svetu olitve na Japonskem Predsednik ja-i posledici korejske vojne, lot.la pre-it! ,eki n»rt a P° zmagi — i magovanja zastoja in težav s tako sil V fazo »tajnih diplomat.kih e o* Da kl»eci 1 losovimi konser- imenovano »plansko deflacijo« itd. pogajanj«, kakor kaze ne sodelu- vliAk, ^ 0»ozieHeratae stranke’ Politika integracije in koncentracije jcjQ veg britanski predstavniki V S,, k JL," Zah* lo socialistične- finančnega kapitala zadeva predvsem d J -.u Seval podporo naj- drobne in srednje proizvajalce, ki Moskvi, ki se ravnajo po navo- a PoS?10 Polt?? Parlamenta za tvorijo nad 90 odstotkov japonske in- dilih svoje vlade, da naj konfe- okoli Formoze. Kakor se je izvedelo, je imel sovjetski minister za zunanje zadeve Molotov včeraj daljši razgovor z indijskim odpravnikom poslov Kaulom. V teh razgovorih, ki so, kakor je nedavno objavilo britansko ministrstvo za zunanje zadeve, pri- Tržaške vladne stranke za avtonomijo Trst, l. marca. (Tanjug). Vo- Poinu,° Poittn Panamenta za tvorijo nad 90 oastotKov japonsue m- ctuin svoje viaae, aa naj suint- ddtelii krajevnih organizacij de- ^eUtoHzve“o.“' znS' mJzd^n ^ove^anje ItljvS renči prisostvujejo tudi pred- j mokržčajnske, sociali,nn-dem<4rat- Jfh U ZDa^ivo ni naglo rea- stalno brezposelnih. Bodoča politika stavmki Formoze. Zaenkrat ne ske> republikanske in liberalne vut«v L*!®1 so mnenja, da v tej smeri bo otežkočena, ker vlada - ' “ . , , .. . . , . svojega govora cosko vlado o zadnji sovjetski, , . . noti. Sploh še razmišljajo, ali bo- francoski poslan-do na to noto odgovorili ali ne. ' ski zbornici, ko je Najbrž se bodo odločili šele po po sestavi nove vrnitvi zunanjega ministra Edena \ vlade dekia. s poti po Daljnem in Srednjem ,, ,. vzhodu racljo 0 temel*lih smernicah njene politike in terjal od zbornice inve-stituro kaže, da bi organizatorji konfe renče in predstavniki LR Kitajske mogli pristati na kakršnokoli sodelovanje Čangkajškovih predstavnikov, ker bi to lahko razla- u v* Q*.j. au mnenja, ud v iej smeri uo uieihutcuo, nct *iaut* in , *Vezi » »hoča spremembo ne bo mogla dobiti dvotretjinske ve- ,.fte Bsn“ Vta*oča~“"orožitvijo Japon- čine, ki je potrebna konservativnemu SL ***«*• levih' spneo pomemb- bloku, da spremeni ustavne določbe in? fla , m izrn7?clalistov- v ZDA o prepovedi monopolov kakor tudi o h™ komnlApoS1 »majhno boja- sleherni oborožitvi Japonske, v vpra- otclvlliIWV, ^ U1 aiu?e8a , tbin ,a hemara pribil- šanjih torej, nasproti katerima so ja- kot nristanek na IcoTieenriin dI^o\J?>ra, ‘2 °laaljuje od za- ponski volivci, kot kaže, ostali ravno- Sa“ ? , 7 KOncepCTJO tega je za- dušni. V. Teslič I 0 dveh Kltajskah. lai 1 Pa u’ ko ’ fla se bodo Ja-Pij? v°Uln * P01iti»VolltVe minile, z C tazsn 0 kamii*?1 r^logi, ki ter-*v ktiii *0roia S v Pria mirov-0»i eh nnJ5? R> *zclo oprez-to v tosia, / Linj s sovjetsko ^.eliko Japonska od „ S^e- ° *alltevai^ celo Ku-^»tJev '',aAejo Mikojan rehabilitiran London, 1. marca. (Tanjug). Ko-' mentatorji današnjih britanskih č&- Sm la V?|e«!ltu.v vzhudiit0veiiknoa t»- snikov izražajo začudenje nad ime I>0h Vn0st so ustvarile te- novanjem Mikojana za prvega pod- voii5?,Ve jaDo^r‘anJ?p?litiC,no predse nika vlade skupaj z Molo-gSe°,,nan’rečez veliko ve- . Kaganovičem, Pervuhinom bloirflol?o xnii DoH*?r .^uiostojni ja- ! in Saboruvom. PtM’ k*»fasa zavJrt za katera s® Laburistični Daily Herald po-Kte k\mpPaan1?®Teaza'™mariSkv udarja, da so spremembe prišle iz-HIm' »kf* ,‘ega t2i‘, tudi Hatojama, nenada in nepričakovano. Mnogi so v .— ! Praktično mar- niln Aocrtilr Ha ir« \filrnian Malenkova, da bo prvega doletela enaka usoda kot drugega. Posledica stranke so imeli sestanek, na katerem eo poudarili, da bi bilo treba Trst in njegovo okolico vključiti v avtonomno pokrajino Videm — Gorica, ki jo določa italijanska ustava. Hkrati so na sestanku izrazili zadovoljstvo, da so politične stranke in gospodarske organizacije Vidma in Gorice zavzele enako stališče v tem vprašanju. RAZOROŽITVENI RAZGOVORI V LONDONU Incident zaradi odkrivanja tajnosti s prve seje ožjega odbora razorožitvene komisije OZN poravnan London, 1. marca. (AFP). Vo- | Domnevajo, da so delegati za- ditelji britanske, ameriške, francoske in kanadske delegacije, ki sodelujejo na tajni konferenci ožjega odbora razorožitvene komisije OZN v Londonu, so se se- nt,?'»*ih v zvezi pr?kti*n,°, m?f' mislili, piše časnik, da je Mikojan ' k|ta]Žw fean°ihnosov s sTln npo- padel v nemilost. Časnik smatra za k, to tr8ovinskih odnosov dokaj pomembno, da novi obramb- ®e Pomeni a. i i*. ini minister maršal Zukov ni bil 8tS * Vlafla Sa s« ho V prthotaje' imenovan za prvega namestnika ftJšio J.hon na vrtla oborožitvi in j predsednika vlade. Nan1" Da*1.’ kl so „rt~ ,koi .*° 1 Liberalni »Nevvs Cronicle« sodi, da bo imel Mikojan bržkone glav- •Mini0 si° ‘tretu ‘ega zagovarjajo no besedo v vseh trgovinskih vpra- Je ša.njih’ k”! '° ima MO,°tOV V ZUna- V" ?oa>J®no Le tual ”a Japon- nji politik,. J , . aj,. te, Poflarstv,Preflvsem neodvis- »Times« pravijo med drugim; ??t01iubn|n wpo’Lt,kl. JaP°n' Spremembe v sovjetski vladi Sb t>«aminl k“eks.,s*?n'1. rt* man 1 Hrnslične kot odstavitev « Po-taTSe*: manj drastične kot odstavitev Ma-»ou*. gospodarskega lenkova s položaja ministrskega predsednika, niso pa nič manj po- OZN PREDSEDNIK VARNOSTNEGA SVETA V MARCU New York, 1. maroa. (AFP). Predsedniško mesto v Varnostnem svetu OZN bo maroa navzel turški delegat Selim Sarper, ki bo sledil perujskemu delegatu Belaundeju, ki je Svetu predsedoval minuli mesec. ZDRAVSTVENA ZASClTA New York, 1. marca. (USIS). Izvršni direktor Mednarodnega otroškega sklada Maurice Pate je izjavil, da bodo s sredstvi sklada leta 1955 podprli 3,5 milijona mater in otrok več, kakor lani. V letošnjem programu sklada je predvsem cepljenje proti tuberkulozi, boj proti malariji, tra-hornu in drugim razširjenim boleznim. EGIPT ANGLEŽI ODHAJAJO IZ SUEZA Kairo, 1. marca. (AFP). Konec i i j TT , . i-ria-! niarca se bodo britanske čete umak- krogih vlade Hatojama je svojčas 3^ ^ nile z južnega dela Sueškega pod-Hatojamo- j da bi se morala pogajanja ročja. Danes so v Suezu izročili 1 * --egiptovskim oblastem več pristani- naprav. Britanske rred koncem meseca e s področja okrog » vrtijo odnosov s j se. Je aal° viaeaL> aa J« j Sueza. GRČIJA » 'šili DMh' U Dllcttlrt . . . (iIcUaCUUiAti, mau pa * *J r "bra??nske notranje po- membne. Napredovanje Mikojana h , '"Du,, nroh? 41 družbene In je največje presenečenje v teh spre-J' hoaeZ,ra^eaPrrevne’edc”e"^ membah, ker je bila sploSna sodba spodarskl prosperitetl, 1 o njegovem odstopu m odstop i S°VJETSKI TISK O H ATO JAMOVI NALOGI s s0vi ^Realizacija odnosov t >,rQs, le,sko zvezo in Ljudsko republiko Kitajsko O^Jih’ b marca (Tanjug). V| Sedanji predsednik japonske J« V, • ^ ,”°vinarskih V^«, ki -morala H hodnih držav zahtevali, naj se vsj predstavniki' strogo ravnajo po resoluciji razorožitvene komisije OZN, ki terja tajnost razgovorov v odboru. Glasilo KP Velike Britanije »Dailv Worker« je namreč, kakor smo poročaJi, objavilo podrobnosti o prvi seji, kar KATASTROFALNE POPLAVE V AVSTRALIJI Sydney, l. marca (AFP). Zaradi stali danes v Foreign Officeu, nove spremembe v sovjetski vladi katastrofalnih poplav, ki so zajele r].a bi se posvetovali ob predlo- je v tem, da so visoki vladni funk- -einsatalTe5‘re'; “ * )''h j? ^‘rtek na cmnarji zdaj čedalje bolj istovetni Vode in električnega toka. Vse pro- prvi seji odbora sprožil sovjet- uroonosti o prvi seji, kar je z visokimi partijskimi funkcionarji, metne zveze so prekinjene. V mestih ski delegat Andrej Gromiko. vznemirilo zahodne delegacije. .... rt.. ... . .1 »a*.!., ---------------l'"1—1 - - - - Vest »Dailly Workerja« sta po- tem razširila še agencija Tass in moskovski radio. V zvezi s tem je glavni urednik »Daily Workerja< poslal »Timesu« pismo, v katerem pravi, da je »Daily Worker« poročal o delu prve seje ožjega odlbora za razorožitev zgolj na podlaigi »inteligentnega domnevanja« tistega, o čemer bodo na seji raz- Clani prezidija CK partije so zdaj 50 ^Pdni^Skiat^ra7nietm* pTcletelt Zahodni delegati so tudi raz-Hruščev, Molotov, Vorošilov, Bul- poplavljene 'kraje, pravijo, da so vi- Dravljah o varovanju tajnosti ganin, Kaganovič, Mikojan, Sabu- deli prizore, ki spominjajo na uni- konference. O tem vprašanju so rov, Pervuhm in, kolikor je doslej e“^ajbotXovMmSč°ago- razpravljali tudi na današnji po- znano, se vedno tudi Malenkov. > toviti število žrtev. poldanski seji ožjega odbora. - Z VSEH STRANI SVETA - odpovedo službene pogodbe in % ju- SZ - ; trišnjim dnem opuste sleherno delo TEORIJA DR. UNKELSTAJNA PravlJan-v šoli. ' i Moskva. 1 marca. (AFP). Sovjet-"ižA sjja revija »Znanost in življenje« je POVIŠANJE PLAČ ČLANOM objavila članek medicinskega z.nnn-Knvr.SOTl stveriika dr. Finkelštajna, v katerem iw.>ui»r.cn | 3e re{en<)_ da jR kajenje predsodek tVashington, ^ 1. _ marca. (AFP). in ostanek kapitalizma. V kapitali-Amori.sk; senat je sinoči z navduše- stični družbi, kjer nenehno narašča nim ploskanjem sprejel zakon o po- j brezposelnost in vlada negotovost višanju plač članom Kongresa za 50%. 'glede bodočnosti, je uživanje tobaka Predstavniški dom bo baje že danes ter narkotikov sploh eno izmed sred-sprejel ta zakon. stev za pozabo na življenjske težave. Nočne brzojavke Začetek študentske zimske olimpiade Jahorina, 1. marca (Tanjug). Zve čer je bila slovesna otvoritev tretje zimske študentske olimpiade, na kateri sodelujejo Študenti iz Avstrije, Italije, Jugoslavije in Nemčije, Finske in Švice. Med 72 tekmovalci je 52 tujcev. Tekmovanje se bo začelo jutri s tekom na 15 km. V tej disciplini bo nastopilo 8 Jugoslovanov, 5 Italijanov, 5 Švicarjev, 4 Nemci in 1 Finec. Snežne razmere so odlične. ie A°skovsk-e^° ‘n LR Kitajsko, j tek razgovorov zelo blizu. Tuji j Sf°kfatski1StiP0udai'jajo' da °Pazovalci menijo, da je zavlače- SRFDN TIH S, J sv0j ka stranka zmagala vanje med drugim nastalo tudi rRED STAV O NA SREDNJIH Yolilnega progra- zaradi Hatojamovih izjav, da bol ffisr:, *ssw SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU s°sed0] 1X1 Japonske. ( __ . . - • « . Dl 1 Ut»9v6vu OJA/i CUlUlii V pV * iOuUI J U v * ■ " “ . » * » I japonski vrne Kurilske otoke in. Iad profesorjem na srednjih šolah, pristaniškimi delavci, ki že 5 tednov takoj na vratih jetnišnlce spet I Južni Sahalin. je njih zveza potrdila svoj sklep, da stavkajo. Demonstranti so skušali z rali in ponovno zaprli. dve IN POLURNA SEJA barikadami preprečiti dostop v pri- RAZOROZITVENE KONFERENCE stanišče, vendar jih je policija raz- London, 1. marca (AFP). Delegati gnala in nekaj aretirala, na razorožitveni konferenci po na- mina Ovt t.vmii. našnji dve in pol ure trajajoči seji ' Včeraj so bile v skupini A za niso daii nobene izjave Uradno po- J*a0 ,f’aol^>ne°a turizma - ne0a gostinstva - sodnih sokov "»»H, »C E L EIA - S A D« Povsod v svetu so sadni sokovi uvedeni kot pijača prve vrste. Gostinstvo brez sadnih sokov kaže na primitivnost in zastarelost — Zato takoj nabavite Ne odlašaj tel jabolčni sok. borovničev biser ali grozdni sok TOVARNE »CELEIA-SAD« - CELJE : ■ ■ Neplačana gradbena dela Gradbena podjetja tožijo investitorje za neporavnane obveznosti iz lanskega leta Seveda sedanji položaj ni samo Mnoga gradbena podjetja, zlasti večja, so letos zašla v težaven položaj, ker jim investitor ji dolgujejo znatne zneske za lani izvršena dela in zato sama ne morejo plačati računov za kupljeni in porabljeni material. Velike neporavnane terjatve imajo gradbena podjetja zlasti za dela na tastih objektih, ki se ne finansirajo iz sredstev splošnega investicijskega sklada, deloma zaradi tega, ker so bili krediti iz republiških, mestnih in okrajnih investicijsrkh skladov konec leta zmanjšani v zvezi z imobilizacijo presežkov denarnih sredstev zaradi povišanja cen na trgu. Pa tudi sredstva podjetij so bila s tem prizadeta. Po razpoložljivih podatkih znašajo neporavnane terjatve sedmih gradbenih podjetij v Sloveniji iz lanskega leta samo za izvršena dela na objektih, ki se ne finansirajo iz sredstev splošnega investicijskega sklada, 685 milijonov dinarjev; razen tega imajo ta podjetja še znatne terjatve za izvršena dela na objektih, ki se finansirajo iz splošnega investicijskega sklada. Prav te dni smo poročali, da dolguje termoelektrarna Šoštanj za lani iz-| vršena dela okrog 164 milijonov ; dinarjev, razen tega pa še za vsa ' dela iz letošnjega kita, to pa za-iradi tega, ker je ostanek lanske j tranše investicijskega posojila ne-■ upravičeno blokiran, letošnja tranša pa še ni določena. Tako j se vsa ta dela začasno finansirajo | deloma iz obratnih sredstev grad-| benih podjetij, deloma pa iz obratnih sredstev dobaviteljev gradbenega materiala, ki jim gradbena podjetja niso plačala i dobavljenega materiala. Tobak preživlja tretjino makedonskega ljudstva Zdaj pridelajo v Makedoniji dvojno predvojno količino tobaka V teh dneh, ko pomlad v Makedoniji že javlja svoj prihod, sejejo Prilepčani tobak. Drobceno tobačno seme je tako občutljivo, da ga morajo skrbno polagati v jamice, ga zadelati z gnojem in celo pokrivati s steklom. Tja do konca aprila ali začetka maja bodo rastlinice že zrastle 10 cm visoko. Tedaj jih bodo presadili na njive, nato jih bodo večkrat okopali. Julija bo prvo obiranje. Na poljih okrog Prilepa se bo ponoči svetlikalo na stotine luči, kot da so se prebivalci mesta pod razvalinami znamenitih kul Kraljeviča Marka preselili na polja. Tobak namreč obirajo ponoči in v zgodnjih jutranjih urah, vroče sonce ne sme ujeti obiralcev pri delu, ker bi to škodilo tobaku. Obirali ga bodo še petkrat do sedemkrat. Žene, otroci in starci bodo obrane tobakove liste doma sortirali in jih nizali na konopce. Natančno in hkrati nezdravo delo je to: vse hiše so polne tobačnega prahu, ki sili ljudem v pljuča. Potem bo treba tobak zelo skrbno sušiti, najprej v senci. Jeseni bodo Prilepčani zvili tobak v zavoje, naložili na osličke in ga poslali na odkupno postajo. Prilep je v Makedoniji središče tobačnih nasadov. V tem, po velikosti tretjem makedonskem mestu, ki šteje nad 30.000 prebivalcev, je le nekaj hiš, ki ne gojijo tobaka. V vsej državi pridelamo letno okrog 30 milijonov kg tobaka. Tretjino ga po- posledica zmanjšanja kreditov, oz. blokiranja sredstev investicijskih posojil (v primerih prekoračenja programov ali podražitve gradbenih del), ampak so temu krivi tudi investitorji, kolikor so začeli graditi nove objekte, ne da bi imeli zagotovljena sredstva, ali pa so računali, da si bodo že nekako priskrbeli potrebna sredstva, oziroma si jih bodo ustvarili iz dela dobička, ki jim ostane za prosto razpolaganje. Mnogi investitorji so lani tudi spreminjali načrte ter gradili več in dražje, tako da so prekoračili odobrena jim sredstva. Nekatera gradbena podjetja so v zadnjem času že vložila tožbe proti investitorjem zaradi plačila dolžnih zneskov, druga pa bodo sledila s tožbami, kar povzroča investitorjem seveda znatne stroške. PREVOZ TURISTOV Z AVTOBUSI JE PREDRAG V zadnjih letih sc je značaj turizma tako doma kot po svetu precej spremenil. Razne okolnosti so vplivale, da se krči število takih turistov, ki se določeno dobo zadržujejo v enem kraju, ali na morju ali v planinah, vedno številnejši pa so turisti, ki si žele z daljšimi ali krajšimi izleti ter krožnimi potova Inozemski potovalni uradi močno konkurirajo Putniku vprašanje naših cesiL^^odit« sredstev. Čeprav je P° narasti rističnih točk. Tej praksi so se prilagodili tudi naši potovalni uradi ter je zlasti Putnik že pretekla leta organiziral precej dvo, tro in več-| dnevnih izletov ter krožnih poto-! vanj po Jugoslaviji, za katera se | naši delovni ljudje zelo zanimajo. I Ker trajajo taki izleti le nekaj dni, stroški niso nemogoč izdatek za nji ogledati čim več privlačnih tu- I marsikoga, ki bi sicer celotnega dopusta ne mogel izkoristiti v dragem ter si je skupnost izboljša stanje cest z gra J darte in popravljanjem starin, ^ stanje še ni za(jov° na ta ra-marsikatero bridko slišal ^ da niti ne računamoja ^ ^ šano življenjsko d"bi° „estj$ea. ■jun, Huda okvara v zagrebški termoelektrarni hotelu. saiiu * * J-*» 7 - v mur pripomorejo slana - ■ ktualno kot to je r u eiu. i ®e ^olj a ,„hnsnesa 3ul1 Tudi turisti iz drugih držav, ki šanje našega av . „a;ati da 50 i...w 1 tnni se le začelo aoB«) držav, obiščejo Jugoslavijo, ne najdejo več . lani se je za sosednjii> drza'j polnega zadovoljstva samo v biva-1 potovalni ura^ i n^ije, nju na pr. na Bledu, v Opatiji ali kje drugje, temveč čedalje bolj rasle število skupin turistov, ki z avtobusi prekrižarijo lep del naše države ter jo tako bolje spoznajo, kot pa če bi se zadržali samo v enem Nekaj DROBNIH Uvoz pšenice, riža in kave V reškem in drugih naših pristaniščih so iztovorili v februarju kakih 140,000 ton pšenice, ki jo je pripeljalo 11 ladij iz ZDA. Iz ameriških pristanišč je odplulo še 22 ladij, ki nam bodo pripeljale kakih 183.000 ton pšenice, nakladajo jo pa še na deset ladij. To pšenico bomo dobili na podlagi sporazuma med našo državo in ZDA o dobavi 850.000 pšenice iz ameriških kmetijskih presežkov za ublažitev posledic slabe letine. Zadnje količine pšenice bomo dobili v začetku aprila. Vozijo jo naše in tuje ladje. Za njen prevoz in mletje pri nas je že poskrbljeno. V februarju nam je pripeljala neka ladja tudi 2000 ton riža iz Burme, Na poti iz Brazilije je tudi nad 350 ton kave. Odkup tobaka v BiH V Bosni in Hercegovini so odkupili že kakih 5500 ton tobaka iz lanskega pridelka. Povprečna odkupna cena je znašala 293 din za kilogram, tako da so dobili pridelovalci nad poldrugo milijardo din. V Hercegovini, "kjer pridelujejo tobak v sedmih okrajih, je znašala povprečna odkupna cena 314 din, v Bosni, kjer ga pridelujejo samo na treh področjih, pa 142 din. Letos bodo tobačni nasadi večji od lanskih. rabimo doma, dve tretjini ga prodamo v druge države, zlasti v ZDA. Skoraj polovico pridelka v državi daje Makedonija: okrog 14 milijonov kilogramov. Rqzen tega je makedonski tobak drob-nolistnat, najboljši, in se skoraj kosa z grškim in drugim orientalskim tobakom. Tobak preživlja — posredno in neposredno — nad 400.000 ljudi v Makedoniji, torej skoraj tretjino prebivalstva ter predstavlja 60°/o izvoza te republike. Prilep, kjer gojijo tobak od začetka prejšnjega stoletja, prispeva letno 4 milijone ton. Ce bi ves enoletni prilepski pridelek tobaka predelali v cigateto, bi bila ta tako dolga, da bi se lahko sedemkrat ovila okrog zemlje. Vrsta »Prilep« spada med najboljši tobak ter jo prav tako kot vrsto »Jaka« uporabljajo za izboljševanje drugega tobaka. Ti dve vrsti plačujejo odkupne postaje pridelovalcem od 500 do 1200 din za kilogram. Pred vojno so državne oblasti prepovedale gojitev tobaka v ob- I mejnih krajih Makedonije, da bi j preprečile tihotapstvo. Vendar je tihotapstvo kljub temu cvetelo. V muzeju tobačnega inštituta v Prilepu hranijo tudi pripomočke nekdanjih tihotapcev tobaka. Ti so največkrat zašili tobak v vrečice, te pa zavili v testo ter tako nosili tobak čez mejo v hlebcih kruha. Zdaj ljudska oblast gojitev tobaka zelo pospešuje. Makedon- j ski kmetje ga pridelajo še en-' krat več kakor pred vojno, ne- j kateri pa sodijo, da bi bilo do-1 sedanjo količino moč vsaj še po-1 dvojiti. Kmetom se gojitev to- j baka splača, čeprav zahteva ta; izmed vseh industrijskih rastlin največ dela, tako da odpade na1 en kilogram pridelanega tobaka povprečno po ena dnevna plača. Korist, ki jo imajo prilepski kmetje od tobaka, se kaže že v številnih novih hišah, ki rastejo v Prilepu — če lahko tako rečemo — ko gobe po dežju. I M. Z. i Te dni je prišlo v zagrebški termoelektrarni do hude okvare na parni turbini velikega agregata za 16.000 kilovatov. Na turbini so uničene lopatice, tako da je agregat,za daljšo dobo, verjet- . Da bi v bodoče preprečili i no do poletja, docela izključen iz kraju. Tak turizem zahteva precej gradnjo objektov, za katere inve- ' obratovanja. To je vsekakor hud več prizadevnosti naših gostinskih stitorji nimajo zagotovljenih sred- udarec za hrvatsko elektrogospo- obratov. Veliko luže si gostinski stev, oziroma da bi preprečili j darstvo, saj gre za največji agre- 1 obrat namreč pridobi dobro ime ter gradnjo investicijskih objektov na j gat zagrebške termoelektrarne. —j zapusti ugoden vtis pri gostu, če je račun obratnih sredstev gradbe- . Posredno pa je več ali manj pri- ] ta bival v gostišču dalj časa, ko je nih podjetij in dobaviteljev grad- j zadeto tudi elektrogospodarstvo ta ali ona pomanjkljivost zbledela benega materiala, so bili izdani Slovenije, kajti Hrvatska je na- ob splošnem dobrem vtisu. Preho-ukrepi, ki se nanašajo na kredi- . vezana na dobavo manjkajoče den turizem, izleti in krožna poto-tiranje gradbenih podjetij in na; električne energije iz slovenskih vanja zahtevajo od gostišč neka j poostreno kontrolo plačila faktur ’ elektrarn. Trenutno izpad velike- več. 2e prvi vtis mora biti najugod-(v 30 dneh) za dobavljeni grad- ga agregata v zagrebški elektrar- nejši, saj se gosti zadrže v preno-beni material in opremo. Hkrati' ni ne bo v večji meri prizadel čišču ali restavraciji le kratek čas, pa so bili podaljšani nekateri elektrogospodarstva Slovenije, ker razen tega pa vrže pomanjkljivost roki za vračanje stalnih in do- ima za zdaj velika hidroelektrar- j v enem kraju senco tudi na ostale, polnilnih obratnih sredstev grad- na Vinodol na razpolago še precej kjer je bilo vse v redu. benih podjetij. S. , vode. ‘ Še bolj v ospredje stopa pri tem lz Ltubljane Priskočim© na pomoti Te dni je spričo velikega pomanjkanja krvi v ljubljanski porodnišnici in ostalih klinikah pričel Mestni odbor Rdečega križa pospešeno akcijo za nabiranje krvi. Pomanjkanje krvi je bilo namreč tolikšno, da so bili nekateri bolniki zaradi tega v kritičnem stanju. Naše mesto pa, ki se je v akcijah za oddajanje krvi vedno Izkazalo, se klieem za oddajo krvi to pot ni zadovoljivo odzvalo. Do 15. marca, so planirali, bi v ljubljanskih bolnišnicah potrebovali 5000 prostovoljnih krvodajalcev. V mesecu dni, kolikor ta akcija traja, je dalo kri šele nekaj nad 2000 ljudi. Tej humani akciji so se doslej najbolj odzvali delavci in uslužbenci »Pletenine«, »Žičnice« in vevške papirnice. Potreba po krvi je velika, zato naj se vsi, ki želijo s svojo krvjo rešiti življenje sočloveku, javijo na Mestni odbor Rdečega križa v Kidričevo ulico. Tam sprejemajo tudi večje skupine. I PREDAVANJE 0 SODOBNEM STANOVANJU V ponedeljek, 28. februarja, je ing. arh. Edo Ravnikar v bivši fizikalni predavalnici na Univerzi predaval o sodobnem stanovanju. S skioptičnimi slikami je predavatelj prikazal, kako naj bi gradili stanovanja in kako naj bi jih opremljali. Ugotovil je, da 62 m2 stanovanja zadostuje za 5-člansko družino. Za kuhinjo bi ■ bilo dovolj 6 m2, ker naj bi bile 1 omare vzidane v steno. Pohištvo za take kuhinje izdelujejo v Mariboru, kupujejo pa ga predvsem potrošniki iz Makedonije, medtem ko se potrošniki iz Slovenije 1 ne zanimajo preveč zanj, kljub temu, da je zelo praktično. Za spalnico, urejeno po sodobnih načelih bi zadostovalo 8 m2, pri tem pa bi bila soba prostorna in zračna. Predavatelj je ugotovil, da je zidanje etažnih stanovanj prak-tičnejše in cenejše kot stanovanjske hišice, ob koncu pa je omenil, da bi bilo potrebno ustanoviti zadrugo, ki bi skrbela za zidanje enodružinskih hišic. Fluorografsko slikanje ni poceni. Vendar ti ga daruje skupnost! Oddolži se tej skrbi skupnosti za tvoje zdravje in pojdi na fluoro-grafiranje. zlasti iz Avstrije ™ pri pr* resno konkurirati Putn F, ^ vozu tujih turistov, Jjoni0' ogledati Jugoslavijo, i^ J w renči ne gre le « r®°“ turizma, temveč tudi , ,okrat poračun. Razen W « . sprem«ie meri, da inoze.m ‘t0Vanja Polemi ludi načrt svojega za Prf' ko so se drugod dogovc ^ kraJe voz po Jugoslaviji ter si le bežno a zIasU *** konkurenca je /!,10p‘ nika ino*8®; ker so po podatkih bIjžn0 trikrat ski potovalni uradi p DreVozov cenejši pri računanju prev avtobusi kot pri nas. zanimali. Pri Putniku smo se F NaVedh odkod in zakaj' ta ra pr>Pis“' so precej vzrokov, ki J prvem jejo objektiven zna J' iuje ra«11 r«,u. Uio, *££•*£ za potmno * a,,. 0 da *n3S“ amortizacija. Nave‘}1‘ kii0inetru »» ta za nove vozove P e„j d«* osebo 5,80 din, k* str0škov. polovico vseh re . J ^ršt'a7ih avtobusih j^>ar tizacija nekaj nl !?’to vprašanj ’ ostane še vedno ^ lani >Sr kako je ta P0?tav^„oo. Letos »a pri ceni tolikšno n0vih meravajo nakupiti stanja ® tobusov, kar je spne eboo_ šega voznega P“r strošk‘ jb Drug velik i‘datA “ lov, kl £ nabavo nadomesti‘ stv0 za je treba kupiti v moze^ ^ tobuse, ki so bili a§anje cea ,er Vsekaokr je ' P membn0 hi]j 7 avtobusi pO11 . noZftP111 prevoze z avto ^ } ne bi bilo pra > ,jaleS ® pri sedaj, ko m več Konkurenca J turistične *>a n^Pj sedanjih P°€0J. ncUgodna- ^ liza valne urade zelo neug 8naW ne bi bila Pralnih kalkulacij naših p poteu1 na osnovi katere b, bi pri ,ahk° f1mUproMe®u P°rfri* tem važnem p , . uradi 3 ].(. kaj naj bi P.^U jo ^ Višina amortizacij«- ._ lM P‘ lometru žara* . ;e res Pr wnfe»Vi1> visoka ter no ne g jtl voj domačega tu poto'v« je tu konkurenca tuj>« M. N-uradom izključena. -- kolporter^ ali K0LP0!SlE . M lista sPrej za prodajo našeg pra, me podružnica »LJ vice(t, Kranj. «*■" Zimska idila v tovarni težkih orodnih strojev »Ivo Ribar - Lola« • STRUŽNICE • VRTALNE STROJE in • BRUSILNE STROJE prevzamemo kot prenos osnovnih sredstev REMONTNA DELAVNICA KMG »Trudbenik« BEOGRAD — Bulevar JNA 56 Tel.: 40-412, 41-378 7800 Vse je novo, vendar še nei/.bm-Seno, kakor steklo pod rokami brusilca, ki dobro ve, da bo končno pred njim zableščal svetel Izdelek. Na njem se bodo lomili sončni žarki, ki bodo priklenili njegov pogled. Pozabil bo na delo, na odpadke, ki jih je odluščil, preden bo ustvaril to lepoto. Z dlanjo se bo naslonil na mizo in koščki pozabljenega stekla ga bodo z ostrino zopet spomnili, da je bilo nekoč vse to nekaj drugega, grob, neobdelan material, ki je nosil v sebi skrite vrednote. In vendar je tako hitro pozabil. Ko sem bil v Železniku, v tovarni težkih orodnih strojev »Ivo Lola Ribar«, je bil sončen dan. V zraku jo trepetala prijetna toplota, ki jo je veter kakor v zibki pozibaval in jo z vonjem rjave zemlje, kt jo je pobiral na poljih za tovarno, stresal človeku v obraz. Kje so tista leta, ko smo bili tu z mladinskimi brigadami? Kje je tistih petnajst tisoč mladincev in mladink, ki so gazili blato, nosili na prsih od žuljev krvave roke? Toti a, sprejeli so še nove naloge, čeprav jih je peza že sprejetih nalog tiščala k tlom. Kje je mala Janiča, ki je imela takrat petnajst let? Na sestanku čete je zaspala. Smehljala se je v spanju, ko Je le-ta sprejela nalogo. Drugi dan Je bila v četi prva. »Morda Jo najdem!« sem si govoril. Spomnil sem so njenih dolgih kit, ki jih je prinesla lz svoje vasi. Potem jih je žrtvovala in letala v ftrU gadi okoli kakor oskubljen ptiček. Kje je Mirko, ki se mu je tedaj vnela ljubezen do nje? Z očmi jo je spremljal in lovil njeno postavo $ pogledom. Ona pa Je vozila samokolnico za samokolnico. Ni se zme- nila zanj. Zvečer je večkrat potočil solzo, ker je videla vse drugo, lo njega ne. Kje Je ta njima ljubezen, za katero je vedela vsa brigada, samo Janiča ne? Polja so Izginila, zrasla so poslopja in skrila v sebi ljudi, ki hodijo na delo v treh izmenah. Vsak dan na delo, kakor da se življenje ni nič spremenilo, kakor da delajo to že sto let. Toda od tistega aprilskega dne, ko je bila zasajena prva lopata v zemljo, je minilo komaj sedem let in Sest let, odkar Je ila tovarna v pogon. Bilo je sredi mrzlega januarja. Zemljo Je pokrival sneg. Hotela je imeti mir, toda ljudje ga niso imeli in tudi njej ga niso privoščili. »Kje so tisti časi, ko smo hodili v tovarno na delo skozi okna,« mi je rekel delavec, ko sem govoril z njim. v »Cest sploh ni btlo. Brez Škornjev nisi prišel nikamor, tako blato je bilo. Sedaj je kockana cesta. Povsod same kockane ceste. Brez skrbi bi šel na delo v plesnih čevljih. Toda tega se več ne spominjamo.« Res so ceste lepe, da bi lahko pogrnil prt in jedel. Ceste med tovarniškimi poslopji, drevje, In če zasloniš oči z roko ob strani, je pred tabo park. Park sredi tovarne! pred vhodom Je velik napis. Skušal sem se spomniti, kako Je bilo pred leti. Vedel sem, da je bil prav tu napis, parola. Ustavil sem mladega delavca In mu rekel: »Gotovo si tu od začetka, ko so še brigade gradile?« »Da,« mi je veselo odvrnil. Hotel me je nekaj vprašati, pa sem ga prehitel: »Se spominjaš tiste parole, ki je bila nekdaj pri vhodu na gradl-Ušče?« »Vem, vem,« Je odgovoril. »Ml gradimo tovarno — tovarna gradi 37 PRISPEVEK K TEKMOVANJU NOVINARJEV »DESET LET SVOBODNE GRADITVE« STROJI •cKeli nas!« »Sedaj se tudi sam spominjam,« sem dejal. Bila je razpeta čez ko-tanjasto cesto na dveh smrekovih drogovih. Na napisu se je poznalo nebroj brigadirskih rok, ki so udar- njih. To je toplina, ki poje. To je mu ne bi verje, groba toplina, toplina rok, teles, ki ni Janiča. ostala nanosijo v sebi toliko bolečin, ker Tudi ona prebiva1* v a*11*' mnogokrat niso imeli nad sabo druge ki so še napr® začeli s° dJ mladinskih brigad. Jim. _ strehe, kakor streho v dvorani, v jale ob njo v trenutku, ko je kamion kateri so delali. Doma je bil dosti- Vse od zaCctka. ^roje| nov® ^ »e' peljal pod njo. To so bili njihovi krat mraz, na oknih lepenka, ali pa bodo delali no j^gi, ka . i.i n .. klXl..l. 1,1 kil« Knli na 7nnfit SClU J . . (A O*) ' AP' 80 J1?ov»r podpisi, tistih, ki so znali in tistih, ki niso znali pisati. Podpisi, ki bi jih bilo vredno shraniti v muzej. A kje je danes vse to? Hodim po tovarni, kjer se v ogromnih dvoranah modelame, jeklarne, livarne, obdelovalnice in montažne dvorane počutim kakor igračka, nad katero hrumijo dvigala, ki pozvanjajo z zvoncem, da se očisti pot pod njihovimi zobmi. Na stotine ljudi dela, se giblje, vse se prepleta v nepozabnem ritmu, ko pod rokami delavcev nastajajo novi stroji, nove tovarne. Kje vse so nove tovarne, ki so jih vrgle iz sebe te dvorane? Moral bi imeti letalo, če bi jih hotel obiskati v enem dnevu. Tovarna kablov v Svetozarevu, naprave za valjarno v Smederevu, v Zenici, na Jesenicah, so prebivali v hišicah, ki so bile bolj ne. Zopet sem J” ^ s0 o«- ^ de podobne velikim zabojem, kakor hi- dela tnei 11 ’ p0teo> s° t ju111 šam. Tu pa je toplo. Doma je bil analfabetski te delrd0<; -------------- —. ----------------------------- •---------------------- vie>““ Prišel je v nov svet, kjer ni bilo znan- Mirko je osuu torej 0 med štirimi stenami popolnoma sam. Jali: »Na dvigat« ” VleKlo ;ta»e cev, a v delavnici Je toliko ljudi. In želel je biti med ljudmi, moral jih Je videti. Stopam v mislih med dvajset tisoč stroji in njihovimi deli. Pozlatile so Jih te grobe roke in poslale v svet s to grobo toplino, ki pod svojo jekleno skorjo skriva lepoto, le ne do kraja oživljeno. to«1* MirKo JO -------------. torej P®' toda ona Je os moral £:l pot«1’ on. Se dve leti J* "* n jo.f tem sta se Poro !«»•>> da bi delala * * ni ^ Ko je P*e imeti doma. go var jan je, Jo - jca TOda Ta P«* ostala «pc1 šo in še. do kraja oživljeno. | Rekla Je, da ° 0$tala na " ple*“ Zvonec dvigala me je prebudil lz popustiti. J»n c njeH0 r° .»e, 11 ...._____________________________ * j ... ....i, rian P°° ...rine s' Mora- ni01, dvlS' S sna. Pozabil sem na nevarnost. Nad ki vsak oa« *'~^vaja čudo0 Je zaplavala veCtonska plošča, pod strop0inK^nnnigatl. Zvonec je Se vedno zvončkljal, Se dolgo ^<>$U” mano je zapiavaia vecconsna piosca. poa — oDisatl. Ae* odskočil sem v stran in se zaletel v Jih ni mogoče trajaio. VT Kj ctrnt 7irnnoi> 1«» So voHnA »vnnMrlInl Ap dOlgO J i,nl()Oij ’ stroj, ll/UCV JC 3C VCUUV li¥unv.ltljui) WV ■—""'V' , y j ko sem pogledal proti dvigalu, ki Je dobila stano^van e^ toVgrni- plesalo svoj ples visoko pod stropom, na vrhu grička jj s18"” j, s*f‘ „„... ,, . . . . Na debeli žici pa se Je vrtela plošča, misliš, da imajo jh niS. v-MH.a u, Skoplju in drugod. Kje so S|n(|a Je nad moJo glavo nJen p,g Je tu flolga vrsta g* _,t 50 ?_ «1» stroji, ki služijo tujim gospodarjem v Libanonu in drugje? Tu Je še nepregledna vrsta strojev. Med njimi sc Izgubljam. Več ne morem najti pott. Mrzlo železo in jeklo me obdaja. Toda jaz hočem ljudi, ki so jih naredili. Tu pa jih ni. Med temi stroji čutim samo še človeško toplino, toplino človeških ml Je udaril v obraz. »Kako pleše novanj manjha. manjka stanovanj. — dobi delo. dvigalo!« sem pomislil. Čudno poska' kuje. Z občudovanjem sem gledal vse Za e' V«i ved o< Ni staD' 0va» H* sto- . U WWVUUV,IU1|«UI OV1U b>VU». OS ." - j odbaJa ^ ggO 1 . to. Oči so ml obstale na majhni ljudje prihajajo 0£i;io- [ glavici, ltl Je pogledala iz komandne tine Jih Je vseIJl(i so kabine. Zdelo se mi Je, da sem ujel Je ostalo. .Jm pogn staP j njen pojled. Toda ne, saj Je dvigalo Na tej zemlJ* ^ se Že odplesalo naprej. »Mar ni Janiča?« nine. Kolonija K® sem se udaril po glavi. »Mora biti v eno. Bill P® Jj oa rok, ki se Je toliko dni nabirala v. ona!« sem si rekel. In tudi nobene- , delavec V gostilni« pa 300 milijonov za živinorejo T i*i ne 2a.a’,^nar^a je ^.e^os predvidenega za Slovenijo — Večji del bodo dale okraj-uzne zveze in kmetijske zadruge, ostalo pa republiška Glavna zadružna zveza ^btekem° ^ so na re- jcev ki o P?svet°vanju živino-ia Prirediif 25- februar- S'*™!.Glavna za-Precej wl "ovemje, posvetili Modnosti živin1 lzb°^šan.iu Pr°' nia naloga pn nas’ Sled-ker io se P°sebno važna v minulih letih do-Soveje živbfp V z.viianju števila r‘e to konj” Pr^?v- Perutni- PtOizvodnosti slf?’ Z jzbo,Jšanjem cau^uc, naj ui pot,um avmurejsti ^ivažneiše «i m6 J6 ^rrn^ j en j e mojstri, ki bi vsestransko skrbeli Problemov ?im-i, „ postotkov vseh i za delo živinorejskih odsekov pri nJe zadeva rn-n,?r? f. Proizvod- kmetijskih zadrugah. Na vsakih i16- Za povcSnri- krmlj.enje živi-'10 do 15 živinorejskih mojstrov kftme osnovp -n izboljšanje i bi prišel kmetijski tehnik, ki bi storili. Usnehp ^ jZe ?ni n^kaj zamenjal višje kontrolorje. O tem, ?tm gnoienin™ * seg z umet_ kako bodo v bodoče razdelili delo drugim J™Jem . travnikov. Med sl«žbi v živinore" ° pospeSevalni V ^OVeniji že ^-a ie v i**iv*;iiu u SITOB.OVI1C1U m Precej razširjena, organizacijskem delu v pospeše- vendar jo je treba še bolj razširiti in kar je še važneje, izboljšati. K pospeševanju živinoreje je nujno pritegniti več mladih ljudi in jim vsestransko pomagati pri njihovem izpopolnjevanju. Novi načini pospeševanja živinoreje nalagajo tudi nekatere izpremembe v delu. Molzni kontrolorji, ki za sedaj še ne izpolnjujejo vseh nalog pospeševalne lužbe, naj bi postali živinorejski strokovnjakov na terenu, sklenili nič določenega. V poročilu o strokovnem Prvi sestanek mojstrov m staršev v Kranju vanju živinoreje so našteli lepe uspehe. Tako so lani dosegli največji izvoz živine po vojni. Pod kontrolo je v Sloveniji več ko 21.000 krav, torej trikrat več ko leta 1953. Kontrolirane krave-mlekarice so dale povprečno 830 litrov mleka več kot druge. Živinorejskih razstav je bilo lani v Sloveniji 83, z 10.000 razstavljenimi govedi, prašiči, konji in drugo živino. Več ko 2200 glav plemenske živine so prodali. Umetno so osemenili več ko 25 tisoč krav. Glede tega so dosegli največje uspehe v murskosoboškem, celjskem, ljubljanskem in novomeškem okraju. Zgradili so 400 gnojničnih jam in 80 silosov, niso od tega največ v celjskem, trboveljskem, krškem in deloma v šoštanjskem okraju. Zadruge in zasebni kmetovalci nameravajo letos zgraditi kakih 2500 gnojničnih jam ta 800 silosov. Pri tem bodo okrajni ljudski odbori prispevali lepe zneske. Skupno delo v pospeševanju živinoreje, tako OLO, okrajnih zadružnih zvez, zadružnih podjetij in drugih važnih činiteljev bo letos prineslo na tem področju nedvomno še večje uspehe. K izboljšanju naj bi pripomogle tudi stabilne cene mleka. Okrajne zadružne zveze in trgovinske zbornice naj bi 2°„.v °snovni šofi^S-6 se ■*e zbra- ] Emila Močilnika o rezultatih an- š Castrov in ^r„a.njli V Tov Dore *"** t"— ...... ............. Prikazal ,rlrSem in molstrom ie1 Skoro vsi vajenci pri obrtnikih ^spehe v E? sPr°bleme pa tudi dela.i° prekourno. Žalostno vtte]1 Uo? besedo je imel imra- bih razmerah; to so v glavnem °rožem -5?nj?e Sole. tov Dore vajenci> ki delajo pri privatnikih. Prikazai vT 111 mojstrom je' skoro vsi vajenci pri obrtnikih “»Pehe v w Probleme pa tudi dela3° Prekoumo. Žalostno je, da oreanov uDravlia- Solsk^ Irtu. tuf v Mestni klavnici delajo j^fpSeSe aH s^ete, 2a°iRŠal °d lananii ki z delom8 -3e, nadalje se-, ^aie vajeno s°lske kuhinje, °d decemrpc<^ toplo hrano že čeva prehrana. Skoraj vsi vajenci, ki stanujejo izven Kranja, se sekov. Le-ti naj bi tudi soodločali pri delitvi dobička. Za pospeševanje živinoreje v Bla, ernbra pi0 nrano 5op^m Parti,.r!?,eJ učencev, br. hranijo neredno. Veliko jih je, ki j Slo-veniji je za letos predvidenih jedo samo dvakrat na dan. Zato nad 300 milijonov dinarjev, od Janške ’ Isirote'^ in '3° uPrava vajenske šole dajala tezPla{nn ’ dobivalo hrano t> žalni. J*uorografiranih tuelno spremeniti v zavoda s samo- bodo razstavljeni najlepša gove-i,n tv» hf, aPriia ?..ena Pa bo ak- stojnim finansiranjem, zlasti pa osta-eŽ0ioi ko Pohvali lsclplino prebi- ne odprto vprašanje materinskega in li!?a sltorm Sa1 se ljudje otroškega dispanzerja, kl sta razširila M|„y® tega množič- delo In začela v večji meri poslovati i? *aCeip večer Posnetke poši- šele letos, zaradi česar je bil temu vČ?° so *s ®>tanier? ”0,nlk, kjer so primerno tudi povečan njun letošnji t. e vniiii : filmov, v Ljub- proračun. Deloma Je tako tudi s pa- m 1be» t* 50 ugotn^ 800 kartic iz-«»ravnik„ ov®n !lr da 1)1 bil po-' »a Golnfied' prva sodba ^“bljani P k.u Je, da prak-* a°slej niso odkrili tronažno službo. O teh stvareh na današnji seji Svet ni mogel sprejeti dokončnih zaključkov, ker je treba stvari temeljiteje pretresti. M. N. da, prašiči in konji, bodo živinorejci že sedaj jeli izbirati najboljše, Razen tega bo letos v Sloveniji veliko živinorejskih razstav, ki bodo hkrati tudi poučne za živinorejce. Na posvetu je bil sprejet tudi program dela za pospeševanje živinoreje v letu 1955. F. K. Trbovlje, 1. marca. Vse doslej je bila letošnja zima tolikanj ugodna, da grad-cenim delavcem ni bilo treba niti za an dan prekiniti gradbenih del. Na gradbiščih podjetja »Beton« iz Celja je bilo v Trbovljah stalno na delu več ko 300 gradbincev, čeprav je bila zaradi bolj ald manj neugodnih življenjskih pogojev znatna fluktuaciija, ko so odhajali z dela celo vztrajni Prekmurci in Medjdtmurci. Na težke pogoje, v katerih živijo zlasti nekvalificirani gradbeni delavci, smo v našem listu pred nedavnim opozorili. Vse te ugotovitve so delavci na občnem zboru svoje sindikalne podružnice med drugim znova obravnavali,- Ko so s sindiikalnimi dele- Stolp Zakov-jaška, ki prevaža rudarje in premog iz globine 25,8 m gati iz Celja podrobno razpravljali o vseh teh življenjskih vprašanjih, so slednjič sklenili, da v sodelovanju s podjetjem »Beton« še ta mesec organizirajo in odpro pri. »Pravdiču« primemo menzo, kjer bodo dobili delavci po zmogljivih cenah primemo in izdatno hrano. Doslej so si mnogi delavci sami kuhali ali pa se zbirali v manjših »črnih menzah«, pri čemer pa so imeli več nevšečnosti. V enotni skupni menzi vsega tega ne bo več. Prav tako pa se gradbenim delavcem v Trbovljah tudi obeta, da bodo dobili še letos boljša in primernejša stanovanja, za kar bo v glavnem poskrbelo samo podjetje »Beton«, ki ima tu predvidoma zagotovljenih za več let gradbenih del. Na občnem zbohi so tudi sklenili, da je treba poslej med gradbinci bolje poskrbeti za samo sin- dikalno življenje. Do nedavnega je bilo od 320 delavcev včlanjenih v sindikatu komaj 50 delavcev ter se >e to stanje zboljšalo šele nekaj dni pred občnim zborom. Del razprave je veljal tudi izdelavi novih tarifnih pravilnikov, pri čemer je bilo največ govora o reviziji norm in akordnem delu. Vse to pa naj se za bodoče tako uravna, da bo med delavstvom dovolj pobude za večjo storilnost in zlasti za boljšo kakovost gradbenih del. Precej so delavci razpravljali tudi o varčevanju z gradibenim materialom, zlasti lesom in opeko. Brez pridržka so tudi grajali iz-ostankarstvo ter predlagali primerne ukrepe. Prav posebno pa so ob zaključku poudarjali, naj se v prihodnje okreipi sodelovanje sindikata z delavskim svetom in upravnim odborom »Betona«. Nanradno tekmovanje Radia Koper na čast 10. obletnice osvoboditve in razglasitve prve slovenske vlade v Hjdovščini (Obvestilo delavsko prosvetnim društvom »Svoboda« ter ljudskoprosvetnim društvom na Primorskem) Na prošnjo nekaterih delav-i skih in ljudskoprosvetnih dru-štev iz raznih primorskih okra-1 jev, ki se niso pravočasno prijavila in poslala izpolnjene anketne pole, želijo pa sodelovati v nagradnem tekmovanju našega Radia, je tekmovalna komisija sklenila podaljšati rok za prijavo do vključno torka, 8. marca t. I. ; Opozarjamo pa vsa primorska' društva, ki se še želijo prijaviti k j našemu nagradnemu tekmova-' nju, da je to nepreklicno zadnji rok. Prijav, ki bi prispele po! V OBJEMU LJUDI k «eL^mc!mvnl,kmet 111 »« *al ne- ; *e*mCi VseSa kri ^ nad “J1"1' da 50, „ 0a ka,*?Vl' ker BO mu vzeli' «,,C«a C''*1 s‘o» tovarna. j S^tt J« aTL* .rekel: *KaJ bi -- ‘VACIi »IV a J Ul aenar. Nikoli preje v k^j ga n. - "wuu preje v fcn,, ele> aa hi Vldel tollko naenkrat, ko e,leia, Da ga Kmeta, ne ■ft 0rtXlle hčerka 16 Še bo'1 zabolelo, le k a 2 nj(m Poroči|a z delavcem VeCt v kolonijo, ali pa se *Paja»*"eta Pa DJ°'U prlBeUl ♦vsl|i‘-le 8» dVe razu* ln z eotovostjo k m ^ekli v eno' Cas »dt!, Se Vran, eta z dejstvom ln V«; '*Eo »sil, rac» h ■ san, Dtlm a P“t. ko Je Se Pa 5e graditi tovarno. ®Kles^, *•“ se vo,i »•“«*“ w*vaiuu. so g ° poteSne na staro, e Premalo globoko sinko?. Sem vpražal ll,{a> ki ... ; “‘««07« sem V tk(1 v tovarno. ^ očeta ^ a Hom0 9 c mamo sva mu Ces a°i- Tlkratla^k° Vprašal prcd »iiajv,. Pa imel Se očeta. V sem sam prinesel kosilo „ Llubisavalk0‘ Tam ,0 m0ja le U*1 Porof»Va’ kl Je uS,a 8 kme- 'ft t žitnn 3 * aelavcem- NekoC le J*26- Vse k Bol^e• zelenje drevja S soviaitv1,110 zlUancga> 10 e«, ”®ia v aQUni Stvom gledala na Ho 6tav t0 a”""1' PreJe p« so njene SfečaJa ° 1 ljubeznijo. &Uka, se je vlomila njena vaSka lirika. Ne naenkrat, počasi. Prav tako poCasi, kakor je vzljubila Mika. Danes si ne more zamisliti doline brez teh sivih streh, brez ropota, brez tega novega prahu, kl ga ustvarja tovarna, brez njene svetlobe v nočeh, brez tuljenja tovarniških siren, ki kličejo delavce na delo. To Je sedaj njena neizpeta pesem. Dolgo se Je njeno uho ni moglo privaditi. Sedaj misli, da Je bila z njo rojena. Sama *ebl se čudi, kako je mogla tako živeti. Ve, da bo nekdo moral ostati na vasi. Kruh mora biti. Ona pa noče biti med tistimi, ki bodo ostali. Njen kruh so sedaj stroji, kl gnetejo, stružijo, vlivajo v kalupe nove stroje. Stroji pa gnetejo, stružijo, vlivajo njih same, včasih tiho i ln neopazno, drugič boleče ln bučno. Direktor pravi, da je to za evropska merila velika tovarna, a tudi v Ameriki med tovrstnim) tovarnami ne bi bila med majhnimi. Toda manjka jim še strojev, manlka jim delavcev, manjka inženirjev. Sestanek za sestankom. Plan ln Številke, kl rastejo I* leta v leto. Telefoni brnijo, stotine pisem: »Prosimo, da nam naredite te in te stroje.« Kup naročil In tovarna bi morala imeti več delavcev in strojev, ako bi hotela Izpolniti prav vsa naročila. Se enkrat več bi morali producirati. Potem serijska produkcija, fitednja, norme, kvaliteta, disciplina, kraja, zaščitna dela, plače. Skoraj Sest milijard znaSa letošnji plan. Tovarna pa Se vedno raste. Se dve novi električni peči. Se večja mehanizacija, razširitev tovarniških stavb. Danes že gre. Toda tedaj, ko je bila tovarna Sele zgrajena in Se ni bilo stanovanjske kolonije, so ostali mladinci ln prevzeli nase najtežje delo. Z nezmanjšano voljo so se vrgli na delo, čeprav ni bilo stano-! vanj, čeprav so bili za danaSnje dni I nadvse težki življenjski pogoji. To . je bila pest, ki ni niti enkrat razklenila svojih prstov. V tovarni jih Je sedaj Se sto petindvajset. Mnogi so | odSli drugam. Morda jih njihova ne-' mirna kri ni pustila, da bi ostali tu. Morda pa so odSIl drugam, da dvignejo lz zemlje nov gigant. Morda I bodo tam naSli svoj mir ali pa bodo Sil kakor hajduki Iskat kraje, kl Jih je treba Se dvigniti iz blata in Jim vdihniti novo življenje. Samo, da zaživijo, potem zopet morda naprej. Letos bo Slo na pot tisoč sto pet-1 deset novih strojev, naprav, železnih konstrukcij, na pot bodo Sle nove tovarne v skupni teži Štirinajst tisoč | ton. Drugo leto zopet nekaj tisoč 3troJev več In več novih tovarn, Te bodo zahtevale zopet svoj krvavi davek. ; Delo teče svojo pot-naprej, stroji ' se ne smejo ustaviti in ljudje morajo biti tu pri njih, da jim strežejo, kakor streže mati otroku. Pa vendar stroji željno hlastajo po njihovih J rokah, da jim jih zmeljejo. In Goj-i kov oče, Ljublsavln mol se nekega dne ni več vrnil domov. Pod sabo ga Je pokopala jeklena ploSča. Samo za trenutek Je bil prepozen in že je | bil stisnjen med kockastimi tlemi in Jeklom. Niti besede ni več izustil, j »Kaj je bilo?« so ugibali delavci. Nihče ni vedel dati odgovora. »Pil, ni,« je rekel eden. »Dober delavec.1 Nesreča,« Je rekel drugi. Danes Je! j zložen na kraju nesreče Jeklen kup plošč, »jeklen spomenik,« sem pomislil. Za njim pa je prišla v tovar-( no Ljublsava In Gojko Ji nosi kosilo iz menze, i j V tovarni je ostal spomin na brigadirja Djurico. Delal Je visoko na ogrodju strehe. Nekega dne je padel. Nekdo je zavpil, toda vse je bilo že i prepozno. Djurlca ni padel na zemljo, I padel je na Jeklen odlitek in tu t ostal. Ko so pritekli tja, so obstali < in ga samo gledali. Bil Je mrtev. Ko so ga delavci dvignili, Je na jeklenem odlitku ostala samo kri, kl Je oblila njegovo telo. Tu Je bil upodobljen lik DJurlce, njegov krvavi lik. Ne vedo povedati, kje Je to kr- 1 i vavo jeklo. Morda del nekega stroja j v neki tovarni. Kdo bi to vedel? ( NI dovolj stanovanj, ni dovolj prostorov za zdravo razvedrilo. Dosti časa se presedi v gostilni, kjer so vino, žene, ljubosumnost in tu je pretep, nož in strel. In kje tega ni? Dostikrat pa le zapelje avtobus v Beograd ln se ustavi pred kinom, opero ali dramo. To so delavci ln delavke lz tovarne, kl Je dovolj velika, da bi lahko stala kjerkoli v Evropi in tudi .v Ameriki ne bi bila majhna. Tovarna, delo, gostilna. To zadnje spodriva tisto novo, ki počasi In vztrajno vstaja. Preriva se skozi tisto, kar je slabega v tem Babilonu dvanajstih narodov, ki hodijo vsak dan na delo v tovarno. Kakor je rekel nekoč člča Janko: »So slabi ln dobri. Toda, pridemo že nekako na konec. Ko se nismo poznali, smo se divje zaletavali drug v drugega. Sedaj se poznamo ln sedaj je bolje. Cas briSe razlike.« Tu pa rastejo in zorijo nova jeklena polja, ki so posejana s tisoč stroji. Vsako leto se Jim pridruži nova obilna žetev. Pesem strojev, novih tovarn, V vsem tem se bo vtopilo vse slabo, ostalo bo samo veliko in dobro. Strogi kronist čez leta ne bo smel videti samo Številke. Ne bo smel pozabiti na Janico ln Mirka, na Mika, Ljubisavo, Gojka, na Dju-rico in na tisoče tistih, ki jih je personalni oddelek vsa ta leta zapisal in izpisal. Nikdar ne bo smel pozabiti, da so vse to naredili ljudje, dobri in slabi, ljudje, kl so sovražili in ljubili, ki so delali in odhajali, kl so delali in vztrajali do konca. Vem, da se bo LJublslava tu postarala. Morda bo Gojka poslala v Solo in bo tu v tovarni potem inženir. Morda je on tisti, ki bo izumil nov stroj, kl danes o njem Se sanjati ne moremo. Morda. Sam pa bi rad prlSel takrat nazaj, ko bom lahko vsakega delavca obiskal v njegovem stanovanju, kjer bova lahko mirno popila drug drugemu na zdravje faso žganja, iz čaSe, ki jo Je Izbrusil steklar. Morda bova tudi midva pozabila na steklene odpadke, na to, da je lepa Sele zato, ker je odpadlo vse slabo in grdo ln da so Jo pozlatile človeške roke. Vem pa, da bova gledala skozi okno v dolino, ki Je nihče ne bi mogel ljubiti brez tistih sivih streh, kl krijejo stroje v objemu ljudi. Vojko Novak 8. marcu, ne bomo mogli upoštevati. Tekmovalna komisija bo dne 9. marca pregledala prijave in anketne pole ter določila vrstni red snemanja, o katerem bodo društva pravočasno obveščena. Hkrati bo izbrala tudi prosvetna društva »Svobode«, ki pridejo v ožji izbor naših tekmovalnih oddaj. Te posebne tekmovalne oddaje bodo na sporedu našega Radia vsako nedeljo ob 15. uri — od 13. marca do maja. Tedaj bo posebna ocenjevalna komisija določila tri najboljša nagrajena društva ter objavila rezultate tekmovanja. V ocenjevalni komisiji so predstavniki Glavnega odbora zveze »Svobod«, Glavnega odbora Ljudske prosvete Slovenije, CKLMS, svetov za prosveto in kulturo vseh petih primorskih okrajev ter Radia Koper. Tekmovalna komisija Huda burja na Koprskem Koper, 1. marca Po močni ohladitvi v zadnjih dneh je začela pihati na vsem področju Koprskega in Primorske močna burja. Danes zjutraj je v Kopru dosegla burja hitrost 62 km na uro; vrhunec pa je dosegla danes burja v Trstu in sicer 118 km na uro, v posameznih sunkih pa 130 in celo 160 km na uro. Ceste na tržaškem področju so pokrite z nekaj centimetrov debelo plastjo ledu, kar je povzročilo znatne prometne ovire. Burja je povzročila ponoči in danes zjutraj nekaj okvar na telefonski liniji v Kopru in zaledju, vendar pa so bile zveze spet kmalu vzpostavljene. Koper je bil danes dopoldne brez električne razsvetljave zaradi okvare na omrežju, prav tako pa so bile tudi prekinjene nekatere avtobusne zveze. Strokovnjaki Zavoda za pospeševanje gospodarstva iz Kopra menijo, da zadnje vremenske spremembe niso povzročile večje škode v kmetijstvu. Izrazili pa so bojazen, da bi slabo vreme utegnilo 5kodov-ti sadnemu drevju, ki se j° ponekod razcvelo že februarja. o. KULTURNI OBZORNIK IZ LIKOVNEGA SVETA Uspeh grafike Rika Debenjaka »Art News«, »The Studio« in »Spectator« o delih našega umetnika Januarska številka znane ameri-! prikazujejo kmečke žene kako ho- j mednarodni razstavi barvnega leso- C SPOBT IN TELESNA VZGOJA ške, leta 1902 ustanovljene umetnostne revije »ART NEWS« prinaša za zbiralce in ljubitelje grafike na najvidnejšem mestu v dveh ko- dijo s košarami, ki so jih naložile reza in linoreza v Victoria and Al-na svoje glave. 2ene so nakazane z bert Museum. Tu je razstavljalo 130 bogatimi črnimi ploskvami, ki to- umetnikov iz 25 držav rad 200 del. nejo v dalji belega prostorja. Umet- Kritik M. H. Middlelon označuje raz. SKUPŠČINA ROKOMETNE ZVEZE JUGOSLAVIJE Rokometaši po množičnosti na petem mestu Pred dnevi je bila v Beogradu IV. letna skupščina Rokometne zveze Jugoslavije. Iz poročil je bilo videti, da je rokometna organizacija v zadnjih letih dosegla izreden vzpon v množičnosti. Sedaj ima že nad 170 klubov s 7000 registriranimi igralci. S tem Številom članstva je Rokometna zveza Jugoslavije na petem mestu po množičnosti med vsemi strokovnimi zvezami. lonah reprodukcijo akvatinte naše-1 nikov smisel za uporabo prostora stavo na splošno, nato pa med gra- ga grafika Rika Debenjaka »Istran ke« s podpisom »Basket Bearers* (Nosilke košar). Na isti strani je tudi članek, ki označuje to delo. Primerjajoč ga z radiranko Armi-.a in živahne kontraste črnega in be- fikami, ki po svoji individualni mo lega je v tradiciji Goye. či in značilnostih ostanejo v spomi- Isto Debenjakovo grafiko prina- na, našteje Norvežana F. Tidemand-ša na celi naslovni strani vodilna Johannessena in Paula Reneja Gau-angleška revija za sodobno umet- guina, Finca Voitta Vikainena, Ita- Landecka »Colosseum« poudarja | nost »THE STUDIO«, prav tako v lijana Mina Maccarija, Južnoafriča- članek Debenjakovo enostavnost in : svoji januarski številki. Ta revija na Walterja Battissa, Jugoslovana učinkovitost v uporabi belega in čr- -- -’— x'-'■ r>-t— *»«— =- u-i—»— « n nega ter pravi: »Nosilke košar* Novi upravni odbor ljubljanskega Mestnega gledališča V ponedeljek 28. februarja se je konstituiral novi upravni odbor Mestnega gledališča v Ljubljani. Svet za kulturo MLO je v odbor imenoval naslednje člane: Leva Mo- I Kaoul D u f y dica, Janeza Potrča, inž. Marjana Tepino, dr. Bratka Krefta, Franceta Oniča in Bogdana Capudra. Iz članstva kolektiva Mestnega gledališča sla bila v odbor izvoljena Polde Dežman im Janez Včak; upravo gledališča zastopa v odboru direktor Jože Tiran. je objavila poseben članek Petra Rika Debenjaka in Holandca H. P. Flouda, ki obravnava dela posa- Doebeleja. Omenjena razstava bo meznih vidnih umetnikov, med 11 M- zdaj obiskala še Birmingham in mi tudi tov. Debenjaka. | Glasgow, nato bo prirejena v evrop- O Debenjaku je pisal tudi Ion- skih prestolnicah, od koder se vrne donski »Spectator«, in sicer ob prvi v London prihodnje leto. Posmrtna razstava R, Dufyja Pred dvema Letoma je v Forcal- cej časa pod močnim vplivom nedav- -. ^ 1 ....... To lrn io nrwp*l no umrlega Matissa. Tako je prišel v krog faoivietov. ae seznanil z Bra-queom in za-čel občudovati Cezanna. Mnogo se je ukvarjal s snovanjem quieru umrl slavni francoski slikar pokopan je v Nici. Po rojstvu iz severne Francije je Dufy preživel zadnja let-a v Provenci. . . . kamor je prišel iskat zdravja. Tako načrtov za dekorativne tkan-ine, po-ni čudno, da je marsejska galerija ■ svetil se je za nekaj časa keramiki »Musee CantLni« priredila veliko raz- j in v kasnejših letih ustvaril več ve-stavo v počastitev njegovega spo- I likih stenskih slikarij, obenem pa mina. izdeLail, znam eni to odrske slike za Na razstavi je biilo zbranih 61 1 razne modeme drame. Tako je ustva-Dufyjevih oljnih slik ter 35 gvašev, rili tudi dekoracije za J. Anounlha akvarelov in perorisb. Ta dela se igro »Povabilo na grad«, ipiogo je bila prav iz vseh dob umetnikovega 1 potoval po svetu, dvakrat je bil v življenja, od prvih početkov, ko je j Severni Ameriki, 7>adnja_ leta pa je XT ... . , . | še kot amater obiskoval doma v Le t preživel na francoskem jugu. Na prvi Seji je o nalogah Mest- navru slikarsko šolo in zaeol ust var- Med novejšimi francoskimi sLikar- notfa gledališča na kratko spregovo- jati, pa do zadnjih let, ko je foU že | ji je K. Dl}iy zares izjemen pojav. . j c t » izdelal svoj značilni slog. Razstav- Njegova paleta je živa, vesela in ril predsednik Sveta za prosveto m [jena dela so prav nazorno prikazala ' kulturo pri MLO tov. Heli Modic, njegovo briljantno lahkotnost, bežno * . ... ..... in vselej pesniško prepojeno fanta- novi odbor pa je na i$ti seji izbral 7,;to j,n -naravnost igrivo obvladova- 71 svojca predsednika tov. Leva risb« in najnežmejših barvndh Modica. Posebno velika dejavnost v ro- j kometu je v društvih »Partizan« in v srednjih šolah, kjer tekmuje nad 700 moštev. Skupščina je obravnavala tudi vprašanje velikega in malega rokometa. Ker je zanimanje za mali rokomet nedvomno večje kot za veliki, ker je pač mali rokomet bolj dinamična igra, veliki rokomet pa ima to prednost, da je bolj zdrav šport, je bilo sklenjeno, da je treba vložiti vse napore za širši razvoj velikega rokometa. 1 Vreliko govora je bilo tudi o so-| delovanju žena v rokometu. Zaradi nezadostne udeležbe žena je bila ustanovljena posebna komisija, ki bo pripravila podrobnejši načrt za delo z ženami, pa tudi sklep, da bo Inštitut Zveze športov Jugoslavije organiziral poseben tečaj za ženske trenerje. S takim delom se bo stanje kmalu izboljšalo. Zaradi premajhne dejavnosti Zbora rokometnih sodnikov Jugoslavije je bila ta organizacija razpuščena, bila posebna ustanovljena pa je sodniška komisija. Na zaključku so navzoči ugotovili, da je Rokometna slavije movanja in s tem ovrgla trditev, da brez zvezne lige ni kvalitete. S svojim načinom tekmovanja je dokazala, da se lahko tudi iz množičnosti preide v kvaliteto. To potrjujejo rezultati mednarodnih tekem, ki so posebno v zadnjem le.tu .z°'°e^ela ni. Reprezentanca lani dvakrat nobenega poraza, je P neodktfe-zmagala in enkrat lg §vi- no. Premagala je oprezen ^ ce in Posarja, s svet°dsko) pa je v malem rokometu (ŠvedsKOj H igrala neodločeno. . etne zve-Za Prednika ze Jugoslavije je bil sPe. - ■- igoto- ze jugos^vijv j- -- - ,jjvi fant- je Rokometna zveza Jugo- Jovan Ružič. ?J.. ° riznanja in P?.’ izbrala pravilen sistem tek- cionarji so prej ^sedn' - ' hvale, med njum vlad« Rokometne zveze , ■, Ljublj®" Žorž, trener .»Svobode«^ ne Mitja Vidic ■» slovenlje ra rokometnih sodniko Franček Breznik. Tabela X. šahovskega prvenstva Jugoslavije fines. Raoul Dufy je spočetka delal pre- Riko Debenjak: Istranke > a (ioiivvu jo «1 1 u, > ostra, skoraj zbadljiva. Zlasti ko je spoznal mogočno sonce v Provenci, so postala njegova plaitna kar žareča od svetlobe, risba pa postaja vso boJj nemirna, nežna in kar zapeljiva. Njegova izrazna sredstva so skrajno preprosta., časih se na prvi pogled zde primitivna, njegove kompozicije so pa vselej kar prosojne v barvi in zares iskreno občutene. L. A. Razstava gospodarskih plakatov V Mali galeriji na Titovi cesti je te dni odprta svojevrstna razstava, ki je že prvi dan po otvoritvi zbudila med obiskovailci dokajšnje zanimanje. Razstavljena h je skoraj 100 plakatov idejnih osnutkov za pet j razstav, ali točneje, za Štiri razstave j in en velesejem, ki jih bomo v le-j točajem letu imeli priliko videti v Ljubljani. To bodo: mednarodna raz-. stava predelave in uporabe lesa, ; mednarodna razstava radia in tele-j komunikacij ter mednarodna razsta-! va vin in embalaže im obrtniški ve-: 1 esejem. I Namen te razstave je predvsem v I tem, da bi Široka javnoet izrazila svoje mnenje o razstavljenih osnut-i kih, da bi ocenila, kair se ji zdi naj-- boljše. IZ NAŠIH KINODVORAN »EŠALON DR. M« Scenarij; Žlvorad Mitrovič in Dušan Zoga. Itežlja: Ztvorad Mitrovič. Kamera: Mihallo Popovič Glasba: Ivan Rupnik. V glavnih vlogah: Severin Bljeltč, Nadja Po-deregln, Marijan Lovrič, litja Din-valekovski. Proizvodnja »UFUS«, Beograd 1951. Novi jugoslovanski film »Ešalon dr. M.« bi lah&o prav na kratko ocenili takole- umetniško nepomemben, brez vsake' vrednosti, v zgolj obrtniškem pogledu pa zelo uspel film — torej s tisto ustaljeno oceno, s katero običajno odpravljamo tos nebroj plažastih pustolovskih, kriminalnih, cowboyskih in podobnih produktov, ki je med njimi in pa ^fcd, pravim umetniškim filmom približno ista Tazlika, kot med cirkusom in gledališčem -Ešalon dr. M.« je Pr«v tak kot na primer »Dvoboj pri Srebrnem potoku« ali katerakoli neumna kavbojka, se pravi zgolj akcijski film, pač dobro narejen, ki pa bi bržda zunaj jugoslovanskih moj težko našel kritike, ki bi mu utegnili posvetiti več kot pet vrstic. Za nas pa seveda predstavlja, tako kot vsak naš film, svojevrsten in pomemben dogodek, mimo katerega pač ne smemo tako na kratko. In če se že lotimo tega filma malce obširneje, potem naj podčrtamo vsaj tisto, kar je v njem vendarle pozitivno: to jo njegova obrtna dovršenost. Jugoslovanski film se namreč še vedno šele razvija in čeprav poteka že deset let od naših filmskih začetkov, smo morali doslej še skoraj zmeraj ugotavljati pomanjkljivo obvladanje filmske abecede naših ustvarjalcev. Znova in znova je bilo govora o »nefilmskostic jugoslovanskih filmov. »Ešalon dr. M.« pa je pisan prav na to temo Avtorji »Eša-fona« so imeli morda namen, morda p« slučajno srečo, da 80 na/pravili svoj film v času, ko smo še zmeraj pogrešali domačega filma, v katerem nam ne bi bilo več treba gledati in ugotavljati začetniških napak. filma, v katerem bi prišla do izraza tista homogenost celote, ki je najpoprej pogojena s pozna^vanjem f Umske obrti, z obvladanjem filmske abecede in zmožnostjo, preliti neko zgodbo v ustrezajoč, živ filmski jezik. Jasno je, da je bilo to najlaže doseči ob zelo povprečni, celo banalni, samo v .zunanje, akcijsko dogajanje usmerjeni zgodbi, kot je zgodba »EšaJona«. Pa vendar: dinamika, ritem pravega filmskega jezika je, priznajmo, razveseljiva novost in vsekakor kvaliteta. ki je ne moremo spregledati v tem filmu. Vsa zgodba (v kateri imajo gflavno vlogo zunanji efekti) je podana neposredno; z živahno kompozicijo kadrov, dobro podanim ambien-tom, z učinkovito poenostavljenostjo, to je, g precej doslednim osredotočenjem na bistvo dogajanja, ki ga tvo- Skakalne tekme v Dobrepolju TVD Partizan — Dobrepolje jo v nedeljo organiziral smučarske skoke na 20-metrski skakalnici. Rezultati: pionirji — Gruden 16,15 metrov. Blažič 15,15; mladinci: Novak 17,5, 18, Knavs 14, 14,5; člani: Andlovič (Kočevje) 19,5. 18, Adamič (Kočevje) 18, 18,5 itd. H. M. { SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU Velik uspeh naših hokejistov Nepričakovana zmaga Jugoslavije Krefeld, 1. marca. Naši hokejisti so sinoči želi y Kreileldu enega najpomembnejših uspehov. Docela so nadigrali Belgijo in jo premagali z rezultatom 5:2 (0:0. 4:1, 1:10* S to zmago so trenutno na drugem mestu v B skuipini. Jugoslovanska reprezentanca je nastopila v tejle postavi: Dušanovdč, Mijušikovič, Kovačevič, Pecelj, David, Reno. Aljančič, Dragovič, Pogorelc, Čuček, Muvrin, Miočka, Brelič, Kraj-čič, Ur&ič. ODLOČILA JE TRETJINA TEKME Začetek ni veliko obetal. Obe moštvi sta igrali dokaj nervozno in ne-jKTvesano. Ko oa je Miočka v začetku druge tretjine dosegel gol. je naše moštvo odlično zaigralo. Belgijski vratar jo v tem delu tekme vzdržal tako silovito napad e T da je zanj prava sreča, da se je njegova mreža potresla samo štirikrat. Zadnji del igre je bil najmnimivejšd in najostrejši. Bolgijci so zastavili vso sile, da bi izboljšali rezultat. To jim pa nikakor ni šlo od rok, ne morda zaradi trdnosti naše obrambe, pač pa zaradi sijajne igre vratarja Dušanovi ča. Branilci so odhajali preveč naprej in taiko dovolili, da se je vratar boril sam z dvema ali celo s tremi na- sprotnimi napadalci. Premagan je bil le dvakrat in še to v brezuTmem položaju. Napadalci so tudi v tem delu igre popustili. Čeprav so bili pogosto pred belgijskimi vratmi, se niso dovolj hitro znašli. Rezultati A skupine: Krefeld, 1. marca — A skupina: ZDA — Švica 7:3 (1:1, 2:1, 4:1). K51n: ZSSR — Poljska 8:2 (2:0, 2:1, 4:1). DUsseldorf: Kanada — Finska 12:0 (7:0, 3:0, 2:0). B. Solaja nogomet Dve zmagi Odreda V Pulj, 1. I?fr(ca;. ljubljanski a nogometni tfcml ^vo Vliot^ 3 red premagal . n:0). Pulja z rezultatom 3.0^^ se je odigrala P gledalci. ie odred y Pred to teJano J ultatomj;* ( premagal »izolo^ odre(i odiP gad- Do nedelje “ v petek * ^ jelno še dve tekmi- Crlkvenicl. v 5%r„'T%ss,™-» SVETOVNO Nemčija ri predvsem vnanja razvoj, akcija, je režiser in glavni scenarist Živo rad Mitrovič dosegel, da je zgodba zaživela otipljivo in plastično. O filmu imamo jasen in enoten vids, ne pa medle, zabrisane slike celote, kot se nam to običajno dogaja pri domačih filmih. K temu je pripomoglo kvalitetno snemalčevo delo (Mihailo Popovič dokazuje zrelo vizuelno kulturo, ki se kaže v spretnem, jasnem preciziranju kadrov; slikovno zelo uspeLi so posnetki pejsažev), prav tako je tudi glasba v tom filmu funkcionalna, lepo vrasla v dogajanje, veliko zaslugo pa imajo tudi tonski posnetki, ki so v »E^alonu« močno nad tistim pod povprečjem, ki smo ga bila vajeni. Igra je sicer ponekod izraaito slaba (Nadja Poderegin kot HatidžeO ali suho povprečna (Marijan Lovrič kot dr. Marko), kar pa odtehta ne-pretenciozna, a dovolj živa, neteatral-na igra ostalih igralcev (Severin Bi-jelič kot Ramadan, Ilija Džuvalekov-ski — Kurteš, Vladimir Medar •— Saban in drugi). To pa je tudi vse, kar moremo vodati v dobro filmu. Kajti če je ilm samo dobro izdelan, s tem še davno ni dober. In »Ešalon dr. M.« je žal kar neverjetno daleč od tega, da bi bil dober film. Treba je bilo sicer poudariti njegovo »filmskost«, zato ker je bilo to še zmeraj osnovno vprašanje domače filmske umetnosti in pomeni v tem pogledu »ESalon« v reanied napredek. Toda kakšna huda revščina se nam pokaže, brž ES I ko se lotimo tehtanja vseh tistih I komponent, ki sestavljajo vsako film-, sko stvaritev! Pa tudi če se no lotimo očitne klavrnosti vsebinsko-umetniških elementov, prirejenih po tujih vzorih dvomljive vrste: ko bi imela izmišljena divja zgodba, ki jo gledamo, vsaj toliko pravice do eksi-stiranja, kot jo imajo ameriške kavbojke — te so vsaj v svojem žanru pristne in nekje upravičene. Naravnost smešno pa je. videti ta žanr cepljen na torno jugoslovanske narodnoosvobodilne borbe, gledati kavboje v partizanskih uniformah, ki se pode na konjih po slikoviti pokrajini in 6e streljajo z razbojniško bando balistov — fašističnih odpadnikov popolnoma v stilu tipične krvave zgodbico z Divjega zapada. Tu smo pa ne samo precej daleč od umetnosti — kar bi konec koncev niti ne bilo tako hudo —, temveč tudi od vsake ustvarjalne sred Hribarjem, pri farejših pionirjih Peterca pred Kojičem, pri mlajših pionirjih pa Pi- , 5:1 (4:0, 0:<* Razpis odbora Na osnovi 90. člena Uredbe o ustanav.j--,. ^ gosp^ obrtov razpisuje Komisija za razpis mest “^fbora giavnež3 darskih organizacij Mestnega ljudskega oa mesta Ljubljana MESTO DIREKTORJA pn TOVARNI GRADBENIH POLIZDELKOV, LJUBLJANA POGOJI: 10-letno Ekonomska ali gradbena fakulteta z ^j^tno Pra^ v gospodarstvu ali Ekonomska srednja šola z v gospodarstvu. ^ je Prednost imajo kandidati s poznanjem stro dejavnost podjetja, ali njej sorodne stroke, in ljepisom, je dO1 strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje z^P?_jna jcresiJ3’ Kolkovane prošnje z življenjepisom, ter opisom dosedan.,- ,i_iiana, staviti Tajništvu za gospodarstvo MLO Ljud I. nadstropje, soba 25. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 10■ T7MireC 795 • ••je*. c ar pred Slovn i k om. -raf.- Prizor iz filma »Ešalon dr. M.« Tudi Smislov premagal Botvinika Moskva, 1. marca (TASS). — V t?najstem kolu šahovskegn prvenstva ZSSR so bili doseženi tile rezultati-Smislov — Botvinlk 1:0 (!), SlmagLn — Spaski 0:1, Flohr — Geller 0:1, Kotov — Furman 0:1, Boriserako — An-toštn 1:0. Ostale partije tega kola so bile prekinjene. VOJNA POSTA 8115-26 — ZEMUN razpisuje prvo ofertaino licitaciio rjiici za zgraditev stanovanjske zgradbe v Pulju, ^narjeV Adjije, v proračunski vrednosti 60.000.0UU v0jne Licitacija bo 21. marca 1955 ob 11. uri v^prosto pošte 8115-26, Zemun, Ulica Veselina Masleše. Pravico do licitacije ima vsako gradben ‘ razp°la.°,; dokaže, da je kot tako registrirano, da kna -e dos>ej osnovna sredstva in strokovni kader ter ® # izvajalo dela te vrste. , orientacij*15. Jamstvo (kavcija) za ta dela znaša 27« °~.. kega vsote in ga je treba predložiti v obliki garanc Narodne banke. r-ivnost Ponudbo v zapečateni kuverti predajte nal, iicitacUe' pošti Vojni pošti 8115-26, Zemun, do 10. ure na Pismeni ponudbi je treba priložiti: «iedan glaVn, Pismeno izjavo, da so znani pogoji in Pre°jra]0 g3ra'T osnutek in pristanek, da bo podjetje po njih l csistraciji cijsko pismo Narodne banke, dokument o reg' q g^iadis^ jetja, seznam cen materiala po enotah —. ncPre^V1” proizvajalca, in koeficient, ki bo uporabljen dena dela. „iV.P-81 sd Kompleten elaborat je na razpolago v Pisf r1rivni){ od Zemun in v pisarni VP 8868 — Pulj, vsak del« do 14,30. iz PISARNE VP 8115-26, 7863 ______ dnevne novice občutljivost (Povojna doba in neo-realizem); c) Prof. Bernardo Streiff: Oko— 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 H. Wagner: Leteči Holandec, opera v 3 dejanjih — 22.15— 23.00 Plesna glasba — 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert — 23.00—24.00 — na valu 327,1 m 5. mairca ob 20: Norman j Krasna: »John v zadregi«. Izven. ! Nedelja, 6. marca ob 15: Mira Mihelič: »Zlati oktober«. Izven, ob 20. Eduardo De Filippo: »Fi-lumena Marturano«. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom ^ruienl? Strokov- V soboto, dne 5. marca 1955:Ob 8.30 Red Četrtek. Vstopnice so tudi v zaereba* S,' >■> industriu o. gradbene IV- «dni občni zbor Sckcije za šport- prodaji. i ki tovariši . r0JS,ncm k^dov«linili l°f So mn°e« čilih ( seji bodo razpravljali o pripravah za ,o,T ,VMzetu Bukov™ sv 1 / ustanovitev bodočih občin in o na- "oorn Jctnic> delovni tol ?.■ nJJ~ \ l0Kah organizacij Socialistične zveze in zudovoljsiva ' Prl tem važnem delu SificiMii, Terenski odbor SZDL — terena RADIO UUBlJMfl Poročila: 5.06, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.30 Pregled tiska — 6.35 Igrajo Stiirje •♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ / Trnovo vabi na svoj redni letni obč- flosarji, pojeta Mida in Stane (Pre- ^eVUtŠen^0g0 ^rav!h in zTdovolj- ^ 20‘. urL Y ^orani gradbenega pod- straini spored ' — 7.30 Gospodinjski bL’ ^uhci •Pr>«™f?erce“<.U ecsteitaU' U?lužben'-u za ger- ni zbor, ki bo dne 4. marca 1955 ob j nos iz Maribora) — 7.10 Jutranji orke-uri v dvorani gradbenega pod- straini spored — 7.30 Gospodinjski a »Tehnika« (na žagi) v Jeranovi nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, Trnovo. . vmes reklame — 11.00 Radijski kole- dar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 PRFH AVA WI A Šolska ura za nižjo stopnjo — a) Ma-rubL/n wnnjn ricfl pihler. Tomaževo darilo (o Dne 3. marca 1955 ob 19.30 bo v spremnici in nakaznici); b) Leon ) dvorani Ob Ljubljanici 29. preda- LriEiČ3? i vanje: »Novosti o kemičnem m atom VEST! IZ MARIBORA Dežurna lekarna v sredo, 2. marca: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. KINO PARTIZAN: jugosl. film: »Koncert«. UDARNIK: Argentinski film: »2ena morja«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 2. marca ob 19.30: Patrick: »Čajnica«. Red LMS-2. Četrtek, 3. marca ob 15: Patrick: »Čajnica«. Zaključena predstava za I. gimnazijo Celje. Ob 19.30: Ci-lea: »Adriana Lecou-vreur«. Red 2lS. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 4. marca 1955 ob 20: Jan de Hartog: »Zakonska postelja«. Premiera. Premierski abonma in izven. Sobota, 5. marca 1955 ob 20: Jan de Hartog: »Zakonska postelja«. — Abonma red sobota (delavski) in izven. Opozarjamo na nedeljsko popoldansko predstavo »Hamleta« izven abonmaja, za katero so vstopnice še na razpolago. VESTI 17, KRANJA V sredo 2. marca odpade gostovanje mestnega gledališča iz Jesenic s Priestleyevo igTo »Nevami ovinek«. DROBIM] OGLASI PLANINSKO DRUŠTVO »KUM« TR-BOVLJE razpisuje mesto oskrbnika v svoji planinski postojanki na Kumu (1219 m). Priijave z življenjepisom je poslati najkasneje E N ) skem orožju«. Predavanje bo za vse rezervne oficirje pododbora Kodelje- Ci ?®»» odtlplir,, \ rezervne oficirje pododt Je diDlorn! 1 l llo2°fske fa-) vo In pododbora Moste. ’*• PriS„V-T..llrala tov. Iri« ( pirnic Kluha kulturi redbl Mira Kopača — ponovitev) — 11.45 Slovenske narodne pesmi poje Greta Ložar, s harmoniko spremlja KINO »UNION«: jugosl. film: »Ešalon KINO »LITOSTROJ«: ameriški film: dr. M«, Tednik: Filmske nov. 9. »Jutri bo bolje«. Predstava ob 20. Predstave ob 15, 37, 19 in 21. Ob Prodaja stopnic uro pred pričet- 10. uri je matineja istega filma. kom predstave. Danes zadnjikrat. V glavni vlogi: Nadja Poderegin JESENICE »RADIO«: angleški film: in Severin Bjelič. »Pikova dama«. Predstavi ob 18 KINO »KOMUNA«: angl. film »Hob- m 2o. — »PLAVŽ«: angleški film: son v škripcih«. Tednik samo pri »zadnji Trentov slučaj«. Predstavi zadnjih dveh predstavah. Predsta- ob 18 jn 20. url. gl® vSi vlogi:1 John MUs in CharJs CE^fa. ^^černa^tlSr^e! *£ Oliver Hardy. Predstavi ob 18. in 20. url. — »DOM«: francoski film: Avgust Stanko - 12.00 Kmetijski na- UPRAVA hidrometeorološke službe Laughton. do lO.^marca. Za^oskrbniiko mesto KINO »SLOGA«: ital. film: »Rim ob imajo prednost kvalificirani in ». «««• Brra tednika. Predstave poročeni interesenti. T 36 0 17., 19. in 21. un. Prodaja vstop- njaidii tov. Iris Fe- ( ČlaneKluba kulturnih delavcev sveti — 12-10 v rti5^t„u ! J> Čestitajo! ) vabimo v sredo, 2. mairca ob pol 21. | " T v fr ' -- - - me — 13.00 Jezikovni pogovori — 13.15 , Pisan spored domačih pesmi in na- j pevov — 14.00 Gledališče in filmi — Pavle Golobič: Novi filmi — 14.10 Zabavne melodije — 15.15 Igra trio Dor-ko Skoberne — 15.30 ftolskn ura /a viSio stopnjo — Franjo Vouk: J. V. Valvasor — biografska slušna igra (ponovitev) — 16.00 Glasbena medigra — 16.10 Utrinki iz literature — A. P. nic od 9.30 do 11. ter od 16, ure organizira tečaj za meteorološke . . . ... , opazovalce. Najboljše tečajnike bo KINO »S°CA«: jug(Kl film: »Ešalon uri na predavani e prof. dr. Božidarja Lavriča: Vtisi iz Indije in Burme (s slikami). KONCERTI Piamist Samson Francois iz Pariza v Ljubljani 4. v , M /* ^st na že- L?^ualri°V °a vsehVne ,ra2reve-Chaconne .(P^3! soliST ored mikrofonom^- 18.09 MM" '^°- & leSittaiSSaiS3?, Pf* menltdtla „Bac,hove„ Chaconne (prva | ^^‘“pred' mikrofonom Vn?i.celo v^, av?dilih p<»taj i izvedba), Ravelov K~"'-“r+ »* - ■ -- - • • —- elJai. ,lco ča Polovično in>*ciJe r. Predložitvi w-». 1« ohrani ležbi na -- ------- ^ene cele vo^ koncertirata v ponedeljek, 7. marca sprejela v službo. Pogoji za sprejem v tečaj so: odslužen vojaški rok, starost pod 30 let, končana nižja srednja Sola. Ustne in pismene prijave sp e jem a in podrobnejše informacije daje Uprava hidrometeorološke službe LRS, Ljubljana, Resljeva cesta 14 a-II. do 15. marca 1955. 7711 ITALIJANSKI JEZIK POUČUJEM v popoldanskih urah. Informacije: Tomasini, Verovškova 22/1 od 8. do 12. ure. dr. M«. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11. ter od 15. ure dalje. Koncert za klavir L,urtie med seboi — 18.15 Glasbeni MIREN MLAD MOŠKI, ves dan od- ^,vl do m ?,u: za levo rok°' Koncert za klavir Sam-, mozallk _ 18.30 Mednarodna radiiska ’ kl vozovnin„ Jaj1e' Pn sona Franpoisa m Brahmsova I. sim- .. Rene Lalou- Sodobna ^?_.VelJaln i- °.za Polovično fonija. Vstopnice od 300 din navzdol - ameriska literatura ( Podobne tcžnle); v Filharmoniji. . 1 b) Rone Huyghe: Sodobna slikarska Karlo Rupel in Marijan Lipovšek ’ šoten — išče za takoj prazno ali opremljeno sobo. Plača dobro in točno. Naslov v upravi »Ljudske pravice«. 2572 ičS?0 Pnvh1? Je 1p!»ih_ ,, za »modri abonma«. Prvi del sporeda ^ iJSS021*1 Pred-1 obsega Beethovnovo sonato in kot le*«?*6 uISi ^gosam?^^1 v IJub- j prvo izvedbo v Ljubljani Stravin-tS?,*1 so driM . . skega Italijansiko suito. Vstopnice v &«lai72'» ? tu ?POr04a v5yr-^r anta v nes in jutri so vstopnice na razpoka .sporUiikom,1 iago abonentom koncertnih abonma- V hS) ^aja s^.2r?an<]1CtJe Prt' DRAMA *^r Rud\em Prlpravfipm^tiHOSrt?' Sreda, 2. marca: Zaprto. ji ^erschim Četrtek, 3. marca ob 20: ^ beninij ‘ »Candida«. Zaključena tngehl Pf* vrhunskih z LMS. (Marchbanks te * ?etia M f Ba«senwein, | Miklavc.) Ir PY* Petek’ 4- marca ob 201 Shakespeare: 'm &i^atv 'Romeo 111 Julija*- Abonma red-K' »°5ki praksi.: & LTUKyP»v Wien, »Kon- Pubiana. .P^*: dr- Alfred ____ »te S ?,,°*SeIne' »ElTzabete 'Angleške, večje Število Ij*u5nie „ f?tilac^° p° statistov. Zglasiti se Je v Drami danes ‘ 8 step-testom«; v sre(j0> 2> marca ob pol 20. url. B. Shaw: predstava — Branko (Julija — Majda Potokarjeva, Romeo — Andrej Kurent, Mercutio - Vladimir Skrbinšek.) Drama potrebuje za uprizoritev OPERA marca ob 19.30: Delibes: Vi a^'i» Pa . ^ Ljubljani »Coppella«. Abonma red D h.l!68 oh ,.' Upokoji. „ w Četrtek, 3. marca ob 19.30: Musorgski: Stehi p • uri na gre »Soročinski sejem«. Abonma Ted E. aa^ranja, 5^ah. , Petete, 4. marca ob 15: Gounod: 5 ol> 14.3o voljah 1 »Faust«. Zaključna predstava za Uprava podjetja »TESNILKJR« TOVARNE TESNIL IN PLASTIČNIH MAS — MEDVODE obvešča, da ne bo obravnavala nobenih prošenj za dotacije, reklamne oglase in darila raznim organizacijam, ker nima za to razpoložljivih sredstev. Prav tako ne bo obravnavala prošenj za sprejem na delo 789 Kolubarski rudnici lignita VREOCI KOLUBARSKI OKRAJ — TELEFON 4 bi kupili rabljene, nove, ali sklenili pogodbo s kakim podjetjem za izdelavo naslednjih strojev: © stružnico za obdelavo glav osi za lokomotive in vagone (struženje in poliranje z vtiskovanjem), s pogonskim motorjem. Stružnica mora biti sposobna, da obdeluje glave — tako osi za lokomotive kakor tudi vagone za tire 0,60, 0,76, 0,90 in za normalni tir »rafm na^a moža, očeta S Pre§ema al J u j Gm^Vey e Posebno Nbt j? Ovariji?.0 obema govor-Pevcem Za sPremstvo, a p*e5em, Poljčane gimnazijo Novo mesto. Obvestilo abonentom reda D. Zaradi bolezni v solističnem ansamblu ne more Opera drevi uprizoriti za abonente reda D »Prešerna« in tudi nobene druge operne predstave. Da pa abonenti reda D dobijo danes predstavo, se je vodstvo Opere odločilo dati redu D namesto »Prešerna« balet »Coppella«, ki je bil v tej sezoni obnovljen. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 2. marca ob 20: John van Druten: »Grlice glas«. Izven. Četrtek, 3. marca ob 20: Eduardo De Filippo* »Filumena Marturano«. — # stružnico za obdelavo bandaž tipa Wilhelm Hegenschnert K-G model 161 ali kako drugo za obdelavo bandaž koles za lokomotive in vagone, širine tira 0,60, 0,76, 0,90 in normalne širine • skobelni stroj dolžina obdelave 1600 mm ali večja Ponudniki naj se javijo na zgornji naslov. 7823 »Prijateljice noči«. Predstavi ob 18.15 In 20.15. KRANJ »STORZlC«: danski «lm: »Spet sva tu«. V glavni vlogi Pat in Patachon. Predstavi ob 15. in 19. uri. Francoski barvni film »Alarm na jugu« ob 17. ta 21. uri. KINO »TRIGLAV« Francosko-italljanski film Ljubimca iz Toieda Režiser: Henri Decoin. Nastopajo: Alida Valli in Ped.ro Armemdariz. Precttilm: »Planinci«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin KINO »ŠIŠKA« Francosko-itaiij anski Hira Ljubimca iz Toleda V glavnih vlogah: Allda Valil, Pedro Armendariz. Tednik: »Eskimi«. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 daUe. UPRAVNI ODBOR GRADBENEGA PODJETJA »LIKA« - G0SPIC razpisuje natečaj za sprejem: - 5 gradbenih tehnikov strokovnjakov za visoke in nizke gradnje 3 gradbenih delovodij strokovnjakov za visoke gradnje 3 gradbenih delovodij strokovnjakov za nizke gradnje 6 kvalificiranih mizarjev strokovnjakov za stavbno mizarstvo in pohištvo Interesenti morajo imeti prakso in to: tehniki najmanj 5 let, delovodje 8 ali več let, mizarji 5 ali več let Plača po tarifnem pravilniku, stanovanje za samce in hrana zagotovljena Ponudbe pošljite na gornji naslov s kratkim življenjepisom in podrobnim opisom dosedanjega dela. 427 '||||||1II|||||!I„«II|||1III .............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. i........................ ...... .......................................................................................... 01*1 _ V I C KI B AU M 1 p6 dvanajst let, so ga vpisali v cesarsko vojno je ^na gejša je želela, da bi postal njen sin oficir, it ^ Hleh i,nil mrtvi> kar ie živi zmeraj odklanjal. Postal je bil (yi ^ v sPl°šnem je bil podoben levu brez zob. Postal kalile, 0 , sv°3č žene. Yo5iovi materi so bile užitek vse drobne 0h!t6rih ^el ternati- Stregla mu je, ga grela, mu pri-ladke, kuhala zdravilna zelišča, štela kapljice, mu ^hosti9 3 2dravila, kl mu jih je predpisal zdravnik, in iz ^ zdraPrilneSala še zoSlenele- v PraSek zmlete dele živali, na Y0gj Vllno nioč je prisegala Baaya. S* je°bj,e žtucJiral s pekočimi očmi za zadnji, težavni izpit. Jie' a pra?.na in tiha, Kitaro je bU izginil in domov je ■ .°b reOsem mark dvajset, gospod.* >7'u imate deset mark, ena »e za vas.* In avtomatično sledi naslednja verižna reakcija: Vratar natakarju. »Tu imate pet mark za šoferja taksija, ki taka zunaj.* Natakar sobarici: t Lizika, tu imate štiri marke za šoferja, ki čaka zunaj.* Sobarica kurirju: strehe hiš in tako pričakujejo \z Hannovra zaradi zloma loba-najhujši val te poplave. i n je imel temperaturo 51.4 stopi- Iz ogroženih krajev je pobeg- ■ nje. Ta silno huda vročima ga je milo v zadnjih nekaj dneh nad I kuhala dve uri, potlej pa je 50.000 ljudi. Voda je uničila sto temperatura naglo padla na 38 tisoč kvadratnih milj orne zemlje. | stopinj. Otrok je ostal živ. Z o da&ho v.o.£fo ŠIROKO Nekemu tujcu so hoteli pojasniti bistvo široka, kako zapiha včasi nad področjem Alp in prinese ljudem razne tegobe. Tujec ga je čutil samo kot topel piš, češ da je že potoval in da pozna čisto drugačne vetrove. Ko so mu pojasnjevali vpliv 1 široka na ljudi in mu pripovedovali, da jih razdraži tako, da pride med zakonci do razburljivih prizorov, da beže možje od svojih žen, i'da se zaljubljenci prepirajo, da starši kriče na otroke, da postanejo i 'otroci trmoglavi, odrasli pa zlobni, [ je tujec začudeno vprašal: »In za vse to potrebujete pri vas veter?* ZNANOST Ifeki ameriški zvezdoslovec je v predavanju trdil, da moč sonca polagoma pojema in da bo čez 80 mi-Iijoiiov let povsem izčrpano. »Koliko let bo trajalo to, pravite!* je zaklical nekdo med poslušalci. »Osemdeset milijonov.* *Ah, jaz na sem že mislil, da se Z*o i zgodilo že v 8 milijonih let,* je dejal glas iz občinstva potolaženo. i VERIŽNA REAKCIJA To se je zgodilo nedavno v ne-tem zahodnonemškem letovišču. De-beluhast ameriški turist se pripelje t taksijem pred najlepši hotel. Izstopi in reče vratarju: >Vprašajte šoferja, koliko sem 'mu dolžan.* pinj. Zato je tem bolj čudno, kar , Človeških opicah pa ni moglo na- j in šele pozneje so jih prevlekli poročajo najresnejši nemški im stati artikulirano govorjenje. Pri j s strojeno kožo. Iz zgodnje ka-drugj časniki. njih se je razvil samo nekakšen i mene dobe so se ohranile vrčem Prvič v zgodovini medicine je triletni otrok, George McCuseg rc mesto. Morje je Krfih marmornatih ste vori človek zdaj, ko ima ustrez- Poznajo mnoge vzklike torej ^zik se je razvijal “ uteži,''težke251kftgN® no izoblikovano brado. Z razvo- signalni jezik, ki mora biti po- Frajezika, iz Katerega se J« nosrečUo potopiti se, «aju v jem brade je namreč razvoj če- doben jeziku pračloveka. V pra- j vilo vseh sedanjih 2000 ježkov | je tu silno go^ ljustne in jezične muskulature gozdovih, kjer žive, jih ogrožajo - 'n narečij, najbrc sploh ni b - Cezareft v Sredozemskem ^ tesno povezan. Pri neandertalcu ljudje in tigri Njihov signalni lz Jezikov manjših skupin p potapljači našli tudi tisti del možganov, kjer je jezik je zelo prikladen za svarila ljudi so se razvili jeziki plemen, so poiap ie zalilo cel sedež motornega govornega sre- j pred grozečo nevarnostjo, dišča, še ni bil tako razviit kakor _____ . „TT,TTT,Tr. XTT_ pri človeku naših dni ~ . ' Z BOBNANJEM Od človeške opice se razliku- ^ . je oblika ust pračloveka v tem, Razen klicev m signalov je da pri njem čeljustni lok ni tako uporabljal pračlovek pozneje za ozek kakor pri opici Zato jezik sporazumevanje tudi boben. Bo- ni bil tako stisnjen in za go-, ben je bil celo zelo važen, saj vorjenje potrebne mišice so se je slišati njegov glas v krogu do lahko nemoteno razvijale. Pri 30 km. Bobni so bili najbrž leseni Aga Khan hoče biti enak faraonom Pri Assuanu ob Nilu si bo zgradil veličastno grobnlC° Verski poglavar mohamedanske ismailske sekte Aga Khan, ki ga je Velika Britanija v prvi svetovni vojni zaradi njegovih zaslug odli- signalni jezik, ki je izražal ob->Fritz, tu imaš tri marke za šo- čutke ugodja in neugodja in po ferja, ki čaka zunaj.* Kurir stopi k šoferju in mu da dve marki. Šofer ga srdito pogleda sredoval najprej svarila. Približno takšen je bil tudi pra jezik ljudi, samo s to razliko, da so in vzklikne: >Kajl Ta je pa dobra! j l^dje polagoma laže razlikovali Samo 50 fenigov napitnine? In to samoglasnike in soglasnike, da so naj bo Američani* *ih laže izgovarjali in sestavljali v razumljivo sporočilo. PRASTARE JEZIKOVNE OBLIKE Tudi v jeziku človeka naših dni so še kratki svarilni in sporazumevalni klici ki nadomestu-jejo stavek in ki jih človek takoj razume. Tako na pr. človek poganja živino s kratkimi ostro izgovorjenimi zlogi Konje poganja »Tvoj mož je videti danes močno spremenjen, Erna.« »Seveda, ker je drug mož.« Črnci ob Zgornjem Nila podobne glinaste posode, ki so jih uporabljali kot bobne. Tudi dvojne glinaste posode iz te dobe kažejo, da so nadomestovale človeku bobne pri verskih obredih. preroka Mohameda. Aga ^ zadnja leta močno ^“J^el S* so prinesli na nosilnil“ niia je tr»; miramis v Kairu. L'r^ upoštevllli jala komaj pide P°* s'(aIlje in **■ so njegovo zdravstv tehtnico, to ga niso položili n ^ ti kor običajno, da t) jja- verski pristaši Pjg^ta. L** ta ali platine, kolibo tin0. so ga hoteli obdarovati s p 0pu Z največjo težavo je P p-šd Aga Khan tri stopn>«> ki s0 ga pr>-dJ pozlačenega prestola^ * Na pre-nesli iz kraljevske pa^;a kr0„a; Stolu je se zdaj 1* ar j Sedeč med ženo verske občine. P prosil. » J ljgije ismailitov ga J funtšter' sprejme kot darilo SOfcOU ^ je Ikieov. V očetovem ^ ki s0 darilo zahvalil A^t tn’aBiest^‘ potem ustoličili j{hana. in »zastopnika« Aga da je na Napačno je m'e"J ;v pri*»fV svetu kakih 20 /h je k.- te verske sekte. pakista ’ kih 250.000 v IndU1 Afri.ki, » kakih 50.000 Wzhodziiih drUg,b nekaj milijono g0gataši Pa. islamskih dežel« . indijskim> . kovala s knežjim naslovom »viso-čanstvo«, je 20. februarja izpolnil 78. leto. Hkrati je praznoval 70-let- i vzhodnoafriškimi nico, ko so ga ustoličili kot osem- boljšem primeru |e inštiridesetega imama in potomca 5 milijonov. « bil enak isiamsKui ---- d naij»^" „1. skoraj izključno j vseh nekaj Svetovna konferenca za energijo bo prihodnje leto junija na Dunaju in udeležilo se je bo kakih 3000 predstavnikov 43 dežel ga granita. -i» «>“■-- so Prea - ru katakomb, kamo trUpia ^arkj[, Prihodnje leto junija bo na Du- žele izmenjavale informacije o vseh an 5000 leti polaga1) vsk^ Aga K.hanJ^^a>olr a -sklepa. dae{trajaprinierov