(])Z23om /s?/K H D f'/uSUcQ.'* r ! No. 195 (Klil 7-”:v W.^'-v> ■ ' ,v.'' '..i ■- National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 10, 1963 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LX1 — VOL. LXi Otiine pravice’ preko nov# ovir« y Kongresu Novi grobovi John Miklitsch domu na 6224 Carl Ave. John znatni trgovinski odbor je Miklitsch, star 58 let, mož leta odobril omiljeni predlog i960 umrle Mary, roj. Mik-Mtegiacijc V javnih pro- litsch, oče Louise Sianis in sto: ih. J Johna in 3 stari oče. Pokojni je bil član Društva Presv. Srca Je- Spor z budisti končan! “Ra!a" i® 0Jsi!‘ralaJ,. r MIAMI, Fla. — Hurikan Flo- _ ra, ki je konec preteklega in Včeraj je umrl na svojem' Predsednik NgO Dinh Diem:prve dni tega tedna divjal po T ’ 1 je ob O t V O r i t V i novega vzhodnem predelu Rjuhe, je po- parlaznenta izjavil, da je tem, ko je tam uničil okoli po- ^ „ .. . tudi stično vprašanje v lovico pridelka sladkornega John F. Kennedy je včeraj na svoji konferenci ob- ODOBRIL iklS/T bo iz Grdinovega pogreb, zavo- Washington, D.C. — ^vinski odbor senata je sPrejel s 14 proti 3 glasovom bonski predlog za civilne pra-\'pG. ki prepoveduje oegrega-ciio javnih prostorov. Odbor je PkrJlog zelo omilil. Med drugim ^ izločil iz prepovedi segregate vse trgovine v sosedstvu,; J k: niso povezane z velikimi! žrtev nattne politike/ PeJjetji p0 vsej deželi, in pre- Južnem Vietnamu rei'eno. trsa, bombaža in riža napravil velikansko škodo na poslopjih,' cestah in drugih zgradbah ter SAIGON. J. Viet. Pretek- I | Iz Clevelanda in okolice I » Borci vabijo na koline— Protikomunistični borci vabijo v soboto zvečer v Slov. dom na zusovega št. 172 KSKJ. Pogreb '' me;,et' ^v^JeHi Par'amen^ sc zahteval tudi več tisoč člove- je v ponedeljek zbral k otvoritvi. P r e d s e d nik republike škili žrtev, krenil pteti severo- vetih pogreb, sv. maša, nato na Kalvarijo. Dominikanec Bosch vzhodu na odprto morje. To je bil eden najhujših hurikanov v tem stoletju, saj je. javi?, di je devclil prodajo večje količine pšenice Sovjetski zvezi za zlato ali dolarje, ker smatra, da js to v interesu Združenih držav, — j Holmes Ave. na koline, igral bo Odločitev je bila med demokrati in pridelo-j Tonklijev orkester. Dčkleta in veki pšenice sprekta ugodno, med delom re- žene prosijo za pecivo in če mo-pukKkancsv pa je naletela na astro kritiko. **» » <*™»» <*•>«•. «*» *- L ir ■> biček prireditve je namenjen WASHINGTON, D.C. — Predsednik J. F. Kennedy' Il0dšča, kjer sob. ni več kot pet v. ^°dnik republikanske manj-'J‘ne v senatu Dirksen je skušal Podlog nadomestiti s sistemom lAostovoljne desegregacije, pa 'e. od večine preglasovan, 'javil je, da je proti zakon-predlogu tudi v obliki, Sa je sprejel trgovinski od- da na E. 62 St. jutri ob 8.15 v cerkev sv. Vida, kjer bo ob de- 1 ‘n iei^ . ej . , ", I I govoru o položaju dežele zatr-| . , , . 1 , J ■ rixanov v tem anaiftiu, oaj j^. | leval, da je spora med vlado in , , , -t„, budisti konec. V znak tega je vlada izpustila 107 prijetih bon- , ^ m ko te piuut.ju ouv^ciorvi m n cev (budističnih duhovnikov),P'n;a'J/'.y. e’ ,,em, ‘.i količine pšenice za zlato ali dolarje po običajnih trgovki so bili prijeti 21. avgusta, naii ških pogojih. Predsednik je dejal, da je to v narodnem in- teresu in je zato pooblastil poljedelsko tajništvo, da nado «^sSr žl;; Načelnik son odbora sen. Magnu- Je napovedal, da bo predlog ^edložil tekom 10 dni celot-ernu senatu, kar pa še ne po-jen;, da bo ta tudi za-čel z raz-^’avo o njem t0 bo nemara ■estano debato. zadovoljnih budistov uživa še vedno zatočišče v ameriškem poslaništvu, med tem ko so se po mestu pojavili v velikem številu letaki, ki pozivajo k splošni stavki proti vladi predsednika Ngo Diema. Letak zahteva tudi, da oblasti izroče bon-cem ostanke njihovega mladega kmetje so ga komaj rešili iz deroče vode. Sen. Humphrey iz Minnesota jt dejal, da bo nemara Sovjetska državah, kjer pšenico v glavnem zveza sama kupila okoli štiri mi- pridelujejo, nekateri drugi re-lijone ton pšenice in pšenične publikanci pa kupčijo s Sovjet-moke, okoli en milijon ton pa sko zvezo odločno zavračajo in 1 io bodo kupile Bolgarija, Mad-'ostro kritizirajo.. Med temi sta .J a lent S samo atomsko -arska( poljska in Csškoslova- zlasti glasna kong. S. Derounian elektriko | 5ka_ Sovjetska zveza in njeni; m New Yorka in sen. Keating iz LOS ANGELES, Calif. j sateliti bodo dobili pšenico in j New Yorka. Nekateri trdijo, da utegne kup ’ I trgu in ne po ceni na notranjem 1 taja z Rusi Kennedy ju škodo Pretekli teden sc Združene dr-. ko po c£nah na svetovneni, in< zave poslale v vesolje satelit, in ne ceni na notranjem i čija Lf —--------—- i. bjsli!© ©sfofersS aborožsn^ s!i g^SHiNGTON, D.C. — Kon-j .• J 1° končno odobril prora- v-, , , , . ■ za narodno obrambo in ga 1 v^'‘d predsedniku Kennedyju 1 , Senator Morse zahteva teme-: MKo w preiskavo, časnikar D.! komunistično gverilo, ' Pearson je pa zadevo spravil v j javnost. Bomo torej verjetno za tovariša, ki se je preteklo sobo-i katerega ctroje bo pojila atom" j ameviSkcm trgu, kjer je za okoli to sam zažgal v protestu protijska elektrika. Atomski genera-centov pri merniku dražja, preganjanju budizma na glav-j tor bo dajal tok watov skozi j Trgovci pri tem ne bodo imeli nem trgu v Saigonu. Podporni-j pet let. ! izgube, ker jim bo poljedelsko kom borbe proti “nasilnemu inj To je prvi satelit, katerega štvo ,, Jano žito uadome-krvavemu pritisku" vlade ob- naprave so cisto navezane na a- 1 , . . . ljublja pomoč rednih oborože-; tomski generator. Pred dvemi ° ^ upi-i fi- k,, nih A ki 'boiu „ . , , . .'dajal silo le polovici instrurnen- kot je sedaj piedvidena, pum.. Sovjetska zveza skusa med .J,_______^ *__f „„ ostale oskr. nila davkoplačevalcem Zdruze- tov, med tem ko so afero bogatejši. Vatikanski koncil razpravlja o diakonatu tem doseči, da bi vietnamska , , . , . • , i, ..... . x bovale baterne s sončnim pol [komisija sla proučevat namesto ^ . posebne komisije Združenih na-, rodov verski položaj v Južnem’ . . . . . Vietnamu. Izgleda, da bi Mo- Rdeči kltajS..n aipiomat VATIKAN. —V okviru raz- skva rada spravila v javno de-j prebegnil v Sovjetijo nih držav najmanj 200 milijonov dolarjev, ki bi jih bilo treba plačati za vskladiščenje te pšenice. Pšenico bodo iz Amerike v ^Hdpig. Skupna vsota znaša praVe “O Cerkvi’’ je razprav-: bato vprašanje ameriškega vo- MOSKVA, ZSSR. — Rdfeči Sovje. t»AO z u '0/-hc >i •220,010,000. Prvotno je Dem Ijal koncil te dni o potrebi ob- jHtva v Južnem Vietnamu. To kitajski diplomat s poslaništva eni-ameiraKc laojk. ..i v dogf-diakonata v nekdanji o- seveda ne bo nič doprineslo k v Londonu na Angleškem je na 'oru r’ ° L- nove precej več, Senat pa prem I51iub vsemu J6 končni ,.w 1WV v r....-------------- --------------- t----------------- e .. . , . • -Jš še vedno za 1.79 bilijo- Ujv]ieniu Katolišk'1 cerkve Ne- Vzhodom, ki naj bi bilo trenut- mov. zaprosil sovjetske oblasti pora oljena v oo\jelski a bianjšj od _ i j j' — —-- -----------„ biki kot samostojnega reda v pomirjenju med Zahodom in poti skozi Sovjetsko zvezo do- bo v Ameriki kupljena pšenica invalidom. Biserna poroka— Mr. in Mrs. Louis Srpan, ki sta dolgo let živela na Marcella Road v Clevelandu, sedaj pa. sla že več let v Windsorju, Ohio, sta preteklo nedeljo praznovala 60-letnico svoje poroke. Poročila sta se 5. oktobra 1903 pri Sv. Vidu v Clevelandu. Imata dve hčerki in tri sinove, 10 vnukov in 6 pravnukov. Slavljencema iskreno čestitamo in jima želimo še veliko let zdravja in ..dovolj stva! Ne moremo pomagati— V zadnjih časih se zopet dogaja, da sporočajo rojaki in rojakinje AD najrazličnejše vesti in novice, pa pri tem ne navedejo svojega imena in naslova. Vse take novice in vesti morajo v koš, ker nimamo možnosti, da bi se o njihovi resničnosti preverili. — Kdor torej želi, da je v listu kaj objavljeno, naj pazi, aa ‘T5o ob kbneu sporočila napisat svoje ime, naslov in po možnosti še telefonsko številko. vati pri volitvah prihodnje leto. Zagrizeni protikomunisti obeh strank bodo nemara glasovali za njegovega nasprotnika. Novi razgovori Madža-pv in Vatikana o Mind-szentyjw RIM, It. — Po neuradnih vesteh so prišli sem zastopniki madžarske vlade, da najdejo v azgoverih s Sv. stolico pot za | K molitvi— osvoboditev kardinala Mind- člani Društva Presv. Srca Je-szentyja, ki uživa že od jeseni zusovega št. 172 KSKJ so vab-1356 politično zatočišče v ame- Ijeni nocoj ob 7.30 v Grdinov riškem poslaništvu v Budim- pogreb, zavod na E. 62 St. k Pfe-v uu one§a> kar je j kateri škofje, med njimi new- no na dnevnem redu vlad v v Moskvi za politično zatočišče, v z njo povezanimi držav an d \ ^a?faik KennedF Podložil, j vorški nadškof Spellman, s0 na- Washingtonu in Moskvi. ki ga je seveda tudi dobil. To vzhodni Evropi. n.^-Jvažnejše sporno vpraša- štopili proti temu, drugi pa so’ -------•-.... naj bi bil drugi tajnik poslani- , ^ predlog za finančna | poudarjali potrebo po diakonih.1 — Povprečna ameriška druži- šiva Chou Hsiang-pu. 1 dapGVa 2a rakete na. srednje j Med temi so zlasti škofje iz mi- na porabi letno 788 cinastih V zadnjem času je bil to po- Isa splošno je oum v neJ e’ ki naj bi bile namešče- sijonskih pokrajin. V tem po- konzerviranih škatelj. novni slučaj. Koncem tedna je ssdni.cove cd.ocitve o vC t°Vorne avtomobile ali gledu je bil posebno jasen in - - neki drugi rdeči Kitajec pre- pšenice Sovjctsm zvezi ngoue., tp' y°jaštvo se je odločilo! odločen msgr. Paul Sani, škof ni obliki se je zavzel tudi mo- okočil ograjo sovjetskega posla- Demokrati so predsednikovo ce- na otoku Baliju v Indoneziji. nakovuki nadškof kardinal ništva v Tokiu in zaprosil za ločitev sprejeli z zadovo jslvom Za obnovo diakonata v prvot- Doepfner. sovjetsko politično zatočišče. prav tako tudi repub.ikanci v v kn vlada je predložila tek .'l3111611 v proračun za zače-k0riv u roihjonov. Kongres je Cno v ta namen odobril le rr“ilijon pesti. ----O----- Tudi Bolgarija kupila pšenice v Kanadi OTTAWA, Can. — Trgovinski minister M. Sharp je objavil, da je Bolgarija sklenila s Kanado kupno pogodbo o dobavi 450,000 ton pšenice v teku naslednjih treh let. Obe državi molitvi za pok. Johna Miklitsch, jutri pa k njegovemu pogrebu. -aaušnlca— V nedeljo ob devetih dop. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Frances Judnic ob 4. obletnici smrti. Ropar ustreljen— Včeraj popoldne je 37 let sta- sta se obvezali nuditi druga |ri E. Kowit, lastnik Jack’s Mu-drugi “najugodnejše” trgovin-j ^ical Bar na 6608 Cedar Ave., ske pogoje. ov. e Vedo, kaj naj napra-vijo s Titom TWSHlNGTON> D.C. - Čas-državJl s'° Zvrtali pri uradnikih še, ^Joištva in Bele hi- haše ' rnora-i° skrbeti za goste srC(jG adm'oistracije, da še do plavit ! ^a ^edna oi50 mogli na-Pai ,,' 'končnega načrta, kaj AkoaPraVij° s Tit0^-Pe rriQ N0, sprejel Kennedy, da ^ rL ^ministracija trpeti, sam ,a ®°st deial izjemo in Pa tudCapljal P° deželi. Hkrati tako J ba ae dolgo ni bila Ni’averr 2adre§i kot je sedaj. Ne ]3o a razioga noče povedati. 'adja pa, ba zarnolčala, ko bo a eb gosta odpeljala. Kako je letos z jesensko brezposelnostjo ? CLEVELAND, O. —- Običaj- so brez dela, niso še na cesti ali brezposelne ženske. Ne pripeti nevarncut, ki tu pa tam dobiva j no imamo vsako jesen debato brez kruha. Med njimi je dosti se namreč zmeraj, da bi žena tudi politične oblike. Ta skupi- o brezposelnosti. Letna sezon- takih, ki so zaposlene v sezon- zaslužila toliko, da bi lahko na je tudi najvecja, šteje ska dela gredo h koncu, pozimi skih industrijah, druge hočejo preživljala družino, ako je 1,572,000 dus. Ona je Piavza je dela manj, vse to rodi strah,' delati le nekaj ur na dan in sploh zaposlena. V tej .skupini prav glavna briga nase federai- da bo brezposelnost rastla pro-j iščejo primerno delo. Nekaj je tudi 520,000 nedoletnih mo-, ne socijalne zakonodaje, ti Božiču in začela padati šele med njimi jih menja službe. V^kih, ki iščejo prvo delo ah sa-i Na drugi strani moramo repo Veliki noči. Letos še ni obi-1 socijalnem pogledu ni torej ta mo delno zaposlitev ali delajo gistrirati tolažilno dejstvo, da čajnega zanimanja za brezpo-'skupina tako prizadeta, kot bi v sezonskih industrijah ali me-Je skupina brezposelnih med 25 selnost. Ni še nobenih tožb ali človek mislil. Res se jim ne go- njajo službe itd. Večina med in 65 leti najmanjša. Ako odbi- prorokovanj, da bi število brez-J di dobro, toda niso v obupnem | njimi živi v družinah, niso to- poselnih raistlo hitrejše kot v položaju. V gornjem znesku je prejšnjih letih Na drugi strani daje analiza rej na cesti. Brezposelnost je kot socijal- dalje 362,000 nedoletnih žensk. Večina med njimi živi v druži-j po'vsej ds_ nah, ni majhen del takih, ki! števila brezooselnih ne ravno ’ 1 mdjnen “ -1 lc,K1Tu’ ^ želi, toda nevarna je * 6V a 113T ^čejo šele prvo službo. Je pa ’ lučaiih; v kraiih. samo blestečo, pa tudi ne obupno sliko. V avgustu smo imeli na primer 3,856,000 brezposelnih. Na prvi pogled je to res visoko število, ki ne pomeni nič dobrega ne samo za brezposelne, ampak tudi ne za naše trenutno gospodarsko stanje. Čisto drugačno sliko dobimo, gko skupno število razbijemo na posamezne skupine brezposelnih. Zadnje vesti BELL UNO, It. — Narasle vode so podile dolinsko pregrada v gornji dolini Piave, tretjo naj-višpo na vsem svetu. Velikanske množine vode so udarile preko jezu in zalile pod seboj ležeča naselja. Boje se, da je. utonilo ali drugače po nesreči umrlo preko 3,000 oseb. Naselje Longaronc s preko 2,009 prebivalci je v celoti pod vo-jemo brezposelne brez kvalifi- do_ kacije, je skoraj brez pomena v pARjZ Fr_ _ i,'rallcija se je vče primeri z zaposlenimi, kajti v pridružila Ameriki, Angli- naši deželi je še zmeraj zapo-jslenih nad 70 milijonov ljudi. Federalna administracija bi ustrelil 25 let starega Larry-ja E. Robinsona z 1927 E. 93 St., ko je bežal iz njegovega lokala z levolverjem v eni roki in z $405, ki jih je odnesel Kowitu, v drugi. Ropar se je zadet v hrbet sesedel na parkališču za hišo in na mestu umrl. med njimi tudi dosti takih se radi družinskih razmer zanimajo za delno zaposlitev. O-stane torej le še okoli 450,000 polnoletnih delavk in uradnic, ki so brez posla. Tudi v tem številu jih je dosti, ki samo menjajo službo, ki iščejo delno zaposlitev, ki delajo v sezonskih industrijah itd. par slučajih: v krajih, kjer stal-, rada znižala brezposelnost na no primanjkuje dela, kot na ^ mikjone Ni Verjetm>, da bi primer v krajih, kjer propada-|m dogeči ta dlj pred priJ jo industrijske panoge, ki so se hod. spomladjo. cilj bi bil preživele. Tak slučaj imamo v|seveda hitro dosegljiV) ako bi krajih z opuščenimi rudniki m' o let(> i7padlo stalno toliko s premogovniki. Povod za brez- delavceV) kolikor jih na novo; poselnost daje tudi selitev to- ide na delovni trg Teh ie pa OTTAWA, Can. - Predsednik varn, ki je veliko večja, kot na-,-e sedaj nad 2 milijona letno in' "------^ "x“~z ji in Rusiji kot atomska sila. Baje razpolaga trenutno s šest Mirage IV. atomskimi bombniki, ki so oboroženi z atomskimi bombami z jačino po 411 kilcton, nekako dvakrat tako močnimi, kot je bila ona, ki je bila leta 1945 vržena na Hiro-šimo. vadno mislimo. bo ta številka še zmeraj rastla. | Huda je dalje brezposelnost1 Ta pregled pove, da se nam Najvišja Podoben je položaj pri mo- za tiste, ki nimajo ne izobrazbe letošnjo zimo ni treba bati iz- V gornjem številu je na pri-Jških nezaposlenih, ki jih je bilo ne posebne kvalifikacije. To so redno visoke brezposelnosti. Turner 1,633,000 ali kar 42% brez'v avgustu 2,224,000. Skoraj mi- večinoma delavci pod 25 leti. di federalna administracija se posla žensk. Mčd njimi je pasijon med njimi je bilo oženje- Pretežno večino med njimi tvo-'.ne sklicuje preveč glasno na to 806,000 omoženih, tki so njihovi1 nih z družinami. Ti so socijal-Tijo mladi črnci. Ti pomenijo za [ okolnost, k0 zagovarja potrebo možje praviloma zaposleni. Ako I no na slabšem kot omožene našo deželo največjo socijalno po znižanih davkih. vlade Pearson je včeraj objavil v parlamentu, da je njegova vlada dovolila Združenim državam, da hranijo na dveh kanadskih letalskih oporiščih atomsko orožje. Gre za letališči Harmon Field v New foundlandu in za letališče Goose Bay na Labradorju. Kitajci se trudijo za povečano črpanje olja LONDON, Vel. Brit. — Lani naj bi bila Sovjetska zveza po zanesljivih podatkih prodata rdeči Kitajski le 1,900,000 ton petroleja v primeri g 3,000,000 ton v letu 1961. če vpoštevamo, da tudi na Kitajskem potrošnja petroleja in njegovih izdelkov raste, je očitno, da se mora Kitajska na vse načine gnati, da izgubo nadomesti s povečanim črpanjem petroleja doma. Kitajci so dvignili domačo proizvodnjo petroleja od leta 1950 do leta 1959 od okoli 300,000 ton na blizu 4 milijone ton, med tem ko naj bi se dejanska potreba trenutno vrtela okoli 9 milijonov ton. V Peipingu upajo, da bodo kljub ukinitvi ruske podpore dvignili v naslednjih štirih letih produkcijo petroleja doma na 15 do 20 milijonov ton, kar naj bi krilo njihove predvidene potrebe v onem času. XfUil' 7jSS^r:^r-yr^%S^S 6117 St Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week oX July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: G ni ted States: $14 00 per year; $3.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio *^1^83 No. 195 Thurs., Oct. 10, 1963 Kdo bo vladal v Vietnamu? Ne najdemo zlepa take dobe, ki bi v njej naša dežela toliko žrtvovala za tujo zemljo in bila tako slabo poučena, kaj se tam godi, kot je to sedaj slučaj z Južnim Vietnamom. Tja vtikamo dnevno nad poldrug milijon dolarjev, našega vojaškega in civilnega osobja je tam okoli 20,000. Poročila od tam so pa vsa zmedena ali pa zavita v meglo, ako že ne naravnost prikrojena zagati naše zunanje politike v Južnem Vietnamu. Pred nekaj dnevi sta se na primer vrnila od tam federalni tajnik za narodno obrambo McNamara in šef generalnega štaba gen. Taylor. Uradno poročilo seveda pravi, da sta zadovoljna z obiskom v Vietnamu in da vidita tam rožnato bodočnost za naše vojaške in civilne akcije. Kot so senatorji in časnikarji hitro odkrili, je ravno nasprotno resnica. McNamara se je vrnil razočaran in nezadovoljen, Taylor pa molči. V resnici sta oba morala ugotoviti, da ne vesta, kje je večja kriza, ali v ameriški politiki v Saigonu ali v Diemovi diktaturi. Kako je moglo priti do krize v naši politiki v Saigonu? Korenina krize sega še v dobo prejšnjega poslanika, poklicnega diplomata, ki se ni dosti potegoval za svojo pristojnost. Kot zastopnik naše zunanje politike v Saigonu bi moral imeti pod kontrolo vse ameriško osobje, tudi vojaško in urade CIA. V resnici je dopuščal, da je vsak višji uradnik ali vojaški poveljnik delal vse kar na svojo roko. Zato smo imeli tam, grobo povedano, tri politike: diplomatsko, ki jo je vodilo poslaništvo, vojaško, ki jo je vodil vrhovni poveljnik ameriških čet, in zakulisno politiko ter špijonažo, ki jo je vodila CIA. Ko je prevzel posle novi poslanik Henry Cabot Lodge, ki ni navajen, da bi mu kdo segal v njegove posle, je zahteval, da mora biti on gospodar zmeraj in povsod, s čemur niso bili zadovoljni vojaki in osobje CIA. Nastala so huda trenja, ki jih je Kennedy skušal izgladiti s pošiljanjem raznih delegacij, kar se mu ni posrečilo. Mora! je ugrizniti v kislo jabolko in podrediti poslaništvu vsaj urade CIA. Odnosi med generalom Harkinsom in poslanikom Lodge-om pa še visijo v zraku. Sedaj menda vlada med njima neke vrste premirje ali boljše povedano: mirno sožitje. Političen razvoj v Saigonu seveda ni čakal, kdaj bo ameriška birokracija poravnala svoje spore. Ameriška kritika Diemove diktature je Diemu jasno povedala, da mu naša dežela želi konec njegovega režima. Noben politik se pa nc da rad obglaviti, tudi Diem ne. Kaj naj naredi? Menda tega sedaj še sam ne ve. Zato ni tako nedostopen za misel njegova brata Nhu-ja, da se je treba pravi čas pobotati z gospodarjem v Severnem Vienamu Ho Či Min-hom. Ne samo v Saigonu. tudi drugod po svetu, posebno pa v Parizu, se namreč širijo govorice, da vietnamskemu komunistu številka 1 ni prav nič po volji, da bi prišel v odvisnost od kitajskih tovarišev. Pozna jih iz zgodovine. Na drugi strani je dobil sam svojo komunistično vzgojo v Moskvi in ne v Peipingu. Rajše bi bil odvisen od Moskve kot od Peipinga. To seveda ni čisto mogoče, kajti Moskva je daleč, Peiping pa blizu. Vse to je pripovedoval Nhu svojemu bratu in diktatorju Diemu. Povedal mu je tudi, da ima že tajne zveze s komunisti v Severnem Vietnamu. Dodal je, da general De Gaulle zagovarja idejo o združitvi obeh Vietnamov, kar za Diema tudi nekaj pomeni, kajti vzgojen je bil v Franciji in ne morda v Ameriki. Človek ne ve, koliko je resnice in koliko je domišljije v teh zakulisnih načrtih Diemovega brata Nhu. Res pa je, da že kažejo svoj vpliv tudi na našo politiko. Naša diplomacija je namreč neutegoma načela vprašanje, kdaj naj bo državljanske vojne v Vietnamu konec. Kennedy je napovedal konec za 1. 1965, ni pa dodal, kakšen konec. Ali vojaški poraz komunističnih gverilcev ali kompromis, kot ga zagovarja De Gaulle. Na drugi strani je naša javnost zastavila naši diplomaciji še drugo vprašanje: kakšna naj bo politična bodočnost Južnega Vietnama. Ali naj zmagamo zato, da bo tam lahko vladala Diemova diktatura? Ali naj vzporedno z vojaškimi akcijami iščemo nova pota za politično bodočnost te nesrečne dežele? Da ta vprašanja niso postavljena prezgodaj, se vidi iz dejstva, da tudi Moskva ne želi več, da bi se kitajski komunizem širil in šopiril po vsej jugovzhodni Aziji, Hruščev je kar na tihem zavrl vse vojaške akcije vietnamskih komunistov v Laosu in ni dovolil, da bi zasedli vso deželo. Pri vsem tem ne smemo pozabiti na De Ganila. Trenutno ima svojega gospodarskega ministra v Moskvi, svojega zunanjega ministra pa v New Yorku. Z njim se je Kennedy razgovarjal te dni na samem in zvedel marsikaj, o čemur mu njegova administracija ni poročala. Morda bo ravno stik s francosko diplomacijo, ki ni ravno znana po svoji nerodnosti, odkril našemu državnemu tajništvu nove smeri, ki naj pomagajo naši deželi, da se izmota iz Vietnama. Vse to bo imelo primeren vpliv ali bo pomenilo celo f šali tudi tu ustaviti. Med potjo na Baragov grob obiščemo tudi leren n r i f"1 Q l * *»-»i X«-» primeren pritisk na Diema. Ne bo se mogel več brezpogojno zanesti na zakulisna pogajanja s Severnim Veitnamom, zmanjkalo mu bo možnosti za izigravanje ameriške politike. Morda ga bo ravno to pripravilo k pameti, kar bi seveda na mah olajšalo delo naši diplomaciji v jugovzhodni Aziji. iz mesta smo se ustavili pred Sv. Goro in ko smo že “rajža-hišo g. profesorja Janeza Gru- li” na Goro in tam maševali, še ma. Pred hišo je fantek travo nismo vedeli, da letos (1963) škropil. Angleško smo ga vpra-'obhaja Sv. Gora 100-letnico šali, kako se piše. “Grum”, je prve cerkvice na tej gori. šele odgovoril in pojasnil, da zna tu-'na kraju samem, ko smo kupili OPOMBA. Pripravlja se veliko slovensko romanje na Baragov grob v Marquette in v “Baragovo deželo” za teden po 4. juliju 1964. Trajalo bo 5 ali 6 dni. Cena za vožnja (busi) in prenočišče okoli $55. Pot je razvidna iz črtkaste črte na tem zemljevidu. V romanje bo vključena tudi Sv. Gora (Holy Hill) v Wis-consinu. Rezervirani so trije udobni busi. En bus je že zaseden. Priglase sprejema iz prijaznosti Zulich Agency (IV 1-1387). Sedaj prijavite samo imena, datum za denar objavimo po novem letu. — Za vodstvo romanja: Father J. Godma. 11. : poročil, naj bi za prenočišče Gospod Gregorič je zelo po- skušali priti v bližino Milwau-hvalil, da je na romanju na j kee v Wisconsinu, ker je tam Baragov grob mladina. “Kjer le več motelov. Nasvet smo upo- morete, skušajte zainteresirati mladino za Barago.” Iz Rima ima sporočilo, da ni tako važno pritiskati za čudeže na Baragovo priprošnjo. Predvsem je tre- števali in smo precej hitro rinili ven iz Chicaga in obrnili proti severu. Vozili smo po državnem “Freeway”-ju. Toda ta “free” je treba tako razumeti, ba širiti poznanje Barage. Cu- da ti na približno vsakih 20 milj deži bodo že potem prišli. j rampe zapro pot in se zelena Stalno študirajoč življenje j luč prikaže šele, ko vržeš nekaj svetniškega kandidata ugotav-1 grošev v nastavljeno košaro. Ija, da je Baraga bil celo bolj Nastala je noč in ko smo opa-svetniški, kot smo dosedaj mi- žili pogoste velike svetlobne slili. Baraga bi že najbrže bil prištet med svetnike, če ne bi odšel v Ameriko,” je rekel. Vpra-šel sem, kako, zakaj. reklame za te in one vrste “Beer”, smo vedeli, da se bližamo “pirovskemu” mestu Milwaukee. Našli smo ob cesti lep motel z nemškim lastnikom. Fantičem sem rekel, naj si iz- Baragovo življenje in delo v, m EvroN je bila'že-it&k svetniško. !vol]J° “konp^danta izmed sede bi tam ostal, bi skoraj goto- be’ ki bo govoren, da bodo v vo vstopil v red redemptori-1 sobi Ponoči tiho’ da ne bodo stov” Tako bi bil,na poti svo- motili sosednih gostov. Enoglas- jega učitelja svetnika Klemena f° "° Franka'St^oni; Hofbauerja ; - Ko se le dan zaznal, sem jih ,T ... ---,—----— ...... slišal govoriti na dvorišču pri a mizi je ime lavno nek avtomobilu. Pogledal sem in so nov dokument o Baragovem V£. ,čakgli y kovčki y ro|ki) da ..ve ni s em življenju, pismo prjc]emi da 0dprem avto, kakor protestantskega misijonarja, ki da bi se bali) da jih ne bi v m0_ je bil na protestantski misijon-1, , .-i ski postaji na drugi (ameriški) P strani Velike reke. Ta prote-l Imeli smo Posvet za načrt za stant piše nekomu, da je na indijanski strani Velike reke katoliški misijonar, katerega svetniško življenje osramoti vse protestantske misijonarje, češ da še nikdar ni videl tako svetniškega človeka, kakor je ta katoliški misijonar (t. j. Baraga). Baragovo ponižnost razodeva njegovo pismo sestri (iz leta 1832), da ne bo vsega svojega delovanja opisoval, ‘ker se boji, da bi ga v Evropi hvalili. nr v te Inž. Jožef Gregorič razkazuje mladim romarjem filme in dokumente o škofu Baragi. Gospod Gregorič mi je dal veliko koristnih informacij za naše sedanje in morebitno veliko romanje v prihodnjem letu. Dal mi je med drugim imena ljudi na krajih, kjer je Baraga misijonaril, ki nam bodo na kraju samem pokazali in razložili zgodovinske zanimivosti. Ko sva po zemljevidu Bara- di slovensko. Vsi trije Grumovi otroci so perfektni v slovenščini. Šli smo v hišo v knjižnico. Gospa je najstarejša od Arne-ževih deklet z Jesenic. Ko nas je zagledala, je samo vzkliknila: “Jeseniški gospod kaplan!” Ona je že bila na Baragovem grobu in nam je dala nekaj koristnih informacij. Vozili smo se mimo novih mestnih š p o rt n i h prostorov (stadium) ven iz mesta. Pazili smo na znamenje “Holy Hill”, kakor nam je Father Terpin naročil. čez pol ure smo ga zagledali. Je velik, da bi ga bilo težko zgrešiti. Pokrajina je prijetno valovita, pokrita z zelenimi gozdovi, rodovitnimi njivami in sončnimi pašniki. Wisconsin je znan tudi radi mnogih in lepih jezer. Na tej kratki poti od glavne ceste do Sv. Gore jezera nismo videli. Obljubil sem groš tistemu, Iki bo prvi zagledal cerkev na Sv. Gori. ta dan. Sklep je bil tak: Naj prej zajtrk v obcestni restavraciji. Nato nič jesti, ker bomo o-koli 11. ure maševali in šli k sv. obhajilu na slavni božji poti “Holy Hill”, Sv. Gora. Ta znana božja pot v Wisconsinu ni daleč od glavne ceste, po kateri bomo vozili na Baragov grob. V mestu Milwaukee se bomo samo kratko ustavili v slovenski cerkvi in v pristanišču. Med Milwaukee jv Wisconsinu in Muskegonom v Michiganu je bila v letih okoli 1834 indijanska vas. Med te ribiče je hodil Baraga oznaiijevat sv. vero in je tudi nekaj poganov krstil. V pristanišpu ni bilo turistov-ske ladje. Ladja je bila nekje daleč na vodi. Vendar nam ni bilo žal, dqi smo šli pogledat, saj je bil iz pristanišča tako lep pogled na jezero in mesto, ki ga je obsevalo zlato jutranje sonce. Videli smo pa drugo prihajajočo ladjo, ki prevaža vlake čez jezero. In zdelo se nam je, da smo tako blizu Baragovega Muskegona. Tako smo sa-,. mi ugotovili, da je res, kar pra- kristiji opravimo. Romarji zagledajo v daljavi Marijino cerkev na Sv. Gori (Holy Hill) v Wisconsinu. “Kje, v kateri smeri je?” so silili vame fantiči in švigali z očmi levo in desno in nestrpno čakali, da pridemo okoli ovinka ali na vrh hriba. Povedal sem, da še nisem bil tam, vem pa, da je v smeri naše vožnje in da je dvostolpna cerkev na hribu. Neke krave in žrebeta na pašniku na pobočju hriba so jih za trenutek premotile, da isem jaz prvi žagledai. In kako lep pogled na slavno božjepotno cerkev se nam je odprl! Ustavil sem za krajem in vseh pet romarjev je poskakalo, iz avtomobila. Zagnali so se na vrh obcestnega nasipa, odkoder so z mahanjem rok pozdravljali Marijino cerkev na vrhu z zelenim gozdom poraščenega hriba, če bomo na romanju prihodnje leto imeli slovenski romarji tak pogled na to Marijino svetišče, bo gotovo marsikateri s srcem in jezikom vzkliknil: “Samo za ta rajsko lep pogled se je splačalo iti na romanje!” Fantiče s cerkvijo sem slikal in objavljamo sliko, da imajo bralci lažje predstavo tega lepega razgleda. Z javne ceste se odcepi privatna cesta k cerkvi, speljana skozi temen gozd. Ob vznožju hriba je velik prostor za vozila, cesta pa pelje še više, bliže k cerkvi, do prostora, kjer je trgovina z odpustki in restavracija in odkoder je speljano dvigalo do cerkve. Kdor je prišel na romanje, da dela pokoro, gre k cerkvi po ne vem kolikih stopnicah, druge pa dve veliki dvigali vozita do tja. S tem je olajšano starim ljudem in bolnikom, da lahko obiščejo romarsko cerkev. Mi smo šli dvakrat z dvigalom. Pred vhodom v cerkev nam je neki uslužbenec pojasnil, da naj zaradi maše gremo še enkrat dol z dvigalom in okoli do samostana, kjer dobimo dovoljenje. Tam so nam pa rekli, da lahko vse to v za- v trgovini za odpustke čudovito lepo tiskan zvezek v velikosti šolske knjige, obsegajoč 20 strani, smo že iz naslova razbrali, kaj je leto 1963 za Sv. Goro. Naslov bere: “AVE MARIA, 1863-1963, Sto let ljubezni”. Takoj smo našli zvezo z Baragom. Pred sto leti je bil Baraga že škof in njegova škofija je obsegala tudi del Wisconsina, njega severovzhodni del. Gotovo je bil Baraga večkrat v bližnjem Green Bay-u, na primer takrat, ko bi skoraj utonil, ker se je na jezeru, po katerem so se vozili s poštnim vozom, led vdal. tažabisl mm Zrnu 8PB stanek ter s tem pokazali svojo po vezanost s to našo naj lepšo moško versko organizacijo. Zadnjo nedeljo v oktobru pa bo naše svetovidsko DNU pri' redilo v šolski dvorani za svoje ude in njih družine kot tudi za vse druge ž u p 1 j a n e skupen obed. Vsak ud bo dobil po pošti po dve izkaznici. Obed bomo udje sami pripravili; bo dober, domač in izdaten. Za odrasle po dolarju, za otroke po pol dolarja. Zanj se dajte priglasiti ali pri fathru Hobartu, našemu duhovnemu voditelju, ali pa pri naših društvenih odbornikih. Vsak ima na razpolago dovolj izkaznic. Sezite po njih pravi čas, da bomo lahko vse dobro pripravili! France Sever, poročevalec Sfeapne psfeŽKiss 'iti vaSjijo sia taar ! Cleveland, O. — V nedeljo, ----- : 13. oktobra, prirejajo skupne CLEVELAND, O. — V sobo-^P°družnice Slovenske ženske to, 12. oktobra, priredi Društvo zveze svoj letni bazar. Ampak bivših protikomunističnih bor- 1° ni navadni bazar, kjer samo cev družabni večer v SD na Holmes Avenue v Collinwoodu. Začetek ob osmih. Ko premišljamo, ali bi šli na to prireditev ali ne, pomislimo na naše brate, ki so za svoj dom, vero in svobodo našega naroda postali borci, domobranci. Postali so junaki, danes so pa invalidi, bolni in pohabljeni. Morda so brez stalnega zaslužka, brez pravega dela in brez stalnih dohodkov. Mnogokrat imajo težke dni. Grebejo po sebi in iščejo svetle točke, pri kateri bi se ustavilo njihovo upanje. Mislijo na svoje tovariše, mislijo na tiste, s katerimi so se skupaj borili, mislijo na tiste, s katerimi ko delili dobro in hudo. Mislijo na nas, vedo, da smo tu preko morja, vedo, da se zbiramo, da , mislimo nanje in da lahko kaj kupite ali poskušate na srečo — te naše žene in dekleta vam bodo ob tej priliki pokazale, kako se peče torte, štrudeljne in drugo pecivo; videle boste, kako znajo šivati, ko vam bodo članice pokazale doma izdelane obleke itd. Kaj bo vse na programu, vam ne morem tukaj povedati, zato je najbolje, da pridete pogle-dat, kaj se vse lahko naredi, kjer je dobra volja za to. Naprodaj bodo imele domače pecivo, opoldne bodo servirale go-vejo pečenko (roast beef), da vam ne bo treba skrbeti doma za kosilo. To vas stane samo $1.50 za osebo. Ob DVEH popoldne boste lahko videle, kako se peče torte, štrudelj in krofe. Ob ŠTIRIH bo nastop mladih deklic z raznimi vajami. In ne- jim hočemo pomagati. Pa se | kaj prav posebnega pa bo tačas tudi nastop “Prisland kade tk jim zjasni v duši, v srcu se nekaj zgane, obup kopni in kljub revščini, ki jih obdaja, jim zasije novo upanje in tolažba. Vsi ti naši bratje vedo, da mislimo nanje še prav posebno, kadar ise zberemo na svoji prireditvi, kjer se snidemo v brastvu, kot nekoč v borbi za svobodo. Vedo, da bomo zopet nekaj zbrali zanje in s tem tudi v dejanju pokazali, da še nismo nanje pozabili. Morda nismo ravno razpoloženi, da bi šli na prireditev. Gremo vseeno! Odstranimo vse predsodke in pojdimo! Jesen je, skoraj bo tu božič in treba bo zopet poslati kak priboljšek našim invalidom in bolnikom ali pa njihovim vdovam, ki so povsod zapostavljene. Ker ni bilo piknika, je to edina prireditev v letošnji sezoni, zato pridimo, da nekaj zberemo. Servirali bodo večerjo in koline in tudi pijače po želji bodo na razpolago. Za ples in dobro voljo bo igral Marijan Tonkli in njegov orkester. Čas: sobota, 12. oktobra, ob 8. zvečer. Kraj: Slovenski dom na Holmes Avenue v Collinwoodu. Na svidenje! Zdravko Novak —o- vijo, da vode (reko, jezera) ne ločijo, ampak vežejo. Slovenska cerkev sv. Janeza Evangelista je bila odprta, toda prazna. Opozoril sem fante, da je to bila nekdaj judovska mo- Na glavnem oltarju je vrsta kamenitih svetnikov, ki s0 znani častilci Matere božje. Čudodelna podoba je v stranski ka-, ___ _______ peli. Zakristan nam je rekel, da | ko leto spet poživi delo v dru-če takoj pričnemo, da lahko šejštvih najsvetejšega imena Jezu- SMJJ ¥ okisksi Cleveland, O. — Prihodnja nedelja, 13. t. m., je spet nedelja društev naj svetejšega imena Jezusovega. Pri Sv. Vidu bo za društvene ude ob 8. sv. maša, med njo skupno sv. obhajilo, potem pa zajtrk v dvorani pod cerkvijo, zatem pa ravno tam sestanek. Z mesecem oktobrom se vsa- 30 let pozneje!” j Oh PETIH bo modna razsU' va (Style Show) oblek, ’'katefe so člhnice napravile same in se vam bodo v njih pokazale. Ko bo vse končano, bodo Pa oddane posebne nagrade . • • Vstopnina za bazar bo samo 50 centov. Vsi ste prav prijazno vablj6' ni in vam kličem na veselo svi' denje v nedeljo, 13. oktobra, v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek bazarja bo ob DEVETIH zjutraj in zaključek pa enkrat zvečer... Pozdravljeni in na svidenje-’ Tončka Turek -o— -»“T' trs* s rstervL %% ^ - iiavCe K tr; I Dan se Je močno nagnil na kom. Ako bomo prihodnje leto; Ko smo se clevelandski ro- zares vsi udje k društveni sv večer. G. Gregorič nam je pri- napravili romanje, se bomo sku-jmarji odločili, da na svoji poti maši in po njej na društveni se- Cleveland, O. — V soboto, 28-septembra, je priredil Gospodinjski klub SDD na Prince Ave. večerjo in ples. To je bil3 prva prireditev te vrste v našem predelu to jesen. Kot vsaka družina in vsak dom potrebujeta dobre gospodinje, da vzdržuje red pri hiši, tako skrbijo članice Gospodinjskega kluba pri Slovenski delavsk1 dvorani, da je vse v redu. Na prizadevanje Gospodinjskega kluba je bila letos v SD'H prenovljena kuhinja. Postavil1 so vanjo novo peč, za katero je klub prispeval precejšnjo vsoto. Nakupljene je bilo tudi pre" cej nove posode. Večerja m ples, ki smo jo imeli, naj 'b1 bila zopet malo napolnila praZ no blagajno. Uspeh je bil kar dober, ko se je vabilu odzvalo toliko rojakov in rojakinj. Vsem hvala lepa za obisk! J. P- Brazilski senat bil prvotno v Ameriki RIO DE JANEIRO, Brazil-Poslopje brazilslkega senata je bilo prvotno postavljeno v S • Louisu, Mo., za razstavo l6?3 1904. Nato so ga razdrli in Pre' peljali v Rio, kjer so ga na Floriano trgu ponovno postavili. ^AflJLg o oo o ooo o o «nro o p- Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsia • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu 1 ° ocnnrotic tnr&~8~innnr o'®. yQOOOOOpO O Q P O P O O O O O Q , JO o o THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER _ AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 All Communications to oirij o začetek ob eni uri. — V četrtek, 25. t. m., bo imelo Dru krščanskih mater razpro-a1° stare obleke in drugo (ta- ^hat is I LONG distance CALL? ^ is the voice of someone y°u love. Someone ^°U re cl°se to... though ar away. What else ^ C0U^ Sive you so much $ ^faction at such / i SlnaU costj ‘ J^gainTimes! On Sund, «H d«y. *nVd.y after 9 Most rates are lower, t1 /I r-Moet rate, are lower ^ "Family Visit” time is \yt,CQ7 F,n>- on call, within n>inu7"Vn~you can ulk 10 ■ L Ules for the Driee nf . ' A S' Wisconsin telephone company Ija v cerkveni veži je opozorilo na bazar. Obenem pa kliče po konzervirani hrani ali drugimi kuhinjskimi dobrotami, ki jih bomo porabili na bazarju — tako pravi v oznanilu. Ste že kaj storili v prid bazarja? Kako kaj s tiketi? Čas je kratek ... Društvo naše Gospe ima nazorno predavanje o hrani 15. oktobra zvečer. Društvo mož ima ples 19. oktobra zvečer. Najbolj smešno o-pravljena oseba bo dobila nagrado. Rožni venec v cerkvi sv. Janeza je tekom meseca oktobra vsak večer ob sedmi uri. V ponedeljek, sredo in petek je v angleščini, druge dni pa v slovenščini. * Birmovanje v West Allisu NE BO v nedeljo, kot je bilo prvotno poročano, ampak se vrši v ČETRTEK ZVEČER, 14. novembra, — vzrok je najbrž ta, da se nadškof Most Rev. Wm. Cousins nahaja v Rimu na vatikanskem zborovanju. V četrtek, 17. oktobra, bo v cerkveni dvorani (West Allis) “Rummage sale”. Rožni venec v westalliski cerkvi je tekom meseca oktobra vsak večer ob 7.15. * Zvezni mornariški department (U.S. Dept, of Navy) naznanja, da se bedo v kratkem pričele skušnje (exams) za graduante višjih šol (high schools). Tisti, ki izpite izdelajo, se vpišejo v štiriletne tečaje v po mornarici registirane kolegije za brezplačne nadaljne študije. Po graduiranju kolegija postanejo študentje rezervni častniki v mornarici. Ako imate fanta, ki zahaja v višjo šolo ter želi z učenjem nadaljevati, svetujte mu, naj gre na Navy Recruiting Station, 611 N. Broadway St., Milwaukee, za nadaljnje podrobnosti. na odprto morje, počasi zato, ker za . življenje v izvensezenskih jo poganjajo človeške roke: v mesecih. Tako se že vnaprej za-vrstah razporejeni možje vesla-! dolžijo za prihodnjo “biserno jo, kakor so se upirali v vesla! pomlad”. njihovi vrstniki na srednjeveških galejah. Mlajši rod opušča poklic prednikov, čedalje več mladih ljudi išče delo na petrolejskih poljih ob Perzijskem zalivu; pred drugo svetovno vojno je štelo ladjevje lovcev na bisere okoli osemsto bark, zdaj jih je le še kakih petdeset. Ko lovec na bisere malo pred večernim mrakom na poti iz globine zadnjič tisti dan zagleda temne obrise barke, ki ga bo vzela na krov, ima za seboj vsaj deset ur skrajno napornega dela: stokrat se je potopil v globino, v celoti je bil pod vodo1 kakih sto dvajset minut. Samo j vsake pol ure potapljanja ima lovec — vsako skupino potapljačev spremlja s pogledom poseben nadzornik — pravico do oddiha, med katerim pokadi svoj “nargile”, dolgo vodno pipo, kakršne so značilne za arabske dežele- Lovna sezona traja štiri mesece — dan za dnem se spušča potapljač v globine, da bi zbral na morskem dnu kar največ bisernic, še preden nastopi obdobje neugodnega vremena. Nad gladino se giblje temperatura med 40 in 45 stopinjami, v globini 20 m je voda ledeno mrzla; v potapljačih, ki doživijo takšno temperaturno spremembo po stokrat na dan, se postopno razvijajo razne zahrbtne bolezni. Čeprav pripeka najbolj vroče tropsko sonce, se lovec na bisere med oddihom trese po vsem telesu in pogosto šklepeta z zobmi. Nič čudnega torej, če je med temi potapljači le malo tistih, ki živijo dlje kot petinštirideset let. V globinah se mora lovec na bisere venomer ozirati za morskimi psi. Prav zato nosi s seboj nož, prav zato tiči v temnem jopiču da ne bi z odbojem svetlobe privabljal nevarnih) morskih 'zveri. Mladi ljudje odhaja- Biseri so v školjkah, pritrjenih na skale in čeli v globini do dvajset metrov. Po stari arabski zgodbi nastane biser iz kapljice rose, ki pade v mesečini v odprto školjko. Resnica je seve drugačna: v 15 ali 20 letih ga oblikuje bisernica iz tujka (peščenega zrnca), ki prodre v njeno notranjost. In še po arabsko: “Biser je tem lepši, čim bolj razburkano je morje takrat, ko kane kapljica v školjko.” Trgovci z biseri sklepajo kupčije v septembru in oktobru, ko je lov končan, nabrani biseri pa stehtani in razporejeni po kakovosti (barva, oblika, gladkost površine)- Čeprav je zlasti zadnja leta japonska konkurenca čedalje hujša, sklepajo trgovci s Piratske obale še vedno donosne kupčije in sicer predvsem v Manami na otoku Bahrein, kamor prihajajo kupci iz mnogih dežel. Lovci na bisere seveda ne prihajajo na trg. Ždijo v svojih kolibah; počasi se lušči koža, ki jo je v sezoni grizla sol in jo je žgalo vroče sonce med kratkimi oddihi na krovu “sambuka”. V tistih štirih mesecih dela je njihova hrana skromna. “Zato, da ostanejo gibčni”, pravijo pogodbeni gospodarji, ki po svojih zaupnikih nadzorujejo prehrano: prgišče dateljnov, nekaj pesti kuhanega riža in ribe, ki se čez noč ujamejo v nastavljene mreže. — Počasi odmira poklic lovcev na bisere, tisti potapljači, ki še delajo, so večinoma fatalisti, vdani v usodo, ki je krojila življenje njih očetom in dedom: “Tistega, ki ga hoče kaznovati za grehe, pošlje Alah pod vodo tja, kjer školjke na čereh nimajo biserov •..” Posebna nagrada za zbiralce so drobceni biseri, ki bi na svetovnem trgu težko našli kupca. Iz njih si žene lovcev Nočni sprehod Malo po polnoči so pripeljali na policijsko postajo v nekem zahodnonemšikem mestu triletnega dečka. Sele po drobcih so sestavili zgodbo: deček se je ponoči zbudil, zlezel na polico pri odprtem dknu, padel iz prvega nadstropja na travo pred hišo, se pdbral in jo mahnil na sprehod po mestu, kjer so ga prestregli ljudje, ki so prihajali z železniške postaje. Kakine so Vale oči! AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE OPTICAL 00. Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wia. PO INDIJSKO — Dr. Narayana Menon kaže Yehudi-ju Menuhinu (na desni), znanemu violinistu, po njegovem nastopu v Edinburghu na Škotskem indijski ljudski glasbili. MI SE IMAMO KADI...” Tako bodo zapeli ter nato zaplesali najmlajši slovenski radijski plesalci na Festivalu SLOVENSKEGA DNEVA v Chicagu v nedeljo 13. oktobra. Otroška plesna skupina bo letos prvič nastopila. Na sliki so od leve proti de ni: Frankie in Debby Žefran, Tonček Guštin, Barbara Cernekovič, Luddie Leskovar, Kose Marie Orehek, Peter Bence, Jane Roth, Joža Kranjc, Marta Krivograd, Eddie Burjek, Pavla Petek, David Šmid, Magda Simrayh, Jimmie Guštin. Joyce Matkovič, Billie Vlasič in Mirita Leskovar. EAGLE ZNAMKE VAM PRIHRANIJO VEČ PRI MAY JIflYSisif- Razkošni, s krznom obšiti PLAŠČI Izdelani pri slovečih izdelovalcih in nabavljeni posebej za našo 64-to obletne prodajo! Razkošni krzneni obšivi: Naravna rejena kuna Naravna pastelna kuna Barvane veverice Norveška modra lisica Volneni lariba Volneni bukle (Na krznu je označena dežela izvora uvoženega krzna) Tole razkošno blago: • Volneni melton ® Volneni iustrosa Tile novi 1963 kroji: • Visoki, stoječi ovratniki • Vezalni ovratniki • Oglati ovratniki Pclerinski ovratniki Sedlasta hrbtišča Navzgor potisnjeni rokavi Tula izbira barv: * Črna • Rjavosiva o Beige » Rdeča Modra Rižasta Zelena Rjava MERE: Damske 8 do 18 Mladinske 5 do 15 Ženske 14(4 do 24(4 MPLUČILA OBDRŽI VAŠ IZBRANI PLAŠČ KLETNI ODDELEK DAMSKIH PLAŠČEV, THE MAY COMPANY, V MESTU IN PODRUŽNICAH Naša nafnižja cena leta! Novi A - linijski dekliški modni jumperji 3*8 Zelo zahtevani od elegantnih mladih gospodičen. Ti modni jumperji so perfektno oblačilo za šolo. Njej bo ugajala modna A-linija, kot jo nosi njena starejša sestra! V križastih, enobarvnih in tweedastih vzorcih, v živahnih, pisanih barvah jesenskega listja! Primerjajte po 5.99 Mere 7 do 14 KLETNI ODDELEK DEKLIŠKIH OBLAČIL THE MAY COMPANY, V MESTU IN PODRUŽNICAH Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah CpJgS. JJjpl lU mkorp. v drž Illinois Severne Amerike OcUCZ. JU11CI, Ul. 14. maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., BensenviUe 111. L podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St Manor Pa 2 podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., JoUet, IH. Tajmk: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, III. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O .F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, HI. .• ..J*,j*4’/IŽLji NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, DL JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atlctičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, IU. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. The H&ly Family Society, D.SJ, of the SI.SJ. Minutes of the Lodge Meeting September?, 1963 The meeting of all Lodge Officers of the Holy Family Society opened at 3:30 p.m. at D’Amico’s 214 Club with the Secretary, Joseph J. Konrad, presiding. The Secretary thanked everyone for being present at the Autumn Reception Dinner. He explained briefly that this was an official lodge meeting. Joseph J. Konrad now called on our President, Steve J. Kosar, to open the meeting with a prayer. The Secretary now called on our Recording Secretary, Joseph L. Drašler, to call the roll of Supreme Officers of the Holy Family Society. All of the Supreme Officers were present with the exception of Mr. Frank Tushek who is hospitalized. The Secretary now presented his speech about the Society’s present and future progress, aims, and goals of our lodges. Honorable Steve J. Kosar, members of the Supreme Board, members of the Holy Family Society, and friends: It is an honor, privilege, and pleasure for me to be able to welcome you to our Autumn .Reception dinner. As you all know, the purpose of this Dinner is to discuss the present and future progress, aims, and goals of our Society and our lodges. During the last six years, your Society has grown by leaps and bounds. The success of our Society, during these past six years, was made possible by our President, Steve J. Kosar, and by our Treasurer, Anton J. Smrekar. If it were not for the tireless efforts of these two gentlemen, the success attained by our an improvement over a bed-1 effort. I am willing to work room. But next year, 1964, our‘are you? Society would not have been possible. We must also give a great deal of credit for the success of our Society to the members of the Supreme Board. The Board has devoted a great deal of time, effort, and hard work towards the betterment of our Society. The Board has faced many trials and tribulations but eventually found the correct answers and acted immediately to solve the problems faced by our Society. In 1957, the problems of the Society, at which time membership in the Society totaled 1085, were very grave. It was evident that the Society had to obtain new members immediately. We had to prove to everyone that the Society was not dead but only dormat for many years. It was then decided by the officers and membership of the Society to concentrate all of our efforts into the New Health and Accident Insurance Program. Now six years later, there is new life in our Society. We have a sales force of 39 salesmen. We have a combined office force of Agency and Society personnel which totals 37 people. Our total membership to date is in excess of 58,000 members. In 1957, the total amount of money collected for insurance premiums was $18,000. for a full year. Today, 1963, there are some days that we collect this much in premiums in a single day. This year, the Society will collect in excess of $1,700,000.00 in annualized premium. In 1956, the Society had its office in a bedroom. Our present quarters are still nothing to rave about, but they are quarters will be in this gorgeous building located on W. Jefferson Street in Joliet. I think you all will agree that our Society is well on its way to becoming one of the outstanding Fraternal Societies in the country. It would seem that with all of the growth and success that I have related to you, the Society is without problems other than growing pains. This is not true. We have an enormous problem with out lodges. They too are not dead but just sleeping. Our lodges are presently at an all time low in membership, finances, and spirit. The lodges have lost their main concept of Fraternalism. The membership has forgotten to what purpose a Fraternal Society and Lodge is dedicated. Webster’s Dictionary defines' a Fraternal Society as, “a society for the pursuit of some common object or working together in a brotherly union.” The lodge membership is not working together. The membership is stagnant. Our lodges must take a big step forward and forget about the old tradition of conservatism and think progressively. I would like to borrow a statement from our President of the United States that I think fits the occasion perfectly, and I quote: “Do not ask what America can do for you, but do ask what you can do for America.” The same is true of our membership. Ask yourself what can you do for your society and your lodge? We should try to’ forget about our own personal well being and try to assist our neighbor by the precept to love thy neighbor as thyself. Lodge officers, you have been charged by your oath of office to do everything in your own power to: 1. Constantly build your lodge. 2. Inspire yourself and your membership to want to act to promote the fraternal, social, and material interest of your lodge and your Society. 3. To afford assistance and relief to anyone in need. 4. You must examine your individual lodge structure. Leadership is the most important factor for success. Choose your officers with the utmost care. If necessary, recruit the necessary leadership from other societies. 5. Pay a leader what he or she is worth. Right now, the financial picture of the lodge is at a low ebb, but the pendulum has passed its lowest point and is now in the upward swing. Your financial picture is bright. Reevaluate your finances and instead of cutting lodge officers’ salaries, give them a raise. 6. Do not be afraid to com pliment, praise, and reward a person for their efforts and work in trying to promote your lodge 7. If your lodge is small and you are unable to promote large fraternal activities, join together with one or more of your brother lodges and endeavor to turn a mediocre affair into a fraternal activity that you can really be proud to say your lodge sponsored As officers and members of lodges and of the Holy F'am-ily Society, it is your duty to be of service to our fellow man. The Holy Family Society is dedicated to the service of the home, family, and the community. Everyone knows that our lodges cannot grow and really be of service to the commu- Become active. These are your lodges — this is your Society. Be proud that you are a member of The Holy Family Society. I thank you. Joseph J. Konrad, Secretary. Robert M. Kochevar was now called upon by our Secretary, Joseph J. Konrad, to present his speech about the lodge system. Mr. President, members of the Supreme Board, members of the Holy Family Society, and my dear friends. As you have just heard, the Society is now making a concentrated effort to instill new life into its lodge organizations. The importance of a strong lodge system cannot be over-emphasized because the Society depends upon the individual lodges to bring to its attention the needs and the goals of the membership. F’or the benefit of the new members of the Society who are with us today, I would like to list briefly the goals or objectives of the Society: F'irst — To provide for the organization and operation of a fraternal benefit society in conformity with the laws of the State of Illinois and the by-laws of the Society. Second — To protect the home and promote the fraternal, social, and material interest of the members. Third — To unite fraternally on the broad liberal plan of humanity to all eligible persons as provided by the by-laws of the Society. Fourth — To issue to its members, benefit certificates providing for the payment of natural death benefits and such other forms of benefits as permitted by the laws of the State of Illinois and the by-laws of the Society. Fifth — To afford such assistance and relief to its members as shall be lawful under the laws of the State of Illinois governing such societies. These are the basic goals of the Society which should be implemented by the individual edges. , And now, a word about our odge system. The Supreme : Board may issue a charter to any group of members of the Society who desire to set up lodge. A lodge must have at least five members with there being no limitation as to the maximum number of members a lodge may have. Each lodge is required to hold one monthly meeting and it is the duty of the individual lodge to provide for the welfare of the lodge members. And who may join the Society? Well, the Society’s bylaws state that an applicant must fulfill all of the requirements of the Roman Catholic Church and that their age meet the requirements as provided by the State of Illinois and by the Society. Basically, there can be 3 different types of memberships in the Society. 1. Social members. These are persons who may or may not have a certificate or policy with the Society but who wish to participate in the social activities that an individual lodge may sponsor. 2. Beneficial member. These are persons who are members of the Society by means of holding an insurance certificate with the Society. This certificate may be either a life insurance policy or a hospitalization policy. In either case, the policy does provide tangible benefits to the policyholder or to his family and thus, the classification of a 3. Voting members. These are members who are able to vote on all matters concerning the individual lodge and who may be elected to be a delegate to the Society’s conventions thereby having a direct voice in the management of the Society. To be able to vote, a person must be a beneficial member, that is, have a policy with the Society. He must also actively participate in lodge activities and attend at least three lodge meetings in any calendar year. And finally, he must live up to the regulations of the Catholic Church. By meeting these simple requirements, you or any other member of the Society can have a voice in the government of this organization. During the past few years, ments of a voting member as I have mentioned previously. With the adoption of this resolution, the Society is now able to assist the various lodges by assigning to each lodgl' here in Illinois a certain number of the membership from the Society’s Health and Accident Division. Within the next few minutes, our president will present to each lodge a list of the names of those persons who will become members of the lodge. The Home Office will contact these new members to tell them of their assignment to the various lodges, and will invite them to become active members of the lodges. In addition to the list of new members, each lodge will receive a check for the lodge dues of these newly as- it has been a growing concern signed members. The checks of the Supreme Board that the members o f the Society’s Health and Accident Division have not had the opportunity to participate in the management of the Society through its lodges. With this problem in mind, the Society’s Supreme Board at its last Board meeting on July 27, 1963, passed a resolution that stated that the Health and Accident membership of the Society qualified in all respects for the full voice and vote in the management of the Society providing that they meet the require- to be presented now will be for the months of October, November, and December. After the first of next year, these lodges will receive a check for the dues for the entire year of 1964. While the Society knows the lodges will appreciate the new members and the increase in lodge dues, the Supreme Board asks that this money not be set aside in a bank and forgotten. The Board asks that you use this money to initiate new activities and to expand your present lodge activities to benefit and to interest all members of the lodge, both old and new. The officers of the Society are more than willing to assist the lodges in any way possible. However, for the most part, the Society is depending on you — the present officers of the Society’s lodges, to take charge of your respective lodges and to instil new lif© in them. When this is done, we will all be able to say, I belong to the finest and most progressive fraternal society in the country — The Holy Family Society. I thank you. Robert M. Kochevar Joseph J. Konrad called upon our President, Steve J-Kosar, to present to the lodge secretaries the list of memv bers and checks. (To be continued) Give to United Appeal TRUCK LOAD SALE Most Dependable Washer Ever Made! nity without a great deal of I Beneficial member. Features that make your washday Easier, Faster- ■ Attached hinged lid makes handy work table. H Legs adjust to right height for you. ■ Simpla push-pull agitator control. H Oversize casters for easy moving . . . includes lock. M Automatic drain board keeps water off floor, ffi Extra thick, sturdy, no-drip drain hose. S® Beautiful easy care white enamel finish. H Compact, precision built power unit, factory sealed with lifetime lubricant. ...unl the feature that Mies them dl mrk-Maytag Dependabikty!j MAYTAG WASHERS NOW AS LOW AS $ Trade in your old washer WOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVENUE John mm & sons XMERKKA DOMOVINA, P'S- FINŽGAR: STRICI * * »’»vt-**#*'** * * & * **&*. s * * » * % Kajžarsko in prazno naije oče z vzdihom očital sinu. ^ odlog! To Gašper!’ tu' Zato Je veljalo očetu, ne bra- je brat molčal in od- 8o^rjal oče: Njegova je, naj je prazna ^ ai. Podleg je tako trden razpotegnjen, da prei'edi Sedem Lucij, ne ene same.” Gasper je vstal, oči so se mu svetile, k očetu bi bil pla- ga objel, če bi znal kako. , ^stal pa je tudi Boltežar— Sln> ki ga ni bilo bolj zadovoljnega človeka na svetu. Sekalo je vanj nekaj prečudna, ko je slišal, da se brat em in da bo gospodinjila 1)0 hiši Lucija. Nikdar mu ni na um, da bi kdaj za-hoščai Podlog, še na semenj 80 hra težko spravili. Ta hip J6 zabolelo pri srcu, da Je ( lldrihnil: ,^e je taka, meni doto in Pojdem!” Sam sebe se je us- asal, da je sedel nazaj k Peči. ^ še meni,” je dodal Mi-^ k bratovemu. Nikarta!” je poprosil Gaš-i ’ ki je bil naenkrat ves me-“Lucija je tako dobra.” Loto!” je zarežal Mihod. . Loto! 2;ir je ponovil Bolte- je že stisnil pest, da bi • 8al ob mizo. Razjezilo ga Je in ■^Hto izz zaskrbelo. Vteknil Pest v žep, se dvignil a niize in si poiskal besede: rj, Norci: Doto sem, doto tja! 1 ta vogel, onemu onega tje 'n Ustile na peči — še tre-. ka. ijG razkopljite hišo in 2emljo — potem pa hajdi — ^ ^alho po svetu. Podlog je jy.L dokler bom gibal, ga ^ Ce ne bo trgal. Kdor pa ^ ve ^i, naj gre; na vse ve-M6> P0ti Podloga!” jnihor in Boltežar sta se n^ila s klopi, Gašper jo °Pil proti očetu. Molče so v 8Ldi za hip in gledali vsak ^03° plat kot hrasti na Se je tuše ^a.j se pričkate, dedci?’ Prikazala med vrati Ma- li. «s Lojdi!” je velel oče rahlo; komo brez tebe.” le3aru®a je užaljena zadr-je duri. Prvikrat, odkar Zn^ lltTlrL gospodinji prijela j)j0 yhalnico, so skrili pred l^tužinsko tajnost.' ‘Za Viei tujo žensko ne bom je L,1el,in Karal; jaz pojdem,” in0l. 6 • ^-'hor na polico, ka-°čet 16 vpeknil knjigo. Ne oči U 110 kvatu ni mogel dati kUirLU|dl Jaz’ tudi Jaz,” je pri-H0g . kratu Boltežar in z “V '“kal pod pečjo cokle. Inečjp1’ fakaj?” je poskušal Pr0v^ .Gašper, ki mu je oče ( in če je z njo, kakor nia 6 i)0Vedala Božnarica sa-Za u^ ^0’ amPak je že naša. Jaz? °J?a seiT1 vlekel in garal Poni Sa^ zase — in vsi za g0 ,• A0 Je pamet, vse dru-Uoro^-n0rost- Kdor hoče za Sejv, J°’ naj §e zgodi, kakor ^ Povedal.” °gm.\ s.e ko,” je vrgel Mihor šel, ^e.ni .®uknjič na pleča in lah nBni je ropotal v cok-k^vija]2 Boltežar in po- Oče .^r°ZriJ0 za bratom. Jo sedel nazaj k mizi, hjifra'/Se J'e vrnil k peči. Nad ta trkaie'ULne’ a L'de besede so Podpv.] . - ------- — j - dal qV kr avo. Gašper je gle-Premik^,ta’ 0dpiral usta» se hi mogoj na ^^0Pi’ toda ziniti “Te ga ti je bilo res treba,” Gašper ni pogledal v tla. Svetlo je zrl v revno luč pod stropom in na smeh mu je šlo. ‘‘Ali ni Lucija kar prava ženska, oče?” ‘‘Je. Sem jo videl pri žetvi, v hlevu in pri peki, ko nam je hodila v dnino. Ženska — kakor zagre.” “In kako narejena! Na vse kraje in konce prav,” je kar privzdigovalo Gašperja. Oče se mu je skrivaj namuznil, malomarno odmahnil z roko in menil: “Seveda, tvoje oči vidijo samo to. — Ampak ona dva!” “Saj ne pojdeta zaradi Lucije. Saj sta bila vedno dobra z njo.” “Brat ne poznaš tako bratov kot oče sinove: pojdeta, ti pravim.” “Pregovorim ju . . .” “5(aj je vseeno, če bi ju Bog ne bil dal, bi se Podlog ne bil podrl. In če gresta, se tudi ne bo. — Ti glej, da še ta predpust urediš.” “Še ta predpust?” “Le kaj izprašuješ! Našega rodu otroci se bodo pod našo streho rodili. Za nedeljo dobi može in zasnubite. Povej, da bomo svatovali na Podlogu— in ne po bajtarsko.” “Oče, oče, res ne vem . . .” '|Cj J je skušal sin vstajati od peči. Objel bi bil očeta, ko bi ne bilo to tako tuje na Podlogu. Vendar je nerodno stopil do njega, ga prijel za roko, mu jo stiskal, mežikal z očmi, kamor so silile solze, požiral sladko grenkobo in obljubljal: “Oče, tako Vam bo stregla Lucija, po angleško...” Tudi oče je potegnil sapo skozi nos in gledal na bogca v kotu. “Spat pojdiva,” ga je odgnal od sebe. Gašper je zginil v hlev, kjer je imel pograd, da je kdo pazil na živino tudi ponoči. Oče je zapehnil za njim duri, se vrnil v hišo, sezul se in nato tiho stopil na klop k peči, pobožal štelo, ji popravil zglavje in dolgo gledal v smehljajoči se obrazek s sklenjenimi rokami, kakor bi molil. Nato se je ozrl po hiši, da se je prepričal, ali sta res sama s štefo, se nagnil nad dekličjo glavico in jo nežno poljubil. In še enkrat se je zagledal vanjo: “Kakor mama, prav taka je!” Nato je pomočil ogromen palec v kro-pivček z a vrati, pokropil otroka, ga prekrižal in mu zašepetal: “Lahko noč, ljubka moja.” Tokio v znamenju olimpijskih iger Kadrih 20 ur vožnje z letalom ski tabor s približno 1500 ude-bo treba vzeti v zakup vsem, leženci iz kar moči številnih dr-ki se bodo hoteli jeseni leta žav in v prisotnosti 500 Japon- 1964 osebno udeležiti osemnajste reprize sodobnih olimpijskih iger, in sicer tokrat prvič po skoraj 70 letih, odkar so bile oživljene, na azijski celini — v Tokiu. To pomeni z drugimi besedami, da udeležba iz prekooceanskih držav številčno ne bo tolikšna, kolikšna je bila na primer v Rimu. Vsi obiskovalci, ki jih priložnost zdaj privede v japonsko glavno mesto, vedo povedati kopico razveseljivih podrobnosti, iz katerih se vidi, s kakšno vnemo in temeljitostjo japonski prireditelji pripravljajo to enkratno športno manifestacijo vsake štiri leta. Načeloma imajo tudi prav, če trdijo, da bo tudi ta olimpijada neke vrste rekordna, če drugega ne, že zaradi tega, ker bo zbrala cvet športnikov z vsega sveta v krajih, ki so po zemljepisni legi in domačih običajih ter ne navsezadnje tudi po ljudstvu, ki živi tamkaj, svojevrstni. Eno je gotovo, da bodo domačini, ki so znani kot gostoljubni in prijazni, storili vse, da bodo gostom pripravili čim prijetnejše bivanje v svojem okolju. Prireditelji so imeli nedavno neke nevšečnosti zaradi izmenjave vodilnega človeka v prireditelj skem odboru, in sicer v zvezi z nastopom dosedanjega predsednika v zvezi z letošnjimi azijskimi igrami. Po začasnem vodstvu enega podpredsednikov so zdaj izvolili novega in nevtralnega človeka, in sicer predsednika družbe za atomsko energijo Daigori Jasukavo, ki je že prevzel posle. Za to olimpijsko slavje je po vsem Japonskem ogromno zanimanje. Posebni zavod, ki po cev. Vsa ta mladina naj bi živela tri tedne v japonskem glavnem mestu in se med seboj seznanjala in tekmovala v raznih veščinah. Zelo velilko podpore bodo imeli prireditelji iz vrst vojske. Kakor so sporočili, bo okrog 7000 oficirjev in vojakov olimpijskim prirediteljem na razpolago za razne posebne naloge. Armada bo dala organizatorjem tudi 10 helikopterjev. Sloviti gojitelj krizantem Na-kajima se za prihodnje leto pripravlja z velikanskim samosvojim aranžmajem. Mož se je obvezal, da bo vsak dan sproti okrasil olimpijsko vas, dalje mednarodno letališče, glavni kolodvor in tudi najbolj obisika-ne mednarodne hotele z naj lepšimi aranžmaji iz svojih cvetličarn. Z denarjem imajo ti prireditelji — kakor vsi drugi — kajpada tudi velike težave. Zdi pa se, da jih bodo premostili, kajti začeli so predvsem dovolj zgodaj vrtati na raznih krajih, razen tega pa so pri zbiranju denarja nič kako iznajdljivi. Tako so med prvimi dohodki že nabrali okrog milijon dolarjev izkupička iz prodaje posebnih olimpij sikih znamk. Zdaj so u-vedli že naslednjo akcijo, in sicer so dali v promet posebno olimpijsko cigareto “Olympia”, določeni odstotek od prodajne cene pa bo šel v prid olimpijskega fonda. Seveda pa bodo stroški, za ta olimpijski spektakel verjetno naj večji, kar jih je kdaj bilo, ker se še zmeraj kažejo nove potrebe in izdatlki rastejo iz dneva v dan. Po zadnjih ugotovitvah je proračun vzorcu ameriškega Gallupovega prireditev narastel že na ne instituta prireja posebne anke-, dosti manj kakor 200 milijonov te o raznih perečih problemih,! dolarjev. fašSve lajsvo gmsRS pri iariij! Vssdbovzeii je z anketo raziskal, koliko Japoncev v starosti od 18. do 59. | leta je obveščenih o tem, da bo-j do prihodnje leto olimpijske! igre tamkaj. Odgovor je bil vi-1 soko (pozitiven: 94 odstotkov.1 Zanimivo je, da je 73 odstot- nedeljo, 13. oktobra, se bomo kov udeležencev te ankete od- zopet zbrali, kar nas je društve-govorilo na to okrožnico, da nikov, mož in fantov, ob 7.45 v med igrami v mestu in bližnj i zbiralni dvorani, da poj demo okolici ne bo nobene prometne skupno k sv. maši ob osmih ter Cleveland, O. Prihodnjo skupno prejmemo sv. obhajilo. zmede. V okviru olimpijskih iger na- Po maši bo zajtrk in seja v gol meravajo Japonci organizirati ski dvorani. Pri tem sestanku tudi nekakšen svetovni mladin- nas bo pozdravil misijonar p. Francis Zagorc, C.S.C., in podpredsednik Mr. Edward Zadnik bo kazal zanimive slike (slides) velikega romanja skozi Kanado in Auriesville. Istega dne ob treh popoldne, po blagoslovu bo v šolski dvorani govoril p. Zagorc ter kazal jako zanimive slike (slides) iz svojih misijonov po Afriki, kjer je misijonaril pet let. P. Zagorc je iz ugledne Zagorčeve družine v Collinwoodu in je obiskoval kat. šolo pri Mariji Vnebo-vzeti, kjer je 15. junija 1958 (slovesno zapel novo mašo. P. Zagorc je redovnik Belih očetov Sv. Križa in njegovi predstojniki so ga po novi maši poslali misijonarit v Afriko v Ugando, od koder se je pred kratkim vrnil; lansko leto ga je tam o-biskal Rev. Julij Slapšak od župnije Sv. Lovrenca; bilo je ljubeznjivo ter presenetljivo srečanje dveh slovenskih duhovnikov v čmi Afriki. V svoji nedeljski pridigi na Roženvensko nedeljo je Father Josip Godina opozoril vernike na izredno (slovesnost, ki se bo vršila 13. oktobra v Rimu; tega dne bo v baziliki sv. Petra slovesno proglašen blaženim Janez Nepomulk Neumann (1811-1860), četrti škof v Philadelphiji; Neumann je bil češki rojak ter v duhovnem smislu učenec velikega škofa Baraga; rojen v Prachaticu na Češkem v škofiji Budjevice, je čutil že v rani mladosti nagnjenje za duhovski poklic, za 'katerega se je tudi temeljito pripravljal; govoril je skoro vse slovanske jezike ter bil globok v bogoslovnih vedah. Kot bogoslovec v Budjevicah je pridno prebiral Baragova pisma. Škof Baraga je namreč iz svojih misijonov pošiljal poročila na Dunaj k Leopoldinski misijonski družbi, ta jih je nato izdajala v nemškem, češkem, madžarskem in tudi v slovenskem jeziku in tako dosegla tudi Neumanna v bogoslovju v Budjevicah ter ga tako navdušila, da je tudi on sklenil oditi v Ameriko v misijone. Odšel je še pred svojim mašniškim posvečenjem ter prišel v New York 1. 1836, kjer ga je škof Dubois posvetil v mašnika in ga poslal v Zapadni New York, kjer je deloval štiri leta, nato je vstopil v kongregacijo re-demptoristov ter bil tri leta v Pittsburghu, Pa., njih predstojnik; 1. 1846 ga je škof O’Connor postavil za provincijala vseh re-dempteristov v Ameriki. V letu 1852 je papež Pij IX. ' • j Gašper a ;a iz °*3 strop. Simen si je ki sp 80 bobneli koraki sinov, tl apa‘: v zgornjo sobo. ru.., 0Cne> a trde bese DRUGO POGLAVJE. Gašper je prižgal hlevno svetil j ko, jo obesil na kljuko nad vzglavjem pograda in legel, kakršen je bil. Niti klobuka ni snel z glave. Živina je prežvekovala. Pkivka je časih globoko zasopla, se pre-legla, zasmrčala kot v skrbeh in počivala dalje. Gašper je gledal v strop, kjer so se ble-sketale kapljice strjene sopare. Samo od sebe se mu je smejalo. Preudarjal je, kakšne noči so mu tekle in se vlekle, zlasti od takrat, ko mu je Lucij pred kratkim razodela skrivnost. Luči tedaj ni strpel. Bal se je, da bi se videle njegove misli in skrbi. Nocoj pa mu je gorela luč, drobne zvezdice so se utrinjale v kapljicah po stropu; kot da je v božjem hlevcu. Mislil je in nič ni mislil. Oče, Lucija, brata, poroka, svatba — vse je bila ena sama lepa pravljica. (Dalje prihodnjič) zapovedal Neumannu, da sprejme pod dolžnostjo pokorščine škofovsko stolico v Philadelphiji; tako je prišel Neumann kot četrti škof v Philadelphijo ter tam škof oval osem let do svoje smrti 1. 1860. Neumann je prvi škof, ki je vpeljal 40-urno pobožnost; neumorno je deloval za podvig verskega življenja med ljudmi, hodil in misijonaril po deželi ter delil sv. zakramente. Nekoč je prehodil peš 25 milj samo, da je birmal enega dečka. Glavno delo je posvetil šolam; ob njegovem škofovskem posvečenju sta bili v Philadelphiji le dve katoliški šoli; osem let pozneje, ob njegovi smrti, jih je bilo 100. V petih letih je pozidal ter postavil 50 cerkva in dokončal zunanjost katedrale. Njegovo truplo počiva v spodnji kapeli redemptoristovske cerkve sv. Petra v Philadelphiji. Prihodnjo nedeljo, 13. oktobra, bo torej ta navdušeni učenec Baragov sprejet v občestvo blaženih. V Rimu bo sijaj, kakršnega svet redko vidi; radi vesoljnega koncila so tam zbrani škofje in kardinali z vsega sveta, ki bodo prisostvovali izredni slovesnosti. Father Godina je še dostavil: Molimo in prosimo Boga, da bi naklonil milost tudi Neumannovemu učeniku, velikemu škofu Frideriku Baragi ter ga sprejel med blažene! V zvezi s temi izrednimi dogodki pripravlja Rev. Godina za prihodnje leto vseslovensko romanje na Baragov grob in v Baragovo deželo. Ernest Terpin MAU OGLASI V najem 8-sobni “duplex”, plinski ogrev, zmerna najemnina. Na 1440 E. 40 St. Za pojasnila kličite LI 1-5524. —(196) V fari sv. Vida 6-sobna enodružinska hiša in dvodružinska na enem lotu, 3 plinski furnezi, lep lot, vse v dobrem stanju. Velika enodružinska hiša, pripravno za veliko družino, velik lot in garaža. Prazno. Za več pojasnila kličite. FRANCES HROVAT EV 2-4535 _____________________ (197) Naprodaj Kombinacijski aparat, tele-vižen, radio in fonograf, v zelo dobrem stanju. Kličite UT 1-9894. (196) V Euclidu V fari sv. Kristine, blizu E. 216 in Miller Ave., bomo začeli cesto novih hiš, enodružinske, dvodružinske in bungalows za dohodek. Loti so različne mere. Izberite si kakor hitro mogoče, predne bo prepozno. Za več pojasnila kličite UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (195) Federalna letalska agencija bo kontrolirala tudi polete vojaških letal WASHINGTON, D.C. — Naš j zračni promet je postal že tako gost, da nevarnost trčenj med letali postaja od leta do leta večja. Federalna letalska a-gencija skuša to nevarnost zmanjšati z zelo strogimi predpisi o zračnem prometu. Do sedaj ni mogla nastopati tako, kot bi rada, kajti ni imela kontrole nad poleti vojaških letal. Vojaška letala so lahko vozila sredi civilnih letalskih prog in tako stalno ogrožala promet. Sedaj sta se vojno letalstvo in FAA sporazumela, da bo a-gencija kontrolirala tudi polete vojaških letal in jim odrejala prostore za letalske vaje. Dogovor bo stopil v veljavo 1. februarja. Mislijo, da bo potem nevarnost trčenj zmanjšana na polovico. Pri Lake Shore 5-5 V fari sv. Jeroma Dvodružinska hiša, velika, v izvrstnem stanju. Novi plinski furnezi. Ta dom je zelo čist. Polna cena §23,900. KAPELABLE KAPEL 25000 Euclid Ave. RE 1-5330 (201) V najem 4 sobe oddamo na 5385 Stanard Ave. Vprašajte zgoraj od 10. zj. do 2. pop. (196) V najem Oddamo 4 velike sobe, zgoraj, velika kopalnica, plinski furnez, v fari sv. Vida ljudem srednje starosti.— Kličite HE-1-5370. —(196) Naprodaj Televižen Zenith tkzv. Spacecommand 400, cena $200. Telefon LI 1-4059 po 7. uri zvečer. (196) Federalno vrhovno sodišče začelo s svojim zasedanjem WASHINGTON, D.C. — Ta teden je začelo federalno vrhovno sodišče s svojim rednim jesenskim zasedanjem. Na prvi seji so bili prisotni vsi sodniki, obravnavali so samo administrativne zadeve. Pred seboj imajo ogromno dela, nekaj nad 1,200 tožb čaka na presojo. Sodišče bo imelo dosti posla ze s tem, da nabere med njimi tiste, ki so res važne, in pa tiste, ki ležijo tam že cela leta. Pričakujejo, da letos ne b0 no-benih osebnih sprememb v sestavu sodišča. PRIPRAVE ZA OLIMIPADO — Slika kaže del japonskega glavnega mesta Tokia, kjer grade nove ceste in železnice, da bi se vsaj za silo pripravili na promet, ki ga pričakujejo za olimpijske igre v prihodnjem le.a. V n *!■:«» doKi ja delo OBRATOVANJE STROJEV Iščemo ženske od 21 do 35 let za obratovanje strojev na drugi ali tretji izmeni. Stalno delo. Avtomatično povišanje plače in druge koristi. BENSAN PLASTICS INC. ISIS Collamer Ave. (vogal E. 152 St. in Noble Rd) (196) Naprodaj V Euclidu, blizu cerkve sv. Kristine, zidan bungalow, 2 spalnice spodaj, ena zgoraj. Lep lot. Cena §16,800. V bližini Lloyd Rd. in Lake S.B., krasen brick veneer bungalow, 3 spalnice. Cena §27,600. John Knific Realty 820 E. 185 St. IVI-9980 (8,10 Okt.> V najem 2 stanovanji, 4 sobe in kopalnica vsaka, zgoraj, spredaj in zadaj, garaža. Na 6005 St. Clair Ave. Kličite po 3. uri pop. HE 1-4094. (Oct. 4,10,11) Prodam klavirsko harmoniko, 120 basov, 5 registrov, ali jo zamenjam za nemško ali italijansko. Kdor se zanima, naj pokliče EX 1-2174. — (196) V najem V najem oddamo 5 sob j spodaj in 5 sob zgoraj na Hecker Ave. plinski furnez. Kličite UT 1-7064. (196) Sobe v najem Blizu E. 68 in St. Clair Ave., oddamo 7 sob, na novo dekorirane, poploščen pod, plinski furnez, velik lot. EX 1-5678. (196) Ženska za čiščenje Stanovanje oddajo Lčemo žensko, da bi čistila | Lepo, čisto pet in pol sobno ob petkih od 9 do 5. pop. | stanovanje oddajo na Norwood Kličite IV 1-3623 po 6. uri. Road. Kličite 432-2446. (196) | —(196) i | E? HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI I P 1 3 Pomignil je fantu in ga vprašal: “Ali ve stari Zih, da te je poslala gospodična k meni?” “Ve,” jc odgovoril Hlava. “In ni nasprotoval?” “Je.” “Povej, kako je bilo!” “Gospod je hodil po izbi, a gospodična za njim. On je kričal, a gospodična nič • — samo ko se je obrnil k njej, ona pa predenj na kolena, m niti besede. Končno reče gospod: ‘Mar si oglušela, da nič ne odgovarjaš na moje razloge? Izpregovori, ker končno dovolim, a če dovolim, mi opat razbije bučo!’ Ko je gospodična spoznala, da je že dosegla svoj namen, se je za-č e 1 a jokajoč zahvaljevati. Gospod ji je očital, da ga je prevarila, in se pritoževal, da mora v vsem obveljati njena volja, naposled pa je dejal: ‘Obljubi mi, da se niti za trenutek ne odstraniš, da bi se poslovila od njega, pa dovolim, sicer ne.’ Nato se je gospodična užalostila, a obljubila je — in gospod je bil vesel, ker sta se oba z opatom zelo bala, da bi ji ne prišlo na misel, sniti se z vašo milostjo .. . No, pa to ?e ni bilo vse, zakaj pozneje je gospodična hotela, da bi bila dva konja, a gospod je branil, gospodična je hotela volčji kožuh in denar, gospod pa je branil. Toda kaj mu je pomagalo vse nasprotovanje ! če bi si zmislila, da za/ge hišo, bi gospod pristal na to. — Zato vam je poslala dva konja, volčji kožuh in denar . . .” “Vrlo dekle!” jc pomislil v duhu Zbiško. čez hip pa je vprašal glasno : “A z opatom ni bilo nobenih sitnosti?” Čeh se je nasmehnil kakor pameten služabnik, ki razu me, kaj se godi okoli njega: in je odgovoril: “Ona dva sta vse to delali skrivaj pred opatom, a nt vem, kako je bilo, ko je izve del, ker sem prej od el. Opat je pač opat — zadere se včasih tudi na gospodično, toda potem jo kar išče z očmi ir gleda, ali ji ni napravil pre velike krivice. Sam sem videl, kako jo je nekoč ozmerjal, a potem je čel k skrinji ter privlekel na dan tako verižico, da niti v Krakovu ni najt: dragocenejše, in je rekel: ‘Na!’ — Gospodična je že zriala obračunati z opatom, ker je niti lastni oče nima rajši kakor on.” “Res je tako.” “Kakor je bog v nebesih...” Umolknila sta in jahala dalje sredi vetra in snežnega meteža. Na mah pa je Zbiško pridržal konja, ker se je z CHICAGO, ILL. j gozdnega obronka zaslišal j žalosten glas, na pol pridušen od gozdnega šuma: | “‘Kristjani, rešite božjega sluga iz nesreče!” j In hkrati je pribežal na cesto človek, oblečen v na pol i duhovniško, na pol posvetno obleko, se ustavil pred Zbi-škom in začel klicati: “Kdorkoli si, gospod, pomagaj človeku in svojemu bližnjemu v težki nadlogi!” “Kaj se ti je pripetilo in kdo si?” je vpra al mladi vitez. “Božji služabnik, četudi brez posvečenja, a zgodilo se je, da se mi je davi iztrgal konj, ki je nosil skrinje s svetinjami. Ostal sem sam brez orožja, a bliža se večer in kaj kmalu učakam, da se oglase v gozdu divje zveri. Poginem, če mi ne pomorete.” I “če bi poginil po moji krivdi,” je odgovoril Zbiško, “bi moral odgovarjati za tvoje grehe, toda po čem spoznam, da govoriš resnico in da nisi kak potepuh ali razbojnik, ki se jih toliko klati po cestah?” “Po skrinjah spoznaš, gospod. Marsikdo bi da! mošnjo, polno cekinov, če bi imel to, kar je v njih, toda jaz ti podarim iz njih kaj, če le vzameš s seboj mene in moje skrinje,” j “Praviš, da si sluga božji, !a tega ne veš, da se pomaga bližnjemu pe zaradi zemeljskega, marveč zaradi nebeškega plačila. Toda kako s' rešil skrinje, ko ti je konj, k jih je nosil, zbežal?” “Ker so konja, preden sem ga našel, raztrgali voleje \ gozdni jasi, skrinje pa so /stale tež- sem jih privlekel ua cesto, da bi počakal na usmiljenje in pomoč dobrih ljudi.” Tako ,ie rekel in ker je I;krati hotel dokazati, da govori resnico, je pokazal na dve skrinji iz lubja, ki sta ležali pod smreko. — Zbiško je gledal nanj precej nezaupljivo, ker se mu človek ni zdel posebno pošten, pri tem pa ga je njegova sicer čista izgovorjava izdajala, da je iz daljnih krajev. Vendar mu ni hotel odreči pomoči in mu je dovolil, da je prisedel s svojima skrinjama, ki sta se izkazali čudovito lahki, na pomožnega konja, ki ga je vodil Čeh. “Bog naj pomnoži tvoje zmage, hrabri vitez!” je rekel neznanec. Videč mladostni Zbiškov obraz, je še dodal polglasno: “A prav tako tvoje dlake na bradi!” In za trenutek je jahal vštric Čeha. Nekaj časa se nista mogla razgovarjati, ker je pihal silen veter in je bil v gozdu strašen šum. ko pa se ie nekoliko pomirilo, je zaslišal Zbiško za seboj tale razgovor : “Ne ugovarjam ti, da si bil v Rimu, toda vidi se ti, da rad luekaš pivo,” je govoril Čeh. “Boj se večnega pogubljenja,” je odgovoril neznanec, “ker govoriš človeku, ki je lansko veliko noč jedel s svetim očetom piruhe. Ne govori v takem mrazu o pivu razen o segretem, če pa imaš kje pri sebi čutarico, daj mi ga dva ali tri požirke, jaz pa ti od- pustim mesec dni v vicah.” “Nimaš posvečenja, ker sem slišal, da si sam govoril o tem, kako moreš torej odpustiti mesec dni vic?” “Posvečenja nimam, toda imam obrito glavo, ker sem dobil za to dovoljenje; razen tega nosim s seboj odpustke in relikvije.” “V tem lubju?” je vprašal Čeh. “V tem lubju. A če bi vse videli, kaj imam, bi padli na sem na lastne oči videl, kako se je razpočil, če imaš vino, mi ga daj, zakaj četudi je veter prenehal, sem ves premrl, ko sem sedel ob cesti.” Čeh pa mu vendar ni dal vina in zopet sta jezdila molče, dokler ni prodajalec odpustkov sam začel izpraševati : “Kam potujete?” “Daleč. Toda za prvo v šeradz. Ali greš z nami?” “Saj moram. Prespim v hlevu, a jutri mi morda ta obraze ne samo vi, temveč tudi vse smreke v gozdu skup- pobožni vitez podari konja no z divjimi zvermi.” j in potem pojdem dalje. Toda Čeh, ki je bil bister in pameten fant, je sumljivo pogledal prodajalca odpustkov in rekel: “Od kod si?” “Izpod pruske gospode pri Malborgu!” Ko jc Zbiško to slišal, je ‘Odondod pri- ga?” je rekel, hajaš?” “Da.’ “Menda vendar nisi Nemec, ker govoriš tako dobro naš jezik? Kako ti je ime?” “Nemec sem, a ime mi je Sanderus: vaš jezik govorim, ker sem se rodil v Tcrunju, kjer ves narod tako govori. Pozneje sem stanoval v Malborgu, pa tudi tam je bil° isto. Da! še celo redovni bratje razumejo vaš jezik.” “Ali je že dolgo, kar si žel iz Malborga?” 'Uiiijc (jiinotlnjič) ------o------- Hraauc denar m deževne dnev« ’ opiiji* U. S. Savinje* hond*1 ERSTE'S i Siewesi© ViSieoe 6302 ST. CLAIE AVE. TELEFON: HE 1-3344 “Konja so torej požrli vol-J obrnil glavo in pokimal ne-; c je ? ” j znancu, češ naj se mu pribli-! “Da, ker so v sorodu s hu- ža. dičem, pa so popokali. Enega “Ti si torej izpod Malbor- I FRISIAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd. STANKO PRIŠLA N EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: ROUND STEAK 87c !&. Sugardale Coneys WIENERS S9( Ib. BOILED HAM FRESH SPARE R5BS 99c Ib. 43c Ib. MTE... REAL ESTATE FOR SALE NORTHBROOK BUILDER — Leav. state. Will sacr. 2 houses, my own, one-new. 328 VOLZ-RD. Mid $20’s Bi-level brk. Att. gar. — CR 2-5764. (196) OAK LAWN Cape Cod, 3 bedroom, near schoo1; carpeting; gas heat; summer home gar. By appointment only. 388-3850. (199) Prihranki, vloženi do 10. oktobra, se bodo obrestovali od 1. oktobra po naši sedanji obrestni meri 4'š> letno, če ostanejo vloženi celo leto — po 3% % letno če ostanejo vloženi manj kot eno leto in najmanj eno četrtletje. NATIONAL BANK BANKA S P 01 NO POSTREŽBO ; j. MEMOER FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION Jf • P Da lahko ustrežemo vsem, imamo na zalogi poleg ameriških tudi i ni p o r t i r a n a vina: iz Slovenije: Ljutomerski rizling, Šipon, beli Pinot, Silvanec, Traminec, Teran, Cabernet; rdeči Dalmatinec, Zlati Muškat iz Slavonije, Kadarka in Furmir.t iz Zagreba; italijanska: beli in rdeči Chianti, Frascati in Vermut; francoska: beli in rdeči Versailles, Šampanjec; nemška: Liebfraumilch, Moselbluemchen, Nierstciaer Domthal; španska in portugalska vina. Lastnika. 3IR. & MRS. DUŠAN IVIARSIČ I BARAGA INSURANCE AGENCY FIREMAN’S INSURANCE VALERIA BARAGA, zastopnica RE 1-7020 1353 E. 260 St., Euclid, Ohio Mi imamo posebno celotno (packeged deal) zavarovanje ^-a domove, imenovano “Home Owners Plan1’, ki obsega zavarovanje hiše, garaže, obleke, pohištva, življenjske stroške in tatvine. $25,000 za osebno odgovornost, za škodo na zdravju in nepremičninah. K 1 Mi imamo tudi zavarovanje proti požaru in vetru ter 2 avtomobilsko zavarovanje. GOVORIMO SLOVENSKO! iaBBBaBBBBBBiziuaBiinBnBannBHBnBKKBiaffn!SOBnBBeia3iBBBi3sa*Dll>! V hla% spomin DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENI? MAME, STARE MAMICE IN SESTRE V blag spomin OB PETI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE Mary Struna ki je umrla 10. oktobra 1958. Pet let je že minilo, kar si ras zapustila Ti, ali nismo na Te pozabili: ni ga dneva, ne noči, da ne bi na Te mislili! Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ne bolesti, v raju tam — nad zvezdami! Tvoji žalujoči: SOPROG in OTROCI Cleveland, Ohio, 10. oktobra 1963. Rese Gubane ki jc odšla v večnost 8. oktobra 1954. Minilo je že let devet, odkar si šla od ras, a s vel spomin na Tebe je. kot bil je prvi čas. Pa prišla ura bo Vstajenja/ ko združili se bomo vsi, pri Bogu skupaj srečni bomo, v raju tam, nad zvezdami- žalujoči: FRANK. ANTHONY, ROBERT — sinovi PAULINE ROSE — hčerka LIBBIE. MARY, LOUISE — snahe HARRY — zet TONY, MOLLIE, JACKY, TIM, TERRY, DAVEY, NANCY, SANDY, BOBBIE in PAUL FRANCIS — vnuki in vnukinje JOHN (umrl) in FRANK TABOR (umrl) — brata V stari domovini brat ŠTEFAN. Cleveland, Ohio, 10. oktobra 1963. Veselja čas . •. vsaki čas ... kadar odprete steklenico Stroh’s. Pokusite, kaj varjenje z ognjem napravi pri pivu. Stroh’s je lažje, mehkejše in bolj osvežujoče pivo. Čas je za dobro — hladno čašo Stroh’s — edinega ameriškega z ognjem varjenega piva. THf STROK BREWERY COMPANY, DETROIT 26, MICHIGAN ZOPET PRI IGRI — Paul Bradshaw v St. Paulu, Mbitt., se zopet veselo igra z žogo, ko je po treh letih premogi arthritis.