ClTATELJI! Prosimo, poglejte na Številke poleg nailcrra za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
mm BctMd CUm Matter
Dsf slovenskih delavcev^ Ameriki
Utk. 1949 »t the P«at Ottle® m* New York. N. V«
Act al CtmteH •! March M, 1919.
Xo. 145 — Stev. 145 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY. JULY 23, 1942 — ČETRTEK, 2?. JTTLIJA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L.
VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno.
VELIKE IZGUBE OSISCA
V JUGOSLAVIJI
POROČILO IZ LONDONA NAZNANJA, DA JE CE TNIŠKA ARMADA GEN. DRAŽE MIHAJLO VIČA ZAPLETENA V ZELO VROČE BOJE Z OSIŠKO ARMADO, KATERI JE V TREH BITKAH 2E PRI ZADELA 10,000 IZGUB.
Tudi četniki imajo precej velike izgube, toda navzlic temu neprestano osiške armade iz svojih gorskih skrivališč ter so celo dospeli blizu Zadra.
Četniki so v treh 'bitkah ubili najmanj 75(H) oblakih vojakov, vjeli pa so jih 2500. Nemci so morali |m> Donavi poslati madžarske bojne lauje proti četni:kom, ki >-o ovirali prevoa petroleja.
General Mihajlovic je zavzel več mest, trgov in vasi ob Mosta r-Sa rajev o železnici in v teb •bojih je bilo ubitih 900 osiških Rojakov, 400 pa vjetih. Četniki so porušili več mostov ter ■so zaplenili velike zaloge vojnega mate rj al h na železniških jpostajah v Orajdini in Bržda-'nib.
Tretja bitka se je bila v Ko-zara pogorju, kjer ste obe stran ki imeti težke izgube
jbila potrjena, pravijo, da je napadajo« Mihajlovic iz Rusije dobil bom-.
bnike, s katerimi bo bomlbardi-ral hrvatska mesta, ki jih ima zasedena i-taljauKka armada.
iZader so napadli četniki preoblečeni kot rtnljaueki v< jaki. Zasačili so oddelek la-
^^^^wjSpremljanj e konvojev
je zelo nevarno delo
kali v mesto ter odnesli velike »zaloge raznih potrebščin. Četniki so tu<ii večkrat napadli Beograd-Niš-Skoplje železnico, J ki veže Srbijo in Bolgarsko, ter so dalje ea>"a ovirali promet.
Iz Slovenije •
Po verodostojnih poročilih od 7. maja t. L je bilo v bližini Ljubljane ubitih 30 italijanskih oficirjev in en polkovnik. V znak maščevanja je izgubilo življenje 19 mladeničev in pričakuje se tudi drugih represalij. — Pravijo, da bo u-Etreljenih še 400 oseb. — Posiljevanje deklet v zaporih
V Wsahingtonu so mnenja, da ljudstvo v splošnem niti ne ve kakšni nevarnosti so pravzaprav vedno izpostavljeni naši pogumni mornarji, ki spremljajo konvoje, kateri dovažajo dragocen vojni materijal in druge potrebščine na razne točke bojnih črt naših zaveznikov ter naši armadi sami.
Poročilo omenja, da so mornarji današnjih konvojev večinoma mladi fantje in možje do petindvajset let starosti.
decembra
<M seomega
na-
SO na dnevnem redu. set talcev.
V zadnjih dneh je bilo ubitih de-J prej so ti mladi fantje gledali
-Poroča J. I. C., New York
VELIKO ŠTEVILO LJUDI USTRELJENIH V LJU BLJANI, NA REKI IN NA KRASU. — Neko poročilo iz Zuricha od 26. junija pravi: 13. junija je bilo ustreljenih v Ljubljani 15 oseb, med katerimi je šest akademi-Berlin1 kov, naslednjega dne je bilo ustreljenih še 15 in dan potrdi. da je bilo ubitih 1100 ee-j zneje so aretirali nekaj pasantov in jih vzeli za talce. Ita-tnikov. Neko drugo nemško po-J ujani streljajo v paniki brez dovoljenja in ljudje se boji-rcw-ilo pravi, da so bid i "ua ob ^ se pokažejo ua <*e»5ti. Italijani so radi uboja treh
karabinerjev postrelih v bližni Reke 4. junija 80 kmetov in požgali šest vasi. — 5. junija je bilo ustreljenih na Krasu 12 oseb in požganih 20 hiš. Ni dneva, da ne bi Ita-i° i lijani izvršili kakšno represalij o nad nedolžnim prebival-7 stvom.	— Poroča J. I. C.
na ob
sežni pokrajini Jetniki v vročem boju uničeni", da jih je bilo ubitih 3500 in 800 ujetih in <ia je bilo zaplenjenega mnogo orožja, nrunieije in živeža. *ieli nemških poročil je razvidno, da ji* gen. Mihajlovic pri-ičel veliko ofenzivo proti od-£ču.
General Mihajlovic je jugoslovanski vladi v J-ondonu }k>( ovojem skrivnem radiu sporo- diral za governerja države New .-čil, da uspešno vodi vojne ope- York proti sedanjemu general
SEN. JAMES A. MEAD QOVERNERSKI KANDIDAT
Državni senator James M. Bennett a, sta se predsednik in Mead je naznanil, da l>o kondi-
mnostmi nevarnostim v obraz in doprinesli velike žrtve. V zadnji svetovni vojni je bila borba s pod orni cam i tudi resna, ali tedaj niso ladij in konvojev zasledovali aeroplani z zraka in podmornice obenem.
Danes, ko se odpravi konvoj na pot proti svojemu cilju mor-n a rji vedo, da bo p režalo nanje
djroje pošastnih očes—eno iz zraka, drupo iz vode. Vzlic temu prihajajo konvoji naloženi z vojnim materijatom v daijm* in mrzli Murmansk na ruski bojni črti. na Srednji Vzhod in v Indijo in v latinske dežele
Amerike. Na teh dolgih nevarnih pomorskih potih žge mornarje vroče solnce na Karibej-Hkeui morju in Indijskem oceanu, ali pa jih biča mrzel vihar in zima Atlantika in Severnega morja, kadar jih pozimi pot vodi v Rusijo in Anglijo.
Ameriško mornariško poveljstvo je obdelodanilo nekaj podrobnosti iz naprnejra živ-
Debate o izdelavi umetnega gumija
Washingtonski poročevalci so mnenja, da je ameriški program za izdelavo umetnega gumija, dozdaj sestavljen iz 96 odstotkov obtožb, protiobtožb, razlag in potiskanja vprašanja naokrog po senatu in kongresu, preostale 4 odstotke pa se more smatrati za resno (delo v to smer.
Vzrok tega neljubega položaja leži najbrž v tem, da se u-tnetne produkcije gumija ni jemalo resno do japonskega napada na Ameriko. (Jbenem pa je iz vse pričkanja in pregovarjanja o tem razvidno, kaj bi 'bilo z našo splošno vojno industrijo, da ni predsednik Roosevelt z njegovo administracijo začel z izvajanjem velikega industrijskega programa pred dvemd leti.
Amerika je naprarvila veliko napako, ker ni predvidevala velike važnosti v vprašanju gumija takoj, ko je izgledalo, da se vojne ne bo mogla ogni"ti t'er da bo morda celo napadena, kar se je končno tudi zgodilo. Sedaj se sicer meče kriv-
do za zaivlačevanje umetne produkcije gramija na privatne interese, toda oe je tudi res, da ti niso pri stvari povsem nedolžni, je pa važnejiše v tem momentu, da se preneha z argumenti in postavi program na delujočo podlago.
SJodeč po načrtih, od katerih se nekateri že izvajajo, se bo zadela kroalo vravnavesila toliko, da bo začel umetni gumi prihajati iz tovarn, katere se zdaj ali že gradijo ali pa so v načrtu gradnje te nove industrije. Znanstveniki in vešča-ki na tem polju eo pridno na delu in kadar je njih raziskovanje in preiskiusanje gotovo, tedaj proizvaja umetnega gumija ne more "biti daleč.
NOVE LIDICE NA HRATSKEM —
VAS JELENJE PORUŠENA DO TAL
Na Reki je bila objavljena)
ščaki.
racije proti osišiki armadi. .Tu-goslovan.ski krogi pravijo, da Vi je general Mihajlovic izbral t ravno ta čas za svojo veliko o-If en živo, da iroore kar največ •pomagati Rsisiji, ki četniški firmadi pošilja orožje.
Osiška poročila, ki pa niso
nemapravduifcu Johnu J. Ben-nettu. katerega je postavil James A. Farlev. Predsednik Roosevelt je na časnikarski konferenci naznanil, da odo-bru-je Meadovo kandidaturo.
S tem, da predsednik Roosevelt podpira \leada, Farlev pa
Farley razšla in tudi demokratska stranka v državi New York se je razcepila.
Newyorški župan La Uuar-dia pravi, da je Mead prišel prepozno, da bi po raz H Bennetta, dodal pa je. da sedaj nima časa razipravljati o obeh kandidatih.
Za rusko bojno črto
Poročevalec novinarske agencije United Press poroča iz Kuibysheva, kamor je dospel 18. julija po svoji dokončani obratni poti po Volgi in Kaspiškem moriu iz Irana, da je povsod videl ogromne priprave aa zalaganje ruske armade z municijo in drugimi potrebščinami.
• Moštvo, taiiki, olje, letala, "	~
mnogo ameriškega iadelika, vs'ej Volgi in Kaspiškem morju se izteka in kopiči v nižinah ob! presegajo ipo številu vse do-| Volgi, odkoder najue pot naj mneve, ki si jih je zunanji svet Q)ojno }X)lje db roki Don, kjer ustvarjal o ruski mornariški
Novoizvoljen predsednik reDubublike Columbije v New Yorku
Župan LaGoardi« je v imenu mesta Xew Yoilka pozdravil Dr. Alfonza Lopez, novoizvoljenega predsednika republike Colonilbije, ki je na obisku v Zdr. državah na državnih poslih.
udaril, da opozicija v Španiji še aktivna, toda Španija, je rekel Franco, lahko mobilizira 3,000.000 mož s katerimi bo, če bo treba, zatrla komunizem. Obenem je smešil liberalne in demokratične forme v'ad rekoč, da totalitarizem se je do sedaj izkaza! kot najboljši sistem v vojni in v reševanju ekonomskih in socialnih vprašanj.
Njegov demokracije napadalni govor je obdržaval pred narodnim svetom, kateremu 011 diktira že ves čas- odkar je pre-
'1 Prefekt Rvarnerske province, objavlja na osnovi po-ljenja teh junakov morja in iz oblast ila. ki mu ga daje zakon n jih bojev s . podmornicami. ^ ig. maja 1941 6t. 452 ua o-Kraji radi vojnega stanja "iso^ zeinlju province Bcflce, da fo imenovani, toda	& dričinski člani yl Jelenja pred
ja-sno, da so mornarji konv»o-j tratikim zapravili svoje hiše, z jev na »vseh svojih nevarnih namenom, da se pridružijo u-potih zadeli na sovražnika, ka-1 pomikom po gozdovih, ki vrši-teremu je bilo treba posvetiti j0 ra^bojništva, kradejo, ubija-s topovi—in ti so velikokrat ;n napadajo poedine vojake zadeli svoj cilj. pravijo na^i jn delavce v anektiranem oze-pogumni mornarji in pomor- j mlju. Prebivalce anekttrauega
ozemlja se opozarja, da bodo z današnjim odlogom internirani v?i člani družin uipornikov, da bodo njihove hiše do tal porušene, njihovo imetje zaplenjeno in da bo ustreljenih 20 članov v znak osvete za početje teh kriminalnih del. ki rušijo red in motijo delo na tem ozemlju.
■Če bodo člani upornih družin. kateri so pobegli v gozdove, nadaljevali z razbojni-štivoan, se bo ta osveta izvrševala brez vsake milosti.
Oponiba: Jelenje se nahaja severno od Reke na Grobništi-ni v Hrvatski. I,eta 1919 je bila ta vas T>od začasno italijansko okunacrjo. Kakor vsi kraji, ki iso bili pod prejšnjo o-kupacijo. tako je tudi Jelenje ohranilo
sledeča objava prefekta Te?te: žalosten opomin ravnanja Italijanov. Ta neverjetni do'kru-ntent terorja in ustrahovanja
FRANCO UDARIL PO DEMOKRACIJAH V SVOJEM GOVORU. — General Franco je 18. julija naznanil formalno, da bo odslej Španija imela nov totalitarne vrste parlament, ki se bo sestal v oktobru letos.
Ob tej priliki je general po
vzel diktatorsbvo v Španiji. Novi parlament, katerega je vzpostavil, bo brezstrankarski in vse njegovo delovanje bo moralo biti odobreno po uikta-torju.
Xa špansko ljudstvo je general apeliral za slogo in zaupanje, ki je vladi potrebno zato. ker je v Španiji že precej skrrteara odpora proti sedanjemu režimu. Istočasno pa je t.u-podpisal predlogo, ki dovoljuje 324,000,000 peset za povečanje m izboljšanje španske takke in pomorske sile.
naci-jako-fašLatičnih metod, dokazuje, da so Nemci in Italijani odločeni, da sistematično iztrebijo ves jogoslovaiK&ii narod.
— Jugoslav Infoima ipo C»*5ter
le-
Nemci se bližajo Rostovu
950 sovražnih tujcev se je odpeljalo
"švedska begunska ladja Drottningikolm je pred nekaj dnevi odplula iiz pristanišča v New Jersey z 950 rnterniranci osišea, (katere "so ameriške o-glasti zforale skupaj po raznib krajih Amerike, kjer so 'bili ti posamezniki internirani kot sovražni tujci.
Zvezni uradniki so dejali, da bo ladja šla naravnost do Gro-tbemburga na Švedskem, nakar bo njen ameriSki carter zapadel in bo speit vrnjena njenim lastnikom. Nemci so zagrozili, da ne bodo več dovolili proste poti temu begunskemu parniku, toda ameriški u-radniki so dejali, . d» če bodo Nemci napadli Prottningfoolm, bodo naipdli svoje lastne nacij ske ^impatiearje. zato zadeva nikomur v Aimeriki ne beli e:la-ve.
TAJNO POROČILO ŽUPANU RAZGALJA RAKETIR STVO S PROSTITUCIJO ]V NEW YORKU. — V po
drobnem poročilu in seznamu predloženem županu La G-uardiju 16. junija letos, je obelodanjen umazan in podel način raketirstva s prostitucijo, katera prinaša lepe dobičke odvetnikom, ki se bavijo z zagovarjanjem prijetih
t>e sedaj vršijo ljuti boji za za-ustavljenje nemžke ofenzive.
Material za uporabo na fronti prevažajo pole>g ruskih in drugih taidi ameriški letak-i, ki Jprihajajo tja z ameriškimi bomlbniki in napadalnimi leta-! govoril z letalei, z vojaki, civs-
ustvarjal o ru^ki mornariški	v _	, , '	' prostitutk in njih pomajračev. itd
sili pred to vojno. In vse te mo-1 v svojem prodiranju proti Kavkazu se Nemci bližajo Rostovu, od katerega so oddaljeni	^
goene flotile ladij s*e ix>mikajo neprestano, zakaj vsa Rusija biti' in dela in gradi, da atre sovražnika.
Poročevalec je dejal, da je
še komaj 20 milj. — Velika bitka se bije okoli Novočerkaska in Cimlijanska ob Donu.^
in vojakov ter uničili 14 tankov Okoli Voroneža je še vedno v in mnogo drugega orožja. Na teku v rova bitka in Hai?i majo
li iiziJelka Airoobra, katere ru-fki letalei takoj prevzamejo in gredo z njimti v k**ijo. BomH>ni-ki izdelka Boeiujf in l>oaglas fio popularni "pri ruskih letalcih.
Volga je polna tovorliih ladij, kii v nepretrgani verigi dobavljajo mnnieijo, hrano, o-bleko, zdravila in vso drugo za Rdečo armado potrebno bojno opravo. Iz velikanskih tovarn daleč z V«sslioda prihajajo in-«ku<trijski prodrafelii za civiliste in armado.
Ruske tngovcške flotile na
li^ti, Kplo4i z ljudmi iz v^eli po-ki<»ev v vojaškem in civilnem prizadevanju za zgradbo lispe-šneara odpora proti nacijski vojni mašiui in vsi so se resno izrazili, da niti najmanj ne dvomijo v rusko zmago. Rekli so, da bo rueČa armada strla sovražnika na kraju, katerega si bo sama izbrala.
S bo mislijo bite Rp-si zilwra-ti skupaj ves vojni material, ki jim je dostopen, pa naj bo v angleako-ameriSkih baizah v I-rann ali pa v njih lastnih o-groronib tovarnah v Uralih.
Nemci poročajo, da so na ši-
roki fronti prekoračili Don bli-
zu kraja, kjer se Donee izteka
v Don.
Rusko vojno poročilo pravi, da se je nemwka mil jonska armada, k'p sili na Kavkaz in proti Volgi, zajedla globoko v rusko zemljo med Rostovom in Stalingradom in obenem priznava, da se je rdeča armada umaknila v utrdbe, iz katerih bo branila RostovT.
Rusi f^ se po dvaduevn'rii bojih z nadmočno sovražnikovo vojsko- umaknili v nove postojanke okoli Novočerkaska. Rusi so imeli težke izguibe, toda predno so se umaknili, so poibili 1300 nemških častnikov
nekem kraju fronte v bližini Novočerkaska so ruski aeroplani bombardirali nemško kolono tankov in trnkov ter in-fanterijske postojanke. Uničili so mnogo tankov, 57 trukov z vojaki in municij oter so razkropili močan sovražni infan-terijski oddelek.
Dalje je bilo dognauo, da de-, lajo lepe denarje pri tem tudi j Bureau, je taka. da obstaja ne-razni ''bondsmeni", ki polaga-! varnost neomejenega širjenja
še vedno velike uspehe. Boji se bi jejo za <*este in za posest porušenih mostov in hiše v predmestjih. Pogosto pride do spopadov z bajoneti.	| Na severnem koncu fronte se je 387. neii»Ška divizija zakopala, da drži kraje, ki jih je zasedla ,po prekoračenju Dona.
NEMCI S V ARU O AMERIKO
Radij^o poročilo iz Loudo-Jia se glasi, da je nemški radi-jo iz Berlina naglasiL, da je Nemčija prinravljena na vojno s (plini, ako bo potreba to zahtevala ozir. ako njeni sovra-
žnik ne bodo previdni'.
Naznauitelj je zanikal, da je Nemčija sploh kdaj uporabljala plin v tej vojni, pridodal pa je, "da ljudje, ki se igrajo z ognjem morajo brti previdni—
jo kavcije -za aretirane obto-ženke iu obtožence. Posebno smrdi zadeva okrog ženskega sodišča, kjer odvetniki mpora-btjajo vse mogoče zvite odvetniške metode, ki jim omogočajo zavlačevanje obravnav dokler ne sedi za s*xlnijs?ko mizo pravi sodnik, kateri je ali brezbrižen ali pa dovolj mehak, da ga odvetnik lahko prevari in s tem doseže svojo namero — izpustitev obtožerake na prosto, ne glede na to, ali je do ti en a zdrava ali ne.
Situacija, pravi Mrs. Alice W. Field, >ki je načelnica orga-
in to še poseibno Združene države—svet vendar pozna vis o-j nizacije Women"« Ooxirt Com ko razvito nemško tehniko. 1 mittee of the Sopial Service
spolnih bolezni potom okuženih prostitntik, ki se svobodno kretajo po mestnih zakotnih in tudi "boljših" beznicah, kjer love moelke.
Poročilo županu pravi, da je na ženskem sodišču podkupovanje in t4fifesanje'* procesov pred obravnavo tako razširjeno da ho potrebno večkratno izmenjavanje sodnikov, da se prepreči odvetnikom raketira-nje potom zavlačevanja.
Bar Associja se je seveda tudi zganila, ko ji ;e prišlo na uho, kaj počenjajo bratci-e'ani, in menda dbljuiblja endelova-nje, ker je to itak zahtevano v otofco-žilnem poročilu županu, j
ODA" — New Idi
THURSDAY, JULY 23, 1942
VWAXOTLJEWJJW
"GLAS NARODA"
(void or Tin reorLi)
PabOabsd toy fttinde PaMlskiag Cwpiiy, (A Corporation). President; J. Lupsha, See. — Place of business at tke iddNH« of aftovs officers: 81« WUl ISO) NrfW YORK, ». Y.
49 th Year
ereir fliy except Saturdays. BotOaji end Holiday*, •uboerlptloa Ysarty ft—
Se salo leto velja Uet ea Ameriko 1« luido 98.—: m pol leta W/—'J aa M*t lete «1.»0 — Ea New Tork aa eelo leto 87.«—; ea pol leta HJI
Ea taoMrnetre m eelo leto $7.— ; aa pol leta $8-50.
"•trna Naroda" tabaja vitki dan
sobot, nedelj In praanlkor
N1MDA," II« WB8* 1Mb
N*w ion, M. t.
t CHeleea »-1141
Iz slovenskih naselbin
POROČILO IZ G-OWANDE, N. Y.
'Zopet imam poročati tužno vestt, da e neizprosna tanrt pre-tngaia nit življenja mladi rojakinji Mirs Agnes Anderson, slovenske družine, -kateri «o tu
(NAŠE
STALIŠČE
kakimi petimi feti ko je bil tu-^kaj iu taiko j sva si postala naj-tboljša prijatelja. Ker je oh-lju'bil. da tbo nas še obiskal, in ker vsako jesen naredim nt4co-di mnogo letni naročniki na list liko domače kapljice, je moja 'Glas Xaroda' Jerneja in Aloj- iiena vedno skrbela, da sem jo zije Kirašenc. Pokojniea je bi- napravil posebno barigeloo, da la rojena tiu v Gowandi v janu- brani, ko pride Peter Zga-arju leta 1919 i umrla je baje za'ga, da bo pil dobro kapljico. ,posledicami neke operacije v.Toda zastonj! Rnkrat jo sicer soborto, dne 18. julija 1942. Po- gledal sem protit Gowamdi, ko jgieb se je vtfšil civilno v po- ^e j? peljal iz Clevelanda, in nedeljek na Pine Hill pokopa- J takrat sem se za gotovo nade-
lišee. - . ______- jjaL da se tudi k nam Oglasi,
: Fokojnica zapušča žalujoče, toda peljal se je le mirno. Tvn-starae ,soproga in eno hčerko/dar sem bil dcma, ko je po&tar eno sestro in teto in več sorod-j prinesel "Glas Naroda", smo nikov. Spadala je od svojega ,se vsaikokrat pregovarjali z že rojstva k društvu fv. Jožefa |noT kateri bo pm-i bral kolono Št. 89. ABtZ. Ker jo je pa baje,Petra Zgage, posebno k4:* jaz njen soprog, ki je švedskega .ne dam poprej lista iz rok, da
1.
Obisk kralja Petra v Ameriki je zdaj več ali manj , . , •„ , > „
j ■ tj - _ • . x--*i t t ■4. tm. i pokonenia, vedno nadlegoval,'preberem vse od kraia do kon-stvar zgodovine. Po našem mnenjn je bil ta obisk toliko t ~ / J \ _ .	„V . .	* . - .
® . ... ,	T^	.	.. , ces, da eo to neka'ke firambler-.ca kar mi vzame največkrat
važen, da je bilo treba napram njemu zavzeti resno m tre-' zavarovalnioe, te? da z1 eno uro in pol. Sedal jo še zno premišljeno stališče. Obisk je piisel tako nenadoma,l^avim ^a^sn ne bo pla-!malo "raartra" radi romana, da poprej skoraj nismo imeli prilike za tako presojanje j čeVai0 assestmentov. je bik ,pa vseeno Isrže potrpi, kot je v javnosti. Med obiskom tu so se pa slišali in črtala medjpred par leti skoro primorana za Petrovo kolono.
ja; padali so očitki, da smo šli' drt&tmo oq>utetiti. BJagi po-| Tako zapustil nas. kateri
smo sttarejsH cd tebe in od-Ael .y kraj, kjer ni trpljenja ne bolečin, m -kamor eni prej eni slej gotovo pa pridemo vsi. Počivaj t miru!
Charles Strnisha.
DRAGINJA NARAŠČA vzlic kontroliranju cen
Poročilo iz Waihingtona .potrjuje konizinnentom že itak znano dejstvo, da gredo cene navzgor vzlic 4'stropom', ki so j ill postavili cenam na debelo in drobno. Od srede meseca maja pa do prede junija so ceno mnogim 3S»vilom poskočile za približno 4 do 8 odstotkov, ka'kor t okažejo statistike. Nekatere cene so s>e znižale odkar je bila uvedena kontrola nad regrulcaijo cen.
Urad za statistiko dela ugotavlja, da po se stroški prehrane povprečne mestne družine z primernim zaslužkom povečali od meseca maja pa do junija za 1.3 odstotke. Pravijo, da se draže zgolj živila, ki ne pridejo f>od regulacijs&o naredbo.
RAZGLEDNIH
Pise Anna P. Krasna
KITAJSKA SE SE ZAVEZUJE
Pismo is domovine
Zdaj pa zdaj prinesejo naši listi kako pismo iz domovine, ki je bilo oddano preden je bila Amerika v vojni z Nemčijo in Italijo. Od tedaj naprej imanio le malo poročil, ki bi prihajala direfctno od naših ljudi. Pa tudi najmanjše poročilo, ki pride med nas od našega človeka govori jasno, četudi brez aktualnih besed, o vs'ej neverjetni strahoti, ki je zadela ljudstva v Evropi.
Mi taikaj si predstavljamo domovini), kot smo jo pač poznali in tako si v raznih letnih časih priklieujemo v spomin lep ča-s setve in žetve, vezanja
Predstavnik Kitajske vlade trt> košnjc? trgatve, obiranja je aejal v Cltungkingu pred neT žlahtneffa sa(lja vabljenje lika.! dnevi, da Kitajska ne bo, stja v jo<lonl in pa idiii^0 ]e. dopustila, da bi Japonska pre ' ih ziT11^h iz	otro-
mestila tmli enega samega yo-^kih ali mladi,h let jaka s ki tajsko-japonske bojne
nami zelo različna mnenja
nekateri preveč na -desno, drugi zopet preveč na levo Zato smatramo, da je sedaj čas za trezno in pošteno premišljeno besedo,	. .
Tudi med naš^Tvi naiVjemki in dopisniki se opaža različno mnenje. Mi M pa hoteli, da smo v tako dokaj važ-tfiih zadevah kolikor mogoče enotnega mnenja, da list ne kaže sam v sebi razklanosti, ko ena stran z večjim ah manjjšim navdušenem poroča o kraljevih početjih in sprejemih pri njeom, druga pa izraža mnenje, da je bilo vse skuspaj le brezpomembno kleČeplaztvo.
Najprej si bodimo na jasnem, da je kralj Peter prišel v Ameriko na povabilo predsednika Roosevelta. Najbrž se ideja ni rodila samo v glavi našega predsednika, ampak je prišla do iyega od nekod izražena želja, da bi kralja povabil. Od kod je ta želja prišla, ne bomo preiskovali. Gotovo je dvoje: Prvič, da se ta želja ni rodilo med nami Slovenci, drugič, da je Roosevelt tej želji ugodil in kralja povabil
Kralj se je torej lepega dne takorekoč nenadoma znašel v Ameriki kot gost predsednika Rooeevelta. Takoj nam je bilo lahko pop oknom a jasno, da ga Rooeevelt ni povabil zato, ker je kralj, ampak zato, ker je predstavnik Jugoslavije, ki je pri srcu Rooseveltu itn bi morala biti—saj tudi je!—toliko bolj pri srcu ham Slovencem. —-bi Jugoslavija imela namestu kralja predsednika, bi bil Roosevelt povabil njega, ne pa kralja. Ko vidimo, da Rooseveltu ni fbil v napotje jugoslovanski kralj, čeprav je kralj in ne predsednik, res ne vemo, zakaj bi med nami ta reč delala tako velikansko razliko. Bolj amerikanskim in bolj demokratičnim kot je Roosevelt nam res ni treba biti.
Z vsemi častmi in z vso gostoljubnostjo, ki jo je Roosevelt izkazoval kralju—in za njim ostala uradtaa in neuradna Amerika—je hotel izkazati sVojo dobrohotnost'se v ldela samo enkrat Jugoslaviji, ki je po mnenju Hitlerja in njegove kompa-nije nikjer več ni, po trdnem prepričanju zavezmiikov pa še je in bo tudi ostala. Med nami lahko kdo misli o kralju in kraljih kakor hoče, ne more pa prenarediti dejstva, da danes v očeh sveta kralj Peter predstavlja Jugoslavijo, pa čeprav nič (bolj kot nekak simbol, recimo tako kot ameriška zastava predstavlja Združene države. Ko^ pozdravljamo ameriško zastavo, ne sprašujemo, iz kakšnega blaga je. Ne vprašano, če je bilo blago kupljeno v ten cent štoru ali pa v bogati trgovini nekje na Fifth Ave. Is tot a-ko ni važno, če je kralj Peter "fantiček", ki pozna le "vojake iz svinca", ali pa mož žrelih let, ki ima za seboj že primerne zasluge za Jugoslavijo. To vprašanje urtegsie biti važno v drugačnih okoliščinah in zvezah, v tej zvezi m v teh okoliščinah pa to nikakor ni bilo važno.
Rootsev§lt je torej imel svoj resesn namen s povabilom kralja v Ameriko. Nikjer ni zapisano, da mora vsak Ame-rikanec v vseh rečeh misliti in čutiti kakor predsednik Roosevelt. Vendar smo lahko opazi.il da je le tista ameriška javnost omalovaževala Petrov ofbisk v Ameriki, ki rada omalovažuje tudi druge Rooseveltove korake in s svojim oddeljeoiim mnenjem več ali main j razdira toliko potrebno enotnost Anierikaneev. S citati iz takih ameriških listov nihče med nami ni dokazal višje stopnje pa-
.kojnici bodi labika ameriška izerm-lia, žalujočim ostalim pa moje iskreno sožafte. . .
Do lanskega leta jgi bil običaj, da smo pri društvu sv. Jožefa in angleško poslujoče društvo Pathfinder, ABZ v poletnem času prirejali skupne pik-1, nfke, kar pa je lani vsled nekaterih vzrokov izostalo. Letos. smo pa zopet sklenili pri roditi skupni piiknik v obeh društvenih blaganj. Ta piknik se vrši t sofboto in nedeljo dne 25. in 26. julija, v navadnem prostoru, namreč ifentlev Orov». Tozadevni odbor skrbi, da bo dovolj vsakovrstne zabave Za stare in mTa-de, ddbra postrežba v vseh ozi-rih ter izzvrstna godba za poskok. kajti igral bo BaJjovech oreh raster iz Kane, Pa. Vljudno vabljeni so člani in članice bratskih durStev od tukaj, kakor tudi iz bližnje okolice, ter ostali rojaki in rojakinje in naši p rijatelji, kajti zabave in oklrepeila bo za vse dovolj, in eden ali ena, ki bo tako srečen, bo dobil War bond za $25. Torej na svidenje!
Jako me ji« pretresla novica o samTfci prijatelja Janeaa Tere-ka, ali ePtra Zgage. Sicer sva
pred
^iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiinmnHniiiiiiiii
Note |
P I A*N O -HARMONIKO
m 1 i	1
KLAVIR =
BBEEZES OF SPRING
TIME OF BLOSSOM 1 Petni Cas) =
Jični 6pomini, ki vse lepe spomine na domovino, in to še posebno za one izmed nas, ki smo trdo okusili zadnjo svetovno vojno.Ali -vzlio vsemu
S>n?T KOSI.
Tu je umrl Ignac Petek, po
črte drueram. Dalje je dejal, da bo Kitajska sedaj mojrla z oja-čeno zračno silo, ki ji je na raz-, polago, uspešno napadati japonske vojaške enote. Japonci bodo okusili, bolj kot kdaj prej, mot? in odločnost Kitnj-j ie skoro nemogoče, da bi si rao-J cev v bližnji bodočnosti in ne'ari« prav predočiti usodo našega 'bodo utegnili skušati uporab j ljudstva doma. Jaz sama eem I Ijati čet na kitajskem ozemlju: zadnjič prebirala in prebirala j drugod.
To bo kitajska pomoč zave-
domace Mučinov iz Velikih zn j ko nT v njih borbi z Japonci
kori^t!La®°V pri Ri^nici' Bil ^ star, in NTemci, kakor pravijo od*o-- 77 let m je umrl za pljučnico.; Vorm krogi kitajske vlade, ki Zaprišča družino.	1 - •	i-ii----i-----:
77 let
'pa tudi izra-žajo željo po drugi Uimd jt tudi Anton Rauch, fronti, katera, pravijo, bi bila derma iz Kraškega Vrha pri Se-i v veliko pomoč Rusiji, ki sedaj miču. Zadela ga je srčna kap 'ko je kosil na svoji farmi. Bil ije oženjeu.
Vas pozdravljatm.
M. M. Panion Roundup, Mont.
bije najhujšo borbo, da odbije močno nemško ofenzivo.
Kitajci so mnenja, da .Japonska čaka primei-nf* prilike za napad na Raisijo. druga fronta kod v zapadni Evropi bi j Japoncem to nakano prepreČi-' la, ker bi znatno oslabila nem-
Pather Devine ie odšel
Vsemu Harlemu dobro po-j ško vojaško moč.
znani Father Devine je prese-i -
lil svoj glavni stan iz New! ŠIVANJE S STROJEM.
neusmiljenim tujim hSčem, tki hoče iz njih idbiti slovensko bistvo in napraviti iz nj?h jani-čarje. ki bodo poslani, da pomagajo potujfeiti še tisti narod, kar ga bo ostalo po strašni katastrofi teh dni.
In če nam pade v spomin slika veselih žanjic in grabljivk v belih predpasnikih in nam za-doni v ušesih že davno odpeta pesem iz mladostnih spominov, kako naj si predstavljamo grozo, ki jo tnpi slovensko dekle, ko je z grobo šalo na gobcu gestapovpa vržena v bordel, kjer doživlja fevoj lastni pogin na najogabnejši in najstra-šejši način, ki si ga more človečka krutost izmisliti.
Pa če se zopet s?pomnimi slovenskih mater, kako so z veliko skrbnostjo in ljiufoavjo pripravljale skromne gostije za prazni-
^H ke, potice za VelikonoČ in kola-So uidi dru«] ne ravno ldi-,^ za Boži^ pa štmklje za ko-spomiiu, ki spremljajo sce in ora^e in o^nem VTspja-
le s^'oje otroke v poštenju in marljivosti in v slovenskem dull U, tedaj se zazdi še bolj fantastična misel, da so te blage duše e silo stirali z njih tolikanj negovanih domov, vrtov in njivic ob hišah, kjer so v skromni sreči in tihem zadovoljstvu gojile cvetje in zelenje, id je krasilo slovenski dom fn slovenske vasi.
In fantje, ki so peli v belih luninih nočeh pod vaškimi lipami in oreni, ter pristavljali lestve k oknom deklet in se prešerno vriskajoč vračali iz va-sosednjih vaseh
Yorka v Philadelpliijo. Pa. Dejal je, da je bil New York proti njemu antagonističen. Pred odhodom je svojimi pripadniki sedel pri banketu in se pogostil z najmanj 20 vrstami različnega mesa—kar, so rekli reporter ji. mu je. povzročilo obilico nepotrebnega potu, kar se mu kot "božanski" osebi ni spodobilo.
Ameriški kirurg Willis Andrews iz Philadelphia je izumil novo pi i pravo, ki mu pri operacijah prihrani mnogo časa. Ker se po težkih operacijah dogajajo komplikacije pogosto ma zavoljo tega, ker zahteva ■šivanje ran mnogo časa. je zgradil majhen stroj, ki izvrši vse potrebne šive v najkrajšem Času
pismo, ki je bilo ponatisnjeno v enem od naših listov, pa sem po i sknšal a gledati naše domače kraje v luči strašne sedanjosti. Xi mi u>pelo. Naj. sem še bolj uporabljala realistiko. ki mi je ostala rzza zadnje svetovne morije, slika ni hotela biti taka. kot vemo iz poročil, da v re->nici je.
Zdaj bi pač moral biti v domovini Čas košnje, žetve in Čas veselih popevk po trdem delu na polju, kdo bi si mogel predstavljati opustošene vasi in o-krvavljena pota po katerih vodijo rablji mučene žrtve h končni oibsodibi in *u=inrčenjn. ali Y>a plakajoče otroke, ki daleč v tujini klonejo svoje glavice.pod
JFK11Y KOPRIVŠEK fn nj«coT nrkrstrr na plnMab
Terezlnka Polk«
Na planiti cab—vatfek StT. M 67» In WQUESNE UNIVERSITY TAMBIJRICA — «v. M 571 Zs tor. cenik ln cene ploS? m obrnite na : JOHN MARSICB In«. 463 West 42nd Street. New York
TEŽAVNA JE POT ČEZ RUSKE GORE
slovenski fantje vse bom prodala
slovenian dance vanda polka
po jezeru k a L o
QHIO VALLEY sylvia polka
tam na vrtni gredi maribor waltz
spavaj milka MOJA orphan waltz
dekle na vrtu
oj, marlcka. pegljaj
Zidana marela (pofka)
ali onega narodnostnega ozadja. Mi torej mislimo, da smo s prijaznim sprejemom kralja Petra storili v prvi vrsti svojo ameriško pahiotično dolžnost, ko sano izkazali svoje spoštovanje gostu Roosevelta in Amerike, ki slučajno noed poleg imeea Peter Ka-ragjorčevič še naslov: Peter drugi, kralj Jugoslavije. (Dalj e.)	veseli bratci (nniTOrtca i barCica mladi kapetant5
	gremo na Štajersko StajeriS
	happt polka če na tujem
	35 centov komad 3 za $1.
H VESTE KOMU i POMAGATE ■. • Ji^fe^btef | AKO PRISPEVATE ZA ^ S u-s- °	
	moja dekle je sle mlada Ps Z5c komad:
	Kurodt« pri KNJIGARNI SLOVBNTC Pmi.ISHlNfi CO. 216 West 18th St. New York mnuumiffitfumHiftiiiiumiiutfflf!
sovanja v šoseunjin vaseti m tnffih—^saj ni mogoče, da ginejo po jetnLŠklh celicah in taboriščih, da pod bičem priganja-cev garajo v tujih krajih za ione, ki so prišli uničiti njihovo ^domovino, njihova deklet, matere, njih narodno bistvo/sploh.
Pa je slika vendarle taftca, kot jo neradi vidimo in največja uteha pri tem je dejstvo, da so se dvignili naši fantje in možje ter odeli v gore, da od-tam vračajo okrutnemu tujcu milo za drago za vse, kar je napravil na naši zemlji. Star odpor tlačenega slovenskega kmeta je *>pčt zaplapolal v žilah našega človeka in ta odpor fee bo širil in večal, da bo tujca postalo strah pred njim.
Kaj pa mi z našimi starimi sanjami in .spomini na domovino" Ali bomo čakali mirno novic, da se je zaobrnilo tako ali talko, ali da je kateri sorodnik še živ kod v tujih krajih. itd.? Ali pa bomo strnili svoje moči in pokazali našim bratom in sestram v domovini, da so nam njihova pisma pokazala pot k skupnosti in k odzivu, ki ne more in ne sme zaostati za odzivom drugih narodnosti napram njihovim rojakom. ki ječe pod-t njo peto.
By Rabe Goldberg
(Courtesy The New.York Sun)
-DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK -
Izšla je nova knjižica
ki daje poljudna navodila, kako postati
ameriški državljan.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjiSlca Se v ti. delu nekaj važnih letnic la zgodovine Zedinjenlh držav, v III; delu "pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedi-njenfh držav, Lincoln or govor v Gettysburgu. iPredsedntlii Zedinjenlh držat In Pontine drŽave.
Ceoa kniiilfl j«.
samo 00 cetitOT.
in Be dohi pri: . . SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th St, New Twk
• ■- -■ - '
53534853234853238923532348485323485323235348482353234823234853485348
«GIA8 » A »oni" - nmJHp
THURSDAY.
dHs

1942
V8TAKOVLJEN It«
- '
Mipi» !■ MefcnMtl m >r1 M. D«plsl n Mrtkm iicrfik« aaj M« T »J« v Uatni.
Vesti iz slovenskih naselbin
DopM «• oboi Trdno dobrodošli, ker m nafte tltatelj« in se i njimi nači rojaki tako-rek*t n«d aeboj pogovarjajo.
■amu
SLOVENSKIM STARIŠEM V NEW YORKU
Kot jo bilo poročano, so Sedaj. ko lioflejo s Slovenska združena društva ~~
V
Ne wY<o»:ku sklenila, da se sku-4a ustanoviti nekakšno slovensko uro za našo indadino v temi okrajiu oziroana v newvonSki
okolici .
Jlne 18. julija se je vršil prrvi sestanek v ta namen in odzvalo se je nekaj naših rojakov, dihigi pa so sporočili, da bodo k VM.tsljem sodelovali s tem, da bodo poslali otroke k tej slovenski uri, kadar bo stvar, t ionizirana.
Zelo uvaževalno se mi je zdelo, ker je prišel na ta sestanek \fr, Gerjovič, učitelj naših do-Nvo .poznanih tamburašfcv. ki je Mkel, da bo pomagal s tem, da bo otrokom priporočil, da se ooshižijo slovenske ure ob sobotah in seveda bo pri šila zraven tudi njegova hčerka Do-vofhv.
Rojak Ručigaj je prišel s sinom in ravno tako je prišel rojak Me.fceeh. ki V obljubil poslati svojega otrcka. TV^janov jiinerk je bil z atom v Dan rtu in bo seveda tudi prišel z ostali-m! rml. .
silo zatreti j«zik naših pradedov, skrbimo vsaj mi v tej daljtni deželi, ki nam še dovoljuje to svobodo, da naiša beseda in naša kultura ne izgine docela. Kot narod smo sicer majhni ali vzlic teanu smo se znali ohraniti skozi stol tja zatiranja in če imamo res svKnje napake, — kot jih imajo tudi drugi narodi — smo pa, kot je pel naš Gregorčič, narod poštecnjalkcv in" narod marljivih ljudi. "Mladina, ki bo poznala svoj slovenski izvor v tej luči. ne bo t^ezirala in še ne bo sramovala svojih stari-šov in ne svojca porekla. Kaša kuTfcuma prizadevanja in pridobitve niso omadezi *vane s prelivanjem knvi sosedov in za-sužnjevaniem in vandalizmom, kakršnega danes širijo +ako-imenovani kulturni narodi po "Fh rcpi — na^e uspehe v tem posrledu srno loot narod pridobili 7. veTikLmi požrtvovanji malega naroda, ki ni dopustil, da bi ga tujci za večno imeli r>od svojo rito ter ga po su-ženi-ko pritiskali k tlom. Iz
IZ BARBERTON, OHIO
Zanimanje za piknik, ki ga priredi tukajšnja slovenska podružnica za Rusko m/edikal-no pomoč na dan 2. avgusta in to na L Novakovih prostorih v bližnjem Shermerju, O., vabuja veliko pozornosti med tnkanj&njaon oSb&inetvcm. Posebno nam pa gredlo na roko n(Aši fculkaj&nji trgovci slovenske narodnosti, ki so nam ob-ijulbili, da bodo pripomogli za puotnejSi uspeh s- tem, da nam podarijo «8ooraj v«o pot/rebno pijačo in jedila, da tako voČ pridoibkno za medikalne potrebščine ruskim hraibrim "bor-vienl. ki se borijo in umirajo t,a svoibodo in demokracijo celega sveta.. Tako so nam oMtju-bili po eden dva in tri sodčke piva. drugi prekatne in s^veže «mjati, sladoled, vinarioe. so-davico itd.
Vse trgovce in njihovo dobrodelnost bi radi na tem mestu objavili .toda to bi bila pre-veKka zahteva «apr-am listu, ker na,ni že tako dovolj dajo š prlobčenjem dopisov Namero
PABERKI
Prireditev. — V soboto sem zopet preživel lep vdčer, prav
!Mr. in Mrs. Merktm; po $1.00 jjicfhn Podil ipec, M-r«. Mary Pali so namreč: Po $10.00 društvo j vievidi in Anton Žagar. Matt Srca Marije St 111, KSKJ in j Jerman 50 centov, druišfrvo Sv. Martina št. 44 A.j N-ajRepIša hvala v imenu rns- do policijske ure v Slovenskem B. Z.: $5.00 John Ujčič Sr. po, kili trpečih ranjencev.	Xar. domu v Brooklynu.
$3.00 družina Jermefr iz Brady!	Andrew A. Bonrfback Tja sem se podal i namenom
Ave., in Millie Hodach $2.00	Barbertocn. O. da ponDnožim število obisko-
valcev. ki ao posetili društiveno prireditev pevskega društva ("Domovina," od katere čisti ;dotbičdk je namenjen v razved-Spet je odšel v večnost eden fjen v vseh ozirih. ter bo ostal j rilo in pomoč ameriškim vo-
v trajnem spominu vsem, ki so jakam, sinovom silavenskih ga poznali. Nadalje je bil sta riše v.
član društva All Americans št. j Bn0fcv««ii program je otvo p80 SNP.T.	rila "Domovina", ki nam je z
0 POKOJNEM LOUISU COREL
.	« t- - j - tega, se irni oomo pa i»vno za-
knr/rmo se t<r<e> tudi mi vredni t	- K n
.	.	-» -.jv,..	i hvalili na omen.T-enem pikniKU
rnvefeno pa nas je presene- pvoio narcvfne deo^cine!	. ,	. w .. ,, \ .
„ .	, .	kei* bo narvee ljudi raasumeio
Za rdnjTfna slovenska dru-	» , . » ,
njihovo zaveancist m pozrtvo-
tlin sra. Furlanova. soproga prof. Furtana. ki je prišla k se Stanku in nami obljubila svojo pomoč. Rekln j . dn je v listu či taln o stvari, pa >e pri?la po gledat, č. lx>mo hneli kaj od-{ živa. Gospa Furlanova ima za| selVi dolgoletne izlmšn.>e kot učitcHica v domovini m njecno sodelovanja nam bo torej veliko priponi o crl o k u-pehu slovenske ure za našo mlodifio.
^tva r New Yorku Amu
valnost, vise one ki so žrtvovali P Krasna, tajnica. I in ki so bili naprofem.
Tukajšnje vrle žene v ,go>po-SMTRT "RO.TAKTN.TE, ! dinjfkefiil khifbu društva Do-
miladeničev in to je bil pokojni Lojze 'Corel, kateri je tako tragično končal svoje mlado živ-fjen;e pneteklio ni^d^ljo 19. .julija, kot je bfllo že po*ročano v t eni listu. .
. Pokojni je bil velika nada wvojim sfarsemi. Zaposlen je bil že nekaj časa kot elektrotehnik pri veliki družbi v New Torku. Bil je tudi zHo nVuzi-kalno nadarjen, igral več instrumentov, mod katerimi sta mu biTi najboTj prilfubljetii harmonika in kitara. Večkrat je našteval na procrramih pri raznih priredbah naših fVuštcv pred nekaj časom pa je celo or-sraniziral ined svojimi prijatelji orchesfl.'r l^ateri-m je zad-n Tf ča^f- večkrat nastopil ob razn'h prilikah. Bil .ie v eni l>p-!»di p<i veil an c. zelo prvljub-
Bodi bla^gopokojnemju ohranjen blag spoanrnl Tebi dragi Lojze pa kličem: počjtval v nu-ru v 'svdbodni aimeri^ki zemilji, katero si tako ljubil! Njegovim starsem. bratom in sestri, kakor ostalim sorodnikom, pa izražam svoje rnajiskrenege so-žalje. Tdažite se z mislijo, da tako .V' želela božja Previdnost in tako se je moralo agodita. Visakehra je italk namenjena gr-fova življenjska usoda in ni-fcdo ne ve. kdan in k^e ga čaka neizprosna smrt.. P'okojnega TJojwta bomo vsi .tci srrao <?ra poznali, zelo posrešali. Ostril nam bo za vedno v spominu.
Amtlionv F. Svet.
/j OBISKA NA Poročati hočem
FARMI, nakoliku o
DELAVNICA
Na tem prvem sestanku smo navzoči dogovorili, da prir demo zopet skupaj v soboto 25. julija ob 2. popokhie ,da na-pravLnto načrt za redrw> šobot-iw> poučno uro v. slovenskem jelsrku. Ga. Furl&n je dejala, da bi ona poučevala mladino i tudi o zgodovini Jugoslavije in i . še ,po^elbej o naši slovenski zgo- CREVUARSKA ctcvlni. da bi mladina tako imela jasen pojem, odkod prav za pi'av iyJiaja in kakšen je ta slo-\^tinski narod, o katerega odporu p: ot i OsiSču danes toliko ča-'taffiio v svetovnem čaJBopisju. Naša mladina je danes ponosna, ker lahko reče, da je ameriško-jugoslovanska mladina, a k tenjlu ponosu je treba tudi temeljnega znanja, kak oranega bi mladini nudila slovenska ura enkrat na teden
Tukaj je dolgi in mučni movma. .o nam tudi obljubila bolozni umrla A-nes Dolenc,	8	^nanoj^n
starosti 62 let. Rojena je Ma »niožrto fciriittysko oJntjo. o m	Worcester
v Tratami fari nad Sb^j« lx>ko. odkoder vie prisl av A-j111 r^11«1 pi^ovrsina. nierrko pred 42 leti. Bila Trgovci, ali privatni sofrud-vdova. Zapušča 3 ličere. dva'niki. kdbr želi št1 kaj podariti sinovo in eno sestro v Rock j v to naaiiew, naj nam to ua-
Springs\ Wyo.. dve pa v LEome znani do četiitka .30. julija, da UH.im zadnjo nedeljo, ko sem dale, Idaho. .	se tako venno ravnati za mogo-J^ji tam. (>b 10. tk^poldne jej
Louis Tauoher čo P056^00 naročitev potreb-! ^clK.e tako močno pripekalo, da
Naj izrečem na tem mestu ( globoko sožalje družni T<erč«k i in v<em onim, ki jK»grešajo
nK>je,n obisku na farmi v f^ jPetra Zgmro. Naj mu bo lali-
^ ,gem delu di^ive New York.	zeml.ja. Mi ga
v Woroester, ,	. .. ... °
pa bon^o pogres<Hi, dokler ne
bon to sli za njim- Torej počivaj v miru. ti nepoznani prijatelj!
•John Čoki. Monroe, Mi eh.
beta družino Kotira iz Dorloo, N. Y„ družino DtavLs. Rodeta in Goleta in še več drugih. Po:očati hočeim tndi o vre-
Rotck Springs, "Wyo.

t^rxn..
PBSMO S FARME
je biK> vnočn« 120 stopinj in
-Rodoljubne Slovence in Slo- ^m mislH. da bo raznesla ste-! tPoši3 ja,n naivni no za celo
O pol <hvh pa je pričeli teto. «Jaz »vam tu na tarmi ze
vane iz vseh bližnjih naselbin ,
na ta velep^membni dež dobro padati Dež pa knnalu prenelial. ob 3. pa zopet pričelo d^fcevati.
vabimo piknik. Napravite izlet šo naselbino na ta dan
na-Zelo
Zaradi gospodarjeve smrti je ,bi tudi dobrodošla pevska dm-j Ko^em se ^:ljal mimo farm,
napro da i dobro urejena štva iz bližnjega CIevelando,'mi > bila najbedj fanna
PO-'da bi nam zapeli par sfcvatt-'J-	ie
i	liana. .
Tam okoli je mnogo farni na
Slovenske stariše, ki imajo .^olocfcvezno mJadež torej prav lepo naprošamo, da pridejo v soboto v Slovenski Nor. doan v Brookl^nro, in se z nami vre<t$ p o razgovore glede te stvari. Pripeljite mladino s seboj, Ider Če jih bo doivolj, se laiMco koj prične s poukom, da se jih vpelje v učni red. .	/
Mr. Zakroj3ek ie obljubil, da bo dal na roapolago slike, torej bo poleg učenja tudi kaj zabave in ker ima MV. Zakraj-Šek slike iz Jugoslaviji, bo gotovo te rad pokazal v svrho informacij in poduka. Po potflcn bomo pa poskrbeli za "treat" učencem, tako bo sobota en dan, katerega l>odo naši otroci z veveljerm pričakovali. ' Stariši. ki bi morda črtati te vrstice prepozno za vdeleabo v soboto, so naprošeni, da pridejo nasllcvjnjo soboto olb istem času.
Počitnice
V slučaju, da Vam je prevroče, —
vzemite L. I. vlaik dp Linden-hurst, kjer ste dobrtfldSE vsi rojaki pri Linden Inn na Merrick Road. — Za otročič-ke brezplačno, za odrasle $15 na teden. — Na svidenje: Lotus Pirnat.
črevljarska delavnica.
jasnila daje po 5. uri zvečer:! u ?jbujevalk.
Joseph Vitolo, 119 River-	podružnica za Ru-ko ..... n v
dale Avenue, Tonkers, N. Yjin^afno pomoč * nadalje ^LK^^S^l
/ovn prejela sledečo vsoto. Darova-'1,ko OT1K kl zellJ° naseliti
______1"ZzJ.___j na farmi.
(M&nogrede naj še pripomnim, da je v gostilni zaposlen Č. Mra^'lja. ki živi, žvižga in poje kot pfič in je zmeraj vesel.
i?iedaj vas vse skupaj pozdravljam i-n kličem: v krat-Tden< na svidenje!
M U. Broclklvn, K
40 - LETNO preiskušnjo
IMA
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN fftAtERNAL UNION
NA NAROTMfNO NI POZABIT,.
SLY, MINNESOTA
SI IMA
22,000 članov in dva iftilfcffa
.	II !■
in pol dolarjev prtftnožtenj*.
Organizacija je zanesljivi, rtepti^transka in zelo prip6ročljiVa zavarovalnica Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vafn ntldi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečafn "in smrH
. Ako je društvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajfevtiefa Ujuilta ta pojasnila, če ne, pišite na glsvni urad. Ely, Minnesota.
Oprostite, ker sem so zakasnil z naročnino. Ni<$em pozabil ali preveč je dela doma in iV faibriki. Pa le vročina je taka. da. jo kcruaj zmagujemo.
nad 30 let in sem naročnik "Glasa Naroda" že nad 35 M Slovenca ni v tej okolici nobenega. Letošnji pridelki prav dobro kažejo, ker vedno dežuje c% pravem času. Jagode, ki eo fculcaj glavni pridelek, so ddbro obrodile, pa zaradi pomanjkanja sladkorja,	jih ,^koro polovico nismo mogh pro dati. Kaki dve milji od mie-ne je vlada kupila 200,000 ak-Tov zauTje za vojašnice in vež-banje »rekrutov. 'Farmarji so morali hočeiS ali nooeš. zaposti-ti fsvoje lepe farme. Večinoma so d odbili delo pri barakah. Kdor le zna Sfabelj doibro zabiti. pa ž.e dobi dolar na uro in i labko dela noč in dan. Žo se-Y i daj. ko S? barake niso vee goto | ve, je nad 30.000 vojakov, ki <se jveSbajo. Rad bi videl, da bi se kateri rojak iz Pfarjekega pojja oglasil v listu. Od tam sem tudi jaz doma.
Pozdrav vs«m citateTjem lista "Glasa Narodna,"
John Walter,
Xeosho. Mo.
j fc %	"fc	Ti	'
"" " KUHARSKA KNJIGA;
Recipes sf Ali Nations
i	J*
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo ^ ^^
111 ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 etrani'^tli»] >
so aapfeam v angleškem jezikn* ponekod pa sa i! tudi v jerikn naroda, ki mn je kaka jed pbsetrao v navadi! >
Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo za { kuhanje in ** hočejo ▼ njem čimbolj uvefbati inf izpopolniti.
SfeisfcfeŽ^Narofite pri ^i^^^^t^i1
KNJIGARNI SLOVEMC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	. 9vw York, 9. 7.
najboJ.išo pomočjo kakor j Miss A. Kepic, pod vodfstvomi Miss P. Subelj zapela nekaj krasnih pesmi, katerih imena sem pa pozabil in je to v resnici najbolj grd madež na meni, za katerega vas ne bom prosil oproščenja. pač ga boni pa poskusil odpraviti.
Poleg teiga, da je bil vroč in .soparen dan. je bila ta prireditev prav dobro obiskana. Resnica je, da se malo čudno da se društvena prireditev v tem letnem čatsni vrši v notranjih prostorih, naanesto na prostem. Po bolj Obranem premisleku Be mi je pa zdelo j ako pair^?|tno. saj današnji ča« iko je tako težko doflbiti prostore za prirediteve na prostem, ker stari prostori, katerih smo bili navajeni, in ki smo jih z lahkoto dosegli, so izyinili pod parno lopato. Predno pa v taki vroeini dosežemo nove prostore. katerih potov nismo va jeni. pa že marsikaterega min« potrpljenje in iz takeea ^-zro-ka tndi izostane
\1rcp-ina pa ta večer ppjdh ni prišla v postev. Mladina ki je vroča po leti in po zimi. je ob zvokih harmonike ni čutila. rn ee je kakor vzredi najhujše zime vieeelo vrtiTa o»b zvokih godbe. KaT nas je pa bilo takih, ki smo tako veselje že deloma preživeli, so nam p*i potekale ure z bliskovito na glico oib dobri in hladni pijači, katero nam .ie dokaj hitro pošiljal izza bare P. Stavdohar in pa ob zvoku narodne p^mi. ki se je kakor ju transa zarja v naprav i širila po dvorani izza treh skupaj stisnjenih miz. katere je cfclogalo skoraj pol ducata Pirnatov, basist g. L. Muc in pa najboljši tenorist Mr. F. Pader in njegov sin ki pa svojega očeta s svojim podedovanim talentom in pevskim da-rom 4coraj že dosega v glasu. Zato si bom ob priliki vTtrti prostost ,da o tem obdarjenem atroerikaafskem Siovencn izpre govorim par besed. To pa posebno raidi tega. ker mi je njegov oče zaupa4. da tudi »ve. kaj da poLie.
Tako n«m je ta ve<3?ir potekel vsem v zadovoljstvo. Najlepše pri tem se mi je pa videlo. ko mi je predsednik "I>o-movine" Mr. V. PavTič povedal, da je bilo na te? prire-dtttvi odposlanih 132 pozdravov v obliki razglednic slovanskim viojakoart po različnih ameriS-kih vojašnicah, katerih bodo prav gotovo iz srca veseli.

Breskve
OKKE^*^ Ujete
ter «io-
Smetaua ,	ler
vaja veUW	^ Jo po-
trgujete v-a«•	vrednoBt.
rtfZJ?"	drUŽ

DIJTE VSAH S
Smetano
o*
^VwtOBK
Potreba. — Že neštetokrat
sva s prijateljem p»rišla do za-
k ljubka, da, ako hočemo imefti
mir na tem božjean svetu, se
_ , n j v • moramo zdntžiti in pobiti vse
Mimogrede. — Pred kratkim	, , - , ' , .
& j	v _ - i -Nemce od kra.ia, tudi otroke,
sva se po daljšem' času srečala e rojaikoBTt, ki ine je takole na-govorih 4'Kaj pa za vraga delate pri listin? Tisti prostor, ki je bil že pred kratkim časom vrt Better Zgagove kolone,
kar po dobrih petnajstih letih nemški otrok doraste v nevarno žival.
S tako idejo si nisem upal do sedaj javno na dan, ker je v katerem je sadil hren in ča-j nečloveška poleg telga. da je sen, sedaj zandaja po vijoli- j potrebna. Objavil sem jo pa oah."	i sedaj zato, ker se je pred krat-
(Ko sam mtu povedal, da jazi kim v nekem javnem govoru pri vsem tem nimam -nikakeiga! v Londonn ravno v takem emi-oprarka in mu pojasnil, da je slu izrazil predsednik (T,eboelo-
ta vrtiček preje obdeloval iz-ktSen gotsjak, ki Je pognal okus naročnikov, tga. oediaj obdelava nežna gos k a po svojem oknsn.
'"O, tako, tako!" mi odgovori. "Pa tifco bodi o tetn, saj Betm kar tako mimogrede re-k«L,r
va«žke rorpuhlfe . dr. Bene«.
(P. R. V.
INVESTIBAJTE V AMERIKO KUPITJTE UNITED STATE8 WAR SAVINGS BONt>S in STAMPS

•GUB NARODA- — New M
THURSDAY, JULY 23, 1942
TRANOnJIN WW
TRUE RODOVI
l)ogodki iz nekdanjih dni. — Spisal;
53
ENOELiBERT GANGL.
Kri nedolžnih tisočfciv in tiso-čev vpije po maščevanju. In veruj mi, prišlo bo. Upajmo trdno, da kmalu. Ali moretš razumeti straano besedo: pre
fiedaj tehta le 42 k^. stanejo za nobeno rabo,
jih
»Kkrhnik j« tožil Zavinšča<ku, da ni dobiti od Marka nobenega denarja.. Izterjevanje manjših dolg»ov je namreč Zar-vinsvalc paverjal owknbniku.
"latirajte «*a izpod strehe če uoče plačati," ie velel Za-vinščak. .
Oskrbnik je pritiskal in pretil, a kako naj da Marko, če
nima nič.
In tako se je zgodilo, «ia je p riišel oskrbnik s pa« j i m bičem in iztiral Marka in ženo in otroke iz hiše. Pred nosom je ✓.akfenil duri, in Marko in njegeva družina so bili brez strehe. Kar je bilo prej Preliče-vo, je biio zdaj Zavinsscakovo.
"Zapalim mu Zavinkovee in gTad!" se je gTozil Marko.
In ko je zvedel oskrbnik, kako se je grozil, ga je pozval predse in mu zapreti!, da ga naanani gospodu, ki ga bo dal zapreti, da bo vedel, kaj pravi, groziti z z ognjem. .
Marko se je bal zapora. Vajen je bil zlate svobode. Po ^omnjih in prošenjih jo je užival, in nič tveČ hi mu ne pela ham*onika. ako bi ga vtaknili pod ključ. Bat se je zapora kot smrti.
"Ako ne isipolniš moje volje, te naznanim. Totem ti že ,<lado p riliko, da se izpokoris za grozeče besede!" mu je dejal offlci+mik.
"Vse vam storim, >amo ne zapirajte me,*' se je vdal Marko.
Oftrbnik je pa govoril taiko z ZavinfSČakovo ve<lnostjo. Javil mu je takoj, 'ko je avedel za Markovo grožnjo.
"Tesra gotovo ne stori.'* je rekel Zavinfičaik. "to so samo l>esede!"
"Vaiu, ali vendar mu .je treba malo strahu. In to storimo tako, da mu zap;etimo z zaporom, ako ne gre za majhne denarje >liužit k nam.*' je -\etoval oskrbnik. "V mlinu rabini hlapca, na pristavi deklo, v Zavinkovcih je treba pastirja. Ce Mm b- kradli Markovi brez j>osla IVigu čas t Njiega vtaknemo v mlin, njo na pristavo, otroci naj padejo na Zavinkovcih. Vise z& majhne denarje,, za vsako oeno. Tako razaeneauo to cigansko svojat in pridobimo sebi potrebnih delavnih-moči."
*'l)obro, dobro! Le ulkrenite po svoje!**
Zato je lahko zahteval oskrbnik naj st Maiko ukloni njegovi volji.
"Ako mi ne stonš, kar ukažem, grem k sodniji. Poteiu »i tamkaj zagodejo, «iu ne pozabiš nikoli te imizike,"* je pretil . skrbnik.	P^	^^
"Saj storim v-se, kar hočete, >amo ne jemljite mi ^obod*.'1 W™?1^™ °ni *VOt
"Ti mi j?re& v mlin, ker rabimo hlapca. Žena naj se oglasi takoj jutri na pristavi. Treba nam je dekle. Enega otroka vz&tneš lahko s seboj, da bo pospravljal trske in žago-vino, drugo pustimo v Zavinkovcih, kjer je treba pastirjev. Ali pa vzani m najstarejšega v grad, da bo potuacral pri konjih. Za plačo boš jedel zastonj. Saj »frugaga ne zaslužiš, cigan leni, umazani! Boga zahvali, da te ne damo obeliti, ptrŽigaJeo. in zahvali mene, da ti še ne odrečem kruha za tvoje lopovstvo!"
"E — da bo t* krulia!"' je vzkliknil Marko. .
Grajski kruh — o, to je dobrota!
"In pa — e. kako bi :ekel," popraskal se je za ušesi, "no, ali bi smel vzeti harmoniko * »eboj, da si včassih za^odem, kadar bo mrak ali kadar bo žaga stala??"
"I.ie si godi, ali glej, da ne bo trpelo delo!" je milostno dovolil oskrbnik.	•
Mantko, veseli godlje, ie bil Uklenjen rv težko delo. Z>ena njegova, vesela pevka in plesalka, je trpela na pristavi pod sirov ostjo o-krbinkove vc.lje. Otrolkam je bila ugrabljena prostost. Vee je krotil in vladal oskrbnikov bič, ki si je za--užnil uboge ljudi. Navidezno so se vdali v usodo, naskrivo-ma so stiskali p «sti. Dasi jim je bilo zabranjeno občevanje z drugimi ljudmi, so vendarle včasih prihajali z znjimi v do trk o. Tako f-e je razvedelo, kako >e godi ljudem v Zavinščakovi službi. Kakor je vladalo na eni savani do graščaka prihlinjeno spoštovanje, tako se je med preprostejšim ljudstvom širilo so- jqa ljudi *raštvo do grajske gospode. Saj >o bi Ti vsi muenja ,da se nič .^jju 22 ne godi brez Zaviriščakove vednosti.
"Pa zakaj si ne kupiš (bleke, MJarko, da si tako raztrgan iu razcapan??*' ga je vprašal nekoč Zavinfšleak ,ko je prišel pogledat na žago. .
Široko je odprl Marko oči, zakaj čudno se mu je zdelo gospodovo vprašanje. .	.
"S čim si naj kupkn?" Je vprašal.
"S čim T Kam pa devlješ zaslužek? 'Gotovo vse sproti zapiješ!'* je dejal jezno Zavinšoafe..
Še čudneje se je zdelo Maiku, ko je slišal Zavinsčaka tako govoriti.
"Za>lažt-k je ponovil. "Ali smem vprašati, kak zaslužek?'*
"Kak zasluž.k! Kako pa to govoriš? Tisti zaslužek.
Pismo iz domovine
JANKO N. ROGELJ.
Prijatelj v Clevelandu mi je juorea misliti, pa se godi onim, izročil pismo, da naj ga pri- ki so pod Nemčijo Prisrčnihh občim v slovenskih lietiih. V pozdravov veera! (Sin mmirajo-pbffnu so omenjene o&Jbe, ki pega, a upam, kmalu vstalega žive v Ameriki, teda i^te sem naroda, Ti poišilja izrazje Fju-j-zpUstil radi previdnosti, da se bežni in udanosti do veeh ki ste ne izda osebe, ki je napisala to še naši. Sicer izginemo, če se pisci K). Oseba, ki piše to pis- pas doibri Bog kmalu ne usmili, mo, je izdelala višje šole tier -— Samo dva milijona nas je — živi sedaj <v izgnanstvu. Pis- Oprosti razmetanim mislim! i no se glasi:	Tvoj in Vaš
J. ."
(" Predragi!
Ker je ravno prilika, se zopet Pismo je bilo napisano dne plažam. Kido ve kdaj bo z o- J2. decenibra 1941. pet prilika ,ali nikoli? Upam, Za one, ki so ostali še da isi dobila piismo in slike iz naši nevierni Tomaži v Ameri-j ^Portugalske. Morebiti bo še ki, je to dokaz, da se v resnici ta država primorana v svetov- ž** vise objavljeno v časopisih no vojno in strahoto.	iTodi v Sloveniji. To je pri-
tCe i* bo kanalu prišlo za na-	krA skri™h
šo domovino odrešenje, bom de f°tllJ frIsl° ^	™ P°r-
jaz izginil iz te dežele, kjer tugakkem, ter je bilo od tam f^rn zdaj, če bo količkaj mogo- P^no v Aaneriio. če kam. Kako je pri nas? Strasnejše *q>loh ne more biti.
To je tudi dokaa. da bodo jiaiši preostali ljudje v domovini rabili neizmerne vsoti?' de-parja in pomoči, ko bo končana fvojna. Zbirajmo denar sedaj. Jvo je še čae, ko še delamo in ko ^ lahko žrtvujemo nekaj dollar-
seljevanje. Družine raztrgajo;'fv M	^^
.očete pošljejo v Nemčijo in hrf±e 171	v, 6S**?im-
Pol>ko, če ^ sposobni za delo. TJtanov,^ lokalni odbor ž ne zopet drugam; otrok je na ™ ^ov^sekci.ie v vasi na-stotine med prevozoin zmrznilo ,*:eli'm! T^tv^1 uradniki fdrugi so bili ubiti. Naša de- >n*?h P^Pomih organizacij, kh ta - o. g.oza — morajo J^olznost je da izpolnite služiti in biti na ra^x>lago 'T>rosnjo vaših glavnib odbo-neni^kiau vojai««n. — Iz Kran- *rov-ja so na. primer odpeljali 200
deklet. Ena je bila srečna, da Paveličevi novinarji mora-je ušla. Peklenski vragi! Vsa jo ponovno v šolo ptbita je pripovedovala: Vsaka ir ... . mora vzdržati od 15 do 20 vo-kT	' lS* Je d°bl1
iakov na dan. Imenovana je P ' ** 1Z Berna' Je m"'e*
! nn
pred odhodom tJ htala 72 kg,i-no* da mo^jo v>i novinarji v
Ko po-
1H n._at^ki zahajati ponovno v
jrse bolniike.
Na Gorenjskem in Žtajer-gkem je grozno. Streljajo in
obetajo jih kot živali. Na vsakega kje ubitega Nemca ,Ubijajo po 50 do 100 Slovien-fiev. Izseljevanje se v vsej /»r^ji strahoti nadaljnje. Iz »•Celja in okolice so pred par -dnevi odpeljali 7500 ljudi; iz ;<ro: enjskejra 2000 ljudL Iz občine sv. Jurij ob Južni želecmi-^ci so -\^se izselili ter nas lili .Nemoe. Na Štajerskem in Go-renjsikemi morajo pripraviti prostore za 200.000 Nenucev. Razumeš ?
Olovek si težko predstavlja .— a je %-se resnično, ne da se popisat. Kako pa je v provin-(Ciji Ljubljana? KonHunisti tn ;n tam pobijejo kakega Italijana. Zato trpijo nedolžni ljudje. Blizu Radohove vasi so ubili dva Italijana — zato je zaprtih. Pri Črno ustreljenih. Dme 1.
šolo. Pred kratJkim je bil izdan fcakon, ki določa nov šolski, predmet "etnološko iTigovarja-uje" in ki bo vstopil v najkrajšem časn y veljavo. V tej zvezi bodo morali vsi atitivni novinarji obiskovati "tečaje za hrvatski jezik."
v ameriki imajo čudne klube. *
C to vek je diužabno bitje in isato nerad živi sam V otro-
£kih letih išue tovarišev, s ka-i teriaiii sklepa prijateljstvo na (življenje in smrt, ki ga pa ne' pretrga tanrt, temveč življenje, j Ko človek doraste, si poišče družico, ker noče ostati sam. ^Pozneje, ko se zrahljajo tudi ite vezi, pa išče zabave in razvedrila v družbi ljudi z ena-
NOVA IZDAJA'
Dobri Atlas
je nujno potreben
...?nravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljev idov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime
kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
VSEBINA ATLASA
Zemljepisni svetovalni odbor ie Izbral inoed ve« tiso« slik samo najbolj*« barvane slikct— ta zbirka je tako popolna, da je «a vsakega neobhodno potrebna tekom vojne in po vejnL
Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — vre«. Evropa (danen), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Anglečko otočje. Francija, Nem-' eija. Italija. Sviea, Hotandska, Belgija. Švedska. Norve&ka. Danska. 1'nija sovjetskih soeja-listitnib republik. Bolgarska, Rumunska, Jugoslavija CirSka. Albanija. Arija. Turčija. Sirija, l-ebanon. Arabija, Vzhodne,^odljsko oU*je in Malajski polotok. Indija. Burma. Kitajska. Ja-pomka. Paeiflk Juina Amerika (severni del). Južna Amerika (juinl del), Afrika. Severna Amerika. Kanada Zdruiene države, Mehika. O-srednja Amrrika in Zapadna Indija.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki sam eebe popravlja, ima namen re&ili marsikatera nasprotujoča si vprašanja, U nastanejo r raxnib razgovorih. Strani so •kladKče svetovnega znanja in podajajo raa-■efnoet zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine iu globo?!no oceanov in Jaer. dolgust najdaljših rele In prekopov, površino pngiavitnib otokov ln vt»nko«t svetovnih gora. Tu so odgovori na mno^a današnja rpraSaoja.
SEDAJ
40
centor
PO POSTI V URADU — 35 CENTOV
imnimriBWii 'MiiiiiiiniiiifuM.. mam - \ :mt;s
48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
največja Sola
slanikov.
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA"
ki ti ea izplava o^rhnik v*ako ne<iel.io. Ali morda to ni ^oslafvije, n>en raviwspravni zasiužekT Ali me hoov* sramotiti? Za tako lahko qpJo toli-l^1 vsa svobodna Slovenija
i	a *	■»•	i »ji ■ t • i- • _ __i:'.nn rwvW a ori onalrAsfi TI r«VM1-1 in
Uredništvo nekega nor%Teške-^ra lit?ttt je vprašalo državnega himi vriinami ali napakami, z ;ribar^ega kamsulenta Oskar-<enakimi interesi ali enakega ^ Sundta, kako velika je bila' družabnega položaja. Tako se .najvxicja šola slanifcav, kar ^o' (ustanavljajo klubi, po kateaih ^ih kdaj videli ljudje na morski *4a zlasti znam Amerika m dbali. Pod tem razumem, ka-| An s-l i ja.	Nr pri sTanikfli, tako tudi pri
gepltiembra je 'bil za Ljubljano - iMednmoffinu	^ flmgih morali ribah, recimo:
raSdaft-n preki sod.	^^^	Pri ^^ večjo jato rib ene,
7 .. .	^ ,	prejmejo samo ple-.^e m&A ^^ g^ je!
letina je bila dobra. Zdi se, ,šaste moške, ki wnajo pVee;odgovoril: -
»da bodo marali precej žita od-Vsaj tri pal-ee v premeru. V J ^
<lat. Za vlakih pet o^eb smejoUimprlki so sploh navdušeni za|; A nevernem delu Norveške Je enega prašiča zaiklati. Ta'oclnbe. ITstaaiovili . po k hib ^ ^Ii pndlan^im v rokavu zapove<l velja od sTede no-|fSliirlev Templejeve, klub po-|f>ailda Folle tr' kilometra dol-veaijbra, zato pa je tedaj po kcjne<ra filmskega igralca	^«mater široko in
kmetih ovililo, da je bilo ve- lentina, pa tudi mnogo klubov	^ ^	5olo. Ta
selje. .
(Naše ^rai&e v Sloveniji so ne zedinile. Narodni program je: Obno vijem je in razširenje


filmskih zrvead in popularnih MjJ® Je Plavila povsem ne-Ijudi. Niekaj po^ebmi^a je pa'iP^ovano. tako da je bil na khib samomorilcev. Kdor ho-l^^t11	rfbl<>	>
če biti sprejet vanj, mora do- ^^ 1,1 ut1	-'anikov.
Molitven I ki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Uiradj^ nL^o nikoli ^ podlagi enakosti pravic in dolžnosti na federativni osnovi
Združitev z Bolgarijo, ustanovita balkanske unije po vzor-
ko denarja — in to se ti ne zdi zaassluižeik? tiovolj siti," se je jezil Zavitišičaik.
Ta jeza je zdela Nfnrku popolncima neopravič| jia.
"Saj ne dobivann not h-miga zaslaižka nobemega denarja,
ker -mo se domenili samo za hrano," je dejal Marko. . ' 'Jugoslavija naj
"Tako?" se je začudil Zavir«ča,k. "nobenr.^a zaslužka?!, - ' ... y morwn Ti tee-a
T;«ko. tako! No. sai res . . ." 'LB«ft .. L -I	_ .. . .........ivsesra ooisati
kazati, da se je že resno pečal z mislijo na samomor. Za sprejem ne zadostuje napisati poslovilno pismo in zagroziti v .njem da skočiš s petega nadstropja. Skočiti mo^aš zares
■eu vaših Združenih držav a in šele če ti je usojeno, da se
bo hrbtenica
Jeaen je od£el z žage. Popoldne je poklical oskrbnika k .-♦ J;i in ga vprašaj trdo in odločno:
"Kam j^re otii denar, ki vam ara izplačujem v^ako soboto zve<tv za Marka in ujeigm-.? ljmrii?"
O^krtmik si je mislil, da mora enkrat priti do takega vprašanja zatorej je bil že pripravljeii na od^avor.
"To je popolnoma enostavno," je od^govoril mirno in prepričevalno.
pijače in lenobe. Toje resnica!"
"Ha, to je res!" je pritrdil Zavinščak, "a kam gre tisti denar? To hooera "vedeti!"
ne ubiješ, postaneš član kluba. Tudi iz vode potegnjeni in rečeni utopljenec ali obe&mec, ki mu je bila pravočasno prerezana vrv ipod vratofm, ima mno-
yisega opisati. V Washingto-nu so sestavili pravičen in lep načrt za ureditev Evrope, ki je
danes vsa—vkrvL Zakaj?—j .go izgledov, da ga sprejonejo
S trdno vero upajmo na boljše w klub samomorilcev.
čase — sicer je koarlo z gami.l' V Ameriki imaio tudi iklub
Ko bi Ti čitala škofijski list, p Škandali •obremenjenih ljn-
<txr ,	, . ,• x i j •	j-i ki je namenjen samo duhotvni- ,di. "Kdor hoče postati član te-
" Markov posel bil pnej tak, da se je navadil i__1 ^	• u^Uin^o • , i ,	. , ,.
r '	kom. Clb vse je ljubljanska pa kluba se mora izkazati vsaj
(Nadaljevanje prihodnjič.)
škofija!	|iz enim poštnim Sknadaloan»
Lakota groei. ves preostali ^ecimo z ugrabitvijo tuje žene, živež morajo Laihi pošiljati p pretepom v javnem lokalu ali iNemoem- Na^ra(jsef kar si pač podobno. . • '
jda iiih je koma1* potegnil k jnoria. Po povrišn; cenitvi je ^teTa fa šola okrou: 1.500.000 (rib. ker ie bila zelo srvsta, nai-pro*tej3a, katr so i'"h kdaj videli i; v teh kn-a jih. .Ti^neie v Aapo-fjorrdn "a obali Sundf^orda so (t>a videli 5 km doteo 1 <km širo-<ko in 50 m debelo solo. To poada re« d red'^e pojave, t^ole pomladnih slan ilk ov. takrh »M «e d^stp. marajo navadmo dt> ,20 m srl^boko t- "morje. Tu se /na ne d« iirf*voviti o eni «afmi išoli. ka?fi sianiki «0 ^orai v jried^ebc? oov^zp^ih n<*skončno •dolrnh pa^ov'b ob vsej zapadni obali.
Slovenski molitve niki:
KVIŠKU SRCE — (M. 355)
*	Infer — S24 str.nl ▼ belem celolida
Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415
*	8\ Infer _ 224 strani
Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (M. 498) 2*4 x 4 1 nfer — 255 ftrs^l rwUwU St. KrUev Pot
Cena tlil
RAJSKI GLASOVI—M. 415) 2V4 x 4 Infer — 255 stnud Tstevii St. Krtier Pat
Cena Sl^«
j NEBESA NAS DOM — (it. 415) 2* x 4 Vi Infer — 384 Infer
Cena 75«
SKRBI ZA DUŠO (M. 488)
8 x 4V4 inier—612 strani
Cena S1.75
ADVERTISE IN "GLAS NARODA"
NEBESA NAŠ DOM—(M. 415)
2% x 4Va infe»—884 strani
Cena 75e
(Ker se nam Je ponrefllo dobiti te molltrenlke po eelo nizki ceni, jib tudi moremo prodajati po *orl o-xnufeni ceni. Zaloga pa oJ posebno velika, zato Jib naroČite flmprej, da Vi m bono mogU i njimi po-strefi.
Angleški molitvenih!:
(ZA MLADINO) KEY OP HEAVEN
fino Tesano ..............J5
t nanje resaao ......... .75
CATHOLIC POCKC7T MANUAL t fino nsnje mano..... .Iv—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YOBK, N. Y.
/sss