^ Ptuj, torek, :c-- 8. novembra 2005 letnik LVIII • št. 80 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc cena: 150 SIT Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993 Zimska sezona se začenja.... Ptujsko martinovanje s petelinom in vinom! V Štajerski Sp.;Podravje • Cas za oceno kmetijskegalWtawm _ Namesto martinovih^gosi ^ - odojki? Potem ko so kmetje s svojih polj pospravili tako rekoč ves prijdeiekjjo čas'za~ocenoletošnjega Jeta, .Že iz po ganskih časov je jesenski kmetijski obračun povezan s slavTemfkrščanstvo pa je vanj vpletlo še svetega Marti na. Nekoč so bileínf"oltar jesenskega slavja žrtvovane različne pernate živali. Ampak saj veste ptičja gripa In ker ima .strahwelike joči, bodo letos morda žrtev.pdojkli|Dpkler se . tudi pri njih ne pojavi kakšna gripa. Sport Rokomet • Ormo-žani na portugalsko brez prednosti Stran 7 Sport Odbojka • Benedikt, Ptuj in Svit odlično Stran 9 Foto: M. Ozmec Tednikov pogovor Po naših občinah Po naših občinah Marjan Beriič • Kidričevo • Pe- Sv. Trojica • Je- "Kar se dogaja danes, ticija s 1200 podpisi zero bo po sanaciji ne more vzdržati." Stran 3 proti vrtcu pri šoli Stran 2 Po mestni občini Ptuj • Dolga pot od svetniških vprašanj do uresničitve Stran 4 varnejše Stran 4 Po naših občinah Sport Zavrč • Zaradi uki- Nogomet • Pri-nitve pobiranja taks morje tretje v Dravini ob tretjino proračuna zmagovalni seriji Stran 5 Stran 7 Po naših občinah Lenart • Svetniki podpirajo svojega župana Stran 5 Uvodnik Spremembe V času, ko se svetovne velesile spopadajo s svojimi notranjimi problemi - Amerika z vohunsko afero, Nemčija s sestavo nove vlade, Francija z nasiljem mladih, vsa Evropa pa bdi nadpriho-dom ptičje gripe - se pri nas rojeva reforma celotnega družbenega razvoja, ki jo s široko odprtimi rokami podpirajo delodajalci in lastniki kapitala, sindikati, študentje, skratka nižji sloj, pa seji upirajo in napovedujejo še ostrejše nasprotovanje z javnimi manifestacijami. Reforme podpira tudi najmočnejša cerkvena skupnost pri nas, katoliška cerkev, kar pravzaprav ne preseneča, saj reforme ne prinašajo nič takšnega, kar bi omajalo njeno moč oziroma vpliv v družbi. Počasi, a vztrajno prihaja v vse pore našega življenja, ne glede na ustavno določilo o ločenosti cerkve od države. Kdor ima kapital, ima tudi vpliv; koliko kapitala ima RKC pri nas, sicer ni popolnih podatkov oziroma ti podatki ne pridejo na svetlo, a ga ni malo. Predlogi o drugačnem statusu in ureditvi položaja RKC v naši družbi pri sedanji oblasti ne bodo dobili zelene luči, nasprotno, policisti bodo bojda dobili kurate za reševanje osebnostnih težav! Novinarji smo bili okrcani od ministra za šolstvo in šport na odprtju nove šole v Trnovski vasi, če se ne strinjamo z blagoslavljanjem novih šolskih prostorov, sam pa sem bil že tudi pisno vprašan od predstavnika te verske skupnosti, kdaj bom nehal s svojim socialističnim in ateističnim nazorom. Kot da bi moral nehati, kot da je to prepovedano, kot da je socialistično naziranje nekaj, kar je kvarno, sploh sedaj, ko vladajo ljudje, ki so svoje nazore spremenili. Morda se naziranje ljudi spreminja na tak ali drugačen način, tudi iz pragmatičnih gledanj; vprašanje se postavlja, kakšnih okrcanj bodo deležni novinarji javne radiodifuzije po novi sestavi programskega sveta in še mogoče kakšnega medija. Žal pa ugotavljam, da pa naš domači radio ne bo okrcan, vsaj glede poročanja s komemoracije ob dnevu spomina na mrtve ne. Franc Lačen Na borzi Vrednosti pomembnejših delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se v zadnjem tednu niso pomembneje spremenile, posredniki pa so bili zaposleni s trgovanjem le tri dni. Konec preteklega tedna je slovenski borzni indeks presegel psihološko mejo 4.500 indeksnih točk, v tem tednu pa se je ustalil nekoliko nižje od omenjene ravni. Torej lahko še vedno opazujemo nihanje osrednjega indeksa v relativno ozkem pasu okoli nivoja 4.500 indeksnih točk, na tedenskem nivoju pa se je vrednost malenkostno spustila. Monotonost trgovanja je posledica predvsem poprazničnih dopustov, ki so se odražali tudi na prometu, in pomanjkanja pomembnih informacij. Vse večje družbe iz borzne kotacije so namreč že objavile informacije o devetmesečnem poslovanju, rezultati, ki niso pretirano navdušili vlagateljev, pa niso pomembneje vplivali na trgovanje. Konec preteklega tedna je svoje poslovanje razkrila tudi družba Gorenje. Skupina je v prvih devetih mesecih ustvarila 177 milijard tolarjev prihodkov in presegla lanskoletne za skoraj 15 odstotkov, podobno rast pa je zabeležil tudi poslovni izid iz rednega delovanja, ki je znašal 4,1 milijarde tolarjev. Investitorji so bili manj navdušeni nad čistim dobičkom skupine, ki je v prvih devetih mesecih znašal 3,5 milijarde tolarjev oziroma le 2,9 odstotka več kot v istem obdobju lani, razočaral pa je tudi čisti dobiček krovne družbe, ki je za nekaj manj kot 21 odstotkov manjši kot v treh četrtletjih lani. Predvsem slednje je bil glavni razlog, da se cena delnice v enem tednu padla za dober odstotek in pol, trgovanje pa se je ustalilo okoli nivoja 5.600 tolarjev. V tem tednu so se razjasnile tudi vse nejasnosti v zvezi z dokapitalizacijo Merca-torja. Povabljeni k dokapitali-zaciji, KAD, SOD in KD Group so si enakomerno porazdelili polovico novih delnic, preostalo polovico pa bo vplačala družba KLM, d. d., ki je v lasti Mercator-jeve uprave. Torej so bile novice skladne s pričakovanji, tečaj delnice pa se ni spremenil. Trgovanje se še vedno odvija okoli nivoja 37.500 tolarjev, psihološko prepreko pa še vedno predstavlja nivo 38.000 tolarjev, po kolikor bodo povabljeni do-kapitalizirali družbo. Nekoliko večje zanimanje je bilo mogoče opaziti le za delnice Krke. Vlogo agresivnejših kupcev so po vsej verjetnosti ponovno prevzeli tuji vlagatelji, posledično pa se je cena delnice dvignila na 97 tisoč tolarjev, kar na tedenski ravni pomeni nekaj manj kot 2-odstotno rast. Matjaž Bernik, borzni posrednik, Ilirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Vir: Ljubljanska borza, d. d. Kidričevo • Proti vrtcu ob šoli tudi svet staršev Peticijo s 1200 podpisi bodo izrociii županu Predstavniki sveta staršev Vrtca Kidričevo so na petkovi tiskovni konferenci odločno protestirali zoper sklep in namero sveta občine Kidričevo, da zgradijo novi vrtec pri osnovni šoli. To so potrdili s 1200 podpisi krajanov, peticijo pa bodo izročili županu Zvonimirju Holcu. Na konferenci, ki so jo sklicali v petek, 4. novembra, v prostorih vrtca Kidričevo, so predstavniki sveta staršev novinarjem pojasnili, da se ne strinjajo z lokacijo novega vrtca pri osnovni šoli, za kar so se odločili občinski svetniki na seji 20. oktobra, ampak želijo, da se novi vrtec zgradi ob sedanji lokaciji v Parku mladosti. V izjavi, ki so jo ob tej priložnosti posredovali, so med drugim zapisali, da so doslej izpeljali že več akcij in si pridobili več strokovnih mnenj o tem, da je za otroke veliko bolje, če zgradijo novi vrtec ob sedanjem, ker nudi otrokom večjo kvaliteto bivanja, pa tega nihče ne upošteva. Ker so prepričani, da je bila odločitev sveta predvsem politična, ji odločno naspro- tujejo. Takega mnenja pa naj bi bilo tudi okoli 1200 prebivalcev občine Kidričevo, ki so to potrdili s podpisom posebne peticije, ki so jo naslovili Vrtec danes - ne jutri in jo bodo skupaj s podpisi vročili županu Zvonimirju Holcu z željo, da sklep sveta prekliče. Med drugim opozarjajo, da po ustavi uživajo otroci posebno varstvo, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter za to varstvo ustvarja potrebne razmere, starši pa imajo pravico in dolžnost, da poskrbijo za svoje otroke najbolje tako doma kot v družbi. Predstavniki sveta staršev želijo, da jim prisluhnejo in da se njihovo mnenje upošteva, saj se odloča o njihovih otrocih in naslednjih gene- racijah; navsezadnje gre tudi za njihov, davkoplačevalski denar. Zato so prepričani, da bi svetniki morali delati v dobro vseh občanov, še posebej v dobro najmlajših, saj so jih zato izbrali. V peticiji, naslovljeni na župana Zvonimirja Hol-ca, izražajo prepričanje, da se je z omenjenim sklepom občinskega sveta odločitev za izgradnjo novega vrtca v Kidričevem premaknila v prihodnja leta, v nadaljevanju pa so zapisali: "Ustvarjen je prostor, da se sredstva proračuna občine uporabijo v druge namene. Za takšno odločitev občinskega sveta razen političnih in osebnih interesov ni drugih razumnih argumentov. To je dokazala ljudska iniciativa s posveti na dveh okroglih mi- zah in strokovnim posvetom na državni ravni o lokaciji vrtcev v Sloveniji. Tudi mi nasprotujemo premestitvi vrtca k osnovni šoli, če je ta utemeljena samo s tem, da osnovna šola potrebuje jedilnico. Problem prehrane otrok iz osnovne šole naj občina rešuje prednostno tako, da ne škoduje otrokom prihodnjih generacij." Ob koncu peticije župana Zvonimirja Holca pozivajo, da zavrne uresničevanje sklepa občinskega sveta, "ker nima zakonite podlage in ker je v nasprotju z voljo staršev in prebivalcev na gravitacijskem območju vrtca, oziroma krajev Apače, Kidričevo, Kungota, Lovrenc na Dravskem polju in Strnišče". M. Ozmec Sedem (ne)pomembnih dni (Ne)varni časi Neprijetni dogodki, ki so pretekli teden pretresli različne konce sveta, so nas še enkrat združili v spoznanju, da so meje med srečo in nesrečo, med veseljem in žalostjo, med varnostjo in ogroženostjo, med bogastvom in revščino veliko bolj zapletene in ne-pojasnljive, kot pa se vse prepogosto in prepovršno zdi. Vsak dogodek - demonstracije in nemiri v argentinskem turističnem mestu, kjer je zasedalo 34 predsednikov držav Severne in Južne Amerike, goreči avtomobili in razbita poslopja v pariških predmestjih in rop stoletja v Ljubljani imajo svojo sporočilo in svoj nauk. Roparski napad na trezorje SKB v središču Ljubljane, kakršnega Slovenija menda še ni doživela, nas je vrgel iz splošne, ne samo praznične otopelosti in porušil prepričanje, da smo »varni«. Eden izmed svojevrstnih slovenskih fenomenov, lahko bi tudi rekli ostankov stare (socialistične) miselnosti (ki ni bila povsem brez podlage in otipljivih dokazil) je, da smo nekakšna oaza varnosti, nekako nedotakljivi in v bistvu neranljivi za vse tisto, kar se hudega dogaja okoli nas. Ob različnih terorističnih napadih po Evropi so nas tudi v novejšem času uradni predstavniki poudarjeno prepričevali, da Slovenija ni posebej in neposredno ogrožena. Seveda bi marsikaj od tega resnično lahko pojmovali kot nekakšno našo vrednoto in to tudi bolj cenili in varo- vali. Vrednote pač niso nekaj, kar bi lahko kar tako zapravljali in zlorabljali. Ali drugače rečeno: ni nujno, da bi zaradi vstopa v Evropo opuščali tisto, kar je bila in kar je naša kvaliteta, posebnost, prednost. Če ima Evropa nasploh več kriminala, če je po Evropi ponoči po ulicah nevarno hoditi, če se po Evropi kot po nekakšnem pravilu pojavljajo veliki in zares dobro organizirani ropi, ni nujno, da bi zaradi »evropskosti« temu morala nujno slediti in to sprejemati kot nekaj neizbežnega tudi Slovenija. Zakaj ne bi bila Slovenija v Evropi sinonim za državo z najbolj popolnim sistemom varnosti, če že ne z največjo dejansko varnostjo? V nas je zagotovo veliko več volje in pripravljenosti za samozaščito in samopomoč kot pri marsikaterih drugih narodih in državah. Nekako smo vzgojeni v prepričanju, da moramo skrbeti zase in pomagati drugim. To je v marsičem zasluga Cerkve, pa tudi prejšnjega sistema, čeprav se to sliši še tako protislovno. Pri nas se kljub vsemu »razčlovečenju« odnosov, ki smo mu - žal - čedalje bolj priča, še vendarle skoraj ne more zgoditi, da bi nekdo nezainteresirano opazoval, kako kriminalci obračunavajo z ljudmi in predmeti, češ da to pač ni njegova stvar, kot se skoraj praviloma dogaja marsikje v »razvitem« svetu. Je pa res, da je tudi pri nas čedalje manj organiziranih naporov, da se položaj ne bi obrnil na slabše. In prav v tem vidim glavni problem in glavni izziv za tiste, ki se profesionalno ukvarjajo z varnostjo. Na čem naj temelji v sodobnih slovenskih razmerah »doktrina varnosti«, kakšne so in naj bodo naloge posameznih varnostnih služb, še posebej policije. Mislim, da je prav v premalo razjasnjenih in pojasnjenih funkcijah posameznih nosilcev odgovornost glavni varnostni problem Slovenije. Seveda je najpomembnejše vprašanje, v kolikšni meri je v varnostni sistem vgrajen sleherni državljan, v kolikšni meri se računa z njegovo participacijo. Strah me je, da je ta zelo pomemben, morda celo najpomembnejši vidik povsem zanemarjen in da se vse bolj ali manj prepušča zgolj »profesionalcem«, ki pa niso nujno tudi resnični profesionalci. V dneh po ropu v SKB banki na Bavarskem dvoru v Ljubljani smo lahko po dolgem času v centru Ljubljane spet opazovali večje skupine policajev in policijskih patrulj. Drugače se pojavljanje policije zožuje na dneve posameznih državniških obiskov in z malo zlobe bi lahko dejali, da imamo policijo predvsem ali pa izključno za to, da pred ljudstvom varuje različne visoke goste in politike. Hočem reči, da niti v Ljubljani niti na podeželju policija ni več tisti sestavni del vsakdanjega življenja, ki je po svoje karakteriziral »normalnost« in »red«. Policija - morda je delna izjema prometna policija - je preprosto postala nevidna, nedosegljiva. Med prazniki sem prečesal peš in z avtom dobršen del Dolenjske. Posebej sem se trudil, kje bom srečal kakšnega policaja, a tega nisem doživel. Obiskovalci pokopališča v Trbovljah so ugotovili, da letos za dan mrtvih na pokopališču prvič niso urejali prometa policaji. Na ljubljanskih cestah iz dneva v dan srečujem veliko avtomobilov različnih varnostnih služb, a zelo redko policijske avtomobile. Morda kdo misli, da tako dokazujemo svojo »svobodo« in potrjujemo, da nismo »policijska država«. Jaz pa pojmujem policijo kot nekaj svojega, kot pomoč, kot varovalo pred različnimi resničnimi in morebitnimi neprijetnostmi, zato me ne moti njena navzočnost, ampak zelo skrbi njena nevidnost. Ob vseh razmišljanjih o možnih napakah in spodrsljajih pri varovanju sefov SKB banke je zame še posebej pomembno dvoje: kako se je moglo zgoditi, da so roparji v podzemlju Bavarskega dvora delovali kar nekaj ur, ne da bi se zaradi tega vznemirile varnostne službe in policija, ki je locirana z eno svojih najmočnejših postaj samo nekaj deset metrov stran od mesta ropa. Kako je mogoče, da pet ali šest glavnih slovenskih bank, ki delujejo v glavnem mestu, ni na takšen ali drugačen način povezanih s policijo, ne glede na to, da jih posebej varujejo posebne (privatne) varnostne organizacije. Kako se je lahko zgodilo, da tako rekoč od polnoči do jutra varnostniki, ki so imeli na skrbi sefe, niso bili niti enkrat kontrolirani, ko pa je znano, da so v starih časih različne stražarje preverjali, kako opravljajo svoje delo, vsaj na vsaki dve uri?! Po svoje je simpatično tudi to, da je prvi dan po ropu prihajalo najmanj verodostojnih in prepričljivih informacij prav s strani policije. Seveda pa je bila še posebej svojevrstna farsa sporočilo, da je notranji minister, ki je bil na poti v tujini, obveščen o ropu. Vsekakor dovolj razlogov za resno razpravo o naši varnosti. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednili je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabi^ainik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabirainik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Podravje • Tednikov pogovor z Marjanom Berličem Kar se dogaja danes, ne more vzdržati Ptujčan Marjan Berlič, ki bo prihodnji mesec dopolnil 84 let, je svoje življenje zapisal gasilstvu in športu. Celih 60 let je bil aktiven gasilec, od tega 25 let predsednik PGD Ptuj in 6 let predsednik Občinske gasilske zveze. Kot športnik je po vojni postavil na noge ptujsko Dravo, ustanovil NK Aluminij, pa brodarsko društvo Ranca in Boksarski klub Ptuj. Sicer pa je še vedno aktiven, saj je skoraj vsak dan na kolesu in sprehodih. Rojen je bil 5. decembra 1921 v družini ptujskega mestnega gospodarja, očetu Alojzu in materi Mariji, kot eden od treh sinov. Mladost je preživel na ptujskem Pristanu, kot so imenovali sedanjo Žnidaričevo nabrežje ob Dravi, kjer so imeli svoj pristan dravski flosarji. Tu je končal tudi meščansko šolo in se kot mladenič izučil za električarja. Leta 1938 pa ga je želja po napredku zanesla v srednjo vojaško šolo, "v strojno-tehnično mornarico" v Boki Kotorski, kjer je leta 1941 na križarki Dalmacija dočakal kapitulacijo kraljevine Jugoslavije in pričetek druge svetovne vojne. Kljub težavam in vojnim razmeram se mu je uspelo vrniti v domače kraje, saj je leta 1941 dobil zaposlitev v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor, kjer je leta 1942 spoznal poznejšo ženo Jelko, s katero se je leto zatem tudi poročil. Mlad par si je po vojni ustvaril družino v Ptuju. Marjan je še nekaj časa delal kot vodja elektro delavnic v Ptuju, nato pa nadaljeval v tedanji Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem, kjer je postal vodja energetskega obrata Kotlarna. Gospod Berlič, ko je pred leti padel znameniti Kidričevski dimnik, ste zajokali, saj ste ga gradili prav vi? "Kako mi ne bi bilo hudo, ko pa sem bil poleg od začetka do konca. To je bil moj dimnik, moj ponos. Temelje za dimnik so začeli graditi že pod nemško firmo, nato pa smo nadaljevali mi, za potrebe kotlarne s skupino petih izkušenih zidarjev - Poljakov in nekaj strežači. Gradnja takega objekta je bila za vse novost, vendar smo ga zgradili tako, kot je treba, saj je ponosno stal desetletja, dokler ga niso porušili z nekaj sto kilogrami razstreliva." Po Kidričevem ste nekaj časa delali tudi v Ptuju? "Po zaposlitvi v Kidričevem, kjer sem bil prvi predsednik delavskega sveta in član upravnega odbora TGA, sem bil 6 let direktor Opekarne Ptuj, kjer imajo še danes mehanizacijo, ki sem jo na noge postavil jaz, nato pa sem bil še 16 let direktor Elektro-kovinarja Ptuj, kjer sem se leta 1979 tudi upokojil, tako da sem v pokoju že 26 let." Kar 60 let ste bili aktiven gasilec. Kdaj ste začeli v tej humani organizaciji? "Leta 1945, ko sem se včlanil v Gasilsko društvo Ptuj. Uh, to so bila leta, naš gasilski dom je takrat bil šel v Vodnikovi ulici, tam, kjer je sedaj nova pošta. In imeli smo le en gasilski avtomobil znamke Metz, ki so ga baje zaplenili Bolgarom, denar za gorivo pa smo zbirali sami. Od ga-silca-operativca sem tudi zaradi mornariške strojne šole kmalu napredoval v predavatelja na gasilskih tečajih, po končanem šolanju v Ljubljani sem postal gasilski častnik, pozneje član upravnega odbora, nato pa predsednik PGD Ptuj. To nalogo sem vestno in odgovorno opravljal celih 25 let, 6 let sem bil tudi predsednik Občinske gasilske zveze Ptuj in član različnih organov v gasilstvu. V PGD Ptuj sem ustanovil ekipo za reševanje na vodi in potapljaško ekipo, s katero smo še v mojem predsedovanju rešili iz objema vodne smrti najmanj 10 človeških življenj." Poleg gasilstva ste imeli še dovolj časa za šport, saj ste za aktivnosti na tem področju prejeli celo Blo-udkovo plaketo? "To so bili še časi, ko smo orali ledino tudi na področju športa. Takoj po vojni, leta 1945, sem ponovno postavil na noge nogometni klub Drava Ptuj, ki je bil ustanovljen že leta 1933 kot protiutež nemškemu nogometnemu klubu. Mi, slovenski dravaši, smo imeli takrat igrišče na desnem bregu Drave, takoj za železnim mostom, nemški klub pa tam, kjer je sedanji stadion. Spomnim se naših prvih dresov, to je bil hec. Takrat po vojni dresov sploh ni bilo, pa se je moja žena Jelka spomnila Hitlerjevih zastav, ki so jih hoteli sežgati. Za celo moštvo nam je iz njih sešila drese; iz rdečega dela smo imeli lepe srajce, iz belo črnega dela, iz kljukastega križa zastav, pa smo imeli čudovite ovratnike. Prvi dresi dravašev so bili torej rdeče-belo-črni." Kmalu zatem ste v Kidričevem ustanovili NK Aluminij? "To mi je bilo poleg obveznosti v TGA v veliko veselje. V letu 1949 sem bil kot aktiven nogometaš tudi nosilec in organizator akcije za izgradnjo stadiona v Kidričevem in naključje je hotelo, da sem bil tudi ustanovitelj prvega kluba NK Aluminij v tem kraju. Foto: M. Ozmec Kljub 84 letom je Marjan Berlič še skoraj vsak dan na kolesu. Spomnim se prve postave, nekaj je bilo naših slovenskih delavcev, nekaj pa hrvaških Zagorcev, vsi pa smo bili iz tedanje TGA Kidričevo." Kljub temu ste bili v športu dejavni še drugje? Foto: M. Ozmec Marjan Berlič s svojo Piko, ki mu uspešno preganja dolgčas in osamljenost. "Takrat je bilo prostovolj-stvo na vrhuncu, vse se je delalo z malo denarja in veliko dobre volje. Ker sem športnik po duši, sem deloval na različnih področjih. Igral sem nogomet in treniral lahko atletiko; moj rekord v teku na 100 m je 11,6 sekunde. V Ptuju sem ustanovil tudi Brodarsko društvo Ranca ter Boksarski klub Ptuj, žena pa je bila ves čas aktivna v TVD Partizanu Ptuj, v Društvu prijateljev mladine in še kje. Oba sva v tem okolju pustila svoje sledove." Primerjava med nekoč in danes je očitna? "Sploh je ne morem delati, kajti materialne osnove recimo v samih začetkih leta 1945 sploh ni bilo. Napredek in razvoj sta storila svoje in ponosen sem, da imamo danes v Ptuju odlično usposobljeno prostovoljno gasilsko društvo z vsemi potrebnimi sodobnimi gasilskotehnični-mi sredstvi." Torej je bilo vaše življenje v glavnem predano gasilstvu in športu? "Lahko bi rekel tudi tako, kajti poleg redne zaposlitve sem bil resnično predan gasilstvu in športu. Še danes sem skoraj vsak dan na kolesu, veliko se sprehajam, sam ali s svojo psičko Piko, rad zahajam v hotel na klepet s prijatelji ali na kakšno šah partijo, še vedno pa sedem tudi za volan svoje mazde in se popeljem, če je potrebno, tudi kam dalje. Še posebej ko me prevzame tesnoba ali osamljenost." Saj imate sinova pa vnuke, ki vas zagotovo obiskujejo? "Že, ampak v tej hiši na Ču-farjevi živim čisto sam, edino družbo mi dela psička Pika. Sin Jelč (Gabrijel), ki je po poklicu učitelj, sicer pa vodja Ozare na Ptuju, me obiskuje dokaj pogosto, Marjan, ki je uspešen arhitekt in ima svoje podjetje, pa verjetno zaradi službe nekoliko manj. Občasno me obišče tudi kateri od štirih vnukov, a bi bil zelo vesel, če bi se jim lahko posvečal pogosteje. Najbolj pa pogrešam ženo Jelko. 3. decembra 2003 sva imela diamantno poroko, čeprav je bila že hudo bolna in je nekaj mesecev zatem umrla. Zelo sva bila navezana ... " Pa vendar so bila v vašem življenju tudi svetla obdobja? "Imela sva zelo lepo in pestro življenje, zelo dobro sva se razumela, v mladih letih sva veliko potovala, spomnim se, da sva takrat še s fičkom v slabem mesecu prevozila prek 5000 km po vzhodni Evropi in Balkanu, spala sva v šotoru in si ogledala vsa velika mesta." Je v vašem spominu dogodek, ki ima kakšno posebno mesto? "To je gotovo moje srečanje s predsednikom Titom leta 1953 v Beogradu, ko sem bil kot predsednik delavskega sveta TGA eden od srečnežev, ki jih je sprejel ob svojem rojstnem dnevu. Zame je bila to velika čast, saj sem mu izročil album s fotografijami o gradnji največje tovarne aluminija v Jugoslaviji, o čemer se je z mano tudi pogovarjal." Kako pa gledate na Slovenijo danes in na vse te spremembe? "Saj gre, ampak še zdaleč ni tako, kot so obljubljali po osamosvojitvi. Skrbi me, da gospodarstvo stagnira, celo nazaduje, da so uničili že nekaj velikih in uspešnih podjetij, predvsem pa to, da delo nima svoje cene. Navadni delavci se komaj preživljajo, na njihov račun pa v glavnem na nepošten način bogati le peščica najbolj prebrisanih. To, kar se dogaja danes, ne more vzdržati, saj ne vodi nikamor." M. Ozmec Sv. Trojica • Sanacija brežin Trojiškega jezera Vrednost sanacije 20 milijonov tolarjev Trojiško jezero je bilo zgrajeno leta 1968 kot zadrževalnik poplavnih vod in je priljubljeno sprehajališče in shajališče ribičev. Brežine jezera so nujno potrebne sanacije, saj so že močno načete. O tem so večkrat razpravljali tudi svetniki v Lenartu, a vedno se je pojavil problem zagotovitve denarja. Pa se je tudi tu premaknilo, saj je Vodnogospodarsko podjetje Ptuj pričelo sanacijo po naročilu Ministrstva za okolje in prostor, ki je zagotovilo potrebna sredstva. Vrednost investicije znaša 20 milijonov tolarjev. Dela naj bi bila zaključena do konca le- tošnjega leta, saj se je sanacija pomaknila v jesenski čas in jo ovira deževno vreme. Po besedah vodje oddelka za porečje Drave v Uradu za upravljanje z vodami mag. Nevenke Colnarič so predmet sanacije najnujnejša dela na celotni poškodovani brežini nasipa in spremljajočih objektih. S tem se bo zagotovila varnost nasipa pred porušitvijo in funkcioniranje akumulacije v skladu z namenom gradnje, to je zadrževanje visokih voda. Sanacija zajema zavarovanje brežine s kamnito zložbo Sanacija zajema zavarovanje brežine s kamnito zložbo in zasipom obstoječih zajed. in zasipom obstoječih zajed. Prav tako se bo nadomestil menih in bo po novem vgrajen v nasip. Na vprašanje, ali bo po končanih sanacijskih delih gladina vode spet dvignjena na normalni nivo, saj je že nekaj časa zaradi varnosti znižana, je mag. Nevenka Colnarič odgovorila: "Znižana gladina je potrebna zaradi varnosti pred porušitvijo, omogoča pa tudi izvedbo del. Po končani sanaciji bo gladina ojezeritve na koti 231,8 m, kar je kota projektirane gladine. Prav bi bilo, da tudi uporabniki akumulacije, predvsem ribiči, spoštujejo njeno osnovno funkcijo, to je zadrževanje visokih voda, in ne povzročajo umetnega dvigovanja gladine, saj s tem onemogočajo osnovno funkcijo ter posredno povzročajo škodo na objektu, kot smo ji bili priča v preteklosti." Zmago Šalamun Ptuj • Svetniške pobude in vprašanja Dolga pot od vprašanj do uresničitve Ptujskim svetnikom pobud in vprašanj nikoli ne zmanjka. Nekatere ponavljajo, ker niso zadovoljni z odgovori oziroma tudi zato, ker realizacije ni in ni. Meta Puklavec (DeSUS) se je v povezavi z zaprtjem Galerije Tenzor zanimala, kdaj bo sprejet odlok, ki bo omogočal, da bo staro mestno jedro privlačno za dejavnosti, s katerimi se je ukvarjala tudi omenjena galerija, tudi zaradi ugodnih najemnin in drugih ukrepov. Svetnica je prepričana, da je galerija ugasnila tudi zaradi tega, ker MO Ptuj še ni sprejela tovrstnega odloka. V zvezi s tem je tudi vprašala, kdo je krivec, da takšnega odloka še ni. Ptujske Soroptimistke vprašujejo, kako potekajo aktivnosti pri obnovi stavbe za Varno hišo na Ptuju in kdaj bo pričela obratovati. Z izkupičkom lani novembra organiziranega dobrodelnega koncerta so pomagale opremiti varovano stanovanje. Takrat je bilo rečeno, da se bo obnova pričela vsak čas. Dobrodelni koncert bodo organizirale tudi letos, izkupiček pa želijo nameniti za opremo Varne hiše, zato jih še posebej zanimajo aktivnosti v zvezi z načrtovano obnovo oziroma ureditvijo. Upajo, da so tudi z dopisom spomnile na obljubljeno oziroma vsaj pospešile aktivnosti, če je nekdo eno leto »spal« na projektu. Marija Magdalenc (SD) je vprašala, kdaj bo mestni svet Foto: Črtomir Goznik Svetnik SDS Marjan Kolarič se je zavzel, da bi v PČ Rogoznica v letu 2006 rešili več infrastrukturnih problemov, ceste, pločnike, javno razsvetljavo, postajališča. razpravljal o učinkih izvajanja programa racionalizacije poslovanja Komunalnega podjetja, d. d. Leto dni je minilo od razprave o programu racionalizacije poslovanja, mestni svet pa še vedno nima podatkov o učinkih racionalizacije na poslovanje družbe. Krajani Tur-nišča imajo za mestno oblast več vprašanj, za katerimi stoji s podpisi več kot 40 občanov tega območja, ki želijo izvedeti, kdaj bodo nameščeni ležeči policaji ali viseči radar na cesti Na postajo, saj vozniki omejitve hitrosti ne upoštevajo, hitrost nekaterih presega sto km na uro. Cesta bi morala imeti tudi pločnik in prehod za pešce že zaradi otrok, ki jo prečkajo pri odhodu na avtobus. Pogrešajo tudi urejeno postajališče, zdaj je tako, da morajo otroci čakati kar na cesti, saj trava, kjer bi lahko stali, ni pokošena. Manjka tudi razsvetljava. Tudi tur-niški park, ki naj bi bil eno od lepših sprehajališč v MO Ptuj, je neurejen, stara drevesa ležijo po poteh, nikogar ni, ki bi jih odstranil. Pobudo MČ Breg, da bi se pričeli postopki za ureditev poti ob Koroščevem mlinu zaradi turističnih in logističnih potreb, so podprli tudi v družbi Terme Ptuj, ki se bo tudi aktivno vključila v realizacijo projekta. Protokol za odpiranje javnih objektov V pripravah na 34. sejo MS, ki je bila 27. oktobra, se je na odboru za družbene dejavnosti v točki Pobude, vprašanja in informacije razvila razprava o blagoslavljanju javnih šol. Pobudnica je bila Anka Ostrman, ki je predlagala, da odbor zav- zame stališče do blagoslavlja-nja javnih šol, kar po njenem ni v skladu s slovensko ustavo, kjer je zapisano, da je cerkev ločena od države. Predsednik odbora Vlado Čuš je predlagal, da naj se omenjena pobuda obravnava v sklopu že dane pobude odbora, po kateri naj občinske strokovne službe, če bo treba tudi v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi, določijo uradni protokol, ki velja za javne prireditve. Marjana Kolariča (SDS) pa je že na septembrski seji zanimalo, ali so končani projekti za pločnik v vasi Podvinci in za pločnik Slovenskogoriška cesta-Ro-goznica-Nova vas. Projekt za pločnik v Novi vasi bo izdelan do konca letošnjega leta, za Podvince ga bodo izdelali v letu 2006, uredili pa v letu 2007. V naseljih Kicar, Spodnji Velovlek in Pacinje nujno potrebujejo javno razsvetljavo, v Pacinju tudi pločnik, za vse te potrebe naj bi v letu 2006 izdelali projekte, za cestno dejavnost, vključno z ureditvijo avtobusnih postaj, pa naj bi v proračunu za leto 2006 zagotovili 30 milijonov tolarjev. V tem trenutku jih je planiranih le petnajst. MG Od tod in tam Ptuj • Odprtje prizidka OŠ Ljudski vrt Včeraj opoldan so na Ptuju odprli 1755 m2 velik prizidek k OŠ Ljudski vrt. S tem so pridobili 9 sodobnih učilnic, multimedijsko učilnico in knjižnico. Za učence in kolektiv je največja pridobitev enoizmenski pouk, ki so ga v novih prostorih pričeli danes. Prizidek so odprli ravnateljica Tatjana Vaupotič, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in ptujski župan dr. Štefan Čelan. Slovesnosti so se poleg staršev udeležili tudi nekateri nekdanji učenci te ptujske osnovne šole, državni sekretar Miroslav Luci, poslanec v državnem zboru Branko Marinič ter nekateri drugi. Vrednost investicije je blizu 400 milijonov, ker pa je občina zanjo najela 15-letni lizing, bo v bistvu plačala 562 milijonov tolarjev. MG Ptuj • Nova ptujska fontana Ptujski rotarijci so 10-letnico dela, Rotary club Ptuj je bil ustanovljen 28. oktobra leta 1995, počastili s priložnostnim srečanjem, podelitvijo priznanj in odprtjem nove ptujske fontane pred vhodom v Terme Ptuj. Z njenim odprtjem so počastili tudi 100-letnico rotarijskega gibanja v svetu in 30-letnico Term Ptuj. Fontano je izdelal akademski slikar Tomaž Plavec. Z mozaikom je ponazoril veduto Ptuja s štirimi mostovi, reko, zelenjem, gradom in vodnimi vrelci. Mozaiki Tomaža Plavca počasi postajajo posebnost Ptuja, ki bo kmalu potrebovala tudi lastno zloženko, da se bodo obiskovalci Ptuja lahko podrobneje seznanili z njihovo sporočilnostjo. MG Ljutomer • Zaščitno-reševalna vaja Nedavno je bila izvedena zaščitno-reševalna vaja Požar in evakuacija v Domu starejših občanov Ljutomer. V akciji so sodelovali stanovalci in zaposleni v Domu starejših občanov Ljutomer, Gasilska zveza Ljutomer, Prostovoljna gasilska društva sektorja Ljutomer I, Gasilsko društvo Murska Sobota, Rdeči križ Ljutomer, Izpostava uprave za zaščito in reševanje Murska Sobota, Zdravstveni dom Ljutomer, Policijska postaja Ljutomer in Štab civilne zaščite občine Ljutomer. Namen vaje je bil stanovalcem pokazati postopek evakuacije, zaposlenim pa postopke, ki jih morajo opraviti pri varni evakuaciji stanovalcev in obiskovalcev v primeru požara ali druge nesreče v prostorih Doma starejših občanov Ljutomer. Poseben pomen pa je v tej vaji usposobiti gasilce za takšne intervencije na objektih in nudenje pomoči zaposlenim pri evakuaciji večjega števila stanovalcev. NŠ Ljutomer • Martinovanje na Glavnem trgu Na ljutomerskem Glavnem trgu bo v petek, 11., in soboto, 12. novembra, martinovanje, ki ga letos skupaj pripravljajo družbe Zvezda Diana, Ljutomerčan in Recal. Dvodnevna prireditev se bo pričela v petek natanko opoldan s predstavitvijo prleških specialitet (kvasenice, krapci, meso iz tunke Ob 17. uri se bo v šotoru pričela zabava s skupinama Vesele Štajerke in Malibu, prikazan pa bo tudi krst mošta in kronanje Martine XI., vinske kraljice Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer. V soboto med 9. in 12. uro bodo obiskovalci znova lahko poskusili prleške specialitete, predstavile se bodo vse vinske kraljice Ljutomera, nastopile pa bodo tudi nekatere kulturne skupine. Zvečer ob 19. uri se bo v ogrevanem šotoru pričela še zabava s skupinama Enjoy z Majo Šuput in Posodi mi jurja. NŠ Foto: ZS Zavrč • Z dvaintridesete seje sveta Zaradi ukinitve pobiranja mejnih taks izpad tretjine proračuna Svet občine Zavrč je na 32. redni seji v torek, 25. oktobra, sklepal o 14 točkah dnevnega reda. Med drugim so z rebalansom letošnji občinski proračun povečali za 37,5 milijonov, z nezadovoljstvom pa so sprejeli informacijo vlade RS, da morajo prenehati pobirati takso na mejnem prehodu, saj to pomeni izpad 29 % proračunskih sredstev. Po uvodnem delu in potrditvi sklepov prejšnje seje so se na predlog župana Mirana Vuka najprej posvetili rebalansu občinskega proračuna za letošnje leto 2005 in ga po krajši obrazložitvi povišali za znesek zadolžitve, oziroma za 37,5 milijona, kar bodo porabili za dokončanje rekonstrukcije in dograditev prizidka h kulturnemu domu v Zavrču. In tako sedaj znaša odhodkovna stran letošnjega proračuna dobrih 341 milijonov tolarjev. V nadaljevanju so prisluhnili predstavitvi idejne zasnove za izgradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja na območju Zavrča. Predstavnik TMD Invest Ptuj, projektant Stanko Tement, je svetnikom za omenjeno komunalno pridobitev predstavil dva idejna predloga, po krajši razpravi pa so se odločili za cenejšo varianto, ki bo veljala okoli 97 milijonov tolarjev, vendar jo bo glede na predloge svetnikov potrebno še nekoliko dodelati. Zatem so prisluhnili županu Miranu Vuku, ki jih je seznanil s polletno realizacijo občinskega proračuna za letošnje leto. Po krajši razpravi so ugotovili, da poteka realizacija po zastavljenih planskih ciljih in je v mejah normale, zato so informacijo soglasno potrdili. V drugem branju so nato razpravljali o vsebini predlaganega Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju občine Zavrč, pri čemer so ugotovili, da so bile upoštevane vse njihove pripombe iz prve obravnave, zato so predlog dokončno potrdili. Soglašali so tudi s predlaganima vse- binama odlokov o ustanovitvi javnih zavodov Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj ter Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Za sodnika-po-rotnika Okrožnega sodišča v Ptuju so imenovali Marto Bosilj iz Goričaka in Milana Fostnariča iz Hrastovca. Ko so razpravljali o izgradnji vodovodnega priključka v večstanovanjski zgradbi stanovanjskega sklada RS v Hrastovcu, so ugotovili, da ta še vedno nima vodovodnega priključka, čeprav je bila njegova izgradnja naročniku že obračunana, zato so zaupali županu in občinski upravi, da zadevo čimprej urgira in reši v korist občanov. Ker je zima takorekoč pred vrati, so razpravljali tudi o predvidenem planu opravljanja zimske službe na območju občine, pri čemer so sklenili, da bo Cestno podjetje Ptuj opravljalo program zimske službe na vseh lokalnih cestah, težave pa pričakujejo pri izvajanju zimske službe na javnih poteh, saj za opravljanje te niso prejeli do- volj ponudb. Čeprav bodo zadevo poskušali rešiti čimbolj ugodno, občane že sedaj opozarjajo na morebitne težave, do katerih lahko pride, ko bo zapadel sneg. Pred pobudami in vprašanji svetnikov pa so z upravičenim nezadovoljstvom sprejeli informacijo župana Mirana Vuka, ki je občinski svet seznanil z obvestilom vlade republike Slovenije, da pobira- nje takse na mejnem prehodu Zavrč ni v skladu z ustavo RS, oziroma s tozadevno zakonodajo, zato morajo prenehati pobirati takso v roku dveh mesecev. To pa pomeni za občino Zavrč letni izpad občinskega proračuna v višini 29 odstotkov, kar je za občino, ki ima enega najnižjih proračunov v državi, velik udarec. M. Ozmec Foto: M. Ozmec V letošnjem letu so na novem nogometnem Igrišču v Zavrču zgradili tudi novo pokrito tribuno. Pogled na urejen center Zavrča je danes veliko lepši, kot je bil pred leti. Foto: M. Ozmec Lenart • Z zadnje seje občinskega sveta Svetniki podpirajo župana V torek, 25. oktobra, so se lenarški občinski svetniki sestali na 21. seji. Komandir policijske postaje Lenart Janez Lovrec jim je najprej predstavil trende varnostnih pojavov na območju občine Lenart, ki so jih svetniki brez razprave potrdili. V nadaljevanju so svetniki z lokalno gospodarsko javno službo oskrbe s toplotno energijo iz lokalnega omrežja, ki zajema distribucijo toplotne energije z daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso, dopolnili odlok o gospodarskih javnih službah. Na to odločitev je vplivala študija izvedljivosti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, ki se je pokazala, da je takšna investicija v Lenartu ekonomsko opravičljiva. Na osnovi te študije so sprejeli tudi odlok o načinu in pogojih izpolnjevanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo. V nadaljevanju so sprejeli še dopolnitev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, ki določa, da morajo objekti imeti dvokapno streho naklona med 30 in 50 stopinjami. Z dopolnitvijo je izjemoma dovoljena drugačna izvedba strehe za objekte, ki niso namenjeni bivanju. Potrdili so tudi strokovne podlage zazidalnih osnov za gradbene parcele v naselju Zavrh in program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za k. o. Zavrh, s temi spremembami bo omogočena legalizacija zgrajene vinske kleti, za katero se lastnik že nekaj let trudi pridobiti gradbeno dovoljenje. Svetniki so sprejeli tudi ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članici občinskega sveta Bredi Rakuša Sla-vinec, ki je zaradi preselitve v drugo občino podala odstopno izjavo. Preostanek manda- ta pripada nadomestnemu članu Francu Šumanu, ki pa funkcije občinskega svetnika ni pripravljen sprejeti. Konec meseca maja je zaradi protikorupcijskega zakona odstopil svetnik Branko Tuš, nadomestni mandat pripada Milanu Polancu iz Voličine, ki je tudi zavrnil sprejem svetniškega mesta. Župan in občinska uprava so svetnike seznanili z informacijo o gradnji objektov in postopki za pridobivanje uporabnih dovoljenj in s programom zimske službe v sezoni 2005/06. Župan je svetnike tudi seznanil z vlogami za pridobitev koncesij za zdravnika ZD Lenart Rajka Brgleza in Evo Mejač ter dveh medicinskih sester, Zdenke Polanec in Štefanije Rajšp, za pridobitev koncesije za patronažno službo. Direktor občinske uprave občine Lenart Bojan Mažgon je svetnike seznanil tudi s poročilom računskega sodišča o reviziji poslovanja občine Lenart v letu 2003, pri katerem je omenjeno odkrilo več napak, ki so bile odpravljene med samim postopkom, zato odzivno poročilo občine ni bilo potrebno. Svetniki so menili, da so zadovoljni, da niso bile odkrite večje kršitve. Župan je pojasnil, da on vodi občino kot podjetje, zato bo prerazporeditve in prekoračitve posameznih postavk tudi nadaljeval v letošnjem letu in najverjetneje bodo tudi letos prekoračili predvidene proračunske odhodke. Župan mag. Ivan Vogrin je svetnikom podal tudi poročilo o sklepu o kriterijih za sprejem otrok v vrtce in svetniki ga pri tem sklepu podpirajo. Ob koncu seje so določili tudi kandidate za sodnike porotnike Okrožnega sodišča Maribor. Predlagani so bili Saša Tomažič, Ljubo Neuhold, Vincenc Ster-gar, Štefan Fras, Matej Divjak, Štefan Kuhar, Anica Mlinarič in Janez Bračič. Svetniki so se tudi odločili, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku podelili štiri priznanja, in sicer častni občan bo postal mariborski škof dr. Franc Kramberger, srebrni lenarški grb bo prejela Kmetijska zadruga Lenart, bronasti grb bo prejel Alojz Peserl in plaketo občine bo prejel podjetnik Marjan Klobasa. Zmago Šalamun Lenart • 30 let PD Lenart Razstava planinskih zemljevidov V lenarški Matični knjižnici je od 3. oktobra odprta razstava z naslovom Zgodovina planinskih zemljevidov. Razstava prikazuje zanimivo zgodovino razvoja planinskih zemljevidov v Sloveniji z večino originalnih zemljevidov iz zasebne zbirke avtorja razstave Janeza Ferlinca in s kvalitetnimi kopijami starih zemljevidov iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Kopije planinskih zemljevidov iz starejših letnikov Planinskega vestnika in iz planinskih vodnikov so iz Univerzitetne knjižnice Maribor. Ob slovenskih zemljevidih so na ogled tudi planinski zemljevidi iz ostalih alpskih držav, predvsem iz nemškega in avstrijskega planinskega društva, kjer so po kvaliteti in lepoti dosegle evropski višek »Alpenvereinove« karte na začetku 20. stoletja, ki so bile tiskane v barvnem kamnotisku. Razstavljenih je nekaj sočasnih turističnih, topografskih in šolskih kart Slovenskih goric ter Pohorja, ki jih planinci tudi uporabljajo za načrtovanje izletov. Vseh razstavljenih predmetov je 110, od tega 84 zemljevidov v površini 25 kvadratnih metrov, šest slik in deset portretov pomembnih kartografov (Janeza V. Valvazor-ja, Balthasarja Hacqueta, dr. Jožefa Muršca, dr. Johannesa Frischhaufa, dr. Julijusa Ku-gyja, Frana Kocbeka, Alojzija Knafeljca, dr. Henrika Tuma, Rudolfa Badjura in Ivana Sela-na), dvanajst kompasov, merilec razdalj na kartah in osem knjig ter prospektov. Kot je povedal avtor raz- stave Janez Ferlinc, se ob 30-letnici delovanja planinskega društva Lenart z razstavo želijo spomniti tudi 110-letnice prvega slovenskega planinskega vodnika s prvo slovensko planinsko karto (1894), 110-letnice najstarejše slovenske revije Planinskega vestnika (1895), 110-letnice Aljaževega stolpa na Triglavu (1895), 110-letnice smrti dr. Jožefa Muršca (1895) in 140-letnice prve avstrijske planinske karte (1865). Razstavo se vsekakor splača ogledati, saj so razstave planinskih zemljevidov red- ke, verjetno je bila zadnja kartografska razstava s planinskimi zemljevidi 1934. leta na velesejmu v Ljubljani, ki jo je pripravil Oskar Delkin. Razstava v Lenartu bo odprta do 15. novembra letos. Zmago Šalamun Foto: ZS Utrinki z razstave Podravje • Sindikat je proti reformam Udeležili se bodo vsesindikalnega shoda Prejšnjo sredo so se v Osnovni šoli Markovci zbrali sindikalni zaupniki sindikata vzgoje in izobraževanja s Ptujskega. Pogovarjali so se o aktualnih temah na področju šolstva ter se seznanili z aktualnim dogajanjem glavnega odbora SVIZ. Sestanka sta se udeležila tudi Zorica Šimunič, članica republiškega odbor SVIZ, in Marjan Gojkovič, pomočnik generalnega tajnika SVIZ. Sestanek je vodila predsednica območnega odbora Ptuj Danica Zelenik. Sindikalni zaupniki so se seznanili s predvidenimi reformami, ki jih pripravlja sedanja slovenska vlada. Ugotavljali so, da družbene spremembe posegajo na vsa področja v družbi, naravnane pa so predvsem v dobrobit delodajalcev in premožnejših družbenih slojev, zato večino sprememb ne podpirajo, saj spremembe prinašajo še večje razslojevanje v družbi. Tudi spremembe v šolstvu niso najbolje osmišljene, ne glede privatizacije šolstva, razvoja univerz, financiranja študentov. Glede bolonjske deklaracije se člani niso strinjali, da bi se za učitelja zmanjšala potrebna izobrazba. Tudi učiteljska internacionala, v katero je včlanjen SVIZ, ne podpira predvidenih reform v Sloveniji. Na sestanku v Markovcih so se sindikalni zaupniki do- govorili, da se bodo udeležili vsesindikalnega protestnega shoda, ki bo 26. novembra v Ljubljani. Sindikalni zaupniki so se seznanili še s plačnim siste- mom, kulturno dejavnostjo sindikata ter se z glasovanjem izrekli za vključitev SVIZ Slovenije v konfederacijo sindikatov javnega sektorja. Fl Sindikalni zaupniki vzgoje in izobraževanja so se sestali v Osnovni šoli Markovci. Na knjižni polici Michael Baigent, Richard Leigh in Henry Lincoln: Sveta kri in sveti Gral Tržič. Učila International, 2005 Michael Baigent, Richard Leigh in Henry Lincoln so napisali knjigo, za katero so slutili, da bo dvignila mnogo prahu. Delo je v izvirniku izšlo v Veliki Britaniji že leta 1982, pri Državni založbi Slovenije v prevodu leto kasneje, pred nami pa je sedaj dopolnjena, posodobljena izdaja, ki po obsegu skoraj enkrat presega prvotni slovenski prevod. Henry Lincoln je pisatelj in preučevalec egiptologije, Richard Leigh je doktor literarnih ved in pisatelj, Michael Baigent je psiholog in poznavalec zgodovine, religije in ezoterike. Desetletno raziskovalno delo je postalo mednarodna uspešnica, na kateri sloni tudi Da Vinci-jeva šifra, vendar je Sveta kri in svetigral veliko tehtnejše, kompleksno sintetično-analitično in zanimivo delo, ki je ob izidu izzvalo spekter različnih mnenj in napadov ne s teološkimi in zgodovinskimi argumenti, temveč s pozornostjo, kot če bi izvedli državni udar na Vatikan. Avtorji so oblikovali hipotezo o krvni liniji, ki izhaja od Jezusa in se je ohranila do današnjih dni in verjamejo, da so se dotaknili skrivnosti, ki se je razprostirala čez najmanj dvajset stoletij in se razširila po vsej zahodni civilizaciji. Delo meče osupljivo luč na križarske pohode in renesanso, na izvor krščanstva in skrivnostnih dogodkov do današnjih dni. (Umberto Eco je knjigo uporabil za svoje delo Foucal-tovo nihalo kot vajo iz semiotike.) 1. junija 1885 je dobila majhna francoska vasica Rennes-le-Chateau novega župnika, ki mu je bilo ime Berenger Sauniere. Ko je odstranil oltarno ploščo, je našel v stebru menda zvitke iz let 1244 in 1644 in zapiske predhodnika. Njegov letni prihodek je znašal okrog 150 frankov, do smrti jih je zapravil milijone. Gojil je življenjski slog srednjeveškega fevdalnega gospoda, škof ga je suspendiral, sveta stolica ga je ponovno ustoličila. Kaj je bila ta skrivnost eksplozivnih in kontraverznih razsežnosti? Sauniere dokumentov ni odkril po naključju. 1916 se je sprl z delodajalcem, deset dni pred smrtjo, ko je bila naročena krsta, je bil še popolnoma zdrav. Mnoge legende so pripovedovale, da imajo Katari sveti gral. Ludvik XIV se je dokopal do Poussinove slike Pastirji v Arkadi-ji. Na sliki so trije pastirji in pastirica ter nagrobnik, na katerem je napis: ET IN ARCADIA EGO(IN V ARKADIJI JAZ). Med mnogimi pomembnimi osebami je tudi Richard Wagner obiskal francosko vasico pod Pireneji. Na območju Languedoca ja cvetela visoka in napredna kultura, kiji v Evropi ni bilo para. 1209. je krščanska vojska 30.000 vojakov zravnala njihova mesta in vasi. Bridka in tragična usoda Montesgurja je v spominu domačinov še vedno živa. Templjarski vitezi so bili mistiki z belim ogrinjalom in všitim rdečim križem. Po starem izročilu je bilo njihovo prebivališče zgrajeno na temeljih Salomonovega templja, po katerem se je imenoval red, ki je izšel iz devetih vitezov, nakopičil ogromna bogastva, postavil temelje bančništva in postajal vse okrutnejši, ošabnejši in pokvarjen. V petek, 13. oktobra 1307, je dal Filip Lepi aretirati templjarske viteze in jih neusmiljeno preganjati. Templjarski zaklad skupaj z vsemi dokumenti in zapiski je izginil. Na Škotskem je red preživel, drugod se je stopil z drugimi redovi. Pogosto je bilo izraženo mnenje, da so templjarji vedeli za skrivnost, ki je povezana z izvorom krščanstva in so bili varuhi svetega grala. Torinski prt je bil med leti 1207 in 1307 v njihovi lasti. Najhujša obtožba, ki jih je doletela, je bila bogoskrunstvo in krivoverstvo, da so zatajili Kristusa, poteptali in opljuvali križ. Avtorji razkrivajo, hkrati pa odgovarjajo na številna vprašanja. Kdo je prebival v opatiji Notre-Dame Mont de Sion v Jeruzalemu? Peter Puščavnik in menihi iz Orvala? Kdo je bil Baraba? Kakšna skrivnost je družila templjarje in šampanjskega grofa? Kaj so počeli 1156 nemški rudarji na pobočjih Blancheforta? Katere dokumente skrivajo Dossiers secrets v Narodni knjižnici v Parizu? (Avtorje so našli obešene!) Mariji Magdaleni je posvečena cerkev v Rennes-le-Chateau. Njeno ime nosijo vse velike francoske katedrale. Templjarski red je bil ustanovljen na pobudo skrivnega reda, znanega pod imenom Sionsko priorstvo, ki še danes deluje in ima javno postavljeni cilj, ponovno vzpostavitev merovinške dinastije in njene krvne linije v Evropi. Veliki mojster, izredno izobraženi in dobri kralj Rene Anžujski in Ivana Orleanska naj bi bila ljubimca! Vse bolj so avtorji prepričani, da se je nekaj pletlo v ozadju, spletka na najvišji ravni. Rene Anžujski je bil gonilna sila za obdobje, ki mu danes pravimo renesansa. Sionski veliki mojstri so do danes ustvarili nepretrgano verigo Janezov in Ivan. Maja 1956je Sionsko priorstvo štelo 9841 članov in devet stopenj. V dodatku so še opisi velikih mojstrov, sklepi in pogledi na prihodnost. Je naključje, da ravno v sedanjem času tovrstna literarna ponudba buri svetovno domišljijo in pleni vašo pozornost? Vladimir Kajzovar Foto: Fl Nogomet Po devetih krogih nova zmaga Aluminija Stran 8 Rokomet »Druga« ekipa Krima premočna za Ptujčanke Stran 8 Odbojka Benedikt, Ptuj in Svit odlično Stran 9 Namizni tenis Fantje do prve zmage, dekleta še čakajo Stran 9 Judo Lea in Uroš uspešna tudi med člani Stran 10 Nogomet Zmage Ormoža, Dorna-ve in Bistrice Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • 3. krog pokala EHF, 1. tekma Ormožani na Portugalsko brez prednosti Jeruzalem Ormož - Madeira 28:28 (12:12) Jeruzalem: Cvetko, Dog-ša, G. Čudič (10 + 3 x 7-m); M. Horvat 1, Koražija 12 (5), Bezjak 3, Klemenčič, Ivanuša 4, B. Čudič 8 (1), Kosaber, D. Horvat, Grizolt, Hrnjadovič, Potočnjak. Trener: Saša Pra-potnik Madeira: Blažević (5 obramb), Teixeira (3, 2 x 7-m); Galambas 4, G. Viera 1, Silva 2, S. Andrade, Santos 4, Cor-reira, P. Viera 3 (1), D. Andra-de 4, Moura, Kostetcki 9 (3), Carneiro 1, Fernandes. Trener: Dragan Djukić Evropski krst je rokome-tašem Ormoža popolnoma odrezal roke ter noge in jeru-zalemčki na povratno srečanje, ki bo v soboto v Funcha-lu, odhajajo brez prednosti. Sicer je bila, glede na kakovost igre, to najslabša rokometna predstava v športni dvorani na Hardeku, kjer se je zbralo okrog 900 gledalcev. V prvem polčasu sta moštvi prav tekmovali v številu napak, prednjačili pa so domačini, ki so enako kot gostje v 1. polčasu zastreljali tri sedemmetrovke. Vseeno je Ormožanom v 20. minuti uspel pobeg na +3, 9:6. Portugalci so s počasno igro in ob povsem drugačnem stilu sojenja mladega norveškega para iz Osla (Andersen 28 in Sodal 26 let) od sojenja v Sloveniji uspeli spreobrniti izid ter povesti z 11:10. Začetek drugega polčasa je obetal kar precej visoko zmago Jeruzalema. Ormožani so končno po spremembi igre v obrambi (5-1) uspeli zaigrati v svojem hitrem slogu in si v pičlih štirih minutah nadaljevanja priigrali prednost štirih zadetkov, 17:13. V 48. minuti cto R iiHi/^ irt .i/yÀ^GlÀifev r Al telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA Al Tniini-nlr^n nar+n in Foto: Črtomir Goznik Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož, beli dres) se ie večkrat znašel v takšnem prijemu Portugalcev; kljub temu je dosegel 3 zadetke. Izjavi po tekmi Jeruzalem Ormož -Madeira Sašo Praprotnik (trener Jeruzalema Ormoža): »Najprej čestitke ekipi Madeire za neodločen rezultat in dobro igro. Pričakovali smo, da bomo zmagali, zato smo po tekmi malo razočarani. Izgoreli smo v preveliki želji. Prav tako pa se je poznalo pomanjkanje igralcev, saj so nekateri morali odigrati vso tekmo. Kljub neodločenemu izidu še ni nič izgubljenega, saj bomo poskušali zmagati v Madeiri in se uvrstiti naprej.« David Koražija (najboljši strelec Jeruzalema Ormoža): »Z rezultatom vsekakor nisem zadovoljen, saj sem si želel zmage s čim višjo razliko. Vodili smo že za šest zadetkov, a so nas Portugalci ujeli in mislim, da je to realen rezultat te tekme. Sedaj gremo v Madeiro odigrat po naših najboljših močeh, in če bo mogoče, tudi zmagat. Za napredovanje bo potrebna boljša realizacija ter še bolj borbena igra v obrambi.« (DB) ja na noge spravila gledalce v domači dvorani, ki se je veselila visoke priigrane prednosti šestih golov, 24:18. Nato je sledil hud padec v igri ormoških vinarjev, ki bi utegnil biti tudi usoden za napredovanje v 4. krog pokala EHF. Popustila jim je zbranost pri igri v obrambi, na črti se je razigral portugalski reprezentant Galambas, v zunanji liniji je zablestel Kostetcki in portugalskemu prvaku je uspela serija 5:0 in znižanja rezultata na 24:23. V dramatični končnici so Portugalci utišali publiko v dvorano in celo povedli s 27:26. Na koncu so Ormožani vseeno imeli zadnji napad za zmago, a je ostalo pri remiju. Po tekmi je v vrstah Ormo-žanov vladalo pravo razočaranje, na katerega bo četa Saše Prapotnika morala hitro pozabiti, saj že jutri ob 19.00 uri Ormožane čaka zelo pomemben obračun proti Tri-mu iz Trebnjega. Po tekmi s Trimom se bodo rokometaši Jeruzalema z avtobusom odpravili najprej v Munchen in nato z letalom v Funchal, kjer bodo pristali v četrtek ob 13.15 uri po našem času. lIrnĚ UrctSa Nogomet • 1. SNL, 16. krog Primorje tretje v Dravini seriji Drava - Primorje 4:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Škerjanc (15), 1:1 Trenevski (25), 2:1 Štromajer (48), 3:1 Čeh (50), 4:1 Trenevski (65) DRAVA: Dabanovič, Milija-tovič, Petek, Šterbal, M. Emer-šič, Kronaveter, Čeh (od 85. Korez), Kelenc, Trenevski (od 79. I. Emeršič), Bozgo, Štromajer (od 53. Chietti). Trener Milko Đurovski Zmagovit niz Drave se je pomaknil na tri, a še bolj veseli igra in končno tudi učinkovitost. Trener Milko Durov-ski je ves čas ponavljal, da bo gojil ofenziven nogomet, ki so ga njegovi nogometaši prikazali na sobotni tekmi proti Primorju. Gostje so bili sicer podjetnejši v prvih 20 minutah, vendar je tudi Drava prikazala veliko želje. Nadalajevanje na a Foto: Črtomir Goznik Viktor Trenevski (Drava, modri dres) je odlično odigral tekmo s Primorjem; dvakrat je v polno zadel sam, dvakrat pa je uspešno asistiral soigralcem. Nadaljevanje s strani 7. Ajdovci so povedli v 15. minuti, ko je hitri Džuzdanovič prodrl po levi strani ter poslal natančen predložek v sredino, kjer je bila ožja domača obramba neodločna in Šker-janc je iz bližine zabil žogo v mrežo. Vse boljši Kronaveter je potegnil soigralce v bolj dinamično nadaljevanje, saj je dvakrat dobro streljal z razdalje. Sledila je šolska in hkrati najlepša akcija na tekmi. Na sredini igrišča je Mitja Emeršič fantastično na levi strani našel s podajo razigranega Bozga, ki je nemudoma podaljšal žogo v sredino, na katero je dobesedno pritekel Trenevski in jo z diagonalnim strelom z glavo spravil za hrbet nemočnega Rutarja. Lepe kombinacije vezne linije in dobro sodelovanje z bočnimi igralci je prineslo v nadaljevanju še zrelo priložnost zmeraj boljšemu Štromajerju. Proti koncu prvega dela je ritem igre vidno padel in tudi priložnosti za spremembo izida ni bilo. Sledilo je idealno nadaljevanje Drave, saj so takoj kar dvakrat zadeli. Najprej je najboljši igralec tekme Trenevski osmešil obrambo Primorcev na desni strani ter poslal ostro žogo v sredino kazenskega prostora, kjer je Štromajer le podstavil nogo in domačine popeljal v vodstvo. Že v naslednji akciji je bil ponovno glavni akter Trenevski, ki je z natančno podajo na rob kazenskega prostora našel samega Čeha, ki je z natančnim strelom premagal nemočnega gostujočega vratarja. Po dveh zadetkih Ptujčanov so popustili živci gostujočemu igralcu Arnautu, ki je udaril Mitja Emeršiča. To je izzvalo pretep, prerivanje in kup sočnih besed na igrišču, ki jih je neodločen sodnik Peter Par-tlič (slabo je sodil skozi vso srečanje in je pokazal kar 9 rumenih in dva rdeča kartona) s težavami prekinil in izključil z rdečima kartonoma Bozga pri Dravi in Jankoviča pri Primorju. Ajdovci so nato malo odprli igro, kar je bila ''voda na mlin'' hitrim igralcem Drave, ki so imeli s tem veliko prostora v napadalnih akcijah. Desni bočni igralec Kronaveter je zares odlično prodrl po svoji strani in natančno podal direktno na glavo ''italijanskega jokerja'' Chiettija, ki je sicer dobro streljal, vendar je Rutar še bolje ubranil. Sijajno razpoložen za igro Trenevski je postavil v 65. minuti končni rezultat, ko je z 20 metrov z natančnim strelom v levi spodnji kot še četrtič na tekmi premagal nemočnega gostujočega vratarja. Domačini so po visokem vodstvu prepustili pobudo gostom, vendar so ti le s težavo prihajali do kazenskega prostora. Čisto ob koncu tekme je za Primorje poskusil znižati rezultat iz prostega strela Žeželj, vendar je njegov natančen strel le za nekaj centimetrov zgrešil vrata. Nogometaši Drave so tako s tretjo zaporedno zmago dokazali svojo višjo vrednost, kot jo kaže njihov položaj na prvenstveni razpredelnici. Najbolj pa veseli dejstvo, da se je odprlo tudi domačim napadalcem in sedaj bo ekipi Drave prav gotovo lažje v nadaljevanju prvenstva. Z igro, ki so jo pokazali v soboto, pa so nedvomno sposobni premagati vsakega tekmeca v Sloveniji. Milko Durovski (trener Drave): »Čestitam svojim igralcem za prikazano igro, vendar mislim, da lahko igramo še veliko boljše. Veseli me, da smo končno začeli zadevati in sedaj bo seveda veliko lažje celi ekipi.« David Breznik liga ^ ^O^'^dofoneJ 4:1 (1:1), Bela Maribor Pivo-1 (2:0), Rudar 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 16. KROGA: Drava - Primorje krajina - CMC Publikum 1:0 (1:0), HIT Gorica -varna Laško 4:1 (1:0), Domžale - Anet Koper 4: Velenje - Nafta 1:3 (1:1) 1. DOMŽALE 16 9 6 1 2. HIT GORICA 16 9 4 3 3. NAFTA 16 9 1 6 4. PRIMORJE 16 8 2 6 5. MARIBOR PIVO. LAŠKO 16 7 5 4 6. DRAVA 16 6 3 7 7. CMC PUBLIKUM 16 6 2 8 8. BELA KRAJINA 16 4 6 6 9. ANET KOPER 16 4 3 9 10. RUDAR VELENJE 16 1 2 13 2. SNL REZULTATI 13. KROGA: Koroška Dravograd - Aluminij 1:4 (0:1), Supernova Triglav - Factor 1:1 (0:0), Svoboda - Dra-vinja 1:1 (1:0), Zagorje - Krško 1:1 (1:1), Livar - Tinex Šenčur 40:11 31:15 23:17 29:21 23:17 16:21 18:25 16:26 19:28 9:42 33 31 28 26 26 21 20 18 15 5 2:2 (0:0) 1. DRAVINJA 13 8 3 2 24:14 27 2. S. TRIGLAV 13 5 7 1 16:6 22 3. KRŠKO 13 5 6 2 18:14 21 4. FACTOR 13 5 4 4 13:15 19 5. ZAGORJE 13 4 5 4 15:13 17 6. ALUMINIJ 13 4 5 4 14:12 17 7. LIVAR 13 3 5 5 16:18 14 8. TINEX ŠENČUR 13 2 6 5 13:23 12 9. SVOBODA 13 3 2 8 11:12 11 10. DRAVOGRAD 13 2 5 6 13:26 11 Rokomet • 1. A SRL (ž) » Druga« ekipa Krima premočna 1. A SRL- ŽENSKE Inna Dolgun -Mercator Tenzor Ptuj 38:34 (20:18) Mercator Tenzor Ptuj: Majcen, Šijanec, Ciora 13 (4), Derčar 10 (2), Ramšak, Strm-šek 4 (1), Lazarev, Kalan, Gre-gorec, Potočnjak 2, Brumen 1, Murko 4, Kelenc. Trener: Neno Potočnjak. Prvo od dveh zaporednih gostovanj se je za ptujske rokometašice končalo s porazom. Od njih so bile uspešnejše rokometašice ekipe Inne Dolgun, ki so »druga« ekipa Krima. Domačinke so prvič zaigrale tudi s tremi odličnimi rokometašicami ljubljanskega Krima, in sicer Yacenkovo, Vergelyukovo in Bodnievo, sicer eno najboljših krožnih napadalk na svetu. Tako je pač, če nekdo »želi popestriti« slovensko žensko prvenstvo. V sedmi minuti srečanja je po vodstvu domačink 7:0 dišalo po pravi katastrofi gostij, ki pa so se polagoma le zbrale in do odhoda na odmor visoko prednost znižale na samo dva zadetka zaostanka, z delnim izidom 1:6 so z 19:12 prišle na 20:18. V drugem polčasu je bilo nekoliko drugače, čeprav so prišle rokometašice Inne Dolgun v 39. minuti do prednosti 25:22. V 50. minuti je namreč na semaforju pisalo 27:29, torej dva zadetka prednosti za Ptujčanke. Sledilo je nekaj napak v igri gostij in prednost je bila hitro izničena; v 54. minuti so domačinke ponov- no povedle (30:29). Gostje so želele seveda narediti kaj več, vendar so na koncu odločile izkušnje igralk svetovnega formata, pa tudi nekaj napak rokometašic Mercatorja Ten-zorja Ptuj. Sicer pa je prvenstvo še dolgo in še dovolj časa je za vrnitev na višje pozicije na lestvici. Danilo Klajnšek 1. A SRL - ŽENSKE Rezultati 9. kroga: Inna Dolgun SVIŠ - Mercator Tenzor Ptuj 38:34 (20:18), Celjske mesnine - Kočevje Anubis 28:24 (13:11), Loka kava KSI - Olimplja PLK 33:33 (14:17), Krim Mercator - Europrodukt Brežice 33:21 (17:11), Izola - Celeia Žalec 25:31 (11:12), Burja - Maks 35:34 (18:14) 1. KRIM MERCATOR 9 9 0 0 18 2. INNA DOLGUN SVIŠ 9 6 1 2 13 3. CELEIA ŽALEC 9 6 0 3 12 4. CELJSKE MESNINE 9 5 1 3 11 5. MERCATOR TENZOR PTUJ 9 5 1 3 11 6. OLIMPIJA PLK 9 5 1 3 11 7. KOČEVJE ANUBIS 9 5 0 4 10 8. LOKA KAVA KSI 9 3 2 4 8 9. EUROPRODUKT BREŽICE 9 2 1 6 5 10. MAKS 9 2 0 7 4 11. IZOLA 9 1 1 7 3 12. BURJA 9 1 0 8 2 Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL Nedeljčani težko, prva zmaga Drave 1. B SRL - MOŠKI REZULTATI 5. KROGA: Istrabenz plini Izola - Velika Nedelja 29:31, MIP Gorica Leasing - Cerklje 40:20, Dol TKI Hrastnik - Sevnica 33:32, Gorišnica - Dobova 19:26. Sviš - Mitol 26:19, Pekarna Grosuplje 28:25 1. VELIKA NEDELJA 5 5 0 0 10 2. DOBOVA 5 4 10 9 3. DOL TKI HRASTNIK 5 4 0 1 8 4. MIP GORICA LEA. 5 2 2 1 6 5. SVIŠ 5 3 0 2 6 6. SEVNICA 5 2 12 5 7. ATOM KRŠKO 5 2 12 5 8. ISTRABENZ P. IZO^ 5 2 12 5 9. GORIŠNICA 5 10 4 2 10. MITOL SEŽANA 5 10 4 2 11. PEK. GROSUPLJE 5 10 4 2 12. CERKLJE 5 0 0 5 0 IP Izola - Velika Nedelja 29:31 (15:15) Velika Nedelja: Kovačec (20 obramb, 2 x 7-m), Klemenčič (1 obramba; 1 x 7-m); Mesa-rec 3, Cvetko 2, Kukec 2 (1), T. Šindler 5 (2), Planinc 7 (1), Vrečar 2, Korpar 1, Hanželič 4, Venta 2, Kumer 3. Trener: Ivan Hrupič. Na vročem gostovanju v Izoli so Nedeljčani dosegli peto zaporedno zmago, čeprav so nastopili brez svojega prvega strelca Ivančiča, ki je poškodovan in pod vprašajem še za naslednjo tekmo proti Krškemu v soboto doma. Začetek tekme je minil v znamenju rdečih kartonov in že v 15. minuti je igro moral zaradi prekrška zapustiti Kukec. Skozi celotno tekmo je četo Ivana Hrupiča v igri držal vratar Kovačec, ki je zaustavil kar 20 strelov (dve sedemme-trovki) domačinov. Slednji so v 2. polčasu povedli za tri gole, vendar je Nedeljčanom v dramatični končnici uspelo osvojiti "zlati" točki. Ob zmagi veseli dejstvo, da so mladi igralci (T. Špindler, Venta) spet izjemno izkoristili ponujeno priložnost trenerja Hrupiča in dodali pomemben delež k zmagi. UK Gorišnica - Dobova 19:26 (7:13) GORIŠNICA: T. Valenko, M. Kelenc 1, D. Kelenc 1, Golob 2 (1), Kotar, N. Sok, Zorli, Lo-zinšek 4, Buzeti 5 (1), Šterbal, T. Sok, Vincek 2, Halilovič 4, Pisar. Trener: M. Valenko. Gostje so si v prvih minutah igre pridobili rahlo prednost in fizično močnejšim gostom se mlada ekipa gostiteljev ni mogla zoperstav-ljati. Gostje so prikazali prodorno igro, domačini pa žal s slabo obrambo niso mogli pomagati vratarjema. Od 40. minute pa so gostitelji ostali tudi brez krožnega napadalca Pisarja, ki je moral zaradi tretje izključitve zapustiti igrišče, ob tem pa je vratar gostov Kostenc nabral številne obrambe in pripomogel k visoki zmagi gostov. anc 2. SRL MOŠKI - VZHOD REZULTATI 7. KROGA: Dra- va Ptuj - Aleš Praznik 28:27, Radeče - Šmartno 99 38:25, Arcont Radgona - Črnomelj 31:22. Klima Petek Maribor - prosti. 1. RADEČE 6 6 0 0 12 2. ČRNOMELJ 6 4 0 2 8 3. KLIMA PETEK MB 6 3 0 3 6 4. ŠMARTNO 99 6 3 0 3 6 5. ALEŠ PRAZNIK 6 2 0 4 4 6. ARCONT RADGONA 6 2 0 4 4 7. DRAVA PTUJ 6 10 5 2 Drava - Aleš Praznik 28:27 (16:13) Drava: Bezjak, Belšak 5, G. Bračič 3, M. Bračič 11, Predi-kaka 1, Skaza, Štager 3, Vajda 4, Kovačič 1, Žmavc, Ferk 1. Trener M. Muhič Rokometaši Drave so v 6. krogu le dosegli težko pričakovano prvo zmago. Čeprav so vodili že 24:19, so nato popustili in gostje so izenačili na 27:27. V zadnji minuti je Matej Bračič s svojim 11 zadetkom vendarle pribotil zmago domačinom. DK Nogomet • 2. SNL Po devetih krogih nova zmaga Aluminija Koroška Dravograd - Aluminij 1:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Ozim (24), 0:2 Fridauer (53. z 11 m), 1:2 Čavnik (65), 1:3 Šimenko (69), 1:4 Ozim (84). ALUMINIJ: Rozman, Čeh (od 73. Trstenjak), Topolo-vec, Vrenko, Mlinarič, Gajšek, Ozim, Dugolin (od 65. Mari-nič), Šimenko, Fridauer, Vese-lič (od 73. Vtič). Trener: Edin Osmanovič. Po dolgem času so ponovno zmagali tudi nogometaši Aluminija iz Kidričevega. Tokrat so gostovali v Dravogradu pri nekdanjemu prvoligašu. Kidričani so takoj na začetku srečanja prevzeli vse niti igre v svoje noge in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo dosegli zadetek. To se je dogodilo v 24. minuti, ko je Ozim zadel za vodstvo gostov, ki so zaigrali še bolj poletno. Dravograjčani niso niti en- krat resneje ogrozili vratarja Aluminija. V 35. minuti je za nameček domači obrambni igralec Lipnik dobil še rdeči karton. Tudi pomoč Dragana Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so prekinili niz brez zmage v 2. SNL z ekipo Koroške Dravograda, ki je ta niz v 4. krogu (4. 9.) tudi pričela. Ljubaniča iz ptujske Drave domačinom ni nič pomagala. Na začetku drugega polčasa je z bele točke za zvišanje vodstva nogometašev iz Kidričevega poskrbel Fridauer. V 65. minuti pa je domačinom le uspelo streljati proti vratom gostov in takrat so tudi zadeli. Odgovor gostov je sledil že čez štiri minute, ko je zadel Šimenko. Četrti zadetek, ki ga je za Aluminij dosegel Ozim v 84. minuti pa je pomenil piko na i dobre predstave gostov in zasluženo zmago, ki bo še kako prav prišla pred nedeljskim srečanjem s Supernovo Triglavom v Kidričevem. To bo tudi zadnje srečanje v 2. SNL v jesenskem delu sezone 2005/06. Danilo Klajnšek Odbojka • 1. DOL, 2. DOL (ž, m) Benedikt, Ptuj in Svit odlično 1. DOL ŽENSKE Rezultati 7. kroga: Benedikt - Jesenice Bled 3:1, CPK Hitachi - Luka Koper 3:0, Nova KBM Branik - Šentvid 3:0. Prost: Sloving Vital 1. NOVA KBM BRANIK 2. SLOVING VITAL 3. BENEDIKT 4. LUKA KOPER 5. ŠENTVID 6. CPK HITACHI 7. JESENICE BLED 6 6 0 18 6 4 2 10 6 2 4 9 6 3 3 9 6 3 3 9 6 3 3 8 6 0 6 0 Benedikt - Štof Jesenice 3:1 (23, -16, 20, 20) BENEDIKT: T. Borko, J. Borko, Kadiš, Vrbančič, Kut-say, Jureš, Klasinc, Bernjak, Fekonja, Geratič, Rajšp. V sedmem krogu je Benedikt po pričakovanju premagal novinke v prvoligaški konkurenci. Kljub temu da so Jeseničanke brez zmage na zadnjem mestu razpredelnice, so v Benediktu vsaj v prvih dveh nizih pokazale odlično igro in presenetile gostiteljice. »Odločil sem se, da tekmo na mestu organizatorja igre prične Fekonjeva, kar se ni najbolje obneslo, poleg tega pa so šle verjetno naše odbojkarice nekoliko podcenjevalno v dvoboj. To so Jeseničanke izkoristile ter nam nepričakovano odvzele niz,« je po tekmi dejal trener Benedikta Dušan Jesenko. Po menjavi Fekonjeve z Jasmino Borko je v domači vrsti stekel tudi napad, prav tako pa so pričele odbojkarice Benedikta bolje izvajati začetne udarce. »Ko smo zaigrali 'na polno', gostje niso imele več nobenih možnosti za zmago. Upam, da so se naše odboj-karice proti Jesenicam nekaj naučile ter da je bila to dobra šola za nas. Nikakor ne smeš podcenjevati nasprotnika, saj se ti lahko kaj hitro maščuje,« je še dodal Jesenko. MŠ 2. DOL ŽENSKE Rezultati 5. kroga: Kočevje - Partizan Škofja Loka 3:2, Mariborčanke niso mogle resneje ogroziti zmage ŽOK Ptuj v 2. DOL za ženske. Broline Kamnik - Prevalje 2:3, Formis Bell - Čulum s. p. Val-šped 3:0, Mislinja - Braslovče 3:2, Comet Zreče - Savinjska 3:0, Ptuj - Ecom Tabor 3:0. 1. COMET ZREČE 5 5 0 14 2. ŽOK PTUJ 5 4 1 13 3. BROLINE KAMNIK 5 4 1 12 4. PREVALJE 5 4 1 11 5. ŽOK KOČEVJE 5 4 1 11 6. ECOM TABOR 5 2 3 7 7. ŽOK PARTIZAN ŠK.LOKA 5 2 3 6 8. FORMIS BELL 5 2 3 6 9. ŽOK MISLINJA 5 2 3 5 10. SAVINJSKA 5 1 4 3 11. BRASLOVČE 5 0 5 2 12. ČULUM, S. P., VALŠPED 5 0 5 0 ŽOK Ptuj - Ecom Tabor 3:0 (15, 16, 22) ŽOK Ptuj: Kos, Švajger, Cvirn, Ljubec, Draškovič, Lor-ber, Nedeljko, Zupanič, Bila-novič, Vidovič, Andjelkovič Ptujčanke so v soboto na domačem parketu v derbiju kroga premagale mariborske tekmice. V zanimivi tekmi so imele nekaj več težav s tekmicami le v zadnjem tretjem nizu, prva dva so gladko dobile. To je bila že njihova četrta zmaga, s katero se uvrščajo le za ekipo Zreč, s katero so izgubile pred dvema tednoma. Tudi tokrat je bila zaradi pomembnosti tekme na parketu prisotna trenerka Lorberjeva, ki je svoje varovanke odlično vodila v ključnih trenutkih tretjega niza. Srečanje so domačinke pričele izvrstno, saj so v uvodnih dveh nizih hitro povedle, narekovale hiter tempo igre, ki mu gostje niso uspele slediti. Po vodstvu 2:0 je njihova koncentracija malce padla, gostje pa so zaigrale zelo sproščeno in v začetku povedle. V napeti končnici, ki je sledila, so Mariborčanke vodile že za štiri točke (17:21), domačinke pa so jih z nizom petih zaporednih točk prehitele. Po minuti odmora gostujočega trenerja so njegove varovanke uspele le še izenačiti, saj so Ptujčanke ob serviranju Nuše Andjelko-vič kronale svojo premoč na igrišču in osvojile tudi tretji niz in skupno zmago. Trenerka Sergeja Lor-ber: "Zmaga je za nas zelo pomembna. Z izjemo večjega dela tretjega niza, ko nam že pregovorno pade koncentracija, sem zadovoljna tudi z našo igro. Malo se nam je pri sprejemu servisa poznala odsotnost Katje Robič. V naslednjem krogu pričakujem našo zmago brez moje pomoči na gostovanju pri ekipi Savinjske." UG 2. DOL MOŠKI Rezultati 5. kroga: Kočevje - Termo Lubnik 0:3, SIP Šempeter - Telemach Žirovnica 3:1, Astec Triglav - Prigo Brezovica 1:3, Partizan Fram - TAB Mežica 3:0, Hoče - Svit 0:3, Logatec - KekoOprema Žužemberk 3:0. Strelstvo • Priprave mladinske reprezentance Ptuj postaja pripravljalni center Pretekli teden so na Ptuju od srede do petka potekale priprave mladinske strelske reprezentance pod okriljem celotne (izjema je Lojze Mi-količ) trenersko-selektorske komisije SZS, ki jo je vodil selektor Renato Šterman s po- močjo trenerjev Zlatka Ko-stanjevca, Natalije Prednik (olimpijka iz Sydneya), Aleša Kosmača in Aleša Debeljaka. Med 35-člansko ekipo, ki se je udeležila priprav, so bile tudi štiri mladinke SK Ptuj Mojca Lazar, Marija Gabrovec, Foto: Simeon Gonc Udeleženki reprezentančnihpriprav Mojca Lazar in Marija Gabrovec s selektorjem Renatom Štermanom in Zlatkom Kostanjevcem Katarina Matič in Mateja Levanič. Priprave so bile sestavljene tako, da se je v sredo in petek streljalo na dveh preglednih tekmah, po katerih so strelci poslušali še komentar streljanja z napotki, kako odpraviti napake pri streljanju. V četrtek pa so strelci opravili dva treninga, kjer so pazili na pravilno tehniko streljanja (položaj, dihanje, merjenje in proženje). Največ časa na pripravah je bilo posvečenih sklopu predavanj na teme: strelski dnevnik, fizična priprava strelca, metode treniranja, taktika tekmovanja, psihološke priprave in postopki na dan tekmovanja. Priprave so se zaključile v petek z že omenjeno zaključno tekmo, po kateri se je pokazalo, da so bile odlično strokovno vodene, saj je svoj rezultat izboljšalo kar 7 strelcev od desetih pri pištoli. Simeon Gonc Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž) Smiljan Pavic štirikrat uspesen 1. SNTL - MOŠKI REZULTATI 5. KROGA: Ptuj - Edigs 6:2, Melamin - Kema Puconci 1:6, Križe - LM-KO Lendava 1:6, Tempo Velenje - Maribor Finea 1:6, Sobota - Krka 3:6 1. LM-KO LENDAVA 5 5 0 0 10 2. MARIBOR FINEA 5 5 0 0 10 3. KRKA 5 4 0 1 8 4. SOBOTA 5 3 1 1 7 5. KEMA PUCONCI 5 3 0 2 6 6. TEMPO VELENJE 5 3 0 2 6 7. PTUJ 5 1 0 4 2 8. KRIŽE 5 0 1 4 1 9. MELAMIN 5 0 0 5 0 10. EDIGS 5 0 0 5 0 Ptuj - Edigs 6:2 Namiznoteniški igralci Ptuja so v petem krogu letošnjega tekmovanja v prvi moški ligi le prišli do zmage. V soboto so odpravili ekipo Mengša. Že po prvih treh uvodnih dvobojih, ki so jih dobili domači igralci, je bilo jasno, da bosta dve točki ostali na Ptuju. Svoj veliki delež je s tremi posamičnimi zmagami in eni v dvojicah, skupaj z Danilom Piljakom, prispeval izkušeni Bojan Pavič. S po eno zmago pa sta k uspehu prispevala še Danilo Piljak in Urban Ovčar. Ovčar - Aubelj 3:2, Pavič -Vida 3:1, Piljak - Orešnik 3:1, Pavič - Aubelj 3:0, Ovčar -Orešnik 2:3, Piljak - Vida 0:3, Pavič/Piljak - Orešnik/Aubelj 3:0, Pavič - Orešnik 3:0. 1. SNTL - ŽENSKE REZULTATI 5. KROGA: Ptuj - Merkur 2:6, Vesna - Tempo 3:6, Prevent - Fuži-nar 5:5, Kajuh Slovan - Iskra Avtoelektrika 1:6, Argeta - Ilirija 2:6 1. ISKRA AVTOEL. 5 5 0 0 10 2. ILIRIJA 5 4 1 0 9 3. TEMPO VELENJE 5 3 2 0 8 4. MERKUR 5 3 1 1 7 5. KAJUH SLOVAN 5 2 2 1 6 6. FUŽINAR 7. ARGETA 8. PREVENT 9. VESNA 10. PTUJ 5 13 15 5 2 0 3 4 5 0 14 1 5 0 0 5 0 5 0 0 5 0 Ptuj - Merkur 2:6 Srečanje proti kranjskemu Merkurju je za Ptujčanke prišlo ob nepravem času, saj so morale nastopiti brez Mete Zupančič in Vesne Rojko, ki sta z mladinsko reprezentanco na Slovaškem, kjer se na pripravah nahaja slovenska izbrana vrsta. Edini dve zmagi za domačinke je dosegla Breda Mojsilovič. Rojko - Konečnik 0:3, Ter-buc - Maloku 1:3, Mojsilovič - Burga 3:0, Terbuc - Koneč-nik 0:3, Rojko - Burgar 0:3, Mojsilovič - Maloku 3:0, Moj-silovič/Terbuc - Maloku/Ko-nečnik 1:3, Terbuc - Burgar 0:3. Danilo Klajnšek Foto: Langerholc Moška ekipa NTK Ptuj (od leve): Smiljan Pavič, Tomaž Janžekovič, Urban Ovčar, Danilo Piljak in trener Damjan Samoljenko. Košarka • 2. SKL - vzhod Nekaj dobrih minut premalo za zmago REZULTATI 5. KROGA: Ptuj - Ruše 71:91, Ilirija - Prebold 96:60, ŽKK Maribor - Janče 78:74, Pivovarna Laško B - Nazarje 103:69, Ježica - Grosuplje 80:70 1. ŽKK MARIBOR 5 5 0 10 2. JANČE 5 4 19 3. GROSUPLJE 5 3 2 8 4. RUŠE 5 3 2 8 5. JEŽICA 5 3 2 8 6. NAZARJE 5 3 2 8 7. PREBOLD 5 2 3 7 8. ILIRIJA 5 1 4 6 9. PIVOVARNA LAŠKO B 5 1 4 6 10. PTUJ 5 0 5 5 KK Ptuj - KK Ruše 71:91 16:23, 19:24, 20:18, 16:26 KK Ptuj: M. Ferme 8, Lubaj, Cej 13, Bien 17, Šarič, Horvat 12, Holc 3, Kneževič 3, P. Ferme, Gavrič, Majal 15 Ptujčani so v petem krogu razočarali domače občinstvo, saj so v tekmi preobratov na koncu visoko izgubili. Rušani bi ptujski parket v soboto lahko zapustili sklonjenih glav, saj so domači v določenih obdobjih igrali zelo prepričljivo, žal pa so jim sledila obdobja slabe igre polne napak, ki so jo gostje s pridom izkoristili. S petim prvenstvenim porazom Ptujčani zasedajo dno lestvice. Tekmo so boljše pričeli gostje, ki so večji del prvega polčasa vodili, vendar njihova prednost ni presegla desetih točk. Z dobro igro v uvodnih minutah druge četrtine so se Ptujčani najprej približali, v 15. minuti pa so po zadetih prostih metih Majala prvič povedli. Žal so ob vodstvu zaigrali zmedeno in individualno, do konca polčasa zadeli le še en met iz igre in prednost Rušanov se je dvignila na 12 točk. V začetku drugega polčasa so Ptujčani zaostajali že za 15 točk, ko so strnili svoje vrste v obrambi. V napadu sta zadevala Horvat in Bien, po štirih točkah Fermeta pa so se z delnim rezultatom 14:0 v 7. minuti nadaljevanja približali le na točko zaostanka. Z malce sreče bi lahko celo povedli, vendar je kolektivni duh ponovno zapustil ptujsko eki- po. V napadu so imeli precej težav s hitrimi prehodi gostujoče obrambe iz cone v mož na moža', neovirani meti na koš so bili redki. Z luknjasto obrambo in neučinkovitostjo v napadu je v sredini zadnjega dela igre zaostanek skokovito narasel na 25 točk in tekma je bila odločena. Poraz je boleč predvsem zaradi dejstva, da so bili Ptujčani na trenutke celo boljši tekmec, zmaga pa bi v nadaljevanju sezone prinesla potrebno samozavest v mlado ekipo. Trener Zlatko Marčič: "Čeprav je na trenutke izgledalo, da lahko enakovredno igramo z nasprotno ekipo, so izkušeni igralci Ruš v odločilnih trenutkih delovali precej bolj zbrano in zanesljivo kot mi. Sicer pa je zmaga Ruš zaslužena, čeprav je bila tekma večji del izenačena. Tudi občutek za igranje ni bil najboljši, saj je bila ŠD Gimnazije med počitnicami zaprta za trening." UG Foto: UG Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj Pomembne zmage Ormoža, Dornave in Bistrice, Hajdina oddala prvo točko 3. SNL - VZHOD REZULTATI 13. KROGA: Stojnci - Paloma 0:3, Beltinci - Zavrč 1:3, Holermuos Ormož - Železničar 2:1, Malečnik - Tišina 4:2, Pohorje - Mura 05 0:2, Črenšovci - Šmarje pri Jelšah 2:1, Kovinar Štore - Veržej 3:0 1. PALOMA 13 9 2 2 30:10 29 2. KOVINAR ŠTORE 13 8 4 1 26:5 28 3. MURA 05 13 8 3 2 25:6 27 4. ZAVRČ 13 7 3 3 24:12 24 5. ČRENŠOVCI 13 7 2 4 16:14 23 6. STOJNCI 13 6 2 5 22.20 20 7. POHORJE 13 5 4 4 15:14 19 8. ŽELEZNIČAR 13 5 3 5 22.23 18 9. MALEČNIK 13 4 3 6 20:21 15 10. VERŽEJ 13 4 2 7 14:24 14 11. ŠMARJE 13 3 4 6 9.19 13 12. HOL. ORMOŽ 13 2 5 8 13:22 11 13. TIŠINA 13 2 2 9 15:27 8 14. BELTINCI 13 1 1 11 9:43 4 Veliko pozornosti je bilo v 13. krogu namenjene srečanju v Stojncih, kjer so domačini gostili vodečo Palomo in žal izgubili. S to zmago pa je Palo-ma ostala na vrhu prvenstvene razpredelnice. Zato pa sta bili na drugi strani uspešni ekipi Holermuosa Ormoža in Zavr-ča. Končno so po dolgem času slavili tudi ormoški gradbeniki. Tri točke pa so si na gostovanju v Beltincih brez večjih težav priigrali tudi nogometaši Za-vrča. Očitno je, da so vodeča moštva v dobri formi. Paloma trenutno trdno drži prvo mesto pred Kovinarjem iz Štor in Muro 05, ki si močno želi na sam vrh. Ne smemo pa pozabiti na nogometaše Zavrča, ki iz ozadja čakajo na napake vodilnih. STOJNCI - PALOMA 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Stojanov (25), 0:2 Viher (57), 0:3 Krajnc (88) STOJNCI: Grabrovec, Rižnar (od 71. Pernek), Rumež, Janže-kovič, Murat (od 61. Vilčnik), D. Bezjak (od 75. B. Bezjak), Velečič, Krepek, Milođič, Žni-darič, Gaiser. Trener: Miran Klajderič. BELTINCI - ZAVRČ 1:3 (1:2) STRELCI: 0:1 Golob (28), 0:2 Golob (36), 1:2 Cvetko (41), 1:3 Kuserbanj (65. z 11 m) ZAVRČ: Dukarič, Gabrovec (od 88. S. Kokot), Sluga, Lenart, M. Kokot, Črnko, Kuserbanj, Zdelar, Golob (od 64. Vidovič), Murko, Poštrak. Trener: Miran Emeršič. Danilo Klajnšek HOLERMUOS ORMOŽ -ŽELEZNIČAR 2:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Habrun (10), 2:0 Ropoša (30), 2:1 Horvat (36) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Horvat, Habrun, Jurčec, Ropoša, Juršek (od 87. Prapot-nik), Kolarič (od 70. Jambri-ško), Fijavž, Hertiš, Kolenc, Lesjak. Trener: Drago Posavec. Že v 10. minuti je po izjemno lepi akciji in asistenci Her-tiša zadel Habrun. Na polovici prvega polčasa je vratar Gavrič z izjemno parado zaustavil nevaren poskus Ropoše z glavo. Slednji je uspel zadeti v 31. minuti za 2:0. Vse je opravil Her-tiš, ki je najprej ukradel žogo pred golom Železničarja, nato lepo preigral enega izmed gostov in nato nesebično podal do samega Ropoše, ki je zadel prazna vrata. Do tega trenutka je po dolgem času igra ormoških gradbenikov izgledala brezhibno. A že pet minut kasneje je Horvat izkoristil napako domače obrambe in znižal rezultat. V drugem polčasu je Ropoša po prostem strelu zadel pre-čnik Železničarja, v 76. minuti pa je zelo slab sodnik Koren pokazal rdeči karton prostemu branilcu »ajzenponarjev« Šljivu. Ta je v svojem kazenskem prostoru kot zadnji igralec igral z roko, toda sodnik Koren je po pogovoru s prvim pomočnikom namesto na 11-metrovko pokazal le na prosti strel pred kazenskim prostorom. V 89. minuti sta Lesjak in Boris Prapotnik zamudila stoodstotni priložnosti za višjo zmago, v 91. minuti pa je domači vratar Šnajder po izjemni priložnosti Kokola odlično posredoval in preprečil nov šok. Ob koncu je v popolnoma odprti igri Ropoša sam stekel pred gol Gavriča, kateri ga je pred kazenskim prostorom zaustavil s prekrškom, toda sodnik Koren se je usmilil gostov in vratarju Železničarja namesto rdečega pokazal le rumeni karton. Ormožani so tako dosegli pomembno zmago v boju za obstanek. UK ŠTAJERSKA LIGA REZULTATI 13. KROGA: Šentilj Jarenina - Dornava 1:2, Oplotnica - Mali šampion 0:3, Tehnotim Pesnica - Mu Šentjur 0:1, Gerečja vas Unukšped - Bistrica 1:2, Zreče - Šoštanj 2:0, Mons Claudius - AJM Kun-gota 1:4, Brunšvik - Peca 2:1 1. MU ŠENTJUR 13 8 4 1 33:13 28 2. ŠOŠTANJ 13 9 1 3 31:13 28 3. ŠENTILJ JAR. 13 6 4 3 21:16 22 4. ZREČE 13 6 3 4 23:15 21 5. AJM KUNGOTA 13 5 4 4 22:19 19 6. OPLOTNICA 13 6 1 6 21:28 19 7. PECA 13 6 0 7 16:21 18 8. GER. VAS UNUK.13 4 4 5 9.11 16 9. TEH. PESNICA 13 5 1 7 18:23 16 10. DORNAVA 13 5 1 7 15.22 16 11. BRUNŠVIK 13 4 3 6 19:24 15 12. BISTRICA 13 4 2 7 19:37 14 13. MONS CLAUD. 13 3 4 6 17:23 13 14. M. ŠAMPION 13 3 2 8 22:23 11 Trinajsti krog je bil srečen za nogometaše Šentjurja, saj so prevzeli vodstvo na prvenstveni razpredelnici. Sicer pa je že tradicija večkrat pokazala, da tisti, ki osvoji naslov jesenskega prvaka, na koncu prvenstva le redko osvoji naslov najboljšega. Pomembno zmago so dosegli nogometaši Dornave, ki so bili uspešni v Šentilju. Zelo vroče pa je bilo v Gerečji vasi, kjer so nogometaši Bistrice premagali domače. Ob koncu srečanja so za nameček padli še trije rdeči kartoni. Razumljivo je, da so s tremi točkami bolj zadovoljni nogometaši iz Slovenske Bistrice, ki tako držijo priključek z ekipami v sredini prvenstvene razpredelnice, saj razlike v točkah niso tako velike, razen vodečega dvojca. Nogometaši v Štajerski ligi pa bodo tekmovanje zaključili v soboto in nedeljo, ko bodo odigrali še prvi spomladanski krog. ŠENTILJ JARENINA - DORNA-VA 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Trunk (48), 1:1 Dreo (55. z 11 m), 1:2 Makovec (62) Gomboc, Golob, Belšak, Makovec, K. Ratek, Kokol, Šuen (od 40. R. Novak) Trunk, D. Novak (od 85. Arnuš). Trener: Metod Verle. GEREČJA VAS UNUKŠPED - BISTRICA 1:2 (1:0) STRELCA: 1:0 Habjanič (29), 1:1 Poljanec (63), 1:2 Poljanec (68) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vogrinec, Sagadin (od 53. Sel), Slaček, Ciglar, Kaisesberger, Habjanič, Debevec, Kokot, Ducman, Hertiš (67. Krajnc), Novak. Trener: Ivan Ornik. BISTRICA: J. Stegne, Simon-čič, Modrič, Jelenko, Robar, Zupanič, Leva, J. Stegne, Polja-nec, Hrušman, Droks. Trener: Marjan Pečnik. Danilo Klajnšek 1. LIGA MNZ PTUJ REZULTATI 11. KROGA: Slovenja vas Zlatoličje - Cirkulane 1:2, Mark 69 Rogoznica - Go-rišnica 1:1, Hajdina - Podvinci 1:1, Videm - Središče 2:0, Apače - Skorba 2:4, Boč - Bukovci 0:2 Judo novički 1. HAJDINA 11 10 1 0 35:5 31 2. VIDEM 11 7 2 2 24:9 23 3. GORIŠNICA 11 5 4 2 21:17 19 4. SKORBA 11 6 1 4 26:31 19 5. PODVINCI 11 5 2 4 23:19 17 6. ROGOZNICA 11 5 2 4 16:17 17 7. APAČE 11 4 3 4 19:19 15 8. BUKOVCI 11 3 2 6 17:19 11 9. CIRKULANE 11 3 1 7 11:23 10 10. SLOV. VAS ZL. 11 2 3 6 10:20 9 11. BOČ 11 2 2 7 8.17 8 12. SREDIŠČE 11 2 1 8 17:31 7 MARK 69 ROGOZNICA -GORIŠNICA 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Bratec (8), 1:1 Kvar (44. z 11 m) SLOVENJA VAS ZLATOLIČJE - CIRKULANE 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Koprek (55), 1:1 Lenart (57), 1:2 Klajderič (82) HAJDINA - PODVINCI 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Žuran (48), 1:1 Modrič (82) VIDEM - SREDIŠČE 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Pečnik (56), 2:0 Kokol (59) APAČE - SKORBA 2:4 (1:1) STRELCI: 1:0 Kukovec (4), 1:1 Krajnc (8), 2:1 Kukovec (56), 2:2 Jakolič (69), 2:3 D. Vogrinec (75), 2:4 I. Vogrinec (76) BOČ - BUKOVCI 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Mar (18), 0:2 Majer (76) Danilo Klajnšek Lea in Uroš uspešna tudi v članski konkurenci Pokal Heledis Celje, 5. 11. 2005. Na tradicionalnem mednarodnem pokalu Heledis so med članicami vse zmage po pričakovanju ostale v rokah slovenskih judoistk. V konkurenci tekmovalk iz Italije in Hrvaške so se na zmagovalne stopničke povzpele Petra Nareks (do 52 kg), Vesna Đu-kič (do 57 kg), Urška Žolnir (do 63 kg), Regina Jernejc (do 70 kg), Lucija Polavder (nad 78 kg, vse Sankaku) in Raša Sraka (Bežigrad, do 78 kg). Odlično sta se borili tudi obe ptujski judoistki. Pri ka-detinjah je gladko opravila z vsemi tremi tekmicami nad 70 kg Lea Murko in zmagala, Urška Urek je bila v isti kategoriji tretja. Lea je tekmovala tudi pri članicah in se odlično borila proti najboljši slovenski judoistki olimpijki Raši Sraka, vendar so na koncu izkušnje premagale mladost, tako da je bila Lea druga do 78 kg. Iršičev memorial Maribor, 6. 11. 2005. Na tekmovanju, ki je štelo za slovenski pokal tako pri kadetih in članih, smo videli odlične dvoboje. Najbolj zanimiva kategorija Športni napovednik ROKOMET 1. SRL - moški ZAOSTALA TEKMA 8. KROGA (sreda, 9. 11.): Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje (športna dvorana na Hardeku, ob 19. uri). Ostali rezultati 8. kroga: Rudar - Termo 33:19 (18:8), Prevent - Slovan 28:29 (12:17), Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 35:24 (17:10), Gorenje - Krka 36:31 (22 :13), Ribnica Riko - Gold Club 28:28 (10:11). Mali nogomet • 1. SLMN Tomaž brez trenerja 1. SLMN Rezultati 6. kroga: Nazarje Glin IPP - Oplast Kobarid 2:2, Puntar - ŠD Extreme 8:4, Svea Lesna Litija - Gip Beton MTO 1:2, Dobovec - Tomi Press Bronx 7:4, Slovenica AG. Kra-vos - Tomaž 5:2. 1 GIP BETON MTO 6 6 0 0 32:17 18 2 DOBOVEC 6 5 0 1 32:20 15 3 O. KOBARID 6 4 1 1 22:14 13 4 TOMI P. BRONX 6 3 1 2 17:16 10 5 PUNTAR 6 2 1 3 24:28 7 6 S. AG. KRAVOS 6 2 1 3 18:22 7 7 SVEA L. LITIJA 6 2 0 4 25:21 6 8 NAZARJE GLIN 6 1 1 4 21:28 4 9 ŠD EXTREME 6 1 1 4 15:29 4 10 TOMAŽ 6 0 2 4 15:26 2 SLOVENICA AG. KRAVOS - TOMAŽ 5:2 (1:0) Strelci: 1:0 Božič (15), 2:0 Bric (24), 3:0 Kurtič (33), 3:1 Bohinec (34), 4:1 Božič (37), 5:1 Bric (38), 5:2 Školiber (40). Tomaž: Bedrač, Horvat, Magdič, Školiber, Miklašič, Bo-hinec, Kamenšek, Janžekovič, Goričan, Lah, Mar. Trener: -. Za malonogometaši Tomaža je buren teden, saj je s trenerskega stolčka odstopil Rajko Zemljič in v Novi Gorici je moštvo Tomaža nastopilo brez trenerja. Sicer pa se je tudi v mestu vrtnic ponovila stara zgodba Tomaža - dobra igra in nič točk! V prvi pravi priložnosti na tekmi je v 15. minuti Primorce v vodstvo popeljal Božič. Do konca polčasa so bili boljši gostje, toda Mar in Janžekovič nista uspela izida izenačiti. Začetek 2. polčasa je bil popolnoma v znamenju Tomaža, toda tokrat jim je sreča obrnila hrbet. Okvir vrat sta zadela Goričan in Kamenšek. Nato je preko celega igrišča uspešno preigraval Bric in na koncu še zadel za 2:0. Igra se je takrat razživela in priložnosti na eni in drugi strani so se kar vrstile. Pred tretjim zadetkom Novo-goričanov je Janžekovič še v tretje pri Tomažu zadel vratnico. Sledil je zadetek Bohinca in pojavilo se je novo upanje za Tomaž, ki je ob koncu zaigral tudi z vratarjem v polju, a pri tem po napakah prejel še dva zadetka. Končni izid je s svojim četrtim prvenstvenim golom postavil Školiber. UK pri članih do 73 kg ni dovolila presenečenj, saj sta se v finalu pomerila olimpijec Sašo Jereb (Olimpija) in državni prvak Branko Holer (Ivo Reya). Po pričakovanju je bil boljši Jereb, ki je v polfinalu ugnal tudi Roka Tajhmana (JK Drava), ki je s tremi zmagami na koncu osvojil 3. mesto. V dvoboju za bron se je pomeril z bratom Urošem in ga premagal za ip-pon. Uroš Tajhman (JK Drava Ptuj) je prevladoval pri kadetih in s štirimi zmagami za ip-pon gladko osvojil prvo mesto in naslov najboljšega tekmovalca. Pri kadetih so največ uspeha imeli tekmovalci bistriškega Impola, saj so osvojili kar tri prva mesta, eno drugo in eno tretje mesto. Rezultati: Kadeti: do 55 kg: 1. Alen Pulko - JK Impol; do 60 kg: 1 Kristjan Crnič - JK Impol, 5. Božo Skela - JK Impol; do 66 kg: 1. Rene Brdnik - JK Impol; do 73 kg: 1. Uroš Tajhman - JK Drava Ptuj; do 81 kg: 2. Žiga Unuk - JK Impol; do 90 kg: 1. Matija Sadek - JK Oplotnica; nad 90 kg: 3. Nejc Kučan - JK Impol Člani: do 66 kg: 1. Rok Drakšič - JK Sankaku, 3. Dani Rus - JK Impol; do 73 kg: 1. Sašo Jereb - JK Olimpija, 3. Rok Tajhman - JK Drava Ptuj, 5. Uroš Tajhman - JK Drava Ptuj; do 81 kg: 1. Lukasz Blach - POL, 7. Ervin Vinko - JK Drava Ptuj; do 90 kg: 1. Grega Gre-if - JK Impol; do 100 kg: 1. Primož Ferjan - JK Impol, 3. Jože Šimenko - JK Drava Ptuj. Sebi Kolednik Uroš Tajhman (JK Drava) na najvišji stopnički med kadeti v kategoriji do 73 kg Foto: Sebi Kolednik AvtoD^M Je vaše vozilo pripravljeno na zimo? bila. Avtomobilom z dizelskim motorjem je treba zamenjati filter za gorivo in (po potrebi oziroma ob predpisanem servisnem intervalu) tudi motorno olje z večjo viskoznostjo. Omenjeno opravilo priporočamo tudi za bencinske motorje, saj takšno olje olajša hladen zagon pri nizkih temperaturah. Zelo pomembno je stanje akumulatorja, njegova zmogljivost pa se s temperaturo zmanjšuje (pri -20 stopinjah Celzija pade na 5O %). Raven elektrolitske tekočine v celicah akumulatorja mora segati od 5 do 10 mm nad plošče v akumulatorju. Če je tekočine premalo, dolijte destilirano in ne navadno(!) vodo. Zraven akumulatorja morajo brezhibno delovati tudi ostale električne naprave v avtomobilu. Luči so pozimi še toliko bolj pomembne, ker se stemni prej. Preverite delovanje in stanje naprave za pranje vetrobranskega in zadnjega stekla, v kolikor je vozilo z omenjeno napravo seveda opremljeno. Pralna tekočina naj bo primerna za zimske temperature. V močnem sneženju si boste še kako želeli, da bodo brisalci vašega avtomobila kakovostno opravljali svoje delo, zato preverite tudi stanje metlic brisalcev in jih po potrebi zamenjajte. Če se vam zdi zamenjava prevelik strošek, gumijaste dele metlic premažite s silikonskim mazilom, kar ohranja gumice prožne in dalj časa delujoče. Preverite tudi delovanje sistema za gretje in zračenje oziroma klimatske naprave, kar je še zlasti pomembno pri avtomobilih z dizel,, , , skim motorjem, ki za Akcijska prodaja pnevmatik ogrevanje na ddovno " -iř- ^ „ temperaturo potre- Jesen bo kmalu »postregla« z mrazom, meglo pa tudi prvimi snežinkami. Ustrezna zimska oprema avtomobila je zraven vožnje, prilagojene zimskim razmeram, temeljni pogoj za varno vožnjo v spremenjenih voznih razmerah. Nizke temperature, pomrznjene ali mokre ceste pa zahtevajo tehnično brezhiben avtomobil, pa tudi nekaj predhodnih priprav. Zato smo zbrali nekaj nasvetov, s katerimi si lahko prihranite marsikatero nevšečnost in slabo voljo ter vplivate na večjo varnost v prometu. Zelo pomemben del priprav je tehnična brezhibnost avtomobila. Še tako dobre in drage zimske pnevmatike ne pomagajo kaj veliko, če ob nizkih temperaturah ne uspemo zagnati motorja našega avtomo- bujejo nekaj več časa kot avtomobili z bencinskim motorjem. Hladilna tekočina in tudi motor vam bosta zelo hvaležna, če boste poskrbeli, da bo v njej dovolj sredstva proti zmrzovanju, sicer se boste vozili bolj redko. Zimske pnevmatike: od 15. novembra letos pa do 15. marca prihodnje leto bodo morala biti vsa vozila opremljena z zimskimi pnevmatikami z oznako M + S (oznaka pomeni zimske in ne pnevmatike za vse leto!) na vseh štirih kolesih z najmanj tremi milimetri profila ali letnimi pnevmatikami z najmanj štirimi milimetri profila in snežnimi verigami za pogonska kolesa. Tukaj se lahko vprašamo, kakšno »korist« imate pozimi od letnih pnevmatik in kakšno od verig, ki se nahajajo v prtljažniku? Le zimske pnevmatike namreč zaradi svoje specifične sestave pri nižjih temperaturah omogočajo dovolj dober oprijem na poledenelem ali zasneženem cestišču! Vse štiri pnevmatike morajo biti enake velikosti, vrste in zgradbe; na isti osi pa še istega izdelovalca in profila, hitrostnega razreda in nosilnosti. Zimske pnevmatike so lahko tudi nižjega hitrostnega razreda (največ za dva), kot ga zahteva konstrukcijsko določena hitrost. Ustrezno hranjeni avtoplašči obdržijo svoje karakteristike in prvotne lastnosti, ob tem pa želimo izpostaviti, da se nekatere lastnosti pnevmatike med uporabo spreminjajo zaradi stalne obrabe tekalne plasti, zato je treba po zdravi presoji prilagoditi vožnjo glede na obrabo pnevmatik na svojem vozilu. Ob tem pa igra pomembno vlogo tudi tlak v pnevmatikah, ki naj bo za nekje 0,2 bara višji od tlaka v letnih pnevmatikah, saj višji tlak izboljša vozne lastnosti in zmanjša kotalni upor. Tako se zimske pnevmatike ne bodo pretirano segrevale. Preden zapeljete zimskim radostim nasproti, preverite še starost pnevmatik; tudi če je profil na njih globlji od štirih milimetrov, naj ne bodo starejše od petih let, saj starost spremeni mehanske in kemične lastnosti tekalne površine. Za varno zimsko vožnjo primerne pnevmatike niso dovolj, zato naj bi oprema vozila zajemala še nekatere druge pripomočke, ki so zaželeni v zimskih voznih razmerah. Zraven plastenke tekočine za čiščenje stekel je priporočljivo imeti primerno strgalo za zaledenela stekla in pa metlico za sneg. Na ta način lahko hitreje očistimo zale-denela stekla, nikoli pa jih ne polivajte z vročo vodo! V prtljažnik spravite še toplo odejo, ki se izkaže za koristno ob zastojih in par rokavic, v kolikor ostanete na cesti. Preden se odpravite na pot, očistite avtomobil, zgolj s čiščenjem stekel pa niste naredili ravno veliko, kajti sneg, ki se je nabral na motornem pokrovu, vam bo med vožnjo znova razpihalo po vetrobranskem steklu. Ne pozabite očistiti tudi zunanjih vzvratnih ogledal ter žarometa, kajti umazanija s ceste nam le-ta umaže (vsaj) toliko kot stekla, le da nam slednja lahko očistijo brisalci. In še nekaj: ne vključujte k steklom primrznjenih brisalcev, kajti s tem lahko uničite brisalce in pogonski motorček. Razpršilo proti zmrzovanju je zato še kako dobrodošlo. Z vklopom klimatske naprave lahko steklene površine hitreje odrosite, klimatsko napravo pa vključite le takrat, ko je temperatura zraka nad 5 stopinj Celzija. Ko je notranjost odrošena, pa klimatsko napravo izklopite. Zamrznjene ključavnice ne poskušajte odmrzniti z gretjem ključa, saj lahko vžigalnik poškoduje vgrajeno elektroniko za daljinsko osrednje zaklepanje in elektronsko deblokado zagona motorja. Želimo vam varno in prijetno vožnjo ob prihajajoči zimi in z njo povezane zimske radosti. Danilo Majcen Moje cvetje Zdravniški nasvet 14. november - svetovni dan sladkorne bolezni Gre za pobudo Mednarodne zveze za sladkorno bolezen in Svetovne zdravstvene organizacije kakor tudi Zveze društev diabetikov Slovenije. Svetovni dan sladkorne bolezni je posvečen oza-veščanju ljudi o bolezni, ki danes zavzema epidemične razsežnosti in ogroža tako rekoč ves svet. Obenem je to tudi spominski dan povezan z odkritjem insulina daljnega leta 1921. Zdravilo je bilo prvič preizkušeno v prečiščeni obliki že naslednje leto in od takrat naprej številnim obolelim za sladkorno boleznijo omogoča preživetje. Geslo svetovnega dneva sladkorne bolezni v letu 2005 je posvečeno diabetični nogi in glasi: Postavite noge na prvo mesto - izognite se amputacijam. Mednarodna zveza za sladkorno bolezen (IDF9 poroča, da je danes v svetu okrog 200 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, njihovo število pa naj bi se do leta 2025 povečalo na 333 milijonov. Tudi v Sloveniji razmere niso rožnate, pri nas ima sladkorno bolezen okrog 5 % ljudi, to je od 80 do 100 tisoč ljudi. Kaj je sladkorna bolezen? Sladkorna bolezen (Diabetes mellitus) je stanje Foto: Črtomir Goznik Marta Simonič, dr. med., spec. interne medicine tajno zvišanega krvnega sladkorja (glukoze v krvi). Nastane zaradi pomanjkanja insulina, ki ga lahko spremlja zmanjšana občutljivost nanj, ali zaradi obojega. Posledica je motnja presnove ogljikovih hidratov, maščob in belja- kovin. Bolezen se kaže z značilnimi težavami, ki so posledica zvišanega nivoja krvnega sladkorja: obilno uriniranje, žeja, hujšanje, utrjenost, motnje vida, nagnjenost k okužbam. Sladkorno bolezen opredeljuje nivo krvnega sladkorja: - normalni krvi sladkor na tešče je največ 6,0 mmol/l ali manj, - sladkorno bolezen ima tisti, katerega sladkor na tešče je stalno 7,0 mmol/l ali več oziroma po obroku 11,1 mmol/l ali več; - mejno zvišanje krvnega sladkorja od 6,1 do 6,9 mmol/ l je stanje mejne bazalne gli-kemije. Za natančnejšo opredelitev eventualne sladkorne bolezni lahko opravimo še obremenilni test. Marta Simonič, dr. med., spec. inter. medicine, Diabetološka ambulanta Hajdina Po krompirjevih počitnicah Obdobje skoraj poletnih temperatur je za nami, še vedno pa bo vreme bolj ali manj suho. Le kratkih rokavov ne bomo več nosili. Za nami je dan, ko se vsi spomnijo svojih preminulih. Čeprav mislim, da bi morali nanje misliti bolj pogosto, ne samo en dan v letu. Siljenje spomladi cvetočih čebulnic Sedaj lahko poskrbimo tudi za zgodnje spomladansko cvetje v stanovanjih. Med čebulicami v trgovinah lahko nabavite tudi take, ki jih lahko sami silimo. Vendar siljenje ne poteka tako enostavno, kot je ponekod zapisano. Res je, da imajo vse čebulice že zasnovan cvetni popek, vendar brez nizkih temperatur ta popek v njih zamre, iz čebulice pa zraste samo listje. Enako velja tudi za čebulice hiacint, ki jih že kupimo s posebnimi zanimivimi posodami za siljenje. Nekateri si preberemo navodila, drugi pa ne. Za siljenje velja nekaj pravil: vseh sort tulipanov in narcis ne moremo siliti. Običajno primerne sorte prepoznamo tako, da so že na sličicah naslikane v lončkih. To je lahko že dobra orientacija, katere sorte so primerne, da v njih vložimo dovolj truda za siljenje. Izmed sort, ki jih lahko silimo, in se nekatere dobijo tudi pri nas, izberemo: Tulipani: Apricot Beauty, Bing Crosby, Edith Eddy, Mirjorma, Yokohama, Jingle Bells, Attila, White Dream, Princess Victoria, White Swallow, Estella Rijnveld. Krokusi: Pickwick, Rembrance, Flower Record, Peter Pan, Purpurea Grandiflora. Hijacinte: Amethyst, Blue Jacket, Jan Bros, L'Innocence, Pink Pearl, Delft Blue, Hollyhock, Anna Marie, Violet Pearl, Gypsy Queen, Carnegie. Muskariji: Blue Spike, Early Giant. Narcise: Barrett Browning, Bridal Crown, Dutch Master, Ice Follies, Paperwhites, Golden Harvest, Spell Binder, Salome, Pink Charm, Flower Record, Louis Armstrong, Unsurpassable, Tete-a-Tete, Jenny, Barrett Browning, Cheerfulness. Kljub temu, da ste izbrali pravilno sorto, je potrebno rastlinam zagotoviti dovolj nizkih temperatur. To lahko storimo na dva načina. Prvi je, da jih sedaj normalno posadimo, si seveda označimo, kje smo jih posadili in jih v februarju pričnemo izkopavati in saditi v lončke za siljenje. Pri tem pa seveda upamo, da takrat zemlja ne bo zamrznjena. Drugi način je, da jih v lončke posadimo že zdaj. V lončku moramo zagotoviti drenažo, zato na dno lončka nasujemo plast glinoporja ali spranega rečnega kamenja. Na to plast nasujemo plast rahle in dobro zdrobljene humusne zemlje do polovice lončka. Na to plast položimo prve čebulice. Če se odločimo za mešan nasad, so to najdebelejše čebulice, to so narcise. Čebulice naložimo na gosto, med njimi pustimo le toliko prostorja, da se ne dotikajo. Nato čebulice do vrha nasujemo z zemljo, ki jo mednje tudi rahlo natlačimo. Le vrhovi naj gledajo iz zemlje. Med te vrhove naložimo drugo plast čebulic, v mešanih nasadih so to tulipani, drugače pa so to manjše čebulice iste vrste. Ta postopek lahko, če smo se odločili za globlje lončke, še enkrat ponovimo, vendar so na vrhu lahko le drobne čebulice krokusov, zvončkov ali muskarijev, ne pa več debele čebulice tulipanov ali narcis. Nato čebulice pokrijemo z zemljo, tako da je zemlje na njih še za kakšen centimeter. Zelo lepo bodo ločki s cvetočimi cvetlicami izpadli, če na vrh položimo še zelen mah. Vse skupaj rahlo zalijemo in postavimo v mrzle kleti ali druge prostore. Lahko jih damo tudi v nekurje-ne rastlinjake, tople grede ^ zakopljemo jih lahko tudi na vrtu v tla. Tudi v gredah in rastlinjakih priporočam, da lonce obložimo z zemljo, kompostom ali slamo, da nam zemlja v njih ne pomrzne. Tako na mrzlem morajo biti vsaj 12 tednov. Šele potem pričnemo s postopkom siljenja za cvetenje. Torej če želimo cvetenje takoj po novem letu, ko pospravimo božične dekoracije, moramo pričeti že sedaj. Miša Pušenjak Ptuj • Jelena in Sašo iz daljnjega Irkutska Ptuj je pravljično mesto Jelena in Sašo, obiskovalca Ptuja iz daljnjega Irkutska v južni Sibiriji, zahodno od bajkalskega jezera, ob reki Angari, loči od najstarejšega slovenskega mesta, zanju pravljičnega mesta, kar sedem tisoč kilometrov. Če bi potovala z vlakom, bi samo do Moskve potovala štiri dni, dva dni pa še od Moskve do Zagreba. Z letalom so razdalje veliko »krajše«, pet ur traja let iz Irkutska do Moskve, do Ljubljane oziroma Zagreba pa okrog dve uri. Njuno rojstno in delovno mesto je od Ptuja skoraj 30-krat večje, šteje skoraj pol milijona prebivalcev. Irkutsk je s šestimi univerzami univerzitetno in raziskovalno središče, z veliko kovinske, strojne, letalske, usnjarske in druge industrije. Sašo je varnostnik na železnici, spremlja posebne tovore, Jelena je dipl. ekonomistka, zaposlena v upravi železnice kot računovodkinja. Za ruske razmere zaslužita dobro. Za potovanje v Slovenijo sta potrebovala vizo, da sta jo dobila, sta potrebovala povabilo iz Ptuja. »Ni enostavno iz ruske federacije priti v Slovenijo, če upoštevate, da konzulat v Moskvi dela le dvakrat tedensko po dve uri.« Ko ne dopustu-jeta v Sloveniji, dopustujeta ob Bajkalu, ob njegovi južni obali teče tudi transibirska železnica, kjer imata dačo v gozdu in malo vrta. Sibirska poletja se po temperaturah skoraj ne razlikujejo od poletij v Sloveniji, najvišje temperature dosežejo tudi plus 35 stopinj Celzija, tolikšne pa so tudi povprečne zimske temperature, ko se je potrebno odevati v krzno, da ti mraz ne seže do kosti. V dačo odhajata ob koncu tedna, med tednom zanjo ni časa, razen za gledališče. Jelena je v službi od 8. do 20. ure, Sašo dela skupaj po 24 ur, nato je tri dni prost. Zelo rad kuha, to ima še iz časov, ko je delal kot stuard na letalu, delno pa tudi v genih, ded je bil namreč direktor ene od restavracij. Prepričan je, da se je tudi z očmi, zato veliko da na dekoracijo, okrasje na mizi, vsaka jed mora biti primerno servirana, da tekne. Ko smo Jeleno in Saša obiskali med dopustovanjem na Ptuju, obiskala sta tudi nekatere druge slovenske kraje, je pripravil staro rusko jed, sirnike, ki jih tople postrežejo zjutraj in zvečer z mlekom. Pripravijo se zelo enostavno, iz skute, narezanega suhega sadja, moke, jajca, šcepca soli in vaniljinega sladkorja. Vse sestavine zmešamo z rokami, z rokami oblikujemo majhne pogačice, ki jih prepražimo v olju in še tople ponudimo, okrasimo jih lahko s kislo smetano. Na Ptuj sta sorodstveno vezana, Sašova sestra Tatjana je poročena s Ptujčanom. Njuna mama je že pred desetletji, ko je Tatjana odhajala v Evropo, dejala, da je dobro, da odhaja, ker se Rusiji pišejo slabi časi. Sašo je od takrat že štirikrat obiskal Slovenijo, Jelena trikrat. Z vsakim obiskom odkrijeta nekaj novega, čeprav sta Slovenijo že dobro spoznala, vsakič ostaneta nekaj tednov, 1400 evrov ju stane ena pot ali dve plači. Prepričana sta, da tako Ptuj kot Slovenijo čaka še veliko trdega dela na področju razvoja turizma. Na Ptuju sta med enim in drugim obiskom opazila, da je mesto malo bolj čisto, prijazno, da se obnavljajo pročelja hiš. Mesto pa potrebuje tudi sodobno nakupovalno središče, kot je na primer Europark v Mariboru, pogrešata pa tudi urejeno tržnico. Tudi na tem področju Ptuj še prepočasi vleče poteze, četudi je tradicija sejmarjenja v tem mestu že stara, novodobna pa mu nikakor ne zleze pod kožo. Na ulicah in trgih starega Ptuja je bilo letos mogoče srečati turiste že iz 73 držav sveta, brez Slovenije, najbolj eksotična dežela, iz katere so prišli, je Swaziland. To pa je že podatek, ki terja k treznemu razmisleku o nadaljnjem kvalitetnejšem razvoju turizma v tem okolju. Tako kot Jelena in Sašo vsak, ki pride, nekaj pogreša, nekaj, kar bi lahko to mesto naredilo še bolj privlačno in zaželeno na mednarodnem turističnem zemljevidu. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Jelena Bočinskaja: »Ptuj potrebuje sodobno nakupovalno središ- Sašo BočInskI: »Ptuj je Iz leta v leto bolj čist, prijazen do oblsko-če in tržnico.« valcev, obnavljajo se fasade.« Juršinci • Dobrodelni koncert Zbirali sredstva za opremo vrtca V petek, 21. oktobra, je odbor za družbene dejavnosti občine Juršinci v sodelovanju z OŠ Juršinci organiziral drugi dobrodelni koncert, katerega izkupiček je bil v celoti namenjen nakupu opreme za vrtec v Juršincih, ki ga v tem trenutku obiskuje 27 otrok. Pa brez zamere S.uper K.ul B.arabe Slovenski Robini Hoodi Najbolj vroča tema preteklega obdobja? Ni dileme, zagotovo rop sefov SKB banke v Ljubljani. Skoraj ga ni pogovora, ki vsaj enkrat ne bi nanesel na to temo; koliko jih je bilo, kakšni so bili, kaj so vzeli, jih bodo našli itd. Zdi se, da se ljudje ne znajo pogovarjati o ničemer drugem. Medklic: hvalabogu, se vsaj o ptičji gripi ne pogovarjajo. A pustimo zdaj to. Kajti slovenska javnost ima drugo kost - že omenjeni rop sefov SKB banke. Kaj seje zgodilo, verjetno ni treba nobenemu posebej razlagati. Ce slučajno še res niste slišali za zadevo, potem ste verjetno gluhi in slepi hkrati. In če ste med temi, vam tudi tukaj ne bomo razjasnjevali uvida v tole peripetijo. Spravite se v knjižnico in si zadeve oglejte v starih časopisih. A vendar, pri tem ropu se za človeka, ki rad opazuje drugega človeka, množico, vseeno kažejo nadvse zanimive poteze soljudi in družbe nasploh, kijih vsekakor ne smemo zapostavljati. Kajti sam rop je zdaj že preteklost. Vlomili so noter, zvezali varnostnika, odprli tistih nekaj sto sefov in jo pocitrali. To je to. O tem se človek nekako ne more pogovarjati tri tedne. Preveč suhoparno. Preveč preprosto. A po drugi strani se pa lahko narod pogovarja tedne in tedne o vsem ostalem - recimo o tem, ali so vlomili v točno določene sefe, kot je na popovih Trenjih na glas zatrjeval bivši šef policije, pa o tem, ali jih bodo dobili, pa seveda o tem, kdo bi sploh lahko to bil. A najbolj zanimiv aspekt ropa je človeško občutje samega dejanja. Kaj mislim s tem? Enostavno to, kako zanimivo je opazovati ljudi, ko se o samem ropu pogovarjajo. In kaj mislijo o njem. Med ljudstvom je namreč zaznati izredno povečan "Robin Hood" efekt. Roparji sefov so medproletarskim razredom (če kaj takega sploh še obstaja)povzdignjeni v nekakepol-heroje, Robine Hoode modernega časa. Večina ljudi o roparskih komitentih in njihovem dejanju namreč ne govori z zgražanjem, ampak s pogosto celo neprikrito privoščljivostjo. Ljudje se kar razcvetijo, ko drug drugemu pripovedujejo in se pomenkujejo o tem ropu. Kot da bi ta rop pojmovali kot udarec proti liberalnemu kapitalizmu, ki vodi današnji svet. V SKB ne vidijo neke določene banke, ampak kar celoten svetovni red. Ki, to je najbrž brezpredmetno ponavljati, "malega" človeka brezobzirno tepta na vsakem koraku. In prav očitno je, s kakšno privoščljivostjo ljudje gledajo poročanje o tem ropu. Češ, prav jim je, brezobzirnim kapitalistom. Seveda, tistih štiristo, ki so jim odtujili njihovo premoženje, se s tem ne strinja, a ostali skoraj vsi. Tudi glede teh, ki jim je bila njihova last odtujena, je zaznati prepričanje, da tako imajo ogromno denarja, zato se jim tisto, kar so imeli v sefih, tako ne bo poznalo. K temu pripomorejo tudi posnetki, kot je bil tisti, ko se je razburjena ženica zgražala, da so ji bojda odtujili par deset milijonov, ker da dva milijona ona ne hrani v sefu, ampak doma. Lahko takšno pojmovanje, takšen odnos ljudi obsojamo? Sam sem mnenja, da ne, in da je takšen odnos tudi nekaj povsem naravnega. Ljudje, ki komaj preživijo skozi mesec, ki jih vse možne in nemožne državne organizacije iz dneva v dan molzejo, so seveda veseli, kadar (po njihovem mnenju) nekdo vrne roparski državi milo za drago. Tistih nekaj sto, ki pa je zraven tega bilo oškodovano, so pa tako bogatuni, ki jim po nekaj milijonov manj v denarnici ne škoduje in jim je čisto prav. Kot rečeno, to stališče je popolnoma razumljivo. A vseeno bi bilo bolje, da nepridiprave čim prej najdejo, kajti v nasprotnem primeru lahko še nekaj drugih osebkov dobi idejo, da bi se lotilo kakega podobnega podjetja. In morda prav v vašem sefu. Gregor Alič V štiriurnem programu so nastopili: trio Stanka Plohla-Kovačečjaka, Denis in Tadej Žnidarič, Anita Kralj, Mateja Domanjko, ansambel Prepih, Ansambel bratov Gašparič, turbo folk skupina Bič Boys, Smile Band, ansambel Štrk, Doris Erhatič, Sanja Ivanjšič, Roman in Danijel Novak, pater Janez Ferlež, Claudia, ansambel Dinamika, ansambel Prijatelji iz Ptuja, duo Polet, Štajerski Mišo, Alfi Nipič in Klapovuhi iz Benedikta. Za humor so poskrbeli Luka in Pepi ter Korl. Koncerta so se udeležili tudi varovanci Zavoda dr. Marijana Borštnarja iz Dornave, ki so izdelali in poklonili vrtcu čudovito zibelko. Vsi nastopajoči so se tudi odpovedali honorarju. Zbrane so pozdravili župan občine Alojz Kaučič, ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Sven-šek in predsednica odbora za družbene dejavnosti občine Juršinci Dragica Toš Majcen. Donatorji in obiskovalci so skupaj zbrali 1.056.000 tolarjev sredstev. Po besedah Dragice Toš Majcen bodo s temi sredstvi kupili opremo za večnamenski prostor v vrtcu, potrebne posteljice in otrokom bodo izpolnili željo, saj si želijo televizor s DVD-pred-vajalnikom, da bodo lahko pogledali kakšno risanko. Zmago Šalamun V programu so sodelovali tudi najmlajši. Foto: Damjan Simenko Podlehnik • Srečanje sošolcev Čez pet let na svidenje Pred več kot tridesetimi leti smo prestopili šolski prag OŠ Videm pri Ptuju. Bil je čas, ko je vsak izmed nas dobil začetek svoje poti med zvezde ^ v ženske ali vino? Odvisno od letnika! Del življenja smo preživeli skupaj, ko smo gulili šolske klopi, šolski zidovi pa so zapisali naše radosti, skrivnosti, tegobe in ljubezni. Sošolka Marinka Čeh se je potrudila in z veliko zavzetostjo zbirala naslove, sošolci pa so dokazali, da si želimo srečanja, saj smo se skoraj vsi z veseljem odzvali. Srečali smo se v Podlehniku v Gostišču ob Ribniku, kjer smo prisluhnili kulturnemu programu, slavnostnemu govorniku Janku Gabrovcu, program je Borut Šosterič ovekovečili s projekcijo fotografij, ki smo jih uspeli zbrati. Nato smo po večerji poklepetali z našimi učitelji, ki so se prav tako skoraj vsi udeležili srečanja, za kar smo jim neizmerno hvaležni, saj so njihovi prvi koraki tisti čvrsti temelji, na katerih sloni naša pot. Po zdravljici smo se zavrteli ob zvokih ansambla bratov Belšak, se od srca nasmejali skečem in sodelovali v družabnih igrah. Kar prehitro je minilo srečanje, toda obljubili smo si, da se srečamo čez pet let, ko nas bo obiskal naš prijatelj abraham. Zdenka Golub Dobra kapljica iz Petovie je bila dobro znana že rimskemu imperiju, trte ptujskega okoliša pa tudi danes dajejo žlahtno vino. Da je res tako, bomo prvi izvedeli vsi tisti, ki bomo mlada vina pokušali na velikem ptujskem martinovanju. Kot Rimljani nekoč, tako tudi mi danes Vina iz Petovie, današnjega Ptuja, so bila že v rimskih časih znana po vsem imperiju. Čeprav so sprva Rimljani v teh krajih želeli vinogradništvo izkoreniniti, pa je cesar Probus ukazal, da se sme saditi le najboljša in najžlahtnejša trta. Ugotovil je namreč, da so na področju današnjih Haloz za to izredno dobri klimatski pogoji. Ptuj svojo tradicijo mesta trte in vina zvesto nadaljuje. Tudi letos Perutnina Ptuj, Ptujska klet, PP Gostinstvo, Radio-Tednik Ptuj in Lokalna turistična organizacija Ptuj pripravljajo nepozabno ptujsko martinovanje. Veselje in dobra volja se bosta raztezali po ptujskih ulicah od dvorišča Ptujske kleti na Vinarskem trgu pa vse do mestne tržnice. Ob tem bo vsekakor veljalo, da kjer najžlaht-nejše vino zori, tam Martin se najbolj veseli. Na velikem ptujskem martinovanju z vinom in IS petelinom! Foto: Borut Sosteric Štajerski TEDNIK Rešitev prejšnje križanke, vodoravno: BROSSE, RASTER, ENTEBE, STANEK, TENOR, JOŽE, SEV, KOST, ARALSK, STO, RODOPA, FLAM, IZIDA, MAONA, ADN, IAN, IŽ, KRAJEVNO IME, RISARKA, LIV, TJ, KAAS, ORO. Prejeli smo Kdo je poškodoval robnike v centru Koga? Neresnično in lažno obtoževanje spodaj podpisanega s strani župana občine Ormož g. Vilija Trofenikapresega vse meje zdravega razuma. Vse bolj se mi dozdeva, da je kot v bivšem sistemu kriv tisti, ki opozori na napako. Moč posameznikov pa je neomajna ... Najhuje pri vsem tem pa je neizpodbitno dejstvo, da so nesporni zmagovalci tisti, ki neupravičeno obtožujejo pa tudi lažejo! Zapleti z izgradnjo pločnikov v centru Koga so se začeli že pred izgradnjo. Občina je k pridobivanju zemljišč pristopila na dokaj čuden način. Lastniki zemljišč so najprej morali podpisati, da se strinjajo, da se na njihovih zemljiščih opravijo posegi, potem pa bodo zemljišče dobili plačano, kar je nekako tako: Najprej mi daj hlebec kruha, ko pa ga bom pojedel, ga bom plačal, kolikor bom pač hotel. V nasprotnem se sicer lahko tožimo, sodni postopki na sodišču pa so predvsem mučni in dolgotrajni. Župan baje drugačnega načina ne pozna, kar je seveda jasno; kar se Janezek nauči, to Janez ve... Lansko jesen, tik pred držav-nozborskimi volitvami, so tako kot v drugih krajevnih skupnosti po naši občini začeli izgradnjo pločnika in avtobusnega postajališča. To smo seveda pričakovali, saj je naš župan spet kandidiral za poslanca v DZ Republike Slovenije. Spet, a s to razliko, da je menjal barvo, kar pa v tem primeru sploh ni pomembno. Res je, da je malce čudno, a očitno možno, predvsem če gre za človeka, ki je svojo politično kariero začel Bistra kapljica iz soda v kozarec Martinovo je praznik darov narave in dan, ko se dela obračun letine. Je čas, ko iz soda v kozarec natočimo žlahtno tekočino, nič več motno in neopredeljene barve, ampak bistro in sortno obarvano. Res je, da se že po grozdju sluti, kakšen bo vinski letnik, toda tisti pravi trenutek, ko je mogoče reči, kakšen je v resnici, določa sv. Martin, ki iz mošta naredi vino. Naj bo martinovanje praznik vseh ljubiteljev žlahtne kapljice, ki ni rada sama. Odlična je v družbi dobrih jedi in veseli pesmi, predvsem pa ljudi dobre volje. Na ptujskem martinovanju se zopet snidemo stari prijatelji! Letos bo zares veselo Dan, ko goduje sveti Martin, po ljudskem izročilu imenujemo tudi jesenski pust. Torej dan, ki najavlja šegavi čas pravega pusta. Prav zato bo na letošnjem ptujskem martinovanju ustoličen VII. princ kurentovanja. A to ne bo edina kronana glava v naši družbi, izbirali bomo namreč tudi Vinsko kraljico Ptuja, katere visokost bo z nami ves čas dvodnevnega pokušanja mladega vina. Da je vino zares žlahtno, ga je potrebno blagosloviti. To bomo najprej storili v cerkvi sv. Jurija, kasneje pa mošt krstili tudi na malo bolj zabaven način. Zdravico pa bo vsem prisotnim namenil tudi sam ptujski župan, s povabilom, da se skupaj veselimo v čast mlademu vinu, pridelanem z ljubeznijo in znanjem. Zabavali se bomo skupaj z Duom Rocco, na-rodnozabavnim ansamblom Vitezi celjski, Veselimi slavčki, tamburaši iz Cirkovc, Štajerskimi frajto-narji, skupino Krona in godbo na pihala Ptuj, pospremljeno z ma-žoretkami iz Hajdine. Zagotovo nas spanec in utrujenost ne bosta premagala vse do jutranjih ur. Martinovanje je kot vino, nikoli dokončana pesem Z enim in drugim so povezane številne takšne in drugačne zgodbe. Ena izmed njih govori tudi o slavnem Goetheju. Ko so ga ob neki priložnosti vprašali, čemu bi se lažje odpovedal, vinu ali ženskam, je modro odgovoril, da je vse odvisno od letnika. Kakšen vinski letnik bo letos krstil sv. Martin, bomo izvedeli na ptujskem martinovanju, kjer bodo lahko vsi obiskovalci pokušali najboljša mlada vina Ptujske kleti in okoliških vinarjev. Ker pa k dobremu vinu spadata tudi izbran okus jedi in vesela pesem, je ptujsko martinovanje tisti dogodek, ki ga prav gotovo ne smete zamuditi. graditi že v obdobju diktatorskega režima! Izgradnja pločnika in postajališča se je zavlekla skozi celo zimo in letos spomladi je bila dokončana. Bravo! Za izgradnjo nekaj več kot sto metrov pločnika in avtobusnega postajališča za dva avtobusa so potrebovali skorajda pol leta. Človek bi pričakoval, da bo izgradnja kvalitetna, po standardih EU! Ko pa sem sam šel po pločniku, se mi je pogled zaustavil na robniku, ki je okrušen, pa bi moral biti nov. Prav iz tega razloga sem šel peš po celotni dolžini pločnika in se prepričal, da je okrušen skoraj vsak drugi robnik! Lepo prosim! Če grem v trgovino, z namenom, da kupim kozarce, bom pazil, da kupim cele, saj jih bom tudi plačal! Robnike smo plačali vsi občani in na mestu je, da so nepoškodovani! Prav zato sem tudi na eni od sej županu zastavil vprašanje: »Zakaj so robniki okrušeni?« Na seji mi je odgovoril, da bom dobil pisni odgovor, kar je seveda v njegovem stilu. Moral je pač razmisliti, kako bo odgovoril, da ne bo nič kriv izvajalec in ne investitor. Pisni odgovor se je glasil: »Robnike je poškodoval neznani storilec z gradbeno ali kmetijsko mehanizacijo.« Seveda s takim odgovorom ne moreš biti zadovoljen, na določenih mestih se jasno vidi, da so okrušeni deli robnikov zapolnjeni z asfaltom! Polomljeni so na mestih, kamor ni moč priti ne z gradbeno in ne s kmetijsko mehanizacijo! To sem tudi povedal. Odgovor je spet bil znan že v naprej. Po trditvah župana so povsod po občini zelo srečni, ker imajo izgrajene pločnike. Na Kogu pa smo nekaj posebnega. Nadaljeval je še, da je robnike polomil neznani storilec, in to samo zato, da sem jaz imel kaj vprašati! Seveda sem ostal brez besed ... Tudi če bi hotel odgovoriti, mi naš župan po svojem pojmovanju demokratičnih načel v občini tega ne bi niti dovolil. Izrekel je seveda hude obtožbe, ki so brez vsake osnove! Žal pa sem spet nemočen. Lahko le napišem, da se je dobesedno zlagal, kar počnejo lažnivci, ki so brez vesti! Seveda sem kot človek, kot občan občine Ormož, zelo prizadet! Kaj bom še kriv? Česa vse me bodo obtožili brez vsake osnove! Če je namreč resnica to, kar trdi župan, potem bi on kot varuh zakonitosti moral proti meni podati kazensko ovadbo in svoje trditve dokazati! V nasprotnem pa mu mirne duše lahko pogledam v obraz in mu rečem: »Lažnivec!« Ostaja pa grenak okus in žalostno spoznanje, da je posameznik, ki opozori na napako, kriv za vse. Žalostno je tudi spoznanje, da svojega dela še zdaleč ni naredil Svet KS Kog! Zakaj? O tem bodo enkrat morali položiti račune. Skrajni čas namreč je, da se tudi svetniki v KS Kog začnejo zavedati, da občina ni samo župan, predvsem pa da župan deli denar, ki je last vseh nas, pa tudi tega, da bi ta denar morali vložiti v nekaj bolj uporabnega kot so okušeni robniki na pločnikih v centru Koga. Sam upam, da zapletov z robniki na pločnikih še lep čas ne bo konca. Eden od naju, bodisi župan ali pa jaz, piševa in govoriva neresnico, oziroma laž! Obtožen sem. Prav iz tega razloga pričakujem, da bo župan svoje obtožbe utemeljil in podkrepil z dokazi, v nasprotnem pa so njegove besede ničvredne in prav toliko je vreden tudi človek, ki takšne besede izraža javno pred kamero! Bogomir Luci - vodja kluba svetnikov SDS /Cj&ř- nc^řUtn^e^ imko zom] tam filoř-tín se nc^éo^ th&eùù... Ptujsko martinovanje s petelinom In vinom! 11. in 12. novembra na ptujskih ulicaii med Vinarsidii trgom in mestno tržnico MIKLOŠIČEVA ULICA Petek, ÍÍ. november 8.00 stojnice in melianska glasba 11.11 imenovanje VII. princa kurentovanja 12.30 zabava z Duom Rocco 14.30 godba na pihala Ptuj in mazoretke iz Hajdine 15.00 imenovanje Vinske Kraljice 15.30 mimohod Kopijašev 16.00 blagoslov vina v cerkvi Sv. Jurija 16.30 kulturno - zabavni program 17.00 predstavitev vinskega letnika 17.30 zdravica župana 17.45 pozdrav vinske kraljice Ptuja 18.00 zabavni krst mošta 18.30 zabava z narodnozabavnim ansamblom Vitezi celjski Sobota 12. november 10.00 harmonikasi iz Hajdoš 10.15 ansambel Veseli slavčki 10.30 tekmovanje skupin v tematskih igrah 11.00 zabava z ansamblom Veseli slavčki 12.00 podelitev nagrad VINARSKI TRG Petek. 11. november 12.00 pozdrav princa kurentovanja 2006 14.00 godba na pihala Ptuj in mazoretke iz Hajdine 15.00 tamburaši iz Cirkovc 15.30 pozdrav vinske kraljice Ptuja 16.00 zabava z glasbeno skupino Krona Sobota 12. november 13.00 študentske igre in zabava z glasbeno skupino Krona Ptujsko martinovanle bodo bogatile odlične jedi in žlahtna kapljica vinogradnikov ptujskega vinskega okoliša. ŠtajerskiTEDHIK RADIOPTUJ aasMiio« Gostinstvo PP PTUJSKA^SI^ET VINARSTVO Jj^ VINARSTVO Perutnina Ptuj LTOPtuj Organizatorji: Perutnina Ptuj, Ptujslo klet, PP Gostinstvo, Radio Tednilt Ptuj, LTO Ptuj Pokrovitelj: Komunaino podjetje Ptuj Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkoinolnih puač je zdravju škodljivo. Prireditvenih Torek, 8. november 9.00 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven 10.00 do 17.00 Ormož, pri vinski kleti, Zabava z ansamblom Mitreji, v okviru Martinovega tedna 10.00 do 12.00 Rače, prostori občine, cepljenje proti gripi, cepljenje je organizirano izključno za občane občine Rače-Fram starejše od 65 let in za kronične bolnike 11.00 do 14.00 Ptuj, kmetijsko-gozdarski zavod, seminar Možnosti (so-)financiranja (ekološkega) kmetijstva, organizira Društvo ECHo in Društvo kmečkih žena občine Dornava 15.00 Ormož, šotor ob vinski kleti in vinska klet, martinov dan za mlade 17.00 Ptuj, Lekarna, na Trstenjakovi 9, otvoritev fotografske razstave Borisa Fariča, v okviru projekta Ohranimo mladost - Ptuj, Galerija Magistrat, v prvem nadstropju Mestne hiše, razstava 17 naslovnic Ptujčana, od decembra 2003 do maja letos, med njimi šest fotografij, ki so bile izbrane na fotografskem natečaju Naslovnica Ptujčana 2004, likovno oceno fotografij bo podal mojster fotografije Stojan Kerbler - Ormož, Dan odprtih vrat izletniške kmetije Tilike Kolarič Sreda, 9. november 9.00 Ptuj, ZRS Bistra, Slovenski trg 6, Seminar s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij in elektronskega poslovanja z geslom »Praksa je najboljši učitelj« 10.00 do 17.00 Ormož, šotor pri vinski kleti in vinska klet, Dan vinogradnikov ter Večer večno zelenih melodij, v okviru martinovega tedna 10.00 Kog, v dvorani, srečanje starejših krajanov, organizira KS Kog v sodelovanju z Društvom upokojencev Zarja Kog 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven 17.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, predstavitev knjige Se znamo obnašati?, predstavila jo bo avtorica Ana Nuša Kneževič Četrtek, 10. november 10.00 Ormož, šotor pri vinski kleti in vinska klet, Martinov praznik 10.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo 11.00 do 14.00 Ptuj, Kmetijsko-gozdarski zavod, seminar Možnosti (so-)financiranja (ekološkega) kmetovanja, organizira Društvo ECHo in Društvo kmečkih žena občine Dornava Podlehnik, martinovanje s krstom mošta, pripravlja DU Podlehnik Ptujj, v pedagoški sobi na ptujskem gradu, odprtje razstave Stanka Curina, priznanega vinogradnika in vinarja s Koga Ormož, prostori Gimnazije, Svet govorice, predstavitev znakovnega jezika (Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor), pričakujejo učence, dijake, starše in ostale občane, ob dnevu odprtih vrat Gimnazije Ormož Ptuj, CID, projekcija filma, Punčka za milijon dolarjev 11.00 17.00 17.00 19.00 Krvodajalci 17. oktober - Boris Vuk, Strmec 16la; Nikolina Vuzem, Ribiška pot 6la, Ptuj; Milena Cuš, Dornava 91lb; Anton Peklar, Borovci 32/a; Jožef Bedrač, Bodkovci 32; Benjamin Slanic, Koroška 31, Maribor; Peter Cigula, Ločki Vrh 4; Mira Meško, Bresnica 5lb; Dušan Gavez, Korenjak 11; Marija [tumpf, Trubarjeva 9, Ptuj; Jožef Vogrinc, Žetale 24lb; Marjetka Skočir, Rabelčja vas 34lb; Štefan Petrovič, Strajna 45; Klaudija Lazar, Trubarjeva 9, Ptuj; Karlo Šuligoj, Apače 59la; Vlado Petrovič, Ločki Vrh 56; Saša Peršoh, Sp. Jablane 42; Metka Šijanec, Krambergerjevapot 4, Ptuj; JanezZu-panič, Muretinci 37lb; Dragica Vidovič, Tibolci 14la; Stanislav Jelen, Podlehnik 12la; Anton Butolen, Žetale 42; Dragutin Hu-din, Repišče 21; Franc Sovec, Novinci 24la; Milan Fakin, Na postajo 68, Ptuj; Kristina Štajnberger, Žetale 94; Zdenka Pulko, Žetale 62la; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Miroslava Vršec, Cirku-lane 54, Mirka Baklan, Prešernova 23la, Ptuj; Janko Kodrič, Bukovci 92la; Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ptuj; Marija Zelenik, Volkmerjeva ul. 11, Ptuj; Stanko Gorjup, Bresnica 67; Maja Belic, Skorba 70; Ivan Zemljarič, Strmec pri Polenšaku; Jožef Zebec, Belski Vrh 102; Martina Florjanič, Strelci 9; Robert Ciglar, Pod-vinci 113; Marjan Nedelko, Andrenci 41, Cerkvenjak. »Ko pomagamo drugim, pomagamo sebi. Vas zanima odlično, donosno in zabavno druženje ob delu. Mednarodno podjetje z 18-letnimi izkušnjami zaradi povečanega obsega dela in novih programov nudi prosta delovna mesta svetovalca in distributerja s področja zdravega življenja. Vabimo Vas, da nas obiščete: - vsak torek med 18. in 19. uro v gostišču Savaria, Cesta 8 avgusta, Ptuj - vsak torek med 17. in 19. uro in sredo med 16. in 19. uro na Effenkovi 61 (Dom učencev) v Velenju - vsak torek od 17. do 18. ure, Gostišče Hochkraut, Tremerje 3, relacija Laško -Celje (sledite rumenemu znaku). Zainteresirani za druge države, predvsem Hrvaško in Srbijo pokličite 05 612-20-00.« Arion Itd i "«a« oglasi Pomagali smo mnogim, zakaj ne bi tudi vam? J ASTROLOGIJA ■ J VEDEŽEVANJE I 090 43 61 RADIOPTUJ 89,8»98,e'l04;3 STORITVE ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. Vsak četrtek ob 20.00 uri posicoćm 7 KMETIJSTVO KUPIM bikce simentalce. Tel. 031 423 117._ PRODAM odojke. Tel. 757 08 51. NEPREMIČNINE 1 S mićfiffm. 7 NADBIŠEC (blizu Zavrha), zemljišče - travnik; Ljubstava, zemljišče; Ljubstava, kmetijsko posestvo, 16,79 ha. Nepremičninska družba Realiteta, Geisler in Muić, d. n. o. Jurčičeva ulica 6, 2000 Maribor, tel. 02 250 24 88; faks 02 250 24 89, www.realiteta.si; info@realiteta.si. 7. Ans. Simona GajSka - Važno je, da se vrti 6. Anja Burnik z Brigito Šuler - Lastovka 5. Štirje kovači - Kdor zimo rad ima 4. Slovenski muzikantje - Zimski večer 3. Aplavz - Stari časi 2. Jože Galič in glasba iz Slovenije - izbirčno deMe 1. Ans. Tineta Stareta - Bife stoji 1. Turbo Angels - Naj se dviga 2. Rebeka Dremelj - Siovenski superboy 3. Brendi - Daj me pusti malo gor 4. Rok Kosmač - Zbuja se drugje 5. Stane Vidmar - Če bi bog mi dai moči 6. Darja Gajšek - Poje mi morje 7. Pop n'dekl - Solza Poskočnih 7 Veličastnih 7 Glasujem za:_ Ime in priimek: , Tel. številka: _ ft na nfiBlov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Orfejčkove SMS glasbene iel|e: 041/818-666 Nagrado prejme: Marjana Mohorko, Ormoška c. 45, 2250 Ptuj DOM - STANOVANJE PODJETJE vzame v najem garsonjero za dobo enega leta. Cenjene ponudbe na GSM 041 395 341. BELA TEHNIKA PRODAM televizor Sony, ekran 70 cm, dobro ohranjen, za 29.000 SIT. Tel. 041 667 325. RAZNO PRODAM psičke, nemške ovčarje. Tel. 031 744 408 NaroČite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! AERipĐIKe www.aerobika.net NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: ^ Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: 1 RADIO IhUNK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. šest let ie na tvojem grobu svečke gorijo, nas pa v očeh solze skelijo, v srcih naših bole~ina je skele~a, saj v grob s teboj od{la je na{a sreča. V SPOMIN Ivanu Kolaricu SKORBA 49 Hvala vsem in vsakemu posebej, ki mu prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi tvoji, ki te zelo pogrešamo SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj Telefon: 02 748 29 99, 02 748 29 63 Telefaks: 02 748 29 44 E-po{ta: sou@ptuj.si Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1), 4. in 13. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/99) ter sklepa Občinskega sveta Občine Kidričevo št. 015-04/99 z dne 19. 6. 2003, Skupna občinska uprava, v imenu Občine Kidričevo, vabi na PRVO PROSTORSKO KONFERENCO za občinski lokacijski načrt za del območja P16-S4 Njiverce I (sever), ki bo v ~etrtek, 17. 11. 2005, ob 13. uri, v prostorih Ob~ine Kidri~evo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidri~evo Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Občini Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo ter tudi na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur. Predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast SKUPNA OBČINSKA UPRAVA Mestni trg 1, 2250 Ptuj Telefon: 02 748 29 99, 02 748 29 63 Telefaks: 02 748 29 44 E-po{ta: sou@ptuj.si Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1) in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin (Uradni list RS, št. 57/99) ter sklepa Občinskega sveta Občine Kidričevo, št. 015-04/99 z dne 19. 6. 2003, Skupna občinska uprava, v imenu Občine Kidričevo, vabi na DRUGO PROSTORSKO KONFERENCO za občinski lokacijski načrt za del območja P15-P1 Gramoznica Pleterje, ki bo v ~etrtek, 17. 11. 2005, ob 14. uri, v prostorih Ob~ine Kidri~evo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidri~evo Najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga občinskega ureditvenega načrta se skliče druga prostorska konferenca, na kateri se ugotovi, ali so priporočila s prve prostorske konference in podane smernice upoštevani v pripravljenem predlogu. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti in gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Gradivo je na vpogled na Občini Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo ter tudi na Skupni občinski upravi, Mestni trg 1, Ptuj (soba 36), in sicer v času uradnih ur. Predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast www.radio-tednik.si v Štajerski TEDNIK in AER0ĐIKE Ta teden prejme osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA IME IN PRIIMEK Natalija Zemúljak Podlehnik 41,8886 Podlehnik Nagrajenka pr^me nagrado po pošti. Ptuj • Še o problematiki Mestnega kina Usoda precej negotova Mestnemu kinu Ptuju so šteti dnevi, tako je vsaj sklepati po predstavitvi problematike direktorja Mestnega kina Ptuj Srečka Šne-bergerja na oktobrski seji sveta MO Ptuj. Predstave potekajo samo še ob petkih, sobotah in nedeljah, obiskovalcev je malo, od 10 do 30 na predstavo. Tudi poskus, da bi z nižjo ceno, vstopnice so pocenili z 800 na 500 tolarjev, privabili več obiskovalcev, se ni ob-nesel. Še prej pa so zmanjšali število zaposlenih na minimum, zdaj ima kino samo še dva zaposlena, pa še ta sta brez osebnih dohodkov - februarja letos sta se namreč odločila za »odpoved osebnim dohodkom«. Na vprašanje, kako živi, je Srečko Šne-berger povedal, da od prodaje dediščine, njegov sin pa je prodal dve leti staro vozilo Megan, ker sta upala, da bo to lahko zadržalo neizogiben konec. Lansko izgubo pa je poplačal tako, da je najel dva milijona dolgoročnega kredita. »Na seji mestnega sveta sem problematiko predstavil v okviru iskanja možnosti, da Mestni kino ohrani dejavnost. Morda sem naredil celo napako, da že prej problematike nisem predstavil v javnosti, ker sedaj zaradi nepoznavanja situacije dnevno preko interneta doživljam takšne in drugačne napade.« Mestni kino Ptuj na sedanji lokaciji na Cvetkovem trgu deluje od leta 1946, pred tem je bil na tem naslovu nemški kulturni dom. Ptujskemu kinu je začelo iti navzdol pred tremi leti. Za male kinoope-raterje se je začelo kritično obdobje poslovanja z izgradnjo mariborskega Koloseja in celjskega Tuša, svoje pa je naredila možnost internetnega spremljanja filmov, kjer si je mogoče najnovejše stvaritve ogledati še pred premierami v kinodvoranah. »Potrebno je povedati, da smo v letu 2002/03 ostali brez ključnega komercialnega programa. Govorimo o Gospodarju prstanov, Harryju Potterju, Samuraju in Troji ter še drugih podobnih filmih, ki so v distribuciji Ljubljanskih kinematografov ali v posesti razdeljevanja tega materiala s strani Koloseja. Ti, ki so tudi v vlogi distributerja, so nas v programu omejili, da bi pokrili širok prostor, ki so si ga zastavili. Poskušali so realizirati filozofijo: razdalja do 50 km je naša, nobenega drugega kina. To tudi intenzivno delajo. Veliko sicer niso dobili, ker imajo tudi sami težave, mi pa smo s tem dosti izgubili. Iz Londona je sicer prišlo strogo sporočilo, da konkurence ne smejo uničevati, da ta mora ostati. Tuš naj bi imel pomembno vlogo v Sloveniji na področju reproduktivne kinematografije, zato mora dobiti film istočasno kot Kolosej. Šlo je za omejevanje programa celjskemu Tušu, ko se je tudi v Celju zgodil Kolosej. Tudi mi smo pisali v London, zgodilo pa se je, ker smo mali glede na delež najemnine, ki jo dobijo od nas, da so nam le skopo odgovorili, da je težave in probleme, ki so vezani na to vprašanje, nujno in potrebno reševati na lokalni ravni. Mi tega vprašanja na lokalni ravni ne moremo reševati, ptujsko mestno oblast pa smo že pred tremi leti opozorili na probleme, s katerimi se srečujemo. Ves čas sem delal na tem, da bi zadevo rešil, v javnosti pa o tem nisem govoril, morda tudi zato, ker sem upal, da se bodo razmere nekako le uredile.« Bo MO Ptuj uveljavila predkupno pravico? Srečko Šneberger v tem trenutku ni najbolj optimističen, močno ga skrbi usoda edinega ptujskega kina, saj je želja lastnikov, da se ta dejavnost likvidira. Mestna občina Ptuj je glede na vlaganja v obnovo in vpis v zemljiško knjigo 43-odstotna lastnica kinodvorane, v dejavnosti pa so soudeleženi še Kmečka družba, KB Infond, zdajšnji in bivši zaposleni. Vprašanje, ki se odpira ob tem, je, ali bo MO Ptuj uveljavila predkupno pravico, s tem pa kino-dvorano obdržala v mestnih rokah. Trenutno dolgujejo distributerjem blizu 2,5 mi- Foto: Črtomir Goznik Se Mestni kino Ptuj približuje zadnji predstavi? lijona tolarjev, na davkih in prispevkih dolga ni. Obveznosti do distributerjev vzamejo 55-odstotkov cene kinovstopnic. Ko se knjigovodsko večajo izgube, ko se zmanjšuje vrednost osnovnega kapitala, je potrebno ukrepati, eden od ukrepov je bila tudi seznanitev mestnega sveta s problematiko. Kinodvorana je po mnenju ptujskega župana dr. Štefana Čelana dobra in uporabna, nakup celotnega objekta pa bi bil za mestno občino prevelik zalogaj. Svetnica LDS Lidija Majnik je bila mnenja, da bi bilo z možnostjo nakupa Mestnega kina dobro seznaniti Klub ptujskih študentov. Za premišljene korake pri reševanju problematike kina se je zavzel svetnik N.Si Janez Rožmarin, MO Ptuj naj se ne bi odpovedala predkupni pravici, vse dokler ne bo pretehtala vseh možnosti nakupa. Dvorana Mestnega kina je namreč Napoved vremena za Slovenijo če Martin (11.) sonce ima, huda zima rada prikrevsa. Danes bo delno jasno, po nižinah v notranjosti države bo zjutraj in del dopoldneva megla ali nizka oblačnost, ki se bo ponekod lahko zadržala ves dan. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 9, najvišje dnevne pa od 9 do 13 stopinj C. V sredo in četrtek bo zmerno do pretežno oblačno. idealen prostor za seje mestnih svetnikov in podobna srečanja; ptujski mestni svet trenutno deluje v najslabših razmerah na Ptujskem. O usodi Mestnega kina na Ptuju naj bi ptujski mestni svetniki razpravljali v posebni točki na prihodnji seji sveta. Kino za dejavnost mladih? "Prehod iz socialističnega v tržno gospodarstvo so nekateri očitno slabo dojeli. Pretirana naglica v privatizacijo je uničila marsikatero dejavnost, ki bi lahko v okviru javnega interesa morda še danes delovala. Žal se nam je v našem mestu nekaj podobnega dogodilo tudi na področju kinematografije. Kot župan sem bil s strani direktorja seznanjen s problemom že pred dvema letoma. Obstoj ptujskega kina smo poskušali reševati tako, da smo nastajajočo izgubo delno pokrivali z dokupom stavbe, ki je bila pred mojim prihodom že delno privatizirana. Po izjavah direktorja Srečka Šnebergerja je v tem trenutku to početje nesmiselno, ker imajo lastniki licenc in kapitala na področju kinematografije jasni interes. Ta se kaže v načrtnem programskem blokiranju vseh atraktivnih filmov, ki se smejo najprej predvajati v velikih kinodvoranah (Planet Tuš in Koloseum). Vse male kinodvorane pa nameravajo veliki lastniki licenc in kino-dvoran preprosto zapreti. Da je zgodba še bolj zapletena, pove podatek, da so lastniki licenc hkrati solastniki tudi našega kina. Mestna občina je solastnica objekta v višini 43 %, a zgolj tistega dela, kjer se trenutno odvija dejavnost kinematografije. Preostali del hiše je v lasti drugih lastnikov. V prihodnje se bomo morali vsi, ki smo vpleteni v to lastnino, sestati in se dogovoriti o možnih nadaljnjih korakih. Osebno se ogrevam za idejo, da bi objekt v celoti poskušali nameniti mladim za različne oblike ustvarjalnosti. Če bomo našli ustreznega partnerja, ki bi bil pripravljen prevzeti odgovornost za pridobivanje ustreznih sredstev, oblikovanje programov in nato vodenje celotne dejavnosti, vidim možnosti za dobro re- šitev. Vsako delno reševanje problemov nas oddaljuje od optimalne rešitve. Predkupne pravice je Mestna občina definirala v svojem odloku in se nanašajo na čisto vsako prodajo objektov ali zemljišč v naši občini. Postavlja se vprašanje, ali je tako določilo smiselno, če vemo, da v proračunu nikoli ni sredstev za uveljavljanje predkupnih pravic. Morda se bodo v prihodnosti potrebe po velikih investicijah iz občinskega proračuna nekoliko zmanjšale in bo ta odlok takrat dobil večji smisel, kot ga ima trenutno," je na vprašanje Štajerskega tednika o možnih izhodih za Mestni kino povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. MG Osebna kronika Rodile so: Andreja Podgoršek, Trdobojci 10, Zg. Le-skovec - Nika; Mateja Novak, Jamna 12, Sveti Jurij ob Ščavnici - Nino; Bernarda Toplak, Mariborska c. 1, Lenart - Jana; Darja Lovrec, Trubarjeva 2, Ptuj - Saša; Katja Mijan, Kajuhova 1, Kidričevo - Erika; Eva Šoskič, Ostrčeva 6, Ptuj - Tina; Milena Perko, Obrež 125, Središče ob Dravi - Kevina; Nataša Kajzba, Vlahovičeva 5, Kidričevo - Lano; Tamara Kolarič, Ul. 25. maja 8, Ptuj - Jureta; Suzana Koser, Janežovci 8/a, Destrnik - Marcela; Mojca Matko, Sedlašek 2, Podlehnik - Saro; Mateja Konrad, Malna 9, Jurovski Dol - Julijo. Umrli so: Jedrta Gnilšek, Trdobojci 24, umrla 27. oktobra 2005; Zora Rola, Vitomarci 65, umrla 26. oktobra 2005; Roman Lešnik, Spodnje Jablane 22, umrl 27. oktobra 2005; Marija Malek, Janežovski Vrh 25, umrla 31. oktobra 2005; Stanislav Plohl, Lačaves 9, umrl 19. oktobra 2005; Janez Predikaka, Slovenski trg 13, Ptuj, umrl 28. oktobra 2005; Franc Pečnik, Gerečja vas 93, umrl 1. novembra 2005; Alojzij Unuk, Sestrže 49, umrl 28. oktobra 2005; Jožefa Čarman, Dornavska c. 1/d, Ptuj, umrla 29. oktobra 2005; Elizabeta Hauptman, Vintarovci 54, umrla 15. oktobra 2005.