PHIHDRSKI DMEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE % * Štev. 82 (2701) Pred protestno zaporo tržaških podjetij 9. t. m. Poštnina plačana v gotovini S pedi zlom? in abbon. post. 1. gr. TRST, sreda 7. aprila 1954 Cena 20 lir L, ^ a množična poča-\n,j ni^e smrti ena-talcev je brez '»JL na}večisi poiitič-"4 festscija po poofcto- in proti-4 j, ■ ^nifl akcijah, ki ' naše ljudstvo, >««° povedoln vsr,-i)U’ ?a node Povratka !!c*t na*e kraje. Sest me-iutri bomo za-io i >ta od objave dik-\ S, °d Poč dovolj dolg W Ie Vsc tržaško pre-^#l »od’ ^oboko občutilo, Ptotiljudska in imperiali-'nod l*'^a hitlerjanskih Wan( r!!®”ani« spornih 1"“ OsebnoCUitl!° P“ 3’e Se "http, f ’ 0° oaka v tu L*se te metode izva- i nas P konkretnem, okolice °de^eVania mesta W ^1.° 'n kjer je Se do-^tk .Z\ vpo kot četrt »Podal l?a> kamor nikoli tkozi *io. ^ojo počasno ago-,} teh - geSestifl mesecih, ko Ico -Vedno niso prekli-'' »jeaoi,? vedno vztrajajo ion j lzvedbi, je prišlo 111,0 »e D ov°lj znakov, da \>,tj n°Vno približali ne-N> r'ej12 katere je naše a zmaQovita sve-So In ko smo v i130 '2a °Casti!i spomin tistih t^je, 5m 0 zmayo dali živ-geniji j° hkrati še enkrat Stili’ J* ne bomo nikoli ',||ls »n«,1 bile njihove S S, ,an’ da ki se do S hote,°. nil° tist0’ kar so ,to»i .2.,osm°oktobrskim 'Mar #Cie , Pa ta uresničenje . -iu ,„9a tklepa ne zado-S% *° besede. Oba go-t. 'l rlo V nedeljo opozorili^ Pobožaj pri k^o rt«, sta’ da danes kS u ou’J° ljudstvo ne V 5U°^ b°rbi v tistih P3e^tflh’ ki jih je K. zmagovitem po- p petimi leti for-ijt p0 U(ianIa, sta da je ounem ustvarjanju »Xern°Sti use9“ de-f;.P°0oj k- prebiValstua ti-ie neob hodno lot »e ° SC resnično iz- lia 0(1 “»»osti pogrezni- "Nr CJt’o sir a® dvoma, da Zq h-.. e realne mož- kode t smo se z noh*> ZrtVatni izkopali. ueu ec W *■ °f.eao te enotnosti'. ^ PosJL-U sk,,Pn“ ne' V' >n ! dlc »»“de gospo-'• 'JrJ°Clcllne krize, ki ,UZU)( lrtL,at teZye, ne samo pro-'o^ *&oistp0 leC vse delovno ■«a'1 >n t Ue Slede na na-h elienouenutno Politično Se°do^^lt ni sPričo i,0 alpri;j(lnPb. demonstra-** i Uj-tp(,-JlezaPoslenih in \Sedl ,ln,h delavcev \ } ter n,c ..Po tržaških SJ1 Odto/Pri^° nedvoum- *«*tep koor-trla?°KL°ra trinajstih '<{ , 5ieč„ ’ '■‘k podjetij ”eC 0 N«01.11« d;,fc°l’° znporo’ " :i»na 11 hlcti-- dio,u tzraž, da je tu organizacijska *Pet0 *! .Pfotj , odločnega pro anja pred i. h '''■'O ni S PTotU,, . P° ki so s f, P°iitiL.2 imperiali-W k . l,ko »to - 20*^ tako da-oi” a!; 1°. danes dajati P* »i izmišljati W triki»lkul°c,jske po- V^ j° »irv T,rs^ p. ctl m ne bodo (P _ lat V,°'0Sno je ,,a dlani, da Proti "U1jna Protestna K-fPov P0UUki Poostre- $'h Pre2nl’('*naro('°va' ka e$tij in nase t,-h,Jetniki °dgo- tS n. dovolj denar- ce Jh N»7;^dte... A5 larodj, '1 ko f,rc ho' tiS»e disi ° V l°djedel-■ ' . , b- -• • ' iz 3,04ih ^riae *n°kov • . Itn, n ,posLltev Dni Uttio ukrepe, ki .^etia. niaia s^ed- 1^1 bi?-. Si o»i/e5.^deljska mno- ^Cis*u sU;Ia na opeu‘ k h ha r,rPL0jUom 0°* Rh&C',.0?- od Scelba predložil parlamentu BeBOraishlItmnuilar• Trstu ratifikacijo evropske obrambne skupnosti w '** J ®a Ball,a Zakonski načrt bo prišel na plenarne seje poslanske zbornice čez dva meseca - Po hrupni seji je senat odvzel mandat predsedniku PNM Lauru, ki je tudi neapeljski župan > Pred stavko mestnega prometa v Rimu Jugoslavijo ni članica atlantskeqa pakta, Trst pa kot sporno ozemlje ne more služiti kombinacijam, ki zadevajo lahko samo ozemlja pod suverenostjo držav članic tega pakta (Od našega dopisnika) RIM, C. - - Danes je predsednik vlade Scelba predložil parlamentu zakonski načrt o ratifikaciji pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Zakonski načrt, ki ga sestavlja en sam člen in ki ga spremlja daljše poročilo, je Scelba predložil na začetku popoldanske seje poslanske zbornice, v navzočnosti skoraj vseh članov vlade. Predložitvi ni zaenkrat sledila no-bena diskusija. Zakonski načrt bo najprej prišel pred zunanjepolitično komisijo zbornice, ki mora po pravilniku opraviti svoje delo najkasneje v dveh mesecih: opozicija se bo gotovo potrudila, da rok ne bo krajši. Sele po diskusiji pred komisijo pride zakonski načrt v razpravljanje na plenarnih sejah. Nato ga čaka ista pot še v senatu. Zakonski načrt, ki ga je predložil Scelba. pooblašča predsednika republike, da ratificira pogodbo, vlada pa, da jo izvaja. Tri italijanske delegate za svet skupnosti bosta izvolili obe zbornici parlamenta izmed svojih članov in sicer poslanska zbornica dva, senat pa enega. Poročilo, ki spremlja zakonski osnutek, o-pisuje na dolgo zgodovino nastanka načrta evropske vojske in zagovarja njeno potrebnost. Med drugim pravi poročilo, da nudi evropska o-brambna skupnost «junaškemu italijanskemu vojaku prvič v zgodovini možnost, da je enako oborožen in opremljen kot vojaki vojsk najbolj bogatih dežel». Sicer je potekla seja poslanske zbornice v odgovorih na rszne interpelacije in v nadaljevanju proračunske de- bate. Ob koncu, ko je predsednik — v tistem trenutku republikanec Macrelli — hotel sejo že zaključiti in ko so poslanci že odhajali, je vstal Berlinguer (PSI) m zahteval, naj zbornica v petek razpravlja o njegovi resoluciji o prepovedi atomskega orožja. V tistem trenutku so imeli kom-informisti v dvorani večino, ker je velik del poslancev centra že odšel. Med hudim hrupom in kričanjem se je demokristjanom posrečilo doseči poimensko glasovanje o Berlinguerjevem predlogu; ko se je glasovanje začelo, so preostali poslanci centra zapustili dvorano in glasovanje je bilo zaradi nesklepčnosti ne-veljavmo. Ponovilo se bo jutri. Tudi popoldanska seja senata je bila zelo živahna. Na drevnem redu je bilo namreč sklepanje o predlogu mandatnega odbora, da se predsedniku monarhistične stranke Lauru odvzame mandat, ker je obenem tudi neapeljski župan. Predlogu, ki ga je v imenu mandatnega odbora zagovarjal njegov predsednik demokristjan Zoli, so ugovarjali samo monarhisti in neofaši-sti, in sicer z dvema argumentoma: Lauro je bil izvoljen za senatorja v volilnem okrožju izven Neaplja, in pa, Lauro ni mogel podati ostavke na župansko mesto 9Q dni pred volitvami, kot zahteva zakon, ker je bil prejšnji senat predčasno razpuščen, med njegovo razpustitvijo in volitvami pa je poteklo manj časa. Pri glasovanju so bili monarhisti in neofašisti osamljeni; vsi ostali so glasovali proti ali pa so se vzdržali. Lauro je torej izgubil senatorski mandat. Nadomestil ga bo verjetno bivši veleposlanik Guariglia. Medtem so sindikalne organizacije uslužbencev rimskega mestnega prometa sklenile, da bodo izvedle 48-umo stavko. V nedeljo in ponedeljek bo v Rimu ustavljen avtobusni, filobusni in tramvajski promet. Pred rimskim prizivnim sodiščem se je danes končal drugostopni proces proti mon-signorju Edoardu Prettner-Cippicu. ki ima na vesti goljufije za več kot pol milijarde lir. Cippicu, ki je bil pred prvostopnim sodiščem obsojen na devet let zapora, je prizivno sodišče zaradi raznih amnestij zmanjšalo kazen na pet let. A. P. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — O razvoju tržaškega vprašanja vlada v Beogradu še vedno popolna diskretnost. Politični in novinarski krogi se ne ozirajo m razne kombinacije zahodnih novinarskih krogov, zlasti dopisnikov inozemskega tiska v Rimu. ki se v pomanjkanju avtentičnih podatkov o razvoju tržaškega vprašanja zatekajo k raznim kombinacijam in ugibanjem, kot na primer dopisnik «Manchcster Guardiana«, ki meni. da bi Jugoslavija pristala, da se Cona A spremeni v bazo atlantskega pakta. Jugoslavija ni član atlantskega pakta in niti ne misli k njemu pristopiti, pravijo v Beogradu. Zato se ne ozira n i razne kombinacije v zvezi z atlantskim paktom, ki zadevajo ozemlja pod suverenostjo držav članic pakta. Trst in cona A pa sta sporno ozemlje in to ozemlje ne more služiti za kombinacije v smislu ugibanja dopisnika ((Manchester Guardianas, ki je verjetno poizkusni balon v današnjem ozračju v zvezi s tržaškim vprašanjem, ki je vsekakor ugodnejše od ozračja po sklepu 8. oktobra. V Beogradu menijo, da so znaki, ki govore, da se je položaj v zvezi s tržaškim vprašanjem nekoliko razvedril. Ce ti znaki dajejo upanje za nadaljnji ugoden razvoj, pa je odvisno od zadržanja in politike italijanske vlade. B. B. V petek 9. aprila ob 13- uril Trstu, so ustavili vsako krese prične 'protestna zapora ditiranje tržaškim podjetjem. I 13.000 tržaških srednjih in ma- Rimska vlada je blokirala iz-- - — 'dajanje posojila «Aldisio», do danes ni še odobrila conske- RAZGOVOBI 0 AMERIŠKEM PREDLOGU ZA »8KPPM0 AKCIJO" T 1MD0K1MI Ameriška vlada predlaga skupno izjavo Francije, Velike Britanije, Združenih držav, Avstralije in Nove Zelandije, ki naj bi predstavljala resen opomin Kitajski - Pariški list «Combat» piše, da se je «pripravljalna faza za vstop Združenih držav Amerike v vojno v Indokini začela» - Francija zahteva od ZDA nujno dodatno vojaško pomoč PARIZ, 6. — pariških diplomatskih krogih izjavlja- | ri začeli takoj po Duilesovem jo da se bodo angleško-jrailcosko-ameriški razgovori o Indokini v zvezi z ženevsko konferenco začeli prihodnji teden V Parizu, Jugoslavija izdeluje reaktivne motorje BEOGRAD. 6. — Jugoslovanska letalska industrija je začela izdelovati prve letalske reaktivne motorje, ki jih že serijsko izdelujejo. Ti reaktorji so sestavljeni iz več tisoč izredno preciznih delov. Jugoslovanski inženirji in tehniki so jih izdelali po francoskem patentu «Pallas», ki ga je Jugoslavija kupila lani. PARIZ, 6. — V francoskih diplomatskih krogih javljajo, da seda; proučujejo skupno izjavo o Indokini. ki jo je predlagala ameriška vlada. Izjavo naj bi podpisale Francija, Velika Britanija in države podpisnice pogodbe AN-ZUS (ZDA, Avstralija in Nova Zelandija). Izjavo bodo lahko podpisale tudi azijske države, ki so sosede Jndokine. V diplomatskih krogih ne dajejo pojasnil o vsebini izjave, izjavljajo samo, da se bo uvrstila k izjavi, ki so jo 7. avgusta pc podpisu premirja na Koreji podale države, ki so sodelovale v vojni na Koreji. Kakor znano, poudarjajo o-menjene države v tej izjavi, da bodo skupno nastopile, če bi prišlo do novega napada in da bi bile posledice razbitja premirja take, da ne bi bilo mogoče omejiti sovražnosti samo na Korejo. V Washingtonu je predstavnik državnega departmaja sporočil, da se je Dulles posvetoval s poslaniki Velike Britanije, Francije, Avstralije, Nove Zelandije, Tailandije in Filipinov. Predstavni^ pa ni hotel komentirati pisanja tiska, ki napoveduje skupno izjavo o Indokini. V dobro obveščenih krogih pa izjavljajo, da so bili Dullesovi razgovori v zvezi z omenjeno ameriško pobudo. Tako javljajo na primer iz Canberre, da avstralska vlada že proučuje zadevne ameriške predloge. Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je potrdil, da so v teku posvetovanja med zainteresiranimi državami in da so se ti razgovo- Eisenhower svari Amerikance naj ne podležejo atomski paniki Predsednik ZDA pravi, da ee zdi nova vojna malo verjetna - Kritike v Angliji zaradi Churchillovega nastopa v spodnji zbornici - Koliko so Angleži zvedeli o podrobnostih eksplozij vodikovih bomb eden prvih ^ znakov ja P'aviniborbo ,pro' a ni vzrokom. '\S nn/detjo3e n»kazala ’ i1'-"V 0dbOraUn resoluciia >1 dn?hSVObodilnc * a' nejSih Prihajajo ** u. °f>čin ?bl'kth na riPtsko 1 svctu, al°a v Ba P°Htične-O , >2 ’5a J,or°či!iH do- Mejnih ” <1 O* n ’1> hd. !>l \« »Uj Pol leta N S da *e<3a dlkla' p*dn0 WASHINGTON, 6. — Predsednik Eisenhovver je imel včetaj zvečer nagovor na a-menško ljudstvo, ki so ga prenašale vse ameriške radij-ske in televizijske postaje. V govoru je svaril Amerikance pred atomsko paniko in jih pozival, naj «bodo močnin. Eisenhovver je dejal, da se je ameriško ljudstvo brez bojazni in panike lotilo svojih notranjih težav in da ni nobenega razloga, da bi se pojavila bojazen in panika zaradi poskusne uporabe atomskega orožja. Predsednik je dejal, da so v ZDA vsi zaskrbljeni «zaradi kremeljskih mož», zaradi _«a-tomske dobea. zaradi ((možnosti gospodarske depresije« toda vseh teh problemov se je treba lotiti odločno m neomajno, «brez krčev«. Eisenhovver je nadaljeval: ((Vodikova bomba in atomska doba sami na sebi nista nevarnost za nas. Bili bi nevarnost le v primeru, da bi jih morebitni napadalec uporabil proti nam. Toda za to morebitnost smo pripravili vse ukrepe...«. Nato je še dejal, da so ((kremeljski možje« proučevali Hitlerja, Mussolinija in celo Napoleona in da vedo, kakšno nevarnost pomeni netenje nove vojne v osvajalne namene. Poleg tega utegne biti sistem satelitskih držav elemept šibkosti^ predvsem pa gospodarske šibkosti za ZSSR. So pa še razni drugi elementi, zaradi katerih se zdi nova voina malo verjetna, je rekel Eisenhovver. »Dokler v Kremlju vedo. )e nadaljeval predsednik ZDA, da smo sposobni odgovoriti z vso močjo in z represalijami, vojna zanje ni sklep, ki bi ga lahko sprejeli kar tako r.a tti Pre- j prihaja. klican. Zato je jasno, kaj morajo storiti oni, ki jim je res do vsaj delnega izboljšanja življenjskih razmer. Ker pa oni tega ne nameravajo storiti, jih je treba na to prisiliti. In prav v tem -e smisel tudi nedeljske manifestacije in poziva, ki z nje lahko. Vendar se utegne zgoditi, da bi sprejeli tak sklep v trenutni zmedenosti ali iz zgrešenih računov. Mi ne bomo začeli vojne z vodikovo bombo, toda v ZSSR vedo, da bi morebitnemu napadu proti kateremu koli zavezniku ZDA sledile takojšnje represalije«. Predsednik je nato govoril o notranjepolitičnih zadevah, med drugim kritiziral preiskovalne metode senatorja Mc Carthyja in priznal, da so te metode ustvarile v ZDA ((ozračje bojazni«. Končal ie s trditvijo, da je Amerika »največja sila, kar jih je Gospod kdajkoli dovolil pri svojih nogah«. LONDON, 6. — Včerajšnje Churchillove obtožbe proti laburistični opoziciji so povzročile ostro kritiko na vseh sektorjih britanskega tiska. Churchill je povzročil nezadovoljstvo tudi med svojimi pristaši, ko je napadel bivšega vladnega predsednika Attleeja. «Times» obsoja Churchilla, ker je debato. «ki jo je Attlee začel v resnem tonu, spremenil v strankarski prepir«. Danes je Churchill v spodnji zbornici sporočil, da je ameriška vlada takoj po poizkusih, ki so bili izvršeni 1. in 27 marca z vodikovo bombo dovolila polet nekega angleškega lahkega bombnika na reakcijski pogon tipa ((Canberra« z angleškimi opazovalci nad krajem eksplozije, zato da zberejo znanstvene podatke o učinkih bombe. Ob pravi eksploziji pa ni bil navzoč noben angleški opazovalec. Laburistični poslanec Arthur Lewis je nato vprašal Churchilla, ali namerava povabiti Eisenhowerja v Anglijo da bi se z njim razgovar-ja\ o sedanjih resnih mednarodnih vprašanjih, zlasti pa o vprašanjih, ki se tičejo vo: dikove bombe. Ob tej priliki naj bi skušali rešiti tudi nasprotja v mnenjih. «ki bi lahko ovirala posredovanje pri Malenkovu za sestanek štirih velikih». Churchill je odgovo-ril, da bi bil srečen, ce bi lahko imel Eisenhowerja za svojega gosta. Toda zdi se iz-ključeno, da bi Eisenhower v sedanjem času lahko napravil tako potovanje in da bi y sedanjem trenutku lahko1 zapustil svoje odgovorno mesto. V zvezi s temi izjavami je predstavnik Bele hiše izjavil, da ni v programu in tudi ne proučujejo nobenega obiska predsednika Eisenhowerja v Veliki Britaniji, vsaj za sedaj ne. Omenjeni predstavnik je izjavil, da ne glede na drug*-bi bilo Eisenhovverju nemogoče zapustiti ZDA prav v času. ko kongres razpravlja o obširnem zakonodajnem programu, ki ga je vlada predložila. Bivši predsednik Truman pa je v zvezi s tem dogovorom danes izjavil, da je še vedno v veljavi, da pa ne velja za vodikovo bombo, ki so jo znašli pozneje. Na vprašanje, ali ni dogovor avtomatično zapadel, ko je stopila v veljavo ameriška zakonodaja o atomski sili, je Truman izjavil, da se zakon McMahon ne nanaša na omenjeni dogovor. Dodal je: «Mi ne delimo naših tajnosti z Angleži, toda oni nam sporočajo svoje tajnosti«. Poudaril je nato, da je o tem dogovoru vedel skupno z zunanjepolitičnima odboroma obeh zbornic. Dogovor ni bil tajen za tiste, ki so imeli pravico biti o njem obveščeni. ovoru od 29. marca, ko je predlagal «skupno akcijo«. Nocoj so se britanski in ameriški predstavniki ponovno sestali v Foreign Officeu. Razgovore je zahtevala angleška vlada, zato da prepreči, da bi morebiten sklep, ki bi utegnil imeti nepredvidene posledice. še bolj zapletel položaj na Daljnem vzhodu. V londonskih obveščenih krogih namreč poročajo, da b: morala izjava, ki jo /DA predlagajo, predstavlyu[Y resen opomin Kitajski. Francoska narodna skupščina pa je danes popoldne razpravljala o zahtevi socialistične parlamentarne skupine, naj bi vlada poročala o položaju v Indokini, ki je nastal zaradi zadnjih dogodkov. Skupščina je zahtevo zavrnila. Zjutraj pa so o položaju v Indokini razpravljali na ožji seji vlade, ki ji je predsedoval Laniel. Skienili so nujno zahtevati od ZDA drugih 50 bombnikov, večje število radarjev, topov in drugega vojaškega materiala. Ta material bi moral dospeti najpozneje v enem tednu. Francozi upajo, da jih bo rešilo deževje, ki se bo začelo čez kakih 14 dni. Izvedelo se je tudi. da Laniel in ostali ministri niso preveč navdušeni nad Pulle-sovimi izjavami glede opomina Kitajski. Poudarja se predvsem, da bi izjave o «skupni akciji« in zahteva po resnem opominu Kitajski utegnile o-nemogočiti mirovna pogajanja na ženevski konferenci. V nekaterih krogih se sprašujejo, ali ni Laniel morda zahteval od ZDA novo vojaško pomoč kot odgovor Dullesu. V pariških krogih se poudarja, da so Francozi vedno nasprotovali internacionalizaciji vojne v Indokini, in da Laniel upa, da bo na ženevski konferenci dosežen konkreten rezultat glede Indokine. Pariški list «Combat» piše, da se je ((pripravljalna faza za vstop ZDA v vojno v Indokini začela«. Dodaja pa, da bo to povzročilo, da bo kitajska vojska prišla na pomoč četam generala Giapa. S tem pa bo nastala nevarnost tretje svetovne vojne. Toliko bolj pa so z Dulle-sovimi izjavami zadovoljni v Cangkajškovih krogih na For-mozi, kjer upajo, da bi ((skupna akcija« pomenila tudi sodelovanje Kuomintanga, ki bi ob podpori ZDA lahko začel ofenzivo proti kitajski celini. Na bojišču okrog Dien Bien Fu je bilo danes relativno mirno toda francosko poveljstvo poudarja, da «bitka še ni končana«. Pomoč ZDA tujini v prihodnjem letu WASHINGTON, 6. — Ravnatelj uprave za delovanje v tujini Harold Stassen je danes predložil pred zunanjepolitičnim odborom predstavniške zbornice program za pomoč za prihodnje proračunsko leto. Izjavil je, da predvideva program celotno pomoč (gospodarsko, vojaško in tehnično) 1 768.900.000 dolarjev za Daljni vzhod, 947.700.000 za Evropo 569.100.000 za Južnovzhod-no Azijo. Srednji vzhod in Afriko, 47 milijonov za Latinsko Ameriko. 165 milijonov za ameriške prispevke raznim mednarodnim organizmom. Carigrajski valija o obisku maršala Tita CARIGRAD, 6. — ((Turško ljudstvo je izredno zadovoljno, da bo na svojih tleh lahko pozdravilo visokega gosta in velikega prijatelja turške države maršala Tita in po r.jem tudi hrabre jugoslovanske narode«. Tako je izjavil carigrajski valija Fahredin Gekaj ob bližnjem obisku maršala Tita v Turčiji. «Brez dvoma bosta ob tem obisku prišla še bolj do izraza sodelovanje in prijateljstvo med obema državama«, je dejal Gekaj. ((Turško ljudstvo goji najtoplejša čustva do maršala, ki je po vsem svetu znan kot nosilec miru. Dalje je carigrajski župan poudaril zadovoljstvo, da se bo lahko ponovno srečal z visokim gostom. Hkrati je spomnil na svoje bivanje v Beogradu in na besede maršala Tita. da je bil Gekaj pionir prijateljstva med Turčijo in Jugoslavijo«. Prijateljstvo med obema državama počiva na zelo trdnih temeljih, na vzajemnem zaupanju in zvestobi. To prijateljstvo in sodelovanje temeljita na skupnih interesih za utrditve miru v svetu«, je zaključil Fahredin Gekaj. lih podjetij. Zapora bo trajala do 24. ure istega dne. Ves ta čas bodo trgovine, javni lokali. obrtniške delavnice in mali industrijski obrati zaprti. Železne zastore bodo popolnoma spustili neonsko in drugo razsvetljavo pa popolnoma ugasili. Tako sporoča koordinacijski odbor tržaških srednjih in malih podjetij v zvezi z akcijo za uresničenje zahtev, ki so jih vsa tržaška srednja in mala podjetja postavila v resoluciji, objavljeni pred mesecem dni. Ta podjetja zahtevajo predvsem zagotovitev novih naročil mali industriji in ponovno delovanje sklada «Al-disio» za zidanje stanovanjskih hiš. V tej zvezi zahteva-je takojšnje izplačilo že nakazanih denarnih sredstev in zagotovitev novih denarnih sredstev v ta namen. Poleg tega zahtevajo trgovci, obrtniki in mali- industrije i ustanovitev ugodnega kreditnega sklada, ki naj služi za vsaj delno obnovo kapitala, izgubljenega med vojno, in hkrati izplačilo predujmov na račun vojne škode. Pomembne so tudi zahteve davčnega značaja. Zahtevajo, da se popolnoma pregleda davčni sistem in pri tem upošteva, da so mnoga podjetja v zelo slabem gospodarskem položaju. To so v glavnem zahteve. ga proračuna za letošnje prvo šestmesečje, čeprav smo že v arpilu, kar povzroča ogromne težave in veliko škodo vsemu gospodarstvu. Iz tega sledi, da je borba 13.000 srednjih in malih podjetij samo člen v verigi celotne borbe, ki jo danes bijejo tržaški delavci za ohranitev ladjedelnic, za delo, borbe, ki jo danes bije vse mesto p roti dosedanjim in sedanjim oblastnikom, ki so podpirali in podpirajo rimsko protitržaško gospodarsko politiko, to je, politiko uničevanja tržaškega gospodarstva. V tej dttšljivi politiki do Trsta je šla Italija tako daleč, da se ji danes upirajo celo njeni najbolj zvesti agenti v Trstu. Sedaj, ko samim nosilcem te politike teče voda v grlo, so se začeli obtoževati drug drugega. Grizejo se med seboj kot lačni volkovi, ker se bojijo, da jim zmanjka še tista kost, ki ji™ jo je Rim vrgel od časa do časa. Kljub temu pa se najdejo Se vedno unajzvestejši», ki hočejo na vsak način zadušiti javen odpor Tržačanov proti krivcem sedanje krize. Tako so na delavce, ki so zahtevali delo in kruh poslali policijo, srednjim in malim trgovcem javno grozijo naj ne zaprejo svojih obratov. Poleg ki so i ih postavili vsi tržaški j tega pa smo zvedeli, da bi srednji in mali podjetniki hotele iredentistične organiza- Jugoslovanska delegatka v komisiji za pravice žensk OZN v razgovoru z ameriško delegatko Loreno Han. Občni zbor Zveze koroških partizanov CELOVEC, 6. — Prejšnji teden je bil v Celovcu občni zbor Zveze koroških partizanov, katerega se je udeležilo okrog 80 predstavnikov antifašističnih borcev in staršev padlih partizanov. Delegati so sprejeli predlog o novih akcijah glede ureditve grobov žrtev nacističnega terorja, in ^sklenili, da se bo Zveza še nadalje zavzemala za priznanje odškodnine njenim članom na temelju zakona o nacističnih žrtvah. Ker še niso našli oseb, ki so lani minirale’ spomenik 80 padlim partizanom na pokopališču pri Velikovcu, so delegati sklenili pozvati organe državne varnosti, naj preiskavo nadaljujejo. Govoreč o obrekovanju reakcionarnih krogov, da je Zveza koroških partizanov nelojalna in sovražno razpoložena nasproti Avstriji, je predsednik Zveze Karl Prušnik-Ga-šper izjavil: »Narodnoosvobodilna borba nas je naučila iskreno spoštovati druge narode. Naj boi za ohranitev pravic antifašističnih borcev je sestavni del boja naprednih sil, ne glede na narodnost.« Za predsednika Zveze je bil ponovno izvoljen Karel Prusnik, za podpredsednika pa dr. Luka Sienčnik in Janko Galob. Britanski proračun LONDON, 6. — Britanski finančni minister Butler je danes v spodnji zbornici predložil proračun za leto 1954-55. Dohodki bodo znašali 4.537 milijonov šterlingov (t. j. 169 milijonov več kakor v preteklem letu), redni izdatki pa 4.523 milijonov šterlingov (264 milijonov več kakor preteklo leto). Butler je poudarjal veliko breme, ki ga predstavljajo izdatki za narodno obrambo. Upoštevajoč ameriško pomoč 85 milijonov šterlingov (lansko leto 140 milijonov) bodo vojaški izdatki znašali 7.555 milijonov šterlingov (58 milijonov več kakor lansko leto). Po Butlerjevem mnenju grozita britanskemu gospodarstvu dve nevarnosti: z ene strani obseg vladnih izdatkov, z druge strani pa posledice, ki bi jih utegnil imeti na področju šterlinga in v Veliki Britaniji sedanji zaton ameriške proizvodnje. Minister je poudaril, da so se kot posledica uspehov šter-linškega področja zlate dolarske rezerve v letu 1953 dvignile za 240 milijonov funtov šterlingov na 899 milijonov. Ob koncu marca so te znašale 959 milijonov funtov šterlingov. BEOGRAD. 6. — Na Vabilo centralnega odbora sindikata kemične industrije Jugoslavije bo sredi tega meseca prispela v Jugoslavijo delegacija sindikata švedskih kemičnih delavcev. Med desetdnevnim obiskom si bo delegacija ogledala podjetja kemične industrije v vseh večjih mestih. Delegacija jugoslovanskih kemikov bo vrnila obisk verjetno julija. Prihodnji mesec bo prišla na obisk v Jugoslavijo tudi skupina predstavnikov angleških sindikatov oblastem z namenom, da se vsaj delno zajezi naraščajoča gospodarska kriza 13.000 pod cije spremeniti petkov protest proti sedanjim in včerajšnjim upravitelj v manifestacijo za jetij, ki zaposlujejo okrog ] priključitev Trsta k Italiji. Si-27.000 nameščencev. Pesolu- | rijo se govorice, da priprav-cija, ki je bila izobešena pokljajo škvadre, ki naj bi vsilile vseh mestnih izložbah in ki jo še vedno povsod vidimo, je vzbudila med prebivalstvom veliko zanimanje, ker dokazuje, kako je gospodarska kriza po S. oktobru zajela vsa področja gospodarske dejavnosti mesta. Ta kriza, ki je hkrati paralizirala tudi lad-jcdelniško industrijo, ki je povzročila nove odpuste z dela, ki je prav te dni vrgla iz ladjedelnic več kot tisoč delavcev, se je morala nujno odraziti tudi na mala proizvajalna podjetja in na trgovino na drobno. Pomanjkanje dela v ladjedelnicah pomeni tudi pomanjkanje dela v mali industriji in v obrtništvu. Kriza zidarske dejavnosti je ravno tako najbolj prizadela malo industrij in obrt. Kriza de- predvsem trgovcem in lastnikom javnih lokalov, naj nalepijo v izložbe italijanske zastavice in lističe z raznimi iredentističnimi gesli, kar naj bi popolnoma spdemenilo značaj protesta. Bartoli in njegov «odbor za obrambo italijan-stva Trstan, «Lega nazionales, rimski emisarji in predvsem rimska vlada se bojijo protestne zapore srednjih in malih podjetij, ker bo predstavljala odkrito obtožbo proti njihovi dosedanji politiki. Zavedajo se, da bodo protestirali z zaporo tudi mnogi «zvesti patrioti«, pri katerih pa prevladuje predvsem trezen razum in ocena sedanjega nevzdržnega položaja. Zato so baje že organizirali plačane elemente, ki naj bi vprepri- la in naraščanje brezposelno-1 čali« trgovce m obrtnike, ma- sti pa zmanjšujeta kupno moč delovnih množic, k‘ predstavljajo najširši krog potrošnikov. To pa ima usodne posledice za trgovino na drobno, ki živi in uspeva le s prodajo blaga. Naj k temu dodamo še negotov politični položaj mesta po 8, oktobru, ko so hoteli izročiti Trst Italiji, in potem se ne moremo čuditi, da je potrošnik postal nezaupljiv in da je začel po možnosti oarčepa ti vsako liro. Nevarnost priključitve mesta k Italiji je povzročila tudi nezaupanje samega italijanskega kapitala do tržaških trgovcev in do vseh tržaških proizvajalnih podjetij. Banke, kreditni zavodi, veletrgovska podjetja in sama italijanska vlada, ki imajo na žalost v rokah vsa finančna sredstva v le industrijce in lastnike javnih lokalov, naj svoj protest, ki je izključno gospodarskega značaja spremenijo v politično manifestacijo italijanske iredente. Poleg tega vabijo v Trst za te dni m za to priložnost posebne dopisnike, velikih italijanskih dnevnikov, ki naj bi v tem iredentističnem smislu poročali in komentirali tako zgovorno in neljubo demonstracijo tržaških podjetnikov, katerih pač ne morejo kar tako zlahka obdolžiti «titovstva» ali tako imenovanega «titopen-d elitizma«. Prepričani pa smo, da bodo znala prizadeta podjetja pravilno oceniti položaj in da bodo preprečila vsako pačenje svoje pravične borbe. o — a Začetek sestavljanja odgovora na noto SZ o atlantskem paktu Zahodna nota bo v vljudni obliki odklonila sovjetske predloge - Resolucija stalnega odbora NATO obsoja nastop maršala Juina • Položaj v Nemčiji po sovjetski € vrnitvi suverenosti» Grotetvohlovi vladi PARIZ, 6. — Danes so se v Parizu začela posvetovanja angleških, francoskih in ameriških izvedencev, ki morajo sestaviti skupni odgovor treh vlad na zadnjo sovjetsko noto, ki je med drugim predlagala pristop ZSSR k atlantskem paktu. V pariških političnih krogih sodijo, da bodo zahodne velesile poslale v Moskvo zelo korektno sestavljeno noto, v kateri bodo v vljudni obliki zavrnile sovjetske predloge. Medtem so v Parizu objavili besedilo resolucije, ki jo je na svoji včerajšnji tajni seji sprejel stalni odbor NATO v zvezi z nastopom maršala Juina proti evropski vojski. Resolucijo je maršalu Juinu, poveljniku srednjega evropskega sektorja atlantskih sil, izročil danes predpoldne general Schuyler, načelnik štaba SHA-PE. Resolucija je tako prišla do Juina po hierarhični poti: stalni odbor jo je že včeraj po seji poslal v Washington KStanding groupu« NATO, ta pa jo je poslal v Pariz vrhovnemu atlantskemu poveljstvu za Evropo (SHAPE). V odsotnosti generala Gruentherja, poveljnika SHAPE, je resolucijo izročil Juinu njegov načelnik štaba Schuyler. Resolucija stalnega odbora NATO se glasi: ((Severno- atlantski svet izraža svoje globoko obžalovanje zaradi javnih izjav, ki jih je dal vrhovni poveljnik za osrednjo Evropo 27. marca 1954 in ki jih je od takrat še ponovil Te izjave so nasprotne jasnim in ponovnim sklepom sveta, ki mu dolgujejo svoje funkcije vsi atlantski poveljniki«. Poleg te odkrite nezaupnice, ki obenem opozarja Juina na njegovo podrejenost organom NATO, je predstavnik NATO v Parizu danes še enkrat ponovil, da ni predvidena nobena sprememba narodnosti poveljnika atlantskih sil v osrednji Evropi, in tudi s tem dal razumeti, da Juinu ni treba oklevati z ostavko. Maršal Juin pa je s posredovanjem nekega častnika svojega glavnega stana izjavil da zaenkrat ne bo komen- tiral resolucije, ki jo je odobril stalni atlantski odbor. O-pazovalci sodijo, da se namerava prej sestati z generalom Gruentherjem, ki se je danes vrnil iz Londona. V francoskih vladnih krogih izražajo mnenje, ki pa se sliši bolj kot želja kakor pa kot gotovost, da bo Juin še ta teden podal ostavko na poveljniški položaj v okrilju NATO, in potrjujejo, da bo v tem primeru njegov naslednik general Guillaume, sedanji francoski generalni rezident v Maroku, ki je pred leti že na tem položaju zame-njl Juina, ko je bil ta imenovan za poveljnika srednjeevropskega sektorja. Tiskovni predstavnik NATO Parsons pa je dejal, da NATO ni podvzela nobenih drugih ukrepov proti maršalu .Juinu in da je to vprašanje, ki mora biti rešeno med francosko vlado in generalom Gruentherjem. V političnih krogih sodijo, da je izglasovanje resolucije proti Juinu predlagala francoska vlada, Ja bi ji bilo delo olajšano, predvsem pa, da ne bi veljala pred lastnim javnim mnenjem za edinega povzročitelja Juinove odstavitve. Medtem se nadaljuje pripravljanje terena za nadaljevanje francosko-nemških razgovorov o Posarju. V Bonnu so včeraj sporočili, da zaenkrat ni predviden noben sestanek med Adenauerjem in Bidaultom o Posarju, ker da se morajo prej stališča zbližati po normalni diplomatski poti, Posarski ministrski predsednik Johannes Hoffmann pa je prispel v Pariz, kjer je imel danes predpoldne razgovor z Bidaultom; govorila sta o sedanjem položaju v francosko nemških razgovorih o Posarju. Razgovoru je prisostvovalo tudi več članov po-sarske vlade in parlamenta poleg podtajnika v francoskem zunanjem ministrstvu Mauri-cea Schumana in francoskega veleposlanika v Posarju Grandvala. Popoldne je Hoffmana sprejel predsednik francoske republike Coty. Dobro obveščeni bonnski viri pa so danes sporočili nekaj podrobnosti o razgovoru, ki sta ga imela predvčerajšnjim namestnik francoskega visokega komisarja Berard in državni podtajnik v zahodno-nemškem zunanjem ministrstvu Hallstein. Govorila sta predvsem o gospodarskih problemi evropske rešitve po-sarskega vprašanja, ki povzro. čajo največ preglavic v pogajanjih med Parizom in Bonnom. Predsednik zahodno-nemške liberalne stranke Thomas Dehler, ki je danes zvečer odpotoval v ZDA, pa je izjavil, da «sklep o Posarju ne bo sprejet v Strassbour-gu, temveč v Washkigtonu» in da namerava zato prikazati v ameriških političnih krogih nemško stališče. Kancler Adenauer bo- prebral jutri pred Bundestagom važno vladno izjavo, ki jo napovedujejo že dva dni. Potrdili so, da bo v tej izjavi Adenauer poudaril, da zahod-nonemška vlada ne priznava vzhodnonemškega režima tudi po sovjetskem sklepu o «vrnitvi suverenosti«, o tem vprašanju je imel včeraj A-denauer daljši razgovor s tremi zahodnimi visokimi komisarji. Danes je o tem razpravljala bonnska vlada in soglasno odobrila besedilo izjave. Ameriški list v Berlinu »Die Neue Zeitung« pa sporoča, da so bila v Moskvi med člani sovjetske in vzhodnonemške vlade pogajanja o možnosti sklenitve začasne mirovne pogodbe z vzhodnonemško republiko. Oboje bi bilo posledica sovjetskega sklepa o vzhodnonemški suverenosti. V Berlinu se je danes končal kongres vzhodnonemške »Enotne socialistične stranke« (SED), ki je včeraj potrdil Walterja Ulbrichta kot glavnega sekretarja. Delegati so določili nov centralni kem-te, ki šteje 135 članov in kandidatov namesto dosedanjih 81. ------------ WASHINGTON, 6. — Predstavnik državnega departmaja je potrdil, da bo japonski ministrski predsednik Jošida prišel v kratkem v ZDA na vabilo predsednika Eisenho-werja. gPOMlmuRI DNEVI Na današnji dan je bil leta 1927 raztegnjen na Primorsko dekret št. 17 od 10.1.1926, s katerim so nasilno poitalijančevali slovenska in hrvaška rodbinska imena DANES, sreda 7. aprila Herman. Rad.ivoj j Sonce vzide ob 5.35 in A. Lodl 18.40. Dolžina dneva 13.ro. ^ vzide ob 7.43 in zatone « JUTRI, četrtek, »..«<*> Albert, Viljenka ^ PO SKUPŠČINI SUSPENDIRANIH DELAVCEV IZ LADJEDELNICE Za rimske predstavnike oblasti je suspenzija delavcev nepreklicna Triurno brezuspešno razpravljanje delegacije agitacijskega odbora suspendiranih delavcev z Vitellijem, Sartorijem in Levitusom - Vodstvo kominformovskih sindikatov zožuje borbo samo na prizadete delavce, namesto da bi jo razširilo na vse delavstvo Vse delavstvo CRDA je pričakovalo, da bodo spričo nesramnega ravnanja ravnateljstva CRDA, ki hoče delavcem vsiliti znani sporazum, Enotni sindikati zaostrili akcijo proti izvajanju sporazuma zlasti potem, ko so delavci z referendumom pokazali, da v veliki večini sporazumu nasprotujejo. Toda sedaj nič ne kaže, da se bodo pričakovanja delavcev uresničila. Dejali smo že, da se tiče suspenzija delavcev v CRDA tudi vseh ostalih delavcev tega podjetja, hkrati pa tudi vsega delavstva v Trstu, ker je ladjedelništvo jedro vse industrije in ker živi od njega tudi mnogo malih industrijskih in obrtniških podjetij. Ugotovili pa smo tudi, da je Zveza enotnih sindikatov prepustila stvar kovinarskemu sindikatu, čeprav je prav vodstvo tega sindikata (vsaj tako je trdilo vodstvo Zveze ES), zagrešilo hudo napako, ko je sporazum podpisalo. Sedaj pa kaže, da misli vodstvo ES stvar še bolj zožiti in prepustiti borbo proti sporazumu samo suspendiranim delavcem, ki so pri tem neposredno prizadeti, kakor da bi se stvar ne tikala vsaj vsega delavstva CRDA. To pa je huda nova napaka, ker pomeni popuščanje in oportunizem. Težnjo po omejevanju tega vprašanja na same suspendirane delavce kaže že skupščina teh delavcev, ki so jo sklicali Enotni sindikati. Ti sindikati bi morali delati ravno nasprotno: ne omejevati tega spora na suspendirane delavce ampak nasprotno razširiti obseg te akcije na vse delavstvo, sicer bo vsa stvar nujno zaspala ter bo obveljalo stališče delodajalcev. Včeraj niso šli suspendirani delavci v ladjedelnice in v Tovarno strojev, marveč so se ob 10. uri dopoldne sestali na skupščini v Domu pristaniških delavcev. Na skupščini so sklenili, da ustanovijo agitacijski odbor suspendiranih delavcev ter da pojde delegacija teh delavcev k dr. Vitelliju, višjemu upravnemu ravnatelju ZVIT. Po skupščini se je ta delegacija napotila k Vitelliju, spremljali pa so jo y povorki vsi delavci, ki so se skupščine udeležili. Dr. Vi-telli pa je izjavil, da ne more sprejeti delegacije dopoldne ter naj se zato vrne popoldne ob 17. uri. Popoldne so delegate delavcev sprejeli dr. Vitelli, dr. Sartori in dr. Levitus, ravnatelj urada za delo. S temi predstavniki oblasti so se predstavniki delavcev razgo-verjali kake tri ure ter končno odšli, ne da bi dosegli kak uspeh. Predstavnikom oblasti da pa še sedaj ni sestavljen so izjavili, da je bil sporazum delavcem vsiljen ter da so ga z referendumom odločno odklonili. Zato tudi ne sme veljati, ker je treba upoštevati voljo večine delavcev. Suspenzija delavcev se mora zato preklicati. Predstavniki delavcev so tudi dejali, da imajo po njihovem mnenju ladjedelnice možnost zaposliti suspendirane delavce vsaj v omejeni proizvodnji, dokler ne bo več dela. Potem so razpravljali o delovni krizi na splošno. Obsodili so brezbrižnost oblasti za reševanje krize, ki bi se ji bili lahko izognili, saj so jih delavci opozarjali nanjo že pred dobrim letom. Zato je sedanji položaj predvsem posledica brezbrižnosti oblasti do vprašanja ladjedelništva. To zanemarjanje tržaškega gospodarstva se kaže tudi v dejstvu, da smo že v aprilu, proračun našega področja za prvo polletje. Prav v tem proračunu bi morali namreč biti določeni fondi tudi za gradnjo ladij. Dr. Vitelli pa se je začel izgovarjati, da stvar pravzaprav ne spada v njegovo pristojnost, marveč da so to tiče predvsem urada za delo. Dr. Levitus je nato izjavil, da je sporazum popolnoma veljaven, češ da so ga sindikalne organizacije in delodajalci prostovoljno podpisali, to je brez slehernega pritiska. Za njim je dr. Sartori ponovil to, kar je dejal na svoji tiskovni konferenci, se skliceval na razne težkoče za pridobitev naročil in za finansiranje gradnje ladij ter dejal, da bi morali biti zadovoljni z naročili, ki jih je na tej konferenci omenil. Po njegovem uživajo tržaške ladjedelnice v primeri z italijanskimi celo prednosti ter imajo več naročil kot v Italiji. Pri tem pa je pozabil povedati, da tam doslej še niso suspendirali ladjedelniških delavcev. Dolgotrajni sestanek se je končal brez vsake obljube, kaj šele jamstva. Na njem se je videlo, da se predstavniki oblasti samo izgovarjajo drug na drugega, da pa ne mislijo ničesar ukreniti, da se sramotni sporazum prekliče ter da se suspendirani delavci vrnejo nazaj v produkcijo. Spričo takega ravnanja oblasti vse delavstvo od vodstva Zveze ES upravičeno zahteva odločno akcijo ter da Vzame vso stvar v roke Zveza ES, ker gre za splošno vprašanje tržaškega gospodarstva, ki prizadeva vse delavstvo in tudi druge proizvodne kategorije. Le z moDilizacijo Vsega delavstva je možno upanje na uspešen zaključek te borbe, drugače pa bodo delavci še enkrat opeharjeni. Aktualno predavanje tov. Laurentija in Petroma To predavanje tovarišev Laurentija in Petronija je še posebno važno in aktualno prav te dni, ko vodi delavstvo tržaških ladjedelnic težko in hudo borbo za ohranitev dela ter ko se tudi mali podjetniki pripravljajo na odločno akcijo zapore vseh svojih obratov, Splošna gospodarska kriza. pomanjkanje dela v lad-* jedelnicah in pomanjkljiva sindikalna akcija prav sedaj, ko bi moralo delavstvo napeti vse sile, še posebno pritegujejo nase pozornost vseh delavcev. Zato smo prepričani, da se bodo v čim večjem številu udeležili tega sestanka, V četrtek 8. aprila 1954 ob 19.30 uri v Ulici Montecchi 6/IV bosta govorila tov. Eugenio Laurenti in Bortolo Petronio o položaju delavstva v Trstu na katerem se bo obravnavalo prevsem vprašanje, kako najti izhod iz hude krize, ki tako močno prizadeva tržaško gospodarstvo sploh, delavstvo pa še posebno. twnuMBp Morala g. pri »Katoliškem glas»“ Pa nadaljujmo s samogovorom, če j2 č. g. okoli «Katoli-škega glasa» bolj prav tako! Pričakovali smo sicer, da bo morda prof, Peterlin kaj pripomnil v zvezi z aopensko zadevo», toda očitno je, da Slovenske prosvete niti najmanj ne briga zavednost njenega predsednika. Po logiki ((Katoliškega glasa» sta oba gospoda, ki sta odklonila podpis na resoluciji openskih domačinov, storila pohvale vredno dejanje, kajti «krščanskemu človeku se šteje v čast. če ga napada komunistično časopisje». In ker ((Primorski dnevnik)> obeh spoštovanjih oseb, kot ju imenuje ((Katoliški glas», ne bi napadel, če bi ti osebi resolucijo podpisali, tedaj bi po logiki č. g. moralo biti obema osebama še danes nerol-rio, <(ker se vanju doslej še ni nikoli obregnil komunistični tisk«. Po tej logiki bi torej smeli skoraj pričakovati, da nam na predlog urednikov ((Katoliškega glasa» podeli njegova ekse-len ca škof Santin vsaj za dve leti odpustkov, ker smo spravili iz nerodnega položaja «dva značajna slovenska javna delavca«... In kje je pri vsem tem katoliška morala? Evo je: vse je dovoljeno, vse ti bo odpuščeno. le če se bo vate obregnil komunistični tisk. VPRAŠANJE, KI SE ŽE VSE PREDOLGO VLEČE TUDI ZA KMETOVALCE SOCIALNO ZAVAROVANJE! Kmečka zveza je že pred dvema letoma v resoluciji ZVU opozorila na to vprašanje in zahtevala njegovo ugodno rešitev Pred dnevi je ustanova «As-»ociazione coltivatori diretti« poslala na podeželje plakate, seveda samo v italijanščini, v katerih se zavzema za socialno zavarovanje kmetovalcev. Propagandno ozadje te poteze tako izrazito iredentistične ustanove, kakor je omenjena, je očitno, Z njo si hoče ta ustanova, ki je zrastla v funkciji raznarodovanja našega kmečkega življa, pridobiti med našimi ljudmi ugled, kar pa ji seveda ne bo uspelo. O socialnem zavarovanju samem pa smo že nekajkrat pisali in tudi na zadnjem občnem zboru Kmečke zveze je bilo med drugim govora o socialnem zavarovanju kmetov in v resoluciji, ki jo je KZ poslala ZVU je bil tudi predlog, naj bi pristojne oblasti proučile in ugodno rešile to vprašanje. Toda do sedaj ni še nobene rešitve. In vendar bi morali rešiti to zadevo, ker je velike važnosti za vse kmete. Za delavce in uradnike je v tem pogledu preskrbljeno. Tudi mnogi zasebniki, taki, ki imajo dovolj pod palcem, se zavarujejo proti nezgodam in bolezni pri raznih zavarovalnicah. Le kmet je prepuščen sam sebi. Dokler je gospodar zdrav in njegova družina ne potrebuje zdravniške pomoči, dokler ni nesreč v družini in je človek še mlad. že gre. A na stara leta? Kako naj si kmet pomaga, če se mu pripeti na delu nesreča in če pride bolezen v hišo? Zdravila so draga, zdravniška oskrba tudi, kmet pa nima toliko dohodkov, da bi lahko kril stroške; zleze v dolg, iz katerega se s težavo reši. Nekateri so proti socialnemu zavarovanju kmetov, češ da so kmetje lastniki, ki morajo sami skrbeti zase in za svoje potrebe. Na svetu so res tudi taki premožni kmetje, ki se jim ni treba bati stroškov ca bolnico in za zdravila, a takih kmetov pri nas ni. Kmetije so majhne in zemlja je tako skopa, da morajo gospodar' in člani družine garati, da se preživijo in plačajo davke. Kmet ne pozna urnika, plačilo za njegov trud pa je vedno v negotovosti in odvisno od narave. Zaradi tega je vsak ugovor proti socialnemu zavarovanju kmetov brez podlage in je nujno potrebno, da se to vprašanje reši ugodno v korist kmetov. Med drugim je tudi v tem nerešenem problemu vzrok, da zlasti mladina zapušča delo na kmetiji, ker ne vidi pred seboj vsaj malo zagotovljene prihodnosti. To zadevo morajo proučiti tisti, ki so za to postavljeni in je to njihova dolžnost. Najti je treba način, da bodo kmečke družine deležne socialnega zavarovanja. Dejstvo je, da naš kmet nima dovolj dohodkov, da bi z lastnimi sredstvi sam poskrbel za socialno zavarovanje sebe in članov svoje družine. Pri u-pravah naših podeželskih občin to dobro vedo, ker predstavljajo dolgovi pri bolnici veliko- breme in zaskrbljenost vsake občine, ki mora jamčiti za svoje občane v najnujnejših primerih, ko je sprejem v bolnico neizogiben. Sporočilo pomorščakom vojnim oškodovancem Odbor pomorščakov poziva vse pomorščake, ki so zaradi vojnih dogodkov (potopitev, uničenje, zajetje ali zaplenitev ladij) zgubili osebno o-pravo (prtljago), naj se čim-prej zglasijo na sedežu odbora pri Razrednih sindikatih v Ul. sv. Frančiška št. 20'T. vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Gre za početek skupne akcije, da bi dosegli od pristojnih organov plačilo utrpele škode, kakor se doga-la za vso vojno škodo na osnovi zakona št. 968 z dne 27. decembra 1953. Begunci v Kanado V Trst je prispela posebna kanadska konzularna misija z nalogo, da iz vrst beguncev raznih narodnosti, ki so se natepli v begunska taborišča, izbere večjo skupino, ki bo kot navadna ročna delovna sila odšla v Kanado. Pri vseh važnejših prodajalcih časopisov dobite revijo ARHITEKT ST. 10 S SINOČNJE SEJ E DEVINSKO NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Jutri v Šempolaju otvoritev novega šolskega poslopja Ponoven primer županove samovolje v nasprotju z določbami ob činskega pravilnika - Izvolitev preglednikov občinskih računov Sinoči se je na županstvu v Nabrežini nadaljevalo redno jesensko zasedanje občinskega sveta občine Devin-Nabrežina. Po čitanju zapisnika je prvi spregovoril svetovalec tov. Škof, ki je zaradi žalitve njegove osebe na eni izmed prejšnjih sej podal naslednjo izjavo: «Na zadnji seji občinskega sveta sem na zahtevo prebivalcev Sesljana in Vižovelj označil prostor za graditev novega šolskega poslopja na zemljišču princa iz Devina kot neprimeren in svojo trditev podprl s 4 točkami. Mislim, da imam kot občinski svetovalec pravico izražati ugovore svojih volivcev. Očitno pa to ni prijalo g. županu in g. Floridanu. ki se je v diskusiji o tej zadevi spozabil tako daleč, da me je žalil. G. Floridanu, ki je podžupan in profesor, se pa ne zdi vredno preklicati svoje nepremišljene izjave ali jo vsaj obžalovati. Zato se gospodu. ki je vendar intelektualec, čudim, ker tako ravna. Prosim g. župana, da vnese v oba zapisnika naslednje: V diskusiji o novem šolskem poslopju v Sesljanu se je g. Floridan izrazil proti svetovalcu Škofu z naslednjim žaljivim stavkom: «Star pen-zionist, ki nima drugega dela kot se sprehajati po Sesljanu«. To bodi poznejšim upraviteljem te občine za zgled nespodobnega obnašanja pri javnih občinskih sejah«. Zupan Terčon je takoj izjavil, da zahtevani popravek svetovalca Škofa ne more priti v zapisnik, češ da za «floče v njem ni prostora«. Podžupan Floridan se je na kaj malo prepričljiv način skušal opravičiti s tem, da je svetovalec Škof njegovo izjavo napačno razumel, medtem ko so vsi izjavo prav dobro razumeli. Župan je nato zahteval. da se predlog svetovalca Škofa da na glasovanje, čeprav so drugi svetovalci poudarjali, da to ni potrebno, saj občinski pravilnik predvideva, da morajo priti v zapisnik vsi popravki, ki jih posamezni svetovalci zahtevajo. Izjava tov. škofa ni prišla v zapisnik, kajti župan je kljub protestom dal predlog na glasovanje in ker ni nihče takoj dvignil roke, je imel zadevo za zaključeno. Menimo, da je g. župan s tem samovoljnim dejanjem zagrešil nepravilnost, kajti člena 28 in 29 občinskega pravilnika sta dovolj jasna in bi ju g. župan moral poznati. Nekateri svetovalci so nato hoteli pojasnila v zvezi z raznimi občinskimi zadevami, vendar so vse interpelacije odložili na prihodnjo sejo. V prvi točki dnevnega reda so nato izvolili tri preglednike občinskih računov. Izvoljeni so bili tov. Viktor škof, ki je dobil 8 glasov, svetovalec Jože Kralj 5, Josip Marizza pa 4 glasove. Svetovalci so nato ponovno razpravljali o prošnji 6 ju-ssrjev iz Vižovelj, ki si hočejo razdeliti oz. kupiti jusar-sko zemljišče ob glavni cesti pri Sesljanu. Po zaslišanju jusarskega komisarja Emila Elažine in po govorih raznih svetovalcev, je občinski svet sklenil, da se prodajna cena zemljišča zniža od 300 na 100 lir. da se podaljša rok za gradnjo hiš od 4 na 5 let. medtem ko ostane nespremenjena doba 10 let, ko se zemljišča ne smejo prodati. V nadaljevanju so potrdili razne prošnje za nakup občinskega zemljišča s povišanimi cenami ter odobrili prošnje štirih lastnikov hiš v Sesljanu, ki bodo kupili ustrezne kose stare ceste pri hotelu Grmada, ki je pred časom bila speljana ob njihovih hišah. Zupan Terčon je sporočil, da bo jutri popoldne ob 17.30 otvoritev novega šolskega poslopja v Šempolaju. K otvoritvi so povabljeni vsi občinski svetovalci, učiteljski zbor z didaktičnim ravnateljem na čelu in še nekateri drugi. Novinarji niso vabljeni. Upamo pa, da bomo o otvoritvi lahko vseeno poročali, v kolikor seveda ne bo za nepovabljene goste vstop prepovedan. Svetovalci so nato po kratki diskusiji odobrili nove postavke gradbenega pravilnika, ki ga je sprejel že prejšnji občinski svet. a je bil zavrnjen zaradi nekaterih pomanjkljivosti v zvezi z gasilsko službo. Odobrili so tudi prošnjo Zveze pekov, ki bodo od 13. do 17. t. m. lahko pekli tudi ponoči. Pooblastili so še občinski odbor, da pošlje Združenju malih podjetij solidarnostno pismo v zvezi z njihovimi zahtevami po izboljšanju gospodarskega položaja. Prihodnja seja občinskega sveta bo 20. t. m. Oblastveni predpisi za prvomaishe proslave Consko predsedstvo sporoča, da bodo veljali za proslavo 1. maja naslednji predpisi: Kakor vedno bo consko predsedstvo dovolilo in nau-zorovalo vse manifestacije od 28. aprila do 1. maja, vštevši zborovanja, povorke, športne nastope, zabave (plese, gledališke predstave, veselice na prostem itd.) na javnih ulicah in trgih ali na javnih in zasebnih odprtih prostorih ali končno v dvoranah in gledališčih javnih uprav in zasebnih ustanov. Isto velja za vsakovrstne manifeste, lepake in letake. Consko predsedstvo predpisuje, da se morajo prošnje za manifestacije in lepake za praznik 1. maja vložiti v ka- binetu conskega predsedstva v sobi št. 37 do 14. ure 15. t. m. s priloženimi vabili in sporedi. Dovoljenja za manifestacije se bodo morala prevzeti do 14. ure 26. t. m. Prošnje Jto treba napisati na obrazce, ki so v rabi pri conskem predsedstvu. V teh prošnjah je treba najprej natančno opisati značaj manifestacij ter ime osebe, ki bo odgovarjala in ki jo pooblašča za to pripravljalni odbor. K temu se morajo dodati naslov ter telefonska številka te osebe, da jo bo consko predsedstvo lahko v vsakem trenutku našlo. To osebo bo mora! odbor tudi pooblastiti, da se bo lahko pogajala in sprejemala spremembe, ki jih bo consko predsedstvo predlagalo k sporedu glede na javni red. V prošnjah bo treba tudi točno navesti, kateri govorniki bodo proslavljali ta praznik. Prav tako bo treba navesti osebe ali skupine, ki bodo povabljene na manifestacije, ter kraj, od koder bodo prišle. ZA TEHNIČNO IN PROGRAMSKO IZPOPOLNITEV ANKETA RADIA jugoslovanske cone Vodstvo radia v Kopru želi odgovore na vprašanja o slišnosti, o pozameznih programih, o glasbi itd. Radio jugoslovanske cone Trsta (Koper) je te dni začel z anketo med svojimi poslušalci, v želji, da odpravi e-ventualne pomanjkljivosti tehničnega kot programskega značaja in da izboljša oddaje v skladu s tistimi željami poslušalcev, ki se bodo na osnovi odgovorov na postavljena vprašanja izkazale za skupne večjemu številu poslušalcev. V ta namen je vodstvo radia jug. cone tudi natisnilo anketni list, ki vsebuje naslednje štiri točke: 1. Kakšna je slišnost naše postaje: a) zjutraj od 6. do 8. ure; b) od 11. do 15. ure; c) zvečer od 19.30 do 21. ure. (Odgovor: dobro, motnje, močne motnje, sploh ne slišim). 2. Kakšne programe najraje poslušate? V odgovoru na to vprašanje naj poslušalci navedejo eno ali več rubrik iz naslednjega izbora: Za naše kmetovalce, Mlandinska oddaja, Glasba po željah, Z mikrofonom po Primorski. Jurina in Franina, Zena in dom. Obzornik, Kulturni razgledi, Od Triglava do Jadrana, Šolska ura, S knjižne police, Vprašanja, ki vas zanimajo, Glasbena kro- nika, Emisija za JNA, Slušna igra. Šport doma in po svetu). 3. Kakšno glasbo najraje poslušate? V odgovoru naj poslušalci navedejo ali; a) narodna glasba, b) lahka in zabavna glasba (jazz), c) operna glasba, d) resna glasba. 4. Kakšno je vaše mnenje o naših oddajah in vaši predlogi za izboljšanja? Anketa velja seveda za .obe področji Tržaškega ozemlja in tudi za ostalo Primorsko. Glede na dejstvo, da radio jug. cone v coni A zelo poslušajo, bodisi zaradi pestrosti in kvalitete svojih oddaj kakor tudi zato. ker našo javnost v nasprotju s postajami v Trstu vestno in objektivno obvešča o življenju pri nas in v naši domovini, je pričakovati, da se bodo poslušalci iz cone A polnoštevilno odzvali na anketo. S svojimi pripom- bami opozorili in sugestijami bodo pripomogli, da bodo oddaje radia jugoslovanske cone še boljše. Ker anketni formular po vsej verjetnosti ne bo prišel v roke vsem poslušalcem, lahko ti spnroče svoje pripombe in želje tudi po našem uredništvu, ki jih bo poslalo vodstvu radia v Koper. Na medicinski fakulteti v Zagrebu je zadnjega marca t. 1. promoviral za doktorja medicine tov. LEO COK od Sv. Ivana pri Trstu. Mlademu zdravniku iskrene čestitke. »BZSA TATVINA PKI BKLUM S tovornika na ulici ukradli vrečo cigaret Cigarete ‘so bile namenjene za tobakarno na Proseku V naglici je zlikovec pozabil odnesti še drugo vrečo Včeraj zjutraj je 64-letna Ana Husu por. Timeus s Proseka 284 prijavila policiji, da so ji neznani zlikovci v Ul. S. Žaccaria ukradli iz malega tovornika njenega sovaščana Valentina Kanteta 27 kg cigaret raznih vrst, ki jih je malo prej prevzela v skladišču državnega monopola na račun lastnika tobakarne na Proseku, Zenska je pojasnila, da sta se s šoferjem ustavila pred neko trgovino, kjer sta imela opravke. Ob povratku pa sta opazila tatvino, ki jima je povzročila 112.000 lir škode. Policija je uvedla preiskavo. Popoldne pa se je Husuva ponovno oglasila na poveljstvu in popravila prvotno prijavo Tatovi ji niso ukradli vreče s 27 kg sigaret, temveč drugo v kateri je bilo 18 kg cigaret. Dodala je da se je v naglici pri pregledu zmotila in da so ji zlikovci povzročili s tatvino druge vreče škodo v višini 150.000 lir. Lastnik tobakarne ni zavarovan proti tatvini. Ponesrečeni vespist Pol ure po šestih zjutraj ie 23-letni Nevio Vicentelli iz Ul. dTsella med vožnjo z vespo po Skedenjski ulici zavozil prav k zidu, da bi tako { OD VČERAJ DO DANES j ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. aprila se je v Trstu rodilo 6 otrok, poroike so bile 4 umrlo pa je 7 oseb. POROČILI SO SE: uradnik Renato Bacigalupo in gospodinja Luciana Perisutti, uradnik Fran-cesco Tomini in uradnica Anna Scotti, narednik amer. vojske Jarle M. Revdal in gospodinja Gisella Bonazza, zidar Mario De-belli in delavka Silvana Pecile. UMRLI SO: 56-letni Francesco Albertini, 69-letni Donato Primo, 68-1 etna Pia Podražil vd. Diako-novier, 83-letni Luigi Barini, 51-letna Francesca Ardizzone por. Natale, 56-letna Marina Žagar por. Štrukelj, 85-letua Ana Cer-nlvani vd. Gerin. PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: Ob 10. uri proti otoku Elbi z 2218 t železne rude ital. ladja «Pandalo», ob 18.40 z Reke s 5 potniki ju*. ladja »Ba-kar«. ODHODI: Ob 12, uri proti Tor Viscosi z 200 t premoga ital. jadrnica «Federico S.», ob 12. proti S. Benedetto del Tronto s 113 t olja ital. ladja «Etra», ob 14, uri proti Tor Viscosi z 200 t premoga ital. jadrnica »Franco«, ob 15.30 proti Tor Viscosi s 120 t premoga ital. jadrnica »Marin Faliero«, ob 16.30 proti Benetkam z 240 t bencina ital. ladja »Maria M.», ob 18. uri proti Reki s 1000 t raznega blaga •Cr« gora«, VREME VČERAJ Najvišja temperatura 19,1, najnižja 14,0, ob 17. uri 15-?i zračni tlak 1009,2 v porastu, veter 6 km južnik, vlaga 75 odstot., padavine 0,7 mm, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12,8 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlPAlabarda, Ul. Istria 7; Bar-bo-Camiel, Trg Garibaldi 5a; De Leitervburg, Trg S Giovanoi 5; Al Gal eno. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Mizzan, Trg Venezia 2; Vielmetti, Trg della Borsa 12; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26, Harabaglia, Barkovlje in Ni-coli Skedenj. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči kri* 3*6-6» Gasilci 2 • 22 Policija 2 • 23 pustil prosto pot nekemu avtu, ko je s stianske ceste prišel 41-letni Friderik Babič iz D’Annunziovega drevoicda. ki se je zaletel v vespo in jo skupno s potnikom zvrnil na tla. Vincentelli se je nato dvignil in ker ga je bolelo po raznih delih telesa se )e zatekel v bolnišnico, kjer so mu izprali razne praske in rane na obrazu ter mu ugotovili tudi verjetne kostne poškodbe. Kasneje se je mladenič odpravil domov, kjer se bo moral sam zdraviti in počivati. Okreval bo v 6 ali najkasneje v 20 dneh. Soreten goljuf s področja motorizacije Včeraj popoldne so policijski agenti po telefonskem pozivu odšli v trgovino z motornimi kolesi Ostumi v Ul. Machiavelli, kjer jim je najemnica 28-letna Laura Žiberna iz Rocola izročila nekega mladeniča, ki je 3. t. m. prišel v trgovino in zahteval od nje v imenu gospodarja trgovine dve 1.500 lir vredni sveči za vespo. Zibernova se je kasneje pozanimala za stvar in ugotovila, da gospodar ni poslal nikogar po sveči. Ker se je isti mladenič včeraj vrnil v trgovino, ga je naprosila, da bi nekoliko počakal, nakar je ona telefonsko poklicala policijo. Agenti so mladeniča identificirali, seveda le na podlagi njegovih izjav, ker ni imel pri sebi nobenega dokumenta, za 22-lelnega Antonia Carpenettija iz Ul. JBonomea in ga nato pridržali. Ker je policija ugotovila, da je mladenič ogoljufal več oseb bodisi z bencinom, bodisi z rezervnimi deli raznih vozil, vabi vse prevarane osebe, da se čimprej oglase na poveljstvu. Medtem pa je uvedla preiskavo in tudi zaplenila vespo, o kateri pa Carpenetti trdi. da mu jo je posodil neki prijatelj. Pri klanju se je porezal Med klanjem živine v mestni klavnici pri Sv. Soboti se je 26-letni Mario Bordon iz Šalita Zugnano včeraj zjutraj po nesreči porezal z nožem po roki ter še je moral zato zateči po pomoč v bolnišnico. Bo prvi pomoči in izpranju rane so Bordona poslali domov, kjer bo moral 8 dni počivali, (kbitmih im fohoCila) ,Die Gaukler" v Verdiju Harrv Raymon je nekega dne sklenil, da bo ustanovil gledališče, ki naj odraža njegovo ljubezen do lutk in «Commeaie dell’arte», gledališče. kjer ne bo govorjena beseda dušila scenične podobe in mimike. In pred tremi leti je res ustanovil to gledališče. ki ga je imenoval «Die Gaukler« (Glumači). V gledaliških zadevah je bil dovolj pripravljen iz šole pri Pisca-torju, pri plesalcu M. Cun-ninghamu in drugih. Po resnih pripravah je Raymon prvič nastopil v Stuttgartu leta 1951 in od tedaj se je pričela dolga pot tega gledališča po raznih mestih. Včeraj zvečer so «Die Gaukler« prišli v Trst. Na programu so bile nekatere krajše burleskne scene, v katerih je nastopalo več oseb ali pa tudi le po ena, dve. Daljši sta pa bili ((Plesna ura« in «Frankie in Jchnny». jazzovska balada. Gotovo vidimo take vrste umetnosti vse premalo, da bi se znali v dveh skopih urah vanjo popolnoma vživeti. Gotovo pa je tudi, da je delo Ravmona in njegovih sodelavcev povsem resna stvar. Skoraj pri vseh nastopajočih je pantomima izdelana do vrhunskih sposobnosti izražanja; včasih se nam pa zdi. da prisostvujemo baletu. Skoda, da so se ustavili v Trstu za en sam večer; želeli bi si namreč videti jih ponovno s še obširnejšim programom. ( GLEDALIŠČE VEKDI) Danes zvečer ob 21. uri prvi nastop igralske skupine Ricci -Magni z Axelrodovo novostjo »Zelje sedmega leta«, katero bodo potkMžili jutri zvečer. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. Dve nezgodi na delu Med čiščenjem nek“ga stroja v tovarni igralnih kart «Cambissa» v Ul. Baiamonti je 34-letna delavka Luciana Zorzet iz Zgornje Carbole po nesreči postavila prste pod valjarje stroja, ki so ji povzročili precejšnjo rano na sredincu desne roke. Z delodajalčevim avtom se je zatekla v bolnišnico, kjer so jo pridržali s prognozo iv krevanja v 10 dneh na ortopedskem oddeiku. * * * Z rešilnim avtom pa se je popoldne zatekel po zdravniško pomoč 18-letni Tullio Col-le od Sv. M. M. Sp., katerega so morali zaradi rane, ozdravljive v 10 ali 12 dneh. na prstu leve roke sprejeti na I. kirurškem oddelku. Colle je pojasnil, da se je ranil med delom v skladišču traktorjev splošnih skladišč. Zaradi črne mačke padel s kolesa S prognozo okrevanja v 8 dneh so pridržali na opazovalnem oddelku 17-letnega Vini-cia Mersinija iz Milj, ki je pojasnil, da mu je med vožnjo s kolesom po miljskj cesti v bližini policijske vojašnice neka mačka prekrižala pot. Ker se je je hotel izogniti je zavil na stran, pri čemer pa je izgubil ravnotežje in padel ter se udaril in tudi popraskal po čelu, nosu in zgornji ustnici. Razna obvestila Motoklub »Adria« iz Doline vabi člane odbora na sestanek, ki bo jutri 8. t. m. ob 20. uri na sedežu v Dolini. Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes od 18. do 21. ure običajni sestanek, na katerem se bo delila revija «Nova filatelija« štev. 3. Seja upravnega odbora bo ob 20. uri. Koncert reproducirane glasbe v zavezniški čitalnici. Danes 7. aprila bo ob 19. uri v Zavezniški čitalnici, Ulica Trento 2, koncert reproducirane glasbe. Na željo poslušalcev bodo na sporedu sledeči odlomki: Nekaj spiritualnih pesmi, poje Marlan Anderson; Car velikega petka iz VVagnerje-vega Parsivala; Hačaturjan, Koncert za violino in orkester; Car-penter, Dogodivščine v kočiji; Hanson, Simfonija št. 2 _ «Ro-marvtlca«. Vstop prost. Kino predstava v Avditoriju. Filmski odsek AIS bo predvajal Jutri 8. aprila ob 19. in 21. uri v Avditoriju ZVU v okviru vrste dokumentarnih filmov «Svet pred vrati« francoski film «Goemons» Yannicka Bellona, ki je dobil leta 1948 na beneškem bienalu veliko mednarodno nagrado za najboljši dokumentarni film. Nadalje so na sporedu sledeči filmi: Botivar, Missouri (v barvati); Nova kemična čistilna sredstva; Tri tisoč metrov pod zemljo (petrolejska raziskovanja v tropskih področjih Louisiane); Kemične metamorfoze (petrolejski derivati). Spored traja eno uro in četrt. Vstop prost. Osvobodilna fronta. I. okraj. Danes 7. t. m. ob 20. uri so vabljeni vsi člani OF I. okraja na svoj sedež v Ul. Ruggero Manna 29 na letno skupščino, na kateri bodo izvoljeni novi člani v okrajni izvršni odbor. Na dnevnem redu bo tudi pregled sedanjega političnega položaja našega ozemlja, pregled izvršenega dela in postavljanje nadaljnjih smernic. Vsak član našega okraja je dolžan odzvati se vabilu. Odbor. OF dolinskega okraja vabi člane širšega okrajnega odbora OF na redno sejo, ki bo v petek 9. t. m. ob 20. uri. IV. OKRAJ OF ima skupščino jutri 8. t. m, s sledečim dnevnim redom: I. Poročila; 2. razpravljanje o poročilih; 3. izvolitev novega odbora. Člani delegati vabljeni k polni udeležbi. Članstvo OF sektor Sv, Ivan -PodJonjer ima sestanek jutri 8. t. m. ob 20. uri na stadionu «Prvi maj«. Okrajna skupščina OF Nabrežina. Vabljeni so člani OF na zasedanje okrajne skupščine OF Nabrežina, ki bo v nedeljo 11. t. m. ob 9. uri dopoldne v kulturnem domu «Igo Gruden«. Na dnevnem rtdu bo: 1. politični položaj; 2. organizacijska vprašanja; 3. komunalna vprašanja; 4. diskusija; 5. izvolitev novega okrajnega odbora: 6. sklepi; 7. razno. Priporočamo točnost in polnoštevilno udeležbo. Sestanek OF Cerovlje - Mavhi-n)e. Danes ob 20. uri bo v običajnih prostorih v Cerovljah sestanek pristašev in simpatizerjev OF iz Cerovelj in Mavhinj. Sestanek OF Sesljan-Vižovljc. Danes ob 20. uri bo v običajnih prostorih v Sesljanu sestanek pristašev in simpatizerjev OF iz Sesljana in Vižovelj. Ljudska prosveta Prosvetni društvi «P. Tomažič« in »V. Smuc« priredita 17., 18. in 19. aprila t. 1. izlet v Ljubljano v zvezi z obiskom Opere in Drame. Prijave na sedežu v Ul. Roma 15, II. od 6. do vključno 9. t. m. dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. Tajništvo Zveze prosvetnih delavcev sklicuje za danes 7. t. m. ob 18. uri redno odborovo sejo. Prosimo za točnost Rossetti. 16.30: ((Tihotapec Franc« D. Duranti, R. Mauri. Excelsior. 16.00: «Dekameronove noči«, J. Fontaine. L. Jourdan. Femce. 16.00: {(Magdalena«, M. Toren, G. Cervi. Nazionale, 16.00: »Sanje Boheme« K. Grayson. Filodrammatico. 16.00: «Hči regimenta«, A. Lualdi, M. Anclair. Arcobaleno. 16.00: «Tujec», G. Pečk, Auditorium. 16.30: «Veliko srečanje«, A. Nicol, A. Trotter. Astra Rojan. 16.30: »Smer Budimpešta«, M. Toren, D. Andrevvs. Cristallo. (Trg Perugino): 16.00 «Lucrezia Borgia«. M. Carol. Mladoletnim najstrože prepovedano. Grattacielo. 16.00: »Tujec«, G. Peck. Alabarda. 16.00: «Meč in vrtnica« R. Todd, G. Johns Ariston. 16.00: »Dolina velikanov« W. Morris, C, Trevor. Armonia. 15.30: »Tretja z desne«, V. Molnar. Aurora. 15.30: »Giuseppe Verdi«, Garibaldi. 15.00: ((Ubežnik z Gvajane«, P, Gary, L. Bontemps. Mladoletnim prepovedano. Ideale. 16.00: «Fernandel na letečem trapezu«. Impero. 15.45: »Giuseppe Verdi«, P Cressoy. Italia. 16.00: «Rimske počitnice«, Viale. 16.00: {(Prepovedana Car-men«, M. Lotti. Kino ob morju. 16.00: »Veliki preobrat«. Massimo. 16.00: ((Alahovi konjeniki«, K. Grayson, G. MacRae. Moderno. 16.00: «Cudeži se ne ponavljajo«, A. Valli. Sv. Marko. 16.00: «Tripolitanska devica«, Y. De Carlo. Savona. 15.00: «Bes nad mestom«, W. Holden, Mladoletnim prepovedano. Secolo. 16.00: ((Plitvina greha«, G. Cervi. Vittorio Veneto. 16.00: «Lucrezia Borgia«, M. Carol. Azzurro. 16.00: «Saloma», R. Hay_ vvorth. Belvedere, 16.00: »Alkohol«, J. Cagney. Marconi, 16.00: «Dolgo pričakovanje«, C. Gable. Novo cine. 16.00: ((Družina Bar-rett«, F. March. Odeon, 16.00: ((Jolanda, hči Črnega gusarja«. Radio, 16.00: ((Potovanje na Venero«. Gianni in Pinotto. Venezia. 16.00: «D'ržavna tajnost« D. Fairbanks. SREDA, 7. aprila 1954 J IGO« LOVA* S« K A CONA '1‘ >( hi TA 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.30, 19.00 in 23.30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pregled tiska; u.OO Šolska ura: Kako nastane sladkor; 11.30 Saint-Saens: Simfonija štev 3 v c-mo. lu z orglami; 14.30 Od Triglava do Jadrana; 14.40 Odlomki iz Po-ličeve opere Deseti brat; 17.00 Operetne melodije Straussa, Su-peja in Lebarja; 17.20 Skladbe Radenkoviča, Bravničarja in Mo-kranjca, izvaja pianistka Olga Jovanovič; 17.30 Narodne pesmi, igra narodni orkester JNA iz Portoroža; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Za vsakogar nekaj; 21.00 S knjižne police: Miško Kranjec: »Nekoč bo lepše«; 21.30 J. S. Bach: Kromatična fantazija, L, v. Beethoven: Kvartet v (-molu op. 95; 22.10 Domači in tuji ansambli igrajo za ples; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. T II Ml' II. 306,1 m ali 980 kc-sek 11.30 Lahka glasba; 12.10 Za vsakega nekaj; 13.00 Lepe melodije in lepi glasovi; 13.30 Zabavni orkestri; 14.15 Kulturni ob- zornik; 14.25 Dvorakovi Slovanski plesi; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Saint Saens: Koncert za violino in orkester št. 3; 19.00 Zdravniški vedež; 19.15 Priljub- ljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Koncert operetne glasbe; 21.00 Aktualnosti; 21.15 Operni dueti; 22.00 Književnost in umetnost; 22.15 Iz angleških koncertnih dvoran. M I, O V K N 1 JA 327,1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.35, 6.00, 7.00, 13.00 15.00 17.00, 19.00 in 22.00. 12.00 Lahka glasba; 12.20 Nasveti za dom: 12.30 Emil Adamič: Ljubljanski akvareli; 13.45 Za pionirje; 14.00 Koncert po željah; 17.15 Za prijetno popoldne vam bo pel vokalni kvintet Niko stcitof; 18.00 Operetna in lahka glasba; 18.25 Glasbeni razgledi; 18.40 H Arnič: Tri pripovedke za klairnet In klavir; 20.00 Radijska igra: Josip Jurčič - Deseti brat; 21.00 Večerni orkestralni spored. mladina DIJAŠKEGA DOMA vabi na prosvetni večer hMORJE V SLOVENS« PESMI« ki bo jutri »■ J' j ob 20. uri v Gr*s°r dvorani. Na sporedu so poleS slovnega preda.Xfn-*vaja-•klamacije, ki lih jo gojenci Dliask®kegi ma in petje doms* ^ mladinskega z«0” dekliškega kvarte • Vstop p r 0 1,1 AKADEMSKI KlA'8 kJADRAN» vabi na proslavo, ^ ^ v soboto 10. , 20.30 uri v AvdltO e(< Trstu ob prilik’- Pel ^ letnice rojstva j Kosovela in de5{Lw, smrti Stanka V»» razpok Vabila so na „ tri dni pred Prost., jjr sedežu kluba v ; jj chiavelli št. W/tt ® poverjenikih * Motoklub »Adria« ,5 I'1. , lina organizira 24. j« velikonočne praznik ' Ljubljano. Prijave se do 15. aprila. ort' OF, okraj Milje - ^ p#, nizira 2-dnevni iz1” ijif som 24. in 25 »e edežu ■ ‘ “ »»»» - rg/JCš'' tj no. Vpisovanje na ^ Mila«1* lini, v Boljuncu Pri „rj VtJ mažiču, v Stramarjd jflji f ku Lazarju in na 0 ^ >t'- stih v ostalih vaseh o Motoklub Skedenj °r8 izlet f velikonočne prazni Ljubljano in Zagreb- j i", lahko udeležijo mo temobilisti s karnet«"- ^ nje na sedežu v Sked do 20.30 samo še dan{3- y ^ Vsi udeleženci iz\et30, d, in Reko naj se 8. j. Jei#' ji do«« . eden), 0 dvodnevni izlet v LJU »v na sedežu zaradi Motoklub Skedenj, 19. «"V Bled v dneh 18. ,n ,2 Vpisovanje do 8. apr Motoklub »Mladost« organizira 18. in l9 B1ed. 'I v Ljubljano in na vanje na običajnih n j aPrila- OF Okrajni odbor at>fd» p organizira 18. in !«• n0 »jjf dnevni izlet v Ljub ‘ men. Vpisovanje n mestih do 9. aprila- jjrfjS OF IV. okraj. Izle‘ jz t*? tj no 10. in 11. t. ul • n*, t.f nih razlogov odloze ^ f . 19. aprila. Vpisovanje jjjjlU, Slovensko P13"1”51^«0?!/ Trstu priredi na vet v VG. redeljek 19. t. m- 1 do f Vpisovanje na sedež "S, SV* 25. t. m. pr stelj. Vpisovanje Toi»j);; I1 Izlet v Sežano 10 ,»i ir OF I. okraja P^Ij^ ., velikonočni P°"fvP^ z Sežano in Tom«)- „o9» Ul. K' bor t. m let v nje na sedežu v do vključno 10. t. t"' pjiflly Prosvetno društvo v organizira 25. t- rL,]nK° jj ' izlet v Cerkno in ^ d/> , ;l nja«. Vpisovanje 0/^tor11' m. v društvenih Pr<^ do 21. ure. 0P{llV Motoklub »Jadra0* ,.g ije > ganizira na veliko1- pj« / in ponedeljek iz|et in r Vpisovanje še dane u , 18. do 20. ure na 5 pji)^' Izlet v Komen Okrajni odbor OF april ganizira 18. in i« f dnevni izlet v KotP«' St < ljano. Vpisovanje -jahte*./ pri Švabovih, za 03 t' J kulturnem domu .jKtof^ili za Cerovlje in vi*0,£ SM Legiji (Milkotu). z Mariji Gorjanovi, z j in Stivan pri Li‘J Medji vasi. Ivanki Svetlič, z? se,a laj prj Furlanovih. pri ■ ADEX 19. apr*1* 17., 18. in izleti v LJUBLJANO CELJE MAIIIBOH ZAGREB OPATIJO VIPAVO AJDOVŠČINA POREČ i" D* REKO izleti » POSTOJNO PIVKO .0 KNEŽAK .cTH' ILIRSKO b BUZET PAZIN 25. aPrilav izlet v C DR. MARIJAN A H CIN: ^ V. J S KOMEMORACIJE 10 - LETNICE USTRELITVE 71 TALCEV NA OPČINAH 7. aprila 1948 je bila urad-0 razglašena ustava Svetov- 'llll*^ravstvene organizacije. ® Je ta dan vsako leto atnuje kot svetovni dan Jdrarj, la z namenom, da bi se *len'A zdravstvenih za- S tore j v kurativi, pri °* iskafP°Zabl^a’ da *E tre- ’!l)en'v““. Peroke bolezni tudi i °7col Prizadete osebnosti — Je|0l 'n s sistematičnim v°dpravljati vs? kvar-^ Plive, ki so bolezen po- l.kli ali jo pospeševali. medicina skuša na »6i)„a9i znanstvenih dognanj vUTr - '•i)i °P?t* družbo vseh ti- ,rthij)a°iavov' ki bi utegnili njeno njeno zdravje, s tem obit isti *n° m°č 'n tako ogro- Oospodarsko in pn- •e zj^en° blaginjo. Danes rjjjj ravstvu poverjajo iz-Pojern ^mibene funkcije 'n r«zširjj Preprečevanja se je "•org na področja, ki jih eia[n PsPešn° reševati le *o-*e^ojn■nte<7ic*nrfe P živi med-titt Povezavi z vsemi °b!0j(i Uenimi zavodi, organi lahkQ' 'n organizacijami, ki »pij,, neposredno in stalno l®«jo ljudi? ltnjo" na vsakdanje živ- in Islcg t*niV-.ICa,c*na je vloga medi- tolniti Sestre- če hočemo iz-?aAteti fztžokovanja, ki jih *<7ra,,.®,n° od sodobnega * stVa? ru 6oli „ne bi posebej ocenje- *tre P°ntena medicinske seje kurati« v(j unih zavodih, ki h tj0 ol' manj jasen. Pač Vo^ ^.oe Pomudili pri nalo- *ka’ 1 j'b opravlja medicin-■ ostro - t" pre kot nosilka boja .1 ?,.Pre^euanje bolezni in uuitr.rciti. °PJca ravstveno-socialna de- pt *» renče Nightingale je . 0 globokega spoznana tu rt; Pice _tu no ’' ‘»Meh ljudsko zdravje, leži l'j'Aop»'n samih in načinu >j SnJ,c! življenja doma. Ce samo bolezenskega primera, temveč celotno osebnost kot rezultat notranjih in zunanjih vplivov. P.o odpustu iz bolnice pa bo rekonvalescenta spremljala skrb patronažne sestre na njegov dom z namenom, da se po možnosti odpravijo vsi tisti vplivi, ki bi zavirali popolno ozdravljenje ali celo ponovno obolenje. Vzemimo primer tuberkuloznega bolnika! Zanj ni edina rešitev zdravljenje v zdravilišču, operativni posegi in terapija z antibiotiki. Za njegovo dokončno sanacijo je važno, kako bo urejeno njegovo življenje po odpustu iz zdravilišča: ali mu bo mogoče izboljšati stanovanjske razmere, ali bo s primernim higienskim režimom mogoče njegovo družino in okolico obvarovati oku-ženja, ali mu bo mogoče najti zaposlitev, ki bo ustrezala njegovim umskim in spremenjenim fizičnim pogojem. Vse to naj bi urejevala medicinska sestra v dispanzerju ob pomoči zdravnika ter pristojnih organov in organizacij. Ali pa pomoč materi in otroku? Pri nas se ta pomoč omejuje predvsem na varstvo matere ob porodu in zaščito dojenčka. Vendar je to odločno premalo. Prva skrb za otroka se prične pri bodoči materi in traja vse dotlej, dokler otrok ne dozori v samostojno mlado osebnost. Koliko drobnih :n velikih nalog čaka ob taki pomoči patronažno sestro. Najprej naj bo svetovalka bodoči materi, ki se v njej poraja novo življenje. S pametnimi nasveti bo lahko veliko pripomogla, da se bo rodil zdrav otrok, s poukom o zdravi prehrani in pravilni negi dojenčka bo pomagala, da se bo ob danih pogojih zdravo razvijal. Pomagala bo pri vzgoji predšolskega otroka kot sposoben zdravstveni prosvetitelj in svetovalec. Zato je razumljivo. da v razvitejših deželah računajo s potrebo, da pride na vsakih 300 prebivalcev po ena medicinska sestra. Ze samo nekaj omenjenih nalog nakazujejo, kako obsežno je področje njenega dela in koliko pomeni za splošno ljudsko zdravje. Vse te naloge pa more uspešno opravljati samo sestra, ki ima temeljito „znanje o osnovnih dognanjih medicine, hkrati pa pozna tudi osnove mentalne higiene pedagogike, socialnega skrbstva in naše družbene ureditve. Zato je potrebno, da si patronažna sestra v šoli pridobljeno znanje stalno izpopolnjuje, obenem pa so organi zdravstva dolžni. da ji nudijo možnost izpopolnjevanja s posebnimi tečaji in seminarji ter s specialnimi šolami. Predvsem pa so ji potrebne visoke moralne kvalitete. Patronažna sestra mora biti dograjena osebnost, spoštovati mora svoj poklic, biti široko razgledana, uravnovešena, poštena, skromna in mora znati čuvati svoje poklicne tajne. Samo taka sestra uživa spoštovanje in zaupanje ljudi, kar je osnovni pogoj ra njeno uspešno delo. Tako odgovoren poklic pa zahteva temu primerno pripravo. Zato ni čudno, da se je v neki anketi v zadnjem času 95 odst. vprašanih sester izjavilo, da je po njihovem mnenju 18 let minimalna starost za vstop v sestrsko šolo. V tej starostni meji je obsežena hkrati možnost temlejite splošne izobrazb e in zrele presoje, ali kandidatinja čuti v sebi veselje in lastnosti, ki so potrebne za ta poklic. Najbrž je sestrsvo najbolj izrazito poklicno poslanstvo žene v družbi, kajti težko bo najti bolj zaupnega svetovalca bodoči materi in razvijajočemu se otroku ali primernejšega tolažnika trpečemu bolniku. Treba pa se je zavedati, da je terensko delo patronažne sestre zelo naporno. Ni dovolj, da je fizično zdrava in odporna, ampak mora imeti predvsem tudi krepko zalogo moralnih sil, če naj uspešno premaguje razočaranja in nerazumevanje, ki prečesto naleti nanj pri svojem delu zlasti v najbolj zaostalih predelih. Zato je tem teže zanjo, če se mora še sama boriti z materialnimi težavami doma, če nima primernega stanovanja in tistega minimalnega udobja, ki je potrebno za regeneracijo telesnih in duševnih sil. Ob primerni pozornosti odgovornih organov in ob smiselni uporabi uredbe o dodatnih nagradah za zdravstvene delavce bi se lahko v marsikaterem primeru omilile nepotrebne trdote, s tem dalo priznanje za težko delo patronažne sestre in spodbuda za bodoče naloge. Pri nas so tradicije medicinske sestre zelo skromne in še nimajo globokih korenin. Pred prvo svetovno vojno je bila nega bolnika izrecna domena priučenih redovnic, njihova dejavnost pa se je omejila le na kurativne in nekatere socialne ustanove. Sele po prvi svetovni vojni so bile v Jugoslaviji ustanovljene prve tri šole za medicinske sestre, ki so med obema vojnama vzgojile okoli 1000 sester. Čeprav se je po osvoboditvi temu vprašanju v okviru danih možnosti posvetila vsa pozornost, vendar v tako kratkem času ni bilo mogoče izpolniti tako občutne vrzeli. V Sloveniji imamo danes 500 medicinskih sester, od katerih je nad polovico zaposlenih v izrazito kurativnih zavodih, slaba polovica pa dela pretežno o ambulantah in dispanzerjih, medtem ko je njihova dejavnost v preventivi le postranska. Samo neznaten del sester se izrecno posveča nalogam preventive. V tem pogledu smo šele na začetku poti in pred nami so še velike visoko kvalificiranega kadra bo treba tudi v vzgojo medicinskih sester vnesti novo miselnost in sodobne poglede na zdravstvo, patronažnim sestram pa še posebej nuditi možnosti za strokovno izpopolnitev. Hkrati pa o o treba misliti na to, da bo temu kadru treba zagotoviti dostojen položaj v družbi in primerno življenjsko raven. Med osvobodilno borbo je velika večina medicinskih sester pozitivno sodelovala, med njimi je bilo samo iz Slovenije 24 bork in aktivistk, 4 od teh so za osvoboditev dale tudi svoje življenje. Prav je, da se ob tej fov. Franc Stoka govori na proslavi. (Nadaljevanje na 4. strani) V*^ i* - Pevski zbor Prosvelnega diružtva «1. Vojko« s Proseka-Kontovela poje žalostinke. ŽE OD NEKDAJ SO SI LJUDJE RADI ZASTAVLJALI UGANKE KRIŽANKE IN REBUSI Njihova zgodovina in sedanja razširjenost pričata o vitalnosti te intelektualne igre Človek še zelo rad ukvarja z zagonetkami. Imamo celo vrsto pravljic o vladarjih, ki so obljubljali najrazličnejše nagrade onim, ki bodo rešili to ali ono zagonetko ali pa ki so grozili s smrtjo vsem onim, ki bi jih ne rešili. Omenili bomo pravljico iz grške klasične dobe. Po tej pravljici je na cesti, ki je vodila v Tebe, bila nad nekim prepadom sfinga, ki je vsakemu mimoidočemu zastavila neko zagonetko, ki jo je moral rešiti. Ce je ni rešil, ga je pognala v prepad. Kralj Edip je na poti v rojstno mesto šel tudi tod in sfinga mu je zastavila sledeče zagonetno vprašanje: «Kaj je to: zjutraj gre po vseh štirih, opoldne po dveh, zvečer pa po treh?» Edip je odgovoril: «Clovek v otroških letih, človek v zreli dobi. človek v starosti.« Ko je sfinga slišala ta odgovor. je sama strmoglavila v prepad. Znano je, da je tudi mongolski osvajač Džingis-kan zelo rad zastavljal zagonetke. Njega so celo poznali poznavalca kot najboljšega naloge. Toda kakor v vzgojo odgovorov na zagonetke. Re- 'll‘oinjd°bna bolnica resnično Občinstvo posluša govornika. Proslava je končana. sevanje zagonetk je pri nekih narodih, in celo na nekaterih dvorih, bilo dolgo časa zelo razširjena družabna igra. Kdo je v novejši dobi odkril sodobno obliko zagonetke. in sicer križanko? Od kod je prišla tako razširjena navada reševanja tovrstnih agonetk, ki so dobesedno že preplavile ves svet? Nekega večera okoli pusta e v New Yorku leta 1915 pijan« avtomobil krožil po ulici na desno in levo in se končno zaletel v pločnik. Avtomobil je povozil neko dekle. Iz avtomobila je izstopil starejši človek in zakolobaril naproti svoji žrtvi. On sam ni bil ranjen. Prihiteli so policaji. Ugotovili so takoj, da se za dekle ne da več nič storiti. Krivca so odpeljali v zapor. Bil je to Viktor Orille, ki je bil agent neke zavarovalne družbe. Po rodu je bil iz Južne Afrike. Iz te nesreče so se rodile — križanke. Kako? Orille je bil obsojen na 15 let zapora. Da bi si krajšal čas. je začel risati na papirju majhne četverokotnike, po načrtu je neke štirikotnike napolnil s črno barvo, druge pa je pustil bele. In nato je začel s temi štirikotniki sestavljati — križanke (po nn gleško «puzzle»). V. bele štirikotnike je beležil črke tako, da so se čitajoč od leve na desno ali pa od zgoraj navzdol dobile določene besede, ki so označevale določen pojem. Nato je pod prve križanke napisal vprašanja :n izročil vse skupaj čuvaju, naj jih reši. Po sedmih letih zapora so Orilla izpustili iz zapora. Po vsem naravno, da je takoj začel misliti, kako bi mogel izkoristiti svojo igro. Napravil je nekoliko križank, izpisal vprašanja ter nagovoril nekega tiskarja, da mu jih objavil, seveda na kredit. Ljudje so se začeli zanimati za ta način kratkočasja. Toda Viktor Orille je pozabil na nekaj zelo važnega. Ni namreč zaščitil svoje avtorske pravice. In tako so razni dnevniki in tedniki začeli drug za drugim objavljati to zanimivo igro. Kmalu se je ta strast razširila po vsej Arne' riki, seveda brez vsake od škodnine prvotnemu avtorju Orillu. Izmučen in razočaran je Orille umrl, ko mu je bi lo 75 let. Ostal je siromak in nihče se ni zmenil zanj. Se najmanj tisti, ki so na račun njegovega ((odkritja« začeli služiti lepe denarce. Iz Amerike so se križanke kmalu preselile v Anglijo kratki dobi so križanke tako rekoč osvojile hladnokrvne in razmišljajoče Angleže, V Londonu so celo začeli prirejati zabave z velikanskimi križankami. Posamezni pari so jih morali reševati plešoč pred tablami. Nagrado je dobii tisti par. ki je najhitreje rešil zagonetko. Iz Anglije se je duhovita gra preselila tudi na evropska tla. Ljudje so se kmalu navdušili nad. to duhovito in hkrati poučno zabavo. Tako je n. pr. v Italiji sodelovalo okrog 100.000 oseb pri reševanju prve križanke, ki je bila objavljena v februarju 1925. leta v nekem ilustriranem časopisu. Časopisi so skoraj po vsej Evropi začeli voditi križanke kot posebno rubriko. Nato so se začele pojavljati tudi posebne revije ali časopisi, ki so bili posvečeni izključno križankam m drugim vrstam zagonetk. Prva tovrstna revija križank in drugih zagonetk je bila dunajska «Die Sphinx», imenovana po grški, oziroma egipčanski sfingi. Za njo so se začele porajati podobne revije druga za drugo. Danes jih imamo na tisoče. Panes intajo križanke in druge zagonetke že številne pristaše, in to po vsem svetu. Posebno med narodi, ki imajo črkovno abecedo. Mi smo to igro imenovali, -križanka. Vsi jeziki niso prikladni za sestavljanje križank. Tako je n. pr. težko začrtati križanko v jezikih z zlogovnimi abecedami, kakršne so arabska, hebrejska in nekatere druge Povsem nemogoče pa je sestavljati križanke v jezikih, kjer se namesto črk uporabljajo tako imenovani ideogrami, to se pravi, kjer imamo za vsak posamezen pojm poseben znak. V to vrsto jezikov spadajo različni kitajski jeziki ter japonski. Med tolikimi vrstami zagonetk je tudi rebus prav tako priljubljen kakor križanke. Rebus se je porodil tako rekoč že v dobi prvega razvoja civilizacije. Velik del _ znakov egiptske pisave, in sicer tako imenovanih hieroglifov, ni nič drugega kot vrsta rebusov. Stara grška in rimska mitologija je polna rebusov in raznih zagonetnih odgovorov raznih preročišč v obliki rebusov. Znano je, da so stari Grki bili zelo praznoverni in da so mnogo polagali na vraže in prerokbe. Oni so v vsaki, pa tudi v mrtvi stvari našli 'nujnega duha. Vprav tako so tudi vzhodni narodi zelo ljubili prerokbe v obliki nedoločenih, dvomiselnih formulacij, ki so se mogle tolmačiti tako. kakor si je kdo želel. Podobno je z odgovori starih preročišč, posebno preročišča v Delfih, v stari Grčiji, brez katerih praznoverni Grki in Rimljani skoroda niso mogli živeti. Zelo mnogo se omenja odgovor, ki ga je Apolonovo preročišče v Delfih dalo Filipu Makedonskemu v obliki rebusa. Znano je, da so nekateri italijanski umetniki iz srednjega veka bili vodilne osebnosti v evropskem življenju tedanje dobe. Sem prištevamo predvsem Leonarda da Vinci. On se je ukvarjal z vsemi panogami dejavnosti, in tudi s kriptografijo. Izmislil si je celo svoj način pisanja. V njegovih kodeksih, ki so raztreseni po raznih muzejih, srečamo zelo pogosto ilustrirane zagonetke. V Leonar-dovem obdobju so se te igre imenovale likovne igre ali likovne besede ali celo besede s slikami. Tako je n. pr. Leonardov rebus, na katerem vidimo dve stisnjeni pesti in biser, pomenil veliko zvestobo. V Leonardovi zbirki, ki jo vidimo v Windsorski palači, je več Leonardovih rebusov. Leonardo je oblikovno obdeloval tudi razne kratke pojme. Tako je n. pr. naslikal dva medveda (orsi) izza katerih je postavil nikalnico (inoii. Rebus v originalu pomeni «orsi e no«. To pomeni uda in ne«. Pri srednjeveškem plemi-štvu so dobro poznana tudi taka figurirana gesla, ki so pravzaprav rebusi. Znana plemiška družina Pappacoda j( n. pr. imela na svojem grbu leva, ki grize svoj rep, torej «pappa coda«. Podobnih primerov bi lahko navedli nešteto. Slikovni rebus je prišel do nas tako rekoč v nespremenjeni obliki, v obliki, ki jo je dobil v 15. stoletju. Danes je rebus zelo razširjena oblika zagonetke. Dasi ne teži več za tem, da bi postal umetniška oblika izražanja, kot je bil pri nekaterih srednjeveških slikarjih vendar pa pogosto srečujemo risbe, ki imajo že dokaj umetniškega smisla v svoji skladni koncepciji. Največ in najbolj je razširjen rebus v Italiji, za njo pa pride Urugvaj ZDA, Francija in Avstrija. Tov. Eugenio Laurenti govori na proslavi. m Godba Prosvetnega društva (d. Vojko« na proslavi. E Qb sončnem mrku, ki bo 30. junija, bo na stotine ornito- logov na najmanj treh celinah opazovalo obnašanje ptic med mrkom. To bo prvo mednarodno tovrstno znanstveno proučevanje ptic. Svoje ugotovitve bodo ornitologi poslali Svetovni postaji za proučevanje ptic v Glantonu, v Nort-humberlandu, kjer jih bodo proučili strokovnjaki, ki bodo SAMO ŠE DVAJSET Ravnatelj raziskovalnega centra za atomsko energijo v Harvellu, sir John Ccckroft, je v govoru parlamentarnemu in znanstvenemu odboru spod. nje zbornice napovedal elektriki, proizvedeni ' hidroelektrarnah, konec čez "0 let v vseh industrijsko zelo razvitih državah, kot sta na primer Švica in Švedska. Te države, katerih industrija je danes v veliki meri odvisna od elektrike, proizvedene v hi-drolektrarnah, bodo že čez 20 let potrebovale nove vire e-lektrike, ki jih bo lahko izvažala britanska industrija. Po raznih statistikah bo v Veliki Britaniji že leta 1965 J?9b ."aloge zdravstve- ni ki 5'redi«a, potem mora ^ TlAlIfl*.«!«. . — mrAinI. »n ''»n Povezana s social-tn ; aosPodarskim življe- ,.tVen0n *P'°h z vsemi zdrav- J5"i n Jfomembnejšimi po-11 ie Prebivalstvom, ki sodobnem zdrav- ."»eju, rb za zdravje ve ***, Ve6 samo na obo- 11 za. r>ak se razširja tudi O* prečesto le na lf *'Uen°;_ zdrave ljudi. Vse "ti 'n neposredne vezt - • ■•''jiuotcuBC l/e«..* ‘er >rt“ .etimi Uudmi na °cii ^Tavstveni organi in a drugi strani naj 4ie? - "din; nfka wlC(lie;„*,tai,ila m vzdrževala sestra v patro- <>iž?’ 58 ,e,tra v patro' Bled*’ ‘ DODPmn S6- Pouezuje v se- 0 znanje s spo- te dein pFdaP°ga in so-kiS( ‘ant-« avke *krj> ai^lne- Njena osnov- V-V‘aj hm Njene nal°' ‘‘d "w jp hr^Pojini v_ Prizadevanju, (Nadaljevanje in konec) nia > zdr0„°S*cr,>0l,ancem °' nee ?°ra| njen varo- ‘e ni*11^®' *^e Pa obole- “(li Se b0 7n°l>°če preprečiti hia^eta**^! ° bolnico, bo ra.ni * ' zdravnika se-hS i> ?k°liem "V’- ‘n krrih bolnik pri- Aij. ‘ - *e Skrinnin Hi- lli rozine- s« "zi-.r. ** skrivajo zu-" i. bn j . bolezni. Zdrav- Tako so najprej prišli do št.e. vilke 80 milijonov let, ki da so baje pretekli od začetka proterozoične dobe. Danes pa vemo, da je ta številka še desetkrat večja. Na kratko bi lahko dejali, da kronološka' metoda, ki temelji na ritmu naslaganja, ni zanesljiva. Druga metoda je nekoliko podobna, pa manj preprosta. To je metoda, pri kateri se poslužujejo za presojo solne vsebine oceanov. Prvi, ki jo je predlagal, je bil astronom Halley v začetku 18. stoletja, prvi pa jo je uporabil leta 1900 Joly- Ta metoda temelji na domnevi, da so bili oceani prvotno napolnjeni s čisto vodo in da je prišla sol vanje z raztopljivimi snovmi v kamenju, ki so ga nanesle v morje vode rek. Glede na to, da približno vedo, koliko soli nanesejo reke letno v morje, je možno sklepati na starost oceanov. To metodo so večkrat izboljšali in po najnovejših računih so oceani stari najmanj 700 milijonov in največ dve milijardi in 350 milijonov let, Poleg tega pa je še mnogo drugih sistemov merjenja časa zeme'- ‘ " J‘1‘ * F. E. ZEUNER, PROFESOR ARHEOLOGIJE NA LONDONSKI UNIVERZI Krvnclcgiia preieklesli Kako star je človeški rod? - Kako stara je zemlja? rilo lahko služijo tudi raz-1 zares že uporabili v arheolo-voina obdobja živali, ki jih ški kronologiji, proučuje paleontologija, ter' Ta metoda se razlikuje od posebno erozija tal in razpadanja radioaktivnih snovi. Mnogi teh tako zelo različnih kriterijev so postali zelo važni, predvsem tisti, ki temeljijo na radioaktivnosti. Izkopavanja na krajih, kjer so nastale nekdanje civilizacije, pa nudijo pogosto še drug pripomoček za določanje trajanja predzgodovinskih dob. Tako na primer neredko najdejo iz blata steptana tla časovno zaporednih bivališč drugo vrh drugega. Res, da je opaziti včasih sledove uničenja, ki sta ga povzročila ogenj ali vojna, toda največkrat gre za koče iz blata šibja, ki so jih postavljali in ----- . . lu ________________ „_______ vsako generacijo na novo. Ta- Uskih dob, ki temeljijo I ko predstavlja vsak pod do- J « ... I . - nnnžn Ir O r CD l '10 J . C*\XT4A U- ^ n« bo vir gledal jna kopič«n3u nasla8- Kot me-lločeno časovno enoto, kar so metode, ki računa z nakopičenimi naslagami, ker pri njej ne gre več za debelino posamezne plasti, ampak samo še za število plasti. Vsaka plast predstavlja enako časovno enoto. Narava sama tudi oblikuje vsako leto novo plast. Vsaka plast odgovarja enemu letu in niti ni treba posebej reči, da so učenjaki to že v obilni meri in z znatnim uspehom izkoristili. V arheologiji sta postali važni dve metodi, ki temeljita na tem načelu: \o je metoda drevesnih obročev in metoda letnih plasti v ilovici. Važna je predvsem metoda plast, ki jo vidimo v preseku debla kot obroč. Število obročev na preseku nam razodene starost drevesa. Te plasti pa tudi zvesto odražajo vremenske razmere tistega leta, ko so nastale. Suhemu poletju odgovarja tenka plast prirastka in s tem tudi tenek obroč na preseku. Roletju z obilnimi padavinami pa odgovarja debelejši obroč. Glede na to, da si je le redko dvoje poletij popolnoma podobnih, ima drevesno deblo obroče različnih debelosti, ki predstavljajo nekak register časovnih razmer v času, ko je drevo rastlo. Iz tega sledi, da kažejo drevesa, ki so rasla na istem področju, enake obročne oblike in iste posebnosti, kakor na primer celo zaporedje tenkih obročev na drevesnih deblih, obročev, ki^ odgovarjajo zapo-Kakor znano, se drevesno deb-| rednim sušnim letom. Toda lo vsako leto poveča za eno J drevesa, ki so bila n. pr, v sušnih letih že stara, kažejo posebnosti na površini debla, z razliko od mlajših, ki jih kažejo v sredini. To pomeni, da lahko v primeru, če razpolagamo z mnogimi preseki dreves različne starosti, ki pa so vsa rastla na istem področju, ugotovimo serije obročev, ki si odgovarjajo, in pridemo tako do nepretrgane kronologije. Zamislimo si na pr. stoletno drevo, ki je bilo posekano včeraj, in drugo, ki je bilo posekano leta 1870! Sedemnajst obrobnih krogov starejšega drevesa odgovarjajo po starosti sedemnajstim notranjim krogom mlajšega drevesa. Tako je mogoče ugotoviti starost dreves... V Severni Ameriki smatrajo vse. kar spada v predko-lumbijsko dobo, za prazgodovino. Hoteli so odkriti metodo, ki bi omogočila časovno štetje za čas pred Kolumbom. S primerjanjem drevesnih debel, ki so jih našli v razvalinah vasi, jim je uspelo ugotoviti časovno zaporednost do enajstega leta po našem štetju. V Nemčiji so dobili časovno povezanost za 500 let. Z isto metodo so dosegli dobre uspehe tudi pri študiju vikinške in rimske civilizacije. Vendar pa je to zasilno nadomestilo za zgodovinsko časovno štetje in ne sega v predzgodovinski čas. Kakor pa smo že omenili, so tudi metode, ki posegajo v predzgodovinski čas, n. pr. tista,' ki temelji na štetju letnih naslag blata in s katero so mogli poseči za deset do dvanajst tisoč let nazaj. I opazovanjem tak° imenovanih ((kumulativnih# pojavov ali pojavov ((kopičenja« geološke in astronomske vrste so prišli tudi do milijon let nazaj. Z merilom radioaktivnosti pa so posegli tudi za več milijonov let nazaj. Vsi ti postopki so sicer uporabni samo v omejem meri, a skupno nudijo obsežno lestvico pripomočkov za časovno štetje, s katerimi znanost razkriva razvojno in predzgodovinsko dobo človeštva, v kateri se je oblikovalo življenje, pa tudi starost zemlje same. primanjkovalo letno kakih 20 milijonov ton premoga; istočasno pa se bodo potrebe po elektriki verjetno še vedno večale, Izgubo elektrike, kolikor bi jo proizvedli z 20 milijoni ton premoga v' kaloričnih centralah, pa bo lahko nadomestila atomska elektrarna z zmogljivostjo 5000 megovatov. Pri sedanjem tempu gradenj bi za takšno elektrarno potrebovali tri leta, ta_ ko bi lahko bila gotova med leti 1965 in 1970. V bodočnosti bodo atomske elektrarne konstruirale industrijske organizacije, tako za Britansko ustanovo za elektriko kot za izvoz, po nasvetih in s pomočjo Britanske ustanove za atomsko energijo. Pri tem pa je treba poudariti, da cena elektrike iz atomskih elektrarn ne bo smela bitj višja od elektrike proizvedene v hidroelektrarnah. V zvezi s proizvodnjo radioaktivnih izotopov pa je sir John poudaril, da računata raziskovalna centra v Harvellu in Amershamu, ki sta glavna dobavitelja radioaktivnih izotopov na svetu, da bodo v letošnjem letu prodaje raznih njihovih proizvodov dosegle vrednost nad 300.000 funtov šterlingov. nato o vsem izdali obsežno poročilo. Mednarodno anketo je organiziral ravnatelj postaje v Glantonu. Ko je govoril o svojih načrtih, je izjavil, da so opazovalci že odkrili, da ptice med sončnim mrkom u-tihnejo, kot če bi nenadoma nastopila noč. Doslej pa ornitologi še niso skušali cbdelati v eni sami znanstveni študiji celotnega področja sončnega mrka. Popolni sončni mrk, 30. junija, bo šel od notranjosti Severne Amerike, kjer se bo pričel že ob sončnem vzhodu, čez severni Atlantik v Skandinavijo in nato v Indijo, kjer bo nastopil ob sončnem zatonu. Opazovalci, poklicni in amaterji, bodo zasedli svoje «položaje» vzdolž celotne poti, po kateri bo šel sončni mrk. Njihova naloga bo, da bodo čim natančneje ugotovili obnašanje ptic med sončnim mrkom ter primerjali njihovo petje s petjem ob zori in mraku. Pri svoji anketi bodo uporabljali tako zvano metodo ((dolgega čakanja«. Ptice bodo pričeli proučevati v mraku že dan pred sončnim mrkom, potem ob zori in nato še ob pričetku in koncu sončnega mrka. Ugotovitve te ankete bodo raziskovalni postaji služile, da bodo znanstveniki lahko ugotovili, Čez koliko časa začno ptice zopet peti. Ornitologi pa bodo proučevali tudi učinek sončnega mrka na prehrano ptic, prav posebno pa na prehrano tistih, ki pitajo svoje mladiče. Ravnatelj Svetovne postaje za proučevanje ptic pa namerava voditi odpravo petih ornitologov, ki bo opazovala ptice, ko bo sončni mrk dosegel južno Norveško. Računa pa tudi na sodelovanje ladij, ki bodo 30. junija plule v severnem Atlantiku. TRGOVSKI RAZGOVORI PO TELEVIZIJI Velike ameriške poslovne organizacije se poslužujejo zaključenih televizijskih omrežij za razgovore s svojimi trgovci na debelo in na drobno v raznih mestih, kar omogoča visokim funkcionarjem teh družb, da istočasno hitro obveščajo o vsem potrebnem svoje odjemalce in se z njimi posvetujejo. Ta način je po izjavi prizadetih tudi cenejši kot ae bi poklicali svoje osebje na taka posvetovanja v glavni- urad družbe. Tako je Fordova Motor Company letos imela televizijski sestanek s svojimi prodajalci v 32 mestih in pri tem po televiziji razkazala nov tip športnega avtomobila prej ko j* bil postavljen na trg. ME1DNARODNO ZBOROVANJE STROKOVNJAKOV ZA USNJE NA SKOTSKEM Od 7. do 9. junija bo v Edinburghu na škotskem mednarodno zborovanje Zveze za izboljšanje kož in sorodnega blaga, ki se ga bo udeležilo tudi več zahodnoevropskih držav. Zadnje zborovanje je bilo v Lausanni v Švici. Cilj zborovanja je pospeševati in bodriti izboljšanje proizvodnih procesov pri pretvarjanju kož v usnje. Organizatorjem zborovanja so iz raznih izvenevropskih držav strokovnjaki že poslali razprave o raznih problemih, ki zadevajo usnjarsko industrijo, med drugim tudi zadnje pridobitve pri strojenju kož. Med zborovanjem si bodo udeleženci ogledali laboratorij za raziskave živalskih bolezni in genetski raziskovalni laboratorij v Edinburghu, po zborovanju pa bodo priredili izlet v Auchenoruive v Ayr-shireu, kjer si bodo ogledali raziskovalni institut za mlekarstvo. % 82 S1*, SN, Vremenska napoved za danes: .Napovedujejo pretežno oblačno vreme s krajevnimi padavinami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 19.1 stopinje; najnižja 14.0 stopinje. TRST, sreda 7. aprila 1U51 PRIMORSKI DNEVNIK RAIHO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.40: Odlomki iz Poličeve opere Deseti brat. Trst II* J Saint Saens: Koncert za violino in orkester št. 3. Trst I.: 21.05: G. Puccini: «Tosca», opera v 3 dejanji Slovenija: 12.30: E. Adamič: Ljubljanski akvareli- ^Osvobodilni odbor arabskega moghreba" ustanovljen pod okriljem Arabske lige Namen odbora je „boriti se, da Maroko, Alžir in Tunizija dosežejo popolno neodvisnost ter zavrnejo vsako možnost združitve s Francijo ali pa deljene suverenosti" - Spor arabskih držav z Izraelom jutri pred Varnostnim svetom TT3TTilCTT31T1 KAIRO. 6. — Včeraj so predstavniki severnoafriških nacionalističnih strank ustanovili «Osvobodilni odbor arabskega moghreba« (arabskega Zahoda) in dogovor o tej ustanovitvi so položili v tajništvu Arabske lige. Indokine, da dopolnijo kolonialno policijo v Pondichery za primer, da bi na tem o-zemlju prišlo do večje napetosti. menom, da se ta oblast po- i ministrstvu dr. Delman je de-daljša«. | jaj, da so v Zahodni Nemčiji Današnji razgovor Nehruja s francoskim generalnim inšpektorjem je bil v zvezi tudi z noto. ki jo je indijska Dogovor vsebuje uvod in vlada izročila v soboto franco- 10 členov, od katerih so glavni: predstavniki strank in političnih poslanstev moghreba na arabskem vzhodu se bodo zciužili v enoten organizem; glavni sedež tega organizma bo v Kairu; nosil bo ime ({Osvobodilni odbor arabskega moghreba«; lahko bo imel podružnice v severnoafriških deželah: namen odbora bo boriti se, da Maroko, Alžir in skemu poslaniku in v kateri protestira zaradi navzočnosti agentov francoske policije pred indijskim konzulatom v Pondichery, zaradi nedavnega metanja kamenja proti biblioteki istega konzulata in zaradi napada, ki je bil pred dnevi izvršen na člana indijskega diplomatskega predstavništva v tem mestu. Nota poziva francoske oblasti, naj podvzamejo ukrepe, da se zaščitijo prostori in člani indij- Tunizija dosežejo popolno ne- ! skega konzulata, odvisnost in se pridružijo :stega dne je indijska vlada Arabski ligi ter popolnoma zavržejo vsako možnost združitve s Francijo ali pa delje-re suverenosti. Danes je novo ustanovljeni odbor poslal političnemu odboru Arabske lige noto, v kateri zahteva, naj ta odbor v posebni uradni izjavi poudari: 1. da bo Arabska liga imela Alžir za sestavni del arabskih dežel in islama; 2. da liga obsoja francoski napad in politiko plemenske diskriminacije, ki jo Francija izvaja v Alžiru. Odbor zahteva tudi. naj Arabska liga načne alžirsko vprašanje pred mednarodnimi organizacijami. Voditelj tuniške stranke «Neodestur» pa je izročil v imenu tuniške delegacije političnemu odboru Arabske lige noto, v kateri zahteva sklicanje afriško-azijske konference na kateri naj bi proučili položaj v Tuniziji. Danes je Arabska liga objavila poročilo, v kateri pravu da se arabske države obvezujejo zavzeti skupno in solidarno stališče spričo vsakega napada, čigar žrtev bi katera od teh držav postala, in se obvezujejo zastaviti vse sile, da zavrnejo vsak napad in s tem branijo mir in varnost na Srednjem vzhodu Poročilo še posebej omenja {(izraelske napade na mejah sosednih državi). Svet Arabske lige je danes izročila noto tudi portuga skemu poslaništvu v Ncvem Delhiju, v kateri poudarja, da je sedanja napetost na portugalskem ozemlju Goa ((neizbežen rezultat tuje oblasti v nekaterih delih indijskega o-zemlja in represivnih ukre- Danes pa je Nehru v indijskem parlamentu izjavil: ( VERBANIA _ _J!ER6AMD VAR ES E S TRENTO TREVIS PADOM ■*/.„. BRESCIA ,. erjde Peschiera MANTOVA '/A CENTA Voghera Monftlice ^atidola PARMA . ;7 -1-— RECe/O TURIN S. ETAPA -47»km <*Mek 8.aprila AL ES SANDR/A NUDENA BOLOGNA*; P so d. Rot icos P/STO/A Lt/CCA. _ 'RAVENNA Imola Pso d.Tuta F/REMZE mCCI0NE= Vm.ETAPA- sii km nedelja II.aprila IV. ETAPA - 458km torek 6. aprila J/cfATO ^l$ansepolcroX. PoggibonsH^ " S/ENAU"^ \ PERUGIA foligno m.ETAPA - 302km ponedeljek S. apr I. ETAPA - 404 sobota 3. aprila TERAMO TERNI ivita Castellina 0 * * 'dQBtLA PESCARA CHIETI Termoli H.ETAPA - 440 km nedelja 4. aprila S.Severo FOCG/A formia II. MOTO D IRKA PO ITALIJI v OROAMtZACtJI STADIA 3. do 11 • aprila - S etap • 3926 km C AS TRTA Arisno irp. AVEL L/NO erracin PELJ tizanske pesmi iz časov, ko se je slovenski živelj onkraj meja domovine združil v skupni borbi proti fašizmu, ki je pripravljal grob vsemu slovenskemu narodu. Hitro je minil čas v prijetni družbi koroških partizanov, katere smo pogostili z dobro briško kapljico. ki je na Koroškem zelo cenjena. Popoldne nas je avtobus odpeljal v dolino Roža, prešli smo Dravo, se peljali skozi Borovlje, v bližini katerega so pred kratkim zgradili novo tiskarno ((Vestnika«, katere pa žal nismo utegnili pogledati. Ob 19. uri smo bili že v Glinjah, prijetni slovenski vasici, kjer nas je pričakala skupina prijaznih domačinov. Kmalu se je bilo treba pripraviti za oder. Ob napovedani uri se je v zelo lepi dvorani, oskrbljeni z vsemi potrebščinami za dramske nastope, zbralo številno občinstvo. Naši igralci so imeli malo «treme«, toda po prvem dejanju sc se dobro vživeli in želi so obilo ploskanja tudi pri odprti sceni. Igrica «V Ljubljano jo dajmo« je navdušila Korošce, spremljali so jo s pozornostjo, čeravno jim je morda bila na kakšnem mestu beseda teže razumljiva. Zahvalili so se nam zelo toplo, mi pa smo jim podarili v znak bratske ljubezni in v pozdrav s primorske zemlje šopek mandeljnovega cvetja. V domači gostilni ni bilo po prireditvi praznega niti majhnega kotiča; Korošci in Primorci so se združili vsaj za en večer. Zopet ie zadonela pesem, zavriskala je domača harmonika, pari so se zavrteli. Bilo je zeio prijetno in nepozabno, žal so ure hitro minevale, morali smo nazaj v Celovec. S seboj pa smo iz Glin j odnesli lepe spomine na kraj in ljudi, s katerimi nas veže ista usoda in isti ideali, za katere se še vedno borimo. Celovec, center Koroške, nas je privabil zaradi svojih starih spomenikov, lepih parkov in čistoče. V nedeljo zjutraj si je že večina ogledala sre dišče mesta in največje znamenitosti. Popoldne pa smo se odpeljali na drugo stran proti dolini Podjune. Vreme je bilo izredno lepo in toplo, vsi vzhičeni smo zrli na dolino, ki še vedno preveč skriva svoje prirodne lepote. 2i-tara vas, ki leži razmeroma zelo blizu jugoslovanske meje, je ena izmed tipičnih koroških vasi. Sredi vasi je šola, cerkev, društveni dom, o-koli pa so v večji ali manjši razdalji slovenske domačije. Le malo je tam premožnih kmetov, večina živ' od zaposlitve pri raznih podjetjih, ali mlinih in apnenicah. Živijo tudi od turizma. Ni lahko življenje koroškega kmeta, toda kljub vsemu je v družbi razpoložen in rad zapoje lepo koroško pesem. Tudi v Zitari vasi so se Doberdobci dobro odrezali, igro so podali zelo lepo in za svoj trud želi obilo uspeha. Tudi tukaj smo bili sprejeti po bratsko in se nikakor nismo mogli ločiti od domačinov. Posebno pa nas je privabil domači kvartet mladih fantov, ki je pel tako, da kaj takega pri nas še nismo nikoli slišali. Pesem se je vrstila druga za drugo, poslušali bi jih noč in dan; zato smo jih povabili k r.am na Goriško. Koroški fantje so se vabilu odzvali in v maju bodo prišli v Gorico in Doberdob. Nedvomno bo njihov-/ pesem privabila vse ljubitelje slovenske in posebej koroške pesmi. V ponedeljek smo se odpeljali na Gosposvetsko polje. Hoteli smo si ogledati vojvodski prestal slovenskih knezov, ki stoji v bližini vasi Gospa sveta. V njegovi neposredni bližini smo obujali spomine na tiste čase, ko so v tamkajšnjih krajih živeli samo slovenski rodovi in ko sta si kmet in vladar na poseben način obljubljala zvestobo in pokornost. Se malo časa nam je ostalo za sprehod po mestu, v zgodnjih popoldanskih urah smo krenili na celovško postajo, se žalostni poslovili od koroških bratov in krenili na dolgo pot proti domu. Po poti smo neprenehoma obujali spomine na preživele urice med Korošci in zatrdno sklenili, čimprej jih zopet obiskati. —ca Brezposelnostna podpora za učitelje večernih tečajev Zaradi posredovanja državnega sindikata ljudskih šol je ministrstvo za vzgojo odredilo, naj bi bili učitelji večernih tečajev na razpolago didaktičnim ravnateljem vsaj za dobo 6 mesecev za vsak tečaj, tako da bi jim na ta način bila zagotovljena najnižja doba za prispevke državnemu zavodu socialnega skrbstva (INPS), to je 52 tednov za vsaki dve leti. Z zgoraj omenjeno odredbo bodo učitelji večernih tečajev imeli pravico do podpore za brezposelne kar jim je bilo do sedaj s 5-mesečnimi tečaji odvzeto, ker s 5-mesečnimi tečaji niso izpolnili pogojne dobe za vpis v INPS, ki je potrebna za brezposelnostno podporo. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Kor-zo Italia 4 - tel. 25-76. DFS U V nedeljo dopoldne Je na Palkišču množični s nek DFS za Dol. Sestanka se poleg številnih domačij udeležili tudi tajnik i ^ Viljem Nanut, preds® te( ZSM tov. Viktor Vlzl“'%a-uiednik «Soče» tov. Iv0 rinčič. . ,,, pfš V poročilu se je tajni predvsem dotaknil^ pere' P (Nadaljevanje s 3. priložnosti spoštlj’vo sp ^oji* mo njihovega deleča ^gdo-naših narodov , ( ] Medicinska sestra 'oCiah,t pa- tronažna sestra >n ’ j pty delavka predstavlja t,s' k* i r nije, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani «06 . t 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.