K ZA NEK ClTAJTE, o zavrnili ruski ultimatum za predajo Peste, vzhodnega dela Budimpešte, nakar je rdeča armada vdrla v mesto s tanki in infan-terijo in vneli so se boji od hiše do hiše. V soboto sta dva rus k n odposlanca z belo zastavo prišla v nemško črto v Budimpešti in sta nemškemu poveljniku vročila ultimatum za predajo mosta. Nemci pa -o oba odposlanca vsirolili. Kot poroča Moskva, so onega vstrolili v hr-l>ot, ko so j<* vračal v rusko črto. Oho ruski armadi sta takoj pričeli strahovito obstreljevati Ji i idil »pošt o o vročih bojih zavzeli več ulic v vzhodnem dolu Budimpešto. X« drugi strani Donavo je ]wi -ehni odposlanec maršala Tolhuhinu nesel ultimatum v Hudo z helo zastavo, ritima-tum uo izročil nemškemu po-veljniku, toda je hil na ulici vstreljen, k" je vračal v svojo črto. Nemški poveljnik je zavrnil jioiiudho, da hi so potrajal za »premii*je in predajo, nakar je .maršal Tolbuhiii začel z artilo-"ijo obstreljevali Budo, nato pa je jnfantorija s tanki vdrla v liio-tne ulico. Rn-si so z bajoneti pregnali Nemce iz mnogih poslopij in proti večeru jo bila Bm'a v ■'•inoma že bila v rude i h rokah. Moskovsko poročilo naznanja. da je rusko vrhovno poveljstvo razglasilo nemške vojaške poveljnike in vojjike* za brezpravno, vsled česar bodo nemški generali in štabni častniki, ako bodo v jot i živi, obešeni, ker so vstrolili dva ruska častnika, ki sta prinesla poboje za predajo z lielo zastavo. Včeraj >o Nemci 17-krat skušali s tanki vdariti iz Bn-dimpešte, toda Rosi so jili vsakokrat vrgli nazaj in pri tem zavzeli okoli :N)0 ulic na oboli straneh Donave. Boje v Budim-j>ešti pri menjajo z boji v Sta-lingradu. Rusi držo nad ~»00 ulic v; Nov nemški napad Nemei so na zapadni fronti zopet z veliko silo vdarili na kopnem in v zraku. — 7. armado so napadli petkrat, njihova zračna sila pa je poslala 100 aeroplanov proti zaveznikom. Konferenca v Atenah Atene, 28. dec. (ONA). — Prvi korak je storjen — morda smo se nekoliko približali koncu streljanja. Včerajšnja konferenca je soglasno, oziroma se je iz javila z večino glasov za takojšnjo uvedbo regent-stva. Tretja ameriška armada pa je z juga pričela z novimi vdarci na Nemce v Belgiji in sicer severno od Bastogne. Armada -generala Pat tona jo napredovala šest milj med Bastogne in St. Hubertom. Nemci so izvedli dva močna napada z obeh strani na tretjo armado severno ojl Bastogiie, toda], oba napada sta bila odbita. V teh bojih je bilo razbitih (iT nemških tankov. Kak uspeh je dosegla ameriška t rot j a armada severno od Bastogne, ni popolnoma znano, toda tanki so na S milj dolgi fronti napredovali štiri milje. Pri tem niso zadeli na posebno močan nemški odpor, toda v nedeljo ponoči so dospoii do močnih nemških utrdb in prodiranje jo bilo nekoliko zadržano. Do poldneva .so napredovali samo dve milji. Nemci so včeraj hoteli uničili zavezniška letališča v Franciji, Belgiji in na Holand- skem ter so poslali veliko krdelo aeroplanov v napad. Toda uničenih jim je bilo 241 aeroplanov. Ta napad je prišel nepričakovano in je bil največji izza leta 1;*40, ko je bila nemška zračna sila na vrhuncu. Tudi zavezniki leto poslali nad 0000 aeroplanov proti Nemcem. Poročila s fronte pravijo, da s o Nemci v zadnjem napadu porabili mnogo ameriških aeroplanov, ki so jih zaplenili v Livksenburški in v Belgiji. V zadnjih .><» urah je bilo u-ničenih nad .'J.'IT nemških aero-planov, ko so zavezniki nad sovražnika poslali ad 11,000 aeroplanov. Navzlic gosti mogli so zavezniški aeroplani razbili 7(>*2 nomšjfih motornih vozil, .»S tnnov, 129 železniških voz, 22 lokomotiv in so razbili železniško proge na 68 krajih. en sovražnosti ne snu s<» ua___\.o__________________, . novih preganiauj PREMIRNI POGOJI MADŽARSKI Ameriška in angleška vlada, sta prejeli besedilo premirnih pogojev, ki jih ije Rusija stavila Madžarski. Pogoji s<> bili proineiijoni iu se precej razlikujejo od ]>ogojev, ki so bili stavljeni regentu a dni. llorthv-jti v oktobru. Tedaj jih je North v sprejel, toda je bil strmoglavljon in je novo vlado sestavil kvizling Ferenc Szala->i, prodno jO mogel Ho rt h v izpolnjevati pogoje premirja. Pogoji, ki jih je Rusija v i-menu zaveznikov stavila Madžarski,-so Angliji in Ameriki po volji. Premirje z Madžarsko pa bo „ . ^ . . ~ 'ipodpisano z novo madžarsko Budi in v Pesti. S tanki, ki bruhajo ogenj, so včeraj napredovali poldrugo miljo v Pošti in so zasedli*železniško postajo Rako«, pot milj od poslansko zbornico ob Donavi. Severovzhodno od Budimpešto so Rusi dospeli dve milji južno od oolioslovaškoga važnega železniškega križišča eonca, ko *o zavzeli Mikusovee in napredovali pot milj na 23 milj dolgi fronti. Boji za Budimpešto postajajo vedno hujši, leer se Nemci trdovratno branijo in Moskva poroča, da Nemci z aer d o vaza jo poraoe popadku Kupite en "extra ta teden! bond vlado generala Belo Mikloša v Debrecinu, ki bo takoj odpotovala v Budimpešto, ko jo J>o zavzela rdeča armada. Poglavitne točko pogojev za premirje z Madžarsko so: Sovražnosti z Združenimi narodi so prenehajo ob času, ko ib<» še določen. Madžarska bo naznanila, da stopi v vojno na strani zaveznikov. Madžarska armada se bo borila pod ruskim vrhovnim poveljstvom. Madžars-ka vlada ho razoro-vse nemške armade na ji zemlji in 1k> internirala nemško državljane. Madžarska vlada bo dovolila ruskim in zavezniškim arma- dam svobodno gibanje v svojem ozemlju in jim bo dala na razpolago vse prometne zveze. Madžarska vlada bo takoj izpustila vse ruske in zavezniško vojno ujetnike, kakor tudi vse ono, ki so zaprti v*led naklonjenosti do zaveznikov. Madžarska vlada bo ruskemu in zavezniškemu vrhovnemu poveljstvu izročila vse nemško orožje in vojaške zaloge, ki se nahajajo na njenem ozemlju. Vso škodo, ki jo bo rdeča armada vsled vojne napravila na Madžarskem, mora vnati Madžarska. Madžarska vlada bo sodelovala z ruskim in zavezniškim vrhovnim poveljstvom in 1m> prijela vse ono, ki so zakrivili kak vojni zločin. Madžarska vlada bo razpustila vso fašistične organizacije in vse druge organizacije, ki so nasprotne Združenim narodom ter bo skrbela, da tudi v bodočnosti no bodo več prišle na površje. Japonci naznanjajo zračni napad Tokijska radio postaja je v pondeljok naznanila, da so japonski aeroplani napadli zavez iške ladje v Sulu morju 20. decembra, toda pravi, da izid ni bil dognan, ker se nol>en ao-roplan ni vrnil. Nadškof Damask i nos je postal regent, kar smatrajo, da je neizogibno, ho sestavljena nova vlada. Vprašanje >estave nove vlade pa «je ravno kar jo zahteval KAiM po k ret, doeim se je angleški general Seobie temu protivil. Mnogo tukajšnjih opazovalcev izvaja Iz te-tda, da utegne streljanj" v A-tenah kmalu utihniti. Najbolj trdovratni med političnimi frakcijami, ki so -o spopadli na tej konfer n«*i, i»iii rojalisti. Zapn-tili so konferenco čim j,' rlA M objavila svojo zahteve. Na potu jih je i..virila ('hurchillovi i/java, k: zanje najbrže bolj »i-odoi#">lna kot zahteve KAM p^kreta. — Cliurchill je izjavil, ;!a jjo kon- ] ri+i do in izključi tov. A česar se fašisti in roja-listi najbol j br»je jo ravno to— o okrevala. TREBA JE DAROVALCEV KRVI! Pl:izma RI)E('E(].\ KRIŽA rr^nje življenja sto in sto ranjenih vojakov in mornarjev. — To«la potrebnih je še na tisoee darovalcev krvi. Dajte pint krvi, tla rešite življenje. REGENTI BODO IZROČENI BOLGARSKI Mo>ko\\ska radio postaja je v sol »o t o s por*-čila, da je sovjetska vlada v sporazumu z ameriško in anideško vlado pristala na zahtevo bolgarske vlade, da so Bolgarski izročeni trije regenti in drugi državni uradniki. da bodo postavljeni pred sodišče k<»t vojni zločinci. Tme roireiiti, ki so bili stavljeni v septembru, so: knez Ciril, brat pokojnega kralja Borisa, profesor Bogdan Filipov, ki je bil imenovan v regentstvo v septembru lJ>+3, in general Nikola Mihov, bivši vojni minister. Regenti in drugi državni u-radniki bodo p«*dani na Bolgarsko, tla bo nad njimi izrečena sodba, ker so zakrivili, da je Bolgarska napovedala vojno Združenim narodom. Vso to može je vjela rdeča armada in se nahajajo v Rusiji in nekateri tudi v Moskvi. "T EXTRA WAR BONDS spremenila, ko I*, tudi Budimpešta. osvobojena KAKO 'SODIJO V LON DONU 0 NOVI MADŽAR SKI VLADI London, dee. (ONA). _ I'stanovitev nove madžarske vlade »je zopet eden dokazov velike previdnosti, s katero nastopajo Rusi v deželah, iz katerih so pregnali Nemce. Rusi so bili iz čisto vojaških razlogov prisiljeni, tla preprečijo anarhijo zadaj za svojimi linijami, tako tla bi bili najbrže pripravljeni sprejeti kakršnokoli vlado, ako jim je le zagotovila mir in red. Opazovalcem, ki |K«znajo razmero, je videti sedanja vlada najboljša, katero je bilo mogoče sestaviti v krajih, ki so do-zdaj osvobojeni. Nova madžarska vlada je zelo slična režimu. ki jo zavladal v Rumnniji, le da so nahaja v njoj tudi no-1 Rumunci_vraČaio plen kaj konzerva t i veev. ki niso Moskvi poroča, da je bihTi. kompromitirani in predstavni-) Rumun*ko v ki proti-nacističuih strank. Amerikanci bodo zgradil: Monte Cassino Starodavni benediktinski -a most a n. ki je bil ]»oniš,Mi. ker st> iz njoura Nemci napravili trdnjavo, ho |>renovIjen v a nieri'kim tlenarjoin. Miloši a meriški lx»gataši -o že |H»initlili denar in šest italjan-kih arlii toktov je že izdelalo načrti« z.-i prenovitev samostana. INirabili botlo kar največ liokdanj« ^a kamna in opeke. \ sklad za popravo samostana botlo Tiuli mnogo ]»ri--*|»eva-li benotliktinci v Ameriki. Grof Karolv jo izjavil, tla jo nova vlada morda darlanistiČ-nega značaja. Prerano jo še, .» po-lan'ii innttgo strojev, ki sU jih |'i. munci otlnesli. kt» v.,, bojevali na strani Nemcev. Vkra tleiitt blago je bilo ])«>-lann na štirih paruikih, in <<» bili srn« ji iz odeških tovarn, pt>lji«dcij ski st rti j i in imi'^ro »lru^»«i:a. NEMCI NAPOVEDUJEJO ZMAGO Ob zaključku leta so nacijski voditelji zagotavljali . nemškemu narodu da bo Nemq:ja leta 1945, kakor koli bo potekla vojna, dosegla zmago. "Natša Slabo leto za Japonce Admiral Chester Nimitz jo v Pearl Harbor ju rekel, da bodo Amerikanci lotos vpadli na Japonsko in si bodo doHirli opo-rlšča na Kitajskem. ''Loto 1940 bo za Japonce zelo nesrečno,jo rekel Nimitz. "Njihove ladje bodo gi-nilo; njihovo bojne ladje bodo uničeno. Za japonsko no morem videti nič dobrega." Ustaši morijo patriote Nova jugoslovanska radijska postaja poroča, da hrvaški list aši progalftiajo mirno prebivalstvo in še posebno v bližini Zagreba. "V Cucerjih je lnlo obešenih ljudi oh navzočnosti Paveliča.*' pravi radijska po-staja. i4V Ongem seln jo bil o-bošen narodni l»oree .T ura j Drobec, bivši okraijni tajnik hrvaško seljačke stranke; ž njim jo /ImI tudi obešen Mirko llo-rak, okrajni tajnik seljačke stranke v D n goni seln." avna wehrniacht jo odbila sovražnika na vseli na-«h1- mejah in ob koncu leta zopet junaško napada na zapadni fronti," pravi razglas v imenu fehlmaršala i!o Nemčijo, sedaj pa mora spoznati, da !«• čas zopet postal velik čini--to!j v njegovem računanju." t4Zmožni snit> bili razvrstiti sv<»jo armatle na vseh frontah iu smo presenetili svojega sovražnika z novo mobilizacijo. J.i od tega general Kisonhower dobiva pretlokus." Dr. Cioebbels nanovo pojasnjuje, zakaj je bilo zatlnje Ča-;e tako malo slišati o Hitler -;u. Po ratliju je Cioebbels rekel, da je namenoma razširil govorice, da je bil Hitler liolan in ;o s tem samo hotel zaveznike zapeljati, da niso mogli pričakovati, da bi Nemčija pripravljala zimsko ofenzivo. In Ooering je še obljubil: tkIzvojevali bomo zmago in ž njo mir ]>otl vodstvom Adolf Hitlerja." Poldni aršal von Rumlstetlt je ia svojo armado ob koneii leta laslovil naslednjo poslanico: S FRANCOSKE FRONTE "X'ojaki na zapatlni fronti: Knt» najhujših le: -t-tlanj«-vojne je za nami. Pre?nagali smo kriz« in nevarno-ti. De<» natlaljna spodbuda in ualo vra za nas. Ntivo leto nas |„► videlo k<»t firorjeve uda ne in \ vojni preizkušene vojaki4, tako drzno kot dosedaj v napadu, trdno v obrambi. nepr««niaui i ve v veliki odločilni bitki. "Povedali bomo svj napor in niktlar ne bomo (Hlneha:i. niktlar popustili, dokler s..vraž nik ni premagan. Živel firt-r!" Hitlerjevo slovo Luksenburška radijska po staja jo v solato sjairot ila zad nje besede AtMfa Hitlerja fek: mar šalu Carin Oerdn von Rumlstetltu, prodno je l'.i. de ceni bra pričel svojo ofenzivo. Poročilo pravi: Odltn-il sen: ho, tla pošljem v>e svoje siK» \ zinisko ofenzivo na Ziipatlu. da dosežem končno tn!ločit« \. Za slučaj, tla wehriuaeht iz te ga boja ne pride zmagiivita. tedaj nmj se smatra to -poroči lo kot poslovilna belila fire rja nemškemu givnatlirju." Kot pravi radijska postaja, je to sporočilo junlpisal Hein rieli Hinimler v imenu Hitler ja. "Ker so bili naši spremljevalni aeroplani zapleteni s sovražnikovimi napadalnimi aeroplani in se napadalni aeroplani niso vrnili, v resnici ne vemo, kaj so je zgodilo," pravi tokijski radio. Nemški vojni ujetniki so bili iz Francijo prepeljani v nek ujetniški taJx>r v Angliji. "GLAS NARODA"—NEW YORK tuesday, january 2, 1945 ▼STANOVLJEN "GLAS NARODA" ("VOICE OF THE PEOPLE") Owned and Published by Slovenlc Publishing Company, (A Corporation) Frank Sakaer, President; Ignac Bude, Treasurer; Joseph Lupsha, Sec. Place of business of the coporatlon and addressee of above officers: 21« WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. Y. :: 52nd Y E A R :: "Glas Naroda" Is Issued every day except Saturdays, Sundays __and Holidays. Subscription Yearly $7. Advertisement on Agreement. ZA CEU) LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: |7.— ; ZA POL LETA $3.50; ZA CETHT LETA $2.—. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan Isvsemtt sobot, nedelj In praznikov. %US NARODA.- 216 WEST 18tfa STREET, NEW YORK 11, N. I. Telephone: CHelsea 3—1242 Naši fašisti Wi fašisti no izvore nemškega, japonskega ali italijan-i jfxika. NVkaU'ri linujo *])aiijo]*rin<>, nekateri tudi fran- angleško. — Ta izimiVk človeške družin* toraj "Tovori v raznih jezikih, Unla njihovi izdajalski cilji se medsebojno nikakor m* razlikujejo in so vodno enaki. Xjili glavni namen viiieit i demokracijo in človeško svobodo, uvesti med navadil«* ljudi, ki žive «mI dola svojih rok, nekako vlado njim enakih hm-iihi irnnoev, >el»ieuih profit i rje v in navadnih morilcev. Xa^im fašiNtom so to nado in sanji* ravno tako drage, lakor nailx^!j fan.il ienini naeijem. Razlika mod njimi in onimi vKvropi je h* ta, da so nyeiji onstran Atlantika prodali svojo pamet in zločinske načrte nemškemu in doloma tudi v neznatni manjšini—slovenskemu narodu. Toda sedaj, tekom Vidne, j« nemški narod že priče! pla-Vvat.i s svojo krvjo za svojo politično naivnost. Ameriški fašisti nazivaijo soIm« 4'patri jot i", toda da dosežejo svoj.' zločinske namene in sebične koristi, hi drage volje in prav radi videli, da Zjedinjene države dožive poraz v sedanji vojni. Ker so tovrstni izmečki človeške družbo ]»ri nas, v Ameriki v neznatni manjšini, jim jo tudi znano, da zamorejo doječi vsaj mikaj uspehov le potom delovanja v prid nejediustva med množino našega prebivalstva, Radi log-a skušajo delovati v tem smislu m<*d skupinami naših državljanov, kar (jo slovenskim Američanom prav dobro znano, dasi ravno slednji ravno tako dobro vodo, oriti z golimi rokami in me-jgledala na trsto stran slike, tati svoja življenja zoper veli- kjer je tekel notri denar — in prav nič na ti«to stran, kjer so se kopičili žulji in burja tulila po praznih želodcih! — In sedaj, ko so podjetja zaplenjena, ne vidijo iznoda; mogoče slutijo, da ne bo voč take pri* like — in stri h a jo vso stvar rudeče.... f'ndno je, da se vzame besedo za dobro, če govori eden tistih, ki ni izstrelil niti enega strela proti sovražniku—medtem, ko se ne more verjeti narodu, ki se bije že štiri leta! Čudno je, zakaj no morejo videti gozda v sled enega drevesa! Samo eno drevo jim zapira pogled na gozd — in to drevo je Tito! Žele zmago nad sovražnikom, obenem pa- prezirajo tiste, ki se bi jejo za to zmago. Pri tem bi s*e pa človek vprašal, če jo aes žele! Tako grizenje ne da dosti podlage za dobro voljo! Večkrat smo že čitali, da Jugoslovani grdo gledajo Amerikance in Angleže tam! To seveda pišejo in govore po uredništvih — ko pa pride pilot — in jih ni prišlo malo — pa Vsak pove drugačno povest o tem "grdem gledanju"! Mnogo ameriških pilotov jo hvaležno Jugoslovanom,, da so jim pomagali odnesti zdravo kožo; ti ljudje so vzeli rizik o, ki bi jim v slučaju, da bi styar ne itsrpela, ne pripenjali Niemei in drugi nobenih medalij — pač pa bi dobili kroglo v prsa! To je dolžnost naših ljudi tam; kot zavezniki store to za skupno stvar in tega se v polni meri zavedajo. Pisma, ki pridejo sem in jih berete, nam približno povedo o tem sovraštvu. Zakaj mora biti toliko zagrizenosti no svetu?! Pa ne samo to; tudi mi smo komunisti! Vsag po mnenju Howard Rushn*ore. Če ne komunisti, pa sočustvovalci komunistov. Zakaj? Za to, ker se nam naši ljudje doma — naši stariši in sestre, bratje, ter v mnogih slučajih otroci, smilijo. Za to, ker jim hočemo pomagati. Veste, tisti ljudje, ti sto ljudstvo tako opevano pred štirimi leti, je danes nadlega — ne samo, da bi nekatri radi pufctili jih pvoii lastni usodi, ampak gredo dalje in se trudi jo, da bi osramotili pomoč, ki jo jim poskuša dati tisti, ki prihaja iz njih lastne krvi. Po njih mnenju je greh dati pomoč. narodu, ki se je boril proti skupnemu sovražniku (štiri leta! Po drugi strani bi bili pa voljni — ne, naravnost jih boli, ker trpe taki, ki so ?e bo rili proti našim, lastnim vojakom. Nisem zoper tako pomoč tam, toda kje so tiste laskave besede o jugoslovanskem narodu danes?! Bojim se, da so preživele čas! Kar se pa nas tukaj tiče in našega komuniK ma, naj gre pa Rushmore vprašati organizatorje delavcev. Yes, yes — so it goes, after four yeirs — then we wonder: "where is unity"?! Mislim, da se miu. bo vse prej posrečilo, kot komunizem nam tukaj — ali pa onim tam! Ne rečem, da ne bo nič od komunizma — mogoče toliko, kolikor je dobro za zdraivo človeško družbo in ta bo pa zato, .V . —„----. ■------------uiuauu Ml i« uu 'Jja UtlV, riških časopisih, da bo neka- kre vse kar ima napredno ko kontrolirano gospodarsko stran, v očeh gotovih ljudi — diši po komunizmu . . . I iS vse kar je za dobrobit navadnih ljudi, kar preprečile izkoriščanje, pravijo, da je komunizem! Ce je vse to komunizem, ne vem, toda če je — ima pa komunizem precej dobrega v sebi. Co je to komunizem, ko tisti Ijiulie tam. ki so štiri leta bili boj, ki je bil navidezno nemogoč, in sedaj zahtevajo da tirede svojo drža>vo tako. da bo odgovarjala času in malo pregledajo, kdo se jim bo v sedel na vrat ter se potegujejo za to, da se ndeležujejo aktivno s svojimi glasovi pri odločitvi oblike vlade, ki bo vladala državo — potem sem jaz za tak komunizem, ("'e je to konmnizom, da naši ljudje zahtevajo, da se jim vrne zo mlja, ki je po vsej pravici njih laist in je bila njim vzeta, da se podkupi njih soseda, da stopi na gotovo stran — potem sem jfeiz in mi vsi za tak komunizem! (V je komunizem da se pobere ponošeno obleko po hh3ah in se jo zbere skupaj tor pošlji* trpečemu narodu — namesto da bi se zgubljala po omarah in se dajala cnnjarjem — potem sem jaz za tak komunizem! o— v kolikor pride blago v poštov — prazne, predprazničnega blaga ni najti v prodaja!mcali,j kajti ljudje so pokupili kar celo vozove tovrstnega in tudi "er-atz-hlaga. Nastalo je ^plo šno jjomanjkanjo perila, k.»-šulj in rjuh in < tem so kupovalo! grešili proti vojnim odredbam. 'Z božičnim kupovanjem potrebnega in nepotrebnega blaga so naši državljani pričeli že v septembru in 4:>. Tekom enega samega dneva v imenovanem tednu lan-kega lota, prodala je neka velika prodajal n ica v Xe\v V«.rku za $l.«Kii»jHKi blaga. INv-ledioa temu je, da jo so-diij vse polno prodajalnio o-stalo brez blaga. Ljudje so v predbožični dobi niso mnogo zmenili za položaj vojne v Evropi in so poleg nakupovanja vojnih bondov, tudi kupovali vso, kar jo bilo v prodajalnah na razpolago. Tudi >e niso zmenili za izredno velike cone in za posebno davke, katere so morali plačati ko so nakupovali predmete razkošja. K lini» vsemu temu pa trgovci. oziroma lastniki trgovin niso zadovoljni, kajti "ni ne vodo. bodo I i zainoifli svoje pro-dajalniee zopet napolniti z potrebnim blagom, katerega v mnogih slučajih -ploh ni mogoče več dobili. Poleg tega jo tudi blago, katerega zamorejo še dobiti, blago najslabše vrte. Ako bi -o vojna nepriča- čila za teden, ki m* je končal kovano končala, ljudje dne 2.T decembra. 1!>44. Iz teh poročil jo posneti, da so ji* tokom imenovanega tedna pro- žoleli kupovati le dobro blago, kakoršno je bilo v prometu prod vojno. Radi tega nihče ne dalo v teh prodajalnicah nmo- želi napolniti -vojo prodajalno go več blaga in daril, kakor v z slabim "vojnim** blagom in istem tednu leta 104.^, kajti <1 liodki teb prodajalnic so bili se tako zameriti -vojini odjemalcem. odlomki iz domaČega Časopisja 14Tile News" v Indianapolis, Intl., svetuje naj zvozili kongres takoj prične z vsestransko preiskavo, da >e natančno ugotovi, čemu so nemški 'tiger-tanki" boljši kakor naši . . . tfr *• Washington Star" v Washington u izraža mnenje, da >o "vrvice" > katerimi so zavezniške države medsebojno "zvezano", že dokaj obrabljene in pravi, da •— ako so te vrvice knialo no popravijo, bo njih namen kmalo postal brez pomena . . . £ li Wasliingtonska "Times -Herald" pravi, da jo nesmisel zapravljati sedaj denar na pod- lagi pričakovanja inflacije, češ " inflacija prihaja, pak je bolje ako ze a vzdržc v vojni, potem ne b»>do poraženi, kajti združeni narodi bodo kmalu— razdruženi . . . HELP WANTEb :: DELAVKE ISCEJO :: HELP WANTED The War Man Power Commission has ruled that no one in this area now employed in essential activity may transfer to another Job without statement of availability. HIŠNA LASTNA SOBA Splošno delo, stalno, ?, otroci v družini Vprašajte: «R44 — 77th PLACE FOREST HILLS WEST, L. I. Phone HA 8-21."» Š I V A L K E Potrebujemo šivalke na ŽENSKE SLAMNIKE Vprašajte pri: Y. & M. MANl'FACTURIN«; CORP. 118 SANFORI) ST. B'KLYN Tel.: EVergreen S-772:; <3x) WAITRESS BAR AND GRILL, EXPERIENCED SALARY — 44 HOCKS VACATION WITH l'AY Apply: METRt UM »LITAX Tt AVEL C(). KM7 - 4stli AVEXCE LON<; ISLAND CITY (1—:t> girls wanted fotr knitting mills Apply: 182« PALMETTO ST. RLDG BWOOD, BROOKLYN (249—255) YOUNG GIRL FOR LIGHT FACTORY WORK Cood opportunity; steady job. Call !» — 1, mornings: MA 2-8865 (252—258> waitresses POLXI ALI DELXI T'AS; STALXO DELO; DOBRA PLAf'A; PRIJAZXE DELAVSKE RAZMERE — Vprašajte HOB-XOR RESTAITRANT 10R E. 41st ST. N. Y. C. (J) ŠIVALKE SIXCER MACHIXES NA LEATHER NOVELTY; — Tudi FLOOR GIRI.S Dobra pi a Ax Stalno ESTERLIXE PRODlTCTS 2bim _ _____ svo- bal drevje. Bankir je naponjal|,}>odo in pravico Občevanja z oči, toda videl ni zemljo, no ljudmi. Toda preden zapustim to sobo in -zagledam sonce, mislim, da je trelba povedati ne- lili kipov, no hiše in dreves. > je prišel k hišici, je po- klical čuvaja. Nihče ni odgo vo ril. (^uvafi se jo oči vid no ««kril pred nevihto in zdaj spal kje pri kuhinji ali v ovetličnja-ku. "<'0 l>om imel dovolj poguma, da izvršim svojo namero, je pomislil starec, pade sum predvsem na čuvaja." Otipaval je v temi stopnice in vrata, stopil je v prodno so-bo hišico, nato je tipajoč prišel na veliki hodnik in prižgal vžigalico. Tu ni .bilo žive duše. Na hodniku je stala neka ne-iHcrita postelja, v kotu je čr-nela želerzna pmea. Pečati na vratih, ki so vodila v jetnikovo srtbo, so bili celi. Ko je ugasla vžigalica, je starec trepetajoč pogledal skozi okence. V sobi jetnika je vedno gorela sveča. Sam jo sedel pri mizi. Videti je bilo njegov kaj besed. 4o-gom vam povem, da preziram svobodo, življenje in zdravje ter vse to, kar v vaših knjigah imenujete do/brote sveta. Petnajst let sem pazljivo proučeval zemeljsko življenje. Kes je, da nisem videl zemlje in ljudi, toda v vaših knjigah sem pil aromatično vino, prepeval pesmi, preganljal v gozdovih jelene in neresce, 1 jxrfbil žensko . . . Lepotice, kot tanek oblak, ustvarjene s čarovnijo vaših genialnih poetov, so me in gorske vrhove. Videl sem, ka«ko so se nad menoj blisikale strele, videl sem zelene gozdove, polja, reke, \jezera in mesta, slišal sem petje siren in pesem patfirjevMi puščali, otipaval som poroti krasnih hudičev, ki so pri leta vali kmeni, razgo-varjat se o bogu. V vašrh knjigah sem se vrtgel v brezdno prepadov, ustvarjal čudeže, u-ibijal, sožigal mesta, propove-doval novo vero, osvajal kraljestva . . . Valše knjige so mi dalle modrost. V«se, kar je v te ku stoletij ustvarila neutrudiji vo človeško misel, je vtis njeno v moji lobanji v neveli-ko kepo. Vem, da sem bolj pameten ko vi vsi. Preziram vaše knijige, preziram vse dobrote sveta in modrost. Vse je ničevo, minljivo, navidezno in varljivo kakor fata morgana. Bculke ponosni, modri in krasni, trda smrt vas pomede s površine zomfljo prav kakor podtalno miši iu vašo potomstvo, zgodovina, ne smrtnost, vaših genijev bodo zmrznili ali zgoreli z zemeljsko kroglo vred. Znoreli ste in ne greste po pravi poti. Laž jemljete za resnico iu brezolbraznost za lepoto. Začudili ibi se, če bi v^led kakršnihkoli okoliščin na tjabla-nah in pomarančah namesto sarugi dan zjutratj so pritekli bledi čuvaji in so mu sporočili, da so videli, kako je človek, ki živi v hišici, splezal skozi okno na vrt, šel skozi o-grajna vrata in se potem skril * , ^ . „ , .očem. Skupaj s slugami se je ponoči posecale in mi šepetalo ^^ ^^ v iu JO ilurrin nn ll.-n Ari l*nrftt>i'li in r\i , . . ugotovil po-beg svouega jetnika. Da bi ne vzbujal nepotrebnih razgovorov, je vzel z mize polo odpovedjo in jo je, ko se je vrnil v svoj dom, zaprl v ogttjavarno .blagajno. divne bajke, od katerih je pijana moja glava. V vaših knjigah sem se vzpenjal 11a vrhove Fiborusa in Monttblanea in sem videl, kako je vzhajajo sonce in kako je zvečer zalilo s škrflatnim zlatom nebo, morje 45-letno preiskušnjo IMA Ameriška Bratska Ely, Minnesota :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ki ima 25,OCX) ČLANOV IN TRI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJA Črtani sadja Je zanesljiva, nepristranska In zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Brat*i Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti. Ako je druStvo A. B. Z. v vaši naselbini, vprafiajte krajevnega tajnika za pojasnila, ne. plfilte na gluvni urad. Ely, Minnesota. STARA NAVADA J^aj je najstarejša ameriška navada? Godrnjanje! l-«Ui llfcift smo £elav«-i gralrnjaj«*. ker Uoeejo imeti veP denarja. Iti vest or j i godrnjajo, ker h«*VJ«> i-in«*ti I h d j mastne dividend«'. Kui«-i g«»lnijajo. ker lio-ft'jo iniHi wf zji svoj denar. Ravnateljstvu g««lrnja. ker je l»ilo zajeto v sredini in uvidi, da je težje iu težje izravnati račune. In to je doliro. Kajti skupnost vsega tega godrnjanja predstavlja naš ne|M>koj. naše nezadovoljstvo * •stvarmi, kakoršne so. našo liri^o storiti vse l*«lji«- in iMiljše in Itnljše. In na ta naeiti se ro
  • denar za l»olj uspešne str<»-je, tako da delavee l>oljš»> imsltieint l»Iag>> /a nižjo »•eno. s tem je kit]iee v stanu kupiti ve*"-. In temu l**-slediea je ve«" dela. višje {»laee 111 |n»šten dohi^Vk. koHt. da si preskrbimo vir svoj denar i jih kupimo, tako da moremo kupiti več in riti ver del in ver zaslužka za v-**. stvareh, ki tem vstva- To Je ameriški naein—rojen iz godrnjanja, nje in pripravljenost siMlelovati. «;odrnja- Itavno s«laj imamo n«jveT-jo imailtiktivno »Jisežnost v vsej zgmhivini. Najvev je liil« iztlelnnesa za vojno—In Ito moralo hiti predelano za mir. Ko ]>a to prt^lekuiio, moramo |Mnlvzeti korake, da zags, tla -»• ]Mi|Miluoina |M*litika na strani husinessa. I>rug:i je javno s«n|«Movanje. Business je ohvezan gorili sv«»j delež prvič s večanjem prih«nosii za da služijo, in drugr."- > veča njem priložnosti /-t vs«>. da kupijo. Oa se povečajo priložnosti za vse, da služijo, business obljubi pravično in prosvetno plačilno jmlitiko in otvoritev vs:»ke možne i»«.ti napretlovanja za delaven. 1'nsllaga pričeti najzgodnejši m-nutek z novimi 1h»-djetji iu z nizSirjenjem starih, da preskrldjetiih več del za ve«" ljudi - vključno vrnivše se \ojake iu «len».»-bilizirane vojne tlelavee. PretlUigil položiti v roke delavi-ev n:ijl«>lj usjiešno raztMtložljivo orodje—takti tla I«' delavee s tem, da !►«» I»«večal prtNlukeijo. tudi -itm tb-lal k svojemu zaslužku. Da se povečajo priložnosti za vse. da kupijo, business pretila ga. da napravi, da *** v i^diii meri (tosluži lehnologične slll«•rni^•^• "vetli. kako", ki si jo j«* zbral tekom vojne, tla |N»stavi na trg najlNiljše izdelke, ki morejo hiti narejeni, i*, najnižji <-eui. za katero iut»-rejo biti protlani. Prwllaga. da bo iskal >. neprestanim proučavanjem in preiskavanjem na ]m»1 jti i«rt»lnk<-ij«' in razdelitve, v-siko možno smlstro za Se večje znižanje <-en -kozi nadalj-na leta, tako da s«' bo moglo dobrih *tv:iri za življenje veseliti več in v»-«" ljudi. Pre« Ha ga ptwsjtesevati itoluo in svt»l«««lnt» tekmovanje, ila se izognemo na l tet i trgovini in tla mi zagotovljene boljše in Ih»Ijše vn*«luosti. To je program bnsine—41 ■/:■ ImmIoču««! I »a pa se to doseže kar mogoče hitro, je i»>trebna vaš;i jhiiuoč. Zii dosego tega !>«» potrebno legislativno |H>itop:»nje—posto-]ianje. ki ga nntrate i»od|»reti. Povojno ilavCu« jmliii ko. ki bo pustila dovolj sklada razširjenje. Postave, ki jasno preprečijo neumerj«»ni monopol. tVlavska jh>-litika. ki {Mtstavljii otlgovitrnosr na delo in t>odjetje. In jiosUivanje husinesssi po postavi, mesto nonai»ovedatie "ilirekti . e". Ako želite več ved»ti brezplačno knjižieo. "Hou Buy More. Have More.** Information (Vtmmitlee. York SO, N. Y. o tem programu, pišite za Americans tan Karu More. Nasbiv: National Industrial M West 4!Ub St.. New ( Te poslanice so objavljene, da se pojasnijo koraki, katere je treba podvzeti. da je ameri&rnm naro-V du zajamčeno cwp°darstvo preobilice v povojnem svetu. Podpira jib NATIONAL 1N1M STIJIAL. IN- I FORMATION COMMITTEE od NATIONAL ASSOCIATION OF MANUFACTURERS, ki predstavlja | tisoče različnih business«v, velikih In majhnih, ki zaposlujejo 75 ndsto. delavcev v izdelovalni industriji. I (K o n e c . ) BORBA JUGOSLOVAN SKEGA NARODA (Nadaljevanje z 2. strani.) lju. In če je komunizem to, da prepreči opravljanje verakih obredov, zapira cerkve, meče po ječah duhovne iz edinega vzroka ker so duhovniki, potem sem jaz zoper tak komunizem, Zoper tak komunizem smo vsi, skoro do zadnjega! Pri tieta se pa ne misli' da du Ranjen v vojni Oak Creek, Colo. — Katari- ____ na Suvada je bila obveščena'hovnik lahko'storivse,' kar hood vojnega departmenta, dajče, in je nedotakljiv samo za je bil ranjen v akciji njen sin to, ker nosi duhovno oblačilo! Paul Siwoda, star 21 let. K,Ker, če bi bilo tako, bodo du-vojakom je šel julija 1943 .in hovniflri sami ipotrdili, da se preko morja je bil poslan pro-šlega septembra. John Slezaik piše, da je zo- je nahajal pet meescev bolnišnici. Pri vojakih je od januarja 194-1 in prako morja 18 mesecev. dobi ljudi v tem stanu, iki b; bSli zmožni storiti marsikaj, [■kot drugi izven tega stanu, če pet v akciji v Franciji! On je P0*8"?1* da bo Ikakena prilika bil težko ranjen v Italiji in se Prav I***1«10 prijetna. Veliko lepše bi se slišalo in .veliko boljše vplivalo, ko ibi govorili o slogi in o združenju v naporih za 'boljši svet, kot pa da se seje nezaupanje med narode, ki se bore skupaj — za skupne oil je! Vendar pa nekateri ljudje ne morejo videti bega! In jim žilica ne da miru, da šprkajo in špiko— z edimim namenom, da ustavijo natpredek — pa čeprav doma boli!____ . Brooklyn, N. Y. Slovenski ujetnik prosi: Rad !bi izvedel, ako je v vašem okraju kak moj sorodnik ali Slovenec, ki je doma iz Ornega Vrha pri Idriji, ali pa ako je kateri vojni ujetnik od naših krauev, prosim pišite mi. Srečaio Novo Leto vsem. Naslov: So Ida to Giovanni Poženel, 7€th Dalian Service Unit - U. R. S. F. Depot Ogclen, Utah Ranjen na bojišča JohnstowB, Ta. — I>ružina Frank Sla«be je bila obveščena, da je bil v .ojni težko ranjen sin Carel Slabe. Sam pa je pisal iz bolnišnice, da ni hudega. — K vojakom je šel 16 .noveiribra Ignatz L. Pečjak, sin družine Ignac Pečjak. PRISPEVKI x& WRFAJD in SANS IZa War Relief Fund, N. Y.: Val. Eržen, Farsville, Texas............$ 2.00 Frank Prepeluh, Owen, Wise.............$ 3.00 Mrs. C. A. (riitclieek, Anaconda, Mont.......$ 10.00 Frank Shine, Wilcox, Pa. ...............$ 10.00 Frank Jere-b, Mil! Iron, Mont.............$ 20.00 Anton Bartol, Windliam, Mont. ............$ 45.00 Theresa Pogatchnik, Buf falo, N. Y.........$ Jacob Leskovi tz, Bessemer, Pa.........$ ftteviLka 73, c. of Mrs. F. Laikanich, Ohishohn, Minn..............$ Joseph Slatinšek, Gay, Mich. $ i.r»o Skupaj M;.r>0 Za SANS,, Chicago, 111.: An*on Bartol, Windham, Mont. F ..mi •Mont.............. — l'pravni At vo "Glas Naroda M j<* i lanes odposlalo na blakajni-ki' zgoraj omenjenih akcij, ček za jiokritjf teli prispevkov, in st> iskreno zahvali v Lniciiu toll ustanov prispevatelji'in za ltjihovo r.!»«;»;. hvaljuje slovenskim Amerikan- \oda »> L-i c« ........obvaruje "krvno žilo* bntan-j , / cem, ki so 11111 za bož£eme pra-i znike in novo leto poslali več miK"J« sto vošči In ib kart in pisem. — Office of, rice Administration je ohju-i enostavne o glo-j — morsko zve °*krl>o 7- Kicioniiranim. zi-,zo do Smoza po Sredozemskem |yCŽem ^vemli baH Večina t^rV «;;*.T Tumorju. Nekateri ameriški vo-lkel°V- P^nikov in sličnoga, Aec na teh e pmda od pri- J lU ;,„., |kjer *e mora plačati za oherl. jateljov in čb qavcj - diteiji smatrajo, da ima piav.lJT ; " "T""..1.........*....... ano\ »ANSa in J volil™ _ Doloi-be stopijo v veljavo dne ker mu njegovo delo ne do. il-o^to^ .ijo«- a oliko e . ,<>44 in ol,segajo ,.„>-.., 1- . • prevažanju blaga okrog Am- , , n pusva, da l>i se \sakemu pi- i ,^ " ,,.,in*nli vse dodatne kemomente racio- vladal krog in krog, v ui eg<» vili prsih pa je h ml nepopisen smeno zahvalil, je pismeno za- J . v T so ; niranih živil ki jih notrebuii -1 . • .. ^ . -----. e, je vstala .11 zaklenila vrata za njim < trdnim sklepi s«» hotel vrniti. In ko ni bilo več nevarnosti, je bila takoj tudi mirna. 1/. njegovega ]»u-Mopanja je >klepala, da vse vi*. V nekem oziru ji (je bilo celo po g"dn, ko je videla; da nima pred možem ničesar več pri-. rivati in da zna za vse njene grehe. Doslej so je morala i liniji in putajovati, zdaj ji tega ni bilo treba več. ZaniČlji-\o se jc za-»iliejala. ko jo pomislila, da je zvedel njen mož za na hujše, pa -»i vendar 11 i upal drugogji, nego malo popretiti ji. **Še me ima rad," je rekla sama pri sebi. "in dokler mo ima rad, mi ne .stori ničesir." Poslej so,ji ni bilo treba nič več plačljivo ozirati okrog, lneilen je smuknila preko vrta v zloglasno Ktjukčevo hišo.' prejšnjih časih se .je dogodilo česio, tla je poMala malo .Ji >«* "krila za kako drevo, ako bi bila imela s kakih poštenim človekom trčiti skup; poslej je šla brezbrižno svojo pot, nudeč -i: ".Vaj me vidi kdor hoče; možu itak ne more nič levega povedati." liala se je >vojega moža tem mani. ker je bila že davno zapazila, da klju-huje v>eniu svetu in je bila prepričana, da /e vded >vojo tnnoglavosti ne bo ničesar storil, kar hi dalo ljudem povod, da bi m- mu po>m,-kovali. Včasih pa se je loti valo tudi neko sovraštvo do in« »za in to sovraštvo »je bil« večkrat tako veliko, da se ji j«, budila zločinska misel v glavi, kako l>j ... ga iznebila. Navadila -e je bila Italija nove dnifs. ine in ker je bil njen mož vendar nekaka zapreka, da se m mogla |n»polnoma vdajati* željam svetega siva, je zal.repe-nela včasih, <|a bi l>ilsi prosta zakonskih vezi. V takih lro-uoikih hi .ji bih, eel o všeč, ako bi jO bil mož zalotil, bodisi, ko je dajala stvari iz kašče. ko je v družbi tujega člo- vek,, v K^iukčevi gostilni popivala. V takih trenotkih jo je ■srce gnalo, da bi začela z možem očiten Wj. Jezila bi -a nuhl J» Krenila mu življenje kolikor mogoče. J„ dostikrat je odhajala z doma z mislijo; "I>a bi me h in h' prišel za mano! Vidi a bodo kom«*! . . Tako hudobne so l»i|,. njene želje! Mlakarju pa s,. j,, JK, ,„„.,,, dogodku nekako čudno goo ranega jutra je blodil ti>to noč okoli. Ko so jo začelo SANSa, da gleži ob začetku vojne. . n.m*™ - V! Jadranska Inka Trst bo ii-obron Adamičev članek o a-liierilških Jugoslovanih pod naslovom "Americans from'110' ine0 laliko !kupi v \ saki A&P proda jalni. Kaj piše Drew Pearson ,žitnice" — Piod- J5'1 kalnih uradih. moilj Prošnje jo treba vložiti 30 It al janoni je bilo obljubijo |dni Wed"° ima hiti zavŽit ra" da bodo ti pogoji nekoli- <,on'rani ?,VOŽL ^»čni konzn-k«» olajšani, sorazmerno s po>,01,t ,nora na'/-nan,ti močjo, ki jo bo Italija nudila'osol>' kl .so zaros dolu,° °1>od zaveznikom v vojni proti Hjt- 111 0,Hat' vso u porabljene od NOVA IZDAJA ^ Hammondov BVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide 78ega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi ao v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "O L A S U-NAKODA", 216 West 18th Street, New York 11, H. Y. 'ol ju. Toda, f'!l s° dere vrstice o poliitičnem sjio-i.iih '/nvz<'1' zavezniki, ru med Anglijo in Italijo: j Angleška oblast jo tako po-" Washington. — Italjanski poina. da jo bil Badoglio ob*- merke v teku 10 roti povija tedniku Kooseveltu dolgo pi-'Rusija priv.nala njegovo via- 11 j11 cf n v "M^sn-ih proda- smo. obsegaj(rče sto strani, vjdo, da nima nobene pravice'jalnicali na drobno, da mora katerem je po«lrobno ol>razlo-1<>)>čevati z kako drugo vhulo,!^1** označena kakovost naj-italjanske pritožl>e proti [če je zaveznica ali ne. Pisec ™ail-i vs;ika dva in«'a vzdolž Angliji. Kadar bo to objavljeno. se bodo zdelo grško potež-koče z Anglijo malenkostne. Meti pTitožbami, ki jih jo t oga ob ves tila je bil general poglavnitnih rxlrezkov na vseli lajtnant Frank Noel Mason | na rezanih kosili govedino, to- MacFarlane, tedanji načelnikovčjega mesa ter -zavezniško oblastno komisije'ianjet:ine. Office of Price Ad-Bonomi predložil Rel< hiši. so -/a Itali jo. Posledica tega je'm^ni5;trntion pravi, da tudi prodajni! .pogoji, katere so ]Pi|n, da Moskva ni |»oslala svo-|d°,0fil0 ^itdo konz -Vjigloži Italiji vsilili — sevo-da z ameriškim privoljenjem. Ti pogoj: niso l»'li nikoli objavljeni in eden glavnih z>vro-kov za to jo. kaiko bo javnost; reagirala glede Oh n rob i I lovih nacavnost imperialističmli zahtev. I'i',1 m jezi 11 inj se, jezi videl, da naj .se, da često njene misli, tako /Jočejo otlpoved v korist Anglije oto-kn Pantolloria, ki loži ne daleč južno od Si (tli jo. Ta mali l>o to( konzumente :iega poslanika v Rim, niti ne l>roti takozvanomn "IMečemu| Italija svojega zastopnika v,1 W — proti trgovcem, kij Moskvo, dasiravno jo RusijaIs0 nabirali rdeče .ulmerke za ]»r*znala Ba.logliovo vlado v nieso za kakovosti, ki so pro ItalijU" s1t* racioniranja. Gospodinje t Ta članek smo objavili iz/'0^ niorale dobro pogledati,! 'da vidijo označko kakovost na mesu, katero kupujejo. A-' ko' gre za it\oso kakovosti C, ali T>, ji nmi treba dajati no-j bonih od n mm kov. razloga, da naši člani lažje ra-zinnevajo mednarodno lioma- Premijo zahteva od Italije t i je v Sredozemlja in angleška uač:te glede Trsta, kateri bi po vsej pravio: moral pripadati Jugoslaviji. Anton Senkinc 1. decembra jo v Stua-bane, J'a., umrl Anton Son-tar 4f* let in J >n p no. -vitimi, je splezel na skedenj in se zaril v seno, boječ se, da8101,1'bij*a,h pv.*L Petru T,a Kra-lRihnici. odkoder kdo ve kaj mislil (> njeni.« bi ga ne srečal kak človek in si Tri cele .Ini v,. liato uj pokazal doma. Plazil se je po stran-•kili potili in pohajal po oddaljenih vaseh. Delal se je, kakor bi hodil po kupčiji, a če je prišel do človeka, ki bi bil imel kaj blaga zanj, je bil raztresen in malo s kom se je pogodil. Jeza se mu je s časoma jH.legla, a mesto nje se ga J.' lotila nekaka potrt«*!. V drugačnem duševnem razpoloženju pa je t ud i zop«* vse drugače videl. Zazdelo se nin je iikratu, da se je prenaglil, da ni imel nikakega pravega po-\oda, znašati se tako nad svojo ženo in skoro sramoval se J", da se Oe dal tako nahuj>kati od lujih ljudi, od katerih J" vedel, da ga ne marajo in da bi se veselili, ako.bi ga zavedli v ne>rečo. \ časih je bil prepričan, da ljudje samo lažejo, tla nalaše govore tako, hote napraviti spor med njim m ženo. hote zapeljali ga v kako nepremišljeno dejanje. Ko-je včasih, da je i »i I tako nastopil jn obetal po tihem, lie izpo/.aJ»i nikdar več tako. Ali potom so jo zopet spomnil na to in ono, kar je pregnalo zopet mir iz njegovih prsi, navdalo ga iznova z jezo in srdom. In zopet je kipelo m vrelo po njem, in zopet robnicli, stai rojen v 53 let in doma iz Sodražice pri na Kra- Ribnici. odkoo- Ameriko pred 30.'leti. Zapu-bit v ro\*u m od takrat jo stal>a ženo, dxo hčeri, sestri no hiral radi notranjih po-M, s. Ti sol v Virgin i ji in mno-;kodh- ^«Pnsea zono, sina in'^o sorodnikov TO JE KNJIGA, KI JO ROSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fasl-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povent v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po pošti. Ker Je zaloga teli knjiži«* 7»-ln omejena. Je prif«orn£ljivn. «la |» nHnn"il«» prej kn nM»u<*V. K n:»r nedavno sal da ni razumel, do- >tikrat se etidil. kako so more elovek tako izpreminjati Zgo-'tiio j«*, da je pozahii na vse in sn e mu je vzpiamtelo° v prednji IjolH-zni do žene, dokler ga ni kaka okolnost opozorila zopet na to, knko malo jo vrodna njegove Ijilliezni Živel je no«* in dan v I^Ui, nn,s so s,- mu vraeali trei.otki io je bil rudno hladnokrven in skoro popolnima neobčutljiv \ takem hipu bi ^ hrl morda zasmejal, ako bi mu bil kdo rokel: "Zona ti jo zapravila vse, jutri pridejo in te poženo i/ doma po svetu!" V takem hipu bi mu bilo vseeno, kai ko zgodi! 1 In to menjavanje njegovega notranjega razpoloženja, to veeno I »e ga nje ene iiioim™ „,i<|i pioJOn v fari Studence Gorenjskega. Meseca julija 1 ^ Krskt'nK ženo, 6 I- so mu ml rezal i levo no"o*Sm°V <>d kolenom, prošlega novom^'™™™01; Jv V,iU,ni služ' bra pa je izgubil drugo nogo. ' 'In ' h<*°ra-Zapušea bolno ženo, tri hčere, pet sinm-, olii(ii. staluo •l«*l«». ]>o vojna lMir1 4 i Frank Božič T>no 20. deeomflira je umrl v Oh velandu Frank Božič, star r»:! lot. TVvnua jo bil Jz Vipave, odkoder jo pri^l v Ameriko zapušča srčno hibo Frances Slabo, sta- v™' " m 54 let in doom z Vrhnike. R°>0 Zapušča moža in tri sinove_ Frances Slabe Zadnje dni v novembru je v ""TZ Xorth Chicago, 111., umrla za'L^ ^d ^T ' • ^.......... o.,^ . ''A a sina, h roda in Josipa, m dva pri vojakih, — eno sestro tukaj in ono v starem kraju. Johana Mol Po kratki bolezni jo v Ke-nosha, Wis., umrla' Johana Mol, roj. Fajfer, stara 61 let ,iii doma iz vasi Breg, fara Šmartno psi Kranju. Zapušča meža in tri hčere — Amnie. Marv in Julijo — v starem kraju pa brata, če se živi. Mary Markovšek l)ne 4. novembra je v Pritts- poglavitni vzrok, da se je brigal za početje svoje žene zdaj Jl^f , £ V mauj kot kdau poprej. Tudi je imel nek strah pred onim tre S' ^ i.otkom, ko bi se moralo olločiti za trdno na eno ali drugo stran in raje je zali*nil (Am ix'esa, raje je slepil sa.mc\ga se-da bi soHi 1 pftfrudil, zvedeti in dognati poipolno lesnieo. Slutil je, da bi bilo z odločitvijo končano vse in lično! se je pred tistim koncem. Ah, s«j bi ibil moral ta konec jiokazati, da je imel njegov stari oče prav, da so imeli prav (Nadaljevanje prihodnjič) 'pušča moža, sina in tiri hčere, stek, star vsi ljudje, samo on mje! . . kovšek (Urankar), stara 81. let, doma iz vasi Burje, fara Kolovrat na Gorenjskem! Loirisa Jordan A" Greensburg, Pa., je umrla Agnes Mesec X Barbertonu, O., je dne 24. novembra umrla Agnes M>-see, etara 6.J let, doma iz Motni Ka. Zapušča dva sinova — eie 1. decembra je v Keno-slii, Wis., umrla Jennie Movl, rojena v Ljubljani leta 1883, odkoder jo prišla V Kenosho leta 1910 in vedno tukaj živela. Zapnšča moža in tri hčere. PIANO POLISHER IZKI ŠKN. liOHItA l'I.A« A. ST.VI.Nn l»Kl.o. 1'OVojna nonorNosT 1'rijniH* delavske razmere. Vprašajte: I'. ANI»KltSON PIANO STOUK .'»2 W. ."»Till ST. N. Y. T. __t JTi-—1 MOŽJE ZA STOCK ROOM I Kl BRA OKA«" A—."» I »NI NA TKI »KN IMH'ITNIi'K S PKAl'-o Vprašajte: METROPOLITAN" ToWKI. CO. U»47 — 4st li AVKXI K I.oNt; ISKANI* <*ITY 11—:t) H O V S l.KAKN PRINTING lasiNF.SS! Fine <>p|H>rtiiiiity! Ni^ht \\nrk ! <;•».«! sr war future! Pleasant working oilHlil "n>n<: Apply: AltllNSON PRKSS 4«m> w. ::ith ST.. N. v. f. i i V R E S S M A X .Ml KI 11.K VKRTH'AK toMMKRflAI. »V Oil.nU Stalno l»elo -— l»..l«ra IMa«"a Povojna lt«diKiu)st Vpmšjijte: SANI*Y PR I NT I N> I to \V K ST J-Jn.l ST. X. Y. <\ • "J-"« 1 L'.'.T i :: HELP WANTED Yor\<; man assist \vatki:pi:ook i-.a<; i'afri »ICY — «;."« ii« »ir Ste:ni\ \\<>rk. plea>:iTit working eoiulit ions. Apply : MKIii'llANTS SI PI'I.IKS •tin W. l!*th ST. V Y. «*. ____ » i :: • VI LCWNIZER & \l K r A P P E R izkiškn. \ is« «k a pi.a« a ' sta i.no 11K1 .* ». l»i»p.rk okkavskk KA/. mkrk. im »vojna itclm h 'nost: Vpr:iš;1ji«.: ni£oN.\ tirk Ul lUtKIi «<».. 1 k. 171 :li st. p.ronx. S.h-sam <;i:a.\t. ,i -t» Opo/orile še drtiRe. ki ne kitajo "<;. X." na le oglase. — .Mogofe I »o komu vstreženo. r R K O S T A V E <' ro.Mposrroi: i.n»i.«»\v ani» maki: i p: sta ko I »KI j » i »mp.ua pi.ai'a pi »v«».! na 15« »1»» n".n« >st Vpra5:ijie: SANI »A* PRINTINi; \v. j-jn.l st. n. y. «*. > L- -.1 -_T.T • S M E X O R BO V S O I * A M K N Izvnctna phiea. Stalno delo. Prijetne delavske razmer«' Vprašajte: PKXNSYKVANIA I»R1«: r«». 140 W. :Knl ST. X. Y. C. (I—7» Opozorite še drupe, kl ne rilajo "(i. X." na te oglase. — Mogore bo komu vstrežeito. P O 1? T E n v T I S K A n S I -"» I »NI, H» | R NA TKI »KN Stalno delo, mnogo nadurnega «lela. Phone: sp 7;«!7 * jr. j jr, i. John Levstek Diie 17. decembra je po dol- Ix)uisa Jordan, doma s Prim- Jgi bolezni umrl na svojem do-^kovega na Dolenjskem. Za- Uu v Clevelandu John Lev- Dllsffl innvn cino in Li.i. __gg MOŠKI BREZ IZKVSXE ZA \-KLIKO KEMIČNO TOVARNO ESSENTIAL DELO ZA ZAČETEK ZA 4S UR Pt »VIŠKI AVTOMATIČNI! PO-Vt * J NA BODOČNOST! OHAS. PFIZER & CO. Inc. 11 RARTLKTT ST.. ll'KLYN tat Marey & Flusing Aves.l Blizu vseh prevoznih ertah! _ <1—6) W O O I) T r R X E R S t "A 111N KTM A K K RS Stalno tlelo, s«laj in |n> vojni, dolira plafti — 40 ur na t«ilen. puldru-a plaesi nad 40 ur — prijazne delavske razmere. — Vprašajte; t'ARM It'IIAKI. Ill \V. 201 h ST. N. Y. V. (2.VJ 2T»S t MOŽ ali FANT I »A I »RŽI ZA LOCO V RKIH*: in da RAZ.NAŠA NAItor-II.A na KOI.KSl* na te«len. 0 do ."»: nedelje pmste. Staluo delo. Izvrstne delavske razmere. povojna Itodofriost. — Vprašajte: WOM.VS PHARMACY, Roosevelt «-or. Junetion Ave.. CORONA. I .on p: Island I^i lika vožnja: I RT or ItMT. ______<1—T l SHEET METAL WORKER K N P" I». P.I.OWKR TYPK WORK PI.KASANT IViiKI.Vi; CONDITIONS S T K A I* Y Phone After P. M. <>k ;-k3-2r, (-44—2.">7) FIREMEN stalno mesto. oIkmIi. d<»lire delavske razmere. Vprašajte: FLUSHING IIOSP1TAK 44-14 Parson Blvd.. Flushing, Kong Island. — FT. O-'JtXKi (253—15U) FIREMAN — l^OPT ER >•11- NA MKSKt : ST A N«»V A N IK : PRIJAZNI: DKI.AVSKK RAZMKRK : STAI.No OKI.« * I*« >K 1.1»'ITK TKI.KK»*N: \VA s«.ts|7 .IK ii<;:n ____12.7! a» P O U T E R s pol.XI t'AS : STAI.XO DKI.O: I.KP.V PI.Ai'A: PR I.I AZXK I »KI. A VSKK RAZMKRK Vprašajte: II« »P. Nop. IIK S T A1" R A N "1* los K. list ST. N. Y. «'. _____ i -'.v. -ii i DENTAL TECHNICIAN P l. AT K MAN, SKT IPS. C«»KD MAN Stalno delo. izvrstna plaea. prijetne delavske razmere Vprašajte: «». K. I.A P»« »RAT« >RY is JAMAICA A V K.. JAMAICA i J."»Ci —t; i MOSRI ZA SPIjOtŠNO DELO - RAZNAŠEVALEC V CROCKRUSKI TRGOVINI IM»ra pla^a, staluo «lelo, ]*<»vojni: prijetne delavske razmere Vprašajte: GRENORI.K'S MARKET 20!» \V. r,7th ST. N. Y. C. (-IX* -2T»t i W E T. D E R S KI.KCTRIC ARC _ PRVOVRSTNI DELO V I.ADJKDKLXICI P.»kli«te \VI sor.i:: Podnevi Pokličite DE 2 ."arj-j -Zveeer (232—