F=S=1 fiT (A S NARODA F^Hr^l I Velja za yne leto - - S3.00 | VJ| JL*A ^Tm^K-J J^ t^ JL WV^T JLt JlJL 1 " every 4* wept Soiifi 1 i Ima ud 7000 naročnikov. I 1 § and Holidays. 1 i ___ J List slovenskih delavcev v Ameriki. S TELEFON PISARNE: 4687 OORTLANDT. Entered u Second-Cla« Matter, September 21, IMS, tt the Post Office at New York, N. Y., tinder the of Congreea of March 3, 1879. , TELEFON PISARNE: 4687 OOB.TLA1TD1 NO. 223. — ŠTEV. 223. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 23, 1911. — SOBOTA,.23. KIMOVCA, 1911. VGMJME XIX. — LETNIK XHL i Slovenske vesti. Društveni dom. —o- V Lloydell, Pa., bodo slovenski 1 rojaki dne 7. oktobra otvorili društven dom. POROKE USED SLOVENCI. —o— V* nedeljo dne 1. oktobra bo slovesen krst zrakoplova "Ful- < ton", ki ga gradi Slovenec H. P. Mertel. -o- Slovenski rojaki v Lloydell, Pa., so kupili hišo za $1000 in jo predelali v društven dom. Slovesna otvoritev doma bode v soboto , dne 7. oktobra. Vsa slovenska društva v okraju se bodo udele- j, žila otvoritve. Misel, da bi si Slo-1, ! venci v Llovdillu postavili svoji-društven dom. je sprožilo društvo sv. Petra in Pavla. L i i V zakonski jarem. V Pana. 111., se je rojak Ivan . Ahlin. doma iz Vrha pri Višnji < gori. poročil s koroško Slovenko, t Mladi zakonski par je priredil i svojim znancem in prijateljem lepo gostijo. Bilo srečno! ' < V Lloydell«. Pa., se je poročila Slovenka Koza Matičič iz Beaver- dale, Pa., z nekim Hrvatom. , j< Razstava in krst zrakoplova , "Fulton". V nedeljo/dne V. oktobra t. 1. < bo v Sehiitzen Parku na l"nion | Hill. X. »L, velika shivnost. ki se < prične že ob štirih popoldne in bo ! i rajala pozno v noč. Aerial N:tvi- 1 gation Co. bo ta dan prvikrat razstavila h v o j aeroplan ''Fulton" 2 in ga slovesno krstila. Zrakoplov "Fulton" smo že večkrat omenili , v našem listu in bo našim citate-Ijem že znano, da ga po načrtih L Bruno H. Schmidt a gradi sloven- j | ski rojak. Douižalčan g. H. P- L Mertel. Zrakoplov bo na ogled želj ob 10. uri dopoldne. Slovenci v L New Vorku in okolici naj ne za- | mudijo lepe prilike, si ogledati naj večji zrakoplov, ki se zdaj ] gradi, in to po našem rojaku. Na j drugem mestu prinašamo oglas kompanije, k i se je ustanovila v i sviho financiranja podjetja in pa sliki izumitelja in graditelja zrakoplova. Vstopnina je 25 centov. Po kratili slavnosti bo koncert in ples. Prireditelji pričakujejo, daj bo privrelo na veselico vse polno j občinstva, ker je zanimanje za ta | zrakoplov med vsemi narodnosti! zelo veliko in so tudi drugi listi opozarjali na sla v n ost. Veselica v Chicagi. Žensko društvo Marije Poma-i gaj štev. 78 K. S. K. Jed note v Chicagi, 111., priredi dne 1. okto-j bra v Narodni dvorani na 18. cesti in Centre Ave. veliko jesen-! sko veselica, na katero vabi vsej Slovence in Slovenke v Chicagi in okolici posebno pa delegate, ki bodo šli na konvencijo K. S? K. Jednote v Joliet in se bodo ustavili v Chicagi. Delavake razmere. Iz Pana, 111., nam poroča rojak, da gre tamkaj z delom počasi in da se zasluži le toliko, da se lahko preživi. V kraju je mnogo brezposelnih ljudi, tako. da se ne more nikomuf svetovati, iti v ta kraj za delom. * Ali šelite kako podobo v kn^gi "Ameriki in Amerikanci"? V vprašalnik polah, ki jih je razposlal Rev. J. M. Trunk rojakom po Ameriki, da pomagajo zbirati gradivo za spis knjige: "Amerika in Amerikanci", se nahaja tudi vprašanje: Ali želite kako podobo? To vprašanje so nekateri krivo razumeli. Mislili so, da ima Rev. J. AL Trunk svete podobe in svoje fotografije za razpošiljanje, ali prodaja podobe. Temu ni (ako. Vprašanje bi *e moralo glasiti t Ali želite kako podobo v knjigi "Amerika in A- I Iz delavskih krogov. Sola za vajence. —o- Na konventu pekovskih delavcev v Kansas City, Mo., je bilo sklenjeno, ustanoviti šolo za pekovske vajence. —o— DELAVCI V PLINARNAH. —o— Guverner Wilson v New Jersey je dejal, da so zahteve štrajku-jočih železniških delavcev na Lackawanna železnici upravičene. ——o- Kansas City, Mo., 22. sept. Na .mednarodnem konventu pekov-I skill delavcev je bila sklenjena I resolucija, ki pooblašča vodstvo 'mednarodne unije ustanoviti šolo za pekovske vajence, v kateri se | bodo temeljito izučili v svoji i stroki. Dozdaj vajenci niso imeli nobene strokovne šole. Izučili so i se za svojo obrt v pekarijah. kjer je bila učna doba včasih prav dolga in poduk pomanjkljiv. Vrh t#ga so se mladi delavci odtujili načelom delavske organizacije. Organizacija delavcev v plinarnah. Delavci v newvorskih plinarnah niso organizovani. Zdaj je [dobil K. VVvatt. organizator American Federation of Labor, nalog, pričeti agitatorično kampanjo za organizacijo teh delavcev. V vseh plinarnah je okoli .'i2.CMM> delavcev. Te dni se je vršil prvi shod. katerega se pa je udeležilo samo 1»X> delavcev Štrajk na Lackawanna železnici. , Št raj kujoči železniški delavci na Delaware. Lackawanna Mini Western železnici so dobili mo-jgočnega zaveznika in podporni-jka. tiiivemer Wilson v New Jer-tsev sc je postavil na stran štraj-karjev in izjavil, da so njih za-j liteve upravičene. Strajkarji zahtevajo zvišanje plače in se hočejo vrniti na delo, ako se njih zadeva predloži razsodišču. --o-- ZAHTEVE PREMOGARJEV V ANTRACITNEM OKRAJU. Priprave za štrajk. United Mine Workers so imeli I v Hazletonu. Pa., shod, katerega i so *e udeležili zastopniki treh o-k raj n i h organizacij. Na shodu so delegati določili zahteve, ki jih misli premogarska organizacija staviti delodajalcem. Pred vsem zahtevajo priznanje unije, zvišanje plače in znižanje cene za {smodnik. Na spomlad bodo v Phi-lladelphiji posvetovanja med delavskimi voditelji in zastopniki delodajalcev. Dvomilo je, ako bodo imela posvetovanja in pogajanja zaželjen uspeh. Delodajalci se pripravljajo na štrajk. pa tudi delavci ne drže križem rok in tako je pričakovati spomladi hudega delavskega boja v antracitnem okraju. --—o- Nemiri v Mehiki. i Monterey, Mehika, 23. sept. V državi Tamaulapas razvijajo Ma-gonisti živahno delavnost. General Pasqual Orozco je dobil na-[ log ukrotiti Magoniste in je zdaj na poti v Setoja Marina v Tamaulapas. - merikanci"? Rev. J. Al. Trunk bi > rad imel na tako vprašanje odgo-: vora in bi rad, da bi mu rojaki - poslali slike cerkev, šol, domačih i podjetij, zaslužnih mož, duhov-' > nov, društvenih skupin itd. Kdor i še ni odgovoril na poslane vpra -'jšalne pole, naj to čim preje stori, i Ako v katerem mestu ni nobeden - rojak dobil take pole naj piše na i naslov: Rev. J. M. Trunk, c/o 3' Rev. Blaznik, Haverstraw, N. Y., -.do polo. DEMONSTRACIJE PROTIDRAGINJI NA DUNAJU. ----- J BOVA V- B^LACKI AT VIENNA j 5 : ^CTassssassSižš^SBss* I EMPEROR j F8ANC\S JOSEPH I- ^ -'—— - - • "^^ttttttt——*******"'* i n 1111 ■ ■ i mi ■ ■ Photo of Austrian-em i>eror by American I'ress Association. Slika nam kaže cesarja Fran Josipa in cesarsko palačo na Dunaju, pred katero so bile zadnjo nedeljo krvave demonstracije proti draginji. Zdaj je mir na Dunaju, ker je vlada proglasila obsedno stanje. Vojaki patrulirajo po mestu in vzdržujejo red. 'Draginjska razprava | v deželnem zboru. —o— V nižjeavstrijskem deželnem zboru so poslanci ostro napadali bivšega trgovskega ministra dr. Weisskirchnerja, češ, da je izdal Avstrijo ogrskim agrarcem. —o— ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVA. —o - Češki deželni zbor je izvolil permanentno komisijo za pospeševanje češko-nemške sprave. .i i -o- i Dunaj, 22. sept. Nižjeavstrijski y deželni zbor se je takoj v prvi seji bavil z obstoječo draginjo in < z izgredi na Dunaju, ki so bili po-K sledica neznosne draginje. Po- i slaiici so ostro napadali bivšega trgovskega ministra dr. Weiss- j kirehnerja in mu očitali, da je iz- j dal Avstrijo ogrskim agrarcem. { Njegovi razlogi zoper uvoz argen- i linskega mesa niso tehtni dovolj, i Ogrska ima pravico ugovora pro- 1 ti uvozu argentinskega mesa samo z veterinarnopolicijskega stališča. Pospeševanje češko-nemške spra- * ve- Praga. 22. sept. Češki deželni zbor je izvolil permanentno, komisijo, ki bode vodila pogajanja za češko-nemško spravo. Cesarski namestnik knez Thun si na vse načine prizadeva, da bi dosegel to spravo, Amerikanski vojaški ataše na Dunajn odlikovan. Dunaj, 22. sept. Cesar Fran Josip je podaril amerikanskemu vojaškemu atašeju majorju Allaire svojo sliko s podpisom. Major Allaire zapusti Dunaj. Njegov naslednik je stotnik Walter li. Cotchett. --o- NEMČIJA V DENARNI ZADREGI. Banke iščejo posojila. • -o- , Nemške banke so ponudile 6Vi'•> od sto za enomesečno posojilo nevvvorškim bankam. To jasno priča, da so nemške banke v veliki denarni zadregi in da v svojem obupnem stanju ponujajo visoke obresti. Velike mednarodne banke so posredovale pri newyorških bankah. Nemčija potrebuje denar do 1. oktobra, ker ima takrat velika ^ plačila. Banke hočejo imeti $40,-000,000 posojila. Najprej so ponudile berolinske banke 4l/^,od sto, in ker niso dobile denarja so ponudbo zvišale na V Berolinu so celo banke ob- ] ljubile 7 od sto za štirinajstdnev-na posojila. Z ozirom na to vest, ki smo jo ; povzeli po angleških listih, se sva-riio Slovenci, da ne zaupajo agentom in posredovateljem, ki imajo posla z nemškimi bankami, stvar je resna. Nemčija stoji pred denarno krizo in naši rojaki naj v svojem lastnem interesu ne pošiljajo denarja preko bank v Nemčiji, posebno ne brzojavno. Tudi v kranjskih nemških denarnih za-" vodih ni denar varen, ako nimajo zadostne garancije. Nemški de -narni zavodi so vsi med seboj v zvezi in posojujejo drug drugemu . denar. Prav lahko mogoče je, da imajo kranjski Vsenemci denar naložen v nemških vrednostnih ) papirjih. To bi bilo slabo v sluča-1 ju krize. Ven z denarjem iz nem-" ških denarnih zavodov. -o-- i > Žrtev zrakoplovstva. i Elmira, N. Y., 22. sept, Zrako-) plovec Castellane, Curtisov uče-t nec. je pri poletu na razstavi v i Mansfield, Pa., padel s svojim strojem na tla in se ubil. Francoski delavci na bojni poti. Pariški delavci bodo priredili v nedeljo velike manifestacije proti draginji. RUSIJA V MALI AZIJI. Vsled štrajka na irskih železnicah preti mestu Dublin pomanjkanje živil. -o- Paris, 22. sept. V Brestu se boje, da bode prišlo do delavskih nemirov, ker nameravajo delavski voditelji unionizirati delavce v ladjedelnicah. Delavska zveza je naznanila, da bo priredila v nedeljo velik j manifestaeijski shod proti draginji. Policijski načelnik Lepine je naznanil, da bo shod prepovedal in porabil najstrožja sredstva, da ga prepreči, nakar so delavski voditelji izjavili, da bodo shod vzlic prepovedi priredili. Najbrže bo v nedeljo tekla kri v mestu. Maroško vprašanje in Rusija. St. Petersburg, 22. sept. Carjev zaupnik je dejal francoskemu poslaniku, da bo Rusija zahtevala priznanje svojih pravic v Mali Aziji, ako bodo vlasti, ki so podpisale dogovor v Algecirasu, odobrile konvencijo med Francijo in Nemčijo glede Maroka. Rusija ima v Mali Aziji velike gospodarske interese. Pomanjkanje živil v Dublinu. Dublin, Irska, 22. sept. Strajk na irskih železnicah se je razprostrl po celi deželi. V mestu' primanjkuje živil in položaj je zelo resen. V skladiščih je samo za dva dneva živil. Malo upanja je, da bo štrajk kmalu poravnan, ker se železniške družbe trdovratno branijo ugoditi zahtevam delavcev. -o- Italija grozi Turčiji, l Okupacija Tripolisa. 1 —o— Vsa italijanska mornarica je pripravljena za odhod v Tripoli*. Poveljnik mornarice je vojvoda Abruški. ZASEDANJE ALBANIJE. ^ t Italija hoče izsiliti od Turčije, da pripozna njeno pokroviteljstvo nad Tripolisom. -o- Paris, 22. sept. — Poročila iz Rima pravijo, da je vsa italijan - ■ ska mornarica pod poveljstvom vojvode Abruškega pripravljena za odhod v Tripolis. Italija se je odločila bombardirati Tripolis in poslati 20,000 vojakov v evropske provinci je Turčije* da prisili Turčijo, priznati njen protektorat nad Tripolisom in Nemčija in Avstrija baje podpirata načrt Italije. — Turčija se protivi italijanski zahtevi in se tudi pripravlja na vojno. To je menda samo manever, 1 da izsili od Italije višjo odškodni-' no. V slučaju, da bi se Turčija ne udala, namerava Italija zasesti Al- i t banijo in Macedonijo. l Cena Težnja. P ar ni k od Auatro-American* ■ proge ALIOS odpluje dne 27. septembra 1911. Vožnja stane iz New York* do s Trsta in Reke $35.00 Ljubljane 35.60 Zagreba 36.20 i Vožnje listke je dobiti pri IV. a Sakser, 82 CortlAnd Street, Net? _______ - 4tJii Vihar ob Vezuvu. Dvajset mrtvili. V okolici ognjenika Vezuva je divjal grozen vihar, ki je napravil ogromno škodo. —o— VELIKA POVODENJ. —o— Prebivalci so pričakovali nesrečo, ker strjena kri sv. Januarija vzlic vsem molitvam ni postala tekoča. -o- Najni 1 j, 22. sept. — Grozen vi -har je divjal danes v okoliei Ve-xuva in zahteval mnogo človeških žrtev. Dvajset oseb je bilo usmr-tenih. Za usodo mnogih se še ne ve. Skoda na imetju je ogromna. Dež je lil, kakor iz posode in nastala je velika po vodenj. V nekaterih krajih je segala voda do drugega nadstropja. Več sto ljudi je bežalo in iskalo zavetja na vi -|soko ležečih krajih. Z Vezuva je priuesla voda kamenja in blata. I V Resini, ki leži ob vznožju ^e-! zuva, je utonilo osem oseb, v Terra del Grec j>a pvt.. Sedem jih je utonilo v raznih drugih krajih. Prebivalci ob Vezuvu so slutili, da jih čaka nesreča. Trumoma so bili prišli v Napulj in so molili v kapelici, kjer imajo spravljeno strjeno kri sv. Januarija. Pravijo, da postane kri tekoča, ako svetnik usliši prošnje vernikov. Pri zad -njih molitvah kri ni postala tekoča in zato so prebivalci že prero--^ovali, da pride velika nesreča nad nje. Prerokovanje se jt» tokrat vresničilo. —:-°- Vznemirjenje na borzi NewyorSka borza je te dni zelo vznemirjena. Delnice jeklenega trusta so padle v vrednosti predvčerajšnjim in včeraj. Vsled izida volitev v Oanadi so izgubile na vrednosti tudi delnice železniškiK družb. V teku pol ure je bilo včeraj na newvorski borzi prodanih 260.000 delnic jeklenega trusta. Prodaj« je provzročila vest, da je vlada zahtevala razdruženje trusta. Strajk v Španiji se je izjalovil. —o- Ministrski predsednik Canalejas je sporočil časopisju, da je ge -neralni štrajk pri koncu. —o— DELAVCI IN VOJAKI. —o — V Gijonu je prišlo med strajkarji ■ in vojaki do spopada. Več oseb je bilo ranjenih. --o- Madrid, 22. sept. — V celi deželi vlada mir in red. Število štrajka rje v se je skrčilo in generalni 'j štrajk, ki je bil včeraj proglašen, j. se j«« izjalovil. Včeraj pozno po-j' nori je poslal ministrski predsed-nik časopisju poročilo, da je štrajk povsod pri koncu. (Jijon, 22. srpi. Delo v mestu je i, popolnoma ustavljeno. Med voja- j j ki in štrajkarji je prišlo večkrat], do spopadov. Več oseb je bilo ra j i njenih. j J Mataro. 22. sept. — V tukaj-jj šujem mestu je bil danes progla - j , šeu generalni štrajk. Polovica tie- I; i lavcev v mestu je na štrajku. Vla-j da je pomnožila vojaštvo v mestu, i Dozdaj ni prišlo do izgredov. Oenarje v staro domovini* pošiljamo: j za % 10.35 ............ 60 kron, j za 20.50 ....... 100 kron, I za 41.00 ............ 200 kron, za 102.50 ............ 500 kron, za 204.50 ............ 1000 kxon za 1G20.00 ....... 5000 kron Poštarina je všteta, pri teh rvotafe Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne posiljatve izplačuj« j c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do ! 12 dneh. j Denarje nun pozlati j« najprllii i neje do f50.00 ▼ fotovinl t priporo-; čenem ali registriranem pisma, večjt zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK BAK8RH 42 Cortland t -fit,, New York, N. T <104 St. CWr Ave.. N. K. Cleveland, Ohio. Carinska politika in predsednik Taft. —o — V Grand Rapids, Mich., je imel ; predsednik Taft govor, v katerem je dejal, da se je vedno zavzemal za pametno revizijo tarifa. —o— RAZPUST JEKLENEGA TRU STA. ——o— Justični department je dovolil jeklenemu trustu, da se prostovoljno razdruzi. --o--| (•rand Rapids, Mich.. 22. sept. , Na svojem agitacijskem potovanju je imel predsednik Tafl tukaj govor, v katerem je dejal, tla se je vedno zavzemal za pametno revizijo tarifa. Wool, Cotton in Fanners Free List Bill je moral vetirati, ker se mora revizija tarifa izvršiti le na podlagi poro-j čila tarifne komisije. To poročilo; bo izročeno kongresu meseca decembra. Republikanci hočejo na i pameten način ščititi domačo industrijo pred tujo konkurenco, j Taft je priznal, da je tarif na vol-J nene izdelke previsok.' Razdruženje jeklenega trusta. Delnice jeklenega trusta so; padle na borzi. To je posledica ■ vesti, da je justični department | sklenil s trustom dogovor, da ga ne bo zasledoval pred sodnijo, da' pa se mora razdružiti. Uradniki! justičriega departmenta niso vesti potrdili, pa tudi ne zanikali. I Na borzi v New Yorku je vladala . velika koufuzija, ki je bila skoraj podobna paniki. i - Usodepolna eksplozija v Youngs-i townu. i Youngstown, O., 22. sept. — Na - South Ave. viaduktu je počila ve-j r i lika plinova cev in provzročila v j - bližini hranodajalne hiše eksplo-.' zijo in požar. Štiri osebe so izgu-l! bile v plamenih življenje in nad i|12 jih, je bilo težko ožganih. Več ) oseb pogrešajo. Mogoče je, da le-, |že njih trupla pod razvalinami ' hiše. Avstr, Slovensko |||| Bol. Pod. Društva, Ustanovljeno j 6 januvarja j892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI ODBOR: JOHX BEDEXE, glavni predsednik. MARTl.V OBRZAN. II. elavnl predsednik. LEO HROMKK, glavni tajnik. BLASIUS MOREJ. glavni blagajnik ALOIS SLAPSCHAK. glavni zapisnikar. NADZORNI ODBOR. x PONGRAC JURSCHE, Mineral. Kana. FRANK AL'Ol'STIN. Mineral Kans FRANK STARCHICH, Frontenac. Kana. GOSPODARSKI ODBOR: FRANK MAUSER, Frontenac. Rana PETER WIRNSBERGER, 1'itt.sburg Ran. CHARLES STARINA. Mulberry. Kana. POROTNI ODBOR: JOSEF SVA T TO, Woodward, Iowa. FRANK PREM K, Cherokee, Kana FRANK SETINA, Yale, Kana I 'je bilo treba počitka. Odšel je v l svojo nekdanjo spalnico, ki je bila poleg Ernestine. Toda zaspati ni mogel. Naslonil se jt na okno in zrl ,tja v nemo noč. Nebo je bilo posejano z nešte-vilnimi zvezdicami in okrog njega se je vil bel pas. Tam — obstal mu je pogled. Cesta se razde-Ija v-dva dela. "Če liočem dalje, kam naj grem?..." tako je premišljal. A tam, k »er se cepi cesta v dva dela, zaglv*lal je dvoje jasnih zvezdic. Svetile so se bolj nego druge in — sledil jim je... In tedaj se je spomnil, da ne gre proti prvotnemu cilju. Ali to ga ni odvrnilo. Stopal je dalje, 'prišel je k — nji. j Njej se je pridružil, njej se — posvetil. .. --o- Kako naj prenašamo sv zakon? Železna, zamrežena kletka: notri samica in samec. On, melaii-' holičen in resiguiran, ona stresa 'omrežje besno in predrzno. Se ji-j ma li kedaj posreči, da zapustita to kletko? Bosta li kedaj v stanu ;zlomiti železne palice in dospeti? na svobodo? Zakaj pa ne? Omre-l ;žje je pač tako tanko in krhko, J tako na lahko skupaj spojeno! Ni; j treba drugega, nego gole volje. IV treUotku, ko se začenja stresati! 'palice, se smatra kletko kakor kletko in ne kakfor svoboden 'svet. v trenotku, ko ne čutimo vi zakonu več veselja, sreče, radosti, marveč zaduhlo, pusto vsakdanje življenje, potem je sklad vsaksebi. potem je zakon ločen. Zdi se. da ni nič la.Jega nego to. 11 a vendar — je to jeden najtežjih problemov naše družbe, na kateri boluje in ki ga ne more rešiti. "Strašila zakona čaka. odločno ■iii grozno na razpotjih", pravi duhoviti angleški esazist K .A. Stevenson. V manje • tragični obliki je izrazil to misel L. Tolstoj: "Odnošaji med obema spoloma iščejo nove oblike, stara razpada v kose." V tem si je namreč veči-|«a modernih ljudij edina, "daj I stara oblika zakona razpada v |kose". Stara oblika je bila v stalili časih gotovo primerna oblika.' i Patrijarhalična sestava družbe, i rodbina kakor središče socijalne-! ga reda, kakor država, zastarele j joblike gospodarske produkcije,! j vse to je dajalo zakonu znak, ki | ga je ohranil do dandanes. CJovo-ri se o "modernem zakonu'4 v nasprotju /. bivšo zgodovinsko obliko. Kakor da bi bil "moderni za-; kon" kaj drugega, nego stari! 'Oblika ni postala druga, "moder-' Ineja", marveč — ljudje. Možki od danes ni več "gospod stvarje-j nja", neomejeni, obsolutni gospodar v svojem kraljestvu. Ženska se je uprla proti temu stoletnemu absolutizmu in odločno zahteva svoje lastne pravice. Žen-iska stremi po popolni emancipa-1 iciji na političnem in soeijalnem ! polju. Zahteva izenačbo z možki- ■ , mi. Emancipacija pa se ne tiče; i problema zakona. Gotovo, gospo-, j dai-ska neodvisnost, politična in I j pravna samostojnost ženske bij /boljšala njeno stališče v rodbini,! bi jo radikalno spremenila. Toda j j temeljni problem zakona, ki je: kako naj se dva človeka zvežeta i za življenje, ne da bi bolestno ob-j čutila vezi te zveze, ne da bi se j jih moglo razbiti, to vprašanje ne more rešiti tudi reforma socijalne zakonodaje ženski v prilog. Da, zelo lahko je celo, ustvarjati oblike na eno »li drugo stran. In takih v resnici tudi ni manjkalo. George Meredith, v minulem stoletju umrli ugledni angleški romanopisec, je nekdaj predlagal takozvani "zakon za po-jskušnjo". Po teoriji omenjenega j romanopisca bi moralo pred pra-I vim doživotnim zakonom biti namreč kakih pet let za poskuš-jnjo, ki ne obvezujejo k ničemer, ki tvorijo le predigro zakona. Sa-moobsebi umevno, je ta načrt absurden. Marsikatera ženska bi se na ta način vse svoje življenje možila za poskušujo, dokler je ne bi nikdo več hotel. V nekem aiitropologienem zborniku je neki "učenjak" (bil je menda celo profesor) predlagal, naj se zakon kakor institut sploh odpravi, pred vsem pa skupno življenje o-beli spolov. Mesta — je predlagal omenjeni "učenjak" — naj se razdele v dva dela, v možki in ženski. Možki in ženske naj žive takorekoč v kasarnah. Čez dati se ne bi imeli videti, le ponoči se o-tvorijo kasarne — da človeštvo nagloma ne pogine... O zakonu se je pisalo mnogo zelo mnogo. Pametnega in neum-i nega, praktičnega in nespretne-j ga. In konečno se vračajo zopet j nazaj k stari obstoječi obliki. Zdi jse. da je to edino možna, edino 1 primerna oblika. Danes gre manje za vprašanje, kakšen naj bo jzakon, marveč "kako naj se ga i prenaša ", kako naj se dvema svo-jbodnima osebama olnliča. tla dm g I v. drugim skupaj živita. S tem ne-I koliko filisterskim problemom se jbavi duhovita knjižica angleške jpisateljice Maud Braby: "Moderni zakon in kako naj se g:i pre-Inaša". Gospa Braby se noče ba-j viti z velikimi vprašanji. Dopušča sicer različna "reševanja" j zakonskega problema, jih krit i-| kuje z ostrim dovtipoin, se pa dalje ne briga za nje. ne išče nika-. kili novih oblik in reševanj. l'u-! šči. v veljavi staro obliko in hoče le pokazati pot do sreče v tem za-jkonu. Zakona nikakor ne smatra | kakor nekaj romantičnega. "V zakonu se ne rabi množice lepih ičutstev. ista ne koristijo ničesar". pravi motiv enega poglavij I omenjene knjižice. In pisateljica j dostavlja: "Najbolji svet, ki se :ga zamore mlademu paru dati na dolgem, ravnem in prašnem potu zakona, je: "blaženi tisti, ki ma-jlo pričakujejo". Drugi svet je: j Skušajte uresničiti svoje ideale, [iiko pa doživite poraz, prenašajte | ga filozofično. Težko je živeti s j kom, ki iuin idealno misel o nas; i v nas vzbuja brezobzirno željo, maj bomo čim možno slabi... Več • zakonov se je ponesrečilo radi tega. ker je drug od drugega preveč pričakoval, nego pa s kakimi pregrehami ali zmotami. Na dru-: gi strani moram ponavljati, da je :naj\ažneje v zakonu medsebojno spoštovanje. Menim, da se zamore živeti v zakonu tudi brez lju-i bežni prav srečno, ako je minul ——^ * j ogenj in zaljubljenost mladosti ; I toda brez spoštovanja se ne more biti drugo, nego nesrečnim..." Kako se vidi, s« moderne žen-iske precej zožile svoje ideale. Ne j sanjajo več o princih v pravljicah, o vitezih, o romantiki. Po-jMale so bolj resignirane. hladneje. pametneje. Bode li s tem zakon znosljiveji ; —--------- PRIPOROČILO. Slovencem in Hrvatom, kateri poji »jejo v AQUILAR, COLO., pripore '•ara o SALOON, RESTAVRACIJO in PRENOČIŠČE {?. J. VfUSORAVE. Poslovodja: rojak Frank Pozerl. (v sob 20-12-'10—20-12-'ID —A________________ |THE LACKAWANNA. ! N[*jpripravnejša železnica ta potnike namenjene v Evropo, j V neposretinej bližini transatlantskih parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni. THE ROAD OF ANTHRACITE Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vox! vsaki dan v vsakej smeri po pet vlakov; Med New Yorkom, Chicagom j zapadom vsaki dan štirje vlaki; I Med New Yorkom, St. Louisom m jagozapadom, dnevni promet; Med lokalnimi točkami priroCen in pripraven promet. Nadaljne informacije glede voi-njih cen, odhoda in prihoda vlakov itd. , e dobe pr; Vokalnih agentih I ali pa pri ® George A. Cullen, (lavni potniški agent 90 West Street, New York. I trpinov! Tn tlačeni sloji so se je jeli oklepati, ker so spoznali, da je v njej rešitev. Stare stranke so pa vzrojile. 4cajt i tudi one so spoznale, da jim postane socializem I nevaren, čim ga narod spozna. In zato ga pobijajo z vsemi sredstvi, katerih so se v kornmpirajočem boju privadili. Zato ga obrekuje-;jo in tako ga mislijo zatreti. Zaman ! Socializem mora izvršiti zgodovinsko nalogo in izvršil jo bo. On mora rešiti trpine iz o-|kov gmotne bede, on mora priboriti pravice vsem ljudem. Socializem je ideja trpinov in zato je njegova zmaga gotova. Od nas samih pa je odvisno, kdaj da zmaga. Prej, ko se ga vsi oklenemo, prej pride solnce tudi pred naša vrata. ' Zarja". -o- Kam sedaj? ' - Spisal F. Ernin. —o— Bilo je krasnega poletnega večera. Solnce se je že skrilo za gorami. oklepajočimi prijazno dolinico. in na nebu je blestela prelepa večerna zarja v polni svoji krasoti. Po cesti, glej, bliža se ti potnik — tujec. Z obličja njegovega čitas marsikatero bridko uro, ki mu jo je bilo prestati, in natančnejše opazovanje kaže ti še kakor otroka, ločenega od doma. "Ke-jenčka Janeza", kakor so ga va-ščani nazivali; kajti, ko mu je, petletnemu otročičku, nemila smrt ugrabila ljubo mater in ko je leto pozneje še očeta spremljal k zadnjemu počitku, tedaj so se usmilili revne sirote bogati Travikovi in ga vsprejeli v svojo oskrbo. Dobro se mu je godilo, a občutil je vendar, kako grenak je tuji kruh. Obiskoval je skupaj s Travikovo hčerjo — svitolasko Krnesto — šolo ter se jako pridno učil. In ko je ob koneu zadnjega leta prinesel domov dobro spričevalo, tedaj so sklenili Travikovi. da postane njih Janez 4 gos j »od ". Rečeno — storjeno. Bližali so se dnevi ločitve. S solzami v očeh se je poslavljal Janez od znancev in prijateljev. Najtežje pa mu je bilo slovo od ICrneste, najdražje mu prijateljice; kajti z njo je največ občeval, le njej je vse zaupal. Toda, kruti bič je počil, še en ovinek — in izginil jim je izpred očij. Bil je v mestu sam — zapuščen. Nihče se ni zmenil zanj, nikomur ni mogel potožiti svojega gorja. Toda spomnil se je svojega cilja in premišljal je... Zamislil se je nazaj, pogledal je naprej. Da bi se vrnil, to ni bilo možno; eilj pa je težak. Toda sklenil je on. sklenili so drugi in zato — zgoditi se mora. Tako je premišljeval, tako sklenil in leta so tekla. Minilo jih je osem — in sedaj?.. . Po cesti stopa — upaden. shujšan. Ozira se okrog. Pred njim stoji že obzidje, sveti se mu naproti križ, gre dalje in obstoji pred kupom zemlje, poraščenim z gosto travo. <'as mu je zbrisal žel marsikaj iz spomina, a kar mu je | najdražjega, to mu je še ostalo — ; »rob starišev. Solze so se mu vli-j i le po koščenem obrazu — zjokal se je nad zapuseenostjo tega kraja. pripognil se je in molil. '"('isto srce, nepokvarjeno, pri-j našam vam v dar, ljubi stariši, iz 1 tujine. Vam je bilo ndano, še ko sem bi! otrok, in za vas bo bilo še zanaprej. Pri oltarju me gotovo Bog usliši in se vas usmili." Vzdih nil je in šel dalje, j Km< tič, z motiko na rami, vra-j čajoč se s polja, je vzel pipo iz ; ust. se odkril in pozdravil — tujca. Nihče ga ni poznal. Tam na; trgu igrali so se otroci, a ko se ; jim je bližal neznanec, tedaj so sej vsi naenkrat razkropili in plaho j poskrili. Obstal je pred visoko hišo. Bila je Travikova. . Nasproti mu je prišel pes in ta je začel, zagledavši tuica. lajati nad# njim, dokler ni prišel gospodar. Toda, kako je ta ostrmel, ko je po dolgem trudu spoznal pred seboj svojega rejenea Janeza. Spre vel ga je v hišo in veselje je zavladalo, ko so se zbrali vsi do mačini krog njega. Vsakdo je hotel prvi z njim govoriti. Le Erne-sta, ki je med tem časom postala že učiteljica, ostala je za drugimi in težko ji je bilo pri srcu... Kakor blisk raznesla se je po vsej vasi novica, da se je vrnil domov Travikov Janez. Vse ga je hotelo videti — vsakdo se pomeniti z njim; kajti z bodočim "gospodom" govoriti bilo je nekaj • častnega za nje. Toda bilo je pozno in Janezu Klerskalizem, liberalizem in socializem. t Slovenci smo Čuden narod. I Vedno pripovedujemo, da mora-1 mo v politiki delovati po nače-, .lih. primernih našim lastnim razmeram, ter da vsled tega ne moremo in ne smemo tako postopati I kakor drugi narodi. Vzroka tej zahtevi, pravega vzroka, še nihče ni povedal, dasi se je mnogo go- j vorilo, da smo majhen narod, da je nnša kultura še mlada in kar je še več podobnih fraz. Vzlic tem trditvam pa vendar vidimo. , da se razvijajo politične stranke pri nas prav tako, kakor pri drugih narodih, kvečjemu da prieap-Ijamo tudi v tem oziru radi nekaj let za sosedi. Prav kakor drugod, je bilo tudi pri nas vse politično življenje dolgo razdeljeno v dva tabora: Liberalni in klerikalni. Obe stranki sta se sicer ode val i posebej tudi še z belomodrordečim plaščem in radi kričali "Bog in narod", vendar pa za narod nikdar nista storila ničesar. Se pred tem je bil "ves narod en tabor". Nikakor nočemo tajiti, da je bila narodna ideja v Slovencih, kakor v Slovanih sploh, nekdaj mogočna. In bil je tedaj tudi za njo čas. Umevno je tudi, da se je slovenski narod v svojih mla-Jeniških letih za to, kar imenujemo ideale, bolj razgreval, kakor je bilo za praktično življenje potrebno. Saj je doba mladosti res doba eutuzijazma in kako bi zamerili narodu-mladeniču, da vpliva na njega najbolj doneča pesem, vihrajoča zastava in gromka beseda? — A te zunanjosti, katere človeški um po njegovi naravi /.avzemajo. vendar same niso plodne, od njih nam ni pričakovati sadu. Za življenje je potrebno delo in nikakršni idealizmi 'lam ne nadomestijo resnega dela. Rožice in vijolice v vrtu in na polju nas vesele, a potrebne jse kot one je žito in sadje. L Prišel je tudi za slovenski narod čas, ko je sezul otroške čeveljčke, in glej! Ko se je hotel oprijeti dela, je moral spoznati, ' da smo tudi Slovenci ljudje kakor drugi, da nam ne kaže in nam ni mogoče sezidati okoli slovenskih krajev kitajskega zadu. ki naj bi nas ločil od drugih zemlja in od drugih narodov. Kar je vplivalo na razvitek vsega ljudstva, je postalo merodajno tudi ia nas. Kakor drugod, sta se porodili tudi pri nas — liberalna in klerikalna stranka. V letih okoli in po oseminštiri-člesetem je bil liberalizem za vso Avstrijo res ideal. Svoboda! Kako je ta beseda oživljala v težki jarem vklenjene, trpinčene narode! Svoboda! Ves svet jo je pričakoval, nadejal se je od nje rešitve. No, liberalci, ki so presa-iili t o žlahtno rastlino v svoje »rede. niso nikdar vedeli, kaj je es svoboda. Zahtevali so jo pač — za sebe in za svoje blagajnice. Narod pa, ki je za njo svojo kri prelival, so podlo izdali, narod, ki je šel za buržoazijo na barikade in v ječe, ni nikdar oeutil svobode in njenih plodov. Narod propada v gmotni bedi, v katero ga) je pahnil malik našega časa —j kapitalizem ! A klerikalizem ? On se je boril! proti liberalizmu, ne zaradi njegovih grehov, temveč zaradi svoje lastne koristi. Klerikalizem je ugonabljal vselej in povsod svobodo, če je le mogel. Ljudska zgodovina je polna strahot, katere je klerikalizmu vpisati na ro-vaš. Niegovo glavno stremljenje je, nadvlada duhovščine v vseli J javnih zadevah, njegova vroča j želja je, obnovljenje tistih časov j srednjega veka, ko "grmade so svete plamtele". Zato hoče dobiti klerikalizem državo in šolo v svoje roke in vsa njegova borba je naperjena glavno proti napredku in omiki. V boju, ki se je vnel med liberalizmom in kleriKalizmom, od katerjh je zmagoval sedaj ta, sedaj oni, je pa vedno trpel narod,) na katei^ga ne ena stranka ni mislila. A glej ! Nekega dne se je povsem naravno porodila vsled prežalostnih razmer, v katerih se nahaja delavno ljudstvo, nova ideja: Socializem! Vsi ljudje smo enaki, vsem pripadajo enake pravice, vsi 1110? a jo izpolnjevati enake dolžnosti. Vsi morajo delati, ker brez dela nihče ne more živeti. Za delo pa mora tudi vsakdo dobiti pravično plačilo. To je bila podlaga znanstvenega socializma, kateri je bil kmalti prestavljen tudi na politično polje. Ideja je prišla tudi k nam. Saj j. smo tudi mi trpini — cel narod "Podnevi pa ne. Podnevi pa, samo brea, kadar ne ajeka!" Sel sem počivat v veseli nadi, ^ da ne bom slišal dojenčkovega e brcanja, ker otrok vendar ni pod-j kovan. Zaspal sem okoli osmih.! , Ali kiralu me je zagnalo pokon-1 i. i cu. V nasprotni hiši je zabrenka-lo na klavirju. O milijon satanov! e Naglo sem oblekel hlače pa suk-njo in stopil k oknu. V tem je ne-j i vidni umetnik marljivo žgečkal e klavir. In zdaj se je oglasil žen- ' ski sopran: »: .,Oud hast Diamanten ond Baer-len —" i i Zaprl sem svoje okno. Navzlic . temu sera slišal vsak glas. Počet-. koma je mijavkala pevka kakor . tepena mačka, potem pa je tuli-_ i la in divjala kakor šakal in gla-i i sovi so ji prihajali kakor iz ze-r jlodea: . j "Ond liast miseh zo Gro-onde ge-t rischtae-ae-aet —" . I Naposled se je pokazala brezob-. zirna pevka pri odprtem oknu. j; Suha je bila kakor angleška miss. ? Tehtala je menda komaj štiride-Jset kil z obleko in zlatnino vred. Takoj je zopet ščegetala klavir in 1 j mukala po notah. Ko gun se obuval, oblačil in u-. mi val, sem snoval posebno za-. j robljeno pismo, namenjeno iskre-. nemu prijatelju, ki me je izvabil . spet tako hinavsko v nepriliko. Le . i čakrij, Pantaleon ! Hitel sem v pritličje in vprašal Muizi: "Ali poje in igra ona go-. Jspodična ves dan?" "O ne!" je odgovorila Muizi. • "Ona poje in igra samo dopoldne. . Popoldne do štirih pa gode njen »I brat na gosli, potem pa piska nje- j na teta včasi na okarino." i Prišel je gospodar Peda. Na-t pel sem svoje poslednje moči in i zastokal: "Prosim vas, gospod Peda, ne-I ; site mi kovčeg do postaje! Odpo-i tovati moram neutegoma. Dobil J sera brzojavko, da ima moj pre-» ljubi stric v Celovcu oslovski kali šel j. Moram k njemu, da me ne pozabi v testamentu!" Ko sva dirkala z možem mimo - pevkinega stanovanja, je stala . pošas*na~umetnica zopet pri o tem oknu in meketala fortissimo: j "Mein Liehschen. was willst do . noseh mae-ae-aehr ?" Premagala me je jeza. Odkril sem se pevki, ji inalial z robcem . I in ji za klical: "Adieu, edle Baueh-! saengerin und Klavirkitzleriu! | Adieu, adieu, adieu!" Rado Murnik. t! -o-- ČUDNO JEZERO. Doslej se je vtisnilo titikaško I jezero v Južni Ameriki vsakemu šolarčku v spomin zaracii svojega j čudnega imena. Cira halj ga pa raziskujejo, tem zanimivejše po-j staja. Izredna je že obiježnost in [ nadmorska višina titiksi^kega je-jzera: 8000 kvadratnih kilometrov ! meri, t*>rej skoraj toliko kot kranjska dežela od Belepeči do Črnomlja in Senožeč do Kamnika. •1800 met rov leži nad morsko gladino, torej je izdatno višje kot Triglav. Jezero ima vse polno zalivov, ki so bogato okrašeni s tropičnim rastlinstvom. Na neka-tei 'ill mestih je silno globoko: glo-bočiua doseza do 282 metrov. Dno je pokrito z drobnim peskom brez sledov organskega življenja, dasi živi v jezeru med drugim deset vrst rib in deset vrst dvoživk. Izprva so domnevali, da so ribje vrste, ki žive v titikaskem jezeru, morske ribe, in da je Jezero samo ostanek morja izza časov, preden se je morje pogrejznilo na dosedanjo gladino. Novejše preiskave pa odvračajo to domnevo. Pač pa se je pokazalo, da jezero hitro gi-ne; vasi, ki so bile svoj čas zgrajene ob jezeru, so seda-j oddaljene po več kilometrov od brega. Ob nadaljneni upadanju bo jezero izgubilo svoje odtoke, vsled česar postane slano. Živalstvo, ki stanuje v njegovih vodalr, čaka pogin. i KUHARSKI IZPIT NEVESTE. Tz Kristjanije poHočajo: Norveški parlament, ki slo vi zaradi svoje naprednosti v že nskih vprašanjih, se je večkrat j >ečal s tem, da bi bilo skLenjenje ?/akona odvisno od mnogih predpogojev. Sedaj se pečajo norveški poslanci t načrtom, Uvesti posebn^e izpite, ki jih morajo položiti ne e este predntf se poroče. Vsaka nejvesta, ki hoče stopiti pred oltar, i mora dokazati državi, da zna šivati, prati in kuhati. Tozadevno preizkušnjo mo- i ra napraviti nev tsta pred posebnim državnim ujradom ne glede -na starost in stan. Pred vsem po-)] lagajo norveški 'državni poslanci važnost na kuhinjo, kajti brez do- 1 bre hrane je težko mogoča zakonska harmonija. _ i " ! fo Pantaleon! r| — ''Kako pa je to, da si zopet Llukaj, ljubi Dorainiž!" me je i i vprašal moj veievrli prijatelj j ; Pantaleon, aviatik in kristjan, i ko sva se srečala nenadoma v Ce-' e lovca. t Povedal sem mu. kako sta me ! pregnal a iz letovišča pasji tenorist Parizelj in basist Cefizelj. i Briiko sem očital tovarišu, da me i je zvabil na take liraance. "Oprosti mi, dragi Dominič,"j | se je hitel opravičevati Pantaleon. j "Lani ni irael Cepetaj nobenega j k psa. Obžalujem. Pa veš. kaj ? Poj-i di ** Ochsenstadtl na gorenje Ko- j ^ roško. Poizkusi! Tam ti ne bo kra- i til noben pes spanja Zupan je za-1 | grizen sovražnik pasjega rodu in' : močan redar skrbi za red in mirt | v Oclntenstadtlii. Bival sem tam-; v kaj pred dvema letoma. Divno!i T- • . i Nikjer nobenega kolesarja, nobenega turista, nobenega avtoraobi-Pla. Vse je tiho. tiho, tiho. kakor na . [ luni. Ako imaš količkaj posluha,, i boš lahko slišal, ka'io rase tra-1 * Ta." Poizkusil sein in se odpeljal ! ■ drugo popoldne v pohvaljeni Oeli-1 r ienstadtl. Oblezel sem vse meste-< e, p« nikjer nisem mogel dobi- j ti sobice. Vse je bilo polno tujcev, j I Vendar je bilo tiho in mirno v I*Ochsenstadtlu, kakor bi domači-1 I ni in gostje res poslušali, kako ra- i ; se irava. Zvečer sem vendar na- J šel stanovanje pri mladem zakon- j i. skem paru. Poparjen od prve ne- i | sreče, sem plačal pa le za teden v naprej. Hišnemu gospodarji je bi-s lo * ne Peda (Peter). Ta Peda je i imel tako bujno razvito golšo ali ! ' krof, da bi bil lahko dal še dvema drugima kaj od svojega bogastva | lie da bi trpela njegova telesna , lepota vidne škode. Njegovi mnogo mlajši ženi je bilo ime Muizi (Micika). Tajna tiha toga je bila ; zapisana na njenem ogorelem o-1 brazu. Prejkone je mlado ženo j hudo peklo, da nima tako lepega i ^ krofa, kakor njen mož Peda. Sobica mi je bila prav povšeči. L Oprava, posteljno perilo, vse je bilo jako čedno. V hiši ni bilo sli-! Sati žive duše. Ko sem se vrnil po noči iz gostilnice, sem šel talcoj spat. Dremal pa nisem Še pet minut, in že sera zaslišal mile glasove žalujočega dojenčka. "lie, ne, uee!" se je jokalo de- f te venomer in Muizi ga je tolaži-1 la: "1 , pš. pš moj zlati Pimper-! lepamperle!" Zaprl sem okno. Se vedno sem ; slišal tožbe nedolžnega črvička. j Zlezel sem pod odejo, si navalil j blazine, obleko in kovčeg na gla-1 vo, se potil kakor doktorand pri j rigorozu, škripal od jeze z zobmi, i: ali vse ni pomagalo nie. Zamašil j sem si ušesa 7. rokama, toda onia- j * gal sem kmalu. O Pantaleon! Prižgal sem svetilko. Hvala bo-j ,gu. v kovčegu sem imel knjigo. ^VoJkovo "Aesthetik des Tragi-;' ach 'n". Ker ni bilo ne voska ne j j Tate, sem si ovil glavo z rjuho ka- L kor s turbanoin in tiščal ušesa z,. ; rokama. Ob treh mi je pošel petrolej. Od vezal sem si turban in , jjtopet sem slišal dete. Ko sem bral, j je Pimperlepainperle menda mol- t jj«al ves čas, da je javkal zdaj zo- ^ pet tak<- na glas. Napravil sem se j tin "lel iz hiše, kjer je bil jok in škripanje z zobmi. jj f "Gospod, opozarjam vas, da ne kalite nočnega miru!" me je na- * •!hru!il redar, ko sem rahlo žvižgal * |j»o mestnem trgu. Bil je kratek ||>a močan dedec. Polovico krofa N |je imel pod uniformo, polovico pa r bod milim nebom. . L, "Saj bo skoraj beli dan, go- * •pod redar!" I'"Pri nas traja noč zjutraj do * sedmih, ko »e zhude gospa župa- s nja. Zakaj pa ne greste spat?" " Ponudil sem mu cigareto in mu J razodel, kako me je pregnal Pirn- ^ Jlerlepamperie. Smilil sem se do- ! Iirosrčneraii možu; dovolil je, da Item ga spremljal po mestu, in po- 11 kadil mi je vse cigarete. Šele ko 11 j|e videl, da niinlim nobene več, ® jfce je poslovil sočutni varuh slavnega Ochsenstadtla. I Sam sem taval po mestni okoli ra. Bilo je krasno jutro. Ali nisem š] gk mogel uživati, ko sem bil tako j( zaspan. Ob sedmih sem se vrnil n P- hišo žalosti. h "Vaš otrok pa joka vso noč!* o Sem nejevoljno dejal mladi ma- p f"Vso noč poka," je potrdila n Buizl ponosno. "Oh, tako je živ p pOj Pi m peri epa m peri e! Le malo- s< Maj mu zmanjka sape. Malo se d Kdahne pa začne iznova. Joka pa h Kako noč. izpusti le malokatero. r ■fravM pljilča ima. hvala bogu!" n l* .Ponočnjak bo," je godrnjal n ■» Peda. It i*'Ali joka vaš Pimperlepamper- v tudi podnevi?" sem vprašal b g; fy Velika zaloga vina i n žganja. ^ I ^ŽL/^Sk Mafija Cirili g (j 1 ^HjBQQ^^. Prodaja belo yiA4 po..............7Or. gallon ^ M J^jHBfc^HcMpi^ Črno vino po.............50c. CZ H J 'JHohD^^HP^ Droinik 4 galonc ta....................f 11.00 W 3 jjH^^J^^H Brinjevec 12 steklenic za...............(12.00 Jj S JM^HBHf 4 gal. (sodeek) xs.................116.00 M C Za obilno caročbo se priporoča ' Jj S mW MARIJA QRILL, S | «308 St. Clair Ave., INT. E., Cloveiand, O ££ Kakovost kave sodi se napram okusu, vonju in barvi. FRANCKDVA CIKORIJA ■■BHHHBH^H HBHBnHBHBi glasQvita primes kave je ta skrivnost \ f te kakovosti I FRANCK tj JEŽO, TRADE-MARK. vonja in barve. Vi zamorete vedno došeči izvrstne) kavo finega okusa, z primešanjem Vašej kavi FRANCKOVO C3KORIJO te glasovite primesi kave. Zahtevajte od Vašega grocer j a Franckovo Ctkorijo v štirivoglatih zavitkih. Vsak zaritek opremljen je z naio varstveno znamko malinček za kavo. Heinr. Franck Soehne & Co. Am.rilh. podružnic«, Hoinr. Franck So.hn. Pl IICUIIIC MCiif VADV V LUDWIGSBURG. NEMŠKA. rLUOHIH0| Htfl lUnK« IZUMITELJ IN GRADITELJ ZRAKOPLOVA "FULTON. Bruno H. Schmidt. Henry P. Mertel. | — Že greni. — je odgovoril neznanec in se smelo Mižal kletki., i Občinstva se je polastila groza: — Ne pustite ga. ne pustite ga! j — so klicali. — vsaj je to vendar »gotova smrt! Tudi lev je že grdo gledal. | Ko je stal neznanec pred kletko je vprašal hladnokrvno, kje da so vrata. Krotitelj mu še vedno ni verjel. — Toraj pojdite! — je rekel krotitelj in odpiral zadnja vrata. — A kaj je z varnostnimi najdbami ? — je vprašal neznanec. — Kakšne varnostne naredbe? — Izženite vendar najprvo leva! — Kaj — kaj 1 -- Toda, prijatelj, vendar ne pojdeni tja. dokler je tam lev. .. . Tn tako se je stvar srečno končala. PREBIVALCI BRLOGOV V BE-LUDŽISTANU. Po vseli krajih sveta so bili časi. ko so ljudje rabili naravne brloge ali pa umetne zemeljske in skalnate votline za svoja bivališča. V Evropi se je ta navada o-pustila najbrž kmalu po veliki ledeni dobi ali pa vsaj pred začetkom takozvaue zgodovinske dobe. V izjemnih slučajih so se dobila stanovanja pač tudi še veliko pozneje, tako na primer še pred dvajsetimi leti v severnem predgorju Harca na Nemškem. Predzgod vinski človek je rabil votline, ker se je v njih najbolje zavaroval pred divjimi zverinami: in pred sovražniki in pa ker se še ni bil naučil graditi umetna bivališča. Ali tudi pozneje, ko je prišel že na visoko kulturno stopinjo. so posamezniki iz posebnih razlogov iskali taka stanovanja, zlasti ker so smatrali puščavui-štvo za pogoj posebno svetega življenja. Olasoviti so brlogi budhi-stičnih menihov in puščavnikov v Tibetu. Zdaj pa je dr. Krili Zugniaver našel take votline v Beludžistanu. v mali kneževini Las Bela. Po nekaterih stenah so cele vrste in ta-korekoč cela nadstropja takih iz dolbiu. ki so že zdavno zapuščene od ljudi. Najbrže so tudi po njih prebivali budhistični menihi, ki pa so se morali že pred 1200 leti umakniti izlamu. Nasilnega preganjanja pa najbrž ni bilo, zakaj brlogi leže tako. da je treba poštenega turistovskega truda, če se sploh hoče priti do njih. ČUDEŽI MRAZA. Profesor Raoul Pichet, eden prvih raziskovalcev mraza, je v Londonu predaval o tej znanstveni panogi. Posebno zanimivo je, kako deluje mraz na telo in na način, življenja. Žive ribe n. pr. se morejo samo do 1"» stopinj pod ničlo shladiti. V takem stanju so podobne storžu, ki se da na drobne koščke lomiti. Ako se jih zopet malo ogreje, tedaj prične veselo pladnje po vodi. Žabe vzdrže 28 stopinj mraza, nekatere kače 25, stonoge do 50. infuzorije do 60, a polži celo do 120 stopinj, ne da bi kak mraz škodoval njihovemu življenju. Seveda ne smejo biti predolgo izpostavljeni mrazu v mnogih slučajih ne oez eno uro. Jako občutljiva za mraz so jajca vseh ptic, temperatura nižja od ene stopinje uniči jih vse brez izjeme. Najhujši sovražniki človeštva pa. kakor mikrobe, bakterije, bacili itd., so za mraz nedovzetni. NEKAJ ZANIMIVOSTI O DEŽJU. Vsako sekundo pade na zemljo lo.000.000 t oh dežja, vsako uro 53.000.000.OOoVton, na dan okoli 1 i bilijon 271 ti»>č milijonov, na le- v bojkotu brivnice s ženskim o- f i sobjem. Ko pa je umna lastnica ; brivnice naročila iz Pariza briv-j jskega umetnika, v čegar rokah je ! 1 britev postala krvavi operacijski inštrument, so se ubogi moški u-? ; dali in sedaj jih zopet brijejo ne-| žne ženske roke. KDAJ JE NASTALA BESEDA SOCIALIZEM IN SOCIALIST. Beseda socialist je bila baje prvikrat tiskana na Angleškem i dne 24. avgusta 1838. besedo soci- i alizčin pa je prvikrat zapisal Jo-niceres meseca februarja 1832. Ali bržkone so te besede starejše.) Devil le trdi. da je švicarski pastor Aleksander Vinek že 23. no- I vem bra 1813. v tedniku "Sejalec" zapisal stavek: "Oddeljujemo se. da se zopet združujemo; individu-alizem vodi nazaj k socializmu". O "socialistih" govori Fourier vi svojem časopisu "La reforme iu-i dustrielle" že 12. aprila 1813. KOLIKO JE GOZDOV NA HRVAŠKEM. Cela Hrvaška in Slavonija zavzema 4.215.;">:")2 ha prostora, od i katerega odpade na gozdove 1,-1 520.442 ha. Hrastovih- gozdov je 336.434 ha., bukovih 1.019.842 in, smrekovih 35.72 odstotkov. Naj-, večji lastnik gozdov je državni erar. ki ima 302.563 ha gozdov v. vrednosti 61.444.000 kron. Ti dr-1 žavni gozdovi so imeli leta 1900. 1.356.000 kron dohodkov in 1.-342.000 l:ron izdatkov, torej samo 14.000 čistega dobička. Največ se je izdalo za pogozdovanje, ki se je vršilo na veliko, in drago upravo gozdov. AVSTRIJSKA EKSPEDICIJA~V SAHARO. i Dunajski preiskovalec Afrike Oton Cezar Arthauer se je v šestič napotil, da odkrije še nepreiskane j kraje srednje Afrike znanosti. Ves ; učenjaški svet obrača pozorno oči v tega moža. kajti odločil se je za delo. pred katerim je že marsikomu upadel pogum, odločil se je, da pojde v saharske planjave, ka-mo še ni stopila noga nobenega Evropejca. Računajoč na njegovo znanje, neustrašenost in na priro- ; jeno mit zaupnost do ljudi, priča- : kujejo mnogo od njega. Vse dosedanje ekspedicije je podvzemal j tiho in na svoje stroške po jasno začrtanem programu. Za zadnjo 1 ekspedicijo pa so se zavzeli tudi 5 širši učenjaški in trgovski krogi, ki so obskrbeni njegovo ekspedi- ; cijo z vsemi potrebnimi predmeti, zlasti pa z živežem in zamenjal- -1 no robo s tamošnjimi domačini. < Spremlja ga učenjak Reiter. stro- ] kovnjak za geološko, zoološko in ' botanično raziskovanje. Vkrcal se i je 14. julija na parnik "Andras-sv" in je odpotoval čez Malto v;« Tripolis. J V LEVOV! KLETKI. V francosko mesto Beaucair je prišel zverinjak, katerega največja atrakcija je bil vendar lev Cezar in njegov krotilec. Krotilec je med predstavo proglasil, da takoj izplača stotisoČ frankov tistemti, ki gre namesto njega v levovo kletko. Najprej se ni nihče oglasil. toda stotisoč frankov je lep denar. Naenkrat vstane v zadnjih vrstah neki mož in pravi, da bi si rad prislužil to lepo svoto. Krotitelj se je pa precej prestrašil tega neljubega konkurenta. Mislil je, da ima pred seboj tovariša, ki se je nalač preoblekel v kmetsko obleko in ki mu hoče delati umazano konkurenco. Mrzel pot je stopil krotitelju na čelo. — V resnici hočete v kletko? — ga je vprašal in glas se mu je tresel. _ ] Tudi za svojo mizo se Pij X. • ne upa nič zapovcdati; udano u-i živa jedila, ki mu nikakor ne u- j gaju jo. a uživa jih iz bojazljivo- j sti pred kuharjem. In ta mož se i ne boji, uničiti škofe in stresati kardinale. --o-- Razne zanimivosti. O SMRTI IN UMIRANJU. Povodom vseučiliške si a vn osti! v Beroliuu je predaval profesor Fridrik Kraus o smrti in umira- , nju. Njegov govor je bil globoko ' [ razumljen in pretresujoč. Profe-! sor Kraus se je postavil na stran onih. ki vidijo v smrti in umira- i nju notranje organične procese in i pravijo, tla je vse življenje nepre- 1 stano umiranje in neprestano na-' staja nje. Tvarina iz katere se zgradi organizem, se neprestano tvori in razkraja. K sklepu svoje-ga govora je omenil : Prijazna je ' smrt le. ko je pobesila bakl jo, prej nima smrt nič estetičnega. Tudi. kjer je smrt tolažnica. naleti iz-početka na gluha ušesa, ali pa jo pozdravijo s trepetom. Marsikoga sem že pripeljal pred terana ■' vrata, močne in slabe, videl sem. ; kako so se izgubljale njih vpra- : šujoče oči v zijočem brezdnu in ' navadno mi je bilo lažje pri srcu.!' ko sem videl. k;iko so se pogreza- !< li v megli, ki je legla na bolečine in jim zakrivala vse. tudi tako- : zvaui drugi svet. j DANES MENI, JUTRI TEBI. < Znani londonski gledališki rav- j * uatelj (ieorge Edwards, ki je vodja gledališča Gayety. je nekoč ? rekel pri neki skušnji lepi. a ne-' koliko nerodni igralki: "Vi pleše- J te kot slon; pojdite raje domov."! O tej malo uljudui kritiki je cul j tudi milijonar Frank (.'oit!d. Po- < sledita vsega je bila, da je muha- i sti milijonar lepo igralko poročil. ] Kot poročno darilo pa je pripra- \ vil svoji nevesti lepo preseneče-; i nje. Na tihem je namreč pokupil < vse akcije gledališča (Jayety, ter ] jih podaril mladi ženi, ki more se-'« daj strogemu ravnatelju diktira- , ti svoje želje. George Edwards je ] moral pač svojo odpoved vzeti na ; zaj in v bodoče bo nastopila v gle- ; dališču mlada umetnica, čeprav!] pleše po mnenju ravnatelja, "kot f kak slon"*. ^ i j MESTO ŽENSK. Nedaleč od Pariza je malo pro-'" vincijalno gnezdo, v katerem ima 1 ženski spol med prebivalstvom i toliko pretežno večino, tla moški j5 skoro v pošte v ne pridejo. To je ! 1 namreč mestece Froissy v depart-!' inentu Oise. v katerem skoro vse'1 uradniške posle od magistratne- 1 jra tajnika do pismonoše uprav- * Ijajo ženske. Poštariea v Froissv- ; ju je bila tudi ena pri predlanskem štrajku poštnih in telefon-' skih uradnikov, ki je kljub vsem dogodkom vztrajala v službi. Br-j zojavno službo upravljajo v tem i kr a ju tri dekleta. Na kolodvoru i upravlja neka ženska službo po-;: stajenačelnika ter posluje tudi' kot železničarska blagajničarka in čuvajka. Tudi mesto občinskega sluge je zasedeno od ženske. Nadalje upravlja posle javnega kliearja ki med ropotanjem bobna naznanjuje na uličnih vogalih i- j mena novoporočenih parov, tudi ženska. Da vodijo razne obrti v' mestu ženske, večinoma vdove, je j popolnoma naravno. V tem mestu so volili tudi žensko občinska u-pravo. a je prefekt volitve na podlagi obstoječih zakonov proglasil za neveljavne. Proti ženski vladeželjnosti se pojavlja med moško.manjšino huda reakcija, ki se je pred kratkim pokazala celo ' to približno 464 bilijonov ton. Ako [ bi se ta ogromna masa vode raz-i delila enakomerno po vsej zemeljski površini, bi stala voda po nji 91 cm visoko. Ali dež pada j zelo neenakomerno in neenako na! raznih predlih zemeljske oble. V mnogih krajih ne pade celo leto j ni kaplja dežja, medtem ko bi na i drugih krajih stala voda, ki padal iz oblakov, po več metrov visoko. Tako pade n. pr. na nemški jugo-; za pa dni afrikanski obali tako malo dežja, tla bi stala dežniea na do-, tični površini komaj 1 do 4 cm vi- ( soko, medtem ko bi v drugih krajih dosegla višino do 10 metrov. Množina vode ne zavisi od tega. koliko časa dežuje. Kratkotrajni tropični hudourni oblak izlije na zemljo več vode v par minutah kakor pri nas večurno deževanje. Posebno hude plohe imajo v Indiji. kjer padajo od polovice junija do polovice septembra po za-padni obali deževni curki po 445 mm široki. To velikansko množino dežuice namerava uporabiti, kakor poročajo z ainerikanskega konzulata v Bombayu. neko ame-rikansko električno društvo za dobavo električne sile. Upajo, da bodo dobili od nje 40.000 konjskih sil. V kratkem prično graditi v ta namen tri reservoare ali bolje rečeno jezera, katerih eden bo i-mel prostora za 280 milijonov kubičnih čevljev vode, a drugi celo za 2600 milijonov. Voda iz obeh jezer bo padala iz višine 1200 ■ čevljev skozi tunel v ogromen 7 milijard kubičnih čevljev obsegajoči reservoar in bo dajala 90 km od Bombava oddaljeni centrali e-lektrično energijo. Po mnenju a-merikanskih in angleških inženirjev ne bo nobene zapreke praktični izpeljavi tega načrta. NOV AEROPLAN — IZUM SLOVENSKIH IZNAJDITELJEV Proč od hrupnega sveta, na lepi ravnici na Vlačnem pod hribom svete Trojice, oddaljena kake tri-četrt ure, z vozom en četrt ure. od Št. Petra na Notranjskem, delujeta marljivo in vstrajno dva pristna Kraševca gg. Kjuder in Renče! na sestavi svojega, lastnoročno konstruiranega aeroplana. Aparat I ki je že patentiran je takozvani i monoplan. zmajevega sistema to je težji kot zrak, ter vzdržuje i stransko stabilizacijo s tem, da I skrajšuje, oziroma zdaljšuje no-! silna krila, ima pa ob enem tudi j avtomatično stabilizacijo. V slu-j čaju, da neba motor funkcijoni-i rati, ali da se kaj drugega pripe-i ti. zrakoplovec lahko neposredno iz guvernala prenstroji cel apa-| rat v padobran (Fallschirin) ter j tako padec popolnoma ublaži, j Minimalna hitrost v zraku je (70. maksimalna 130 km na uro. Dv igne se poljubno z večmeter-skim zaletom ali pa neposredno. Aparat meri 11 metrov čez krila in 10 metrov na dolžino, ima 20 št i rij a škili metrov ploščine. 225 kg teže ter nese 460 kg. Nosilni deli aparata so iz bambusovih cevi. težnost ni deli pa iz jeklene žice. Krmilo, krila ter priprava za dviganje in padanje prevlečeni so na obeh straneh z metaliziranim platnom. Motor je tvrdke "An-zain" Pariz, na pet cilindrov z 50 HP f konjskimi močmi). Vijak (propeler") je iz stisnjenega lesa, napravi 1300 obratov v minuti ter ima 170 kg vlačne sile. to je: toliko kilogramov dvigne navpično v zrak. Reservar za bencin ima '20 litrov vsebine, kar zadostuje za 200 kilometrov poleta. POZOR, ROJAKI! Lepo urejen saloon se odda v najem. Prostor je dobro obiskovan. Lepa prilika za Slovenca, ki i razume več jezikov. Cena je nad .+•2000. Vzrok, da se proda, je lahko znan samo kupcu. Oglasiti se je osebno ali pismeno pri: Joseph Rosman, 712 Market St.. Waukegan, HI. (18-23—9) j NAZNANILO. \ Rojakom Slovencem v "West Allis, Wis., in okolici naznanjamo, da je za tamošnjo okoiico naš zastopnik FRANK SKOK, 420 52nd Ave., West Allis, Wis., kateri je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati za to pravo-: veljavna potrdila. I Upravništvo Glasa Naroda. jf Phone 346. | (?f ® FRANK PETKOVSEK, I javni notar - Notary Public, j§ 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL. _ tp PRODAJA fina vina, najbolje žganje te- izvrstne smotke — patentov ana idra » j PRODAJA vožne listke rseh prekomor] ji jf POŽILJA denar v star kraj fanesljlvc • J in poSteno. j j S UPRAVLJA vse v notarski posel spadali jočadela. t? ---- i Zastopnik "GLAS NA RODA", 82 Cortlandt St.,New York. f i Josip Russ, | {f || • —■<* trgovin« , ^ l ^^^F i Sa'00n ^ 6^0C8^i'a, ff ji | Pri meni vsakdo dobi kar & l Up^ J želi In topo najnižji coni. fl i ^VHHL Sr S Pridit« in prepričali flfc ^iab^Pl a 1 ■ ---m Prva slovenska dražba pod imenom "He Ohio Brandy Distilling Co." 6102-6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio " ^ se priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom po širni Ameriki za obiia naročila. V zalogi imamo pristni brinjft-*ec, tropinjerec, siivovko, raznih vrst Whlskeya in i domala viua po zmerni ceni. Kupujte od domačih ljudi, kjer bodete najboljše postre- K ženi, in ne dajte se podkupiti od tujih Vam neznanih agen tov. Pišite po cene. Postrežba točna za vsa naročila. "SVOJI K SVOJIM r "Oprostite," je odgovoril kar-' dinal, 4 4 ali jaz nisem nič poslušal, jaz sem molil rožni venec." Pij X. je obranil tndi kot papež svojo osebno ponižnost. Ampak neomejeno zanpanje ima v jpoinoč svetega Duha. Kar reče. "j kar stori, vedno je prepričan, da njegova oseba ne pomeni nič- pri " njegovih besedah in pri njegovih 1 dejanjih. Vse stori nezmotljivost ' njegove funkcije. Celili deset let je Leon XIII. svojega državnega tajnika sprejemal po dvakrat na dan, a ne enkrat mu ni prizanesel s popolnim j ceremonijelom : moral je dolgo čakati. poklekniti in poljubiti roko. A mnogokrat so nasveti kardinala Rampolle postali volja papežova. Nasprotno pa Pija X. hudo bole časti, ki mu jih izkazujejo kardinali. Sam jih dviga in jih z za-| starelo vljudnostjo prosi, naj se vsedt jo. Kar ponižuje se pred njimi. Ampak nasveta ni še sprejel j nobenega. Skoro nikoli ne vpraša kardinalov zsi njih mnenje. Xa I finega Leona XIII. je imela njego j va oklica mnogo več vpliva, kakor na ponižnega Pija X. Vzrok je jako priprost: Pij X. je počasen in dober, ampak silno nezau-pen in se zanaša popolnoma na razsvetljenje z neba. Leon XIII. i je polagal veejo važnost na človeške kalkulacije in je hotel prej slišati vse glasove tega sveta, pre-dno je določil, kaj naj mu sv. Duh svetuje. Leon XIII. se je celo svoje življenj«' pripravljal, da postane papež. Pij X. ni nikdar povzdignil | svojega pogleda do tega keliha. eigar grenkobe se je hal. Velika ljubezen Pija X. so bile Henetke. , n-ste njegove Benetke, mesto brezi, pralni, z mirnimi vodami, z mor- , jem onstran lagun, z večernim ve- j tercem. s spoštljivo se ohnašajo-čimi gondolirji in z delavci, ki so sla ho oblečeni, a radi poklekajo. ^ Ko je bil patrijarh v Benetkah, j sem mu bil priporočen po nekem 1 Benečanu. hivajočemu v Rimu. « Po naivnih in šarmantnih vlju- ! dnostih in ]>o dolgem ugibanju, j kam hi položil moj klobuk, ki mi j fra je bil iz rok vzel. me je kardi- ^ nal iz p ra še val o najinem skupnem . prijatelju. O prebivanju v Rimu j je govoril kakor o davnem, a so- ^ vražnein pregnanstvu, ponavlja- \ joč neprestano: " 1'bogi mož. n- ; bogi prijatelj! Kako mora hiti ne-srečen v tem nezdravem mestu." j Zapisane besede ne morejo poka- \ zati, s kakim studom in zaničeva- j njem je takratni beneški kardi- ; nal imenoval Rim nezdravo mesto. Vpraševalo se je že. če kardinal Sarto. potujoč iz Benetk na kon-klave ni spoznal, da bo mogoče 1 on izvoljen. Resnica je. da je ita- * lijanska vlada že dolgo časa pri- 1 pravljala ta uspeli cerkvenemu knezu, ki je v Benetkah pozdravil * italijanskega kralja kot katoliške- ( ga vladarja. Giolitti se je dolgo * Trudil s posredovanjem Avstrije. S Kardinali - nadškofje italijanski. I J ki so pogostma v stikih z vlado, so bili opozorjeni na beneškega pa- * trijarha.. lahko se reče inspirira- ' ni. Kmiuenca Sarto jc to vedel: ) tudi njegove sestre so bile podu- J čene. kajti molile so mnogo, da bi i c njih brat ne bil izvoljen za papeža. Toda kardinal Sarto ni verjel. 1 da bi te človeške koinbinaeije ino-j gle imeti kak uspeh v konklavu. j <>n tejra tudi še danes ne verjame j * in njegova moč izvira iz neomejc- j nega prepričanja, da je bil edino na nebeško intervencijo izvoljen i za papeža. Kar se tiče voznega j listka iz Benetk v Rim in nazaj. \ ki ga je bodoči paež Pij X. takrat j i kupil, je to storil zaradi pomirje- j t nja svojih preplašenih sestra, ti-,.s stih sestra, ki ga niso nikoli zapu- i stile in ki so pletle nogavice pri i nekem oknu beneške palače tudi i če je bilo kako posvetovanje, v na I t vzočnosti svojega brata in prela- I tov. Monsignor Bressau, papežev! j zvesti, neinteresirani in vdani pri- s jatelj, pripoveduje pogostoma. da!s bi bil novi papež skoro umrl od s t žalosti, ko je po kronanju spoznal. 1 j da je za vedno prostovoljno zaprt 1 v Vatikanu. Ta bolest je postala 11 mirna in molčeča; papež jo nosi, j s kakor kako dolžnost. Toda v de- 1 tajiih življenja ni Pij X. nikoli i i sprejel navad svojega dostojan-'; stva. Redovnice svete Neže. ki imajo 1 blizu Rima svoj samostan, tkejo i in šivajo same iz volne svojih o-vac beli talar za papeža: vsako nedeljo pošljejo papežu nov talar. i Navajene brez dvoma na heraldi- ] čno suhega Bcona XIII.. šivajo i te vrle device talarje. ki imajo ] preozke konce rokavov. To ženira papeža močno, toda nikoli ni pn- i stil, da bi se o tem nedostatku obvestile redovnice. Papeževe sestre popra vi jao talarje. i 4 Od Leooa XIII. do Pija X. rf —o— Francoski publicist Jean de Bonnefon, ki je vsled svojih iniio-goletnib zvez z rimskimi cerkvenimi krogi eden najboljših pozna-valeev vatikanskih razmer, je povodom zadnje težke bolezni papeža pija X. priobčil v pariškem " Journal u" jako zanimiv članek, kateremu smo posneli naslednje podatke: Razloček med papežem Leonom XIII. in med papežem Pijem X. je velikanski. Še vidim Leona XIII. bledega, tankega, mrzlega na papeškem nosilnem stolu: izgubil se je v papeškem oblačilu, iz katerega je njegova dolga roka visela kakor meč. roka. ki je blagoslavljala s cesarsko zapovedajočo gesto. Ta brezkrvni starec je bil izvoljen leta 1S78., ker so hoteli kardinali po dolgem vladanju Pija IX. prav kratko vladanje in ker jefeninenca Peeci izgledal kakor da je na koncu s sapo. izčrpan vsled dolgega čakanja na pe-rudžinski skali. A Leon XIII. je I vladal 2 H let; pokopal je vse i kardinale, ki so ga izvolili, iz-vzemši enega, ki še živi, namreč j emineneo Oreglia. Leon XIII je prestavil os papestva. Uveljavil j je svojo dušno oblast pri uekato-liških državah. Nasprotniki so gn bolj občudvali. kakor verniki. Sj-jaj fimkeije ni zadušil osebnega j sijaja pa|M*štva. Kadar je bila Ev-i ropa zrcalo najmanjše njegove kretnje, mislila je pri njem manj na papeža iu bolj na vladarja. Leon XIII. je vedno nemirno iskal pritrjenja aiplomatov. Po-, govorom s poslaniki je dal prednost samo pogovorom s kralji. Kardinal Ram pola — molčeči mož. ki je Leona preživel — je rekel nekega dne: ''<"'e bi prišel predsednik francoske republike v Rim in bi ne obiskal Njegove Svetosti, bi bil to za papeža smrten udaree." Dokler je Živel Leon XIII., niso prišli francoski prezidenti v Kvirinal (kraljevska palača v Rimu), rim jt■ Leon XIII. umrl. je poglavar francoske države ob-i iskal italijanskega kralja, a po izjavi nekega kardinala: "Pij X. tega niti zapazil ni." Mislim, da ne ponižam osebno sti mrtvega papeža, če povem doslej neznano anekdoto. Najvcčj* veselje in največji uspeh Leona XIII. jo bil obisk, ki gn je Viljem II. napravil v Vatikanu. Cesar, poglavar luteranske vere. pred nogami starega, belega duhovnika! Kakšen uspeh! Bil je dolgo pripravljali, negovan! kot sladek sen in se je uresničil kot plod pogajanj. Znano je. Ua se j.- Leon XIII. s svojim umivanjem politike in s finostjo svojega duha cesarju Viljemu zelo prikupil. Ni pa znano, da je Leon XIII.. p redno j.* aprejel svojega gosta, trinajstkrat premen i I prstan. Ko je poskusil s prstanom, ki >;a je daroval sultan s safirom. ki j*, bil spomin na Leona X.. z rdečkastim diamantom, ki ga je ljubil Gregor XVI.. >i j,, papež izbral navaden zlat prstan z navadnim kamnom, v katerem je bil urezan ' coin in nit za trn i k. Tudi jc bila dolga razprava glede roh«-a „d čipk. Leon XIII. ' je med pogovorom rad vlekel niti 1 iz najfinejših čipk in pripovedu- ' jc se, da je pri nekem burnem po- 1 govoru popolnoma raztrgal svoj 1 rol»ec. i Pri sprejemu Viljema II. papež tudi ni pozabil na izhero tabake re. Dal si je predložiti celo zbirko iu jc izbral zlato, z demanti okrašeno tabakero. ki jo je cesar Napoleon I. daroval papežu Piju VII. Ta skrb za posamičnosti. to poutilikalno gigrlstvo. ne zmanjšuje moža. Teh potez ni prezreti pri njegovem portretu. Pij X. ni nikoli izbiral prstana. On nosi svoj prsetan kakor znak šar/.e in svojo šaržo opravlja kot dolžnost. . i Zgodovina ne bo naštela mnogo papežev, ki bi vsled svoje, četudi nepričakovane izvolitve trpeli. A nobeden ni sprejel tijare z večjim strahom, kaor kardinal Sarto. Kot patrijarh v Benetkah, je živel po krščanski misli, zaničujoč svet in je izi>olnjeval vse dolžnosti svojega dostojanstva in pobožne vestnosti. Nekega dne se je udeležil obeda pri princezinji X.. ki slovi zaradi svojega katoliškega delovanja. Pogovor se je zasukal na literaturo, a patrijarh ni zinil nobene besede. Po obedu ga je eden povabljencev vprašal: '"Kaj pn Vaša e-minenca mi*!: o pogovoru pri o- | Smola zrakoplovca Warda. j Zrakoplovee Ward se je včeraj zjutraj v Addisonu dvignil v zrak da hi nadaljeval svoj polet proti paeifiku. Preletel je komaj pet milj. ko si' je stroj polil in padel iin tla. Stroj j.' bil popoli\onm razbit. Ward s«' je rešil in j,- Ael peš nazaj v Addison. Izjavil j«, da lic ho nadaljeval pojeta. Uvcz barvanega čaja prepovedan. Vlada j<- prepnvtfllala uvoz bar-vanega čaja. V Sati Francisco leži v skladiščih 2,(M)0.IHX) funtov čaja vrednega *r>t, ki ga vlada lie dovoli prodati, ker je barvan. Angleški špioni na Nemškem. r.mden; Prusko, 22. sept. Angleška <-aslmka Attwood in Khepard, l;i si a bila v sredo aretovana in obdolžena špionaže. sta bila danes izpuščena iz zapora. Strajk na otoku Trinidad. I'ort f.f Spain. 22. .s«>p{- Vsi delavci. ki so uposleni pri Trinidad Lake Asphalt Co. so zapustili de-Jo in izjavili, da se hočejo s prvim , pariiikom vrniti nazaj v New York. St raj k je bi! posledica od-| redb<>. da morajo delavci delati tudi o!» nedeljah. NAZNANILO. Slovencem v Dniverju, Colo., j in e.koliei. kakor tudi rojakom, potujočim skozi Denver, naznanjam, da imam rojakom dobro ■ znano GOSTILNO "Scandinavian House", j kjer točim vedno sveže TIVOLI ■ pivo in držim snažne sobe po nizkih eenall. ' (insfilna se nahaja v bližini • nioii kolodvora na 1719 Blake St. Idi od kolodvora po 17. cesti » do Hlake ceste, potem kreni na levo in takoj zagledaš napis: Slovenski Saloon Triglav. Dobra in točna postrežba. Za obilni obisk se priporočam. John Debevc, lastnik. (28-8—28-11 lx v t) Kje je ANTON ZGONC? Doma j<' od Sv. Križa pri Litiji na Dolenjskem. Tukaj v Zjedinje-nili državah biva že 15 let. Pri menf je bil meseca aprila letos i in sedaj se nahaja nekje v Fayette Co., Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi, kar bode zanj še najbolje. — Florian Kopač, P. i O. 1 >ox 93, Burdine, Pa. 1 (22-26—9) Hamburg-American Line. Redni prekoocranski promet iz NEW YORK A. do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG z dobro poznatinii parniki na dva vijaka: Kaiserln Aueuste Victoria. America, Cincinnati Cleveland, President Lincoln, President Grant Pennsyl -ania. Patricia, Pretoria itd. ' Veliki moderni parniki nudijo najboljS* adobnoaU za primerne cene; n'-prckooljiva kuhinja in postrežba. Opremljeni so z vsemi modernimi aparati. Odhod lat New York«* H I? ICS I DR NT LINCOLN — odpl. 1 okt VICTORIA LOUISE odpluje 7. okt ob 10 dopol. Vozijo tudi v Sredozemsko morje. Hamburg-American Line, 4145 Broadway, New York City. Pisarne: Philadelphia, Boston, Pittsbarg, 1 Chicago, Št. Locis, San Francisco. ! Ho I. j pored ko ma pa s l roj«"* ki j i :;ir:iii iiosel. ker težko j 'e i.r.t iikrat vse nositi \ kljunu laiikeiu kam sebo. ' ji;; v.. tri kar 11 "i s nk rat i -i |t= oi«^ii;i i <> ne vc !'<• ; ■ < 'e (>a l:do se kapricira — j »"<> 11 •*i v;! huda j". j K :i p i i«i : 11. 11 i »"• ne Irkam; | ! 'rii 11 in v ii istj. kei!ar ras ' • jiokijee, vselit v veselje I1:!!!! nojema je irlas. I _ j >fnrl\lja j« l es eii«liia plica, j Vse jo ljubi in časti; p*ri«iein !i <■'••■•/. dimnik, okno, I \ sak prav rati sat- olidr/.i. j W jer se ni.si-ni še oglasila, i Zglasito s« j .»zn.*je š,-. ■.!or«ia ; eukrai — Jlike M:id. t;a !•' i•• ■ kričaea I V kisi vasi danes ni: ! štorklji to je !e i.irra«'* !. ' " fi i a j: J se na roei! Kut p;i j ! AMani Vam Mike ('egare. | --------- Drobne novice h raznih krajev. —o— iJc.-icd-cc konservativne zmage v Canadi. < niea^ro, iii . 22. scpl. — Xa po-1 io»"*i! o o zn;;itri konservativne t liauke v Canadi. Iii je nasprolni-I ea reeipi o<-i1« te z Združenimi dr-j kavami, je e«'iia pšenici takoj po sko«"-i!a za 's1- eenia pri bušeijnu. iTudi iz Ivi iiiiieap«disa, Kansas t'ity in drugih žiiiiii; ti;::.** poročajo o Višjii- žitnih eenah. Naravnn je. !»!a bodo /i!., i zvišali tudi ceno mo-i. Uovori s -. 1 ugi sv je !>il ve.-laj pono«*i spiiivil spat na streho hiš«- štev. iICi^hi AT spanja je ko- lovrati! po strehi in padel sedem na istropij irloboko. ne la bi se bil tež: .> t» iesn«» poškodoval. Vrvi. ki j so bile napeljane na dvorišču za sušenje perila, so ga zadržavale i pri prcleii in oslab« le padee. Zailo jlii! je !ahk< P lesTio poškodbe, vpil j pa je možieek, kakor da hi ga drli na dvorišeu. Vsa hiša je bila po-: konci. \" bolnišnici, kamor su ga bii> odpeljali, so ga kmalu izjJU-| stili. Zrtov štrajknili izgredov v Jersey City. Preniogarski voznik Frank So-J im rs, ki je bil v noči od srede na četrtek v Jersey City ohstreljeii, .a včeraj v bolnišnici umrl. So-taers je bil napaden, ko se je vi-a-<-al z nekega šlrajkarskega siioda domov. Napadalce je pripadal | stranki voznikov, ki nasprotujejo sedanjemu štrajku. Stomilijonsko posojilo Cube. Wavana, 22. sept. Vlada je storila korake, »la dobi $100,000,000 posojilo v svrho plačila državnega dolga $70000.000. Posojilo bode el'ektuirala riewyorska banka Spe-yer Bros. & Co. jI Dela pri panamskem prekopu. Dela pri panamskem prekopu izredno hitro napredujejo in zdaj poročajo listi, da so tri četrtine' prekopa že izglobljene in da bo i vse delo že leta 1913. gotovo. I ; »Te dni odrine neka j naših « !a- J > nov si. hunteng kluba "Tarea ' v j - Konje tikat državo ua jfil ;ne iu I - peteline. — (Jud h k! Jeleni jih j >(ondi že kar z bandu čakajo naj . rel rod štejšuu. ;og«:;e b . pa > j kdo veiniarb' t< iiaj kaeega .'kozla ustrelil. - peteli .a na! » cerkvenem si«»! pu ! Ce [toji.ii m n j.iz ž i; j i: n i Via ta | . trip. vzamem s luntov I . . > teiiglelul pnpirja za j -b ne: u e-| .' goee vjame kak i "p nanj.' - ka-1 . Jkor s«1 je j ■ri men i zadnjič tako! »lena miš v lovila. S;, ijai u; , ; znam. eeravno s iu p.-i niei.-; ft-jih | -ikajzerja dinai. j i i Zadnji teden e je išii v Svc a -■(b'liiji .i I »',>■•< i ..p-.- j menit rjisiu-ra! !•:«■ .-<> i . ri-. . . j neko lil I. staro ista i,.- na ■ . i terij 1 i frill i. Za nji-, i ■ pi!a!a j ■ ..pa niae.ja banda. J !■ .^pmiinja i one iijiteke J t - i ; zii»>reia.| , : psov isl« -a gnspodar " i - . - | _ ja 11! VSI sil IJ i 1, • l i .'•!•< ;:• !■!•»=.'• na re- j - pih privezal e. '>•" .;. 'i so pu iiio j igh eelo pot traver marš za svoji i ima kolegoma. — Sv-t n.- dan j 1 danes neumen. Ne dah-e od '. j .iurl-.a in a et; i !< 1 o 11 ar ta!.o dlesne •> maei-o, da: ( j mu nosi pisma v J. • ;i. , S pieimom v /■>! > !: • ;.!. a n-ačka " i na isto štangp. otipi-.• s tae«> |. 1 ipakso iu vr/. pismo vanjo. Y< • ■ | raj je nesla zi»p, ! ne!-.-, sp. šel dvli j very iiisiii . tja. !';: zluinkal ; k Iva hilro opazi, .ia je pozabil ij.»t' ! " »ar pi itis:iii ši. me nsie ! !i- i 1 tro se vrne ž njim na/a j. da se j. ' st \ ar s<• I Jala. •. . . i. >* .. )(i. - Mr. Kdii- r Ker smo / • p, ! samih . živalili, i naj Vam on; nim ta :nu - j. • tel '-.^a s» • i * i ja/ : f.. t i A raeaje st d.nii-. n--!.,. popol-| '.1 ne, zapazim na K... lani ši rit pred jiekiri! st.n-o.ii eno svil for-li.i la j junki'^ ,o. ;.i j. jol;a!a 1 in gledala razie- zivaii \ oknu. - Sredi okrn^iaieli - v k.-:-t;i!.;t ja- ! 1 ko lepega psa. podobnega lisici in ■ uied\« da. ()<"'i je leu I svet] koi " dijainanti. ušesa -lajiiš. zobe beb- j ' kol sn« g in go!..''--k f..bče!; ! ; ' lovek bi Min k a i e. ii- > i^rl nanj i 1 prii isnil*— ee ne bi in; j>es;. Vpt asam jo. en" s\il ! sev -n i i in. Svif siksl i i seven! Ženin je bil ."ikrat vtlo-1 vcc. ona pa 4];r;it! r.znala si a se i še iz šolske dob« kot svit h ari a r- i !.?a. — No, tema n.-s« I bom jutri-leno najbolj 1'uirano što;-k!;jo za > prežeut. Naj jo držila v kurniku, j da jima bo nesla jajca. — ali jo j f>a lahko snesUl v eikn fri kazi!' Moj biziiiu,^ s ši vabljena vsa tukajšnja in sosed-i nja društva, da se udeleže te za-s bave. Posebno pa vabimo društvo i Simon Gregorčič štev. fiO S. N. P. i JeTlnote v Ijloydell, Pa., društvo - Zavedni Slovenec štev. 1 S. 1). 1*. i Zveze v Llovdell, društvo Zarja Svobode štev. 11 S. D. P. Z. i v Dunlo, Pa., društvo štev. 70 S. i S. P. Zveze v Dunlo, Pa., društvo t štev. 64 S. S. P. Z. v St. Michael, i Pa., društvo štev. G5 S. #S. P. Z. - v Onnalinda, Pa., kakor splošno i vse Slovence in Slovenke tu iu v - okolici. Igrala bode dobra sloven-e ska godba; za hladno pijačo in - prigrizek bode skrbel za to izvo- - I j eni odbor. 1 Dne 18. t. m. j" nek Poljak poškodoval nekega Slovenca nad le- 1 vim očesom. Rana je bila sinrtno- • nevarna. Na lice mesta poklicani " družbeni zdravnik mu je dal prvo • pomoč, a ravnal je z njim tako 1 slabo, da je bilo treba poklicali " drugega zdravnika, ki je rešil ra- " njeneu življenje. Zato smo prišli " pri družbi v 'nemilost, za kar se ■ pa lie zmenimo veliko. Na pad n-L" lee Poljak je oženjem in ima otro-" ke, hapadeni Slovenec je samec ■ in elan društva sv. Petra in Pav-' la. Napadate^ se nahaja set bij v " državnih zaporih v Edensburgli. - pa. - Pred "koncem vabi odbor še en-1 krat vse Zitvedne Slovence in Slovenke. da se udeleže otvoritve slovenskega društvenega doma dne 7. oktobra t. 1. Na svidenje! Odbor. i Erie, Colo. : Spoštovani g. urednik:— \ Ker nas je tukaj malo Slovencev. so dopisi iz te naselbine bolj redki. Zat-o sem se namenil, da nekoliko 'opišem tukajšnje razmere. Naša naselbina šteje dve slovenski rodbini, več pa je samcev. Škoda, da je znani Mike Cegare tako daleč od nas, ker bi drugače lahko vstanovili pečlarski klub. Delavske razmere so slabe, ker " štrajkamo že od prvega aprila ' 1910. Sedaj teče že šestnajsti me-1 sec, pa še vedno ne vemo, pri čem . da smo. Zato ne svetujem -roja-1 kom semkaj za delom hoditi. Uni-" ja nas podpira, da se moremo ' vsaj preživeti. Koncem dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom A-merike. Tebi vrli list Glas Naro-^ da pa želim obilo vspehov. Ivan Vidie. i ____ Kaj piše Mike Cegare. —o- Na Ričvotu, 9. 23. 1911. Air. Editer:— ' Baj Žingo! — ga že imajo! — Koga pa vendar? — I — Mike Cegareta, — na dilci, (Aj bek ju pardon!) za Ono reri p Rezi d»-n-ta pri K. K. S. F. v Rakovem springs, države Vaja Minka! — r ker sem jim poslal zadnjič na rc-; ži-ste-ret po pošti 30 importir Ani h veržink. Tacte rajt ajdi ja Mike Gega-, re! Za ta titl in čast se slavnemu i Kadilnemu Klubu Slov. Fantov i ondi iskreno zahvaljujem. — Če jim ljubo, poslal jim bom za nit jirs prezeht par funtov štange tobaka ali klobas (ne mesenih) za cikat, kedar bodo kare lodali. ali pa en mehur šnepergerja za šim-tat proti nahodu! — Priložil bom tudi en špetun za miteng halo ! — Živeli! Mahuleiztrumf, sem si mislil, ko sem te dni nekemu lonc mauu j v Ken zase siti pisal, da ni vinal j čif treferja pri onih srbskih sreč-j kah. — Najun eksko.f žen v Beli grad splaval je po oceanu. — Ker! so v onem mestu Ken zase d raj ali tempe rene, je isti dan ta moj znanec gotovo spil par patelnov Cele rij sode, vsa se je oparila, Krim sode, Žin žer Ela itd. na to majlengo, — jaz sem se pa s cvičkom troštal pri Krugeleabirtu. Beda v Evropi. i AT Evropi vlada med ljudstvom -! velika nezadovoljnost. V Angliji, > Franciji. Avstriji in Španiji je • j prišlo do ljutih pouličnih bojev. . Na Dunaju je bilo proglašeno ob-, sedno stanje. Ar Španiji so prekli-. cane ustavne garancije. Arsaki čas lahko izbruhne v. Evropi revolucija. ^ Ar prvi vrsti so gospodarski i razlogi izzvali nezadovoljnost in provzročili nemire. V Evropi vla-d* neznosna draginja in zaslužek . je slab. Ljudstvo si ne more več odtrgati od ust in skrčiti svoje izdatke za življenske potrebe, j Ljudstvo je prisiljeno stradati. Tudi v Ameriki je draginja, ali tukaj je ljudstvo lahko znižalo t svoje potrebščine, ne da bi ravno L moralo trpeti glad. A'sled slabe . letine in vsled visokih tarifov na i uvoz živil je nastala v Evropi prava beda in ta beda je dala povod za izgrede v Franciji, Belgiji in Avstriji. Pred dunajskimi izgredi so bili že v celi Avstriji veliki protestni .shodi proti draginji in vsakokrat j so zborovalei po shodu priredili j demonstracije, ki so glasno priča-, le o nezadovoljnosti v ljudskih masah. Na vseh shodih so govorniki zahtevali, da vlada odpre meje za uvoz živine in mesa. Vlada se ni ozirala na te zahteve, da-- si se je javno povdarjalo, da si bo ljudstvo moralo samo poina-. trati. To je bilo jasno govoreno in . izgredi v dunajski prestolici niso . bili presenetljivi za vlado. Demonstrirali so delavci in meščani, kajti mali meščani, mali trgovci i in obrtniki eutijo bedo ravno ta-. ko, kakor delavci. Dunajske demonstracije so bile posledice ne-vzdržljivih razmer v deželi sploh. Ar Nemčiji niso razmere nič Vboljše. kakor v Avstriji. Draginja je vedno večja in ''Frankfurter Zeitung" je že pisala, da je dvomljivo, ako se bo ljudstvo moglo pri obstoječi draginji preživeti. Do izgredov še ni prišlo. Tu- Idi v Nemčiji imajo slabo letino in j beda že trka na vrata. Politična atmosfera irad Evro-j po je zelo napeta. Beda je mogočna agitatorica in želodec ima svoje zakone. Presenečenja v Evropi niso izključena. Dopisi. Lloydell, Pa. Cenjeno uredništvo:— Ker že dolgo ni bilo nobenega dopisa iz naše naselbine, sem se jaz namenil nekoliko opisati tukajšnje razmere. Z delom je še vedno slabo; nekateri rovi sicer delajo vsak dan. a nekateri po 3 do 4 dni na teden. Zasluži se ravno za hrano ter za kakšen kozarček ječmenovca. V društvenem oziru še dosti dobro napredujemo. Društvo sv. Petra in Pavla štev, 35 J. S. K. Jeduote gradi sedaj svojo dvorano. ki bode v nekaj tednih gotova. Dalje naznanjam članom društva "Zavedni Slovenec" štev. 4 S. D. P. Zveze, da se je sklenilo na zadnji seji, da bo moral vsak, ki se ne udeleži prihodnje seje brez tehtnega vzroka, plačati $1 kazni v prid društveni blagajni; imeli bomo namreč volitev odbora za 1. 1912. Pozdrav vsem rojakom in roja-j k in jam širom Amerike, posebno 'pa članom S. D. P. Zvez^. Louis Pa i k. Lloydell, Pa. Cenjeno uredništ vo:— Prosim za nekoliko prostora v priljubljenem nam dnevniku Glas Naroda, da na kratko opišem tukajšnje razmere. V prvi vrsti moram omeniti, da bodo imela naša društva kmalu svoj društveni dom. Misel Ji 1 sprožilo podporno društvo sv. Pe- , tra in Pavla. Meseca junija je bil . tozadevno stavljen prvi predlog; : seveda so bili tudi tu. kakor je ' pri vsaki stvari, nekateri za, ne- ] kateri pa proti. Večina je zmagala. namreč, da se postavi družtve- 1 ni dom. Kmalu nato je bil kup- -Ijen prostor za dom za svoto 125 dolarjev, meseca julija se je pa 1 sklenilo, da se ta prostor opusti 1 in kupi drugi za $100, na kate- « rem je že tudi bila stavba. Treba 1 je bilo le nekoliko popravila, pa ( smo imeli društveni dom. Stroški J so preračunjeni za svoto $1000; i dvorana bode zadostovala za na- J šo inalo naselbino. < Dne 7. oktobra t. lj bode otvo- 1 ritev društvenega doma v zvezi i . veliko veselico. Ker j. dojeni. | Najnovejše vesti. I Pogajanja ined Nemčijo in Francijo radi Maroka se nadalju-l jejo. Nemčija je obljubila, da bo j odškodovala francoske tvrdke v j . Kongo državi, ki jo Francija od-J stopi Nemčiji. Tudi v Franciji so £ zdaj prepričani, da bo vsa maroška zadeva mirno poravnana. m m 0 A" Švici je umrl Hermann Kreis-0 inann, ki je bil prvi ainerikanski 0 konzul v Berlinu. Dj . D [) Predsednik Talt je zelo ozlovo-3! Ijen, ker je vsled izida volitev v j " i Canadi reeiprociteta pokopana. —: Imel je važna posvetovanja z od- ■ ! ličnimi republikanci v Peoria, 111. • ji Zrakoplovee Frank Miller je na Aliami County Fair v Trov na grozen način ponesrečil. Pri pole-. tu je eksplodiral kotel za gazolin in vžgal zrakoplov. Miller je v j zraku zgorel. . I Zrakoplovee E. P. Rodgers je j včeraj poletel iz Hancock, N. Y. - v Elmiro, Pa. Preletel je včeraj , 216 milj. • • V Ferrol v Španiji so bili tako veliki štrajkni izgredi, da je vlada - poslala tjekaj vojne ladje. Izak AVeiss* ki je bil v Newarku aretovan. ker je sam priznal, da je umoril tujca, ki so ga našli v nekem železniškem vozu pennsyl -vanske železnice, je menda slaboumen in si je vse izmislil, kar je j pripovedoval policiji. * Na 10. aveniji v Ne Vorku so bili včeraj zvečer skebi tvrdke ' Burns Brothers Coal Co. napadeni. Napadalci so bili v avtomobilu in so iz avtomobila lučali kamenje in steklenice na skebe. ^ -o- \ STOLYPINOV MOKILEC OBSOJEN NA VISLICE. i Stolypinov pogreb. j - j —o— - Kijev. 22. sept. — Dimitrij Bo-. 1 grov, Stolypinov morilec je bil danes obsojen v smrt na vislicah. Obravnava je trajala samo en dan. Zaslišan je bil kot priča samo ''načelnik tajne policije, Kuliabko, 1 i ki je preskrbel Bagrovu vstopni-■jeo v gledališče. Smrtna obsodba se bo takoj iz-j vršila, kakor hitro jo bo potrdil 'j poveljnik vojaškega okraja, 'i Truplo umorjenega ministrskega predsednika Stolvpina je bilo danes v Peherskega samostanu položeno k večnemu počitku. Ar mestu Kievu bodo postavili ' Stolvpinu spomenik. -o- S tra j k v newyorski stavbni obrti. j Stavbni delavci v New Yorku groze z generalnim štrajkom. — j Včeraj so pri stavbi Vanderbilto-jvega hotela ua 34. iztočni ulici o-stavili delo vsi stavbinski delavci. ker so stavbni podjetniki sprejeli na delo neunijske kamnoseke. Stavbinski delavci so se zdaj proglasili solidarnim s kamnoseki in zahtevajo, da delodajalci izpolnijo zahteve štrajkujočih kamnosekov. sicer bodo proglasili generalni štrajk. Nad 100,00 stavbinskib delavcev bo zaštrajkovalo, ako j stavbni podjetniki ne ugodijo zahtevi svojih delavcev. Delavska politična stranka,. Chicago, III., 22. sept. Organizi-I rani delavci v državi Illinois so i glasovali o vprašanju ali se naj ( ustanovi samostojna dela v. stranka v državi. Vprašanje so z veli- ] ko večino zanikali. To vprašanje ] jim je stavila državna delavska J federacija. G laso vanjn je všeč A-merican Federation of Labor, ki I zastopa stališče, da naj delavci .< podpirajo dobre kandidate raznih j političnih strank. i • i Celo vas razburil. 5 Janez Tepina, 30 let star dela- j vec v Stražišču, je jako surov ] človek. S svojo ženo ravna skraj- 1 no neusmiljeno. Dne 23. julija t. 1 1. jo je tako pretepel, da je padla 1 v nezavest. Ni čuda, če so se dru- < gi ljudje za ženo zavzeli. To ga s je pa zopet tako raztogotilo, da i je zažugal vaščanom, da jim bo 1 še to noč vas zažgal. Te grožnje [j so se ljudje tako prestrašili, da s so postavili nočne straže. Šele, ko s so ga orožniki odvedli v zapor, j c so se vaščani - pomirili. ObdoIže-(š nec taji, da bi bil s požarom gro-jzil. Obsojen je bil na 13 mesecev r i težke ječe. z "SLAS NARODA" I (Slovenlc Dally.; Owned and published by the 8lov«nlo Publishing Co. j (a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠ KO, Sec retary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of RiiflinosH of the corporation and addrewea of above officers: 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. I Za celo leto velja list za Ameriko in Canado.........«3.00 " polleta........ 1.50 " leto za mesto New York . . J 4,00 " pol leta za mesto New York . , 2.00 j I Evropo za \>e leto.....4.50! " " pol |. ta.....2.50 i " " " ee^rt ista .... 1.75 j ••OLAS NARODA" izhaja vsak dan iz- vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ('•Voice of the People") iflsoed every dav, except Sundays and i Holiday:;. Sultacription yearly $0.00. AdmtlMm«nta or* agrwment. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne na t isnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov proe-tmo, da se nam tudi prejšnje kfl-v-all^^e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopiaom in po^iljatvam naredite ta na- •lov : "GLAS NARODA" 82Cortlandt St., New York City. Telefon ««7 Cortlandt. Koncem tedna. —o— Duhovi: 1 vodja K. S. K. rb'dno-i te pravi, da ima vso oblast nad; člani Jeduot« in d'i lahko vsake-1 ga od predsednika do najnižjega člana izključi. Najbolje je, da izključi takoj vse člane in pobere v svojo inavho tisočake Jednote. * a * Ponižno vprašanje do duhovnega vodje K. S. Iv. Jednote: Ali bo izključil vse glavne uradnike in delegate, kr niso izpolnili svojih verskih dolžnosti T Izključil je može. ki so izpolnili verske dolžnosti iu imajo za to dokaze v rokah. Zakaj ne izključi drugih, kij tega niso storili ? Ali je to krščanska pravičnost , • • * Mnogo jih je poklicanih, ali malo i/vnljejiih. kr se bodo smeli j voziti na konvenciji v predsednikovem avtomobilu. • • Pravila K. S. K. Jednote so nprilasta. kar je naravno, ker so bila osnovana meseca aprila. # * * Na Dunaju so v nedeljo kričali: Živela republika! Ta klic je pretresel še mrtvece v rakvi pod dunajsko kapucinsko cerkvijo. # ♦ * Listi so poročali, da je cesar opetovano naglasal. da je treba znižati ceno živilom. Platoničnal želja. V p«»prejšnjih časih je to bilo drugače. Dobrohotni vladarji so dali par mesarjev iu pekovi pribiti za uš-sa na vrata njih pro- dajaluic in cene so takoj padle. * . * Kitajski admiral je vprašal, ako bodo Amerikanke, kadar dobijo volilno pravico, opravljale tudi vojaško službo. Ne verjame- ' mo. Ženske hočejo vedno imeti le enake pravice, ne pa enake dolžnosti. * * * i V Združenih državah je 4000 oseh, ki so stare nad 100 let, med tenti je 2TiOO žensk. Kako neki so uradniki i/vedeli za njih starost? * a • Portugalski rojalisti imajo to 1 dobro lastuost, da vedno poprej 1 povedo, kadar mislijo pričeti pro- ' tirevolucijo. Drži me, da ga ne ' ho iti! * * * 1 V Evropi stavijo zdaj na kra- 1 Ija Alfonza, da bo tekel kakor je ' iljegov sosed Manuel. 1 • . • » V Evropi se podirajo staj^i trb-Ijivi prestoli in ljudstvo ustanovila rvpublike. Vse se izpreininja v teku časa. Saj so danes tudi ] limniki tovarn že višji, kakor ' serkveni stolpi. _________1 i "Joliet" se je potopil. 1 Port Huron, Mich., 22. sept. — j p*rnik 4JHenry Phipps"' je kako « loldrago miljo daleč odtod na St. s ^air Riverju zadel v parnik i4Jo- 8 i**t'p, ki se je takoj potopil. Mo- * Ivo se je komaj rešilo. Nesreče e kriva gosi a megla, ki jo ležala jz $ ^ ■ i4 . Xook Out! You'd better ^ ! take care of Yourself ^^^^ Glavobol, bolečine v grlu, v prs.'Tt (M \ j in straneh, slabe žleza in drugi znaln prehlade ne bodo imeli nevarnih, po- J J? t. sledic, če bodete rabili n Dr. Rlchterjev ŠB^Ih-^S^C predjTisih, ki so natisnjeni na j ^^H/VU ^omotu. 25c. in 50c. steklenice. Hajr Čuvajte se pouaredb 111 pazite na i- TlL sidro [j F. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl St.. New York, !». r. |i . Richterjevc Concn I'ilulo clajSajo. f| ' ; Slovensko katoliško i _ O— gv podp. društvo ^^^ sveieBarbare ^a Zjcdinjene države Severne Amerike-Sedež; Forest City. Pa. , II. tajnik: STEFAN ZABRIC, Box 5oS, Concmaugh, P». a • " B lata; u Lit: MARTIN MUHiC, Box B37, ForeBt City, F». J 4 \ * NADZORNI KI i Pr«d«etIniR r.adzomesa odbora: KARf>L ZA L AR, Box 647, Forest City, Pa* T. rjadzomlk: IGNAC .'ODYASN1K, 4734 Hatfield Sj.. Ilttsbur®, "> H. TTadzorwit;: FRANK SUNK. CO Mill St., L,uzerne, Pa. 11J. iitidsoriuk: ALOJZ TAVCAE, 23'J Cor. N. — 3rd St., Rock Spring«, Wji POROTNI JN PRIZIVNI ODBOR: Pr«dsf»t. J. M. SEljlSKAR, «127 yt. Cialr Ave., Cleveland, Ohio. ^ D'-plel n«J 2e pofclljajo I. tajniku IVAN TELBAN, p. o. Boa fryj v rOTt0| DruAivono slnello je "GI.AS NARODA". w Ivan Travnik. -o- Spisal Stoj an Kazimirov. —o— Vsa okolica z vasjo vred je tonila v zgodnji mrak; na nebu so i ae polagoma jele prikozovati jasne zvezde in sijale tja v svet, ves žalosten in pust. Ivan Travnik jc slonel pri ok-j nu; opažal je to mrtvilo, ki je vladalo nad njimi, iu težko mu je bilo pri srcu. Pred njim je vršala i sto let stara lipa; njeno cvetje jej prijetno dehtelo, in tudi ona jej postala tiha, ko jc nema ^ioc dah- i nila na trudno zemljo. Tako je! bilo povsod tiho... Počasi se je noeilo; leno je pri- j plaval bledi mesec na nebo; jel | je obsevati postavo, ki jc slonela. ob oknu; Ivan Travnik pa je biJ j zamišljen. Mrtvo se mu je zdelo vse; sami za-se je živel v borni vasici, da je bil lahko v miru, kajti njegov posel ni zahteval hrupnega življenja. Narod svoj je opazoval, iz njega se je u«"il; predpriprave so bile to za njegovo bodoče delovanje. • Potem je prišel v mesto; prijateljev ni hotel, znancev iu sorodnikov ni imel. Upal je, da tu začne svojo karijero; spoznal pa je že prvega dne, da to ni zanj. Bil 1 je kakor mrtvo bitje med živimi ljudmi. 1 Krog njega se je sukal svet; vesel je bil in prepeval, medtem, 1 ko je on vse noči prebdeval; ža- 1 lostno je bilo njegovo srce. Nasproti njegove sobice je stanovala neka gospica; po tujih ! ljudeh je izvedel, tla je prodajal-ničarka v neki trgovini. Ko je še * nadalje izpraševal po njej. je iz- • vedel, da s svojim bornim zasluž- ! kom preživlja še očeta in mater. 1 Nekega tihega večera je blodil ' po mestnih ulicah; živel je v ve- 1 liki bedi, raztrgana njegova oble- ' ka je pričala to; gologlav je bil ' iu golorok. 1 Naenkrat ga je nekdo prijel za/1 ramo. j1 Znancev ni imel in sor odnikov ; j * čudil se je zato iu pogledal okolu 1 sebe; stemnilo se mu je pred oč- ^ mi. 1 "Gospod Ivan Travnik!" Prestrašil se je bil glasu; in ^ vendar mu je bil znan. "Gospod Travnik!" 1 Ogledal se je; za njim je stala j * elegantna gospa. 1 "Ali me ne poznaš več?" "Kaj?" I1 Blazno je uprl svoji svetlikajo- * či se očesi v mlado gospo; radost j in veselje ji je sijalo z obraza; " znana mu je bila in vendar ne - j1 znana. "Ivan! Popraviti hočem vsej krivice. Tu imaš za prvo silo!" j' Blazno se je nasmehnil; okolu j njega je bila že cela gruča ljudi, j In tedaj je videl, kaj se godi11 pravzaprav z njim. Obrnil se je in drvil naprej in i 1 naprej. i ' • t "Za prvo pomoč! Judeževi src-1 ' brnjaki! Kuj!" j' Po tleh je zažvenketalo; svetli denarji so bili raztreseni, a njih lastnik Ivan Travnik je bil že da- 1 leč. : ' — "Najprej st»- me sodili; se-'' daj hočete vse popraviti z denar- 1 ji, z denarji; vedite, da ste se iz ! grešili." — ' Ta listek so drugega dne našli1; v njegovem stanovanju. Ivana ' Travnika pa so našli mrtvega pri ! ' mizi. i: OGLAS. I Pod nisani nudiin poinoč cen j. j j rojakom v vseh sodni j skill ozir. « notarskih zadevah; delam pooh- ; i lastila, prošnje za oproščenje vo- ! jaških vaj, sploh rešim sleherno1 zadevo, — vse brezplačno, in to } vsaki večer. John Droll. 013 Indiana Avenue, , (21-23—9) Sheboygan, Wi.. j ] NAZNANILO. j, Vsem cenjenim prijateljem, j: znancem in rojakom naznanjam; ! 1 da sem odprl ■' SALOON in se priporočam, da me obišče- ^ jo. Točil bodem izvrstno Fishel; * pivo, doma presano vino in dobro žganje. V zalotri bom imel tudi j dobre smodke. !. Anton Mužič, Elsiuere St., Collinwood, O.: _(21-23—9)_ i SLOVENCI LN SLOVENKE NA ROCAJTE SE NA "GLAS NJkBO j DA ".'NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI BLOVKN8KI DNEVNIKI i J e z u i t j e. —o— * Jezuitski red jc v organizaciji hirarhije katoliške cerkve velike važnosti. On daje tej hirarhiji e-litne vojake. Ta red dela danes še živo v dosego svojih namenov in socijalizcm ga najde povsodi na svoji poti. Dobro, da se pove, kaj j je jezuitski red. Ker je celo Iju- Ibljanski "Slovenec", priznal zgodovinarja Angleža Tomaža Mac-auley-a kot precej objektivnega, I naj citiramo, kaj piše o jezuitih: j "Nobena verska družba ni imela | toliko izbornih ;mož, nobena ni ; raztegnila svojega delovanja po tako velikem delu sveta in v nobeni ni bilo toliko popolne edinosti mišljenja in izvrševanja. Ni ga bilo kraja na zemlji, ne steze speku-lativnega ali praktičnega živije-: nja, na kateri ne bi bilo najti jezuitov. Bili so svetovalci kraljev. ; Razhistrovnli so latinska pisma in izdali so cele bukvarne: polemika, kazuistika. zgodovina, razprave o optiki, alceične ode. izda je cerkvenih očakov, madrigali. katehizmi in obrekovalni spisi so bili zastopani v duševnih proizvodih teh mož. Višja izobrazba mladine j«' bila skoraj vsa v nji hovih rokah in vodili so jo z veliko spretnostjo. Našli so pot. po kateri se pride do duševne izo brazbe, ne da hi se duh einanci piral. Njihovi sovražniki morajo priznati, da niso imeli para v vod st-vu in vežbanju duha mladine Povrh tega so gojili z vstrajnostjn in ljubeznijo umetnost govorništva. posebno na leči in sicer z u-speliom. Še z večjo pridnostjo ii. večjim uspehom so bili delavni spovednici. V katoliški Evropi vedeli za tajnosti vsake vlade in skoraj vsake vi«je stoječo famili-je. Hodili so iz ene protestantov-ske dežele v drugo v nebrojnih oblikah: Kot veseli, lahkoživni kavalirji. kot navadni kmetje, kol puritanski pridigarji. Prišli so v dežele, v katere ni pripeljala pre' nikogar ne trgovina, ne radovednost. Bilo jih je najti v ohlikali niandarinov. kot paznike zvezdar ; ne v Pekingu, med divjaki Para guava učeče divjake z mot.iko v i rokah začetke kmetije. Ali kjer koli so bivali in karkoli so delali, njihov duh je bil isti: Neumorno skupno delo za skupno stvar in brezpogojna ubogljivost napram centralni oblasti. Ne eden med njimi si ni izbral sam svojega | stanu, ne svojega domovanja. Kr jima jezuit ob polarnem krogu ali j ekvatorju stanovati, ali vse življenje v vatikanu rude urejati j ali rokopise prebirati, ali nagim barbarom razlagati kako grdo j< ! jesti človeško meso. za to se or ! ni brigal, to je vse prepuščal v vsej ponižnosti drugim, ('e so gr v Lini i potrebovali je bil s prvo j odhajajočo ladjo na atlantiškem ! oceanu, ako so ga v Bagdadu po ; trebovali. se je s prvo karavan* vlekel skozi puščavo. In če mu je i prišel klic. da mora v kraj, kjer velja za hudodelstvo, ako ga kdo j prenoči, kjer so mu kazali na raz-i gled postavljene erlave njegovih i redovnih bratov, česa se ima na | djati, je šel brez ugovora, brez strahu v svojo usodo. Ta heroični duh med jezuiti še ni ugasnil. Ko je prišla v našem času strašna boleezn v Evropo, ko je bojazen pred njo v nekate-, rili mestih trgala vse družbinske vezi, ko so posvetni duhovniki zapustili svoje očete. ko so hib' | zdravniške pomoči z zlatom na-plačati, ko je najmočnejše naravne nagone pgasnila ljubezen do življenja; Tudi tedaj je stal jezuit ob postelji reveža, katerega so bis k up in župnik, zdravnik in postrežnik, oče . mati zapustili in j nagibal se je k zastrupljenim listam. da ujame zadnje besede spovedi, pokazujoč umirajočemu sliko umirajočega odrešenika. Ali s čudavredno strpljivostjo. nesebičnostjo in požrtvovalnostjo, po kateri se je ta red odlikoval, j so pa bile združene tudi velike i nečednosti. Ni se neresnično trdi-! lo. da ga je izredna krepost duha : vsled katere jezuit ni maral za udobnosti življenja in ni dosti štel i svojega življenja ter svobode, delala tudi nepoštenega, neusmiljenega. da mu je bilo vsako sredstvo v dosego njegovih smotrov, v | korist njegovega veroizpovedanja j dobro in da je le prepogostoma v I koristih vere videl koristi svojega ' reda. Trdilo se je. da se najde la-i hko v vseh naigršili komplotih. o i katerih sprieuje zgodovina, jezu-itska roka, da je jezuit stanoviten le v naklonjenosti nat>ram svojemu redu. da pa je v nekaterih krajih najnevarnejši sovražnik svobode in v drugih občnega j reda in miru. Zmage,katerimi i se hvali, da jih je privojeval v j prid cerkve, so po spričevalu velikih mož te cerkve bolj navidezne nego istinite. Z velikim uspehom je spravljal ta red svet pod oblast katoliške cerkve, ali to je delal s tem. da je krojil cerkvena določila, kakor jih je ravno rabil. Pravi, da je veliko ljudi spreobrnil. ali drugi pravijo, da je spreobrnjencem zakrival pravo vero in da je drugim privolil uklanjati se starini bogovom, da se izognejo preganjanju, če so le na tihem zmolili očenaš. Tako se ni ravnalo samo v ajdovskih deežlah. Ni se bilo čuditi, če so drvil i ljudje iz vseh. tudi iz najvišjih stanov k spovcdnicam jezuitov. V njih je vedel ta spovednik vsem prav napraviti. Bil je le toliko strog, da ni pustil hoditi onih. ki so pred njegovim dfrlio venski m tribunalom klečali, v cerkve do-minikancev in frančiškanov. Če je imel jezuit opraviti z resnično pobožno dušo, je govoril najlepši jezik cerkvenih očakov, ali za o-ne.. in ti so najštevilnejši, ki imajo toliko vere da postanejo nemirni. če so krivično ravnali, pa ne toliko, da hi krivice ne storili, je imel druga zdravila. Ker jih ni mogel od greha odvrniti, je gledal na to, da jim je kosanje prihranil. Njegova lekarna jc imela raznovrstna mila, zdravila za razne vrsto bolnih vesti. Po njegovih re-, dovnikih pisane in po generali*« I odobrene knjige kazuistike so i-mole tolažila za hudodelce vseli stanov. Iz njili se uči bankrotnež. kako se skriva brez greha premoženje pred upniki. Služabnik se u--i. kako brez greha svojemu gospodu s srebrno opravo lahko ui-le. Rufijan dobi v njih zagotovi-o. da sme krščen človek prenaša-i ti pisma zakonskih žensk njiho-im ljubimcem. Franeoski pleme-nit.aši so dobili od njih sodbo, da ie dvoboj dovoljen. Goljuf jo NEVIHTO, 20* PRIHAJAČ 40*. . PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30* PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30* MOUTVENIKI. DUŠNA PAŠA, vezana 80c., z zla.to obrezo $1.— MLVLI DUHOVI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 00*. POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano 80*. RAJSKI GLASOVI, z zlato obrezo 40e. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza fino . vez. $1.20. SVETI ROŽNI VENEC, 50*. S\ ETA URA, vez. G0e., usnje vezana zlata obreza $1.20. VRTEC NEBEŠKI, v platno vez. 70* POUČNE KNJIGE: ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 25*. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*. EVANGELIJI, 50*. ČETRTO BERILO, 40* GRUNDRJLSa DER SLOVEN I-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGO -BORI, mali 50c., vel. $1.00. KATEKIZEM, veliki 40c. HITRI RAČUN AR, 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJED. DRŽAV, 5*. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35* PRVA RAČUNICA, 30c. ROČNI ANGL.-SLOV. SIvOVAR, 30* SLOVAR SLOV. NEMŠKI (Jauežie-BartcI) nova izdaja. $3.00 SLOVAR NEMŠKO SLOV., nova izdaja $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. ZGODBE SVETEGA PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE, 50*. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: ANDREJ HOFER, 20*. VVE MARIJA, 20*. WSTR. EKSPEDICIJA, 20*. -V VST Is, JUNAKI, vez. 90* , broširan 70*. BARON RAUBER, 20 e. RARON TRP1VK, 20*. B E LG R A J SKI BISER, 15*. BENEŠKA VED BŽ EV AT vK A, 20*. BERAČEVE SKRIVNOSTI, $6. ROJ ZA PRAVICO 40 BOŽIČNI DAROVI, 15*. BUCEK V STRAHU, 25*. BURSKA VOJSKO 30* CAR IN TESAR, 20*. CERKVICA NA SKALI, 15*. CESAR FRAN JOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA, 15*. CIGANOV A OSVETA, 20*. CIGANSKA SIROTA 100 zvez., $5.00. CVET IN A BELOGRAJSKA, 40*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO 25*. DAMA S KAMELI J AMI, fino vez. $1.20. DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20i. DETELJICA, ŽIVLJENJE TREH KRANJSKIH BRATOV, 20*. DEVICA ORLEANSKA, 30*. DOMA IN NA TUJEM, 20* DVE POVESTI, 20*. ELIZABETA- 30*. LETO MED INDIJANCI, 20*. ERAZEM PRED JAMSKI, 15*. ERTE. 20*. EVSTA1IIJA, - ZA SMEH IN KRATEK ČAS. j_:____ DOBER ŠČIT. Poravnava. Sodnik: "Vi #te izdrli Lovricu j nepravi zob?" — j Vaški m a zač: ''Da, irnspod, to i je res, toda tudi on mi je zato odtrgal eno uho!'' j Vedno isti. "Kaj ste v prvem veselju storili, gospod bankir, ko se vam je ' na rodil sinček?" "Kaj sem storil? Čestital sem mu!" TUDI POMIRJEVA LNO SREDSTVO. Žena: "Za božjo voljo, kaj pa počenjaš. da se sliši na ulico-? Mož: "O. Pep< ek se j<- jokal in tako vpil. da nisem mogel več zdržati;/sto sem fza hotel le pomiriti. Ozirno. "Ni res, dragi, zaroka ostane tajna, da se moje prijateljice ne bi preveč jezile!— Iz vojaakega vežbalisča. Podčastnik: " Le vedno pridno pftzati, Slame/.! Nič se ne sramujte, da izhajate iz opic!*' Mimogrede. ^BPv - - - ■■ e; RP^ i' ff jltfN'l1 'jjffMifr iii'll j V' fx, i ; * % Prva: "Ali poznaš barona že dalj Časa?" Druga: "Pod mojim oknom se izprehaja--" Prva: "Torej je samo znanje — mimogrede!" Glavna stvar. Koketna mlada soproga: "Wili, onih sto kron, ki jih imaš dobiti, moram neobhodno imeti za svojo krojačico, — nečem se pred njo hlammitJ. —" Soprog; "Dobro, toda s čim bomo plačali stanarino ?—" Soproga: "Za stanarino se bomo pustili — rubiti!" Reden človek. j1 1 1 1 ........mu i milili i - '& ■ j. k.- t.. "O, od prejšnjega leta se je pri vas marsikaj izpremenilo — izvedela sem. da si je vaš sostanovalce vzel življenje.'"' "Da. to je res. in strašno mi je žal za njim. Jako reden človek je bil. Celo v omaro za obleke se je obesil!" "Ljubim vas.' milosti ji va." "Govorite z mojim možem." Dvojni dobitek. — Kako je to. da se mladim gospodom v zadnjem času lekarnar-" jeve hčerke tako dopadajo? i — Čisto enostavno. On je zadel ! glavni dobitek in s tem so tudi1 hčere toliko pridobile! i | ^ _ j "Gospod poročnik, mogoče vzamete pesmi "Moje tožbe'.'" "Hvala lepa; največja neumnost je. brati žalostne stvari. Dajte mi raj še kaj drugega, veselega!" Glava v družini. Na plesu. Gospod: "Zakaj reče gospica ! Neli pri vsaki govorici vedno j "da"?" Gospica: "Ona je namreč nc-' koliko gluha, in pri tem vedno mi-! sli, da jej kdo predlaga ženitev." Poboljšal se je. — Je li vaš novi tovariš še ve-; dno tako vnet delavce, kot je bil ! spočetka?" — O, ne! Zdfij smo ga žc toliko odvadili, da samo še enkrat toliko dela. kot mi." V PIJANOSTI. 4 Stavek v prevdarek. Ako dobi plesačica od kakega strica dragulje v dar, je eno ali drugo nepravo! Prebrisano. x^HEB^^T j? . * "Torej zastopnik mazila za rast brade ste V "Da." "Kako. pa to. da vam ne raste brada?" "To je ravno zvijača. Moji odjemalci naj se sami prepričajo, i kako grd je človek brez brade." i A: "Torej na javnem prostoru v jarku, si poljubljal svoje • dekle?" H: "Zakaj ne? Videti naju ni mogel nobeden, {ker sem se skril — za njen klobuk." Stroga žena. Vlomilec (svojemu tovarišu) : "Ali imaš vitrihe seboj?" "Ne. kadar grem v gostilno, mi pobere žena vse ključe." Nehote posredovalec zakona. Baron (čevljarju, ki mu je prinesel račun) : "Včeraj sem vas vi i ^ j del s krojačevo hčerjo na sprehodili. Kako se pa vidva poznata?" Čevljar: "O. kaj ne veste, da je | moja žena— Tu pri vas. kamor j sva vsak dan donašala račune, j sva se spoznala in zaljubila!" čudno. — Zakaj si tako nemiren, Samuel?" — Grize me po vsem telesu, pa ne vein, zakaj." Oteškočeno svidenje. Mislite si. kako sem bil vesel, ko sem se po preteku desetih let sešel s svojim bratom ! Toda dasi-ravno je bilo svidenje prisrčno, se vendar nisva mogla objeti, kajti bila sva v svojih delavskih oblekah in sicer: jnz kot slaščičar, on pa kot dimnikar!" Hladnokrvno. Bančni uradnik (prisopiha v stanovanje bankarja, očeta mnogih hčera): "Gospod, gospod, naš blagajnik je utekel!" Bankar (hitro ženi): "Helena, hitro preštej hčerke, jaz pa prest ejem denar!" "Samega sle pustili potovati svojega soproga v Pariz? Ali se ne bojite, da zaide na kriva pota "Toda. prosim vas — v taki vročini!" j ^ ^ Ribiči ^' ^ "Prmejš, Janez, ribe vendar niso tako neumne, kakor sva midva; v tem vražjem vremenu so vse pod mostom, da se ne zmočijo!" // -v ' i j ' ' II "Natakar: "Kaj naj vam prinesem, gospod.'" (!ost (pijan): "Prinesite me. prosim — domov!" * Najhujše. — Torej pri železniški nesreči je zavozil stroj z vozom, v katerem se je nahajala gospa grofinja v čakalnico ? — Da, in celo v čakalnico četrtega razreda! Z lepa. i-i---——-— k Ona: "Torej danes ti povem zadnjič z lepa. da mi ne prides nikdar več tako pozno domov!" Izdal se je. Učitelj: "Zakaj te pa včeraj ni bilo v šolo. Lojzek?" Lojzek : "To je ua lističu zapi-I saim. kat^refra sem vam prinesel." I citdj: "Neumen otrok: vedeti hočem, kaj ti je manjkalo." I^ojzek: "Tera mi mati niso povedali." Nesporaromljenje. Gospodar: "Janez, mislim, da i postajaš star." Janez: "To mislim tudi jaz; moj oče je umrl v starosti 86 let." ■ Času nnmerno. A: "Tako dobre službe, kot ; sem jo imela zadnjih šest let. ne bom svoje življenje vee dobila." ^ B. "Pri kom ste pa služili?" j i A: "Pri treh heraeicah sem bila 1 za kuharieo! jI ■ * i : 1 Strašna prevara, — Kaj pa ti je danes, ljuba moja, da si tako bleda? < — Oj. moj mož, ta barbar, me je malo preje ko sem zaradi nove obleke omedlela, globoko užalil!. { — Kaj takega pa nisem mislila od tvojega moža! Kaj pa ti je storil ? 1 — Pomisli, — fotografiral me 1 jc. Le vedno umljivo. Oče: "Janezek, umij si glavico." Janazek: "Kaj, oče?" Oče: "Rekel sem ti, da si umij glavo." Janezek: "Kaj, oče?" Oče: "Hudiča vendar, svojo neumno, umazano betico si u-mij!" Janezek: "Da, oče!" LASKAVO. I metnik (slikar : "Kaj. tri dolarje si mi upate ponuditi za liko ? * Starinar: "Še eno staro obleko i>ovt-Ii rm •» Moderni zakoni ■k l^v ffi^H f "No, kako se vam dopade zakon. milostljiva gospa?" "Hvala, dobro! Skraja ga sicer nisem mogla videti, sedaj se pa še ne zmenim več zanj." "Izvedel sem. da se je zaročila Irmn na prav uenaVBrdrti tia- \ čin! Kako pa je bilo pravzaprav?1' ^^ "Ko sta se peljala v avtomobilu, jo je poprosil za roko, in v j r Pameten sluga. j — Jeli kaj zame. Jakob? — I>a. gos poti poročnik. Brzo-j jav s plačanim odgovorom. j — Toda kje je tiskovina za odgovor ? Raznašalee je hotel odgovor takoj, gospod poročnik! — No. in kaj si napravil ? — V vašem imenu sem napisal in brzojavil: "Gospod poročnik se lepo zahvaljuje za plačani odgovor!— 1 ■ ; Smola. Dobrovol jček: "Smolo j mam; vedno, kadar hočem oditi domov, nastavijo sveže!" "Moja žena mi je na dan poroke svečano ohljubila. da me na pravi srečnim!' f • "No, in....?" "Besedo drži — ločiti se pusti od mene!" ...................................................'______________________ ZAROKA S ZAPREKAMI. GLAS NARODA, 28. SEPTEMBRA 1911. IllMLADI MOŽJE MJpH^ STARI MOŽJE E možje srednje starosti, i Možje, ki sc nameravajo ženili — možje, ki bolehajo — možje, ■ mOnMm^m^^^K^^BKgm^^^^i ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slifai, uerTozni, nni^eni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več j __polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pi- j po našo brezplačno knilžico. Ta knjižica pove, kako možje I ~ uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo it V -j-;"pf J P7!.-° niti dokler so v takem stanju- Br /j jo i^J ji 1 ^^vVvTa knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako §1 ; --XS'^S^T^sK^rTTT^ se na domn- privatno, tajno in z malimi stroški temeljito j I X'*-^ \1\ " vŽJ^A ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, trlper, ^-'l ' — —1"^a^žf"^^^—s,ab°8t* splošna oslabelost, zguha spolne ■ moči, nočni gubftek, revmatizem, organsko ■pjj^Pp '" i-----r^^---"IlII^ItIIIi bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične ' j--bolezni. B -f —■ —____ Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravi je. teloeio ■g^^S ^ mcc poživi jen je potom te dniitc^un knjižice. Zaloga znar.o- ^^^^ ^^^ _ V sti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož. Ki —, ^^^^^ i No trosite denarja za ubožr.a in malovredna zdra' lla, M' ~ ^rn ^rn IB Km rnf W|> dokler ne citate te knjižice, katera vam pove. od česa ste-, bo- - "M H |H Km Q |B _J_j lel« >n kakozadobite popolno in trajrioozdravljenje. Zr.po >.nito . B—CM ■ ■ H jjff W H EA H '^Z?-: si, tu knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi pk amo V/ B-be^ ■ ^Jv nL^flr J—tudi poštnino. Nt\ spodnjem odrezku ali kuponu zapiSil ■ ruz- ^^^^ ^^^^ ^ ^^^^ ločno svoje im« in naslov, ourežite kupon in poL!j:te nai:: ga še —■; 0 a3 danes. Ostalo izvršimo n.i. H Ifll H Odrezek za brezplačno knjiži&o. H Um B H 3j ■ ■ " gllllf Pošljite danes. II I« U B JH_ fl Hfl DR. JOS. LISTER & CO. fc^g ■ m ■ « ^^ B fm1MB ■ ^t/ ggggg? Am. 3oo. 22 fifth ave., chjcaco. t. "" _ - _ v ^^—GOSPODJE:—Zanima m* ponudi«, ; ltaicn> nt.dit>. Yi5oknji- K- -- H ATA ■ B9 A VH ■■ ===:::==5 Žico brezplačno. Prosim. 1: žljito t .i jo takoj. | ZASTONJ MOŽEM J - t-." ■■ m—Bgggg^j,—^ naslov .................................................... EDINA SLOVENSKA TVRDKA. ZASTAVE, REGALIJE. ZNAKE, KAPE PEČATE iN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTF. Delo prve vi-»te. Cene nizke. II F. KERŽE CO. 2616 S. LAWIVDAI.B AVU., f^HICAUO.llU. 1- SLOVENSKE CENIKE P0SIUAN0 ZASTONJ. Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo, ne uredništvo. Ali že veste, la smo izdali ravnokar nov, lep in '.elo obširen, ilustroTan slovenski ce* lik ur, verižic, dmžtvenih prstanov, datnin« in srebrnine sploh, ^r^mofo-ov in slovenskih plošč, pa&k. revol- 1 1 verjev, koles, peči, Šivalnih strojev, i : laljnoglelov, semen itd. Pišite ta- ! ko j po cenik, katerega vam pošljemo zastonj in poštnine prosto 1 Podpirajte edino narodno podjetje to trite in prepričali se bodet« o pošten; in točni postrežbi. A J. TERBOVEC & CO. i (n. i Derganee, Widetieh k Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo. ^sBffifflaffiaagKB.HS&a !Kje ie JOSIP MOREL? Doina je i z Male Pristave štev. 18, p. St. Peter na Krasu. Prosim, da mi omenjeno svoto poravna, ker sedaj nujno rabini denar. — Joseph Troha, e o Mihič Camp. Ralph, Mieh. (22-25—9) ZLAT BUDNIK. Zlat rudnik se nudi vsakemu, kdor hoče rabiti dobro voljo in I pridne roke. Samostojen postane lahko vsak, kdor se poprime zla-! te prilike, katero nudi tvrdka KRŽE MLADIC LAND CO., 2616 S. Lawndale Ave., Chicago, m., a j vsem, kateri bodo kupili naš svet i v mesecu septembru. Le poslu-1 šajte: Svet prodnir.o po znižani I Jceni od IG do 20 dolarjev za aker, I j plača se pa 2 dolarja na aker ta- I jkoj, ostalo se plača po 10 dolar-I I jev 11a mesec, dokler ni vse izpla-1 jeano. Kdor kupi najmanj 40 a-1 I krov, mu plačamo vožnjo. Proda-1 ' ran svet le tistim, kateri ga sami I j vidijo in ne drugače. V "Wexford I I County, Mhhigan, kjer je naši I svet, so pridelali farmerji to leto I več na aker, kakor farmerji po I Illinoisu, Indiani, Iowi ali kje I 1 drugje, kjer morate plačati za I aket po sto in vee dolarjev. Zal j resničnost vsega jamčimo vsake-1 i mu. — I Pridite pripravljeni naravnosti v Chicago, pa se odpeljemo gori. | j Ponudba velja samo za jeden me- 9 |sec, 111 sicer zato, da bodete videli! i še poljske pridelke na polju in sel ! prepričali sami. kaj zraste. Po-1 zneje bodite morali plačati za | jednak svet od 3 do 5 dolarjev več za aker. Ne zamudite zlate prilike, ki pomeni za vas zlat rudnik ! (9-9 v 2 d) lir VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO-HKVATSKI ! H OT E L AUGUST BACH, 145 Washington St., New Yorlr Corner Cedar St. Na razpolago so vedno čiste sobe in dobra domača brana po nizkih cenah. - - • - j NAZNANILO. Rojakom Sloveneeio in Elrvjitom ; oročamo naAega zaslopr-ik« f JOSIP SCHA&AEON-a. 15 W. Michigan St., Dnlntk. ! ■ .i«ri ima svoj SALOON j nav blizu kolodvora. Vaak rojak j« j >n njemu najbolje postreien. /^a i lopa nas v vseh poslih. Toraj gazite, da se ne vsedete na lim la- : ; .Itavim beaiedam ničvrednežev, kterih j ' Dulnthn ce manjka. Za vsebino tujih oglasov ni odgo-«irno ue npravnLštvo, ne uredništvo . POZOR, SLOVENCI, kateri želite kedaj svoje domo vanje! Naznanjam, da sem kupil 80C: akrov zemlje od ljudi, kateri jo 1 ne razdele, in jaz jo prodani n* 40 in več akrov skupaj pod na; lažjimi plačilnimi pogoji. Zemlja je ravimia, deloma po sekano, a ,ia kraju gozd, da pla ea VBe skupaj. Okrog lepo polje na enaki zemlji. Kedorkoli je vi del lepše v Ameriki, koruzo, fi i žol, pavolo itd., dobi 80 akrov za ! stonj. Ker jbz nisem špekulant, tem i več trgovec, sem zadovoljen z uajmanjim dobičkom, ter dam zemljo po $18.50 aker, torej ce neje, kakor vsak drugi lastnik v tem kraju. Zemlja se drži velike! slovenske naselbine Neeleyville, Mo., 2V->—3i/2 milje od postaj*, ali mesta. Od tega kosa ne kupi nobeden špekulant niti akra, isto nobeden drugi narod, ker le Slo- j vencem je na prodaj. Slovenci; imajo zraven 3500 akrov in je že; , mnogo naseljenih. Ves svet leži i ob glavnih deželnih cestah. Vsak-; do si ga lahko izbere, kjer hoče.! I Prodam ga nigrom takoj lahko; po $20 aker, toda tega ne storim.■! ker je izključno le Sloveucem na prodaj. Ker bode v teku enega . meseca vse prodano, opozorim ■ vsakega, katerega veseli ta kraj. 1 da ne zamudi priti si ogledati ; najboljšo priliko bodočnosti. Vsakdo, kateri ne dobi, kakor; i oglaženo. dobi vožnje stroške po-i vrnjene. Posebni vlaki po zniža - ni ceni vozijo iz severa in vzhoda - vsaki prvi in tretji torek v me 1 secu. i Frank Gram. d) NaMc jalnice zelenjadi v pritličju hiše! št. 6 v ulici Pondares. Helena Zitz; je bila priležnica nekega takozva-1 nega "Pepi Stamazzer", ki ima poleg nekoliko denarja tudi hišo1 in posestvo v Škorlji. Star je že 70 let. Ona, Helena Zitz, ga je baje pregovorila, naj napravi oporo-ok seveda njej v prilog. On je to storil, a potem da je ona poiskala človeka, kateremu je naročila, naj starega spravi s tega sveta. Ta je; Giovanni Capponi. rojen v Volu v Tesaliji, a je pristojen v Rovinj. j torej je avstrijski podanik. Stari je približno 25—27 let. Capponi je izpovedal, da ga je Helena Zitz. katero pozna že delj časa. pozvala k sebi v prodajalni-co. S Heleno je bila tedaj v pro-' dajalnici tudi neka druga ženska, j Ko je ta ženska odšla, mu je za - j čela Helena Zitz pripovedovati, da i že kake tri mesece stanuje skupaj | s starim, ki mu pravijo ' Pepi i Stramazer". Povedala mu je, daj je stari napravil oporoko, v kateri1 da je vse, pohištvo in posestvo, j sploh vse prenalženje, zapustil: njej. A slednjič' mu je rekla : | " Jaz hočem, da enkrat konča ta stvar; človek je že star, ni več za! rabo ter ni treba, da živi dalje;! saj ima že 70 let. Rada bi dobila človeka, ki bi ga zadušil in bi 11111' dala 20 K in zlato uro in zlato ve-J rižieo, ki ju starec nosi pri sebi. I Capponi se je takoj ponudil, da ' opravi to stvar. Na to sta se dogo-j vorila. da pride zvečer istega dne'; — v ponedeljek dne 4. t. m. — še' enkrat k njej, da se končno dogo-j vol ita. — Na to pa je šel takoj na policijo in tam prijavil vso stvar. Na policiji so mu priporočili, naj zahteva od Helene denar ali uro ali kako drugo stvar že v naprej. Sel je in povedala mu je, kako naj umori starea zvečer v postelji. — Zitzovo so na to aretirali. On i <0leini staree se piše -Josip' Spacal ter je doma iz Kostanjevice na Krasu. RAZNOTEROSTI. Prvo raztelešenje na Dunaju. Pred kratkim so podrli na Dunaju. Weihburggasse št. 10, hišo, ki je imela za Dunaj, kot vseučiliško mesto poseben pomen. To je bila hiša medicinske fakultete, v kateri so 1. 1404 izvršili prvo raztelešenje človeškega trupla 11a nemških tleh. Raztelešenje je bilo v onih časih spojeno z velikanskimi težavami. Cesar Friderik je odredil. da smejo vsakih pet let odpreti po %no človeško truplo v medicinsko znanstvene namene, a to se je smelo le skrivaj dogoditi. Italijanski zdravnik Galearo iz j Padove je prinesel na Dunaj u-j metnost raztelešenja iu je izvršil ' tamkaj prvo raztelešenje v hiši medicinske fakultete, ki je traja-1 lo od 12. do 19. svečana 1404. Po i končani "anatomiji" se je brala; ob prisotnosti vseh udeležencev; slovesna maša za dušo umrlega. V petnajstem stoletju so raztele -sili na Dunaju samo še pet drugih oseb. Do 1. 1452 so raztelesili le moška trupla, šele 1. 1452. se je izpolnila želja fakultete, da smejo raztelesiti žensko truplo. Meseca1 maja dotičnega leta je bilo šesi ženskih obsojenih na smrt, od ka terih je prepustil župan eno tru plo fakulteti. Raztelesili so ga 19. maja 1. 1452. v hiši medicinske fa kultete. Predavatelj je bil dekan Ivan Zeller. a kirurg mojster ^a-kob. Leta 1530 je prešla hiša v duhovniške roke. POZOR! Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka $5.00. Ciganska sirota 100 zv. $5.00. Strah na Sokolovem 100 zv. $5.00, Grofica beračita $4.00. Beračeve skrivnosti $6.00. Tisoč in ena noč $6.00. To so izvanredno nizke cene; poštnina uračunjena. Naročila z denarjem pošljite na: GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York City. Kje je ANTON MEZGEC? Doma je iz Kavčič, Primorsko. Z njim hodi neki Fran Boštjan-čič, jednak poštenjak, ki mi je odnesel $30 na hrani. Varujte se tega ptička! Kdor mi naznani njegov naslov, kje se sedaj nahaja, mu dam $5 nagrade. — Anthony Boldan, 5132 Hamilton Ave., Cleveland, Ohio. Iščem ANTONA KONDET. Doma je iz Kala pri Postojni na Kranjskem. Slišal sera, da se nahaja v državi Indiana. Prosim cenj. rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi, če ne, bom o-belodan^l, zakaj ga iščem. — Louis Semenic, 724 Warman Ave,, Indianapolis, Ind. , (21-23—9) ♦ jugoslovanska (|§|| Katol. Jednota. f ^fciwf nih 1 ■■ dne 24. januar?* 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY. ^MINNESOTA. URADNIKI: Pr«Wflnlk: IVAN A GERM, Box K7, Braddock, Pa. Podpr«dMdnlk: IVAN PRIMOŽIČ. Eveleth. Minn.'. Box «41. O lavni fcUnlk: GEO. L. BROZICH. Ely, Kine., Box 424. Fomotnl tajnik: MIHAEL. M RAVI NEC, Omaha Neb.. 1214 So. lita. St. Blagajnik: IVAN OOUŽE, Ely. Minn.. Box 106. Eau»nlk: FRANK MJBOOSH. Sow Chicago, IU.. »4M Bwlnff Ave. VRHOVNI ZDRAVNIK! Dr. MAH TIN J. rVEC, Jollet. m.. MO No. Chicago n. NADZORNI Kit ALOIS KOflTZLJC. S-ill da. Colo.. Box KM. MIHABL KLOBUCHAR, Calumet. Mich.. HE — 7ht 81 PICT k H s> kid AH. Kaneae City. Kana.. 413 No. 4th ML POROTNI ODBOR: rVAM KKRZlfiNTK. Burdlne. Pa., Box 11«. FRANK OOU2E. Chlabolm. Minn., Box 71i. MARTIN KOCHKVAB, Pueblo, Colo.. 1111 Slier An. Jednotiao claado Je "GLAS NARODA". Ne« York City. New York. Vel dopisi naj ee poftlljajo na slavnega tajnika, vse denarne poiUJstre »s na ; lavt^c« blagajnika Jednota. ' "NOVICE IZ STARE DOMOVINE. Kolar, Slovenci so po okrajnem ' zastopniku 'IVrst^njakii vložili protest proti volitvam in se pred j volit vijo okrajnega odbora odstranili. j" KOROŠKO. Nemška sirovina. Dne 4. t. m. ' j«- sin mojstra mestne plinarne v| lt«-ljaku radi malenkostnega pre-pira vrgel nekega lGletnega An-i tona Vrankarja ob tla in ga s ta-!' silo suval iu brcal v spodnji drl telesa, da je obležal liey.ave -st«-n na c«'.sti. Prenesli so ga k neki rodbini Kaimund, kjer ga je dr. Katnik spravil šele čez 3. ure k zavesti. Siroveža so takoj aretirali, toda na prošnjo očeta zopet i začasno spustili. Lipa. (Velik požar.) Dne 29. avgusta ob pol 11. uri dopoldne j« i izbruhnil ogenj iz dimnika Lam-povv hiš«' na Potoku, ki se je vsled ■ velike suše iu pomanjkanju vode ■ kmalu zanesel na zraven stoječo Stečnovo hišo in njeno gospodarsko poslopje ter je vse tri objekte,: ki so last Aleša Štoea, do tal vpe-1 pelil. Napornemu delu nekaterih ! okoličanov je pripisovati uspeh. ' da se je posrečilo obvarovati naj-!1 lepše Larapovo gospodarsko po- ' slopje, katerega se je plamen že J skoraj dotikal, in zraven stoječo 1 Klupprovo hišico. Prišle so na po- ; moč požarne brambe iz Vrbe, Ho-žrka in Domečal, a vsled pomanj- j kanja vode niso mogle sto}>iti v ] H-šilno akeijo. Ker je bil posestnik 1 zavarovan v primeri s škodo le za nizko svoto in so mu zraven zgo reli vsi poljski pridelki, krma. tli-i va. stelja in veliko oprave, je šku j da ogromna in beda velika. Iz Lipe nad Vrbo. (Nevarna j cerkvena vlomilca.) Dne 2. t. m. i! okrog 4. ure popoldne sta dva vlo-'' mlica razbila v tukajšnji cerkvi j nabiralnik; misleč, da bodeta llog " j ve koliko našla notra. Ko sta še. I«ila pri delu, je prišla slučajno v , cerkev bližnja kmetica. Ko sia jo i zapazila, je rekel eden vlomilcev: j r" Wir sind arme Tetifel und brau- j I cheii Geld." ter je kmetico sunil, da je padla na kolena in se močno pobila. Nato jo pa popihata. Cer-i kt-v sta od zunaj zaklenila in zbe-i (žala proti Podravljam. Kmetje in j fantje, ki so ravnokar bili na ke-. Igljišeu Hoferjeve gostilne, so za-1 sledova!i bežeča zločinca. Eden' I vlomilcev se je na begu obrnil in je iz samokresa ustrelil proti preganjalcem. Vitli se povsem, da sta j prav nevarna vlomilca cerkvenih nabiralnikov. Eden je v naglici pustil v cerkvi svojo palico v zameno za najdene vinarje. Ravno tisti dan je bilo vlomljeno tudi v ■ cerkvi v Vrbi. PRIMORSKO. Utonil je v Soči 191etni Alojzij Bremec iz Lokavca. Služil je pri Fr. Bregantu v ulici Cordaiuoli v Gorici. Šel Se je kopat v Sočo kt,t navadno. Neka gospodična Anto-j nija Tavčarjeva je videla truplo v Soči ter povedala to dijakoma Al. Res in II. Rivi. ki sta potegnila truplo iz vode. , Nesreča v cerkvi. V Sežani je i imel očistiti v cerkvi 241etni e mu Skrinjar veliki lestenec sredi cerkve. Na lestvi je zgubil Eavnote-žje, se oprijel lestenca ter padel ž njim vred na tla. Prebil si je čre-pinjo. Prepeljali so ga v tržaško . bolnišnico. Lestenec je bil k nesreči slabo pritrjen. Ženska, aretovana v Trstu radi naročenega umora. V torek, dne 5. avgusta zvečer so aretirali 45-i letno Heleno Zi♦> let. PWiKip Slabe, rejeiiec, 2 meseca. — Fflliks Smole, delavčev sin. b 1 *t. —vLucija Mikolič, delavka, 04 h t. Amalija llieng, zasebnica. 79 let. — Vinko Zupan, posestnikov, sin, G tednov. — Aleksander < J ih> iniir. zasebnik, <>2 let. — Karel Zu i pančič. drvarjev sin. 10 mesecev. — Viktorija Smolnik, delavkina hči. 2 in pol leta. — Neža Sever, žaga rje va žena, 2f> let. — Janez i Peteri i n, dninar, 16 let. — Peter f Weber, /eb-zniški nadsprevodnik. 50 let. - Bogomila Matilda Do -! lar, hči orožniškega stražmojstra, i 3 mesece. — Mihaela Pogačnik. ' hči mizarskega pomočnika, 3 tedne. Alojzija l'< i:'tiik. h«"-: sluge, 3 mesece. Krideri!" K i- 1 ritz, rejenec. H mesece in po'. Brezvestna sirovost. Julijami Piškur se je šla dne 13. avgusta t. \ 1. v družbi prijateljice Ivane llor-I vat kopat v potok imenovan ' "lireg". Stari ste komaj po lil let. Julijatia Piškurje zapuščena? sirota. Njena nezakonska mati je namreč odšla v Ameriko in pusti-1 la siroto pri stari materi v rt)ti deklicama kot pest debelo* kamenje iz bližine. Deklici sta be f gali med kamenjem, konečno pa. j«^ zadel precej debel kamen Jllli-jano Piškur na glavo, ki ji jo je; prebil. Brez zavesti je patlla v vodo, ki jt» je gnala v bližnjo staro si rugo, kjer je deklica v omedle-vici utonila. Storilcu so za petami in j«- želeti, tla bi dobil strogo ka- ii Žal, je š»- vedno precej razširjena navada, da se nagaja kopajoči m, bodisi, da se jih obmetava s kamenjem, "tunka" pod vodo, jiru skrije obleko, ali pa se jim brani stopiti na suho. STAJKRSKO. Po kozjanskem okraju se klati* jo štirje drzni lopovi, ki so v noči od na 6. septembra skušali vdreti v trgovino A. Kosa v Pod- i sredi, a so bili pregnani. Naslednjo noč se pojavili v Kozjem, kjer so že odprli izložno okno v trgovini J. Druškoviča, a jih je iy>pazil nočni čuvaj in so pobegnili. Iz Zgornje Radgone poročajo: Za načelnika okrajnega zastopa je izvoljen znani neaiškutar Wra -tsehko Franc, za namestnika pa Oton Zorzini, za odbornike Vin -ceuc Steinbrejmer, dr. Hoehn, B. Bauvier, Janez Žižek in Alojzij T^^ __i < ^ \ ti : Zgodnje znamenje jetike. [i < __________r < 4 ...... r i 4 V naslovu o/.načene bolezni, koja pomori na tisoče naših lj uli. skoraj ni mogoče spo- fe ^ znati, tlokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa da je ozdravljiva, akojse j j pravilno k . ztliavi in sicer v pravem času. Prvo znam-nje jetike je k ^ < ^JLu^TD^. POLT. d Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, totla nihče ne smatra tega za prvi pojav W ^ J jetike. Bledi ljudje vedo, oziroma bi morali vedeti, tla njihova kri ni v redu, da v njej ni do- » ^ a volj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla pravilnim potoni rediti truplo. Koža izgubi k J svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. i|V ► j živčevje in mišičevje os^bi, želodec neče več pravilno delovati in vse ff■ i w i ^ truplo pojema od stopinje do stopinje. Vsled tega je potrebno ustvariti jI j t T i 4 novo kri — čisto in bogato kri — vendar pa tega ni mogoče doseči, dokler iCLi^l w ^ J želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama fiMfflH P ^ ^ ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je ^ j škodljivo, ker le ako se to zgodi, se zamoce napravljati zopet Čista in ztlra- fi^^^-fjj k ^ va kri. Nam j*' poznano tamo jedno sredstvo, s kterim se to doieže, in to je ^ ^ 1 Trineijevo ameriško grenko vino. J'^M^ ^ To sre stvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih ^ i i zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako tla je z<»pt t sposoben flfJ^^I^R^^Hg i i za pravilno delo. Po tem bodete sropet lahko jedli in prebavah vašo 4 ^ hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in jak?., vaš.i polt bo zadobila triners ^ ^ a zopet nabavno birvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti kteiikoli O^^^^^/J/ ^ j vzrok, rabite Trinerj v« ameriško grenko t iu<». ' elixir ^ 1 Izguba teka BITTER-WINE 1 1 . Nepravilno prenavljanje J ^ ^ 4 Slabosti po jedi . % ► ^ 4 Običajno zaprtje / V 4 A Glavobol ^ 4 j Nahod ► J 1 Kolik« in krči UnT:'""wV ► , 4 Izgub« moči HORKEV1K0 i m Ermenica vj«epm tri«« < A Onemoglost ^ ^^ i 4 Razne ženske bolezni IMBMBgS^i * j Izpabljaji in drugo ^labBŠsSS^ * 4 % ' • ► a je nekoliko bolezni, ktere se odpravijo z rabo Trinerjeve a ameriškega grenkega vin i, i J To sredsivt> je bilo na razstavi v Sejttie leta 1909 o llik »vauo s zlato kolajno in veliko ^ 4 2 nagrado (najvišja nagrada) na razstavah v Lon ionu in Uruselju 1911. ► ^ j V lekarnah. F 4 JOS. TRINER i ' Kemičen laboratorij k 4 I 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. [j V W Vstanovljeoa dne 16. avgusta 1908. Inkorporirana aprila 1909 v državi Panno. * sedežem v Conemaugh, Pa. _____ " ^OLAVN! URADNIKI;' - nlk; MIHAKI, ROVANSEK, R. F. D. No. 1, Conemau«b, P». t ulM-l-^nlk' ORoROR KO«. G2< Br/md St.. Johnstown. i»a OWvril tajnik in Llagujuik: IVAN PAJK, Bo* 328, Conemaugh, Pa. luwirtiii tajnik: JtMiir mvoBx 122, •.■lajc>. Jnlk: IVAN lJKPSCOVEC, P. O. Bo* 6, CttD-uiaugb. fft. NADZORNIKI: JAKOB KOCJAN, prKdMdnih nadzoru«-*« cxlboru. Buz till, Cnnmoauth, Pa FRANK i'FCKKO, nadzornik. L.. Bo* 101, Cunemauih, Pa. ANTON 8TKAZISAR. n*dsu.-nik. Bo* 511. ConeiuautEb. Pa. PORCTNIKl: f ! AlXJJZlJ BAVDEK. pr«B{ra odbora, Jo* 1, Dunlo, Pa. Mill Al£i. KUIVKC. porotnik, liox 324. Primeru. Colo. IVAN ULAVIC, puTutlilk. I'. (t. llox 123. Concilia uirti. Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: • A ■ 1IRAI.I.IKR. Orovf Kt., Cuiicmnufb, Pa Cm]«na dru»|va. oilroma njih uradniki. wo tiljudno pruBeni. poftiljatl aaJ'i nnal na ItUnfaJnlWa In i.ikouar «lr<» pristopnino določeno na drugi $1.25 kakor zahtevajo nova pravi- konvenciji S. D. I\ Zveze. Zava la. potrjena na drugi konvenciji rnje se članica sedaj lahko samo i S. D. P. Zveze. za smrtnino, in tudi za smrtnino! Članice. kat«*re so bile že spre- in bolniško pdporo, toraj lahko' jete v Zvezo, ter niso plačale do postanejo članice K. D. P. Zveze z volj pristopnine, naj to storijo ta- istimi ugodnostimi. kakor-člani, j koj, kajti nobena članica ni prej seveda imajo plačevati iste pri-' opravičena do podpore iu smrtni- spevke kakor člani, ne. dokler ne plača polne pristop- Ivan Pajk, nine, kakor je bila določena na glavni tajnik.! old surehand. - - —o---- . . I Potili roman. Spisal Karol May. — Poslovenil za "Gl. Naroda " B. P. Lakner. X R f£r .1 A KNJIGA. (Dalje.) "Uf! Kdo neki V "Douglas, takoiiuenovani general." uf! Ta m«!/., ta "lovek naj bi Še bil udeležil umora f Kako pride Oi«| Shatterliaud na 1« misel?" t'itatelJ+-HI both* š«- znano. d j ■ ;ušetc;i orodja najboljše. I):: lega ni storil ji- l/il dokaz, da hoče res > | jezditi z mimi. Stopil sem k njemu in rekel: > "Ud tega trenutka je glavar Ozagov svoboden; naša jermena ne e bodo zopet ovila njegovih udov. in lahko gre, kamor hoče." "Pri vas ostanem!" je odvrnil. "Apanača naj bi me peljal k -' Tibo laki: sedaj je pa sam prišel in nikakor mi ne sme oditi. Ali mu j bodete sletlili .'" "Na vsak način? Ali si ga. takoj spoznal?" •! "Da. Tudi po tisoč letih bi ga zopet spoznal. Kaj hoče tu v Kan "jsasu? Zakaj se je priplazil zvečer na farmo?" "Ni se priplazil ampak odplazil, seveda z glasnim, toda k sreči !nenevarnim strelom. To ti takoj dokažem." f D:i izvršim svojo nakano, sent se obrnil k fannerju, ki je stal : blizu mene, z besedami: "Ali je zdravnik z bolno ženo še tu?" "Ne." je odgovoril. "Bell, cowboy, je rekel, da sta odšla." "Ta mož ni bil zdravnik, ampak medicineman Naiini Komančev. in žena je bila njegova skvav. Ali je kdo izmed vas govoril z njo?" "Ne; toda slišal sem jo govoriti." "Kaj?" "Zahtevala je otl dozdevnega zdravnika myrtlewreath ; potem j< j."e 'litro oeljal iz sobe v spalnico." tDalj« prihod n Jič.) Avstro« Amerikanska črtal [preje bratje Gosullcfij . Najpripravnejša In najcenejša parobrcdns črta ?3 Slovenca m Hrvate ' , Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington" ^ Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko Cene veznih listov iz New Yorka za 11L razred M Vsi spodaj navedeni novi parobro T1 iST A _ . .. ....................................... . §35 0G 41*na dva vijaka imajobres I J r ! :L.J ANK..................................... 35 ^ iični brsojsv KKKB............................................. 35 0C ALI O K, LAURA ZAGREBA......................................... 3&2C MARTHA WASHINGTON KARLOVCA.................................36.25 ARGENTINA Za Martha Washington stane $3.00 vefi. X * II. RAZRED do P'IBANJA. I T UST A bli REKE: Martl.a WaabingLon fC5.'Y), dru"i fGO.OO Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, NEW YOR1C v. POZOI< BOJAKI! SFo do lir« m Eaau ae 9L najti pravo Allen tinkturo in Fomtido fx£f proti izpadanju in rW carustlaa. kakordti« W *e d uttcdaj^n a ^»y e t u hjf tnoftkim in ženoklu Tuiti in Jolgi lafiie g ntoUna popolnoma a craatejo in ne bo< I o 9 več Izpadali, ter n« jK^ osiveli. Kavno tako - muiWim v 6. tednih i krasni brki popol- i •-n.h r rastejo. Revm».tixe a v rokah nogah in1 Uičak v S dneh popoinuiuai zdravim.kurjao>>ch« 1 ■rad ji v ic«-. potr>e mure In isr,t bline m popoluon>a mi|o p« Jva vltaka SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS RODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. žsassgggseggaaa red star line. F»tovltt>« m«d N«w Yorkom lrt Antwerpom Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A KROONLAND 18,694 tor 12,185 toal^ FINLAND ^^^^^^^M^^AgtjfiLa^ 12,185 ton 12.018 j| ——M• t Kratks'in ndobna pot »a potnik«Qr Avstrijo,' oa Ognko, Blovemko, Hrvawto^ in Galicijo, kajti mad Antwerpom in imenovanimi doaelami dvojna direktna ic* lewiiSka ivesap Posebno se fo skrbi m udobnost potmsov metlkrovfa. Trejti nured oiwt^T" malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov^ Za nadene informacije, cene m »otae listke obrniti m* i« n% RED STAR UNE. ^ 'feJLS'SS&S^ i SO« "F" Stmt. N. W SOS ""____j. , ■NEW YORK WASHINGTON. D. C. WmNW^TMAMT* JM Stat-S^-«. 219SL CkarUt Str^t. 31» BOSTON MASS. NEW ORLEANS. LA SAN WAN3S^O^A1* s^LI^SH sxssr^ jffix&iarafcf "i ^1*1 eiYaliT I i^M ^ ■ ^ ? '.* ^ ■' V ^ "' ........... W. F. Severa Co. cmltas