Iva knjižn w|r jubljaoa
Mati&unM.
PoStnlna plačana v gotovini
crefna iDin
Leto II. (IX.), štev. 242
Maribor, torek 23. oktobra 1928
mu ■milimi—■■niw ii murnu riiiir um i				 i ii«MiMTTnniiiwffTnnriiivMMuu;.wB!Bw wwwwr.«jwe.i mi				
Irhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnem ček. lav. r Ljubljani it >1.400 Velja mesečno. prejem&n. v upravi ali po poitMO Din, dostavljen na dom pa,1BDJn	Telefon; Uredn. 440 Uprava 455	Uredništvo inuprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.43 Oglasi p« tarifa Oglate sprejema tadl oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani, Prejemom
Poostritev borbe proti režimu
BEOGRAD V PRIČAKOVANJU SKLEPOV POSLANSKEGA KLUBA KME-ČKO-DEMOKRATSKE KOALICIJE. — REZERVIRANI OFICIJELNf KROGI
Kaj je z novim zakonom o državljanstvu?
Narodna skupščina je že pred precej časa sprejela novi zakon o državljanstvu, ki pa še do danes ni objavljen v »Službenih Novinah« in radi tega seveda še ni stopil v veljavo. Iz Beograda opravičujejo to s tem,, da sc pripravlja še posebna uredba za iz ■ .vajanje tega zakona, ki bo objavljena istočasno z zakonom in da bo zabon obenem z navedeno uredbo stopil v veljavo početkom novembra 1928.
Zlasti v naših krajih je mnogo ljudi, ki so že pred bogve koliko leti vložili prošnje za državljanstvo, ki pa še do danes niso rešene. Mnogi od teh so bili vsled tega že dozdaj težko oško dovani v svojih ekonomskih interesih in naravno težko čakajo dneva, ko bode mogli na podlagi novega zakona vendarle upati, da bodo njihove prošnje končno avtomatično rešene.
V novem zakonu je zlasti važen čl. 53 prehodnih odredb, s katerim se rešuje vprašanje, kdo se smatra državljanom kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od dneva, ko stopi ta zakon v veljavo. To_-tdevno določa ta člen, da se z navedenim dnem smatrajo kot- državljani: 1. osebe, ki so 1. dec. 1918 imele državljanstvo prejšnje kraljevine Srbije ali Črne gore ali Hrvatskc in Slavonije ter tega državljanstva niso izgubile ha podlagi določb mirovnih pogodb; 2. osebe, katerim je z mirovnimi pogodbami z Avstrijo, Madžarsko in Bolgarsko priznano državljanstvo naše države ali pa so si isto pridobile po določbah teh pogodb ; 3. osebe, ki so do uveljavljenja tega zakona bile sprejete v državljanstvo naše države^ 4. osebe, ki so po rodu in jeziku Srbi, Hrvati In f” v-i ter so do dneva uveljavljenja tega zakona pri pristojni oblasti zaprosile za nage državljanstvo; 5. osebe, ki so po rodu in jeziku Slovani in so pa ozemlju naše kraljevine najmanj. 20 let stalno nastanjene ter so do	uveljavljenja tega zakona
zaprosile pri pristojni oblasti za naše državljanstvo; 6. osebe, ki so po rodu In jeziku Slovani, so zaprosile za državljanstvo naše kraljevine, ali so v državni službi, ali pa so po ujedinje-nju najmanj 2 leti bile v državni službi ter so nastanjene na ozemlju kraljevine najmanj 5 let; 7. osebe, ki so dne 1. dec. 1918 imele domovinsko pravico v kaki občini, ki ni prišla v zvezo naše kraljevine, pa so bile uslužbene na ozemlju naše države pri javniti ali prometnih podjetjih ali drugih javnih ustanovah, katere je pozneje država prevzela, in ki so bile obdr-žane v službi ter so do dneva uveljavljenja tega zakona zaprosile za naše državljanstvo. Nadaljne določbe se nanašajo na zakonito in nezakonito deco ter na žene gori navedenih oseb, katerim se istotako priznava državljanstvo.
Gotovo najbolj važna je točka 4.. ki omogoča vsem osebam naše krvi, da dobijo naše državljanstvo s samo Izjavo, da naše državljanstvo žele, katero Izjavo podajo pri prvostopni državni upravni oblasti do dneva uveljavljenja novega zakona o državljanstvu. V teh slučajih se tudi ne bo zahtevala taksa za sprejem v državljanstvo. V ostalem pa je važna določba, d*	potom dobiti
BEOGRAD, 23- oktobra. Beograjska politična javnost je tudi še danes pod težkim utisom nedeljskega shoda KDK v Šišku, ki pomeni po soglasni izjavi vseh tukajšnjih listov izredno poostritev notranjega-političnega položaja, ker KDK odločno odklanja vsak sporazum s sedanjim režimom in napoveduje nadaljevanje borbe do končne zmage.
Z veliko nervoznostjo se pričakuje sedaj še rezultat posvetovanj poslanskega kluba Kmečko-demokratske koalicije v Zagrebu, ki bodo najbrže zaključena šele danes popoldne- Splošno se namreč pričakuje, da bo poslanski klub KDK sedaj točno fiksiral svoje stališče .dede
M a r i b o r, 23. oktobra
Včasih se dozna za toliko neum-nost, da človek kar ostrmi ter se čudi, kako je kaj takega mogoče, ko živimo vendar v moderni dobi in ko jc civilizacija prodrla v zadnjo vas. Naj-novejša neumnost pa dokazuje, da je še ravno tako kot nekdaj v oni dobi, iz katere je Jurčič opisoval kmetiče, ki so usodno nasedli denar ponareje-vajočemu sleparju. Sleparju, ki pravi, da zna »delati« denar, je še danes vse na razpolago.
Tako je prišel te dni v neko kmečko hišo občine Sladka gora, okraj Šmarje pri Jelšah, mlajši, malo šepajoči človek ter prosil za prenočišče. Go-stoljubno so ga vzeli pod streho in razvil se je razgovor. Mož je pripovedoval, da je vojni invalid in da je hodil sedaj sedem let po svetu z nekim slavnim cirkuškim podjetjem. Pri cirkusu je nastopal kot — čarodej. Vse zna, celo denar bi lahko delal.
Strmeči družini je gost takoj pokazal nekaj svoje umetnosti. Produciral se je z ne ravno neobičajnimi žonglerskimi triki. Občudovali so ga seveda vsi od očeta do najmlajšega sina. Ko so noč prespali, sta gospodar in gospodinja še vedno mislila na čarodejstva in zlasti pripomba, da zna delati tudi denar, ni hotela iz glave. Naglo je bil pogovor speljan na to stvar in gost je menil, da bi bankovce lahko pomnožil, če bi jih imel. Takoj so mu prinesli osem stotakov, vse, kar je bilo pri hiši.
Mož je stotake zavijal v bele krpe, preko je pa mazal s kurjim, v petrolej pomočenim peresom. Rekel je, da bo barva potem odstopila tudi na drugi papir. Ko je imel bankovce zavite v krpah, je vzel šest kosov opeke ter vse zvezal trdno skupaj. To je morala gospodinja dati v toplo krušno peč. Čez nekaj ur je vzel vse iz peči, pomazal s smolo in še enkrat trdno povezal. Sedaj je moralo vse na — hlad v klet. To je opravila gospodinja sama.
Med tem časom so se razgovarjali, jedli in pili. Popoldne se je gost od-
bodoče ureditve države in da bodo izdane nove parole za poostritev borbe proti sedanjemu režimu. Govori se tudi o posebni spomenici na kralja, kar pa v vrstah KDK odločno zanikajo. Voditelja demokratov, Ljuba Davidovič in Voja Marinkovič sta imela danes triurno konferenco. Kakor se govori, sta razpravljala predvsem o vprašanju, kako stališče naj zavzamejo demokrati, če bi akcija KDK pričela prodirati tudi v Srbijo.
V ostalem pa so v Beogradu zelo rezervirani in vodilni politiki doslej še niso podali nikakih jasnejših izjav o svojem stališču napram KDK v bodoče-
pravil spat na seno. Zvečer bodo pa še enkrat pogledali, kako daleč je že z d^iarjem. Stemnilo se je že, gost pa še vedno spi. Ko so ga hoteli klicati k večerji, so pa videli, da ga ni več. Tolažilo jih je pa to, da je bil povezani in zasmoljeni zavoj v kleti še vedno na svojem mestu. Nekaj časa so še čakali, potem so ga pa sami odvili. Bila je opeka, bile so krpe, — samo bankovcev ni bilo.
Sleparijo so prijavili orožnikom, ki sedaj po opisu poizvedujejo za sleparjem.
Ueliki Bečkerek u rokah KDK
VELIKI BEČKEREK, 23. oktobra. Danes se je vršila tu volitev župana in je bil z veliko večino izvoljen za župana vodja samostojnih demokratov, di Pe-ra Erdeljanov. KDK ima v občinskem svetu sploh absolutno večino.
Stauka u Lodzu se širi
VARŠAVA, 23. oktobra. Stavka tekstilnih delavcev, kateri so se pridružili tudi delavci v številnih drugih obratih, traja dalje. Vsa pogajanja, da bi se med obema strankama dosegel sporazum, so se dosedaj izjalovila. Danes se je pridružilo stavki zopet 3X)00 delavcev.
„Rmena knjiga** a francoska-angleški pomorski pogodbi
PARIZ, 23. oktobra- Danes je izšla v Parizu t. zv. »Rmena knjiga« o franco-sko-angleški pomorski pogodbi, ki obsega pojasnila o 35 aktih, ki se tičejo priprav za sklenitev te pogodbe med obema državama-
Ofl rudarja do ministrskega predsednika
LQ^D0N, 23- oktobra. Davi je umrl tu v 65. letu starosti bivši avstralski u i-nistrski predsednik Fisher. Pokojnik je bil prvotno navaden rudar, kasneje generalni tajnik rudarske zveze in vodja socijalistov v Avstraliji. V letih 1908— 1910 in 1914-1915 je bil tudi ministrski predsednik v Avstraliji*
D’ Hnnunzio poleti u flnw-riko
RIO DE JANEIRO, 22. oktobrt.
Znani italijanski pesnik Gabriele d’ Anunzio namerava oditi med prekomorske letalce. Tukajšnji italijanski konzul Cenci je namreč prejel od njega pismo, v katerem mu sporoča, da namerava že v prihodnjih mesecih poleteti s hidroplanom iz Italije v Per-nambuco.
i Promet z nepremičninami.
Posestnica Ana Kukovec v Mariboru je prodala Ani in Mariji Hegar, zasebnicama v Št- Janžu pri Dravogradu, za 220.000 Din hišo št. 22 v Jože Vošnjakovi ulici. — Mehanik Bogomir Divjak je prodal mehaniku Justu Gustinčiču za 100-000 Din polovico hiše in delavnice v Tattenbachovi ulici 14- — Trgovca Slav ko in Josipina Vidmar sta kupila od dedičev po veleposestniku Josipu Verčkn v Lebnu hišo št. 57 v Smetanovi ulici za 260-000 Din.
Nagla sprememba jesenskega vremena
ima za posledico mnogo obolenj v mestu in na deželi. Izrazito zimsko mrzlim dnevom so sledili poletno-topli jesenski dnevi in tedaj ni čuda, če toliko ljudi oboli. Osobito nevarna od vseh bolezenskih prikazni pa je angina- Vzlasti otroci so v tem nevarnem času izpostavljeni nevarnosti najrazličnejših obolenj. —
Za elektrifikacijo krajev od Orehove vasi do Gornje Polskave se je vršila v soboto oblastvena komisija. V Gornji Polskavi bo transformator. Omrežje bo izvedla falska elektrarna. Od Slovenske Bistrice bo električni vod podaljšan do Konjic. — Pod voz Je prišel po nesreči 761etni viničar Pansi Leopold iz Limbuša, ko so nakladali vino. Dobil je težke notranje poškodbe. Telefonsko pozvani rešilni oddelek ga je odpremi! v mariborsko bolnišnico. —
Z odra le padel pri neki stavbi na Betnavski :estl 621et-ni zidar Zobel Franc iz Studencev- Poškodoval se je močno na glavi in na levem očesu ter odnesel tudi težje notranje poškodbe. Rešilni oddelek je ponesrečencu, ki je poslal žrtev svojega poklica, odpeljal v mariborsko bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno. — Ob tej priliki je treba pokazati na očividen nedostatek: Odri so ponekod tako površno in »varčno« postavljeni, da bi bilo lahko še več nesreč.
Sumliiv berač.
Po Melju je včeraj z beračenjem nadlegoval ljudi neki mlajši možak, ki je bil povrh še pijan. V neki hiši se je trikrat zglasil. Opozorili so nanj stražnika, ki ga je aretiral. Taki potepuhi ima* jo tudi navado, da si vse ogledajo za priložnost tatvine ali vloma.
Samomor Slovenke v Zagrebu.
V nedeljo ponoči so našli na klopi v bližini umetniškega pavilona v Zagrebu neko mlado dekle nezavestno- Poleg Bje je bila steklenica lizola- Bilo je takoj jasno, da se je zastrupila. Nesrečnico so sicer takoj prepeljali v bolnico, kjer soji izprali želodec, a je bilo že prepozno. Umrla je, ne da bi sploh še prišla k zavesti. Pri njej niso našli prav nobene listine, iz katere bi mogli ugotoviti njeno identiteto. Šele včeraj je policija dognala, da je samomorilka komaj 191etna služ kinja Gizela Pirc iz Novega mesta* Zanimivo je, da so našli pri dekletu listek, na katerem so bila zapisana imena vseh deklet, ki so izvršila v zadnjem času bodisi posrečen ali ponesrečen samomor.
Kako se dalo liudje oslepariti
»ČARODEJ« V SLADKI GORI. — POMNOŽEVANJE STOTAKOV.
državljanstvo naše kraljevine tudi tuji državljani, ako bodo v času. ko vložijo prošnjo, stari najmanj 21 let, so dobrega vedenja in morejo vzdrževati sebe
in svojo rodbino.
Upamo, da bo vprašanje državljanstva končno po desetih letih vendar urejeno.
Stran i.
iftarroorskf v tf C c IV I K lutra
V ai a r 1 b o r u, dne 23- X. 1923.
Zoološki vrtovi
UPRAVA. — NAKUP ŽIVALI. LOV DIVJIH ZVERI.
Na! letošnjem ljubljanskem velesejmu je imel obiskovalec priliko videti in občudovati v oddelku »Zoo« dolgo ^ vrsto zanimivih zastopnikov faune, ki živi na teritoriju Slovenije- Kdor je imel srečo, da se je divil ve^kim zverinjakom in zoološkim vrtom v Franciji (Marseille), v Nemčiji (Stellingen pri Hamburgu) in da je obiskal stalno razstavo živali v nekdaj cesarskem Schonbrunnu pri Dunaju, temu se je pač milo storilo ob pogledu na ta skromen početek v tej stroki v naši domovini- Toda začetek je tu, hvalevredna pobuda bo obrodila brezdvom-no obilo sadu in v teku čhsa se bomo tudi mi pred tujci lahko ponašali s to svojevrstno kulturno ustanovo.
Ako je ta skromni početek povzročil vodstvu ljubljanskega Zoo ogromnih skrbi, dela in izdatkov, moremo si šele misliti, kako ogromne napore stanejo veliki zoološki vrti, njih vzdrževanje in nadomeščanje njihovih prebivalcev. — Upravni aparat je seveda zelo kompliciran, največjo pažnjo pa polaga vodstvo negovanju in morebitnemu razmnoževanju živali, kajti te so silno drgae in jih je mnogokrat dokaj težko nadomestiti- Cir kusi in potujoči zverinjaki se oskrbujejo večinoma z zvermi iz vzrejišč, o katerih je svojčas poročal »Večernik«, zoološki vrti pa segajo raje po živalih, ki so se rodile in ki so živele v prostosti. Vzrok temu leži v dejstvu, da so take živali navadno krepkejše, lepše in po svojih lastnostih pristnejše. Te živali so razmeroma mnogo dražje kakor one iz vzrejišč, ker je lov živih živali vezan ne le z dragim aparatom, temveč pa tudi z velikanskim trudom, vztrajnostjo, potr pežljivostjo, bistroumnostjo in pogumom.
Lov divjih živali pa ne datira morda šele izza polpretekle dobe, saj so že stari Rimljani, kakor je obče znano, v svojih cirkusih puščali nastopati leve in ti-
gre v velikih množinah in je že Aleksander Veliki in za njim Hanibal razpolagal z velikim številom udomačenih bojnih slonov. Zgodovina tedanjih časov pa na nobenem mestu ne navaja metod, po katerih so se te živali žive lovile- Dandanes igrajo v tem oziru skoro izključno vlogo — in najbrže v starih časih isto-tako — zanjke, jame, mreže in pasti-Toda vsa ta sredstva imajo dvojno slabo stran. Živali prihajajo redkokedaj nepoškodovane v Človeške roke in so torej kot razstavni objekt manj vredne, borba med človekom in živaljo v zanjki, pasti, mreži ali jami spravi žival v silno besnost in razburjenje, vsled česar se dolgo brani sprejemati hrano, oslabi in večkrat pogine- Iz teh vidikov torej ta sredstva niso idealna.
Čisopisje poroča, da je prišel Američan Harris na povsem novo metodo, po kateri bi omenjeni nedostatki pri lovu živih zveri izostali. Strelja živali s posebno puško, čije izstrelki prederejo živali le kožo. Na izstrelku je spredaj steklena cevčica, ki vsebuje neko narkotično tekočino, ki se pod kožo razlije in učinkuje, da neznatno ranjena, torej v svoji zunanjosti nepoškodovana žival v 2 ali 3 minutah onemore in se onesvesti. Brez vsake borbe in razburjenja se žival pri-
Četrtek 25. oktobra
ALRAUNA"
»»'
(H. H. Ewers)
Kino Union
merno shrani, na kar se zbudi v ujetništvu-
Cikaški »Zoo« in washingtonski »Pri rodopisni muzej« financirata sedaj Harrisovo ekspedicijo v Afriko, ki naj s svojim novim sredstvom obogati ameriške zoološke vrte s svežimi in nepoškodovanimi eksemplarji.
mariborsko glečališče
REPERTOAR:
.Torek, 23. okt. ob 20. »Plesni večer Ksenije Burghauser«, ab. B.
Sreda, 24. okt. ob 20. »Therese Raquin«, ab. A., Premijera.
Četrtek, 25- oktobra ob 20. uri »Hlapci« ab. C- Kuponi.
»Therese Raquin« na mariborskem odru. V sredo 24. trn. vprizori mariborsko gledališče zanimivo Zolovo dramo v 4. dej. »Therese Raquin«. Je to močna, efektna psihološka drama, ki drži gledalca napetega od začetka do konca. — Slavni in nesmrtni francoski naturalist, ki je našemu gledališču znan že po grandijozni drami »Ubijač«, v »Therese Raquin« opisuje na pretresljiv dramatski način strašno dejanje dveh ljudi, ki ju je ljubezenska strast dovedla do zločinskega umora. Po zločinskem dejanju se oglasi vest. Zola na mojstrski način riše, kako človeka grize vest. — Naslovno vlogo igra gdč. Kraljeva, glavno moško pa g. Grom- Dalje nastopijo v večjih vlogah ga Bukšekova, Savinova in gg. Železnik, P. Kovič. Režira J. Kovič.
Za koncert slavnega čelista Cassadd-a
je dala tukajšnja znana tvrdka Jos-Brandl na razpolago popolnoma nov koncertni glasovir. Na sporedu so sklad be skladateljev: Frescobaldi (1588-1644), Boccherini (1730—1805), Grieg, Beethoven, Granados, Moszkowski itd. Spored je odlično sestavljen ter je vsaka točka izredna umetnina. Sloves umetnika samega pa nam jamči, da bo izvajanje skladb na taki umetniški višini, kakoršne Maribor še ne pozna. Ponovno opozarjamo vse sloje na ta kolosalen koncert s prošnjo, da si oskrbe vstopnice že v predprodaji. Dvorana bo zakurjena ter prične koncert točno ob 20. uri. Zamudniki bodo morali čakati do prvega odmora. —■
80 letnica prof. Vek. Spinčiča.
Znani bivši vodja istrskih Hrvatov, Istrski deželni in državni poslanec, proi. Vekoslav SpinČič, praznuje danes v Zagrebu 8oie(nico svojega rojstva. Slavljen čevo ime je najtesneje spojeno z dušev-
nim in narodnim preporodom hrvatske-ga in slovenskega naroda v zapuščeni Istri. Prof- Spinčič, dr. Laginja In pok. Matko Mandič, to so tri častna istrska imena- Udejstvovali so se z veliko ener gijo inpožrtvovalnostjo vsak na svojem polju, vsem trem pa je vedno lebdel le en cilj pred očmi- Dosega popolne ena kopravnosti zatiranega slovanskega življa v Istri. Ogromen je bil njegov vpliv na narod, ki mu je zaupal neomajno in mu bil vdan z dušo in s telesom. Poznal je dobro skrajno njegovo nesebičnost, požrtvovalnost in idealnost. Rodom iz vasi Spinčiči v Istri je odšel po konča1 nem bogoslovnem študiju na univerzo v Prago in na Dunaj ter bil 1. 1875 imenovan za profesorja na moškem učiteljišču v Kopru. Kot kasnejši šolski nadzornik s'e je postavil neustrašeno na branik za pravice zatiranih Hrvatov in Slovencev ter prišel radi tega ponovno v konflikte s tedanjimi c. kr. oblastmi in je moral prestati tudi mnogo preganjanj. Toda Spinčič ni nikdar klonil in mu je izkazal narod zato tudi najvišje časti. Izvolil ga je za deželnega in državnega poslanca. Po prevratu se je moral prof. Spinčič na pritisk Italijanov umakniti iz Istre in se je preselil v Zagreb. —
»Švejk« v Rušah.
Bralno društvo v Rušah je s svojimi člani diletanti uprizorilo dve nedelji zaporedoma »Dobrega vojaka Švejka*. Vglobitev igralcev-diletantov, od katerih so bili nekateri prvič na odru, — v snov in uspeh obeh predstav je najboljši dokaz velike vrednosti Hašekovega dela. Na primitivnih podeželskih odrih se šele vidi, kako dobro je pogodil genijalni pi satelj dušo bivšega avstrijkega vojaka in njegovo, z žgočo satiro prikrito revolucionarnost. — Režijo je vodil gosp Zmago Stani, ki je tudi ^obro igral nadporočnika. »švejk« je bil g. Franjo Sor nik, ki še je tekom igre prav dobro uži-vel v svojo ulogo. Imeniten saper je bil g. Janko in tudi ostali so igrali z veli kim razumevanjem. S prav srečno roko so bile izbrane tudi maske. Kratko rečeno: Ruše so odlično deklamirale »Švejka« za ljudsko Igro. —
Spominjajte te CMP
Mariborski	in
Usem pristašem in prijateljem 5D5 u fTlaribaru, Ptuju itč.
Pozivamo Vas, da se v nedeljo 28- tm. v čim večjem številu udeležite tudi iz naših severnejših krajev mariborske oblasti, zlasti iz Maribora, Ptuja, Slov. Bistrice, Konjic itd- velikega zbora KDK v Celju, ki se bo vršil ob 3. pop. v Celjskem domu. Kdor more, naj se pelje v Celje že z vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 5^ 10. dopoldne, komur pa to ni mogoče, pa vsaj s popoldanskim osebnim ali brzim vlakom. Ker bo zborovanje, na katerem bosta govorila zlasti oba predsednika KDK gg- Pribičevič in dr- Maček, itak trajalo najmanj 2 uri, bodo tudi oni, ki pridejo s popoldanskimi vlaki, še deležni znatnega dela zborovanja. Na svidenje 28. tm. v Celju!
Oblastni odbor SDS za mariborsko oblast.
Prekmurske novice
Pretep med cigani v Beltincih. Pri nas
so se zadnjo nedeljo cigani hudo sprli in stepli- V tepežu je cigan Franc Horvat iz Koprivnice udaril svojega tovariša Janeza Horvata iz Dolnjega Lakoša s sekiro po glavi in ga smrtno nevarno ranil. Pobiti cigan se sedaj v soboški bolnici bori s smrtjo.
Predanovci. Pred par dnevi je 791etna prevžitkarica Ana Sečko iz Predanov-cev št- 3 padla tako nesrečno, da si je zlo mila levo roko.
Murska Sobota. Minuli pondeljek se je tu vršil naš največji vsakoletni sejem, takozvani Terezijin sejem. Ljudstva in kramarjev je bilo sicer zelo veliko, kupčija pa je bila kljub temu slaba, tako, da so bili nezadovoljni vsi, sejmarji, trgovci in gostilničarji ter je mesto v prvih popoldanskih urah kazalo zopet svoje običajno lice- To je vse posledica silnega pomanjkanja denarja, ki vlada pri nas, ker nimajo ljudje vsled letošnjih strašnih vremenskih neprilik kaj prodati.
— V četrtek 18- t. m- je agilni dramatični odsek »Sokola« v Murski Soboti otvoril letošnjo gledališko sezono z burko »Ulica št- 15«. Ne bomo se spuščali v presojo, ali je bila izbira baš najsrečnejša, glavno je, da je igra par uric neprisiljeno zabavala naše občinstvo, ki je ta večer napolnilo obširno Ditrihovo dvo-
Četrtek 25. oktobra
„ALRAUNA“
(H. H. Ewer«)
Kino Union
rano do zadnjega kotička. Vsi igralci in igralke so svojo nalogo častno rešili, o čemur je pričal buren aplavz, ki so ga bili po vsakem dejanju deležni- izmed igralcev je v prvi vrsti omeniti izvrstni kreaci bankirja Trnka in Vida Dermote, ki je s svojo neprisiljeno igro in zdravim humorjem vzbujal salve smeha. — Prav tako je omeniti še Teodorja Bunko in Luko Smolo, ki pa je včasih malo pre več visel na šepetalcu- Dober je bil tudi Pepček Čik, kateremu bi le želeli malo več živahnosti, kar velja tudi za vse tri zaljubljene parčke, zlasti njih nežne polovice. Ostali igralci in igralke so imeli manjše vloge, ki pa so bile vse v o-kvirju igre- Režija je bila v veščih in pre izkušenih rokah podstaroste br. Franca Kodra, ki je storil vse, kar je bilo v danih razmerah sploh mogoče. Vsem sodelujočim iskrena zahvala za vesele u-rice, ki so nam jih pripravili in pričakujemo, da nas v kratkem zopet prijetno iznenadijo, topot kakor čujemo z Anzen-gruberjevim »Krivoprisežnikom«. —
Med mariborskimi obrtnik!.
Naše marljivo Slovensko obrtno društvo je priredilo v soboto zvečer svojim članom v Narodnem domu zabavni večer, ki je jako dobro uspel, ker so zavedni obrtniki s svojimi družiuami in obrtniški pomočniki napolnili malo dvorano do zadnjega kotička- Gostilničarka je poskrbela za najboljšo postrežbo. Mladina je s svojim zabavnim programom izzvala večkrat burno pohvalo in tako je v prijetni družbi potekel večer v veselem razpoloženju. Slovensko obrtno društvo bo na svojem polju pridobilo, če bo svoje člane v razvedrilo in medsebojno spoznavanje večkrat zbralo na takih večerih. Društveni predsednik g. Vahtar je v svojem pozdravnem govoru razvil obširen delovni načrt, ki je gotovo najboljše jamstvo za povečanje ugleda Slovenskega obrtnega društva. —
Ceneno meso.
V sredo, dne 24- t. m. od 8. dop. naprej se bo prodalo na prosti stojnici pri mestni klavnici v mestu Mariboru 105 kg govejega mesa po 6 Din — za I kg. Prodajalo se bo na konsumente s>*.mo po 1 kg. —
Otvoritev lavnih telefonskih govorilnic pri poštah Ljubljana 4 in 5.
Dne 9. oktobra je bila pri pošti Ljubljana 4 (Kopitarjeva ulica št. 1), dne 10. oktobra pa pri pošti Ljubljana 5 (Zaloška cesta št. 1)) otvorjena javna telefonska govorilnica. Telefon pošte Ljubljana
4 ima štev. 3-395, telefon pošte Ljubljana
5 pa štev. 3-496. Pristojbina za triminu-tem pogovor iz teh govorilnic oziroma s tema govorilnicama v krajevnem telefonskem prometu Ljubljane iznaša 1 Din (brez pozivnice). Sedaj imajo vse pošte v Ljubljani javne telefonske govorilnice. Pripravlja se otvoritev javnih telefonskih govorilnic tudi pri poštah v najbližji okolici Ljubljane (Dolenja Hrušica, Ježica, Moste pri Ljubljani in Vič.) —>
Proglasitev za mrtve.
Celjsko okrožno sodišče je uvedlo po* stopanje, da se proglase za mrtve po-grešanci: Janez Sušeč s Kozjaka, Martin Vozu iz Škofje vaši, Anton Škof iz Artič in Feliks R^dež iz Lešja. Vsi štirje so odrinili 1. 1915. oz. 1916. na razna bo. jišča, od koder se niso več javili. Kdor bi kaj vedel o imenovani četvorici, naj to sporoči sodišču. —
Kap je zadela g. Seražin Fani, zasebnico iz Pekla prt Mariboru. Po odredbi zdravnikovi so jo oddali v mariborsko bolnišnico- —-Brezposelnih je bilo zadnji teden pri borz! dela 709 te sicer 436 mož in 273 žensk. Na novo prijavljenih je 146, od poprej v evidenci pa 563- Delo je bilo na razpolago le za 96 delovnih moči in je borza dela izvršila 84 posredovanj. Iz mesta je odpotovalo za zaslužkom 13 oseb. Od začetka leta do sedaj je bilo pri borzi dela 7229 brezposelnih, služb pa le 3797 in izvršilo se je 2570 posredovanj.
Svinjski sejem v Mariboru.
Na svinjski sejem, ki se je vršil dne 19- tm. v Mariboru, je bilo pripeljanih 344 svinj; od teh je bilo prodanih 269 komadov. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašič! Din 90—125; 7—9 tednov stari 225—250 ; 3—4 mesece stari 360—450 ; 5—7 mesecev stari 480—500; 8—10 mesecev stari 550—650; eno leto
stari 1.000—12.00; 1 kg žive teže 10 
12-50 Din; 1 kg mrtve teže 16—18 Din-
Četrtek as. oktobre
„ALRAUNA“
(H. H. Ewers)
Kino Union
Prevoz krste pesnika Benčur-Kukučina skozi Maribor.
Dne 21. maja je umrl v Pakracu v Slavoniji, kakor smo že svoječasno poročali, znani slovaški pisatelj Matej Ben-čur-Kukučin. Slovaška Matica je takoj po njegovi smrti pokrenila akcijo, da se prepelje truplo v njegovo domovino. Kakor se nam poroča, prispe krsta z zem-skimi ostanki priljubljenega pesnika jutri ob 10. zvečer iz Zagreba v Maribor, odkoder je odpeljaio v Bratisiavo in Potem v pesnikov rojstni kr^j, —>
Za današnji plesni večer
izvrstne ritmično-izražajne plesalke ge, Ksenije Burghauser se še dobijo vstopnice. Opozarjamo še enkrat našo muzikalno publiko, da ne zamudi tega lepega večera- —
Komercljalni tečaj priredi Društvo zasebnih nameščencev v Mariboru za one, ki se hočejo naučiti oz. izpopolniti svoje trgovsko znanje. Poučevali se bodo trgovski predmeti, jeziki, stenografija in strojepisje- Predavanja bodo zvečer ali popoldne. Prijave in pojasnila daje g. Pelikan, Ljudska tiskarna, Maribor. Sodna ulica 20.	2003
Kako le Avstrija razpadla
PRED DESETIMI LETI.
V dunajskem listu »Der Tag« priobčuje Karl Tschuppik zanimive spomine iz zadnjega dne avstrijske monarhije-
Dne 21. oktobra 1918 ob petih popoldne so se zbrali v dvorani nižjeavstrij-skega deželnega zbora poslanci dežel, ki so še ostale od Avstrije. V kratkem iasu od 18- oktobra, ko je izšel manifest cesarja Karla, do 21. oktobra se je vse razpršalo- Predno so čitatelji na uličnih vogalih manifest prav prebrali, Avstrije že ni bilo več.
Bila je čudna slika, ko si je v zbornici reducirana Avstrija pogledala v obraz. Hladno je bilo v veliki zgradbi na Fran-zensringu in skupina mož, ki se je znašla v dvorani šestih narodov, se je ustra šila sama sebe- To ni bil simbolični akt režije, da se je zapustila marmornata hiša in da se je vse preselilo v deželno zbornico. To je bil beg pred silno pezo še pravkar žive zgodovine.
Zraven v gosposki zbornici so agirale zgodovinske pošasti- Zborovalo se je, ko so se še slišali glasovi odhajajočih narodov. Poslanci navadne zbornice pa niso smatrali za vredno, da bi za razpadlo državo poslali obtožbo v grob- V gosposki zbornici je govoril prof. Clam-Martinitz v imenu konservativnega češkega plemstva o neomajeni zvestobi do dinastije. Ploskali so mu. Za njim je govoril ministrski predsednik Hussarek. Lirično je razlagal cesarjev manifest in v,si so si oddahnili, ko je sedel.
Istočasno so bili zbrani tudi poslanci v deželni zbornici. Zborovanje bi bilo brez glave, če ne bi bilo glave — Viktorja Adlerja. Adler je govoril brez sovraštva do starega, brez fraz za novo-Nagrobnico stari monarhiji je govoril dr. Steinvvender:	»Brez	zahvale	se ločimo
od te države, s katero smo bili tako težko in neprijetno vezani...«
Za monarhijo so govorili krščanski so-cijalisti- Poslanec Wolf je patetično govoril o ustavni monarhistični ureditvi države. Viktor Adler mu je zaklical brez vsake ironije:	»Gospod	kolega, ali naj
postane cesar Karl koroški vojvoda?«
Zunaj so stali posamezni radovedneži. Bilo je mrzlo, deževalo je- »Kaj je?« je vprašal nekdo novinarje, ki so se vračali od ustanovitve avstrijske republike. Neki dunajski pisatelj je zaklical: »Ravnokar se je ustanovilo pevsko društvo »Deutschosterreich«!«
Dunaj ni ničesar opazil. Nasproti v kavarni Central se je igralo in klepetalo, kakor po navadi. Ministerijalni svetnik dr. Safarik je dejal: »Smešno, kako si Dunajčani to predstavljajo. Od nekega lista so telefonirali, kaj pravi praško —• namestništvo k manifestu.«
Cestni pometači so modrovali: »Revo lucijo smo si drugače predstavljali- Nismo mislili, da bomo pometali, kakor po navadi.« — Dr. Rode se je izrazil: »Pometači vzdržujejo kontinuiteto društva!«
Ukradene ženske
Pri Buriatu v Sibiriji so ženske zelo visoke v ceni. Zadnja leta je cena celo tako poskočila, da se je marsikdo odločil, da 'okrade dekleta iz domačega doma, da si jo izbere za svojo družico. — Pred dvema letoma je izdala sovjetska vlada zelo stroge odredbe radi odvajanja žensk. Po poročilih narodnega geografskega društva pa odvajanje žensk pri Buriatih ni tradicijonalen običaj. Ženitev se vrši pri njih navadno tako, da starši Izmenjajo otroke. Ako starši kakega mladega Buriata sklenejo, da se mora sin poročiti, tedaj posetijo roditelje kakega mladega buriatskega dekleta, pa jim ponudijo eno svojo hčerko v zameno. Ako pa oni nimajo hčerke, ki bi bila primerna za zamenjavo, tedaj dajo namesto dekleta blago- Zanimivo je tudi, ida sta Buriat in njegov konj nerazdruž-ljiva tovariša. Kadar Buriat umre, vztraja konj toliko časa ob grobu svojega gospodarja, da pogine od gladu in more slediti svojemu gospodarju.
Raztresenost suečskega zunanjega ministra
Švedski zunanji minister Elief Lofgren je znan po svoji izredni raztresenosti. Med zadnjimi volitvami se mu je radi tega zgodila zopet velika neprilika-Dobil je nalogo, da izroči nekemu zasluž nemu državljanu na južnem Švedskem odlikovanje. O priliki banketa je imel minister Lofgren daljši govor, tekom katerega je izročil odlikovancu usnjat etui-Odlikovanec ga je odprl, nato pa spet hitro zaprl in vtaknil v žep. Vsi navzoči so se čudili njegovi skromnosti, ker ni takoj pripel odlikovanje na prsi. Nasled nje jutro, ko je minister Lofgren odprl svoj aparat za britje, je na svoje veliko začudenje zapazil, da je v njem ble-ščeč zlat predmet. Pomotoma je poklo. nil raztreseni minister dan prej svoj aparat za britje zaslužnemu državljanu Švedske, ki ministra seveda ni ho tel blamirati.
15 milijonov brezposelnih v Zedinjenih državah
Tajnik ameriške federacije dela Frank Morrison je te dni objavil poročilo, gla som katerega je v Zedinjenih državah 15 milijonov brezposelnih delavcev. Moderni strojni in drugi izumi mečejo dan za dnem vedno več delavcev na cesto, ker novi stroji in drugi tehnični pripo močki vrše polovico dela, ki so ga dotlej vršili delavci. Stanje v Zedinjenih državah je obupno, od 15 milijonov brez poselnih jih gladuje dnevno krog fi m»H-ifipfr
Stanovanjski problem moderne ženske
Neka mlada hipermoderna dama, seveda Američanka, je nedavno odklonila ponudbo nekega trgovca, ki ji je ponudil hišo, s sledečim odgovorom: »čemu naj mi bo lasten dom? Rojena sem v bolnici, vzgojena v penzijonatu, zaroče-■na v avtomobilu, v cerkvi pa poročena. Hranim se v avtomatih in v delikatesnih trgovinah. Dopoldne in popoldne se zabavam na igrališčih, zvečer v kinematografih. In kadar umrem, se bo že pobrigalo zame pogrebno društvo. Najbolj, kar bi potrebovala, to je — garaža.
Težka abeceda
V Turčiji uvajajo latinico. Ta reforma je težja od odprave fesa in feredže. Nekaj odpraviti je lahko, novo uvesti pa težko zlasti, če je potreben za to pouk in trud. Nova pisava je veliko lažja od stare, a je pri tem bistveno nekaj silno oddaljenega. Stara turška pisava je živela med narodom kakor ornament: večina je znala le nekaj od nje in to ;e bilo dovolj. Sedaj pa je treba znati vse in vsi eno in isto. V propagandi za novo pisavo deluje sam Kemal paša. Fotografije ga kažejo, kako sredi vasi na velikih tab:ah razklada novo pismo in vse njene prednosti-
Občni zbor 1H5
Letošnji občni zbor Jugoslovenske no gometne zveze, ki se je vršil v nedeljo od desetih dopoldne do dveh ponoči, je bil najbolj obiskan, odkar obštoja naš najvišji nogometni forum v Zagrebu. Zastopanih je bilo 305 klubov, to je preko 85 odst. vsega članstva JNS. Po dolgotrajnih debatah o poročilih odbornikov je prejel celokupni odbor soglasno ab-solutorij, nakar je bil prav tako soglasno izvoljen novi odbor kompromisne liste: predsednik dr. Pandakovič, I- podpreds. inž. Kodžič, II- podpreds. dr. Pajnič, III. podpreds- Krčelič, I- tajnik Riboli, II. tajnik Brčic, I. blagajnik Zangl, II. blagajnik Ferič; odborniki: Ciganovič, Kure-lič, Dubravčič, dr. Pleša, Stunkovič, Grubešič, Segedinski (Subotica), Betetto (Ljubljana), dr- Karner (Osijek), dr. Neu-schul (Sarajevo), inž. Dobrič (Split), Ji-rasek-
Med najzanimivejše predloge tekom nadaljevanja občnega zbora spada oni SK Vojvodine, da se črta zadnji odstavek § 17- pravil JNS, po katerem je za sprembo pravil potrebna dvetretijinska večina. Rezultat glasovanja je bil za Zagreb porazen: 201 za spremembo, 96 proti spremembi pravil v gornjem smislu! Dvetretjinska večina je bila tu in izpadel je predpis kvalificirane večine iz pravil JNS! Za te predlog so glasovali z Beogradom tudi Subotica, Ljubljana in Osjek. — Sprejet je bil dalje predlog g. Betetta iz Ljubljane, da se spremeni § 14. pravil JNS- — Občni zbor je sklenil tudi, da se v bodoče lahko igrajo na igrišču Železničarja v Mariboru vse tekme, prijateljske, mednarodne in prvenstvene. — V srednjeevropskem pokalu ne bomo več sodelovali, če se ne spremeni razpoloženje do naše zveze- — Ukine se § 12 pravilnika Zbora nogometnih sodnikov in bodo podzveze same uredile vprašanje sodniških taks- — Vsi kaznovani nogometaši, ki so prosili skupščino za odpust kazni, so bili amnestirani na polovico kazni; oni pa, ki so bili doživljen-sko diskvalificirani, imajo prestati le dve letno kazen. — Ukinejo se razredi sodnikov. V bodoče bodo sodniki začasni in stalni.
Tekme za državno prvenstvo se odigrajo v bodoče takole: prvo kolo po dosedanjem načinu, to je po dvojnem pokalnem sistemu s to razliko, da se mora za slučaj, da imata dva kluba po dveh igrah enak score, odigrati še tretja tekma in se šele ta tekma podaljša za 2krat 15 minut, ako je razlika golov enaka* Nato šele sledi žreb. V tem predtekmovanju se srečajo: Zagreb I. z Osjekomv Osjeku, Ljubljana z Zagrebom II- v Ljubljani, Beograd I s Skopljem v Beogradu, Subotica z Beogradom II v Subotici in Split s Sarajevom v Splitu. Zmagovalci iz teh tekem se bodo brili med seboj po dvojnem sistemu na točke. —■ Odbita je bila prošnja Cakovečkega ŠK za priključitev k ljubljanski podzvezi. —
Vkljub dolgotrajnim In ostrim debatam ter velikim nemirom tekom občnega zbora je potekla letošnja glavna skupščina JNS vendar relativno mirneje, kakor so vsi pričakovali.
Zimski šport
Dne 19. tm. se je vršil v kavarni »Jadran« sestanek vseh zimskih športnikov, ki ga je sklicala zimskošportna sek cija ,ISSK »Maribor« za športnike, včlanjene v vseh mariborskih klubih. Sestanka se je udeležilo malo število šport nikov, pretežna večina SK »Maribor«, iz česar je razvidno pomanjkanje discipline in interesa za zimski šport v obče. Na sestanku, katerega je otvoril predsednik zimskošportne sekcije SK Maribor g- Golubovič s pozdravom g. Guidov ca, načelnika smuškotehničnega odbora JZS saveza, je poročal g. Guidovec o vseh aktualnih vprašanjih zimskega športa, v prvi vrsti smučanja ter podal smernice in navodila za bodočo sezono-Pozdraviti je v prvi vrsti sklep saveza. ki je sklenil, da izda v najkrajšem času pravila za tekme v raznih panogah, na podlagi katerih bo vsakemu smučarju, sankaču, drsalcu itd. dana možnost vpo-znati in pripraviti se na razne tekme, ki se bodo vršile v bodoči sezoni na teritoriju mariborske oblasti. Tu pride v prvi vrsti v poštev smuška tekma za državno prvenstvo, ki jo priredi savez na Pohorju dne 27. januarja in na katero polaga savez največjo pažnjo že iz razloga, ker se bo vršila prvič v naši bližini in se lahko šteje kot nekaka pre-iskušnja za vse smučarje našega lepega Pohorja. Zato je priporočal g. Guidovec, da se vsi naši smučarji temeljito pripravijo na to tekmo ter da začno že sedaj skrbeti za vso tozadevno opremo in potreben trening, s katerim se naj začno takoj, ko se bo nudila prva prilika. Po kratki debati, ki se je razvila o glavnih smernicah, podanih po g. Gnidovcu, je bil sestanek zaključen z željo, da bi se drugega udeležilo večje število zimskih športnikov.
Uojaški pogreb velikega zločinca
Pred kratkim je bil sredi Newyorka u-morjen Michele Abbatemarco, eden največjih tamošnjih zločincev. Postal je naj-brže žrtev svojih bivših tovarišev, ki jih je zadnje čase izdal, sam pa postal zaupnik oblasti. Abbatemarco je v svetovni vojni služil 12 mesecev v ameriški armadi in je imel zato pravico do vojaškega pogreba- In res je tako na pogrebu bivšega velikega zločinca sodeloval tudi oddelek ameriških vojakov, ki so mu izkazali zadnjo čast. Krsta, v kateri je bil pokojnik pokopan, je veljala 12-000 dolarjev.
Že vc, zakaj.
Pacijentinja: »Kaj je pa to, gospod doktor! Rekli ste mi, naj pokažem jezik, pa ga še pogledali niste, Zakaj sem ga morala pokazati?«
Zdravnik: »Da sem lahko med tem recept napisal.«
Dovolj jamstva
Nezaupljiv kupec: »Ali lahko, nosim ta kožuhovinasti ovratnik tudi v dežju? Ali se ne pokvari?«
Krznar: »Ali ste že videli kedaj lisico z dežnikom?«
Smrt rablja fTJausnerja
V Sarajevu je umrl v nedeljo popoldne nenadne smrti izvrševalec smrtni kazni v naši državi, Florijan Mausnef- Popoldne je odšel v posete k svojemu bratu-Sedel je ravno za mizo, ko mu je postalo nenadoma slabo in se je zgrudil nezavesten na tla, nakar je kmalu izdihnil. Zadela ga je srčna kap- Mausner je bil star 56 let in rodom iz Varaždina od priprostih kmetskih staršev: Izvršil je zadnja leta celo vrsto justifikacij. Med drugimi je obesil tudi glasovitega razbojniškega vodjo Jovana Čarugo in Josipa Prpiča »Velikega« v Osjeku, v Mariboru pa znana mladostna zJočinca Žlahtiča in Čiča. Njegov pomočnik pri izvrševanju smrtnih kazni je Hardt, ki postane sedaj najbrže tudi njegov naslednik. Prvi, ki so sedaj na vrsti, da se izvrši nad njimi smrtna kazen, so Prpič »Mali« in njegovi pajdaši, zadnji člani Čarugine tolpe, ki so zaprti v Zagrebu.
Mam
ObMMtm j kmV« ImmmcU SO p, Mjmanjtl cn«Mk Din ►
S Mali
•4 trgewkag« at peMMmg«, *whj>i KM K« hn<« 60 pj
■ Om »Ow3
Velika izbira sukna
za moške in ženske plašče od Din 50.— naprej pri I. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.	XX
Samo Din 26—28 plačate za podplatanje ženskih čevljev in Din "2—38 za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica 14.	1898
Grozdje »Izabela«
na prodaj — kg 4 Din- — Studenci, Slomškova ul. 17.	2030
Važno za vse!
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nje. Shramba koles in motorjev črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah ineh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14
1879
Samostojna gospa
vzame gospoda na stanovanje. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod »Samostojna«.	2031
Menjam stanovanje
2 sob z enosobnim stanovanjem, toda le na levem bregu- Naslov pove uprava lista .	2035
Rezila
za brivske aparate, Gillette, M e m, Mond, Extra in vse brivske potreb ščine nudi najugodneje Drago Rosina, J' 'ibor, Vetrinjska ulica 26.	1920
Električne inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tiehy, Maribor, Slovenska ulica 16.	XX.
Kolesarji pozor!
Ravnokar dospela velika pošiljatev električnih svetilk za kolesa »Bosch«. Posežite po njih dokler traja zaloga. Justin Gustinčič, Tattenbachova ul. 14.
1887
Maitland ni imel drugega dela ko to, da je posedal po uradih ter se slikovito in nepristopno vedel.
Njegov najskromnejši uradnik, eden od najspretnejših igralcev, kar sem lih kedaj videl, je bi! pa pravi vodja celokupnega podjetja. Uradnik je ostal, dokler mu je to prijalo. Ko se je ustrašil sumničenja, se je dal odpustiti. In ko je mislil, da ste ga spoznali kot žabo, je naročil enemu od svojih ljudi, da je nanj streljal s praznim nabojem.
Iz žabje organizacije, ki ga je stala mnogo denarja, si je izbral samo par bistrih glav- Balder je bil prvi, Hagen drugi- Bilo iih je gotovo še nskaj, a jih seda; ne bomo mogli več spoznati. Vodstvo denarnega podjetja ni bilo težko. Če so se špekulacije ponesrečile, se je pa na druge načine oskrbel denar. Ko mu je pri neki transakciji šlo že za vrat, se je tckmc-ca iznebil z naročenim umorom. Vse, kar mu je bilo napoti, mu je naglo odstraniia žabja organizacija. Sto-ril je eno samo veliko napako. Pustii je Maitlanda kakor žival v grdem' brlogu-Ko je videl, da je Elk starca izsledil, je
šel navzdol po cesti proti kolodvoru-Solnčni žarki so se iskrili po rosnih tratah, vrtovih in grmovju pred vaškimi hišami. Mala zelena stvarca je skočila iz nekega grma in Elk je tiho obstal ter jo dolgo ogledoval-Mali reptil je pogledal naokrog, potem pa uprl v detektiva svoje vzbočene črne oči-
»Ti žaba!« — Inšpektor Elk je svareče dvignil kazalec. »Bodi dobra in pojdi domov — Tvoj čas je pri kraju-«
In kakor da je razumela, kar je mož dejal, je žaba takoj odskočila nazaj v varstvo visoke trave.
KONEC.
njegovega obraza s seboj.
Krivo je dejstvo, da sem svojo pozornost koncentriral na žabo, katero je imel tetovirano na zapestju. To tetoviranje si je pa dal pozneje z velikimi stroški odstraniti pri nekem španskem zdravniku.
Žaba je bila tetovirana poševno in Lyme je vedel tako dobro kakor jaz, da ga bom po tem znanju spoznal in našel, pa naj bi bil kjerkoli-
Dogovorila sva se, da mu bom takoj, ko pridem v Ameriko, brzojavil na neko adreso in da mi bo on potem poslal polovico denarja.
Na kratko povedano — beg se mi je posrečil- Brzojavko sem takoj odposlal, ko sem prispel v Zedinjene države.
Denarja pa ni bilo.
Brzojavil sem vnovič, čakal sem, a zopet zastonj- Mnogo mesecev pozneje sem- bral v listih, da Lyme na potovanju v Guernsey utonil.
V resnici je pa bil v polnem življenju-Preselil sc je v neko mesto sredi Anglije, kjer je šest mesecev živel kot skromen trgovec. V tem času je polagoma spremenil svojo zunanjost. Obril je brke
Začel sem iskati žabo. Kmalu sem moral uvideti, da bo iskanje brezupno, če se bom zanašal, samo na tetovirano znamenje žabe- Ko sem odkril, da je Maitland žaba, sem osredotočil vso pozornost na njegovo podjetje. S preprostim sredstvom sem ugotovil, da je Maitland analfabet.
Nekega dne sem ga nagovoril v bližini njegove hiše in pokazal sem mu kuverto, na katero sem zapisal:	»Vi	ste
slepar«. Vprašal sem ga, če ve za ta naslov. Pokazal mi je neko hišo daleč doli na cesti ter odhitel svojo pot. Od tega trenutka sem vedel, da je Johnson žaba.
Johnson je bil genij. Način, kako je vodil velikansko organizacijo le v svojem prostem času, je pravo razodetje-Vse je potegnil v svojo mrežo, njega pa ni nihče poznal.
Mislim, da je to vse, kar sem Vam imel povedati in sedaj Vam bom moral reči zbogom za vse čase-«
Ko se je Broad vrnil v London, je Dick spremljal Elka do vrtnih vrat.
O svilenih nogavicah
so se razgovarjali. Mož, ki vse ve, je rekel:
»Dolgo se že nosijo. Že od cesarice Elizabete.«
Mož, ki vse vidi, je pa dostavil: »Mogoče, samo odkrite so šele v tem stoletju.«
ČEVELJ
Doma, v delavnici in pisarni si odpočijete svoje noge edinole z obuvalom
Iz tkanine.
Za jesensko sezono smo Izpopolnili
naje čevlje iz
PRIJETEN občutek nudi edino ta čevelj, ker Vam pri vsakem gibljaju oprošča noge od
utrujenosti.
DAME, nosite doma, pri delu in v pisarni samo obuvalo šz bariuna In lastina, katero še vedno prodajamo po Din P7 ■
Edgar Waliace:	,
Žaba z masko
(The Fellowship with the Frog.)
*0, Vi ste ta Amerikanec!« je dejal. Blazni ste, ker pridete sem. Policija nadzira hišo že od jutra-«
Na kratko sem mu razložil svojo zadrego. »Tu imam 34 milijonov frankov, to je milijon in 300 tisoč funtov šterlin-gov,« sem mu rekel- »Dosti je za naju oba. Ali mi lahko to kje skrijete, ko bom poskušal zbežati?«
»Da,« je rekel takoj. »Kaj dobim za to?«
»Polovico,« sem obljubil. Bil je zadovoljen.
Presenclito mc je, da je govoril kakor izobražen človek- Pozneje sem zvedel, da jc življenjski brodolomec, ki se je sprva pripravljal na druge poklice ter si šele pozneje izbral isto pot kakor jaz.
Komaj mi boste verjeli, če Vam povem, da nisem vzel posebno dobre slike
MarffiorsTtl V F C
in s kemičnimi sredstvi si je pridobil plešo- V svojem zatišju je polagoma ustanavljal bratovščino žab, da bi znamenje, po katerem bi ga moral spoznati, koli-kormogoče daleč naokrog razširil.
Začetkoma ni imel razen tega najbrž nobenega drugega namena- Ker pa ni hotel nihče zastonj trpeti muk tetoviranja, je ustanovil nekako podporno dru štvo za potepuhe. Iz teh malih začetkov je nastala velika žabja organizacija. Eden od prvih, s katerimi je prišel v stik, je bil stari zločinec z imenom Maitland, mož, ki ni znal ne brati in ne pisati-«
Broadovi poslušalci so postali posebno pozorni.
»Seveda,« je dejal Elk ter se udaril po kolenu,« to je razlaga za dete!«
Pravega deteta ni bilo,« se je nasmehnil Broad. »dete je bil Maitland sam, ki se je na skrivaj učil pisati- Igrače, o katerih je Johnson pripovedoval, so bile samo slepilo- Ko je Johnson Mait landa spoznal, je prišel v London ter ustanovil Maitlandovo denarno podjetje.
F T? N T K
spravil Maitlanda v palačo in dal ga ie lepo obleči Ker je hodil ta na skriva; v Horsham, ga je dal ubiti. Videl sem, kako ie zločinec zbežal- Kajti bi' sem na strehi, ko so padli streli. Tudi meni je šlo tedaj za nohte.
Da Vas do kraja seznanim z dogodki svojega življenja: Po petih letih sem bil zopet na suhem in poskušal sem priti do svojega denarja. V razpadajoči hiši v Castleighy so čakale name velike vsote. Potreboval sem pa precej časa, pred no sem ugotovil, da ni tam zame nobene nevarnosti- S kupno pogodbo v žepu sem se pripeljal z neko ladio za živinski transport v Anglijo in prav ste domnevali, gospoda moja, da sem imel le par dolarjev v žepu, ko sem se izkrcal v Southamptonu- Takoj sem se odpeljal k hiši, ki je do tedaj postala strašna podrtija. Nastanil sem se, kakor sem vedel in znal, noč za nočjo sem pa delal v vodnjaku, da izkopljem zaboj z denarjem. Ko sem bil gotov, sem se odpeljal v Pariz in konec moje zgodbe veste sami.
V Mariboru, dne 53- K. 1928.
»Nekaj časa me ne bo v urad,« je dejal Dick malo v zadregi.
»Saj tudi nisem pričakoval,« je menil Elk in se muzal- »Samo to mi še povejte, kapetan Gordon, kaj se je zgodilo z lesenimi zaboji, ki so bili včeraj zvečer v kamnolomski koči.«
»Nobenih zabojev nisem videl,« je rekel Dick.
»Jaz sem jih pa,« je odvrnil Elk. »Bili so tam, ko smo prišli po gospodično Ben net, ni jih pa bilo več, ko smo se vrnili s policijo. Broad je bil pa ves čas v koči-«
Spogledala sta se- »Mislim, da se za to ctvar ne bom brigal,« je rekel Dick. »Mnogo sem dolžen Broadu-«
»Jaz tudi,« je dejal Elk. »Ali veste, da mi je včeraj povedal neke verze, po katerih bi si z lahkoto zapomnil vse letnice o Viljemu, Zmagovalcu? Gordon, če bi bil znal to pesmico pred desetimi leti, bi bil lahko danes že londonski policijski prezident.«
Elk je še dolgo mahal nazaj, ko je
fcdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: Fran Broioviiv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stajnko Detel« v Maribora.