KRALJEVINA |T|p JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 20’—, četrtletno din 60'—, polletno din 120’—, celoletno din 240’— Cena posamezne številke: prva pola din 2'—, nadaljnje pole po din 1'50. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
4.	kos.	V LJUBLJANI dno 11. januarja 1041.	Letnik	XII.
V S l B N A :
25. Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah.
26. Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini.
27. Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni promet in zakona o skupnem davku na poslovni promet.
28. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiianju davka na luksus.
29. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji.
30. Natančnejše.določbe za izvrševanje uredbe o preskrbovalnih ustanovah.
31. Odločba o zvišanju nadavn (ažije) na zlato pri pobiranju carinskih davščin.
32. Popravek v odredbi o peki in prodaji kruha in peciva.
Uredbe osrednje vlade.
23.
#
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1939. predpisuje ministrski svet po predlogu ministra za finance tole
uredbo*
o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah.
§ 1.
Člen 3. zakona o taksah se razširja na vso kraljevino, hkrati pa se spreminja in se glasi:
»Količino takse določa taksna tarifa, ki je dodana temu zakonu kot njegov sestavni del. Če tarifni predpisi za posamezne taksne predmete še niso izenačeni, veljajo zadevni posebni predpisi.
Vselej, kadar je v taksnih predpisih določeno plačilo takse za listine ali spise od pole, velja, če ni kaj drugega določeno, kot pola papir, čigar razprostrta širina cele pole, pomnožena z njegovo dolžino (višino), daje 1750 cm8 površine ali manj. Če je površina papirja, ki je listina ali spis, manjša od 1750 cm8, se pobira taksa kakor od cele pole; če je pa večja, se plača taksa tolikokrat, kolikorkrat je površina 1750 cm2 obsežena v površini cele listine ali spisa, in to ne glede na to, ali je cela površina popisana ali ne. Začeta pola velja za celo polo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavijo« z dne
1.	januarja 1941., ŠL 171/2.
Gorenji predpisi se ne nanašajo na površino listov knjig, navedenih v tar. post. 167. tega zakona.«
§ 2.
Člen 56.a zakona o taksah' izgubi veljavo, ko preteče 60 dni od dne razglasitve te uredbe v »Službenih novinalu.
§ 3.
V členu 56.b zakona o taksah' se v prvem odstavku črtajo besede »dedni in darilni pristojbini (tar. post. 23.) * in se namesto njih postavljajo besede: »kaznivih dejanjih, za katere je predpisana kazen v enkratnem znesku, polovico,«.
V poslednjem odstavku tega .člena' so črtajo besede »veljajo...« pa do konca, namesto njih pa se postavljajo besede: »ne veljajo za taksna kazniva dejanja, za katera je predpisana pavšalna kazen.«.
S 4.
V	prvem	odstavku	tar.	posl. 1.	zakona o taksah	se
črtajo	besede	»ne glede	na	število in	velikost pol« in	se
namesto tega postavljajo besede: »od vsake pole .
§ 5.
V	prvem	odstavku	tar.	post. 6.	zakona o taksah	se
za besedo »taksa« postavlja	vejica in	se dodajejo besede:
»od vsake pole«.
1 »Službeni list« št. 214/36 iz 1.1938.
* Črtali je treba pi*č tudi še:.»trikratni«. — Op. ur.
§ 6.
Tar. post. 7. zakona o taksah se razširja na vso kraljevino, namesto zneska »20 —< pa se postavlja znesek: »50—«.*
§ 7
V tar. post. 10. zakona o taksah:
V točki 1. se namesto zneska »20'—« postavlja znesek: >100'—«;
v točki 2. se namesto zneska »100'—« postavlja znesek: »500—«;
v točki 3. se pod a) namesto stopnje »l'5°/o« postavlja stopnja: »3%«;
v točki 3. se pod b) namesto stopnje »3%« postavlja stopnja: »6%<;
v točki 3. se pod c) namesto stopnje »1 °/o« postavlja stopnja: »2%>«, vendar pa ta taksa iz točke c) ne sme biti manjša od takse, določene v točki 2. te tarifne postavke.
§ 8.
V tar. post. 12. zakona o taksah2 se v prvem odstavku pod b) črta stopnja »6 %« in se za besedo »nepremičnin« dodajejo tčle besede: »in sicer:
1.	do 200.000 dinarjev......................6%
2.	nad	200.000 do 1,000.000	dinarjev .	.	7 °/o
3.	nad	1,000.000 do 5.000.000	dinarjev	.	8°/o
nad	5,000.000 dinarjev..................10%>
Taksa po višji stopnji vsake teh skupin ne sme biti večja od takse po najbližji nižji stopnji, povečane z razliko, zaradi katere se uporablja višja stopnja.«
V točki c)3 se namesto zneska »10—« postavlja znesek: »50'—«.
V isti tarifni postavki se doda je nova točka č), ki se glasi:
>Č) k taksi po točkah 1. do 3. pod b) se pobira še 1% v korist sklada za gradnjo, popravila in opremo sodnih poslopij in za ureditev zemljiških knjig.«
Drugi odstavek pripombe 2. k tej tarifni postavki se črta.
Za pripombo ll.a3 se dodaje tale nova pripomba, ki se glasi:
»Pripomba ll.b. Ce prenese isti prodajalec v enem letu na istega kupca nepremičnine ati več delov nepremičnine, katerih celokupna vrednost presega stopnjo vrednosti, ki se je vzela od enega teh prenosov zato, da se odmeri taksa, je za odmero takse odločilna skupna vrednost, zaradi česar se izgubi nižja odstotna stopnja, ki je morda že bila uporabljena glede omenjenega prenosa.«
V oddelku 111. pripombe 12. k tej tarifni postavki se črta vsa točka 1.
Točka 2. oddelka ITI. pripombe 12. k tej tarifni postavki se spreminja in se glasi:
»2. Za prenose nepremične imovine od osebe, ki je zavezana plačilu dopolnilne prenosne takse, na prav t6ko osebo ali od bike osebe na osebo, ki je vobče oproščena plačevanja taks ali obratno, se plačuje polovica takse za prenos nepremičnin iz točke b) tar. post. 12. oziroma polovica takse iz razpredelnic A in B tar. post. 23.
* Besedilo	te tar.	postavke v dosedanji	obliki	se
glasi: »Za zahtevo, naj	se dopusti uradnik,	da	priča...
din 20’—«.
2 »Službeni	list« št.	23/5 iz 1 1940.
* »Službeni	list« ŠL	210/31 iz 1.1937.
zakona o taksah, kakor se pač prenos vrši odplatno ali neodplatno.«
§9.
V tar. post. 13. zakona o taksah se postavlja v točki 1. namesto zneska >1'—« znesek: >2'—«;
v točki 2. pod a) namesto zneska »0'50« znesek: »l— «;
v točki 2. pod b) pa namesto zoeska »1'—« znesek: >2'—«.
§-10.
V tar. post. 14. zakona o taksah se v prvem odstavku namesto stopnje »1 °/o« postavlja stopnja: >2B/o«.
V pripombi 4 se pred besede »nad din 2400'— itd.« postavljajo besede: »do din 2400 ... din 10'—«.
Predzadnji odstavek te postavke se sptemihja in se glasi:
»Za podnajeme ni obveznosti, sestavljati najemno pogodbe«.
§ H-
V tar. post. 16. zakona o taksah3 se v prvem odstavku črtata besedi »20'— dinarjev«, namesto tega pa se postavljajo besede: »od vsake pole 80— dinarjev«.
§ 12.
V tar. post 20. zakona o taksah se v prvi vrsti Črtajo
besede: »za določen čas«.*
§ 13.
V tar. post. 26.' se v točki pod a) namesto zneska »20'—« postavlja znesek: »1 (X)'—«.
V isti tarifni postavki' se v točki pod c) namesto
stopnje »1 %>< postavlja stopnja: »2 %«.
§ 14.
Tar. post. 27. zakona o taksah se spreminja in razširja na vso kraljevino z naslednjim besedilom:
»Za listine, š katerimi se daje ali prenaša služnostha pravica ali s katerimi zavezanec tčko že pridobljeno pravico potrjuje, se plačuje taksa, in sicer:
1. če se je pridobila služnost neodplatno med živimi ali če se je služnost dala za primer smrti, po tar. post. 23. tega zakona;
2. če se je pridobila služnost odplatno:
a) za prenos služnosti užitka ali rabe nepremične stvari, od vrednosti........................................2°/«
b) za vse ostale služnosti, od vrednosti . , . 1 #/#
Pripomba 1. Za vrednost se vzame pri odplat-
nih pridobitvah pogojena odškodnina, pri neodplatnih pridobitvah pa vrednost služnosti same.
Pripomba 2. Ce poveri skrbstveno (varuštveno) oblastvo upravo (obdelovanje, gospodarjenje) nepremičnin iz zapuščine za čas, dokler traja nedoletnost dedičev, komu drugemu, velja to dejanje kot odredba skrbstvenega oblastva, ne pa kot prenos služnosti užitka «
§ 15.
Tar. post. 28. zakona o taksah se spreminja in se razširja na vso kraljevino s temle besedilom:
»Za listine, s katerimi se ukinja služnost užitka ali rabe, se plačuje taksa, in sicer:
1. Če se ukine služnost neodplatno, kakor od daritve;
2. če se ukine služnost odplatno, od vrednosti odškodnine, 2%.«
* Prav pač: »za določeno nagrado«. — Op. ur. ,
§ 16*
V tar. post. 29. zakona o taksah3 se v prvem odstavku »namesto stopnje >1 ®/o< postavlja stopnja: >2 %«,
§ 17.
V tar. post. 37. zakona o taksah se v prvem odstavku pripombe 1. postavlja na koncu namesto pike vejica in se doda je tole: »drugače se kaznuje po Členu 53. zakona o taksah.
Ce omenjeni taksni zavezanci v enem polletju nimajo otvorjenib ali tekočih računov, morajo to pismeno javiti pristojni davčni upravi najdalj do 15. januarja ozi-rOlma 15. julija vsakega leta. Če ne store tega v določenem roku, je kazen 500 dinarjev. Za preiskavo in sojenje je pristojna davčna uprava.«
§ 18.
Tar. post. 38. zakona o taksah se spreminja in se razširja na vso kraljevino s temle besedilom:
»Če razdelijo solastniki kake imovine Ie-16 v naravi med seboj, se ne odmeri taksa od prenosa imovine, ako nihče iz skupne Imovine ne dobi večje vrednosti od vrednosti svojega lastnega solastninskega deleža. V takem primeru je treba plačati samo takso za listino po 100 dinarjev od vsake pole v kolkih na listini sami.
' Če pa dobi pri razdelitvi kateri solastnik del, imovine, katerega vrednost je večja od njegovega lastnega solastninskega deleža, mora za to razliko plačati takso od prenosa imovine po naravi posla.
S stališča odmere takse ni upoštevna razlika vrednosti, če dobi eden izmed njih večji imovinski del samo zato, ker je tudi od skupnega dolga prevzel za toliko več, da je z zneskom prevzetega dolga izravnana razlika vrednosti. Ce pa kateri izmed solastnikov kaj izplača za drugega solastnika ali odplatno prepusti del svoje lastne posebne imovine. je za vrednost izplačila oziroma prepuščenega dela imovine nastal odplatni prenos imovine, ki je zavezan taksi.
Če se dvomi, ali presega čista vrednost posameznih delov čisto vrednost solastninskega deleža udeleženca, se ugotovi vrednost, ako se s stranko ne 9klene nagodba o vrednosti, po predpisih pripombe 1. k tar. post. 12. tega zakona o cenitvi po izvedencih.
Pripomba 1. Določbe te tarifne postavke te spreminjajo predpisov pripombe 1. k tar. post. 10. tega zakona in člena 17. uredbe o neodplatnih prenosih imovine z dne 1. aprila 1937. (»Službene novine« št. 74/XXIV z dne 2. aprila 1937.).
Pripomba 2. Na pogodbe, s katerimi se v Srbiji in Črni gori delijo zadruge kot imovinske zajednice, povezane s skupnim življenjem in sorodstveno vezjo, se plačuje kot taksa po vrednosti oddeljene imovine — .V*®/*.«
§ 19.
V tar. post. 40. zakona o taksah se pod a) namesto »1‘—« postavlja >2'—«.
8 20.
V tar. post. 43. se na koncu prvega odstavka črta dvopičje, namesto tega pa se postavlja vejica in se dodajajo tčle besede: >se plača od vsake pole .... 15'—«.
V isti tarifni postavki se črta vse besedilo, začenši » točko a) pa do pripombe 1.
V pripombi 2. te tarifne postavke se črtajo na koncu besede »Iz točke a) te tarifne postavke«, namesto njih pa se postavljata besedi: »din 15'—<«
§ 2i.
Tar. post. 46. zakona o taksah se razširja na vso kraljevino.*
§22. ■
V tar. post. 52. zakona o taksah:*
V	točki 1. se	postavlja za	besedo	»oblastev«	vejica
in se	dodaje: »od	vsake pole«;
v	točki 2. se	postavlja za	besedo	»oblastev«	vejica
in se	dodaje: »od	vsake pole«;
v točki 3. se postavlja za besedo »sodišč« vejica in se dodaje: »od prve pole«,	za »100’—«	pa se	dodaje:
»od vsake nadaljnje	tudi le	začete pole	...	30'—«;
v točki 4. se postavlja za besedo »svetu« vejica In se dodaje: »od prve pole«, za »400'—« pa se dodaje: »od vsake nadaljnje	tudi le	začete pole	...	30'—«;
v točki 5. se za	besedo	»sodišču« postavlja vejica in
se dodaje: »od prve pole«, za »300'—« pa se nadaljuje: »od vsake nadaljnje tudi le začete pole . , . 20'—«;
v točki 6. se za oklepajem vrivajo besede: »od vsake pole«;
v točki 7. se za oklepajem vrivajo besede: »od vsake pole«.
V pripombi l.4 se za besedama »50'— dinarjev« črta vejica in se postavljajo tčle besede: »od prve pole, za. vsako nadaljnjo polo pa po 20'— dinarjev«.
V istem odstavku4 se za besedama »100'— dinarjev« postavljajo tele besede: »od prve pole, za vsako nadaljnjo polo pa po 30'— dinarjev«.
V isti tarifni postavki4 se v pripombi 2. črta drugi stavek, ki se glasi: »Za ta poziv (odredbo) se ne plača nikakršna taksa.«
§ 23.
V tar. post. 81. zakona o taksah se v točki 1. namesto »5'—« postavlja: »10'—«.
V isti tarifni postavki se v točki 3. pod a)* za besedo »izkupička« črta: »2 %>« in se postavlja: »ali cenilne vrednosti, kakor je pač ta ali oni izmed obeh večji, se plačuje taksa po tar. post. 12., točki a), tega zakona.«
V isti tarifni postavki se v točki 3. pod b)3 Črta »6%>« in se postavljajo besede: »se plačuje taksa po tar. post. 12., točki b), tega zakona«.
V isti tarifni postavki se v točki 3. pod c)3 namesto besed »v zakup« postavljajo besede: »v rabokup (najem ali zakup)«.
V pripombi 6. k tej tarifni postavki* se črta: »točk 1. in 2.«.
§ 24.
V tar. post. 93. zakona o taksah se pod I. postavlja 1 za točko 2.a) tole besedilo:
>2.b) z motorno pogonsko silo . , , . .. 100'—«.
§ 25.
V tar. po«t. 110. zakona o tnk«ah:
V točki 1. in prvem odstavku točke 1. se namesto »0'20« postavlja: »0'50«, v točki 2. namesto »0'50« se postavlja: »3'—«,	v točki	3.	se	namesto	»l'—<	postavlja:
»5'—«, v točki	4. pod	a)	se	namesto	>1'—«	postavlja:
»3'—«, v točki	4. pod	b)	se	namesto	»5 —<	postavlja:
»10'—< in v točki 5. se namesto »10'—« postavlja: »50'—«.
* Besedilo te tar. postavke: »Za odredbo (nalog) ali opomin oblastva, s katerim se kdo poziva, da položi kako takso, ki jo je bil dolžen položiti tudi brez poziva, se plača taksa........................................din 10 —«
4 »Službeni list« št. 129/28 iz 1.1940.
Na koncu prvega odstavka pripombe 1. se namesto »0'50« postavlja: >3'—« in v četrtem* odstavku pripombe 1. se namesto besede »desetkratnimi: postavlja: »petkratnim«.
§ 26.
V tar. post. 230. zakona o taksah se v prvem odstavku za »tarife« postavlja vejica in se dodajejo besede: »od vsake pole«.
Drugi odstavek te tarifne postavke se črta.
§ 27.
Navodila-za izvrševanje te uredbe predpiše minister za finance s pravilnikom.
§ 28.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 21. decembra 1940.; M. s. št. 1675.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle
Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
26.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1939. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za finance tole
uredbo**
o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini.
Člen 1.
V točki 1., pod a), člena 72. zakona o državni trošarini se pod 1. namesto »din 755'—« postavlja: »din 955'—«, pod II. pa namesto »din 700'—« postavlja: »din 900'—«'.
V točki 1., pod b), tega člena so namesto »din 490'—« postavlja: »din 500'—«.
Člen 2.
V točki 2. člena 72. zakona o državni trošarini se
namesto »din 1000'—« postavlja: »din 1500'—«.
Člen 3.
V prvem odstavku točke 3. člena 72. zakona o državni trošarini se namesto »din 7'50« postavlja:
»din 10'—«.
Člen 4.
V točki 4. člena 72. zakona o državni trošarini* se namesto »din 100’—« postavlja: »din 200'—«, namesto
din 10'—« se postavlja: »din 15'—«, namesto »din 300'—« pa se postavlja: »din 500'—«.
* Prav pač: tretjem. — Op. ur.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	januarja 1941., št. 1/1/1.
' 1 »Službeni list« 5t. 424T10 iz 1. 1939.
* »Službeni lisi« št. 28/6 iz 1. 1940.
Člen 5.
V prvem odstavku točke 5. člena 72. zakona o državni trošarini se namesto »din 3000’—« postavlja; »din 6000'—«.
Člen 6.
V točki 7. a, pod 1., člena 72. zakona o državni trošarini se namesto »din 0'70« postavlja: »din 1'—«.
Člen 7.
V prvem odstavku točke 8. člena 72. zakona o državni trošarini se namesto »din 0'20« postavlja: »din 0‘30«.
Člen 8.
Na koncu pripombe 1. k točki 9. člena 72. zakona o državni trošarini8 se dodaje nov stavek, ki se glasi: »Prav tako se ne pobira trošarina ne dehidrirani denatu-rirani špirit, uporabljen za pripravljanje domačih sredstev za motorni pogon, ki nimajo v sebi derivatov surove nafte. Pogoje, po katerih se ta oprostitev daje in uporaba kontrolira, predpiše minister za finance. Prepovedana je uporaba takega špirita za gorivo in v druge namene. Kdor ravna zoper to, se kaznuje denarno od din 590'— do din 5000'—.«
Člen 9.
V.točki 11. člena 72. zakona o državni trošarini* so namesto »din 10'—« postavlja: »din 16—«.
Odstavek 4. točke 11. člena 72. zakona o državni trošarini2 se spreminja in se glasi:
»(4) Žganje in destilati, ki so zavezani plačilu trošarine po stopnji, določeni v tej točki, se smejo izdelovati samo v navadnih kotlih za žganjekuho. Brez poprejšnjega pregleda in odobritve po ministrstvu za finance, je prepovedano proizvajati žganje in te destilate v bolj sestavljenih pripravah za žganjekuho (s kolonami, de-flegmatorji itd.). Kdor ravna zoper to, so kaznuje denarno od din 500'— do din 5.000'—. Destilati, proizvedeni iz zgoraj naštetih surovin, ki vsebujejo manj ko 50% oziroma 55% alkohola in nimajo omenjenih značilnih lastnosti sadnega žganja, kakor tudi destilati z alkoholno vsebino več ko 50% oziroma 55% pri proizvodnji veljajo za špirit in spadajo tako glede stopnje kakor tudi. v vsem ostalem pod predpise, ki veljajo za špirit (alkohol). Potemtakem se smejo taki destilati proizvajati samo v tovarnah špirita po predpisih, ki veljajo za špirit.«
Člen 10.
V točki 12. člena 72. zakona o državni trošarini se namesto »din 4'—« postavlja: »din 8'—«.
členil.
V točki 13. člena 72. zakona o državni trošarini
pod b) se namesto »din 250'—« poslavlja: »din 300'—«, namesto »din 200'—« pa postavlja: »din 250'—«.
Člen 12.
V točki 13.a člena 72. zakona o državni trošarini se namesto »din 40'—« postavlja: »din 100'—«.
Člen 13.
V točki 13.b člena 72. zakona o državni trošarini 60 namesto »din 200'—« postavlja: »din 250'—«.
* »Službeni list« št. 181/34, § 25., t. 4., iz 1. 1939.
Člen 14.
V točki 13.c člena 72. zakona o državni trošarini se namesto »din 40'—« postavlja: »din 100'—«.
Člen 15.
Točka 14. člena 72. zakona o državni trošarini so spreminja in se glasi:
»Za denaturiranje trošarinskih predmetov, ki se puščajo v promet brez plačila državne trošarine v denatu-riranem stanju, se pobira kot kontrolna odškodnina v korist državne blagajne:
1. za špirit, namenjen za izdelovanje kisa, po din 4‘— od 1 hl° špirita;
2. za Špirit, določen za industrijske namene, po din 2’— od 1 hl° špirita;
3. za špirit, namenjen za gorivo, po din 1*— od 1 hl° špirita.
! Na dehidrirani denaturirani špirit, namenjen za mešanje z bencinom, se ne pobira kontrolna odškodnina.
Pripomba 1. Na vse ostale trošarinske predmete se pobira kot kontrolna odškodnina za denaturiranje ali barvanje po din 1'— od kilograma v korist posebnega kontrolnega sklada oddelka za davke pri ministrstvu za finance, ki se v ta namen ustanovi. Dohodki tega sklada služijo materialnim potrebam mehanično-tehnične delavnice pri oddelku za davke in za potrebe kontrolne trošarinske službe oddelka za davke. Ravnanje s tem skladom in njegovo uporabo predpiše minister za finance s pravilnikom.«
Člen 16.
Na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, se popišejo zaloge vseh trošarinskih predmetov, ki jih obsega ta uredba, in sicer pri vseh prodajalcih na debelo in vseh prodajalcih teh predmetov na drobno. Prodajalci na debelo in prodajalci na drobno so dolžni prijaviti finančnim organom celokupne količine trošarinskih predmetov, ki jih imajo v zalogi in ki so zajeti s to uredbo. Če zaloge ne prijavijo ali če jo prijavijo netočno, velja to in se kaznuje kot tihotapstvo po določbah člena 34. zakona o državni trošarini. Količine trošarinskih predmetov, ki so na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, na potu, morajo prejemniki prijaviti takoj po prejemu. Na popisane količine trošarinskih predmetov se pobere razlika po zvišani trošarinski stopnji najdalj do vštetega 30. dne po razglasitvi te uredbe.
Člen 17.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinahc.
V Beogradu dne 21. decembra 1040.; M. s. št. 1678.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranjo posle Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrom.)
27.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1939. je predpisal ministrski svet na predlog ministra za finance tole
uredbo*
o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1922. in zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. julija
1930.
§ 1-
Prvi stavek prvega odstavka Člena 6. zakona o davku' na poslovni promet z dne 31. januarja 1922.** se spreminja in se glasi:
»Davek na poslovni promet se ustanavlja s 3 %, za promet luksuznih predmetov pa vrh tega še z 12 °/o do 40°/o vsote, prejete za odškodnino.«
§ 2.
Na koncu odstavka 4. § 9. zakona o skupnem davku’ na poslovni promet z dne 12. julija 1930.*** se dodajo nov stavek, ki se glasi: »Davčni zavezanci, ki prodajajo blago na drobno neposredno potrošnikom, na katero morajo plačati davek na poslovni promet, morajo voditi namesto knjig in evidenc pod točkami 1., 2. in 6. tega odstavka račun nadrobno prodaje takega blaga.«
§ 3-
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«, davek po novih stopnjah pa se pobira od 1. januarja 1941.
V Beogradu dne 21. decembra 1910.; M. s. št. 1677.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
•	■	i
28.
Na podstavi člena 6. zakona o davku na poslovni promet in § 1. uredbe M. s. št. 1677 z dne 21. decembra 1949. je minister za finance predpisal sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo tole
uredbof
o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju davka na luksus 0. p. št. 64.914 z dne 14. avgusta 1932., z vsemi njenimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami.tf člen 1.
Prvi stavek člena 4. uredbe O. p. št. 64 914/32 se spreminja in se glasi: »Davek na luksus znaša 12% do
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. decembra 1940., št. 303/CVI/939.
** »Uradni list« št. 46/20 iz 1. 1922. in »Službeni list« št. 20/4 iz 1. 1940.
♦** »Službeni list« št. 163/26 iz 1. 1930. in »Službeni list« št. 20/4 iz 1. 1940.
t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. decembra 1910. št. 303/CVU9I0.
tt Službeni list« št. 572/68 iz 1. 1932. in št. 54/11 iz L 1940.
40% prodajne cene oziroma prometne vrednosti v promet danega blaga in cene blaga ob uvozu, ki je imenovano v spisku luksuznih predmetov..«
,i. Člen 2.
Stopnje luksuznega davka, navedene v razpredelku 4 spiska luksuznih predmetov, izdanega z uredbo št. 86.220 z dne 27. decembra 1930., se zvišujejo od 12% na 20%, od 15% na 25% in od 20% na 40%.
Člen 3.
V zap. Št. 47 spiska luksuznih predmetov	se	dodaje
nova točka, ki se glasi:
>8. iz volnenih tkanin, ki so na kvadratni meter težke 200 gramov ali manj.«
V razpredelnici 4 se pri	točki 8. zap.	št. 47	postavlja:
»20 %«, v razpredelku 5 pa	znak ■»„«.
Člen 4.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«; uporablja pa se od 1. januarja 1941. dalje.
Za blago, ki je bilo na dan 1. januarja 1941. neocarinjeno pri carinarnicah, se uporabljajo od tega dne nove stopnje spiska luksuznih predmetov.
Za vse nabave na račun države in samoupravnih teles, ki se izvršijo po 31. decembru 1940. na podstavi do tega dne sklenjenih pogodb, se pobere davek na luksus po dosedanjih stopnjah.
V Beogradu dne 24. decembra 1940.; 0. p. št. 80.940/111.
,.y. ■,	Minister	za	finance
dr. J. Šntej s. r.
« —
29.
,Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih predpisuje ministrski svet na predlog namestnika ministra za promet tole
uredbo*
o spremembah in dopolnitvah uredbe o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji z dne 31. julija 1936.**
Člen 1.
Predpis drugega odstavka § 4. uredbe o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji se spreminja in se glasi:
»Za usluge iz prednjega odstavka kakor tudi za vse brezplačne vožnje in prevoze ter vožnje in prevoze s popustom, ki jih določajo drugi zakoni in uredbe, se daje državnim železnicam odškodnina.
Če se opravlja vožnja ali prevoz za državni urad ali ustanovo oziroma za javnopravno telo ali javnopravno ustanovo ali združbo, daje odškodnino pristojno ministrstvo oziroma javnopravno telo, javnopravna ustanova ali združba. Za ostale uživalce ugodnosti daje odškodnino tisto ministrstvo, pod čigar nadzor ti uživalci spadajo.
Višino odškodnine odreja minister za promet sporazumno s pristojnimi ministri in ministrom za finan-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
25. decembra 1940., št. 208/CIIT /928.
** »Službeni list« št. 539/69 iz 1, 1936.
ce; odškodnina za prevoz pa ne sme biti nižja od najcenejšega normalnega razreda.«
Tretji in četrti odstavek sta poslej peti in šesti odstavek.
Člen 2.
Predpis § 5. se spreminja in se glasi:
»Minister za promet sme dovoliti v izjemnih pri-? meriti, kadar državne koristi to terjajo, z obrazloženim odlokom brezplačno vožnjo za posamezna potovanja, kii se opravljajo v javen ali občekoristen namen.	i
Prav tako sme minister za promet za potovanja vt narodne, kulturne, dobrodelne, vzgojne ali poučne namene dovoljevati tudi večje ugodnosti za vožnjo od ugodnosti, ki so določene v tarifi in drugih predpisih, toda največ do 75% normalne vozne cene in samo za posamezna potovanja.«
Člen 3.
Za § 5. se dodaje nov § 5,a, ki se glasi:
Ȥ 5.a.
Brezplačni prevozi in vožnje ter prevozi in vožnje s popustom po dosedanjih pravilnikih, izdanih na podstavi določb te uredbe ali drugih zakonskih predpisov, se v nikakršni obliki pe smejo razširjati.«
Člen 4.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 20. novembra 1940.; M. s. št. 1682.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle DragiŠa J. Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta ’ dr. Vladko Maček s, r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
30.
Na podstavi člena 15. uredbe o preskrbovalnih ustanovah M. s. št. 1481 z dne 8. novembra 1940. predpisuje minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za notranje posle, ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje tčle
natančnejše določbe*
za izvrševanje uredbe o preskrbovalnih ustanovah.**
•	’	i
I.	Direkcija za prehrano. (
Člen 1.
Vse posle, ki so poverjeni direkciji za prebrano zf
uredbo o preskrbovalnih ustanovah, opravlja direkcija pO; svojem posebnem odseku za preskrbovalne ustanove. Način poslovanja in področje tega odseka določi minister za kmetijstvo.
Člen 2.
Zlasti je dolžnost tega odseka direkcije za prehrano:
1.	skrbeti, da se ustanovijo občinski uradi za preskr-bovanje in potrošniške zajednice pri gospodarskih podjet-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	januarja 1941., št. 4/11/10.
** »Službeni list« št. 613/91 iz 1. 1940.
jih. V ta namen mora priskrbeti direkcija od pristojnih oblastev poročila o ustanovitvi občinskih uradov za pre-skrbovanje in potrošniških zajednic;
2. skrbeti, da se opravlja celokupno delo preskrbovalnih ustanov pravilno po predpisih uredbe o preskrbovalnih ustanovah in teh natančnejših določb. Če kreditira direkcija za prehrano delo občinskih uradov za preskrbo-Vanje s posojilom, ima pravico neomejene kontrole njihovega poslovanja;
3. sprejemati in pregledovati prispele prošnje občin za kredite (posojila), pripraviti rešitve o odobritvi kredita (posojila) za podpis ministra za kmetijstvo in pripravili vse, kar je potrebno, da se sklenejo kreditne (posojilne) pogodbe. Pogodbe same podpisuje direktor direkcije za proučevanje in organizacijo kmetijstva radi prehrane ali pa oseba, ki jo direktor za to posebej pooblasti;
4. skrbeti, da se dani krediti (posojila) redno in pravočasno vračajo, oziroma ukreniti po zakonu vse, česar je treba, da se dospele terjatve poterjajo;
5. skrbeti za morebitno nabavo denarnih sredstev, potrebnih za izvrševanje uredbe in teh natančnejših določb in za njih pravilno uporabo;
6. Voditi vse potrebne knjige, sestavljati letni proračun dohodkov in razhodkov po svojem poslovanju in sestaviti na koncu koledarskega leta svoje zaključne letne račune. Proračun dohodkov in razhodkov kakor tudi zaključne letne račune mora še odobriti in nadzirati minister za kmetijstvo.
II.	Nadzorno oblastvo.
Člen 3.
Nadzorna oblastva po uredbi o preskrbovalnih ustanovah so:
a) za občinske urade za preskrbovanje v Beogradu in Pančevu pristojni minister, v ostalih mestih ban, v všeh drugih občinah pa sreski načelnik;
b) za potrošnike zajednice v Beogradu in Parčevu upravnik mesta Beograda, v ostalih občinah krajevno državno policijsko oblastvo, kjer je, kjer ga ni pa sreski načelnik.
Nadzorno oblastvo za potrošnike zajednice je inšpekcija dela.
A.	Občna upravna oblastva. člen 4.
Občna upravna oblastva so dolina:
1. skrbeti, da se o pravem času in pravilno organizirajo preskrbovalne ustanove, oziroma da se spravijo že obstoječe ustanove v sklad s predpisi uredbe;
2. takoj obvestiti direkcijo o ustanovitvi vsakega občinskega urada ali potrošniške zajednice;
8. odobrovati pravilnike občinskih uradov za preskrbovanje in potrošniških zajednic (člen 3., odst. 2., in člen 10., odst. 2., uredbe);
4. pošiljati po en primerek odobrenih pravilnikov direkciji za prehrano, pravilnike potrošniških zajednic pa tudi pristojni inšpekciji dela;
5. stalno nadzirati pravilnost in smotrnost poslovanja preskrbovalnih ustanov, ukreniti vse, česar je treba za pravilno in smotrno poslovanje teh ustanov, in obvestiti o vsakem nepravilnem ali nesmotrnem delu posameznih ustanov direkcijo za prehrano;
0.	postavljati po potrebi komisarje, pri občinskih uradih za preskrbovanje na predlog direkcije za prehrano. pri zasebnih gospodarskih podjetjih pa na predlog
pristojne inšpekcije dela, skladno s Členom 12. uredbe o preskrbovalnih ustanovah;
7.	hitro izvrševati vse naredbe pristojnih ministrstev, ki se nanašajo na izvrševanje uredbe o preskrbovalnih ustanovah in teh natančnejših določb.
B.	Inšpekcija dela.
Člen 5.
Inšpekcija dela je dolžna:
1. nadzirati pravilno organizacijo poslov pri potrošniških zajednicah;
2. nadzirati pravilno preskrbovanje članov zajednice;
3. podajati pristojnemu oblastvu predloge po členu
11., odst. 1., in členu 12., odst. 2., uredbe o preskrbovalnih ustanovah.
III.	Občine.
Člen 6.
Vse občine, naštete v Členu 1. uredbe o preskrbovalnih ustanovah, so dolžne ustanovili v določenem roku svoj urad za preskrbovanje po Členu 3. uredbe in predpisati pravilnik iz člena 2. uredbe.
Člen 7.
Če bi v posameznih občinah za opravljanje poverjenih poslov v uradu za preskrbovanje ne bilo dovolj lastnih sredstev oziroma sredstev, pridobljenih drugod, smejo zaprositi občine za kredit (posojilo) tudi pri direkciji za prehrano (člen 4., odst. 2., in člen 5., odst. 1., uredbe).
Člen 8.
Direkcija sklepa z občinami kreditne (posojilne) pogodbe, držeč se občnih in posebnih zakonskih predpisov, in mora dobiti od njih potrebno varnost.
Člen 9.
Občinski uradi za preskrbovanje morajo prodajati nabavljene potrebščine po nabavni ceni, kateri priraču-najo dodatek za režijske stroške. Razen tega imajo občinski uradi za preskrbovanje pravico, pobirati največ 2% nabavne cene kot prispevek za rezervni sklad, ki služi za pokrivanje morebitnih poslovnih izgub.
Če se porazdeljujejo potrebščine preko trgovcev, zadružnih organizacij in potrošniških zajednic, sme urad trgovcem, zadrugam in potrošniškim zajednicam odrediti način, kako je treba blago razdeljevati med njih odjemalce oziroma člane.
IV. Potrošniške zajednice.
Člen 10.
Vsa gospodarska podjetja, ki zaposlujejo več ko 50 delavcev, morajo ustanoviti po določbi člena 9. uredbe o preskrbovalnih ustanovah potrošniško zajednico.
Predsednika uprave potrošniške zajednice odredi podjetje. Predsednik določi ostale člane uprave (člen 10., odst. 1., uredbe).
Uprava potrošniške zajednice predpiše pravilnik o ustanovitvi in poslovanju potrošniške zajednice. Pravilnik je treba predložiti v odobritev pristojnemu občnemu upravnemu oblastvu v petih primerkih. S tem pravilnikom mora uprava potrošniške zajednice predpisati tudi način sodelovanja, če je več podjetij skupaj ustanovilo euo potrošniško zajednico.
Če je delavcev in nameščencev v skupni potrošniški zajednici dveh ali več podjetij več ko tisoč, mora potrošniška zajednica na vsakih začetih tisoč članov odpreti najmanj po eno prodajalnico.
Člen 11.
Uprave potrošniških zajednic morajo po svoji sestavitvi zahtevati potrebno obratno glavnico pri upravi podjetja in dalje postopati po predpisih uredbe.
0 ustanovitvi potrošniške zajednice morajo obvestiti podjetja direkcijo za prehrano kakor tudi pristojne zbornice in pristojno inšpekcijo dela.
Člen 12.
Če se ustanovi pri gospodarskem podjetju potrošniška zadruga in ji pristopita 2U delavcev in nameščencev, zaposlenih pri tem podjetju, ni podjetje dolžno ustanoviti potrošniško zajednico ali obstoječo zajednico dalje voditi: od podjetja dobljena obratna glavnica se mora vrnili podjetju, ko preneha obveznost ustanoviti in voditi potrošniško zajednico, po predpisih uredbe o preskrbovalnih ustanovah.
Potrošniško zajednico niso dolžna ustanoviti tista podjetja, katerih 2h delavcev in nameščencev je že včlanjenih v obstoječih nabavljalnih zadrugah.
V. Občne določbe.
Člen 13.
Če občine, ki so zavezane ustanoviti občinski urad za preskrbovanje, ne ustanovijo urada v določenem roku, postavi občno upravno oblastvo, pristojno po uredbi o preskrbovalnih ustanovah, na predlog direkcije za prehrano komisarja v breme občine z nalogo, da ustanovi urad za preskrbovanje in vodi njegovo poslovanje Tako ustanovljenemu uradu za preskrbovanje mora priskrbeti občina potrebna sredstva za poslovanje.
Pri zasebnih gospodarskih podjetjih, ki ne ustanovijo o pravem času potrošniško zajednico, postavi pristojno občno upravno oblastvo na predlog pristojne inšpekcije dela komisarja, ki ustanovi potrošniško zajednico in vodi njeno poslovanje. Podjetje je dolžno dati tako ustanovljeni potrošniški zajednici na razpolago potrebno obratno glavnico in po možnosti tudi potrebne prostore (za skladišče in pisarno).
Člen 14.
Zasebna gospodarska podjetja ne morejo za vloženo obratno glavnico pri potrošniških zajednieah ne računati ne poterjavati nikakršnih obresti.
Člen 15.
Občinski uradi za preskrbovanje in potrošniške zajednice morajo voditi svoje knjige redno in tako, da se dasta o vsakem času iz knjig razvideti stanje in način poslovanja.
Člen IG.
Občinski uradi za preskrbovanje, ki jih kreditira direkcija za prehrano, smejo-imeti v svoji blagajni največ 1".000 dinarjev gotovine za morebitna dnevna mala izplačila; vse zneske čez to vsoto pa morajo nalagati v krajih, kjer je podružnica Privilegirane agrarne banke, pri tej podružnici na svoj tekoči račun, odobren od direkcije za prehrano; kjer podružnice ni, pa pri Poštni hranilnici
ali njeni podružnici v dobro čekovnega računa ki ga dajo v ta namen odpreti in preko katerega sam6 se smejo opravljati izplačila in vplačila namenjena poslovanju po uredbi o preskrbovalnih ustanovah.
Člen 17
Te natančnejše določbe stopijo v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«,
V Beogradu dne 2. januarja 1941.; D. št. 321/lk.
Minister za kmetijstvo dr. Br. čubrilovič s. r.
Soglašajo:
Namestnik ministra za notranje posle, predsednik ministrskega sveta flragiša Cvetkovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres s. r.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Srdan Budisavljevič s. r.
V	31.
Zvišba
nadava (ažijjo) na zlato pri pobiranju carinskih davščin.*
Na podstavi člena 4. v predlogu zakona o občni carinski tarifi takole odločam:
Začenši s 30. decembrom 1940. se pobira na uvozno in izvozno carino kakor tudi na postranske takse nadav tisoč štiri sto na sto, t. j. po tečaju 100 zlatih dinarjev =* 1500 dinarjev v bankovcih.
Ta nadav se pobira na vse blago, za katero do vključno 29. decembra 1940. carinske davščine niso bile plačane.
V Beogradu dno 29. decembra 1940.; št. 41.512/1 V.
Minister za finance dr. J. šutcj s. r.
Banove uredbe.
VIII. K. št. 2024/40.
Popravek.
V odredbi bana o peki in prodaji kruha in peciva z dne 28. decembra 1940., objavljeni v »Službenem listu': št. 9/1 dne 1. januarja 1941., je v čl. 5. v začetku drugega odstavka popraviti pomoto s tem, da se besedilo »Zemlje v teži 070 dkg...« glasi pravilno: »Zemlje v teži 7 dkg...«.
Kraljevska banska uprava dravske banovine, referat za kontrolo cen.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
31.	decembra 1940., št. 303/CV1/941.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske hnnovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v IJubljuni. Tisku in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani j njen predstavnik; Otmar Mitruluk v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 4. kosu XII. letnika z dne 11. januarja 1911.
Razglasi kraljevske banske uprave
K V. No. 151/1-1941.	59-3—1
Razglas
o I. javni pismeni ponudbeni licitaciji za rekonstrukcijo državne ceste št. 2 od km 0.847—1.147 (Selce — Sv. Marjeta — Rimske Toplice), ki bo dne 30. januarja 1941. ob 11. uri dop. v pisarni tehničnega oddelka kraljevske banske uprave, odseka za državne ceste in mostove, Gajeva ul. 5, priti., soba 19. Proračunska vsota znaša din 96.()25-—• Kavcijo v znesku din 10.000-— za jugoslovanske državljane je položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi Ljubljana -mesto.
Proračun, načrt in ostali pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v sobi št. 19 odseka za drž. ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva ul. 5. Tam se morejo dobiti tudi vsi ponudbeni pripomočki proti povračilu naprav-nih stroškov.
Zapečatene ponudbe, kolkovane z državnim kolkom din 100'—, predpisane dokumeute in vzorce je izročiti licitacijski komisiji na dan licitacije med 10. in 11. uro dopoldne.
Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 7. januarja 1941.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Kps 191/40-3.	52
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. II., je v kazenski stvari zoper Točaj Pavlo, zaradi prestopka po čl. 8. uredbe o pobijanju . draginje in brezvestne špekulacije, po odredbi z dne
8.	novembra 1940. razpravljalo javno dne 14. novembra 1940. po sodniku Šmidu Alojziju kot sodniku, v navzočnosti kanciistinje Jezernik Marice kot , zapisnikarice, ob sodelovanju kanclista Hictalerja Edvarda kot vršilca dolžnosti državnega tožilca in po predlogu tega na kaznovanje obdolženke, slednje pa na oprostitev, razsodilo:
Obdolženka Točaj Pavla, rojena v Prekorju, občina Škofja vas, dne 25. januarja 1918., pristojna v Vojnik, zakonska hči Martina in Frančiške, rojene Šinkovec, trgovska pomočnica v Slovenjem Gradcu, sodno še neobsojena, je kriva, da je dne 22. oktobra 1940. v Slovenjem Gradcu prodajala v trgovini volnen mo-
ški jopič po ceni din 260‘—, dasi je bila nabavna cena din 178-—, tedaj kot prodajalka zahtevala za življenjsko potrebščino višjo ceno kot je tista, ki za-jamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček.
Zakrivila je s tem prestopek po Čl. 8. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, ter se obsodi
po čl. 8./II cit. uredbe na 7 (sedem) dni zapora in 100 (en sto) dinarjev denarne kazni, plačljive v enem mesecu po pravnomočnosti sodbe, v primeru neizterljivosti pa še v smislu člena 17. cit uredbe na dva dni nadaljnjega zapora, ter po §§ 310. in 314. k. p. v plačilo izterljivih stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, medtem ko se po § 314/a k. p. in §388. k. p. oprosti plačila povprečnine v znesku din 100-—.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. II., dne 14. novembra 1940.
V S 308/40-2.	06
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne 28. XI. 1940., opr. št. II 179/ 40/2, je bila Rohrer Marija, rojena
5.	marca 1897. v Mariboru, pristojna v Maribor, zasebnica, stanujoča v Mariboru, Ciril Metodova ul. 14, zaradi umo-bolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnico se imenuje in postavlja Mathieu Gizela, posestnica v Mariboru, Ciril Metodova ul. 14.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 28. decembra 1940.
*
I R 300/40-3.	62
Amortizacija.
Na prošnjo Božiča Ivana, žel. zvanič-nika II/I v p., Ljubljana-Dravlje, Vodnikova 196, p. St. Vid nad Ljubljano, se uvaja postopek za amortizacijo plačilne knjižice za dobivanje mesečnih prejemkov v primeru mobilnega ali vojnega stanja, ki jo je prosilec baje izgubil ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 (šestih) mesecih od dne, ko je bil oklic razglašen v >Službenem listu«, svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je vrednostni papir brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: knjižica je bila izdana 5. maja 1940. na žel. j>ostaji Št. Vid-Vižmarje št. 138183.
Okrajnu sodišče v Ljubljani, odd. I., dne 12. decembra 1940.
III a P 808/40.	45
Oklic.
Tožeča stranka \Vipplinger Jos., trg., Maribor, Jurčičeva 6, je vložila proti toženi stranki Vizovišku Ivanu, del., sedaj v Nemčiji neznanega bivališča, radi 1553 din s pp. h gornji opr. št. tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 18. januarja 1941. ob V, 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 14, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Bogateč Janko, vLš. of. okraju, sod., Maribor, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. Ill.a.,
dne 4. decembra 1940.
I P 1147/40.	69
Oklic.
Tožeča stranka Hartberger Julijana, posestnica, Studenci, Kralja Petra c. 43, ki jo zastopa dr. Krulc Franjo, odv. v Mariboru, je vložila proti toženi stranki Anderluhu Francu, železničarju, sedaj neznanega bivališča, radi din 2700'~ spp. k opr. št. 1 P 1147/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 17. februarja 1941. ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 14, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja dr. Pipan Valter, sodniški prip. okrajnega sodišča v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. L,
dne 28. decembra 1940.
•j.
I P 1119/40.	70
Oklic.
Tožeča stranka: dr. Komavli Danilo, odvetnik v Mariboru, je vložila proti toženi stranki Anderluhu Francu, ključavničarju v delavnici drž. žel., nazadnje v Nišu, sedaj neznanega bivališča, radi din 1840-— spp. k opr. št. I P 1119/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 17. februarja 1911. ob 9. uri dop.
pred tem sodiščem v izbi št. 14, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja dr. Pipan Valter, sodniški prip. okrajnega sodišča v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd.
dne 28. decembra 1940.
I 771/38-37.	3582
Dražbeni oklic.
Dne 14. februarja 1941. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Miklavž vi. št. 39.
Cenilna vrednost: din 39.477‘20.
Vrednost priteklin: din 4250-—.
Najmanjši ponudek: din 29.152’—
Varščina: din 4373'—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. II.,
dne 30. novembra 1940,
jj.
I 359/40-17.	39
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 1941. o p o 1 i devetih d o p. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 ponovna dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Bu-toraj vi. št. 18.
Cenilna vrednost: din 84.37049.
Vrednost pritekline: din 12.050'—.
Najmanjši ponudek: din 50.246-92.
Varščina: din 8437-25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 28. decembra 1940.
I 505/40-6.	1
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 1941. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Predgrad }4 vi. št. 24, 117 567.
Cenilna vrednost: din 11.540-93.
Vrednost pritekline: din 500-—.
Najmanjši ponudek: din 7693-94.
Varščina: din 1154-25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni ©klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče ▼ Črnomlju, odd. II.,
dne 27. decembra 1940.
I 578/40-0.	2
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 1911. o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Predgrad vi. št. 399.
Cenilna vrednost: din 20.006’25.
Najmanjši ponudek: din 13.337'50.
Varščina: din 2000-75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 28. decembra 1940.
*
I 1411/38-30.	21
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 1941. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ivanjkovci a) vi. št. 62 in
b)	vi. št. 69.
Cenilna vrednost: ad a) din 30.906-40, ad b) din 2574-90.
Najmanjši ponudek: ad a) din 20.605'— ad b) din 1.517'—.
Priteklin ni.
Varščina: ad a) din 3091-—, ad b) din 238— in jo je plačati v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 18. decembra 1940.
•j.
I 9/40-11.	65
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 1941. ob deset i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga I. Ormož vi. št. 127, II. Ormož vi. št. 111, III. Koračice vi. št. 413 in
IV.	vse tri nepremičnine skupaj.
Cenilna vrednost: ad I. din 199.023'—, ad II. din 15.709-20, ad lil. din 13.703'20, ad IV. din 228.435-40.
Najmanjši ponudek: ad I. 132.682*— dinarjev, ad II. din 10.473'—, ad III. din 9136'—, ad IV. din 152.291—.
Varščina znaša: ad I. din <19.903-—, ad II. din 1571—, ad III. din 1371-—, ad IV. din 22.845—, ki jo je plačati v gotovini, domačih vrednostnih papirjih ali hranilnih knjižicah, ki so izplačljive, niso vinkulirane in ima njih naložba pupilno varnost.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 19. decembra 1940,
•ji
I 74/40-24.	67
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zg. Gorje V vi. št. 413.
Cenilna vrednost: din 20.550—.
Najmanjši ponudek: din 11.616'—. .
Varščina: din 2055'—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici
dne 31. decembra 1940.
I 251/40.	64
Dražbeni oklic.
Dne 15. februarja 1941. dopoldne o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dolga njiva vi. št. 34.
Cenilna vrednost: din 22.550-—.
Najmanjši ponudek: din 15.033-34.
Varščina: din 2255'—.
Priteklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem dne 3. januarja 1941.
Vpisi v trgovinski register.
V Dišale so se nastopne firme:
23.
Sedež: Bled II.
Dan vpisa: 24. decembra 1940. Besedilo: I. Mulej Chomcr.
Obratni predmet: Trgovina z lesom. Imetnik: Mulej Jožefa, roj. Chemer, trgovka na Bledu II št. 80.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. decembra 1940.
Fi 100/40. - Rg A Vil 288/1.
❖
24.
Sedež: Motvarjevci št. 41;	• -
Dan vpisa: 2. januarja 1941.
Besedilo: Mayer Deziderij.	' • =
Obratni predmet: Trgovina z. lesom
na debelo.	.	,	,	■ -
Imetnik: Mayer Deziderij, trgovec v Motvarjevcih št. 41.
Okrožno kot trg. sodišče v M ir. Soboti
dne 2. januarja 1941.
Rg A I 131/2.
Sedež: Škofja vas.
Dan vpisa: 20. decembra 1940. Besedilo: Lenart Cank, Škofja vas. Obratni predmet: Trgovina z lesom. Imetnik: Lenart Cank, posestnik in trgovec v Škofji vasi.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 20 decembra 1910.
Rg A 111 244/1.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
26.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. decembra 1940. Besedilo: »Jugogratika« tiskovna in založna družba z o. z.
Izbriše se poslovodja Žerjav Alfonz zaradi smrti, vpiše pa poslovodja Reis-ner Jože, direktor v pok. v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. decembra 1940.
Rg C II 171/22.
Sedež: Mekinje pri Kamniku.
Dan vpisa: 29. decembra 1940.
Besedilo: »Bratje Hočevar družba z
o.	z.«
Po sklepu občnega zbora z dne 27. decembra 1940. se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Kosovel Franja, rojena Slatnar, soproga novinarja iz Ljubljane, Gorazdova ulica št. 24.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
Podpis firme: likvidator podpisuje samostojno.
Okrožno kot trg sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 28 decembra 1940.
Rg C IV/159.
Izbrisali sta se nastopni firmi:
-8.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 20. decembra 1940. Besedilo: K. Hoscnbauer in drug, tovarna za gasilno orodje, družba z omejeno zavezo v Celju v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Pisarniški arhiv se za dobo 10 let po-''®ri na čuvanje Koscliierju Francetu, ‘rgovcu v Celju.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 20. decembra 1940.
Rg C II 38/21.
Sedež: Rog. Slatina.
Ban izbrisa: 20. decembra 1940. Besedilo: »Sand-Banum« družba i °tnejeno zavezo.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 20. decembra 1940,
Rg C I 98/34.
Vpisi v zadružni register.
_ Vpisali sta se nastopni zadrugi:
JO.
Sedež: Krško.
Ban vpisa: 20. decembra 1940. Besedilo: Kreditna zadruga državnih mžbcneev z o. z. v Krškem.
Ban ustanovne skupščine: 26. X. 1940. je-	1	poslovanja: Namen zadruge
...B da sprejema hranilne vloge od svoji'“ manov In nečlanov, ter da propagira 10 širi smisel za štednjo;
f. tla daje posojila svojim članom z “ajugodnejšimi možnimi pogoji;
3. da, v kolikor ji ne bi zadostovala lastna sredstva, najema v lastne svrhe ugodna posojila;
4. da sprejema vplačila in izvršuje izplačila za svoje člane;
5. da posreduje pri vseh poslih zavarovanja med svojimi Člani in »Zadružnim zavarovanjem« Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev;
6. da nabavlja za svoje člane sredstva za poljedelsko pridelovanje in da se bavi s komisijsko prodajo njihovih pridelkov (§ 1., odst. 7., zak.);
7. da na pridelke, ki jih sprejema od zadragarjev radi prodaje, lahko najema lombardna posojila za zadružnike, lastnike proizvodov (§ 1., odst. 9., zak.);
8. da zbira rezervni in druge posebne sklade, s pomočjo katerih bo sama ali pa s sodelovanjem zveze ali z drugimi zadrugami ustanavljala, vzdrževala ali podpirala razne socialne, dobrodelne, zdravstvene, gospodarske in prosvetne ustanove na korist svojih članov in njihovih rodbin ter svojih uslužbencev;
9. da svoje člane zadružno in gospodarsko vzgaja, jih izobražuje in da širi zadružno misel sploh.
Trajanje zadruge: nedoločen Čas.
Poslovni delež znaša din 100’— in se plača ali takoj pri vstopu ali pa v 10 mesečnih obrokih, počenši od dneva vstopa. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je omejeno, vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z lOkrat-nim zneskom vpisanih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora s še enim pooblaščenim uslužbencem zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov, ti so:
1. dr. Šketa Ivan, sodnik v Krškem št. 59;
2. Hrovat Ivo, šolski upravitelj v Krškem 71;
3. Škoda Franc, orožn. narednik v po-koiu v Krškem 56.
Oznanila se objavljajo na vidnem mestu v zadružni poslovalnici, lahko pa tudi na dragi način, kakor z izveša-njem. z neposrednim dostavlianjem zadružnikom, z letaki, plakati itd. ter po lokalnih in drugih, zlasti zadružnih časopisih.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu,
dne 90 deeembrn 1910.
Fi 7/40 - Zadr. II 18/1
Sedež: Ljubi Inna.
Dan vnisa: 21. decembra 1940.
Besedilo: Slninna nabavna in prodajna zadruga v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga ie bila ustanovliena na skupščini dne 3. decembra 1940. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen:
1.	nabavliati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju;
3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar.
Poslovni delež znaša 1500 din, ki se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Juršič Simon, Tyrševa cesta 5,
Pezdir Ivan, Gradišče 3,
Kamenšek Franc, Einspielerjeva 20, Marinko Jože, Prisojna ulica 7, Klemenc Franc, Dolenjska c. 2, Verbič Anton, Cankarjevo nabrežje 1, vsi trgovci v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. decembra 1940.
Fi 95/40-3. — Zadr. IV 87/1.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
32.
Sedež: Kočevje.
Dan vpisa: 13. decembra 1940.
Besedilo: Delavska ljudska kuhinja v Kočevju r. z. z o. z.
Vpisala sta se po službeni dolžnosti prestanek in razdružitev zadruge z likvidacijo. Besedilo zadruge ima odslej pristavek »v likvidaciji«.
Likvidatorji so: Škulj Karol, župnik v Dolenji vasi pri Ribnici, Kužnik Franc, rudar v Kočevju, Trdnjava 289 in Struna Andrej, posestnik v Kočevju, Rožna ulica 23.
Za zadrugo podpisujeta odslej dva likvidatorja.
Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi oziroma pri likvidatorjih. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 13. decembra 1940.
Zadr. IV 86/5.
Konkurzni razglasi
33.	60
Odprava konkurza.
Prezadolženec Novak Emil, trgovec, Ljubljana, Tržaška c. 83.
Konkurz, ki je bil razglašen o imo-vini prezadolženca s sklepom opr. št. St 3/40—1, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. st. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III4 dne 28. decembra 1940.
St 3/40-43,
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 69/41.	46
Razpis.
Razpisuje se služba občinskega pragmatičnega tajnika. Pogoji: 4 razredi srednje šole, večletna praksa, varščina ali garancijsko pismo.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene po čl. 7., 8. in 10. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Mesečna plača din 800'—.
Občina Loka pri Zidanem mostu dne 6. januarja 1941.
*
. 72
Razpis.
Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani razpisuje sledeča uslužbenska mesta:
1. 2 mesti kategorije B, položaj VIL,
z letno sistematsko plačo din 10.800'—, z letno položajno plačo din 12.000-— in. krajevno doklado 15% od sistematske in položajne plače in ostalimi, temu j>o-ložaju pripadajočimi dodatki;
2. 2 mesti pripravnikov kategorijo B, položaj VIII., s plačo, ki znaša 75% od plače, določene za kategorijo B, položaj VIII. (letna sistematska plača din 10.800-—, letna položajna plača din 9000— in krajevna doklada 15% od položajne in sistematske plače) ter ostalimi, temu položaju pripadajočimi dodatki.
m
Pogoji namestitve so sledeči:
1. da so prosilci jugoslovanski državljani in znajo slovenski ali srbskohrvat-ski jezik;
2. da imajo telesno, umstveno in moralno sposobnost za službovanje pri Bolniški blagajni TBPD;
3. da so polnoletni in niso stari nad 30 let, izvzemši, da so bili pred tem v službi Bolniške blagajne ali drugega urada za socialno zavarovanje, v državni ali drugi javni službi;
4. da niso pod skrbstvom ali stečajem, da niso v preiskavi za zločin ali prestopek iz koristoljubja ter niso obsojeni za določen čas na izgubo službe oziroma političnih pravic;
5. da jim služba pri Blagajni ali kakem drugem zavodu za socialno zavarovanje, pri državnem ali drugem javnem uradu ni prenehala iz vzrokov, navedenih v § 112. in v toč. 5. in 7.
§ 113. službenega pravilnika uslužbencev Osrednjega urada za zavarovanje delavcev;
6. da imajo za razpisana mesta popolno srednješolsko izobrazbo z veliko maturo ali trgovsko akademijo.
Prosilci morajo spisati prošnje lastnoročno in v njih navesti: ime in priimek, kraj, dan, mesec in leto rojstva, državljanstvo, dosedanjo zaposlitev, šolsko izobrazbo, jezike, ki jih govorijo in pišejo, zakonsko stanje, število otrok in leta njihovega rojstva.
Prošnjam je priložiti: rojstni list, potrdilo o državljanstvu in pristojnosti, potrdilo o zakoniti zakonski zvezi in o starosti otrok, šolska izpričevala, dokazila o dosedanji zaposlitvi in o zdravju, nravstvena izpričevala in potrdila o odslužitvi obveznega roka v stalnem kadru, izvzemši primer, da je prosilec po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice kot edini hranilec nesposobnih zadružnikov ali kot stalno ali začasno nesposoben oproščen vojaške službe v stalnem kadru, oziroma da je predložil dokazilo, da je plačal vojnico, v kolikor je zavezan njenemu plačevanju. Zdravje se mora dokazati z izpričevalom zdravnika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali njegovega krajevnega organa ali zdravnika državnih ali samoupravnih oblasti in še z enim izpričevalom, izdanim po državnem ali javnem dispanzerju oziroma zdravniku specialistu za tuberkulozo.
Prošnje je vložiti v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa v »Službenem listu«.
Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva.
V Ljubljani dne 10. januarja 1941.
Razne objave
53-3—1
Poziv upnikom.
Tovarna za špirit in drože d. d. v Račah v likvidaciji poziva svoje upnike, naj prijavijo svoje terjatve v šestih mesecih na roke likvidatorjev.
Maribor, dne 17. decembra 1940.
Likvidatorji so:	>
Anton Petelin, prokurist Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani,
Dr. Franc Glančnik, posestnik, Krčevina pri Mariboru,
Drago Klobučar, bančni ravnatelj v pokoju, Maribor.
*
71
Objava.
Ukradena mi je bila šoferska legitimacija, izdana 7. junija 1930., št. 317, od uprave policije v Ljubljani in jo proglašam za neveljavno.
Braz Vojteh s. r.
*
47
Objava.
Izgubili smo prometno knjižico (št. ev. tablice 2-2371) za osebni avtomobil znamke Mercedes Benz, izdano od sre-
skega načelstva v Ljubljani in jo proglašamo za neveljavno.
Hribernik & Comp., tekstilna industrijska družba z o. z., Št. Vid nad Ljubljano.
❖
14
Objava.
Izginila nam je prometna knjižica za avto znamke »Standard« evid. št. 2/1202 in odobrenje za prekomerno vožnjo ter proglašamo oboje za neveljavno. »Metka«, mehanična tkalnica d. z o. z., Celje.
*
63
Objava.
Izgubila sem evid. tablico št. 24583 za bicikel in jo proglašam za neveljavno.
Mislcta Ivana s. r., Maribor.
* *
73
Objava.
Izgubila sva prometni knjižici za kolo in ju proglašava za neveljavni.
Senegačnik Karl in Antonija,
Celje.
*
48
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo z evid. št. tablice 170950/26 in jo proglašam za neveljavno.
Zalokar Jožef s. r., Zg. Gorje.
*
54
Občinska hranilnica na Vrhniki.
Bilanca za leto 1939.
Aktiva: Gotovina din 1,063.386 12, razpoložljiva sredstva pri denarnih zavodih din 2,221.712'98, vrednostni papirji din 552.695'25, menice 681.636— din, posojila občinam din l,498.455-37, tekoči računi din 7,279.19087, hipotekarna posojila din 1,082.19790, nepremičnine din 2,354.143-27, inventar din 12.600'—, prehodna aktiva din 88.183-84, ostala aktiva din 2,950.479'36. Skupaj din 19,784.680-96.
Pasiva: Lastna sredstva 2,446.229'80 din, tuja sredstva din 16,345.45371, li-kviditetni kredit pri Narodni banki din 810.748-50, prehodna pasiva 79.555-05 din, čisti dobiček din 102.593’84. Skupaj din 19,784.080 96.
Račun zgube in dobička.
Zguba: Obresti	din	550145‘9 L
upravni stroški din 224.050-83, odpisj din 112.095‘83, davki in takse 46.601 din, dobiček din 102.693'84. Skupaj din
1.036.088-16.
Dobiček: Obresti din 994.242-78, razni dohodki din 41.845-38. Skupaj di"
1.036.088-16.
Upravni odbor.
Izdajo kraljevska banska uprava dravske banovine Urednik Pohar Robert v Ljubljani. Tiska iu zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njun predstavnik: O. Mihalek v Ljubljuni.