p
S X
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto - . -	$6.00
7a pol leta . . • • •	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
/
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
(T53
J The largest Slovenian Daily the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
1ELEFON: CORTLANDT 2876
•3E
Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnaer Act of Congress of March 3 18/tf
IJbiLEFON: CORTLANDT 2S7r
NO. 273. — ŠTEV. 273.
NEW YORK, FRIDAY. NOVEMBER 20, li'25. — PETEK. 20. N<3 VEMBRA 1925.
VOLUME xxxni. — LETNIK XXXIII
MUSSOLINI HOČE ŠE VEČ OBLASTI
Mussolini je napadel parlament ter zahteval zase avtokratične sile, ko so bili vloženi predlogi revolucionarnega značaja. — Vsa zakonodaja naj bi prišla le potom vladnih odlokov. —\ Ministrski predsednik hoče biti odgovoren le kralju ter kaznovati vse, ki govore slabo o njem.
RIM, Italija, 1 9. novembra. — Po navdušeni o-vaciji, prirejeni ministrskemu predsedniku Mus-soliniju v poslanski zbornici, v kateri je prvič nastopil po taicozvanem nameravanem atentatu, je bila vložena predloga, s katero naj bi bil odgovoren le kralju, ne pa, kot dosedaj, kralju in parlamentu. Vložena je bila nadaljna predloga, ki določa izgubo državljanstva ter možno konfiskacijo lastnine za Italijane v inozemstvu, ki žalijo faši-stovsko vlado.
Vi	...	v.i	njegova žena Katarina sita s-revno
svojem odgovoru na ovacije je označil Mus- Uivelil >J;ttpaj i/za -;lsa ko Ma solini dogovor v Washingtonu glede italijanskega Ueta 1906 porodila BoijševiPka re-
dolga kot velik uspeh fašistovske vlade, kajti do- j volueija pa j., unic-ila mirni po
Ti,	l • •	. -i t. i• • • i tek njiju življenja ter ju pahnila
govor je opisal kot zmago, ki je zagotovila Italiji j y	y ^ ^ m preko krova, ko
moralne in materijalne prednosti. Zasluge za to
Ljubav in vera v Rešeni z gorečega j Bivši kajzer v vsem ANGLEŠKA ZBORNICA
ruski tragediji, i parnika "Lenape"J dvornem blesku.	ODOBRILA DOGOVOR
2ena, zaljubljena v a-! Del potnikov zgorelega Prejšnji nemški kajzer a	~ * i i.	, , *
j ^	• •	_ -i i	• i v. . V,	ti. Angleška poslanska zbornica je odobrila
doptiranega sina, je na-1 parnika Lenape je do- živi v Doornu v kraljev-	J	a i-o-a*
ščuvala moža, da jo je spel v mesto New York, skem blesku.—Obiskal
ga je neki angleški la-djegradnik ter opisal prizore v novem "Pots-damu"7— V krcgu srečne družine.
ustrelil. — Njeno truplo • Proslavljanje junaštva je zakopal na njivi, a ga posadke, pozneje prenesel na pokopališče, vsled česar
F; |»osel>Jirin vlakom je ilo-pelo t>4 potnikov (Nvde pamikn je prišel zločin na dan. i ^enape". ki je zjr«>ivl na morju.
--i iii devetdeset mož pomike na |	--
MOSKVA. Rusija, 19. nov. —j Pennsylvania postajo v New L0XD0X. Anjrlipja. 10. nov. — Ljubezen, ljiibo-siuiino-it. krvolne-! York«. 64 potnikov so burno >prr- Prav kot v PoTsdamu. — .je i-tk<M no.<t. vera in. kazen. — vsi naj-1 J^i Tijili svojei. dorini je staio ka- J Alexand -r ( ariivle. n:»»lt»ški la-moenejši elementi človek«' trapre- i kih >eilr.mde~e,r mož ]K>sadke po- <ljejrradii'k i:» ed.-n starih prija-dije v4> vsebovani v slučaju dru-1 I*1? opazoval prizrr. Krati- i<-I.j<-v Viljema, ko je opisa! zine lifikfpra Tolstcuika.	i niici Clyde <"rte sn prišli mi posta- '"dvor", kairreira v/alržuje prej-
Serjrej Ivanovie ToLstemko. pre- M0 7	nabavnimi z bamkovci £n.ji kajz«-r v Doornu.
e la^nik restavracije Kiev, m Pet in	dolarjev, katere — Ob«- ! v m^leljo zvn"-r. — .}e
»o delili med rešena.	rekel. — bila skrajno
Clyde črta eeni svojo škodo na Zfiivtua prireilitev. ('do v tri milijone dolarjev. L- en pot-|d:ieb v Berlinu :ii bilo večjih
no varnostni dogovor. — Končno glasovanje je bilo 375 glasov preti 13. — Amendment delavske stranke, je bil poražen. — Nekateri vidijo slabe posledice, ker niso bili vprašani dominiji za svet.
LONDON.Ancrlija, 19. novembra. — Poslanska zbornica je včeraj odobrila dogovor, sklenjen v Locarno s 3 75 glasovi proti trinajstim.
To odobrenje je sledilo po debati, ki se je pričela zgodaj včeraj popoldne. Posebno sijajen je bil govor zunanjega ministra Chamberlaina, ki je stavil predlog za ratifikacijo. Dobro sta govorila tu-impo- j di prejšnja ministrska predsednika MacDonald in starih! Lloyd George, kojih stranki predstavljata sedaj opozicijo. Zbornica se je odgojila ob poldvanai-
nih sobicah. To pa ni vplivalo na m<=<dsebojiio ljubezen obeh.
Leta 1921 je prišel Tolstfenko lz-nova v biznes. a ker je.vedel, kam piha veter, je prevzel leta 1923 met-ito upravitelja neke farmske province v Khirsku. jZakon je imel le t-no slabo stran. Xista namreč imela otrok.
Po dolgem razmišljanju sta skltraila kontnem preteklega leta adoptirati šes.tna.ptb^nefra fanta jk> imenu Pančenov. Deček j«* do-5wo izgledal, bil paxneten ter zelo hvaležen — in vse je kazalo, da j«- bodoča sreča družine za goto v-
je zlezel na kolena.
Odstop holandskih ministrov.
nje hohund^kega
zmago je pripisal sicer grofu Volpiju in članom komisije, a rekel, da gre temeljna zasluga fašistov-skemu režimu, ki je pričel obračati nase pozornost vsega sveta.	^
Mussolini je tudi zelo pohvalil predlog, da se odplača ameriški dolg s prostovoljnimi prispevki, katere je opisal kot tipične za duha nove Italije. Pozval je vsakega, ki more, naj plača en dolar. Rekel pa je, da bi bil zadovoljen, če bi bil le en milijon dolarjev vplačan v zakladnico do 1. decembra.
Poslanska zbornica je bila natlačena polna. Navzočih je bilo kakih 350 poslancev, in vse galerije, vključno kraljevsko, diplomatično in senatno, so bile polne. Manjkalo je le enega elementa razburjenja, katerega je narod nestrpno pričakoval. Takozvana aventinska opozicija, ki bi morala včeraj prenehati s svojim bojkotiranjem parlamenta, je bila odsotna.
Mussolini je rekel, da je vlada izpolnila vse obljube, katere je dala ob odgodenju parlamenta tekom poletja.
Zapletena je bila v tri silne bitke. Prva se je vršila v obrambo lire, ki je dosegla dosti uspehov. Druga bitka se je vršila za povečanje proizvajanja
žita v Italiji in tretja je bila bitka glede italijanske-j nas:ani,a v*''1 prijateljicah. Prija-j i! i- •	.. i * i i teljicp pa so jo opozorile na razlr- \
rra vojnega dolga, ki se je zmagovito končala z do- i> 4 .. . .	i
^ J °	e» '	j	&	i le o v starosti ter jo pregovorile..
govorom v Washingtonu.	i da se je -vrnila domov.
Ko je pohvalil svoje sodelavce je nadaljeval: i Konečno. vsa obupana, je šia jo bil pretekli četrtek oproščen v C ».	-1	J.	-1	i• • ♦ \r i k svojemu možu z nabasanim re-; Littleton. Colo., obtožbe da ie
— rasizem je danes edina živa sila v Italiji. Vse . Vf..,wi(kni	..	......
.	vi-	•	• i •	i \ onerjem.	spravil sveta svojo stun m tri-
ostalo se lahko posije V muzeje. Kaj se brigamo] _ Izpusti me. — je kričala. — ' de-<t l,t Staro hčerko Hazrl. ki za Aventin, ta metaforični grič, ki je vedno prine- |	vidiš, da ne morem več ži-!je bila pohabljena od rojstva, je
sel nesrečo, celo v starih časih? Kaj se brigamo za 'vo1i s tohoJ° W <la sva žhela izjavil danos« (ln bo tako-i
nik. šestdeset let. stari Leverton rlmouij. Prejšnji kajzer j«- nosil!	,	.
iz William^etta. Ma^. ki je <^ko-j bter^t^o uniforma in na pr-rili vsej 3tlh' takOJ P« glasovanju.
Ko je bila debata otvorjena, je bila zbornica
srečil. Mrtvega so ga potegnili izlštab je bil v uniformah. Sedel sem' ^^ napolnjena. Lady Astor je bila na svojem vode. kajti njegov rešilni jias mu j na d«->ni »sra-ni ,prejšnjega kaj- j me£tu. Ameriški poslanik je Željno poslušal in po-
•	I	.................. '........
»reko krova, ko -o prodrli pla- j polno zlata in pleha. Njegova že-i na krov. se je smrtno -pone- j na je nosila sijajno obleko in ve^
IIAAG. Ifolandska. 12. nov. —,	. , , ^
K,, • , , .	. ... preilno je <loM>el ( airlisle v Ilnom.
a'binetna kiuza se je pojavila ..	v , ,
•» -t , .	... , .... .. i \ l t reditu -ta ira eakaia glavm
vsled odstopa stirdi katoliških .	... ;.	v "
it-	. _ i i komormk m reki pnooeniK t«*r,
elamov kabineta, potean ko tlr i-f	, 1
, .	. , ,	. 'na oil vedla v dragem avtomobilu
ga zbornica sprejela k proračunu	,	......
, . .i-	. i,* : "a doni prejšnjega kajzerja.
(k stavek, ki zahteva odpoklica-1	.
Doom ni n.kaka -kraljevska p-i
ača. a je ra ckošno opremljena. Ti
zca-ja. Pole^r mene j.» sed.d njegov j leg njega tudi belgijski poslanik. Dve vrsti za
dvorni maršal. Prejšnji kajzer je tema je svetnik nemškega poslaništva pazno zašle-postal celo mlajši izza easa. ko -	1
x-iii pa videl prvič in bela brada
ni'u kaj do2>ro prisoja. Govoril je
s starim navdušenjem.
< Vrimoiiije so se pričele še
doval dogodke.
Chamberlain je brez dvoma izvojeval zrnato, predvse m ssvojim idealizmom. Seja je bila prepojena z duhom Locarna \ Neprestano je bilo čuti to frazo, katera izraža novega duha, ki bo prinese], kot so prepričani zagovorniki dogovora, Evropi trajen mir.
zaj>0sleu s svojimi dolžnostmi i!: tekom pogostih odsotnosti z doma. se je njegova žena zaljubila v adoptiranega sina.
Tr<h) se .ie borila proti tej strasti. a zaman.
Marca meseca je vse priznala svojemu možu ter ga prosila, naj
poklica- i poslnmu-tva pri
ijena. Tob»tniiko pa ji* bil dosti Vatikanu.
T, , .	ii n	kf m popoldneva ie bil nreds-tav-
a amendment je predlagal ne-!,. , .	.J . 1 ..	, -------- l	o m^.iu utioicv. imciiz.ivuu bLci i
ki <ra je živahno; . ^ . . .	*	J	'
ie >*e je seananii | slusala, ko je govoril Chamberlain, ki je žare), od-tudi z njegovo ženo Ilermino m I kritosrčnosLi. K o, je Chamberlain utihnil, sta
Ij !i Ica.izt •r.;'U.
ki protesiantovski član zbornice..
....	, . ; pozdravil. Pozne i
i asopisje izjavlja v splošnem.1
da ni bilo vprašanje bolandsk"ga
za.stoj>stva pri Vatikanu rešeno
» . ,	i - - -1 fla živi kajzer /.njo
zase. temveč da so merodajni on
♦ - : .1.1 - i i•. • v . " ž.n ?ao zivdjenje. tem izki jiK-iio le jioliticni pomi-	.	.
^.i i •	. - .	i -i i ' I'arli-'e dvomi. d:i ka
sieki. \ prasanje se je porabilo le I.
i in žaga drva.
Ramsay MacDonald in David Lloyd George sea >ila edina odlična med onimi, ki so skušali nekoliko potlačiti t? duh s ploho dejstev. Intenzivno sta po-
nienima dvcima hčerkama. Pravi.'	,.„*]„ rtL„ ^^^ ____• •• i _ i•, i-	i
•	, i cripia\ua oba stara opozicnska voditelia na boi.
rečno drn-1 —	J	J
se
se loči Oil nje. Tolstem ko je vzel jkot bistvo, da se preizkusi so-afero skrajaio filozofično. Mlade-1li<larnos!t koalicije, na kateri tega Paneenova je poslal na dm-|n,el-'i sedanja vlada, go -stran province ter prosil že-i no. naj .se ohrasbri ter prepreči
škandal. Katarina pa je prosila ; Nova obravnava za ločitev. zapuMila <loiii ter sej	proti Blazerju?
DENVER. Colo.. 1 .">. novembra. Lewis D. Mnwary. glavni zago vomik dr. Ilarod E. Blazerja. ki o<lv»tnikov in jaz sc;n vedno s
Prvi je prišel MacDonald. Zakaj so sklenili do-seka govor v Locarr-o, ne da bi vprašali za svet domini je? ! Taka zunanja politika je "usodepolna". In kaj z
ie,n'*kimel prijatelj-! Rusi'iG} In zakai tako povdarjati Ren ter potiskati
ka razp !oženja napram Aitorliji. [ na stran druga kotišča nemirov, kajti bolj vrjetno
Zvezan sei.i ž njo z družin-kimi je, ca bo izbruhnila vojna ob Donavi kot pa ob Re-
vezmi. Prepričan sem. da bi izpad- j nu Nafco je ^ Lj j Qeo	Pridružil Se je
e stvari pov-em drugače, ee bi s~ - - T^v i "j	i i
rabilo pošteno diplomacijo in č MacUonaldu ter vprašal, zakaj niso vpraševali dev »i gotovi člani kabineta obiska1.: rnmijev za svet ter se omejili na Ren.
Vničijo jM-ed svetovno vojno. T^o __ Balkan je potresno središče Evrope, — i
got-ovega obsega je bila to vojna ; li-i-i r~» v	i--	i -i - i -.
vražil odvetnike.
fllede bodočnosti Anglije j.' re-kel:	J
— ^Ii-dim, da je strašno negotova. Xj( no finančno breme bn ne-ialo nezno-no. Vsako bnto mo-srečno, a sedaj te ne ljubim, iz- nov proces, vsled ka.t; rega naj bi! ra pbi--.-va.ti Zd-ružnnim državam
vzkliknil. — Površina zemlje je tam bolj tankr, kot kje drugod. Zapomnite si, da je z Balkana planil val l^rvi preko Evrope leta 1914.
Mussolini imenoval
lastnega naslednika.
obupen poskus Človeka, ki je zaslepljen od sovra- ; pusti aIi J>a mp nl)ij kor nr bil (lr Blazer popoinoina opro-j milijone, doeim ji njeni zaveznik LOXDOX. An-liia.,1 Štva ter želje po osveti? Celo Če bi take poskuse : moreni še nadalje prenašati teg« Šeen.	, ne plačujejo svojih dolgov.	iickeir uoročilu i/. Rima sc o-],-,
ponovili, je naš režim sedaj tako globoko ukoreni-i ^v,jenia	»	! K<>f	^ končal prvi Nadalje pa je tndi rekel. b.
njen, da lahko obstaja naprej- brez voditeljev.
—	To pa je malo važno. Temeljno vprašanje je druga stvar. Važno je, da govori ves svet sedaj za fasižem ali proti njemu, kajti fašizem vsebuje elemente splošnega značaja.
Po kratki omenitvi cele vrste novih postav, predloženih parlamentu, je zaključil ministrski predsednik:
—	Mi, ki smo vojevali vojno ter trpeli po vojni, imamo pravico vsiliti disciplino sedanji gene- na sr^o njive, kjer ga je zako-
raciji, ki živi v eni onih dob, ki s etako redkokedaj j pal Par ,<lni p05B1(;je ^ 7^adil ...	, . .	..	i /*« na nJivi krompir in zelenje —
razvijejo v zgodovini tega ali onega naroda. Cejkmalu zakriio grob. nam bo potreba naložiti celo strožjo disciplino, i o bomo sprejeli, kajti to stoletje, kotnem rekel, mora biti stoletje italijanske sile.
Nacfedjna bučna demonstracija se je završila, /ko je Mussolini zapustil zbornico.
preti Angliji na.jvočja nevarnosi
i Kot znano, se
k
.Mož. ki je bil zopet dobrost«- proces z nesoglasjem med j^oroto. ječ. je skušal preprečiti škandal.: ^ajti enajst, porotnikov je bilo za < Iztoka, »kajti v -pominu vs;-!i j ki bi ga zopet pahnU v revščino, absolutno oproščen je. eden pa | še kampanja prejšnjega kajzerja | ji je prigovarjal, a ona ga ni po- proti t mu.	j i tjiikozvani rnieni nevarnost
slušala.
-i. da živi Mussolini v stalnem <trahu pred za vratnim umorom sn <la je vsled lejra imenoval tr^-n rala Ilarloglia svojim naslednikov. — kom za slučaj, »lu bi s,- nenadno poslovil o»| tega sveta.
— Izpusti me ali pa nie ubij.— je kričala. — C'e ne. bom ubila jaz tebe. ker te sovražim in ne morem več živeti s teboj.
Tedaj pa je moža minula potrpežljivost. Prijel je rov elver ter ustrelil ženo. Truplo je zavlekel
J**
2 2 francoskih bataljonov bo odšlo iz Maroka.
Priseljeniško vprašanje ▼ Angliji.
IjONDON, Anglija, 17. nov. — Poslanska efcomiea j« danes zavrnila predlog de4av«ke stranke, haj »e t&rae, priseljeniške omeji-
tve, ki so bile uveljavljene tekom vojne.
Notranji minister je izjavil, da je v Angliji skoro dva milijona nezaposlenih ter da zaenkrat še ne kaže odpirati vrat dežele novim priseljencem.
Ljudem je rekel, da ga je žena za vedno zapustila in vsi so mu vrjeli.
Kot veren Rus pa ni imel Tol-stenko miru. Ker ni ležala njegova žeaia p®svečmih tleh. je domneval. da se bo moral njen duh potikati po -svetu skozi vse večnosti. Raditcga je v naki^noči izkopal truplo ter ga zavlekel v kot na pokopališču, kjer ga je zagrebel.
Obsojen je bil na devet let v nižjem sodišču. Višje sodišče je obsodbo potrdilo.
Nemška^mesta iščejo posojila v Ameriki.
--j WASHINGTON, D. C., 10. nov.
f'ASABLAXCA. Maroko. 17. no. 11'prave nemških mest-se pečajo z vembra. — Do 15. decembra bo! načrti, kako najeti nadaljna jio-zapustilo Maroko najmanj dvain-! ojlla v -kupnem znesku 2o0 mili-dvajset francoskih bataljonov. To | jonov. — večinoma v Združenih so tisti bataljoni, ki so se borili | drža vab. • vse poletje ob reki 1'erghi proti i	----
Maročanorn.	Premogarji naj popuste.
HAZLETON. Pa., 17. nov. —
Maršal Petain je izjavil, da se za^trau ostre zime operacije ne bodo mogle nadaljevati.
Debata glede finančne predloge.
r.službenei Yeddo-Highland Coal i t "o. tukaj in v okolici so dobili i včeraj od družbe pisma, v katerih i se jih opozarja na plače, katere i so izgubili tekom stavke ter jih | jiozivlja. naj uplivajo na svoje vo-! ditelje. <la bo mogoče potom rax-j sodbe končati stavko, nakar bodo j premogarji lahko zaslužili denar! za božične praznike. V odgovoru
PARIZ. Francija, IS. novembra. Poslanski zbornici so bile veera.J predložene nove finančne odredbe kabineta Painleve. Namen teh odredb je ustrojiti amortizacijske na to pismo je izjavil okraj, pre^i-sklade za rešitev kratkoročnega sednik Mattev, da j'e bila ta starka* premogarjem vsiljena in da je
.dolga. Poslanska zbornica je ta |koj pričela z debato.
niso oni sami izzvali.
DENARNA IIZjPLACILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $13.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93 00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druce stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 9.20	500 lir..........$22 00
300 lir .......... $13 50 1000 lir......•____$43.00
Pri naročilih, bi znašajo manj kot 200 lir, računano po IS centov za poštnino in drnge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje LJutlJanska kreditna banka v Trstu.
Za pošilja tre. ki presejrajo PIITTISOČ DINARJEV aH pa DVATISOC
LIR dovoljujemo i«, mogočnosti še poseben popust.% Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat Id nepričakovano: iz tega ravloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJAT VE PO BRZO-IAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $/.—
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Mooey Order ali p* New York Rank Draft.	,
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	Jtew York, 19
Telephone: Cortlandt 4687
J
GLAS NAKOPA, 20. NOV- 1925.
.Owned and PubUtked by ■LOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank 8*k»er, president	Lonia Benedik, treasurer
Pito« of boeizieM of the corporation and addresses of above officers*. B2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
" 6 L A 8 NARODA 91 "Voice of the PeopU"
Issued Every Day Except 8unday» and Holiday.
ga eelo leta velja list ea Ameriko
in Kanado_______$6.00
Za pol leta_______$3.00
četrt leta_______$1.50
Za New York ea eelo loto — $7.00
Za pol leta________$3 JO
Za nioeemetva »a eelo loto — $7.00 Za pol leta__________$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Qlae Naroda" ithaja vsaki dan izvzemii nedelj i« praenfkoo.
Popisi bres podpisa in osebnosti Se ne priobčuje$~ Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroini-koT, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče nsmani. da hitreje
najdemo naslovnika.
MG LAS
N A B O I) A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2376.
.ArrtADFS

GOSPODA Z DOBRIM NOSOM...
Na dan deseitega decrmbi-a je bilo sklicano v Washington veliko zlKirovanjc, voditeljev ameriško industrije. — Pri t<irii nika-kur ne gr<* '/.a navadno zborovanje. ka:tcro Jahiko organrzir«; Peter ali Pavel in katero lahko vsakdo obišče aVi poseli.
Za t »'in " zborovan jem" stoje vodkhii elementi velikih korpora-« i.j Mii ]><»lju manufijkture. rudarstiva, zavarovalne stroko tet* najbolj odič.nih prometnih družb na morju in na kopnem.
\' zvezi s t«-m -i zapomnite dobro, da so bo m zborovanje pričelo tri dni po pričet k u razprav v kongresu.
Ne zgodi >e pre vre pogosto. da se pre \i/. više ni industr.ijalni m.i-gnat j • v masah pokažejo pred navadno "drhaljo". Ce j>a lo vendar store, mora obstajali za kaj takega skrajno lehten vzrok ali pa mora tirali za takim zborovanj.* m povsem določi-gi aiainen.
To je tudi ra-Tiica.
Možgani gospodar-skega življriija. — k<*t se tako radi puste imenovati ti parasjti izkoriščanja v velikem sloju. — so vprizorili to javno demonstracijo v namonti. da prič no n kampaiijo proti podržavljanju. nacijonaliziianju ali kfj;t >»• komu poljubi imenovati )io-£;ist. katero vidijo li ljudjo s slabo vršijo naslikano na steno.
In to ji' sanmposebi okrajno z.načihno. iej deželi, v kateri je kapitalizem dozdevno tako močno zasidran, da ni mogoče misliti na izpremombo stvari, -c be je eijaliziranja Uni«4jnili ali bistvenih industrij. Stavka aurtracitnib »premoga rje v j«* namTre natpoilnila te ljudi z vrlikiiu -strahom. Čutijo in:«t inkt ivno. da jr naravnost nezaslišano stanje, če jr majhni skupini izkoriščevalcev poverjeno izključno razpolaganje z najbolj bujnimi živajenskimi |>otrebščinaini ljudskih mas. Pravijo si. da moro "trpeti tako »tanje stvari le duševno nedozoreli in fizično strahopetni narodi. Iz. tega. sklepajo, da ni v .Združenih državah več -tako daleč ras. ko bodo dajalci zakonov prisiljeni obesiti na klin svoje «dosrdanjr šušinar^ko delo ter nastopiti cs primeroma 'korenitimi odredbami.	x
Proti temu pa hočejo delati s <-vojo propagando. V agitaei.i-skim spisu, katerega w širi po deželi v masah, sr opisuje "težke posledice. katero bi imelo za skupno-1 -ocija'lizirattije važnejših industrij. Vsled tega svare ti ■sleparski avguri. — seveda z ključno v interesa "splošnosti", ki j«- toliko pri mvii. — prc-d igrajčkanjem s takimi Bori jali.st ičnimi otročarijami.
Žalibog pa vidijo ti kapltalrli-razbojniki preveč črno. Zali-hojr se ne zgane v ameriškem ozračju niti najmanjši vetrič. kljub pomanjkanju premoga in kljub mrazu in bedi. ki je posledica zmr za vanj a.
Da pa je pričela te sebično že peči vest ter jili napotila k propagandi. ki se nam zdi v tej deželi žalibog še popoJnoma nepotrebna. ■— to lahko smatramo z.a nežno znamenje, -da >o pričele stvari eelo tukaj v Ameriki premikati, čeprav zaenkrat št* niče-^ar ne opazimo na površini.
Veleindustrija in visoka 1'inanca pa imata dober nos. Nikakega alarma ne dvigneta, če nima.ta nobrue«ra tehtnega vzroka za to.
D
New Durham, N. J.
Ta mala slovenska naselbina Je 3o malokomu znana, pa kljub te--mu šteje kakih desrt slovtvnskLli družin, ki sr vrč ali manj <lobro razumejo med stsboj. Poročati moram. (četudi precej pozno), -da so je poročila Miss Fanny Rode 7. Mr. John Kri želom. ^Zakon^ki par je zvezal Father Grief v katoliški cerkvi v U-nion City. Da bo zakonska zvestoba trdna in neomajna, ta pričala rojaka Peter Rode in Vinko Zalokar. Svatba se jo •vršila prr Petru Rodetu v krogti ožjih prijateljev in sorodnikov. Navzoči so bili: Zalokarjevi. Fr. Pirnat. Mike Pirnat in Andrej Pirna-t s soprogami, družina Martina Pirruff. Zalaznikova družina. Frank Rode z družino. Mike Hab-jan z ženo. Pavličeva družina. Se-skova družina t«r Mr. in Mrs. "Walsh. Zabava je trajala do ranega jutra. V nedeljo dne 15. novembra so pa večinoma isti udeleženci proslavili Martinovo pri Martinu Pirnatu. Bilo je vsega dovolj, — pijače, jedače in plesa, edo Peter Zgaga, je prišel po-
ki ga je vricrveil. Kot bilo sklenjeno. je društvo sprejelo svoj dar .nazaj. 1 dollar gospe Šare pa gre ta slepce, za kar sem jo že več kot pred enim mesecem naprosil. — Dolar John Sitarja, ki seui ga poslal tja. pa je meiula jH»stal »Mia onih pt-šiljatev. ki nikoli ur dosežejo svojega eilja. Srvrda sem ga nadomestil in mislim, ila danes ž
kot majhen ib-ler v pomor p lom mit i ideji wi zidavo l)onia za sb |K*e. Zato oprosti. Joh-n. sa; je to tudi dobro delo!
Ignac Mušič. .">60 Grand St. Brooklyn. X. V.
Barberton. Ohio.
Cenjeno uredništvo!
Kot tajnik Veseličnega odbora za liom slepcev v Ljubljani, naznanjam vsem. ki so me vprašali, kako je s tem denarjem, da se nahaja srota " 1-7.") začasno na banki, in sicer brez tajnikovega podpisa. Ker me je pi-edsednik te-ira. odbora ■jiismenim potoni pozval. da moram podati natančen račun o stroških in dohodkih te veseilce ter ga poslati v vse slo-
venske liste, odgovarjam predsedniku. da sem ja<z na dringi seji. ki sr jo vršila glede te veselice ni -o jr o tej stvari debatiralo, izja-
i vil, da bom vso. kar se tiče vesrfi-j ce. poročal edinole v "Glasu Na-ji-ocla". — Torej skupnih dohodkov je bilo .+T>01.S5. — stroškov <>.">. er sr odAtojt1 preostanek lo svote znaša	Od to -vo-
!»* se j«- plačalo društvu Domovin; za razsvetljavo in čiščenje dvorane flO.OO. .le torej ostalo še $268.25 Oskrb. dvorane šr preje! $ M..10
Skupaj..........^271.75
Društvo Domovina jo dab> brez plačno lo dvorano, ne morete pa /lahlovati, <la bi plačalo še ra/r-• vetljavo in čiščenje. Toliko torej
v pojasnilo. — ('isti preostanek /.naša torej t'271.7.1. — V Glasilu K. S. K. .1. je bi!n pred par tedni iz Barbertona )M>ročano glede te \< scliee. Tam ni bilo v .dveh to«' Ivah pravdno. Prvič ni bila nave-b na jiravikna svota. drugič ni l>i-o pravilno por»»čano. da se je oklenilo, da se denar tukaj v by z i na banki. Pravilno je tako-le: — Zapisnik prve -eje odbornikov vseh združenih društev se glasi, ksr s-e tiče te točke; tlobesedi^o ako-le :
— J*o ra^aiih razniotriva-njih in lebatah se sklene, da se ]>riredi 'kupna veselica 24. oktobra; či-■ti preostanek se pošlje direktno la tozadevni pripravljalni odbor ilasbeue Matice v Ljubljani. — Da so pa denar tukaj vloži za lr) let. ali ne vem. kaj ste že go-.orili. to -e je pa sklenilo na ra-•u-iijski seji. toda račitimska seja. je le računska seja ter nima pravice ovreči ukrepa* skupne seje. Fo je sklenilo, mislim. 6 ali 7 odbornikov in ena odborniea. ki so »a vsi člani društva sv. .Jožefa. \Te mislite pa. «ia hočem s tem te Vane ali članico žaliti, kajti jaz •am sem član trjra društva že celil IG let in mislim, da dober član ker kot večletni društveni uradnik e redno udeležujem društvenih ej ter <em za to društvo že dost" rtvoval. Tajnik tega društva tuo-a to odkrito priznati. Kje je to •ej tukaj * M 5 las Naroda'5, katerega mi vedno in vedno očitate. Vi »si. ki imate toliko za govoriti, ko :o denar tukaj in ki tega lista ne citate, ne veste, kedaj in kako se ta plemenita akcija započela. — Vam vsem naj bo povedano, da če bodo naši slepci v domovini i-meli kotla j svoj Dom. se morajo v prvi vrsti zahvaliti edinole listu "Glasu Naroda", vsaj kolikor se tiče slovensko-amerLške pomori, kajti edino ta list vodi uspešno to plemenito akcijo med ameriški mi Stovenci. Jaz redno čitam ta list ter sent njegov naročnik že celih dvajset let. in bori tudi nadalje. pa naj se kdo radi tega na glavo postavi: Ker sem bil pa na veselici društva sv. Jožefa v soboto od predsednika in blagajnika tega društva javno napaden, moram omeniti to-le: Z blagajnikom nočem imeti nič opravka. Predsednik me je imenoval brezznačaj-neža; ko sem ga vprašal, zakaj. je reke*, da qato, ker kot tak mož Čitam "Glas Naroda". Iz tega s^ je torej vse skuhalo. Potem je torej predsednik društva Domovi-roda, ki ne tudi brexnueajnei, kajti tudi je poslala ček meni, jaz sem ^a pa on je dober mož, pa je tudi na-odda! tajniku društva sv. Petra, ročnik tega lista. In vsi tisti Šte-
vilni dobri katoličani, ki ta list čitajo. s<» |m> njegovem prepričanju vsi nrznačajneži! — Prečrtajte dobro to točko iz zapisnika, ki je tukaj dobesedno priobčeua, kjer je rečeno, da sr bo poslalo j»o ]>o-s redo vanju (ila-a Naroda, ko mi •laprajtiik neprestano očita, da
Po nefkarterih krajih, v planinskih kočah ali na raznih razgledi-ščih. imajo spominske knjige, v
hočem ja. da bi se poslala potom I katero vsak oblikovalec lahko za-
Novice iz Jugoslavije-
Smrt v vodnjaku.
| zonami jKvtuje siiin v Beograd k Walterju Hiter-
opisi.
gbnlat. Takoj jo je pa odkuril. •kakorlirtro mu je zavil gospodar par mesenih klobas v papir. No-voporočenoema želim obilo sreče!
Poročevalec.
Brookljrn, N. Y.
Kot je čitateljem znano, sem e t oš nje poletje nabiral tu v New Vofku mod rojaki za v pomoč navkujočim rudarjem v Novi Skoči ji. V to svrlio sem bil nabral, kot je bilo poročano. sto dolarjev in nekaj centov. $98.50 je prispejo pravočasno in 1 se porazdelilo med 21 slovenskih družin stavku jočih rudarjev. Sest dolarjev dar društva sv. Petra št. 50 J. S K. J. $5 in en dolar darovan po gospe Mariji Sari, pa je prispelo tla določeno metfto po času. ko /e bil sklenjen kompromis, in sicer na škodo dela. Naši rojaki tam so se izkazali in potrdili še enkrat poštenost slovenskega delavca s tem. da so poslali svoto, ki so jo prqjeli po kompromisu, nazaj, in sicer na upravo Glasa Nar<
-ega lista. Ker me pa predsednik »oživa, naj podam račun od verier tudi v Glasilu KSKV). in v Amer. Slovencu, pa najprej jaz prosim predsednika, naj izvoli on .»ovrdati. kollklno svoto je cbise-laj nabralo (Jlasiio KSK-I od svojih 27.0(^0 članov in članie za Dom dovfBiskih slejKrev v Ljubljani, in koliko je nabralo« .urrdnistvo Ainerikauskega Slovenca v ta namen. potem bomo p;i dalje govorili ! Glede zahvale od veselice, katera je bila priobčeua v (Jlasu Naroda, št. 2H1. odgovarjam vsem. ki ^o želeli, da bi jo po»ial v Ame-rikanskr«ra Slovi ura. tla kadar b i ta list nabral tako svoto za sloveu-ke slepee med svojimi naročniki in čitatdji. kakor jo je Glas Naroda med našimi rojaki v Ameriki. potem pa som pripravljen pi-sati zahvale skozi teden dni vsak lan. a ne dotlei!
Jaek šal.-.M-.
tajnik veseličnega odbora.
Barberton, Ohio.
Dne trfktobra sta si tu v slovenski cerkvi obljubila zakon Miss Amoaiia I^aauer in Anton "Obreza iz Kmnnore. O. Jliss An-ii.nia je hči tu dobro poznane družine in dolgoletnega na ročni ka Glasbi Naroda Mr. Goo. f.aliter ja.
Novoporočenooina želim obilo sreče v zakonu !
rs. Mary Dobeve se jo mora-ia poilvreči operaciji v Barberton City bolnišnici. Zdravje se ji o-brača na boljše rn tudi okrevala je toliko, da se že nahaja na svojem domu.
Djie 15. novembra jo je več sorodnikov in znancev iz Clevelano O., prišlo obT-kat.
Mrs. Mary Debevc. je tudi tukaj dobro poznana, kot dolgoletna prodajalka mrthke pijače ter je tudi naročnica Glasa Naroda.
John Pičuk je otvoril obrt z mehko pijačo in cigarami. Izdeluje tudi okusne domače kranjske kitobase in jih razvaža [>o hišah.
Želim mu obilo uspeha in runo go otljemalcev.
Smr.t se je oglasila na Houston cesti pri dttužini Mr. Matija Plat-nar in pretrgala nit življenja 13 mesecev staremu sinu. Pogreb je bil 13 .novembra po katoliškem >br< ti ii.
Tukajšnje samostojno društvo 'Domovina" se je zavzelo in o-tvori-lo kampanjo za nove člane. Izvolilo je več orgajiizatorjov, ki >o vsi pridno na delu in si priza-levajo. kateri več novih kandidatov pridobi za mesec december. Organizatorji vodijo pošteno agi-acijo in pojasnjujejo pomen sa-•nostojnoga društva. Društvo 'Do-nov!iih* je znižalo pristopnino za mesec december in iprirrdi banker na čast. novim članom.
Želim mnogo in veliko število novih članov in dobre zabave na '»anket u.
John Balarrt.
Slabo vreme na maroški fronti.
ASABLANCA, Maroko, 16. novembra. — Kljub velikim snežnim zametom . niso delavnosti na maroški fronti prav nič ponehale. Rifčani neprestano napadajo francoske postojanke. Devet ameriških letalcev se je vrnilo v Mar-sej.
ZA DOM SLEPCEV V LJUBLJANI
Louis Debelak. Trenary Mich.. ^2.00.
V veseli drlžbi v Loekport. 111., se je na(bralo JtH2.50.
Darovali so sledeči: Frank Grum $10.00; John Benedik. $1.00: Geofge Pikra $1.00; Frank Piku« 50c.
Marija ^Šarc. New York, N. T., $1.00.
Denar sprejeli ter ga bomo izročili na pristojno mesto.
UMaiitVo.*
piše svoje ime in poleg imena lahko povr, kako mu je pri srcu.
Pravijo, da je nekje na Slovenke m. »aan flie veni. v kateri planinski koči. .spominska knjiga in nji je čitati naslednje: Danes sem tukaj. S-.svojo ženo. Krasno. — Pavel Globočnik *.
Takoj spodaj je pa opazka drn-gega obiskovalca, ki so gla.si:
"Danes sem tnlkaj. Brez svo.io zenie. Se -krasuojo. — .lanez Kopriva ' \
*
Kako so vendar nekateri ljit-t!je malenkostni • in radovedni! Kar {»o telefonu so hočejo prepričat: kako da som spal. Hvala za vprašanje. Jaz spim vedno dobro. l:cr imam dohoda j so vedno cisto vest.
*
To skrivnost mi jo zaupal to dni dragi rojak.
—	Kaj takega pa še ne — mi je prav.il. Kot veš. jaz ne zahajam v slovensko cerkev, ker smo so bi-
i nekaj sprli, pač pa hodim v cerkev uia drugo cesto. V boboto ;ciii bil pa na Hi ova novi veselici potoni seni bil pa s prijatelji še še tukaj in tam, in šolo v pornle I jok zjutraj sean prišel dodobra h pameti. Rečem ta pa. da so nisem niti malo spominjal, kako sem preživel nedeljo. Kar malo strah me j« bilo iti na delo. Pri delti mi pa reče tovariš, ki jo v slovenski cerkvi kuhan in pečen: — To me pa rrš vedeli, da si 'končno opustil svojo trmoglavost in si se pobotal z o«:šini gospodom.
--- Kako pa misliš^— ga vprašam.
—	1 no. v našo cerkev si prišel \čeia.f vprvič po štirih letih — aii je odvrnil.
*
\ čeraj je dospel v New York pr.'dsodinik Zdi-užrnih držav Calvin Coolidge.
V	hotelu Waldorf-Astoria je •fovoril članom uowyorake trgov->kr zbornice.
Poslušali so ^a največji new-} orški^ magnatje. milijonarji in v dcbankirji.
A'i / drugimi besedami rečeno: Včeraj je govoril v hotelu Waldei f-Astori-a predsednik Zdr. držav.
Predsednika Združenih držav so pa poslušali vladarji Združenih držav.
*
Neki francoski znanstvenik je napisat razpravo lor v m ji dokazal. da nekatere živali strahovito ;,.dro rft^tejo. Možafk ima prav. Le pomislite, kako hitro zraste iz muhe slon.
*	L
V	Ameriki bo tedaj prohibicija. ko se bo ljudem pijača pristu-dila.
(e se ljudem ne studi pijača, ki jo sedaj ponekod prodajajo, ne bo v Ameriki nikdar prohihicije.
V listih čitam. da je postal g<T-spodin Lipica Radič minister.
Kralj ga je imenoval vzgojnim ministrom. *o se pravi, da bo imel šole pod komando.
ftkozi strašno šole je že šla Srbija in tudi mlada Jugoslavija je imela priliko, da se zadnja leta <naiK'i.
Toda niti Rrtnja, niti Jugoslavija. se nista nančili ničesar.
ŽaHostno, da je morala Jugoslavija poklicati napomoč učitelja politične krive vere. — Rtepajna Radiča.
*
- Poročajo, da daje clevelandsiki Tone Picigttmorto ljudem jako dobe nasvete.
Nekomu je te dni baje svetoval:
— Lesotie -truge ne priporočam. Lesena trnga prehitro segnije. Vzemite rajši mesiagasto twago. Je velMco bolj trpežna. <doteti bolj zračma in tudi dosti bolj zdrava. Seve<la. ko5*a pa tudi precej več. Toda v takih slučajih ne »me gledati človek za denar.
SeJjak M i jo Perkovič. iz Pod-[ svojemu oeetu 'nabija v Dalmaciji jr kopal	Beograjska zadruga. Pro-
lcg ^voje hiše votlnjak. V globo ;si,»- iwmiaigajte". Na drugi stra-čini štirih metrov jr naletel na "i pa je h^o iine otrokove matere: rrtbio plast kamenja, katero je Katarina llkzeman. lirrlii. bilo treba razstreliti. Perkovič j.- Sedemletno dete je t<M-ej iz Ber-ta namen izdolbel luknjo v ka- lillil	|H>tovalo k t.četu v Beo-
menju in vanjo nasul dinamita. g»'»d. \' torbici jt- imel otrok čo-Zapalil je vrvico in nato zlezel iz kolado. bombone in sandwicbev. vodnjaka. Nesreča jr hotela, tla s.- bandar je peljal otroka s kolodvo-jr zemlja na robu votlnjaka od-,r;l k policiji, kjer jr dobil vrčrr-krušila, pri čemur jr Prrkovič pa-i-1° »» prenočil v jH>-t Iji -tležur-
tlel nazaj v vodnjak. Kmalu nato je dinamit eksplodiral. Perkoviča io na kose raztrgalo. Ranjenih pa jo bilo tudi več seljakov v bližini vodnjaka.
nega", ker ponoči takoj poiskati očeta.
niso m«
rl»
Nov kačaški napad.
Na »potu meti Pečjo in Andrijc-vieo so te dni kačaki ustavili pet trgovcev, ki so bili na potu v An-• Irijevico. Odvzeli so jim ves d-c-nar in obleko in jili pustil nage na cesti, nakar so pobegnili čez albansko mejo. Neki avto i/ Peči je pripeljal kasib je oropancem o-bleko. Orožniki so pričeli razbojnike zasledovati in »n jim že na sledu.
Iz četrtega nadstropja skočila.
V* Draškovičevi ulioi v Zagrebu je skočila 18-letna služkinja Angela Ivkovič iz Karlovca. službujoča pri trgovcu Sternu. iz četr-ega nadstropja na dvorišče in obležala mrtva na tleh.
Pri sanionioril'ki s<» našli s solzami premočeno pismo, v katerem se poslavlja o<l svojega ženina, delodajalca in njegove dnužino.
j>;. Granata raztrgala tri osebe. Miio izjavlja, da j<* šla v smrt. V okolici Cijcvgjelij« je neki ker. si» čuti ne-rečno in tla njene tamošnji kovač našel na polju smrti ni kriv nihče, najmanj pa'granato ki jo je odnesel x,d»oj v ženin.	stnovanje.	i >ta s«- razi*n ko-
vačeve žen in otrok nahajala št' Pe/deset rodbin zastrupljenih, dva znanca, ki sta pomagala
Kakor peročajo iz Sarajeva, je'dvigniti granato na mizo. S silno v selu Bnsovača neki kmet pro- Utonaeijo je granata kmalu nato dal mesarju živinče. ki jo obolelo ] eksplodirala ter <»b;i znnnea in na steklini. Mesar, ki o bolezni ni kovača na kos;« raztrjrala; /fiia io ničesar vedel, je živinče zaklal in.'Iva otroka pa mi bili močno po-me<o razprodal. VsLd uživanja ! >kodovani. Od male li sice >o o-sfeklega živinčeta je nholejo pri-	I«' ti*istran-ki zidovi. Za-
hližno r»0 ro<lbin. Državna bolni-J kaj j granata eksplodira ni ea v Travniku je odredila, da se moglo ugotoviti, obolele rodbine pripeljejo v Pa-
stourjev zavod v Saraj-vu oziro- VcPke preiskave v subotiških dro-ma v Zagrebu.	gerijah.
I/. Sirbotico poročajo: Zdrav-
Prcprečen
železniški stve n i inšpektorat je izvršil ue-
atentat na
most?	nadno revizijo v tukajšnjih dro-
V Bogojevu je bil aretiran neki j gerijah. ]>ri čemur je zasledil raz-moški. ki s(» je m pi'Stano -ukaT|nt* zlorabe. Drogeri.ja Her/.l je '•koli vrlikrga zelt«ni$-kega most i: 1 prodajala kokain, morfij in rat? pri'ko Donave. Ko so ga preiskali |'n* druge strujie brez recejita in -r» našli pri njem večjo množino j pri tem porabljala etikete neke
dinamita. Domneva se. da je neznanec nameraval razstreliti most. ali pa vlak.
Na straži ustreljen.
V Bitolju je pregledoval Jovan Miv-ajič. narednik tamkajšnjega konjiškega polka, vojak • na straži. Ko je pri nekem stražarju po-j gledal, je li njegova puška nabasana, se je puške nenadoma sprožila in narednika smrtno zadela. Stražar je bil izročen vojašk mu sodišču.
Iz vojaške službe.
Divizijski general Dragutin Kit. ša-kovč je imenovan za honorarnega profesorja taktike na višji šoli vojne akademije. Artilerijski podporočnik "Dragotin Kempf je la državno stroške «~prt*ji t za go-jenca na elektrotehnčni fakulteti
Toulousu v Franciji.
O/rok kot poštna pošiljka.
Te dni zvečer je prišel z brzo-vlakom iz Budimpešte v Beograd m -navaden potnik ali pravzaprav nenavadna poštna pošiljka. V vlaku .se jo nahajal otrok, ki jo imel za vrat obešeno torbico, na »jej pa. nalepljen napis v nemškem jeziku ''Walter Boris ITit-
zomunske lekarne. Tudi drogerija Landau je prodajala brez dovoljenja razna zdravila. ,Zaplenjene -o bile velike množine zdravil in strupov Preiskava »r nadaljuje.
Sedem tisoč kilogramov težak meteor.
Leta lt>lS so našli v fJivnlandu največ doklej znani meteor, ki je težak okoli 7000 ker. Po prestanih velikih težavah -o spravili ta kamen sedaj na ladjo in ira [»r^pe-ljali v Kopenhagen.
Nov način reklame.
Vsako reklamno sredstvo se kmalu obrabi in izgubi učinek. ^Za »o pa iščejo podjetniki, induistrdi-jalci. trgovci itd. vedno nove re-klamine načiuf\ Nekateri pariški tovarnarji so začeli zadnje čase interesentom pošilja t o brzojave. v katerih priporočajo svoje izdelk'-po najnižji ti ni. Ponekod sprejemajo to reklamo ss priznanjem, drugodi jo pa otkklanja.jo. kakor pač je vedno pri vsaki vrs4i reklame.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI
s?lovt:n rkt dnevnik v
ZDUTTŽKNTTl DTl^, A v a P
Z A S T A V E
SVILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE
IN HRVAŠKE REVALUE, PREKORAMNICE. TRO-
BOJNldE. ZNAKE. UNIFORME ITD
Sigurno 25% ceneje hot drugod. VICTOR NAVINŠEK,
331 CREEVE ST. CONEMAUGH. PA.
v Dinarjih, Dolarjih in Lirah bomo kot ve-dna vršili tudi letos pazno in skrbno. Pošiljateljem pa priporočamo, da božična darila čim-preje odpošljejo. Za brzo in točno izvršitev nakazil jamčimo.
Zmerne cene.	Zanesljiva postrežba.
FRANK SAK5ER STATE BANK 82 Cortlandt Street,	New York j N. Y.
NAJSTABE-TSA .TU GOS LOV. POTNIŠKA POSLOVNICA
GLAS NARODA. 20. NOV. 1925.
K ORZ AR J K
(Nadaljevanje.)
To dekle je Mary Hack am. — Kljub svojim sele dvajsetim letom jadra dekle že mnogo let po morju iu ni novinka niti v orožju, niti v momarstvu. V ostalem ni nie manj divja ia korajžnja ko katerikoli moški Klilmstejee. Vendar pa no^i moško obleko le iz razlogov boljše ii|>orahnoKti, sieer pa ni zato nie manj ženska, ampak ima vse strasti, ves ogenj, pa tudi vse fclabosti in v*e ne*Jtalnost-i mojega spola. Predno je potekla minuta, je bil Tomaž že o všem tem na jasnem. Dekle je namreč Kdeee-bradea obkladalo z najstrašnejšimi kletvami. o<"itki in psovkami, mu očitalo, da leta za bogvekatero toeajko ter mu obljubilo, tla ga stotisoekrat sune 7. nožem v vamp, ee mu toeajka odgovori na njegovo dvorjenje le /. enim samim nasmeškom. . .
—	Oba, kaj te pa to briga 1 — ji RdeiVbradec smeje odgovarja. — kaj si morda moja prava žena ali pa sem ti kdaj zvestobo obljubljal. da se sedaj tako vlečeš zanjo.'
V tem hipu stegne Marv Ra-ekam svoj nož izza pasu in ga zasadi v mizo s tako silo. da se rezilo skrije dva pa lea globoko v les.
—	Kaj me to briga — mu odgovori, zaobrnjeua zgornja ustui-ea pa pokaže vivto krasnih belih zob. — Toliko me briga : — Meni tii treba niti prisege niti meniške-ga blebetanja, da si varujem, kar je moje! In to-le mi jamči za te!
Pri tem pokaže na zasajeni nož.
Tomaž vljudno izlete nož iz mize, da ji ga vrne. Pri tem pa mora porabiti vso svojo nemalo moč, tako silno ga je deklica zasadila.
—	Satan! — pravi poln ol>ču-dovanja. — Ti pa imaš moč v roki! To peM bi pa prav rad imel za pomoč, kadar treba nad sovražno ladjo!
Zadovoljna upili Iblečebradče-Va ljubica Tomaža po rami: — Sto vragov! — pravi. — Ce pa treba nad sovražnika, mi bo prav ljubo, če se moremo biti ramo ob rami. kapitan Trublet, kajti povedala sem ti že. ti mi ugajaš in pri tem ostane. . . Cilj: Ce bom tega Rdeč eb rad ca kdaj goljufala, iti to se bo gotovo kmalu zgodilo, ker mi je takrat gotovo sam vrag vzel oči in |>ogled ali me upijanil, ko sem si to zverino vzela za ljub-čka ! Kadar ga bom torej goljufala, pravim, in če nisva takrat bolj oddaljena ko za streljaj, pride vsak drug junak šele j>ozneje na vrsto in goljufati ga hočem naj preje s teboj, pri moji veri, da. s teboj!
Kdečebradee se je na to tako zakrohotal. da bi se bil skoraj zadušil.
Še isti dan je Tomaž prenehal ts svojimi samotnimi sprehodi, ki mu niso prinesli utehe. Bolj mu je ugajala zabava, ki jo je našel v občevanju z Rdečebradcein, starim svojim tovarišem in ž njegovo ne-tignano ljubico ter v družbi raznih drugih pustolovcev, ki so v toliko sličili Rdečebradeu. da kakor on tudi oni ni«»o imeli beliča v žepu. Zato so romali po vsem o-toku od oštarije do oštarije, da se žive ob nepreširokem kreditu, ki jim je bil odmerjen. V šareni mnogovrstnosti so posedale tu druga poleg druge najraznovrstnejše pojave. Najraje se je Tomaž med njimi družil z nekim rojakom z otoka Olerona na Aunisu, Francozom. vzgojenim v takozvani reformirani veri in v takem ponašanju, da se ni moglo imenovati več sveto, ampak že naravnost sve-tobllnsko. Kljub temu pa mož ni bil manj podjeten ali manj hraber kot katerikoli katolik. Razen njega se je znašel tam še drug Francoz iz Diepa v Normandiji, tako masten in rejen, da bi po videzu rodil, da se sploh gibati ne more. V resni«i pa ni bilo hrabrejšega in jfibčnejiega borca s katerimkoli orožjem, .če je bilo treba, da zadrži deset nasprotnikov ali da jim naloži udarcev, da Bog pomagaj ! Tretji tovariš je bil se čudnejši, ko prva dva. Bil je Benečan, sam he je izdajal za plemn-a in si prideva! naslov "Ser". Trdil je, da
izhaja iz prastare plemiške in pa-trieijske rodbine. Ime iuu je bilo Loredafi. in to ime. nekdaj dožev-sko, se tudi sicer lepo podajalo k. redki lepoti njegovega obličja, k njegovim finim rokam in lahkemu. prijetnemu koraku. Bodisi pa sicer prinčeve ali kmetske krvi, j plemič ali ne. je bil Loredan pravcati Flibustejec, kakor vsi drugi, da, bil je celo luijboljši med njimi. čeprav jc^za razliko z drugimi svojimi tovariši, rojenimi mornarji, pričel izvrševati pomorsko obrt šele v svojih zrelih letih. — Njegova mladost je bila kakor iz romana vzeta in gospod de Scude-j ry bi ne bil nikdar znal spesniti kaj sličnega. Menda ni bilo obrti, ki bi je benečan Loredan ne po-jznal, nobenega poklica, ki bi ga že ne bi! izvrševal, nobene prigo-• de, ki bi se je ne bil udeležil, bodisi na kopnem ali na morju, v I mest ih, vaseh ali na deželi, izkrat-i ka. povsod, kjer treba potegniti meč in mu pripraviti toliko spoštovanja, kolikor tiče hrabremu meču hrabrega moža.
Ti ljudje 111 še mnogo drugih so sedaj powtali stalna druščina naše-j mu Tomažu. VJdjub temu je pa i Tomaž še dalje stanoval na krovu "Lepe podlasice' in doživljal dan n dan ohole besede in mrzla odklanjanja lepe J uane. Vsak večer pa j se je podajal s svojim čolnom na j kopno in našel krokajoče Flibu-stejee v tej ali oni beznici. % nji-| mi je potem krokal in kolovratih t Onim se pa niti ni sanjalo, da bi Tomaž — slavni Tomaž Trublet! — imel le trohico povoda, da se ne bi prišteval med najsrečnejše Zemljane, še manj pa, da išče v rumu in vinu poza bi jen j a /.a muke. ki mu jih pripravlja navadna jetni-ea! Saj si vsi ti ljudje niso 1110-itrli mislili kaj drugega, ko da mora taka ženska biti navadna dekla in sužnja možu, kakor je Tomaž Trublet. ponižna dekla in sn-jžnja junakova, pripravljena, da posluhne najmanjšemu njegovemu razpoloženju iu da služi vsem njegovim dom islekoni. čim se le pojavijo.
jih je ona izrabljala, tla ga razburja s tisočerimi izzivanji in ne-' sramnOHtmi. Zopet enkrat je beseda iiitnesla 11a Ciudad Real v Novi Grknadi. Ko je J nana zopet enkrat opisovala s široko zgovornostjo svoje domače mesto, kakor da je njena last. je to pot dostavila. da sc Tomaž sicer o vsem tem lahko v kratkem sam prepriča. — Glej jo 110! -— ji on odgovori. -— kako pa misliš, tla se naj jaz sam prepričam .'
—	1, če si ogledaš mesto na lastne oči. — mu je odgovorila.
Tomaž i*>vprašuje dalje:
—	Kako pa uaj vidim to mesto na lastne oči.'
—	Boš ga že videl, — mu ona odvrne. — ko pridejo moj oče, brat in ženin senika j v posete, da ite odvedejo v Ciudad Real in te lam obesijo na velika vrata.
- Toda Tomaž se nad praznimi grožnjami ni nikdar razburjal. — Ko vidi Juana njegovo hladnost, se razi jut i. — Meniš li, — ga nato vpraša z najglobljim zaničevanjem. — tla doslej niso prišli iz strahu pred teboj in tvojo sodrgo ? Ce bi vedeli, kje sem, bi bili že •zdavnaj tu. ti pa v njihovih pesteh, in če bi si bili morali podvreči tudi vso Tortugo, da le tebe dobe v pest i!
Tomaž se samo nasmeje. Vsa iz sebe skrči dekle svoje pesti:
—	Dvomiš li ? — sikne. — Poj-
ANGLEŠKI vojni spomenik
Pr
m! kratkfcm so odkrit r v london^ke-m Ilvde parku velikanski v«v
ni spomenik. Vrh spomenika j«' iz mramorja izklesana havln-{vodnožje so pa vklesani prizeri
ca. a*
odkril vojvoda iz
IZ svoto Vile < 'ennaughta.
vojne-. Spo-
Revolucija v Perziji.
Novice iz Slovenije.
Umrli v Ljubljani.
ferezija l/.gorš«*k. mizarjeva vdova. ."il let ; Danica Stojkovič. rejenka. 10 meseeev; [van Eržen, delavec v tobačni tovarni. (>() let : Fran Dolar, koči jaz. 41 I«-r: Ljudmila Mrhar. novorojenka. G ur: Ivan Pušljar. orožniški narednik v pok.. ."»O lef ; Antonija Koprv vet-. -diižkitija. "J7 le: ; Magdate-»a 1'erko. pot lilija, hiralka. ."i 1 let: Fran Brate, dninar. 2~> let: \llton Kbrpčič. posestnik. GO let: Kristina Kabin. in!>. delavka v po-coju. :»s l«'t : K ran Kode. krojaški vajenec. 1 Klet; -lerncj Knžnik. po-•(Mnikov -in. Iti mesecev; Cršula Marki, mestna uboga. 82 let: Marija Koleiie. jjosesiinikova '/.ena.
let: Ivan Slapar, delavee. 4-"> let : Karel -lemee. p«»>e<tnik"v in. ]>ohlrugo b-io; Magdalena A1 ač. žena trgovinskega sluge. 2'2
Henrik Pleško. šnl t : -lo-ip (Menienz.
ueenee. /asebni ti-
ra.In-;
poročal iz Teherana, da je j**rzij-ska zbornica z 80 o«I S."> glasov sklenila odstaviti dinastijo sedanjega šaha. Sestavila se je provi-zorna vlada, ki ji stoji na čelu ministrski predsednik Riza kan. ki je hkrati državni poglavar.
Ta senzac-ijonalna vest je poseb-
seveda šc ni bil polnoleten, ko je prišel na prestol. Zato je dobila država regenta, ki je vladal zanj. Mladi šah je bil do zadnjega igrača v rokah Rize kana. ki ga smatrajo za perzijskega Mussolinija. Kralj se je nahajal v inozemstvu, ofieijelno v svrho lečenja. v resnici pa so ga mogotci prisilili, da je

Dvakrat je že Tomaž jurišal — resnično ali hlinjeno — čistost ujete J uane. Dvakrat je bil odbit /. največjo odločnostjo, tako da je sedaj odlaga*! tretji naskofc od tedna do tedna. Prva dva napada sta si sledila v razdobju nekoliko ur. prvi na krovu galijone, ko je bila bit« zavzeta, drugi pa na krovu 'Lepe podlasice' v sledeči 110-•'•i. Od takrat je poteklo že sto dni in sto noči, kajti trije meseci so že tega, odkar je odjadral Ludvik Guenole z zaplenjeno galijono in s svojimi tovariši. Tomaž je pa ot^aJ sam v daljni tujini, Sto dni in sto noči! Ves ta čas sta ostala Tomaž in lepa njegova jetnica sama in stokrat iu Uvest okrat je i-mel Tomaž dovolj časa, da razpali svoje poželjenje po nje-j do vrhunca iu da se gneva do mozga nad njenim odklanjanjem in nad ne-številnimi ponižanji, zaničevanji in žalitvami, ki jih je moral pretrpeti. Toda še vedno se Tomaž zadržuje, še vedno je dober tak tik, ki požira in premaguje svojo vročino, svoj nepremagljivi srd ter se vežba v brezkončni strplji-vosti. To pot je hotel - udariti le, če si je popolnoma sv est zmage.
Brez dvoma bi surova sila kmalu upognila to žensko, ki je pravzaprav jedva odrasti a detinstvu Tomaž si je izprva tudi mislil, da bo ta način bojevaftja najbolji. — Tudi je dekletu že grozil, da izvr ši ta naklep, vendar pa se je še l>0|>rej premislil.
Končno je pa vendar prišel tu di čas tretje, tako dolgo odlašane bitke. Tomaž Trublet je čakal ta ko dolgo na uro, ki mu bo ugodna tako dolgo je iskal priložnosti, ki bi mn dala vse pogoje v roke, sedaj v zadnjem hipu pa ga je 06ta vila vsa hladnokrvnost in vsa preudarnost. V eni minuti je izgubil, kar je pridobil v dolgih dvanajstih tednih, in brez preračtrnanja se ' je udal golemu slučaju. To se je zgodilo pri enem onih razgovorov, ki jih' je često imel z Juano in ti
110 razburila vso evropsko javnost, ker je prišla skoraj liepriča-j moral odpotovati. Od tedaj je bil di. tat! Saj si res premeten, da si > kovano. Nemir v Perziji so že več j pravi vladar v Perziji Riza kan. me tu skril in še sebe povrhu, da . ]ot na. dnevnem redu in je iz te ; Vse kaže, da je ta častihlepni mož ubežiš pravičnemu maščevanju! J države vedno pričakovati iznena- J insceniral revolucijo samo zato.
Tomaž se še. vedno smehlja in j fienj. Sultan Ahmed šah je >koraj ! da bi 11a legalni način zasedel pre-zmaje z ramami.	j dve leti bival v inozemstvu in se • stol.
-laz se pa res ne skrivam. Vsa j nahajal v raznih kopališčih, kjer Rjza kan je kmečkega pok,.1 je-Amerika ve, kje sem in da sem tu, j se je zdravil. Pred par tedni je j ,,ja in je .tar ."».' let. Svojčas je na svoji lastni fregati, in da sem dobil brzojavno naroČilo, naj se 1 vstopil v kozaško brigado, ki so jo popolnoma sam. Mojim sovražni- fnkoj vrne domov in prevzame via- i ustanovili Rusi in v kateri je mno-kom ni treba nič drugega, kakor ; do. sicer ga bo narod odstavil. igo let služil kot redov. Nemiri, ki da pridejo sem pome in me vzemo. Nadalje se doznava iz Tehera- so nastali po smrti Mustafe Eddi-Sedaj pa zmiga Juana z oblimi j na, da je imel ministrski predsed- j na, so 11111 dali priliko, da se je iz-ramami: — Kaj si tako visoka ži-jnik Riza kan v soboto razgovor z ! kazal in postal častnik. Leta 1!M7. vina? — ga zasmehljivo vpraša,—j najuplivnejšimi zastopniki vseh je za svetovne vojne iz-ilil odstop da vedo vsi za tvoje skrivališče.! strank, veleposestnikov in verskih j ruskega divizionarja. načelnika predno se sam oglasiš? Pojdi, poj- družb, ki so ga nagovarjali, naj di! Vsaj ne laži tako debelo! Ce bi reši deželo dinastije Kadžarov. tvoji sovražniki res prišli semkaj i Predsednik je po dolgem prigo-pote. kdo bi te pa branil 1 Morda j Va rja n ju izjavil, tla prevzame vla-celo tvoja ajdovska Devica?	Rekel je. tla 11.' more odreči že-
— Molči! — zagrmi nad
hipno izbruhlem srdu. — Ta De- 1 tvorno skupščino, ki naj primernt viea, pr<>d katere niti poklekniti izpremeni dosedanjo ustavo. ^iisi vredna, odtehta gotovo dvajset takih Črnih gosrpa. kakor je
tvoja, ki te ni mogla kljub vsemu obvarovati, da ne bi padla v moje roke!
Vsa iz sebe se vzpne jetnica : — Ti sam molči, brezbožnež! Moja Črna gospa je rešila iz tvojih rok več. ko moje življenje, rešila je moje devištvo, ki si je moral spoštovati kljub svoji moči in kljub pomoči svoje Device!
Na že itak razpaljenega in i>o-liesnelega Tomaža je ta nova žalitev najsvetejšega učinkovala kakor Iskra 11a nabasano mušketo. Že v tem trenutku je počilo in tako se je. zgodilo, da je Tomaž izgubil v enem hipu pridobitve vseh dvanajst tednov. Juana stoji za-ničljivo vzravnana, zasmehljivo in zmagovalno upira svoje lakte v Jx>k in je vsa hladna in previdna, Tomaž je pa izgubil vso svoj<t hladnost in. vre, vre. Tomažu se zdi, kakor da se mu ona ponuja v zasmeh, ker mu ne pripisuje poguma za napad. Toda ženski, ki se brani; ne pride« izlahka do živega. Tomaž res ni bil odločen, kajti že pri prvem bolestnem kriku svoje žrtve popusti železni prijem njegovih j>esti. ki stiskajo nežno zapestje dekletovo. V teh borbah moškega z žensko je pa vedno tako: kdor se prvi umakne, je izgubljen. Tudi sedaj je bilo tako. Čim je dosegla prvi odlog, se je Juana Spretno okoristila in začela vpiti kakor blazna. Končno poražen je Tomaž pričel svoj umik. Juana se je ustrašila to ]>ot pošteno, ali zmaga ji zopet vrne staro predrznost. Ostro za reži: ' — Kaj ti nisem pravila. — vpije nad Tomažem, — kaj ti nisem rekla, da ne premore tvoja Devica od vrat ali od ogla ničesar proti moji Orni gospe iz Macarene T — Proti moji Črni gospe, ki me bo tudi nadalje ščitila, ne opravi tvoja Devica ničesar in to uro ji obljubljam, da ji takoj po svojem povrat-ku v Ciudad Real darujem obleko iz zlatega brokata! 1 Tomaž je bil že skoraj skozi vra I ta. Pri teh besedah pa se obrne, kakor bi ga kača pičila.
kozaške brigade, ki je medtem postal;« divizija, iu /. raznimi spletkami in tudi /. nasiljem dosegel, tla so mu poverili poveljstvo enega njenih polkov. Kot tak .se je uspešno boril v Perziji zoper vstaše boljševike. Leta li»21. je začel delati Riza roko v roki z Angleži na Med pristaši bivšega šaha in j odstranitvi ruskega vpliva. Mesta Rize kana je prišlo na več krajih j ruskih instrukeijskih častnikov s(;
nJ° v lje naroda in" da bo sklical u>t a vo-
do manjših spopadov, ki pa nima jo večjega pomena. Nova vlada je prijela vodilne pristaše odstavljene dinastije in jih pridržala kot talce, tla bi tako preprečila nemire.
Sultan Ahmed šah je št? zelo mlad. Rojen je leta 1898. Ko je bil njegov oče Mohamed Ali šah leta 1909 prisilj^ju odstopiti, mu je sledil komaj 11 letni Ahmed kot sedmi vladar iz dinastije Kadžarov. ki so prišli leta 1779. na vlado z
—	Bognie, — sikne skozi stisnjene zobe, — k temu pravim *'A-men"! To zaobljubo jemljem na svoj lastni račun. Jaz sani bom plačal to obleko iz zlatega brokata tvoji Devici. Samo mi ona ne sme zameriti, če vzamem poprej mero za to obleko v ueki drugi kapelici. . .
Vsa presenečena od tega odgovora utihne Juana odprtih ust.
—	Sicer pa, — sklene Tomaž svoj odgovor in se to pot zopet zasmeji, — če bi mi Črna gospa vseeno zamerila, mi bo že Devica z Velikih vrat pomagala, tla dobim odpuščanje.
Pri teh besedah zaloputne vrata ; za seboj.
(Dalje prihodnjič.)
zavzeli angleški. Močne čete ^o v-korakale v glavno mesto Teheran iu izsilile novo vlado. Riza j«* postal serdar siipe_ < vojni marša D. Kmalu je bil vojni minister in pred dvema letoma tudi ministrski predsednik. Ko je moral mladi šah zapustiti domovino, je bil Riza kan taktični vladar. Kot tak je začel politiko odločnega naeijo-nalizma. ki ni bil naperjen le proti Rusom, ampak tudi zojier Angleže. Vsa dežela je bila zanj. le duhovščina mu je nasprotovala. Sedaj si je znal Riza kan ukloniti tudi verske poglavarje, ki so nut morali ponuditi krono.
S tem je častihlepni in izredno sposobni mož dosegel svoj cilj. Pod njegovo vladavino bo Perzija krenila na popolnoma nacijonalistič-
lic poti. kakor je to storila tudi sosednja Turčija poti vodstvom svojega predsednika Mustafe Kemal paše. ki ga Riza kan v marsičem posnema.
NAPRODAJ
(iroeery-Delicatcssen-Candy-Ciga r Store, dovolj blaga: dohodki tetino $250.00. Cena *1.800.00. 1991 Metropolitan Ave., Middle Village, L. I. (3x 20.21.2:1)
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
1 -
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50č.
' Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa - money ofder.
\
"GLAS NARODA" j 82 Cortlfcitdt Street,	New York, N. Y.
Smrtna kesa.
\ KamnigoHc! j.- umrl v ro-ii 7.", T .-t Ignacij Rajželj. pt>-^'•;nik. trgovec iu gostilničar.
V	Ljubljani j.- preminula v
starosti 1;;; i,.t barija Koh-ne«-.
—	I nula j.- v najlepši dobi J2 1 >'t gospa Magda Aitač. rojenn Lampič. Zapustila j«- m< /;i i'i r, mcsi-i-e starega otročička.
V	Dravogradu j.> pveminur Komete:- pl. Truebein. lamkajšn. i grajščak in lastnik postiva Pu-eheiistein. st;ir 77 l.-r
—	Te dni je v celjski javni 1»»»T-niei umrl direktor .-eljske realne gimnazije Anton Jeršinovič. Rojen je bil v f'rn >niljn dne ,"». de-e-*nibra 1 s7H.

300.000 newyorskih otrok
ima uši
. . . toda znanost je dobila zdravilo.
J^AKO šktMla.	ne morejo lilii v;tCi (.rrtx-i \
omarah, zaščiteni pntl h..le-/nij(,. umazan
lezenjem t X.I r.i v 11 i k i -e strinjaj« v mnenju. <la ja znšeita .ore«I «>kužeiijeni ei>l..(.:i ; , ,•!., iK-\:irn kojih 11:1 lezenjem inaleif tre|Nt'i*jo. >.e lahki* «»>:ilr.-tvi ]M.t..m strokovnjaške čistot>*>.
Navadno jjiih. in vmla ».♦■ z:uMlstnj«ta. Mi:«-, n strukevnja.ško napravljen-.. .'.l nag'«. prt-Z-m zaj.-<: . . TH.st j.- zup« t zmafr:Ua iimjI l~->l-mlj.., k..jI: > S.-rpe.c Flea Soap so bile uši poražene.
Obdajte svij.-jr.i ..tr..ka s :-traž.. strokovr. jaško t: la ve jim vei'kmt zmivajt<» - S. rx- an: "s- N -kakovosti j^ laiik.. uponiUJaa v najbolj naprvtlovan jih • el<> terlaj. ki. j«> zae«la k«»ž.t pokati. S. r« • -jt-ten iluh ter ne I... škodoval najbolj neim k-./.-
I'ri va>em li-karnaiju. \ •!• aart ::ie; t trn..\,?:> . :i t toaletnih predmetov lahko dobite Setiaent'i Skip KI VaS. l.-k.ori:ar ali z.lrs«v>t \. ni »iratlmk	t" :ni .» prit
in ko l.ost. porabil en sam k- s. bi iadi tudi dr ipiin poveilali •• lalik»'tn načinu
steklenih -m in 11:1-
ie i»ajviV--11 — i _ pre, I
Jpravi iu
htjalni S ...p
za>- it.- pr>-L4 "šem. f,-ne morete ilobiti pri lekarnarju, nam i^.šljite eentov. in mi vam l»m>i poslali milo p.. p...iti.
S^rgcanfs
SKIP-FLEA S0AP
POLK AIIM.KR DKK. CO., Inc.. Richmond. Virginia
NOVE. PRAVE VICTOR BOŽIČNE GRAMOFONSKE PLOŠČE
Ravnokar prejeli iz Victor tovarne. Naročite jih takoj, dokler zaloga ne poide.
"•e Srfeta
noč. blažena noč. Božična. Hitite Kristjani.
('••j. k-, art. t stvom Iv. I'o
o-nor. I\ I 1 as Ivan Pa
|M-1 v...l-
•kat.
I. n t.a-
Vm sn.eh. I '
ti
Mis- .1
ilniRi.
M r .lovil
šk itd.
— M l*d..vi.
I.. Spe!i,-k. na harmonike. l>anilova in d:-tiRi z harmonik. !>anilo\a	I. Sp. le k. Sm- it.
• :.M>t.»-ni k\ art. s. 1 jodb,-ni kvartet ptiekam'.
ti.2."	Kako js blo pri Hamletu
Kneftra in vagabnndi. .75c t»S7H» Dve srci, polka.
Kragulj, valček	StaMova
.?5c 77s!>7 Sirota.
Strunam.	Poj^-tv	.1 I
.75«- T 71» I Tan.ska, valček.
Na poskok, polka	llojetj.-
• 75e 7S-.XX Dunajski škric. polka.
Bavarski šotiš,	i :.»Iben
-7"h' 7S17tl Dve utvi.
Oj večer je že,	1'ojete
,75c 7S177 V C'evelandu sem doma.— fcife/.	polka.
Posavski Valček.
.75.-	Šentklairski Paberki.
Nove Harmonike. .75.- 781 !in Poročna polka.
Sladke Vijolice, valček. .75c 7242:» Kršččenici.
Angelj sveti z nebes doli. p..j- I" l'ot.«'nik. .73e 1 S:».":: Santa Clause Teils of Mother Goose Land. Nekaj	v:--, mlad no
totn.ke) v angleškem jeziku, smeii. pii.'i.-e, živali '
IVAN PAJK, Urar in Victor Dealer, 24 Main Street	Conemaugh, Pa.
Krasm sinički kohdar hotno poslali v&ukrniu nnsmm o'ljoiiatcu.
ANTHONY BIRK
hiSni in sobni slikar in dekoratob
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRA0AJT8
MENE ZA CENO. 1811 8tephen Street Ridgewood,	Brooklyn, N. Y.
Telephone: Evergreen 2854J
Pozor rojaki!
— »
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze)
Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
#
Slovenic Publishing Company
83 Cortlandt Street	New York. N. Y.
I
GOSPODAR PLAVŽEV.
Francoski spisal Georges Ohnet.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
SKUPINA SIAMSKIH MACK
(Nadaljevanj*'.}
—	— je odvrnila markiza dostojanstveno. — Mi ne »pada jiio med one, ki s<» ponižujejo in prosijo. Naj je položaj še tako žalost «mi. do.stojeu je in jaz «»a ne maram LrpremenLti. Svoji hčerki Lom tako dol«?o prikrivala žalostno resnico, dokler ne bo postala zaroka vojvode z jeprovo novo nevesto neprikliena. kajti. — je trpko .smehljaje dasta vila, — pri tako muhastem človeku kot je vojvoda je nemogoč? jamčiti in lahko >e še premisli.
--- Kot ti je drajro, — je odvrnil baron. — Ne morem karati tvojega postopanja in resnici na ljubo rečeno, sem pričakoval. <la boš tako govorila. Naj pride, kar lioee. Simpatija sveta je na tvoji strani. Čeprav bi mogoče na tajnem prelivala solze, pred javnost vedno lahko -.topiš mirnega obraza. V slučaju Bligny-ja ne bo stvar taka.
Na kamenitih »topnjicah zunaj >o se oglasili koraki, spremljani od glasov,
Breskrbno in smehljaje sta prišla Octave in Claire z baronico navzdol. Vrata salona -.o se hitro odprla in kot lavina je planila hudomušno baronica s svojim spremstvom v temno sobo.
—	O moj Bog, brez luči sta! To je strašno! — je vzkliknila. — ( ovek bi mislil da je v rakvi. tako temno je, da ne euje človek svojih lastnih besed . . . Draga trta, strašno naju. boste raizvadili. Najlepše sobe v gradu imava in kmalu se bova tukaj tako dobro poču-
da sploh ne bova hotela odpotovati . . .
-	Tem boljše, moje drago dete! Mislim pa. da vama je napravijo potovanje tek. Pojdimo k večerji.
Kot da ><e j>- -dišalo besede markize, -o se odprla v istem trenutku visoka vrata obedniee, val ki«* i je planil v sobo in neki služabnik je javil r. rednim glasom: — Madaina markiza, servirano je!
Šesto poglavje.
Dan po prihodu barona in baronice de Prefont je dospel v grad Filip Derhla.v, v spremstvu svoje sestre. Prišel je ravno ob pravem času. da vlije v baronico nekaj zanimanja .za življenje na deželi, katero je smatrala ž«' diuijri dan strašno dolgočasnim.
Sedeči pod velikim šotorom so m- prebivalci gradu izročali čaru i pega je-en*«kega dne. temu zadnjemu smehljaju sezije, ki se že pripravlja na žalostno otrplost. V grmičevju parka so žvrgolele i''ice. van..... od gorkih solučnih žarkov. Na. bleščečem se pesku terase sta se pulila ko-a za skorjo kruha, katero jima je vrgej markij. Markiza, zavita v svoj šal. je raztreseno poslušala baronico in Claire, ki sta <e pomenkovali. Baron je kadil svojo pipieo. a Oetave je na tajiu m skicira«! obe mlali žen-ki. kojili silhueti sta se odbijali od jasnega ozadja. Globok mir je obdajal 1a. mični kotiček. Neodolji-va medlost ><* je polagoma pola-tila telesa ter uspavala duhu.
Koraki služabnika, ki so se bližali [»o pesku, so predramili družbo i/ telesne in duševne otopelosti. Markiza je odprla oči. Claire in baronica sta se obrnili, markij je hitro utaknil svojo biljcžnieo v žep i j l le baron, ki je bil sovražnik vsake nepotrebna kretnje, se je zadovoljil > tem. da je pokimaJ z glavo.
Oos-.pod in gospodična Derblav vprašata, če gospa markiza dane.s sprejema. — je javil služabnik.
Pri teh besedah se je zatemnilo ponosno* čelo Claire. Obisk tega moža. ki ji je bil instinktivno zopem, ji nikakor ni ugaja-4. Kot nekaka slutnja jo je prevzela, da bo izvajal ta tujec velik upliv na njf.no življenje in nad tem je bi'a že vnaprej ogorčena.
Nenadna trpko-t se je naselila v njtftieni srcu. kajti misel na možno iiezv«-itobo Gustona je pričela že tajno kaliti v dnu njene duše. Vprašala se je. kako si je mogel gospod Derblav drzniti, da se pn.Utuvi v gradu, po njcarovih namigavaaijih o strati. čeprav so bila ta le nedolžna. Go~pod Bachelin ><• sicer prijavil ta obisk -Ter lekel, da ima le trgovski značaj - - - Ali pa ni mogla ta zadeva služiti le kot pretveza? Vse te misli so v trenutku švignile skozi njeno glavo ter -o bile i/.točišče njenega odpora proti Filipu.
-	Sprujmite ga vendar, tlraga teta. sprejmite ga. — je vzkliknila mala baronica. — Strašno stun radovedna ter bi rada videla te-
gospodarja plavzev. Zabava naj nas nekoliko in njegova sestra tiiiij nam pripoveduje o dogokih v vasi. — Ali tudi nosi kmečko obleko?
Drago dete. tudi jay. ga želim sprejeti. — je odvrnila markiza - mehi jajc. Nato pa je dala služabniku naročilo, naj privede VOspi^la Derblav in njegovo sestro.
I'a.r trenutkov pozneje se je prikazal na terasi Filip v sprem * i vu Suzane.
Solnčni žarek je osvetljeval njegovo temno, moško lice. Njegove kretnje so kazale eneržijo, resnost in mir in v črni obleki je i/.-j,b lal eeJo večji kot je bil dejanski. Suzana je nosila priprosto, temno-modro obleko in prevzeta od notranjega razburjenja, je zrla z j mirnim, a obenem odločnim pogledom na svojega brata, kot da mu hoče vliti pogmn.
Markiza se j,, dvignila, da gre svojim ^o^tn™ nasproti.
Filip m' je globoko priklonil tew zajeeal par nerazumljivih l»e->ed. ko j ill zmedenost jc privedla smehljaj na itstJiici svetovne dame. Da pomaga mlademu možu v njego/i zjinedenosti. je prijela Suzano za roko ter mkla s prikupilo prijaznostjo:
—	K.'eitu svojemu bratu, moje drago dete, da nam je zelo dobrodošel.	,
Filip se je v zravna l in z izrazom globoke hvaležnosti je odvrnil :
—	Ne vem. kako naj se vam zahvalim, gospa markiza, j.a bla-goiioien sprejem, ki ste ga nudili moji sestri.»Otrok je še. vzgojena brez s-krtbi matere ter potrebuje pouka in sveta, katerega ne bo nikjer tlobila kot v vaši bližini, če ji hočete izkazati naklonjenost tyr se nekoliko Zanimati zanjo.
'»ospa markiza je zrla z večjim sočutjem in ginjena na naivno, nežno bilje ter se dotaknila s svojimi ustmi svetlih las deklice.
—	Telo tega otroka no*i pečat miru in dtwevne eitosti, — je rekla proti Filipu. — Vsi vaši gredi i so vam odpuščeni, moj dragi >o~ed. a >*»Hiaj vas hočem seznaniti s svojo družino.
Kaooča z roko na Octava, ki je rauio stopil bližje, je dostavila
—	Markij de Beauiieu, moj sin.
—	Pre«lstaVitev je nepoti^ebna, mama. — je rekel Oetave. ki je povrni Ueprisiljeno prijel gospoda l>erblay za roko. — Gospod Derblav iu jaz se že |>oznava. I*ri vragu, sosed, brze noge imate in vaši zajci, katere vedno tako čudovito Zgrfžbn. ne tečejo h it rej šc kot vL kadar* nočeta ni軫Har čuti. 5	... _

(Dalje prihodnjič.)
N
UMOR AVSTRIJSKEGA UCE-NJAKA.V TURČIJI
Slika nam kaže štiri siantsike mačke, najbrž edine, ki se nahajajo v Združenih, državah. V Slaiuii se teh mačk poslužujejo lju dje namesto ]»sov-čuvajev.
Pismo iz nemške prestolice
Splošno, je razširjeno mnenje, da so Nemci šovinisti, kakor jih drugod le težko najdemo. Čudno, ko imajo vendar naši dični sosedi, Italijani, veliko tega daru v sebi. Hočem pa danes navesti le par primerov, sodbo o nasprotnem dejstvu si bodo napravili čitatelji sami.
X* Tauentzienstrasse, v najele-gantnejšem delu Berlina, je neki zavod za poučevanje tujih jezikov. Za reklamo ima ta zavod razobe-šeno francosko, angleško, ameri-kansko in špansko zastavo. Nihče i krat umesten.
Avstrijski poslanik v Carigradn je poslal svoji vladi brzojavko, da je bil na študijskem potovanju v .Muli Aziji pri Zileju umorjen avstrijski učenjak, polkovnik dr. Jurij Veith. Turški poslanik na Dunaju je te dni izrazil zunanjemu ministru dr. Mataji obžalovanje svoje vlade. Sporočil mu je. da bodo turška ob last r a storila vse ko-! rake. da se zadeva pojasni in da se krivci kaznujejo.
Pokojni polkovnik Veith je bil izredna nadarjen človek. Bil je izvrsten topniški častnik, ki se je v svetovni vojni izkazal. Razen tega se je kot zasebnik zelo zanimal za riuisko zgodovino. Njegov ljubljenec je bil -Julij Cezar, ki ga je zlasti občudoval kot izvrstnega stratega. Posebno se je zanimal za one kraje, kjer je ta slavni rimski vojskovodja eden največjih,' kar ur voziti korakoma za maso faua- jih doslej pozna svtt. vodil .svoje tirnih ljudi, ki jim človeško živi je- 1 5ete do 2mase) in ^ terena rekon-
nje ni nič. Vendar pa-so spopadi ! struiral strategičn0 obiležie bojev, bo j redki, ker policija ne pozna j Za(o je UuH	Q	al q .
sale in so demonstranti na i prej	.	. .
.	nozemstvu. Bil je opetovano v Ma-
tepeni z gumwcovkami. nato pa ze i .. . ... .
zaprti. Pa tudi počenjanje komu- i Az,J1,in Af¥rik,> ^ tud' na n 1st o v je čin tolerance od strani i * raneoske,u' v Ita,,Jl in v Xem5i-vhide. ki kljub veliki nevarnosti , na. "Panjih bojiščih Julija dopuščajo udejstvovanje komuni- ! Gezarja. Med vojno ga je avstrij-stične stranke. Mogoče po princi: sko armadno povelj ništvo poslalo pu: sila rodi odpor. Čim manj si- ' v	Azijo, kjer je imel dovolj
le, tem prej se bodo naveličali. ' prilike, da je izpolnil svoje znanje Princip, ki bi tudi drugod bil več- o rimskem vojskovodji.
se ni nad tem spodtikal. noben nacionalist ni bil pri vodstvu zavoda in zahteval odstranitev teh zastav. ki zares izzivajo. Vsaj do danes se to ni zgodilo.
Poglejmo pa nasprotno. Neka nemška delegacija mirovne lige je bila v Parizu in položila na grob neznanega vojaka venec z nemškim trakom, pa ne z onim, ki bi mogel Francoze morda žaliti ali
Veith je bil tudi glasbenik in je
V prihodnjih dneh poseti Ber-i zlasti dobro poznal Wagnerja.
lin o priliki skakalnega turnirja j Najbolj pa se je izkazal na polju
za čistokrvne konje tudi jugoslo- . poznavanja kač. Kjer si ga našel
vanski major Soimig (?), šef , zunaj sIui5e na polju ali v g02(lu
d-ornega hleva v Beogradu. Seboj j si na5e, pri njem v	aK nahr.
pripelje tudi štiri mlade konje, ki htn]kn yedno tph ^^ ^
se bodo udeležili skakalnih in ja- i ••• . ,	, - - A . ., .. .
.... . , .	. ,	jih je bogve kje iztaknil. \ sako
halmh preizkušenj. Major bo po , . . . ,	,
. i	.11	^ / r'kaeo je pol)asal m nesel domov,
vesteh iz športnih krogov gost tu- .
kajšnjih jahalnih. Idumv Te spor-i kjer JO JH ««neljito proučil. Mno-: tne prireditve se udeleže tudi naj- i *okrat so ^rupene kače. s ka-
pa izzivati, ne, barve traka so bile j boljši jezdeci - oficirji švicarske !terimi	posebno veselje, j»i-
črna, rrleča. zlata, barve sedanje nemške državne zastave. In kaj se je zgodilo. Najprej so morali odstraniti trak. nato pa še venec, ker niso Francozi trpeli, da bi bil venec od nemške roke ležal na grobu. Tako je bilo poročilo francoskih listov. Da so bili nemški nacionalni krogi ogorčeni, -je pač razumljivo. kajti nobeno sovraštvo naj ne sega preko groba.
Sedaj poročajo tukajšni listi o novem incidentu. Ko je bil v Berlinu francoski naučili minister, so se dogovorili, da odpošlje Nemčija nekega srednješolskega profesorja, da prouči francosko šoLstvo in prisostvuje pouku. Ko pa je do-tični delegat prišel v Pariz in pričel s svojo misijo, so učitelji in u-
zvezne armade, švedske, madžar*- i cile' Pa Je vedno kmalu ozdravel, ke. avstrijske in finske armade, j 2 leti postal naravnost imun Športno občinstvo, torej najvišji i zoper kačji pik in mu je strup po-krogi, ker se ravno ti najintenziv « vzročil kvečjemu mrzlico, d oči m nejše zanimajo za jahalni sport, z ; bi drugega spravil pod zemljo, zanimanjem pričakuje tekmova- ! Njegovo telo je bilo že popolnoma
nja. Fpajmo. da bo naš konjski materijal in njegov šef častno zastopal naše jugoslovanske barve v že itak pestri sliki inozemskih lini form.
Javnost in špeeijelno hišne posestnike vznemirjajo podstrešni požari, katere brez dvoma podtika zlobna roka. Dasi je policijski predsednik razpisal nagrado 15 tisoč mark. ki bi jih dobil oni, ki naznani ali ulovi požigalee. do danes niso izsledili nikogar. Nasprotno pa so vsakdanji požari dokaz, da
Čenči dotičnega zavoda protestira- i so zločinci še vedno na delu.
li in grozili s št raj kom. ako se to izvrši.
Tako v letu 102.")., v dobi miru in sprave!
Se drug primer tolerance. Nek bivši gardni polk je slavnostno odkril spomenik padlim. Ob tej priliki je tudi prečital neki general brzojavko bivšega cesarja in imel nato pat riot ičen govor, seveda z monarhistično tendenco. Nihče pa se ni nad tem spodtikal, razen par časopisov, ki niso upoštevani. Kajti vsak pameten človek dobro ve, da par generalov še ne more odločati, posebno danes ne. naj je listava taka ali taka. Da pa* je tradicija potrebna, to dobro vedo. in boljše slavna, kot neslavna.
V kratkem času se vrše v Berlinu občinske volitve. V.se stranke se prepirajo in skušajo dobiti kolikor mogoče mnogo dob-o plačanih občinskih stolčkov za svoje kandidate. Agitacija sicer ni tako živahna kot za državni zbor ali pa za predsednika. Najživahnejši so komunisti, ki sicer nočejo o meščanskih strankah slišati riti besede, pač pa se poslužujejo istih metod. Komunistični 44 Jungsturm", bojna organizacija stranke, prireja ob večernem času po mestu sprevode z lampijoni. *s transparenti, a "krasnimi" slikami: kako rdeči medved (dvojni-simbol, ruski medved in beri, medved, ki je grb mesta) požre vse meščanske očete in sam ostane kot gospodar na rde ei mešanski hiši (das Rote Ilaus, ker je zgrajena iz rdeče opeke). Da cela stvar bolj vleče, koraka na čelu takega sprevoda se godba, za njo pa kot ponavadi in povsod nedorasla mladina, ženske; moških je le malo. Ob straneh pa policija, zadaj pa eden ali dva avtomobila, kot e&štlfo spremstvo, polna policije. Tudi zabava v mrazu, po par
Politično življenje po povratku nemške delegacije iz Locarna je postalo precej živahno. Na kratko povedano, je položaj ta, da so sko-ro v.se politične stranke kljub razdvojenim nazorom mnenja, da naj Nemčija še z vstopom v zvezo narodov počaka, dokler nima resničnih dokazov o Iskrenosti in lojalnosti na konferenci storjenih skle-«»j>ov. Posebno časopisje desničarskih .strank svari pred prenaglenim vstopom, češ, da j«4 veselje v inozemstvu, posebno v Parizu pre^veliko, da bi mogli to pripisati samo j pogodbeno doseženim garancijam, j nasprotna, verjetno je, da imajo ; za hrbte m že pripravljene nove o- : mejit ve za svobodo nemške države ;
in uaroda. V koliko je to svarilo '	*-
osnovano, bodo pokazali prihod- j Že dalj časa se^^Tši na Dunaju nji meseci. Morda pa le ima antan- ; mezdna borba lne^P pekovskimi
prepojeno s kačjim strupom, še bolj z različnimi protistrupi, ki jih je jemal ob vsaki priliki, tudi kadar zato ni bila potreba. Veith je izdal o svojih raziskovanjih na polju eezarologije in kačeslovja več knjig, ki so pri strokovnjakih vzbudile veliko pozornost. Univerza v Muenstru v Nemčlii ga je v priznanje teh zaslug imenovala za častnega doktorja.
Po prevratu je bil polkovnik Veith zaposlen v vojnem arhivu na Dunaju. Zadnja leta je izdelo val atlas raznih bojišč. V to svrlio je šel letos poleti v Malo Azijo, da bi proučil bojišče pri Celi, ki so ga še malo poznali. Cela leži v vzhodnem delu Male Azije, kakih oOO kilometrov od Angore. Veith je odpotoval dne 12. avgusta t. I. z Dunaja v Carigrad, kjer si je pre-skrbel pri turških oblastvih potrebna dovoljenja in priporočila, nakar je odpotoval proti Celi! Sedaj ga je sredi dela doletela smrt v poklicu. O krivcih manjka še *vsa-' ka sled.
DUNAJ BREZ KRUHA
ta zdaj iskreno voljo, da upostavi v Evropi zopet spravo in mir. Priliko. to Iskrenost dokazati bo imela v zadostni meri tekom prihodnjih mesecev.
Nameravana konferenca male antante.
BUKAREŠTA. Romunska, 17. rovembra. — Romunska vlada je naprosila Cehoslovaško in Jugoslavijo, naj skličeta konferenco male antante v Belgradu in da naj se prične ta konferenca dne 30. novembra.
Potreba konference se je pojavila v glavnem vsled izpremenje-nih razmer, ki so posledica dogovorov, sklenjenih v Loearno. Romunski predlog povdarja, da bo sklenitev balkanskega varnostnega dogovora predvsem preprečila ponovitev takih žapJetljajev kot je bil zadnji bolgarsko-grški spor.

Kretanje parnikov - Shipping New*
SI. novembra:
Olympic, Cherbourg; Republic. Bra-men.
24.	novembra:
Pres. Wilson, Trat; Berlin. Bremen
25.	novembra:
Mauritania, Cherbourg; Rocham-beau, Havre.
26.	novembra:
Albert Ballln, Hamburg. 2t. novembra:
Homeric. Cherbourg. Suffren, Havre; America. Bremen.
1.	decembra:
Muenchen. Cherbourg, Bremen.
2.	decembra:
Aquitania, Cberbou/g; De Graase, Havre; Arabic, Hamburg .
3.	decembra:
Thuringia, Hamburg.
5. decembra:
I-eviathan. Cherbourg; Paris .Havre: Majestic. Cherbourg; Martha Washington. Trat.
V. decembra:
Berengaria, Cherbourg.
10. decembra:
Luetzow, Bremen.
12.	decembra:
Homer.c, Cherbourg: i.a Savolo, Havre; George Washington. Cherbourg Bremen.
13.	decembra:
Columbus, Cherbourg, Bremen.
16.	decembra: Maureta.nia, Cherbourg.
17.	decembra:
Mount Clay, Hamburg .
19. decembra:
Andania, Hamburg. 22. decembra:
Kochambeau, Havre. 26. decembra:
Paris. Havre: Cleveland. Hamburg; Pres. Roosevelt. Bremen.
28.	decembra: Majestic. Cherbourg.
29.	decembra:
Berlin, Cherbourg, Bremen. 31. decembra:
Westphalia. Hamburg.
Naravnost v Jugoslavijo
Potujte na velikih parnikih, ki pri-atanejo tak« v domovini, da Je treba potovati le par ur a železnico.
Božična odplutja
PRESIDENT! WILSON
24. NOVEMBRA
MARTHA WASHINGTON
5. DECEMBRA
Cena. xa Trst ali Dubrovnik, tretji razred $100. vStevSl davek. Tja in nazaj	in davek. Železnit-a od
Trsta do Ljubljane samo SI. 06: do Zagreba $1.90, do Beograda $4.75. Vnaprej plaC-a.na vožnja od Trsta do New Yorka samo $107.50. Posebne cene za vožnje tja In nazaj. Najboljše rene in najbolj ugodna pot za potovanje.
Posebni vmesni drugi razred.
COSUUCH UNE Of TRIESTF
Phelps Bros. & Co., £ w
' New
West St.. York
LEPA PRILIKA.
Proda so posestvo na Stari Vrhniki št v. 58. podoma f-e pri Koih-tu poti Čelom, pošta Vrhnika. Svr-ia je okroir SO johov na l^pem prostoru in ."> ta lov požela ; je črneča smrekovega. 2 tala je pa bilko vina in hrast: vse v dobrem stanju. Katerega veseli, naj ni i piše:
Matija fcode, Box 121 A. R. 2r-Waukegan, 111.
(3x 19.20.2H
MOSKII ZaKhlt« mm Proti
Nabavita «i asjbltjto talfll"> PREPREcBA a MOsKF Vali«« tobaS&e. Kit (4'a) $1 Vm Mana rji a£ San-Y-Kit Dtpf B 9t Beakman St.. New Yark _TNHte p •-» ro<r»tco.
in. luksuzno pee i v n. V par urah >o bile tudi slaeičarne pri kraju s "tvojim blagom in so morale večinoma zapreti vrata. Težko j«- reči. na koga so Dunajčani Mula j bolj ogorčeni, ali na ilelodajalee. ali na pekovske pomočnike.
Vsled -stavkr je prizadetih okoli G90 obratov in okrog 7000 po- ^ močnikov, oziroma tlel«vocv. — Voditelji stavknjočih so sklenili.! da bodo z vsemi sredstvi prepre-; čili dovoz kruha iu peciva od zunaj.
Stavka pekovskih pomočnikov pa najbr/.e ne ostane osamljena. S svojimi zahtevami po reviziji prejemkov so prišli ž«» tudi pomočniki v slaščičarnah in mlinarji ki tudi groze s >-tavko. Pomočniki v slaščičarnah so solidarni s svojimi pomočniki v pekarnah s tc-m. da ne izdelujejo nikakegd peciva.
Smrt češkega pisatelja Š. Baara.
V soboto 24. okt. je umrl v svojem rojstnem kraju v Klenei pri Domažlieah pisatelj J. S. Ba ar, eden najpopularnejših čeških ljudskih pisateljev.
pomočniki in lastniki pekarn; — večkrat je že grozila stavka, vendar pa so -se ji doslej še vedno izognili. Zadnje dni pa se pekovski pomočniki niso dali vee pregovoriti in tako je zdaj res izbruhnila stavka.
Pekovski mojstri, katerih zaloge so bile že dan poprej izčrpane, so bili prisiljeni zatvariti obrate. Pred pekarnami in dragimi "Trgovinami-. ki prodajajo -kruh. so se nudli prizori kot za vojne. Dolge vrste ljudi so nestrpno čakale v nadi. da morda le še dobe košček kruha. Ko se je >pa razglasilo, da so pošle vse zaloge, so začeli ljudje razgrajati. Zahtevali so, da mora stavka ponehati, ker sega pregloboko v vsakdanje življenje prebivalstva. Sledil je velikanski naval na trgovine, kjer se prodaja mok^. Tudi tu sq zaloge že skoraj pošle. Ko že nijbilo ve nikjer dobiti knulia, so na valili DunajtSnT na slaščičarne in -kupovali kolače
KREPILNA TONIKA ZA
SLABOTNE MOZE
dobe nazaj izgubljeno eneržijo in živahnost.
Izguba življenjske moči, okorelost 4'ez in živcev, tjb^utek slabosti izčrpanja in slabost; — vse ni moSklm tako nevarno izzii Čudovite izn»jdb«> "l.'rsus". Ta slavna tonika bo prinesla mladost in mladostno moč onim, ki • se čutijo stare, izdelane in potrte pred svojim časoin, m- eWle na sta-rmit. poki.c .»11 izj-»lovljenje v.v»-h do-sedanjfh zdravil. 1'čintk •-l.'rsus" se taJtoj opa^l. Uhltn ca je vzeti doma rn vsebuje samo ne.-5ko«Iljive sestavine. Cena velike steklenice 51.r»0. MAROOL LABORATORY O.-pt. U.W2 1723 N. Kedzie Ave., Chicago. III.
Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe.
- N
SPMpl'Cna poskuinja metod«, kater* mo-i*Mkrabiti brez neprilik« in izgub* iau
lw»ao nafitn. kalto kontrolirati naduho Mino, d« poakuaite na nai račun. NU »• d*, ako Je to S* dolfa. bolesen, aH p« M j« pojavila «e-l* pr*d kratkim.ako je «Munt mrzlica ali p* krc nična naduha, uročit! morate brezplačno poskuffajo na-načina Na to m na sleda, v kaki thai Urita, n* sleda mm na ralo starost «11 opravilo, ako vaa muči naduha ati im^Ii a. nafl način na bo takoj pomagal P—obno telimo poslati onim, ki so na-•tajajo aavld«s r obupnem st&njn. kjat niso pomagala vsakovrstna vdihavanja,
-irtasanja. zdravila osIJk. alml. "pat«ntj-
■aoo kajenje*' Itd., telimo pokazati vsako, anr, da ja ta novi n*eia določan, da vstati vsako tstko dihanja, vso hropsins In «ss stra*n* napad* takoj.
Ta brezplačna ponudba j« prsvatna. da »d Jo ssnsusrfll. PMlta oedaj t*r Jo tako) No poBjito denarja. PoUjlto Niti podtntn* n* pteteto.
**eZ»LACHI POSKUSNI KUPON. FRONTIER ASTHMA CO,Room 1SS-D . •Hsasss sad Bada*a Sta.. Baffsl*. N. Y v rt— 1- |1> S likal«Ji----g-
■Ha

Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor ja namenjen potov a D \ stari kxaj, j« potzebno, da J* aa cančno poufen o potnih llatih, prt Ua«1 in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih sam or srn dati vsled nate dolgoletne lakuftnj* Vam bodo gotovo r korist; tudi pri poročamo vedno le prvovrstne par» nlke, ki Imajo kabina tudi v ILL raaredo.
k Glaaoa nora aaaelaliks pastors
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1024, samorejo tndl nedrja vljac j dobiti dovoljenje ostati t domorla eno leto in ako potrebno tudi delj tozadevna dovoljenja Izdaja gen* ralni naselnlikl komisar v Waab lngto^, D. C. ProSuJo ca tako do v<djenje ae lahko napravi tudi New Torku pred odpotovanjem. te se poflje prosilcu t staj^ kraj gla ho nanorejfla odredba.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAKE OA KRAJA
Kdor leU dobiti sorodnika al svojem is starega kraja, naj aa*
prej p We aa pojasnila. Ia Jugoala ▼Ue bo pripuSČenlb t prlbodnjll treh letib, od L julija 1924 napra ▼■ako leto po «71 priseljencev.
Ameriški državljani pa aamorej dobiti sem lene in otroka do IS. W ta bres, da bi bili fteti t kvoto. T rojene osebe ae tudi ne itejeje kvoto. Starin ln otroci oč 18. š» 21. leta amerlXklh drtavljanov p imajo prednost v kvotL PUBta • pojasnila.
Prodajamo vosua lista aa vsa pt*
pa; tndl preko Trsta Bamoreje Ja* goslovanl aadaj potovati
Frank Sakser State Bank
83 CortUadt SV. IT*w Tark
Pozor čitatelji.
Oposorita trgorc« ta brtnike, pri katerih kup«« Joto ali naročate ta sto i ajik postrežbo sadorolja^ da oglainjejo ▼ Ustn "Olaa Haroda". i tem boste ▼■tregli vsem.
Uprava "Glas Harodar
Prav vsakdo—
kdor ka) lice) kdor kaj
ponuja; kdor kaj knpuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da ima je čudovit utpek —.
KALI OOLAH Ti a § JfUz* 4 a ?
' l
MJVEKTiajS m UJ^ NABUDA